Erscheint jeden Sametag -Verlag u-Schrlttlcitung: Marburg (Drau), Badgasae 0 - Ruf 25-67 - Bezugspreis: I» der Ostmark, Tierteljahr.ftM 1J» einschl.9 Rpf Postgebühr: im Altreich: RM 1.20 etnschL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Znstellgebflhr - Poetacheckkonto Wien Nr. »03» Ir. 58 - III. |ahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 18. September 1945 Einzelpreis 10 Rpl Zmagoslavje prijateljstva Führerjeva zvestoba ie preprečiJa izročitev Ducepa Anqlo-Amerikancem - Ves svet govori o Nussolinijevi rešitvi -Nemška odločnost je preprečila kronanje Badoglifevega sramotnega izdajstva A dol i Hitler Je izjavil v svojem kratkem In pomembnem govoru, ki ga Je imel dne 10. t. m. med drugim sledeče: »Srečen sem bil in srečen sem, da sem smel tega velikega in zvestega molža imenovati svojega prijatelja. Mimo tega se nisem naučil svojega mnenja menjati ali pa cele zatajevati po potrebi od slučaja do slučaja. Mnenja sem, da je zvestoba kljub raznim nasprotujočim si pojmom tudi v življenju narodov prav tako kaker pri posamezniku nenadomestljiva vrednost, brez katere bi se morala človeška družba zamajati in njena organizacija prej aH slel zlomiti«. To so bile besede, ki jih je spregovoril velik prijatelj Duce-ja dne 10. septembra. Dva dni pozneje so hrabri nemški možje po Fiihrer-jevem nalogu rešili iz rok biričev Badoglijeve klike moža, ki je z obnovo Italije pritisnil na Evropo pečat svoje silne osebnosti Ni znano vsem našim čitateljem, da se je sovražni tabor takorekoi veselil izvršenega dejanja izročitve ujetega Duce-ja v Severni Afriki, medtem pa je dva dni po Fiihrer-jevem govoru legendarna nemška hrabrost in odločnost razbila morečo negotovost glede usode velikega voditelja italijanskega naroda. Posrečena rešitev Duce-ja pomeni zmagoslavje prijateljstva in poštenosti, ki jo je izkazal Adotf Hitler svojemu prijatelju. Führer je poslal po zraku četo svojih najboljših in najzvestejših mož, da izvršijo nalogo, ki bo še skozi stoletja ohranila blesk časti in zvestobe. Tako je Adolf Hitler z nemško načelnostjo in zvestobo preprečil kronanje Badoglijevega izdajstva, ki naj bi ga predstavljala Duce-jeva izročitev sovražnikom. Duce se je takorekoč že nahajal v krempljih maščevalnega sovraštva, toda prijatelj ni pozabil svojega prijatelja, storil je vse. da ga reši največje sramote Ne samo v Nemčiji in Italiji, tudi po ostalem svetu, kjei še niso izgubili smisla za plemenito poštenost in možatost, so se zaiskrile oči in so utripala srca spričo vesti, da ie Führer rešiT Du-ce-ia iz krempljev njegovih sovražnikov Izkazalo se je da pesnikova beseda o zvestobi nI prazna blaznost Izkazalo pa se je tudi, da potrebuje človeštvo takih manifestacij- zvestobe zlasti v času, ko že izgleda da bo triumfirala zloba v zločinski obliki na naravnost demonski način V času. ko izliva anglo-sovjetska-židovska agitacija iz svojih središnic dnevno cele golide gnojnice najnesramneiših laži na vse človeštvo v času, ko se izživljajo zločinski instinkti v bombardiranju in zaž'ganju civilnega prebivalstva in kulturnih spomenikov v času, ko špekulira sovražnik na najn'zie instinkte z razmetavanjem potvorjenib bankovcev in živilskih nakaznic ter živil, da ne omenimo vseh drugih moraličnih ekscesov te židovske vojne je Führer-jeva zvestoba, uresničena r rešitvijo Duce-ja dogodek, ki daje branilcem Evrope novo moč in novo vero v končno zmago PK-Scherl-Autoflex, Auf dem Wege zur Front. Kampferprobte Grenadiere gehen zur Ablösung ihrer Kameraden in Stellung. »Osaka Mainiči Simbun« piše, da se je prijateljstvo dveh mož na čudežni način uresničilo v trenutku največje nevarnosti. Mussolini-jeva rešitev je izraz prisrčnega prijateljstva in tovarištva, ki - Na Japonskem so pozdravili hrabeT podvig za rešitev Mussolini-ja z največjim veseljem. List PK-Knegsberichtei Banhardt (PBZ — Sch). Zwei gute Freunde. Major Klümper Kommodore d«s Torpedoflieger-Geschwaders, das in kühnem Angriff auf einen feindlichen Großgeleitzug 32 Einheiten mit mindesten 170.000 BRT versenkte oder vernichtend traf mit seinem Schäferhund. veže Führer-ja in Duce-ja preko vsakega stvarnega, političnega In vojaškega ugibanja. »Sanghaj Times« vrednoti Duce jevo osvoboditev kot nov dokaz nemške moči ter pristavlja, da so doživeli Anglo-Amerikanci poleg svojih dosedanjih vojai-kih neuspehov na italijanski celini ie političem poraz. Španski list »Arriba« pravi, da se je zgodile prvič v zgodovini, da sta dva državnika eden drugemu izkazala isto zvestobo, kakor se to dogaja med navadnimi vojaki na bojišču Se večja senzacija kot samo dejanje, Je globoka ginjenost v prsih vseh ljudi, kajti tam, kjer se dozdevno podreja vse političnim in vojaškim interesom, je bil« kronana povsem človeška stran v obliki najčistejšega tovarištva. Ravnatelj španskega lista »Informaciones«, V loto r de la Sema, povdarja, da je to dejanje izzvale v španskem narodu tem večje občudovanje «a Führer-ja In za njegove vojake, ker predstavlja vse vrline zvestobe in plemenitosti Spanjolca. Po mnenju Spanjolca Hitler svetu ne bi bil mogal bolje dokazati, koliko je pripravljen storiti za svoje prijatelje. Führer je z junaškim činom svojih mož vmil Mussolini-ja svoji domovini v' Evropi Bolgarski tisk je objavil slike obeh velikih prijateljev ter se bavi z drznim dejanjem, ki j« rešilo Mussolini-ja iz rok izdajalske klike in take iz rok anglo-ameriških invazorjev Vladni list »Zora« piše, da je odstranila Mussolini-jeva rešitev sramoto izdajstva ter da je učinkovala kako* vstajenje. To dejanje je viden izraz največje človeške vrline- zvestobe Mussolini bo rešil nove naloge ter «i pridobil nove zasluge To mnenje podaje bolgarski list »Slovo«, ki pripisuje Mua-solini-jevi osvoboditvi velik pomen za nadaljnji potek dogodkov na italijanskem polotoku Tudi v madžarskem tisku |e Mussolini-jeva rešitev velik dogodek dneva, ki se izraža v naslovnih napisih vseh listov »Magvarság« pravi v uvodniku, da je Mussolini-jeva osvoboditev sijajen primer nemškega pojmovanja zvestobe in če- Veliki nemški uspehi v Južni !ia!ip Badoglijeva izdajalska armada povsod razarožena — Srdi« m aspeini upadalni boji Semcev pri tkali j« — Tefld adarci za sovražno letalstvo hi plovbo Kakor laso ie poročali v naši posebni izdaji z dne 11. L «L, je nemška vojska po Fuhrer-jevi zapovedi hitro odgovorila na izdajstvo Badogli-jeve klike. V zadnjih tednih pred svojim odpadom, j« Badoglio zbral okrog Rima močne sile italijanska vojske. Obenem je odredil v Rimu samem stanje pripravljenosti napram nemškim četam izven mesta. Svoje ukrepe je utemeljeval Badoglio z nevarnostjo sovražnega izkrcanja zapa-dno od Rima. Cim je bila ob)avljena 8. septembra svečer kapitulacija Badoglijevega režima, so se vneli okrog Rima boji med nemškimi in italijanskimi četami Nemški Generalfeldmarschall Kes-selring J« dovede 1 pred Rim ojačenja ter pričel s napadom na večno mesto. Na njeoov ultimat je kapitulirat italijanski poveljnik v Rimu v krofu 50 kiionsetrov. Nemške čete so naglo razoro-tevale italijanske čete ter je bila kmalu vzpostavljena zveza z nemškimi armadami v področju Napulja te Salerna Nemške čete so obenem prevzele zaščito vatikanskega mesta. V zgornji Italiji je maršal Romme! po kratkih in srditih bojih prisilil italijanske odrede h kapitulaciji. Nemške tete so zavzele nepoškodovane ceste, ki vodijo lz Koroške m Tirolske v Gornjo Italijo Nemci so hitro zavzeli hgursko obalo z Genovo in vojno loko Spezio. V najkrajšem času je bilo očiščeno tadi Poadiije s področjem mest Bologna, Verona ki Cremona. Trst je bil po kratkem boju zavzet, pri tem p« so Nemci samo v triaškem področju razoroži« 90 tisoč Italijanov. V Južni Franciji Je 4. italijanska armada položila svoje orožje hrez velikega odpora četam maršala v. Rund-stedt-s. Nemci «o tudi zavzeli vso francosko obalo od Tooiesta do Mentone. Prav tako so se Italijani uklonili nemškim zahtevam po razoro-Btvi v AJbanifi in na Grškem. V nnikrajšem času •o Nemci prevzeli tudi celo vrsto italijanskih vojnih in trgovskih ladij v grških tn jadranskih lokah. Boji m se vri i H ražnlk nadaljuje svoje poskuse prodor« nemške fronte na jugu in v sredini Sovražnik )e pretekli četrtek dovajal v doneško kotlino nove rezerve. Bitka na tem sektorju se je nadaljevala proti koncu preteklega tedna ob izredno velikih sovražnih izgubah. Južno in ■ zapadno od Harkova so se izjalovili po poročilu z dne 8. septembra številni sovražni napadi. V srednjem odseku fronte so napadali boljševiki z jačjimi silami edinole v področju «apadno od Ki-tova. V ostalih odsekih je bilo sovražno napadalno delovanje slabotnejše nago prejšnje dni. Nemške čete so pri tem neko sovražno skupino, ki je bila obkoljena v teku obrambnih bojev, popolnoma uničile. Nemško in romansko letalstvo je tudi 8. septembra s številnimi operacijami podpiralo boje na zemlji. 8 septembra je bilo na vzhodni fronti uničenih 208 sovražnih tankov. Poročilo z dne 10 septembra pravi, da se je Mussolinijeva prva dnevna povelja Iz Berlina poročajo: Benito Mussolini je prevzel IS. septembra to-pet vrhovno vodstvo fašizma v Italiji. Du ce je Isdal dne 15. septembra sledeča dnevna povelja: Dnevno povelje vtade M. 1. Zvestim tovarišem po vsej Italiji! Z današnjim toevom, 15. septembra 1943, prevzemam zopet «rLovno vodstvo fašizma v Italiji. Mussolini. Dnevno povelje vlade R. 2. Alessandra Pavolinija imenujem začasnim tajnikom Fašistične narodne stranke, ki se imenuje •dslej »Republikanska fašistična stranka«. Mussolini. Dnevno povelje vlade K. S. Zapovedujem, da prevzamejo takoj vse vo-laike, politične, upravne in šolske oblasti ter vsi, U jih je odstavila kapituladjska vlada, takoj ■roja mesta in položaje. Mussolini. Dnevno povelje vlade K. 4. Zapovedujem takojšnjo obnov* vseh strankinih fcadov s sledečimi nalogam^: a) Nemško vojsko, ki se bori na italijanskih tteb s skupnim sovražnikom, je dnevno in tova-tf ki podpirati. b) Narodu )e nuditi takojšnja moralna in gmotna pomoč. c) Stanje članov stranke z ostrem na njih zadržanje glede državnega adara kapitulacije je pregledati, strahopetce ' * izdajalce pa je treba eksemplarično kaznovati. Mussolini Dnevno povelje vlade H. 4. Zapovedujem obnovo vsefa odredov in specialnih oddelkov prostovoljne mfltra sa nacionalno Varnost. Mussolini bodi tre. Se le v «adnjem časa m je Izvedelo ne samo n prejšnja bivališča, nego tndt za zadnje Duce-jevo nahajališče. S sigurnostjo se Je nazadnje doznalo, da so Mussolini-ja spravili v neko popolnoma nepristopno gorovje, kjer je bil ob ■ajsramotnejših okoliščinah izredno močno zastražen, Ta sigurnost je dala signal aa start drznega podviga, ki ga je vodil neki odHCni #-Haupt-sturmfOhrer iz varnostne iluiL#, rodom iz Ost-marke. Kakor je naknadno izvedel ' Nemški dopisni »rad, je Duce takoj po svoji osvoboditvi telefonsko govoril s Ffihrer-Jem Težko je z besedami feraziti čustva, ki so med tem zgodovinskim telefonskim razgovorom navdajala Ftihrer-ja fcn Du-ee-ja. Mussolini se je nato podal k svoji rodbini, ki jo Je posebni odred varnostne službe tf prav tako rešil iz internacije Kljub temu, da Je izdal Badogllo povelje za usmrtitev Mussolini-ja v s)a-ftaju osvoboditve. Duce ni bfl niti ranjen. nadaljevala bitka v doneski kotlini s srditostjo in menjajočimi se boji. Južno od Isjuma ter v področju Harkova so Nemci zavrnili celo vrsto sovražnih napadov Sovražnik je imel velike izgube v vrstah svojih tankovskih odredov. Boljševiki so izgubiti 9. septembra 87 tankov. Po sobotnem poročilu se je skušala pri Novorosijsku izkrcati neka boljše viška skupina, ki so jo Nemci razbili z artiierijo, še preden Je dosegla obalo. Ostanki sovjetskih odredov so bili takoj po izkrcanju zapleteni v težke boje z nemškimi četami, ki so skupno z edinicami vojne mornarice potopile oz. uničile troje topničark, nek stražni čoln in 11 čolnov za izkrcavanje. Jugozapadno od Mariiupola, ki je bil izpraznjen po popolnem uničenju vseb vojaških naprav po načrtu, so uničile nemške in romunske čete neko sovražno skupino ki se je bila izkrcala ob obali Azovskega morja. Zapadno od Krasnoarmelskoja so nemški oklopniški odredi obkolili glavnino neke sovjetske strelske divizije ter so pri tem uničile nek sovjetski divizijski štab. V področju Harkova in jugozapadno od KoDotopa so nemške čete zavrnile v srditih bojih težke nemške napade. Kjer je sovražnik mimogrede vdrl v nemške postojanke. so nemške čete kmalu korigirale nieqo-ve kratke uspehe. V srednjem odseku ob Desni ter jugozapadno od Kirova je beležila vojna kronika težke obrambne boje. Zapadno od Viasme so se izjalovili trdovratni napadi sovletov Mimogrede v naše prve postojanke vdrle sile so bile zavrnjene v protisunku ter je bilo pri tem uničenega in zaplenjenega mnooo orožja. Boliševiki so izgubili v petek na vzhodni fronti 203 tanke. Nemško letalstvo !e uničilo številne tanke, obenem pa okrog 200 s četami natovorjenih vozil ter več dovoznih skladišč. V Novorosijsku so nemške čete po poročilu z dne 12. septembra v srditem boln uničile sovražnika, ki se je bil izkrcal v zapadnem delu pristanišča. V vzhodnem delu so trajali hoji še nekaj časa. Na ostali fronti kubanskega mostišča so se izjalovili številni sovražni napadi. Prav tako so nemške čete odbile številne napade sovletov v južnem odseku med Azovskim morjem ter med Desno. Na številnih mestih so zavrnile naše pehotne in oklopniške sile sovražnika v uspešnih sunkih. V srednjem odseku fronte so bili prav tako zavrnjeni lokalni sovražni napadi. V kolikor - je vdrl sovražnik s konjeniškimi tn oklopnimi silami, so lih Nemci odrezali od njegovih zvez. V severnem odseku Je Mlo v ostalem mirno. Koncentričnim napadom suhozemnlh čet fn mornariških odredov Je ospelo pri Novorosllsku po poročilu z dne 13 septembra uničit! več nadalj-n!h sovražnih odredov. Boljševiki so imeli Izredno krvave izgube. V fužnem in srednjem odseku vzhodne fronte pa se je nadaljevala srdita bitka. Nemci so na številnih mestih prekrižali s protisunki začasne uspehe boljševfkov. Iz poročila, ki ga je bilo izdalo nemško vrhovno poveljstvo 14. septembra, je bflo razvidno, da so se v Novorosijsku razrušili itevilni sovražni napadi v težkih pouličnih bojih. Na fronti od Krasnoarmejskoja do Viasme Je napadal sovražnik na vseh žariščih bitke z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami, ki so bile povsod bistveno zavrnjene 15. septembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bilo tudi v torek opazovati na kubanskem mostišču živahno delovanje. V brezuspešnih napadih bollševikov v odseku Krim-skaja so Izgubil! scvjetl 32 tankorv. Na Jngu in v sredini vzhodne fronte je nadaljeval eovrstnfk svoje poskuse prodora zlasti v odsekih pri Kras-noarmejskoju, južno hi zapadno od Harkova, ob Desni ter pri Kfrovri Te napade so Nemci v trdem boju večinoma zavrnili. Na raznih mestih sovražnega vdora so prešli Nemci k lastnim protinapadom. Novi srditi napadi sovjetov jucroza-padno od Belila so se Izjalovili kljub vpostavi močnih pehotnih ln oklopniikih odredov. V Finskem zalivu so potopile edinice nemškega vol-nega brodovja nek boljševlški Mtri čoln. Med spopadom sta bile zbita dva sovjetska bombnika. Varovalne sile neke nemške spremljave so skupno z lovskimi in rušilnimi letalskimi odred! zbile pred severno norveško obalo 34 sovjetskih bombnikov iz skupine 55 napadalcev, ©Jmev Fiifircijevega govora po sveta Führer-jev govor je pretekli petek izzval po vsej Veliki Nemčiji najgloblji vtis. Ko je bilo v poznih popoldanskih urah preteklega petka napovedano. da bo qovoril Führer iz svojega qlav-nega stana nemškega naroda, je hitelo staro in mlado ob pol deveti uri k radio-aparatom, da bi čuH iz Führer-jevih ust važna sporočila, namenjena vsemu narodu S svojim kratkim, a izredno izčrpnim nagovorom, je Führer potegnil v stran zaveso, ki je poprej zakrivala nemškemu narodu intrigantsko igro Badoqlijeve klfke Nemški narod je sicer instinktivno čutil, da nekaj z Italijo ni povsem v redu. toda narod si glede tajnih vzrokov in povezanosti ni mogel ustvariti jasne slike. Ves nemški narod je radi tega z velikim olajšanjem sprejel dokumentarično Führer-jevo poročilo. Führer-jeva sioumost glede dokončne zmage pa je v nemškem narodu našla tem jačji odmev, ker so jo spremljali tudi hitri in usoešni ukrepi nemškega vojnega vodstva. V nemškem narodu ie zavladalo slično razooloženie kakor v tistih dneh, ko so nemške tete na zapadu in na vzhodu vrstile zmago za zmago. Tokrat je bilo razpoloženje nemškega naroda tem veseleiše, ker je nem«ka vojska tako hitre In uspešno maščevala izdaistvo maršala Badoglia in nleqove klike. Tudi inozemski tisk je poleq Führer-jevih odkritij 0 razvoju v Italiji beležil odločnost nemškega naroda, nadaljevati to vojno na bojiščih do zmaqovitega konca. Zelo zanimiv ie bil komentar švedskega anglofilskega lista »Daqsposten«, ki je preje komentiral vse dooodke na podlacri sovražnih poroč'1. »Daasposten« ie pisal: Badoalio In kralj Viktor Emanuel sta Igrala svojo intrigantsko igro v uoanju, da bosta trde kaoitula-cljske pogoje omilila z izdajstvom zaveznika, kateremu sta hotela zasaditi nož v hrbet Ta iqra se ie pa ponesrečila. Badoqlijevo izdajstvo ni Anqležem in Amerikancem prav nič koristilo, pa tudi Italija ni ničesar pridobila s svo'im večnim žigom sramote. S svojo izjavo o Mussolini-iu, le Führer izpovedal to, kar bodo Italijani brez dvoma govorili čez deset, dvaiset al? trideset let, ko bodo postavliali Duceiu spomenike. Tudi list »Stockholms Tidnmgen« podčrtava Ffihrer-jeve besede, da se bo borba vršila odslej brez vseh zaviraiočih obremenitev. List je mnenja, da je pomembna angleška ugotovitev, ki svari pred upom glede hitrega konca vojne. Turški list »Tasviri Efkiar« pravi, da je napravil Badoglio s svojim izdajstvom Nemčije račun brez krčmarja Argentinski list »Critica« piše, da so se upi, ki so jih gojili zavezniki skupno z Badoglijevo kliko glede tistih petih dni zatajevanja premirja, Izjalovili. Madžarski in nemški tisk sta bila popolnoma v znamenju nemškega poročanja, ki je obsojalo izdajstvo Badoglijeve klike. Tudi srbski list »Novo Vreme« piše, da sta Adolf Hitler in nemški narod trdno odločena, nadaljevati to vojno do končne zmage. Führer — tako ugotavlja imenovani Est — drži v svojih rokah suvereno usodo ne samo nemškega naroda, temveč tudi vse ostale Evrope. * Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Ulberreither je prispel preteklo soboto na Spodnještajersko ter je bil predpoldan v Wurmberg-u in Marburg-n, v' nedeljo pa se je udeležil Ortsgruppentag-ov t Abstal-u in Polstrau-u. Na gTadu Wurmberg je otvoril tečaj Reichsamt-a Frauen and MSdelarbeit fan Rassenpolitischen Amt, ki se ga je udeležilo 40 žena in deklet iz vseh delov Reich-a. Po Gan-leiter-jevem nagovoru je govoril Bundesfuhrer Steindl o problematiki Spodnještajerske ter je udeleženkam raztolmačil naloge organizacije Stei-riseher Heimatbund Gauleiter se Je tudi udeležil šolske proslave na ženskem učiteljišču v Mar-burg-u, popoldan pa si jp ogledal v spremstvu BundesfOhrer-ja letalsko-zaščitne zgradbe v Ma-burg-u. Gauleiter se je Zadovoljivo izrazil o storjenem delu skupnosti, ki je omogočilo tako brzl napredek tega dela. V nedeljo predpoldan je govoril Gauleiter v Abstal-u pred 3000 zborovald ter Je osebno izročil Ortsgruppenfflhrer-ju zastavo. Ogledal si Je tudi storitveno tn kmetijsko razstavo' ter je nato nadaljeval svojo vožnjo do Polstrau-a. kjer se je udeležil vaškega pol-dneva tal ogleda razstav. Izdajalslri maršal lialife Pietro SaJogilo je povzročil pred 25 leti nečastno „zmago" pri ViMorio Veneto Pietro Badoglio je 3. septembra t. 1. podpisal generalu Eisenhowerju besedilo premirja, ki je najsramotnejše izdajstvo italijanskega naroda. Da je Pietro Badoglio že star izdajalec, je dokazal že pred 25 leti. Izdajstvo, ki ga je izvršil Badoglio že pred 25 leti napram nekdanji Avstro-Ogrski, je zabeleženo v protokolih parlamentarnega preiskovalnega odbora, ki se je sestal kmalu po zlomu habsburške monarhije, v nemško-avstrijski narodni skupščini. Ta odbor je imel ugotoviti vzroke za katastrofo stare cesarske armade. Na čelu odbora se je nahajal znani profesor kazenskega prava dr. Löffler. Naloga odbora je bila, pojasniti vprašanje, kako neki je bilo možno, da je prišlo do premirja, sklenjenega 3. novembra 1918 v mestu Villa Giusta pri Padovi, še skoro pol milijona avstrijskih vojakov v italijansko vojno ujetništvo in komu neki bi bilo pripisati napačno ali površno tolmačenje sklenje-neqa dogovora. Odgovor je bil povsem nedvoumen: vodja italijanske komisije, general Pietro Badoqlio, je na način, ki mu v zgodovini ni primere, ogoljufal avstrijske zastopnike, katerim je načeloval general Weber von Webenau. Prva točka sklenjenega premirja se je glasila tako, da ustavita obe stranki takoj svoje sovražnosti. General Weber von Webenau je v tem smislu poročal avstro-ogrskemu vrhovnemu poveljstvu. Vrhovno poveljstvo je v svrho preprečenja brezmiselnega prelivanja krvi takoj izdalo primerna povelja posameznim četam na fronti. Komaj pa so bili protokoli podpisani, je Badoglio nenadoma Izjavil, da velja pogodba za Italijane šele počenši s 4. novembrom ob 3 uri popoldan. Badoqlio le z drugimi besedami izjavil, da traja vojna za Italijo še nadaljnjih 24 ur Nikakor ni težka predstava, kaj je to pomenilo. Italijanom se ni bilo treba pri svojem sunku proti severu bati n;kakega odpora; brez vsakeqa napora so lahko izvojevali svojo veliko »zmago«, ki so jo po treh in pol letih breznspesneqa vojskovanja in po uničevalnih porazih pri Kobaridu in Tolminu tako nujno potrebovali, da bi se izoqnill revoluciji v notranjosti. Ko je general Weber von Webenau v svojem brezmejnem razburjenju nad Badoglijevim besedolomstvom zaklical italijanskemu generalu, da je to nesramna qoljufija, je Badoglio samo skomiqnil z rameni. Pojem vojaške časti ie bil zanj že takrat tuja zadeva. Badoglio je takrat povsem pravilno kalkuliral. Medtem so namreč dobile vse avstro-ogrske čete povelje za ustavitev sovražnosti. Italijanskim patruljam, ki so silile proti severu, so avstro-ogrske čete dajale celo potrebnega prostora. Badoglio pa je dejansko zapovedal Italijanom, da naj izrabijo kratek čas do popoldneva 4. novembra na ta način, da zavzamejo z motornimi kolesi in oklopni-mi avtomobili po možnosti najbolj severne postojanke. Na ta načm so Italijani odrezali 4. novembra obkoljene odrede avstro-ogrske armade ter rekonvalescentne oficirje in moštvo ki se je nahajalo v kopališčih Južne Tirolske. Vse te čete in moštvo so Italijani proglasili kot »vojne ujetnike«. Na ta način so italijanske čete prekoračile takrat prvič staro avstrijsko mejo, ne da bi bili oddali en sam strel Badoglio je na to poročal italijanskemu generalnemu štabu številke, ki jih niso poznale največje in najbolj krvave bitke svetovne vojne. Spočetka je bilo govora o kakih 80.000 mož na ta način ujetih Avstrijcev in Nemcev. 11. novembra 1918 šo našteli Italijani 436.674 »ujetnikov«, med njimi pa več kot deset tisoč častnikov in par ducatov generalov. Italijani so pri tej priliki »zavojevali« tudi več tisoč topov in nepregledno množino vojnega materijala. Zaman je protestiralo vrhovno poveljstvo avstro-ogrske vojske proti temu izdajstvu. Italijani so imeli prvi in edini uspeh v tedanji voin: in tega uspeha niso marali več izpustiti iz svojih rok. Prisiljeni so bih samo k eni koncesiji. Izpustiti so morali na svobodo tiste desettisoče, ki so jih ujeli mnogo pozneje kakor je bilo predvideno po njihovem lastnem tolmačenju poqojev premirja. Med tistimi petstotisoč »ujetniki" Italijanov, se je nahajalo jedva stotisoč nemških Avstrijcev Madžarske čete je peštanska vlada že par dni preje odpoklica la s fronte. Tako so Italijani ujeli v glavnem pripadnike novih narodnostnih držav, ki jih je antanta priznala kot vojskujoče se sile proti Avstro-Ogrski ter kot zaveznike Italije. Badoglio je torej oqoljufal tudi svoje lastne zaveznike. O Norveški emigrantski minister — plačanec Moskve. Kakor poroča norveški radio, je »zunanji minister« norveške emiqrantske vlade v Londonu, Lie, čisto navaden plačanec Moskve. Sedanji ministrski predsednik Quisling je že leta 1939. ugotovil, da stremi Lie na Norveškem po sovjetski diktaturi ter da hoče doseči ta svoj cilj potom nasilne vstaje. Iz dokumentov, ki so jih našli pri francoskem komunističnem agentu Eber-leinu, pa se je ugotovilo, da je prejemal Lie iz Moskve tudi denar V norveškem državnem zboru so ugotovili, da so Sovjeti podprli komunistično rovarenje na Norveškem z vsoto pol milijona norveških kron. Za veleizdajalca Lie-a je vsekakor značilno, da je bil intimni prijatelj nekdanjega sovjetskega veleposlanika v Londonu, Majskega, ki sedaj vedri in oblači v moskovskem Kremlju. RAZIE VESTI □ Italijanski delavci v Nemčiji za fašistično nacionalno vlado. Kakor poročajo iz Berlin-a, prihajajo iz vseh delov Reich-a vesti o manifestacijah italijanskih delavcev, ki izjavljajo v svojih resolucijah, da stoje sklenjeno za novo fašistično nacionalno vlado ter da bodo s podvojeno mar-ljivosi > r idaljevali delo v Veliki Nemčiji. □ Leoo >egrelie o izdajstvu italijanske vlade. VB",' i je vršila v nedeljo velika manifestacija .^učnega gibanja. Pri tej priliki so pre-čitali spomenico voditelja Leona Degrell-a, ki pravi med drugim sledeče: »Angleži vedo, da imajo samo eno uspešno orožje: lopovščino in izdajstvo. S tem pa ne bodo dosegli svojega cilja. Kar je porojeno iz sramote, pade nazaj v sramoto Izdajstvo italijanskega kraljevskega dvora svojega cilja ni doseglo Spričo teh izdajalskih načrtov smo doživeli odlični Fuhrer-jev odgovor. Izdajalci in z njim povezani Anglo-Amerikanci so že mislili, da je partija s sramotnim državnim udarom končana Toda v 48 urah so Fiihrer-jeve armade pomedle z izdajstvom ter zasedle vsa važna mesta severne in srednje Italije. Badoqlijeva klika je sama sebe obsodila Izdala je moralne in gmotne interese svoje domovine, izdala pa je polet; svojih zaveznikov tudi Evropo. O Italija Je bila napačna špekulacija. Kakor poroča list »Dagnes Nyheter« iz New Yorka, se je razpoloženje v Zedinjenih državah qlede Italije že znatno ohladilo. Takoj po kapitulaciji Italije je bilo vse polno »strokovnjakov«, ki so kar tako ugotovili, da bo Italija lahko dobavila zaveznikom vojni materijal, olivno olje in slične stvari. Tudi prehranjevalni položaj Italije so v Ameriki spočetka označevali kot »precej dober«. Sedaj p« že podčrtavajo, da bodo imeH zavezniki po za-vojevanju Italije »velike težave«, ker bo treba Italijo preskrbeti z živežem in gorivom. Tudi list »New York Herald Tribune« ugotavlja po skupni sodbi ameriškega tiska, da je bila Italija v gotovem oziru napačna špekulacija. □ Romunska sodba o italijanskih izdajalcih. V ospredju političnih komentarjev romunskega tiska je bil ob pričetku tega tedna Führer-j ev govor v zvezi z izdajstvom italijanske vladne klike. Tako piše n. pr. »Timpul«, da je prejela vlada maršala Badoglija za svoje izdajstvo na Führer-jevo povelje po nemški vojski trd odgovor. Tudi tokrat se je izkazalo, da železni disciplini, patriotizmu in bojni sili nemškega vojaka ni primere. Energičnim Führer-jevim ukrepom se je zahvaliti, da je bila kači izdajstva zlomljena glava še preje preden se je zamogla tudi najmanj braniti. »Viatza« piše, da je Führer-jev govor izpoved bojevnika, ki hoče žrtvovati vse za zmaqo svojega naroda. Vojne ni mogoče dobiti s strahopetno kapitulacijo z intriqami ali pa s kakršnimikoli tr-qovskimi posli Narod zamore zmagati le potom volje do žrtvovanja. Romunski narod vč, da je življenje le toliko VTedno, kolikor je narod pripravljen, doprinesti najvišje žrtve za zavarovanje tega ^življenja O Trojica izdajalcev na SicilijL Kakor poroča »Evening Standard« iz Londona, se nahajajo kralj Viktor Emanuel, prestolonaslednik Umberto in maršal Badoglio trenutno v mestu. Palermo na Siciliji. Po svojem begu iz Rima je zaprosil Viktor Emanuel angleškega kralja Jurja in prezj-denta Roosevelta za zavezniško zaščito. Ta prošnja je značilna za kronanega izdajalca. Nista še minula dva dneva, ko je naslovil na brutalnemu sovražniku izročen italijanski narod proklamacijo, ki ugotavlja cinično, »da se nahaja v varnosti, pač pa, da računa na vse Italijane«. □ Mussolini-Jevl osvoboditelji odlikovani. Po poročilih iz Berlina, je Führer podelil možem, ki so se udeležili osvoboditve Duce-ja, visoka odlikovanja. □ Veliko veselje, v gornji Italiji. Po poročilih nemškega tiska iz južne Švice se je vest o osvoboditvi Mussolini-ja razširila po vsej gornji Italiji z največjo naglico Ko je južno-švicarska rad o-postaja ob 23 uri objavila vest v italijanščini, so "fašisti kljub prepovedi nočne hoje po ulicah, priredili prve spontane manifestacije. V qornji Italiji niti najmanj ne dvomijo, da bodo Mussolini-ju priredili triumfalni sprejem in da se mu bo priključila velika večina prebivalstva □ Francoski komentarji k italijanskemu izdajstvu. Pariški tisk je označil pogoje italijanskega premirja v svojih ponedeljkovih izdajah soglasno kot sramoto. V svojih uvodnikih se bavijo listi tudi s posledicami, ki jih bo imela ta kapitulacija tudi za Italijo ter opozarjajo na nauk glede bodočega zadržanja Francije. List »Oeuvre« piše, da zahrbtnost italijanskih vladinovcev pri kapitulaciji ni rodila nikake olajšave ali pa omiljenja pri Anglo-Amerikancih. Strahopetnost in izdajstvo sta izzvala na nasprotni strani samo cinizem in okrutnost S sramotnim tekstom premirja pa je povezana tudi velika smešnost. Niti eden izmed pogojev ni uporabljiv, ker je Nemčija gospodar položaja, ne pa v Siciliji se nahajajoča Badoqlijeva vlada, še manj pa Anqlo-Amerikanci, ki morajo Italijo šele sedaj zavojevati. List »Aujourd-hui« ugotavlja, da je bila Italija v ne čisto osmih dneh ponovno strmoqlavljena v prepad svo;e zgodovine Badoglijeva vlada je strla Italiji hrbtenico ter ji odvzela tudi čast. List »La France Socialiste« se upravičeno razburja nad dejstvom, da je hotel Badoglio Izročiti Anglo-Amerikancem tudi francoski otok Korzika. Nemčija leta 1940. te francoske pose«ti ni zahtevala, italijanske čete pa je niso zasedle, ker je bila Nemčija zmagovalec. Badoglio in njegov kralj pa sedaj nista prelomila samo zavezništva, temveč sta skušala se okrasti Francijo, ki je Italija nikjer ni vojaško premaqala. »Cri da Peuple« opozarja predvsem na energijo in edarnost Nemčije, ki je zopet gospodar položaja. Na to energijo naj pomislijo vsi tisti francoski politiki, ki so se morda uda j ali blaznim sanjam, da bi sledili stopinjam italijanske izdajalske klike Dejstvo je, da je prostor ki ga je zavzemala v Evropi revolucionarna Italna, seda} prost. Tako nastane vprašanje, da-li je_Francija pripravljena poseči po tej zadnji možnosti, ki se jI sedaj nudi. PreJzgoJovina izdaMya Im premirje m «e pogajali v Lizboni — Badoglio j« i• avgusta iskal stikov s sovražniki Iz Stockholms poročajo: »Kakor poroča diplomatski dopisnik agencije Reuter, je sporočil Badoglio že sredi avgusta angleški vladi, da je pripravljen združiti se z zavezniki, čim se bodo v Italiji izkrcali. Posledica te izdajalske izjave je bila pozneje sklenitev premirja. O tajnih razgovorih, ki so se vršili pred sklenitvijo premirja, sporoča agencija Reuter med druqim še sledeče posameznosti: Prizorišče qlavnega dejanja drame je bila Lizbona. Glavna iqralca sta bila angleški veleposlanik sir Ronald Campbell ter neki italijanski general, čigai ime je zaenkrat še tajnost. V prvi polovici meseca avqusta so se sestali italijanski diplomatje po Badoqlijevi odredbi z angleškimi zastopniki v dveh nevtralnih deželah. Italijanom »o takrat sporočili, da zamore jo priznati zavezniške vlade samo brezpoqojno kapitulacijo. Sredi avgusta se je neki italijanski general zglasil s poverilnico maršala Badoqlia pri angleškem veleposlaniku v Madridu sir Sa- „V sbpinjaEi svojih prednikov" Hot Je lovni program Wehrmannschalt-a v organizaciji Steirischer Heimaibund Znani nacionaisocialistični publicist Norbert J e g 1 i t * c h je objavil te dni v »Marburger Zei-tung« svoje vtise iz taborišča voditeljev spodnje-itajerske Wehrmannschaft-i v Pragerhof-n. Ni še dolgo od tega, ko je poročal o velikem taborišču, v katerem je našla krepila in oddiha Deutsche Ju-gend v organizaciji Steirischer Heimatbund. Pred par dnevi pa je na visokem drogu sredi taborišča taplapolala zastava s kljukastim križem kot znak, da so se zbrali pod njenim okriljem možje iz vseh slojev spodnještajerskeqa prebivalstva. Zbrali so se voditelji Standart, Sturmban-ov ;n Sturm-ov k taborenju pod vodstvom Bundesfuhrer-ja Steindla, da bi se seznanili z novim delovnim programom 1943-44, Smisel taborenja je bil, da bi se izravnalo voditelje teoretično in praktično ter jih usposobilo za oddaio novega znanja tovarišem v štur-mih ter tako omogočilo popolno izpolnitev stavljenih jim nalog Norbert Jeglitsch ni zastonj izbral svoji reportaži naslov »V stopinjah svojih prednikov«. Kdor je vstopil v taborišče Wehr-mannschaft-a v Pragerbof-u in kdor ie videl teh 800 mož v izvrševanju njihove službe, je videl na prvi poqled, da so ti možje res v stopinjah svojih prednikov 2e straža s puško pri vhodu je pokazala s svojo strumnostjo in disciplino, da vlada isti duh po vsem taborišču Pa ne samo to. 2e prvi koraki po taborišču so nas prepričali, da vlada v taborišču tovarištvo, kakor ga najdemo v tej lastnosti samo pri nemških ljudeh Na vsakem koraku je videti, kako si možje medsebojno pomagajo in da ni nič pretežko, ako je le pomaga-no tovarišu To so pač sinovi tistih prednikov, ki so se že od pamtiveka borili za Nemčijo, za deželo, s katero so bili skozi tisočletje najtesneje povezani Od jutra do večera je bilo v taborišču živo kakor v čebelnem panju. Zelo mnogovrstno in po-nčno j« bilo šolanje z obrambnega vidika. Tu so metali »ožje ročne granate, tam na travniku so pridno vežbali. Možje vseh let starosti in iz vseh poklicev so pokazali z radostjo, kaj premorejo. Videlo se jim je, da so ponosni na svoje storitve. Na drugem mestu so zopet streljali. Streljalo se je z malo- in velikokaliberskimi puškami. Z žuljavtmi in negovanimi rokami so se možje znova seznanjali z vojaško »ljubico«. Po telesnih vajah pa .so se možje prav radi posluževali kopališča, ki jih je osvežilo po napornem treningu. Poleg prakse pa niso pozabili teorije. V malih skupinah so sedeli možje v polkiogu okrog predavateljev, ki so prednašali nauk o orožju, o streljanju in o splošnih stvareh, ki jih mora poznati sleherni vojak. Veliko važnost so pri tem polagali na svetovno-nazorno izravnavo. Bundes-fuhrer Franz Steindl jim je dnevno predaval ter jim pojasnjeval stvari, ki jim preje niso bile povsem jasne. Po predavanjih so se vršili razgovori o tem, kar so slišali. Ti razgovori so pokazali ozko povezanost vseh udeležencev taborenja. Včeraj so si bili morda eden napram drugemu še nekoliko tuji, danes pa so že trdno povezana skupnost, ki bo rodila svoje sadove tudi brez uniforme. Tu sedi obratovodja poleg kmet-skega sina z Bachern-a, vodilni inženjer poleg rudarja, župan poleg obrtnika in študijski svetnik poleg šoferja iz Biiheln-ov. Vse udeležence je preveval enak duh in ponos da smejo sodelovati pri veliki obnovi svoje ožje domovine V gozdu poleg taborišča se nahaja bolniški šotor Ker je bil večinoma prazen, je bil podan dokaz, da je bilo zdravstveno stanje taboriščnikov na višku. Pri taki oskrbi in tako zdravem zraku pa tudi ni bilo nikako čudo Tistih par lažjih »ranjencev«, ki so se »potolkli« pri športu, igri ali pa pri vežbanju, se je izlečilo kar na soncu. In ni minilo dobrih 24 ur, da so zopet stali strumno v svoj'h vrstah. Kdor je pa morda mislil, da je bil tabor brez glasbe, se je zmotil Ze od daleč so se slišali zvoki godbe Standarte Marburg-Stadt, ki je pridno urila svoje koračnice. Ob zvokih teh koračnic se koraka še lepše Tako je minil sleherni dan le prehitro. Zato pa je večerja ob hladnem potoku teknila tem bolje. Marsikateri je odnesel svojo »porcijo« še enkrat h kotlu da mu jo napolnijo. Lep dan za udeležence taborišča je bil obisk Gauleiter-ja in Reichsstatthalter-ja dr, U i b e r-r e i t h e r - j a, ki se je osebno prepričal o storitvah voditeljev Wehrmannschaft-a. Gauleiter je dal tudi vidnega izraza svojemu zadovoljstvu nad doseženimi uspehi. Taborišče si je ogledal tudi Führer SA-Gruppe Südmark, Gruppenführer N i b-b e, v spremstvu svojega Stabsführer-ja, Brigade-führer-ja K u h n - a. Tudi Gruppenführer Nibbe se je vsestransko zanimal za napredek udeležencev. Ob sončnem zatonu je vsak dan postalo bolj miyio. Eni so se brili, drugi so pisali svojim sorodnikom in znancem, mnogi taboriščniki pa so se še hitro skopali Po večerji so predvajali taboriščnikom filme 7 najnovejšimi dogodki na fronti, obenem pa tudi čisto vojaško-vzgojne filme, ki so izpopolnjevali znanje taboriščnikov. Preden so =e odpravili h počitku, so mnogi taboriščniki še malo pokramljali pred svojimi šotori. Poslovilna proslava s svojim pestrim sporedom je ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu. Tako so preživeli udeleženci taborenja voditeljev Wehrmannschaft-a v Pragerhof-u lepe dneve napornega vežbanja in šolanja, obenem pa tudi lepe, neskaljene ure dobrega tovarištva, kar ie že od nekdaj odlikovalo spodnještajerskega človeka PK-Kriegsber. Gretschel fScherl). Feldmarschali Rommel in Oberitalien. Die neueste Aufnahme des Generaifeldmarschalls, dessen Divisionen die in Oberitalien stehenden Verbände zur Kapitulation gezwungen, Bahnen und Straßen unzerstört in deutsche Hand gebracht und alle wichtigen Punkte besetzt haben. muel Hoare-u, naslednjega dne pa pri angleškem veleposlaniku v Lizboni, sir Ronald Campbell-u. General je izjavil, da ga je maršal Badoqlio pooblastil izjaviti, da je italijanska vlada za slučaj zavezniškega izkrcanja v Italiji pripravljena, združiti se z zavezniki proti Nemčiji. To sporočilo je prejela nato angleška vlada, ki je potem takoj obvestila tudi vlado Zedinjenih držav Angleška in amenkan=Va vlada sta nato sklenili poučiti italijansko vlado potom omenjenega italijanskega qenerala o porrojih pod katerimi bi bili pripravljeni ustaviti sovražnosti proti Italiji Italija — tako se je glasil odgovor angleške in ameriške vlade — mora najprej brezpogojno kapitulirati, nato pa sprejeti tiste pogoje, ki jih bodo sklenili zavezniki Visoki oficirji iz glavnega stana qenerala Eisenhowerja so prišli nato v Lizbono ter poučili italijanskega generala o teh pogojih na neki konferenci, ki ji je predsedoval ob nav70Čnosti ameriškega odpravnika poslov sam angleški veleposlanik Italijanski general ni mogel brez konzultacije svoje vlade podati nikakeqa odgovora, zato se je vrnil s sporočenimi pogoji v Rim Italijanskemu qeneralu so nadalje izjavili, da je stvar Italijanov in njihovega obnašanja, kako bodo vplivali na držanje zaveznikov glede uporabe kapitulacijskih pogojev Italijanski izdajalski kliki so pogajanja njenega odposlanca trajala predolgo. Maršal Badoglio je radi tega poslal v Lizbono še nekega drugega italijanskega generala, ki ga aqencija Reuter noče imenovati. Medtem pa je Badoglio svojega nemškega zaveznika stalno prepričeval o svoji »zvestobi«. Da bi dokazala »odkritosrčnost svojih namenov«, je odposlala Badoglijeva vlada s tem drugim Parlamentariern tudi angleškega generala Carton de Wiart-a, ki so ga v ta namen izpustili iz vojnega ujetništva. Medtem se je pojavil prvi italijanski general po dogovoru z odgovorom Badoglijeve vlade na Siciliji. Italijanska vlada je odgovorila, da je pripravljena ugoditi željam zaveznikov Obenem je ■izjavila, da premirja ne more objaviti pred izkrcanjem zavezniških- sil na italijanskih tleh. Italijanskemu generalu so nato sporočili, da zavezniki ne morejo pristati na nikakšno spremembo dogovora General se je vrnil nato v Rim, da bi konzultiral svojo vlado Zavezniki pa so zahtevali dokončni odgovor v teku 24 ur. Naslednjega dne so v glavnem stanu generala Eisenhowerja sporočili, da je vlada maršala Badoglia sprejela pogoje in da bo njen zastopnik podpisal premirje. Kakor ugotavlja Reuter ob zaključku svojega prikaza, sta podpisala premirje v prisotnosti generala Eisenhowerja in qenerala Alexandra general Bedel Smith, generalštabni šef Eisenhowerja ter general Castellano, šef qeneralneqa štaba maršala Badoglia. Premirje je bilo podpisano 3. septembra. j Scherl-Bilderdienst- Autoflex. Die Entwaffnung der italienischen Armee durchgeführt. Wie das Oberkommando der Wehrmacht bekanntgab, hat Generalfeldmarschall Kesselring, der deutsche Oberbefehlshaber Süd (oben links), die italienischen Truppen in und um Rom zur Kapitulation gezwungen, Feldmarschall Rommel, Oberbefehlshaber in Oberitalien (oben rechts), hat mit den Divisionen seiner Heeresqruppe die italienischen Verbände in Oberitalien zur Kapitulation gezwungen. Auf dem Balkan haben sich di-> italienischen Kommandobehörden den Forderungen des deutschen Oberbefehlshabers, Generalfeldmarschall Weichs (unten" links), gebeugt. In Südfrankreich hat die 4. itaiienrscne Armee ihren Waffen an die Truppen des Generalfeldmarschalls von Rundstedt (unten rechts) abgegeben. V 4ngliji in Ameriki ni zmagoslavja Zavedajo se, tla se borba šele sedaj pričenja - Angleška prebivalstva je sprejelo vest o kapitulaciji Italije z največjo treznostjo - Pobožna „želja" angleškega generala Gougba Anglo-ameriško reakcijo na zlom Italije, ki sta jo izdala Badoglio in Viktor Emanuel, označuje očitna razdvojenost. Na eni strani triumfirajo nad dejstvom, da se je posrečil zlom Italije s tipično plutokratskimi metodami terorja, podkupovanja in podtalnega rovarenjai na drugi strani pa se zavedajo, da se boj- sedaj šele pričenja in da je z odstranitvijo dosedanje nejasnosti okrog Italije stopil v novo, poostreno fazo. Povsem odkrito priznavajo, da je dosedanjo os Berlin—Rim zamenjala os Tokio. Vladi v Londonu in v Washing-tonu se trudita razvrednotiti plodove italijanske kapitulacije pred svojima narodoma. Prezident Roosevelt je izjavil v kratki poslanici svojemu narodu, da ostaneta Berlin in Tokio pravzaprav čili zavezniških stremljenj. Vojna v Sredozemskem morju radi tega nikakor ni še končana Šef ameriškega vojnoinformacijskega urada Davies, je izjavil sledeče: »Nismo še trčili na Nemce!« Pa tudi drugi angleški in ameriški glasovi potrjujejo dejstvo, da se bo treba šele sedaj spoprijeti s pravim sovražnikom. V nekem angleškem ofic'oznem komentarju so v četrtek zjutraj povdarili, da vojne še nikakor ni konec Odprto pa je vprašanje, za koliko se je približala svojemu koncu. Nemci stojijo v Italiji. Tako nekako se glase angleška ugibanja Nemci so torej v Italiji, mi pa ne vemo, s kolikimi divizijami in kie stoje. Nikakega povoda ni za zmagoslavje Značilno pri vsem tem pa je še dejstvo, da se Annleži ne odpovedujejo sramotenju Italije Ba- doglijevo kliko obsipujejo z »gangsterstvoin«, obenem pa porogljivo poudarjajo, da je Italija sedaj končno v svoji omedlevici. Švedska poročila iz Londona pravijo, da je sprejelo angleško prebivalstvo vest o kapitulaciji Italije z največjo treznostjo. Napovedovali so jo namreč tako dolgo, da končno ni bila več nika-ka senzacija. Niti za trenutek pa ni izpodrinilo veselja nad kapitulacijo spoznanje, da se največja naloga sedaj šele pričenja. Tudi v New Yorku so morali končno priznati, da je bil storjen le korak na dolgi in težavni poti. Iz Washingtona pa javljajo, da se z ozirom na Nemčijo ni treba uda-jati velikemu optimizmu Politično pa je najtehtnejša informacija londonskega zastopnika švedskega lista »Svenska Dagbladet«, ki piše sledeče: Pri sprejetju kapitulacije ni bilo govora o pooa-janjih, temveč o d'ktatu, izredno strooem diktatu, ki ne vsebuje nikakih koncesij «M pridržkov. NI je katastrofe, ki bi bila popolnejša od katastrofe italijanskega imperija Da v vojaških krogih Anglije niso računali s toliko brzino in temeljitostjo nemških protiukrepov, dokazuje angleški general Gough, ki je podčrtal v nekem prikazu, da bo zavezniško vodstvo moralo v izvrševanju svojih prvih nalog urediti vzletišča v dolini reke Po ter obenem zasesti dalmatinsko otočje tn bivša italijanska oporišča v severnem Jadranu Kakor so pokazali dogodki, SPdijo v gornji Italiji na svojih oporiščih Nemci, prav tako pa tudi na dalmatinskih otokih ter v severnem Jadranu. Dokument večne sramoie Trinajst točk pogoiev italiianskeaa pre-miria - Pogoji, ki jih je spre»el izdaialec Badoglio Kakor poroča Deutsches Nachrichtenbüro ht Stockholma. so v Londonu oblavtli v nedeljo zjutraj pogoje italijanskega premirja. Besedilo premirja se glasi: »Zavezniški glavni stan v ospredju fronte, 11. septembra. Zastopniki generala Eisenhower-j a in zastopnik maršala Badoglija so podpisal* 3. septembra sledeče pogoje vojaškega premirja: 1 Italijanske oborožene sile ustavijo takoj vse sovražnosti. 2. Italija bo v mejah možnosti storila vse, da bi onemoqocila Nemcem olajšave, ki bi bile v boju z združenimi narodi za njih koristne. 3. Vse vojne ujetnike aH internirance združenih narodov je takoj izročiti zavezniškemu vrhovnemu poveljniku. Vojni ujetniki ali interniran-d se ne smejo niti sedaj, niti pozneje «praviti v Nemčijo 4. Italijansko brodovje in italijansko letalstvo se imata po kapitulaciji podati na mesta, ki Jih določi zavezniški vrhovni poveljnik s posameznostmi o razorožitvi. 5. Zavezniški vrhovni poveljnik lahko rekviri- ra italijansko trgovsko brodovje v svrho izvedbe vojaškega mornariškega programa. 6. Takojšnja predaja Korzike in celokupnega italijanskega ozemlja, italijanskih otokov in italijanske celine zaveznikom v svrho ureditve operacijskih oporišč m v drag« svrhe, ki jih smatrajo zavezniki za potrebne. 7. Takojšnje omogočenje svobodnega dohoda zaveznikov k vsem vzletiščem in pomorskim oporiščem na italijanskem ozemljn brez ozira na to, v katerem tempu se" bo očistilo italijanska tla nemških čet. Te luke tn vzletišča morajo ščititi italijanske oborožene sile vse dotlej, dokler teh fnnkcil ne prevzamejo zavezniki sami. 8. Takojšnji umik italijanskih oboroženih sil iz vseh bojišč, na katerih se trenutno nahajajo, v Italijo. 9. Italijanska vlada jamči, da n v slučaju potrebe vpostavijo vse razpoložljive oborožene sile v svrho promptne in eksaktne izvedbe pogojev pričujočega premirja. 10. Vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih, sil si pridržuje pravico do slehernega ukrepa, ki je po njegovem mnenju potreben za zaščito in zavarovanje interesov zavezniških oboroženih sil pri nadaljevanju vojne Italijanska vlada se obvezuje s svoje strani, da sprejme vsako upravno oblastvo ali oblast druqe vrste, ki jo smatra vrhovni p<>veljnik za potrebno Predvsem bo vrhovni poveljnik ustanovil zavezniško vojaško vlado v delih italijanskega področja, v katerih smatra tak ukrep v vojaškem 'nteresu zavezniških narodov. 11. Vrhovni poveljnik zaveznHklh oboroženih sil je popolnoma upravičen, izvesti ukrepe za razorožitev in (femobilizacijo italijanske vojske. 12. Druge pogoje političnega, gospodarskega in finančnega značaja, ki jih bo Italija imela izpolniti, se bo pozneje sporočilo. 13. Pogoji pričujočega premirja ae ne bodo objavili brez predhodne pritrditve vrhovnega poveljnika zavezniških oboroženih »il. Besedilo je uradno sestavljeno v angleščini.« S svojim podpisom pod ta dokument, si je maršal Badoglio naprtil večno in nelzbrisljivo sramoto navadnega besedolomnika in izdajalca. Naprtil je sramoto pa tudi Italiji, čeprav ttalijanskl narod v svojem častiljubnem deln obsoja to izdajstvo Viktor Emanuel-ove vlade prav tako ostro kakor Nemčiia Kaj tako nečastnega še ni noben« vlada izdajalcev namenila svojem» narodu. Vsa ka izmed teh točk kapitulacijskih pogoiev predstavila naravnost nezaslišno zahtevo, stavljeno italijanskemu narodu. Badoqlio se Je v točki 2. obvezal, da bo svojemu nemškem» za verniku, či gar tisočeri sinovi so izkrvaveli v zaščito italilan-skega imperija, storil kolikor mogoč» mnogo škode. Izdajalci so pa tudi prelel! s strani Analiie in Zedinjenih držav pl«čilo, kakor si ga do vsej pravici zaslužijo. To plačilo Je zapopadeno v točki 12. kapitulaciiskih pogojev. Izdajalski ranr-šal je podpisal tudi te pogole, s katerimi Je izročil svoj lastni narod sovraštva tn samovolji neusmiljenega sovražnika. Točka M. pravi v suhih besedah, da Italiiani nimajo pričakovati s strani svpjih sovražnikov niti sočnstvovanla niti zaščite. Angleško «leiavsivo pri- iifka vsa CÉsurc§Bï^£s Angleški kn-munisti ;akte*a;a vedit» gSasnere „drugo 'renia" - M AngUii že pada &Wie, druge ?r«nte pa še sni Angleška agitacijska lajna glede anglo-ameriš-kih akcij v Italiji kljub svoi' razglašenosti doslej ni napravila nikakeqa posebnega vtisa. Zlasti kar se tiče angleških delavskih krogov izgleda, da dosedanjih podvigov n'kekor ne marajo vrednotiti kot poTnovredno »drugo fronto«. Komunistični list »Da;lv - Worker«, ki ga smatrajo k-at nekako Stalinovo glasilo, zahtova vedno glasnrje tolikanj napovedano in obliuhlieno »drugo fronto«. Tako iavlja »Tidily Worker« med drugim, c'a prejema Churchill iz krogov angleških oboroževalnih delavcev calo kooo pis?m in brroiavk. v katerih izražaio svoje nezadovoljstvo radi izostanka »druge fronte« V teh pismih pozivajo Churchilla, naj 7e vendar konča svoje »demoralizuic;a čakanie«. Delavci neke tovarne za orodje so priložil? svojim pismom jesensko Vstje, da bi ga na ta način simbolično opozorili na tisto mesto Vegovega govora, v katerem je obljubil »nekaj velikega, preden bo padlo jesensko listje z drevin«. V Analiii žp pada 'esensko listje. »Druge f-^i-te« pa še vedno ni. Mn^no ie. da smatra Churchill podv'qp v Italiii kot »druqo fronto«. V komunističnih krnn'h »v» so vsekakor in očitno d u-geqa mnenia To dokazu'p tudi slabotni odmv tz Moskve ra donodkp v I/talni Churchil'u ne pomaga nieoovo zaviianie prav nič. kaiti mu ne bo Hala miru vse d<"»flpi, dokleT Chwrh H in Roo«pvpH ne hosta pričela z invazijo ta>n, kier si io S'al'n želi- ob zanadni ofcaTi Ancrlija in Amp"ka hodita ok^orr rizika »dn<"e fronte« kaknr maček okyoo vrple kaše, s tem "a nikakor ne bodo utihn'le moskovske zahteve po »drrrri f-Tmti« Zatemnitev od 21. «lo 5. Mise POf'T'f« USfllW D »Junaštvo« anglo-ameriških letalskih gang-sterjev. Kakor posnema nemški tisk po pariških listih, so anglo-amerški letalski gangsterji po-Čenši od leta 1941 pri svojih napadih na francoska mesta razdejali ah vpepelilt 36 šol, domov za dojenčke in otroških vrtcev V času od 1. septembra t ' do danes so popolnoma razdejali devet šolskih poslopij. Troje šol Je bilo težko poškodovanih, dočim je nek dom za dojenčka zgorel vslpd dfvstva zaž5falnih bomb. Vse to no-čenjaio tisti anolo-ameriSki letalci, ki hite venomer zatrjevati, da si izbirajo samo vojaške cilie. Ker pa očividno ne pridejo do takih ciljev, demonstriralo svoie besp'lo v obliki napadov na iimptniške soonprikp iavna poslopja, stanovanjske hiše in šole □ Stabschef pred voditelji SA. V nedeljo prpd-poldan se je vršil v Krollovi operi v Berlin-u Führerappell SA-Gruppe Be-rlin-Brandenbu-g. Glavni govornik je bil Stabschef Schepmann, k: e izjavil med drugim, da mora SA napolniti obra n-bno moštvo Reich-a z nacionalsoclalističnim duhom. To je velika naloga Delo v SA, Je dp'o za stranko. Izhodišče vsega dela je iskati v stranki. Stabschef je končno omenil germanske vrline nemškega človeka ter jih je označil kot frmdampnt celokupne SA, ki na ta način jači hrbtenico fronte Kakor je nekdaj v časih borbe bila vol;a stranke odločilna, tako bo tudi v tej svetovno-zoodovinski borb' dovedla narod do zmage. d Aretacija v Franciji. Kakor poročajo nemskl Usti iz Vichy-ja, je francoska policija odnor-o žandarmerija v zadniem času izvršila številne a~e-tacije teroristov. Eksekutiva je izvedla te aretacije tem lažje, ker je sedaj pod strumnim in osebnim vodstvom ministrskega predsednika Laval-a. Francoska vlada je imela v soboto zvečer pod predsedstvom maršala Petaina sejo. Na tej spji Je poročal Lava' o že izvedenih ter o nameravanih nadaljnjih ukrepih za vzdrževanje reda in miru □ »Italija naj postane malo vzletišče.« Zanimivo je mnenje, ki ga objavlia slovaški list »Prelom« k dogodkom v Italiii. List piše sledoče: lijanski narod so obsodili k predvajanji! romantike pred Angleži in Amerikanci ter k prepev^u pesmi Npkdanja velesila naj postane malo vz'e-tišče. To nečastno stanie so pripravili tej debeli tisti ki so strmoglavili fašistični reiitn. Italija nam smili, kakor ?e smili človeku vzcvetela jablana, ki jo je uničil mraz.« Seite 8 Steuerlos torkelte der viermotorige Bomber AUein gegen einen starken amerikanischen Bom-kenverband. — Nach drei Anflügen den Hecksrilützen erledigt. — Sieben Fallschirme flitzen aus dem Bauch des Viermotorigen. Von Kriegsberichter Ulrich Haußmann. PK Irgendwo im Westen trafen wir Major Graf, •inen der Träger des Eichenlaubes mit Schwertern und Brillanten. Hochgewachsen und drahtig •berragt der kaum 31jährige Offizier seine Flugzeugführer um Kopfesgröße Der letzte Einsatz wird besprochen. Aller Blicke hingen gespannt «nd aufmerksam an dem Sitiffer so Tieler Luftschlachten, aer jetzt von seinem 203. Lnftsieg auf ••ine bescheidene Weise erzählt Die Sache aalt der Sauerstofflasche. Ein starker amerikanischer Bomberverband griff «n hellichten Tage eine deutsche Stadt an. Diesmal galt nicht nur der Abschuß, jedes feindliche Flugzeug das sein Ziel nicht erreichte, konnte •eine Mörderlast nicht auf deutsche Menschen ■nd Gut werfen Graf sprang in die nächst beste Maschine, die ihm »klar« gemeldet wurde Trotzr dem hatt| der erste Wart, der wenige Stunden vorher die Me 109 übernahm, eine Kleinigkeit außer Acht gelassen. Der Major führte seine Flugzeugführer selbst gegen den Feind. Auf Höhe gehend, probiert ei r!>"einheiten der ihm neuen Maschine, an sich unscheinbare Unterschiede, die •ber beim Luftkampf yon großer Bedeutunq sein können. Waffen sind durchgeladen, die Atemmaske aufgesetzt Verdammt das Ventil der Sauerstofflasche will nicht aufgehen. Mit aller Kraft sucht der Major das kleine Messingrad zu drehen, vergebens. Graf kurvt aus seinem Verband keraus, denn erst muß eT das Atemgerät in Ord-aung bringen. Die anderen fliegen weiter. Fluchend krebst Graf durch die Gegend und widmet die ganze Aufmerksamkeit der verflixten Sauerstofflasche. Nun versucht er es mit dem Taschentuch, aber wm dieses aus der Tasche holen zu können, hatte •r sich erst losschnallen müssen. Aber noch im-sser leistete das verhexte Ding hartnäckigen Widerstand Als letzten Versuch nahm Graf die Flie-ferhaube ab. wickelte das Leder um das widerspenstige Ventilrad Ein Ruck, auf einmal gings, Sauerstoff strömte durch den Atemschlauch. Also FT-Haube aufgesetzt Kehlkopfmikrofon an den Hals geknöpft, neuerlich anschnallen, so jetzt kanns losgehen In der Zwischenzeit waren Minuten vergangen, während der Graf wahllos geradeaus geflogen wer Als er aufschaut, sieht er zum größten Erstaunen den feindlichen Bomberverband quer unter sich. Von den Kameraden noch keine Spur. Die Amerikaner hatten den Kurs gewechselt und der Zufall hatte den Major gerade nach dort verschlagen Duell mit dem Heckschützen. Langes Zögern ist nicht Graf s Sache und da •r einen günstig fliegenden viermotorigen Bomber entdeckt hatte, griff er ohne Rottenflieger •der sonstige Rückendeckung an, schoß, drehte ab und ging wieder auf Höhe. Der Bordschütze des Bombers hatte aber auch nicht geschlafen und keharkte Grafs Maschine mit seinen vier Roh-iwn, was auch nicht ohne Folgen blieb. Aber der Yankee war bedeutend stärker zerrupft. Ein Motor stand Graf greift wieder, aber diesmal aus •tner anderen Richtung an. Der zweite Motor rteht, aber wieder mußte der deutsche Jäger Treffer einstecken. Beim dritten Anflug brach der •oTdschütze tot zusammen. Graf hatte das Duell gewonnen. Sekunden später flitzten sieben Pallschirme aus dem Bauch der Boenig öffneten sich und pendelten langsam zu Boden Der todwunde Bomber torkelte steuerlos für einige Augenblicke, kippte dann über die Fläche, stürzte und zerschellte ■dt heller Stichflamme in die Tiefe »Štajerski gospodar« 18. September 1943. W. September 1943. ■Štajerski gospodar« Seite 9 Bilder aus dem Kriegsgeschehen ' Führung yon vorn Von Kriegsberichter Günther Heysing. Das »Führen von vorn« ist zur Selbstverständ-■chkeit geworden und ein gewichtiger Grund mit dafür, daß sich das deutsche Heer gegen eine Welt von Feinden behaupten kann. So wissen die Grenadiere der Nordarmee von Ihrem Oberbe- PausenloMT BumSt unterer Flieg« in Koban- Brftckalopi. Die deutsch Luftwaffe, die täglich mit starken Verbänden Ii üe Kämpfe am Kiba-Brücken-kopf eingreift, hat an iem Erfolg der Abwehrschlacht wesentlichen Anteil. Si« fügte den Sowjets in pmenlosem Einsatz höht Mutige Verluste und gtoie Ausfälle an Waffen md Krieqs-qerS iu. Nach das Angriff, fn kühnem Vorstoß nahmen die deilKhen Truppen eine rm Feind besetzt gehalten Höhe am \ Miis PK-Kriegsbei Hoffmann (PBZ - Sch). Auf karelischen Gewässern. PK-Aufn. Kriegsber. Runge — PBZ (Sch). -------_------i H-nuiu, zvuuyc - r jj/- (»jv,.-jj. Mit Sturmbooten und Floßsäcken geht es üb« die langgestreckten Seen von Stützpunkt zu StübpuR • PK-Kriegsb. Schmidt-Scheeder (Atl — Sch) Einbrach In deutsche Stellung vereitelt Einzelne Bolschewisten hatten aus den aa-flutendeo Wellen heraus den deutschen Graben erreicht. Einen Erfolg aber konnten se nicht mehr erziehen. Die Überlegenheit des deutschen Grenadiers besiegelte im Nahkampf ihr Schicksal. apa» xmmmxm PK-Kriegsber. Mentz (PBZ — Sch) Grabenstellung am Mius. Hart verteidigen unsere Grenadiere Ären Graben. Das feindliche Artilleriefeuer liegt pausenlos auf den Stellungen. Jede Bewegung erfordert äußerste Aufmerksamkeit. Prinz Kyrill wa Bulgarien. Einer von den drei Regenten des Landes, die die Reqienmqs-geschäfte bis mi GroBjährig-keit des Zaren Simeon II führen werden, (Scherl - Antoflex) PK-Aufn.: Kriegsber. Wolf-Atl. (Wb.) Schwere Abwehrwaffen der Marine-Artillerie im Polargebiet. Um gegen etwaige Feindabsichten gesichert zu sein, wurden an der ganzen norwegischen Küste entlang bis hinauf ins Polargebiet gewaltige Festungsbauten und Batteriestellungen errichtet. Unser Bild: Entfernungsjmeßgerät und Feuerleitstelle einer Batterie an der Polarküste. RAD-Kriegsberichter Böhr (PBZ — Sch). Vom Kriegseinsatz des RAD in den Niederlanden. Arbeitsmänner beim Bau von Laufgräben. Auch die Maurerarbeiten werden van unseren Arbeitsmännern selbst ausgeführt fehlshaber, daß er als erster deutscher General, seiner Division, die er im Frankreichfeldzug führte, weit vorauseilend, nur von einem Funkwagen, einem seiner Regimentskommandeure und einiqen wenigen Soldaten begleitet, auf der Zitadelle von Verdun erschien. Es hat sich herumgesprochen, daß er auch im Osten bei zahlreichen Gefechten ganz vorn in der Feuerlinie auftauchte, so zum Beispiel in der mörderischen Schlacht um die Luga, wo er plötzlich unter den Soldaten einer Vorausabteilung erschien, als die Stadt Luga umgangen und von hinten qeöffnet wurde Damals sorgte er durch eigene schnelle Zielansprache dafür, daß ein feindliches MG niedergekämpft wurde, und stürmte dann mit seinen Soldaten zusammen in die feindlichen Stellungen Bei allen derartigen Gelegenheiten merkt niemand dem Generalobersten seine 59. Lebensjahre an, in denen ihm in unablässiger Folge Arbeit, Sorge und schwerste Verantwortung aufgebürdet wurde. Was haben diese 59 Lebensjahre alles enthalten: Die Zeit des ersten Weltkrieges — es seien mit den Namen Breziny, Serbien Verdun, Somine, Arras Flandern, Cambrai. Champagne nur wenige genannt; dann die Wirren der Novemberrevolution und die Freikorpskämpfe, die Inflation, die vielfältigen Bedrückungen und Demütigungen währeöd der Zei» der Reichswehr, die Riesenlast beim Neuaufbau der Wehrmacht und dann die Führeraufgaben im zweiten Weltkrieg1 Wenn der Generaloberst vorn bei seinen Soldaten, den alten Wolchowkämpfern, den Abwehrlöwen vom Ladogasee und den »Ringkämpfern« von Leningrad weilt dann merkt ihm niemand an, daß er nun schon die dritte schwere Abwehrschlacht südlich des Ladogasees schlägt und daß er in der Wolchowschlacht, in den Kämpfen um Kirischi, Nowgorod, Pogostje, Uritzk, bei Kolpino, Krasny Bor und an noch zahlreichen anderen Orten verantwortlich geführt hat. Ei zeigt sich dann eigentlich immer nur wieder als der ewiq junge Reiteroffiziei, der jetzt zwar in der Abwehr kämpfen muß, für den es aber keine größere Sehnsucht gibt als die, einst wieder zur Attacke blasen zu lassen. Der Weg zu den Divisionen führt vorüber an feuernden Batterien, an Hauptverbandplätzen, schwer mit Munition beladene Fahrzeuge und auf dem Marsch befindliche Sturmgeschütze werden überholt) auf einem Heldenfriedhof betten Grenadiere gefallene Kameraden zur letzten Ruhe. Der Generaloberst erweist wie stets, wenn er an einem Soldatengrab vorüberkommt, auch hier seine Ehrenbezeigung. Der Besuch jeder Division hat etwa eine knappe Stunde in Anspruch genommen. So ist es später Nachmittag geworden Der Generaloberst befiehlt nun die Rückfahrt. Sie führt wieder eine längere Strecke über einen der neugebauten großen Knüppeldämme Der Oberbefehlshaber verbirgt seine Freude über die gute Straße nicht und erinnert an die Zeit, als man sich auf dieser Strecke In einem grauenhaften Schlamm vorwärtsquälen mußte. Der Triebwagen ist dem Oberbefehlshaber entgegengefahren. Er wartet auf einem kleinen Bahnhof hinter der Front. Die Kraftwagen werden verladen. Inzwischen spricht der Generaloberst wieder mit dem Chef des Stabes über eine Verbindung, die von den Nachrichtensoldaten des Funkwagens hergestellt ist. Während der Rückfahrt im Triebwagen wird ein einfaches Abendbrot gegessen. An einem Haltepunkt steht ein Zug Pioniere. Sie kommen aus der Schlacht und gehören zu einer teilweise abgelösten Berlin-brandenbur-qiscben Division, auf die der erste schwere Schlag der Sowjetoffensive traf. Die Pioniere dürfen mitfahren. Sie klettern auf die Lore des Senderzuges und machen es sich in den und im die Kraftwagen ihres Oberbefehlshabers bequem. Der Begleitoffizier des Generalobersten sorgt dafür, daß sie aus der Verpflegunqskiste des Triebwagens beleqte Brote, einen Schluck Rotwein und Zigaretten bekommen. Es sind alles junge Soldaten vom letzten eingezogenen Jahrqangj sie haben erst In diesen schweren Tagen eine Feuertaufe erhalten, die sie wohl nie verqessen werden. Sie haben manchen ihrer Kameraden verloren. Nachdem sie sich ein weniq qestärkt hatten, singen sie Es ist schon fast dunkel, als dor Sonderzug wieder auf dem Ausqanqsbahnhof eintrifft. Der Generaloberst fährt sofort zu seinem Oberkommando zurück. Er ist jetzt rn Eile, denn es warten auf ihn noch zahlreiche Vorträqe und Unterschriften. Der Chef der Generalstabes des Oberkoni- GOSPODARSTVO Prehrana Evrope je zavarovana Iz vseh delov evropskega kontinenta prihajajo sedaj poročila, ki govore o deloma zelo dobri žetvi. Žetev je že skoro povsod spravljena pod streho. V mnogih delih Evrope je pridelek krušnega žita bistveno boljši kot v preteklem letu. Glede preskrbe je Balkan odrezal zelo odlično. Tako poroča Romunija o rekordni žetvi ki je dovolila zvišanje dnevnih obrokov kruha Romunija lahko izvozi stotisoč vagonov pšenice in rži. Tudi v Bolgariji so zvišali obroke kruha ter zboljiall njegovo kvaliteto. V Srbiji in na Hrvatskem je bilj letos žetev tako dobra kot je ne pomnijo že več let Na severnem Hrvatskem so naželi 17 do 24 metrskih stotpv na hektarju, dočim je znašal pridelek lansko leto temu nasproti 10 do 14 metrskih stotov na hektarju Z dobro oddajo žita računata tudi Slovaška in Madžarska V zasedenem vzhodnem ozemlju je vplival na višino pridelka novi agrarni red zlasti v Ostland-u V tem področju so razširili kmetovalci ploskev svojih posevkov za enajst odstotkov pn zimskih posevkih ter za 17 procentov pri jarem žitu Iz Francije poročajo, da je pšenica zedo dobro obrodila, čeprav je primanjkovalo še umetnih gnojil itd. Francozi so povečal* svoje pšenične posevke za okroglo 300 tisoč hektarjev napram letu 1942., pa tudi hektarski pridelek ie bil vidno stopnjevan Tako krije Francija vsaj deloma izpadek alžirskih dobav in je preskrba s krušnim žitom to pot pivikrat po letu 1940 zavarovana. Isto velja za Belgijo Nizozemska ie povečala svoie žitne posevke od leta 1940. za 25 odstotkov. Tudi nemška žetev izkazuje v tem letu zadovoljiv rezultat. Kakor znano, je vodstvo nemške prehrane tudi v tem letu bistveno razširilo pridelovalno ploskev za krušno žito, okopavine in oljarice Kakor je razvidno iz pričujoče risbe, so pridelali v Evropi v zadnjih letih pred izbruhom vojne povprečno 120 milijonov ton žita. Na čelu dežel stoji Nemčija z 20 milijoni ton, ki ji sledijo Italija, Romunija Francija ter bivša Poljska, ki so nažele 10 milijonov ton. Evropska žetev je v mirnem času krila približno 87 odstotkov celokupne potrošnje. Vedno znova se radi tega ugotavlja, da je lastna nreskrba kontinenta s krušnim žitom vseskozi možna, ker razpolaga Evropa še z dovoliniriii pridelovalnimi rezervami Z intenzivnim obdelovanjem zemlje je možno zvišanje hektarskih pridelkov. V mnogih del:h Evrope je možno tudi razširjenje ploskev ni'.v Da bi se pa popolnoma doseglo cilj lastne preskrbe, mora kmetijstvo celokupne Evrope ie boli zvišati svoie napore v vsakoletni pridelovalni bifk; ^z«j"e-gleško prehranjevalno ministrstvo je stopilo v zvezo z italijansko veletrgovino ter z zastopniki Badoglijevih oblast da bi se organiziralo čimprej dobavo sočiviu, oranž in citron v Anglijo. X Turški Iešn'k>. Pridelek turških lešnikov se je letos nekoliko skrčil Dočim so nabrali lansko .leto okrog 66 860 ton, znaša letošnji pridelek samo 50 tisoč ton o. Kje so letos naši klopotci? Ena izmed tistih posebnosti naših vinskih goric, ki so vzbujale pozornost tudi na tf,iem so pač — klopotci • Navadno že za Veliki Šmaren, torej sredi avgusta, so vsako leto »zapeli« svojo nrvo »pesem«. To se pravi, zopet so se zglasili s svojim daleč slišnim klopotanjem, domačemu in zunanjemu svetu ozna-njujoč veselo vest, da se zopet bliža velik, največji praznik vinskih goric: trgatev Vsak večji vinogradnik si je privoščil takega glasnega znanilca nove vinske letine. Na vprašanje, če naj klopotec služi tudi kakšnemu posebnemu namenu in ne samo zabavi poslušalcev, se je glasil odgovor, da so klopotci strašilo za škorce in vse ostale pernate goste, ki v večji množini lahko napravijo mnogo škode po vinogradih. Ta odgovor je prišel na uho tudi — hudomušnežem In le-ti so si vzeli čas in so opazovali vpliv tega strašila. In uspeh svojega opazovanja so obesili na svoj veliki zvon: »cajtnge«. Ali od jeze, ker sami niso prišli poceni do grozdja, ali le zgolj ix porednosti: kratkomalo, razglasili so lahko vsemu svetu, da naši klopotci zato klopotajo, da privabijo čim več ptičjih gostov na »branje«. Kjer ie več takega klopotanja, tam je tudi več ptičiih družin. In baje zato, ker so to nazadnje tudi vinogradniki spoznali, so večinoma utihnili naSl znameniti klopotci. ROVE OPIMEORE GOSPODARSKE VFSII X Kaj je Nemčija dobavila Italiji. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« se bavi z gospodarskim položajem Italije ter ufjotavlja, da je bil izvoz Italije v Nemčijo malenkosten, dočim je Nemčija pošiljala Italiji letno 12 milijonov ton prerqpga Nemčija si prihrani sedaj letno 300 lokomotiv in 15 tisoč železniških vagonov Tudi romunski petrolej lahko sedaj izkoristi Nemčija sama. S prihrankom teh dobav petroleja v Italijo, si je Nemčija prihranila letno 20 tisoč železniških cistern Nemčija je dobavljala italijanski indu- mandos übergibt jetzt wieder die Ä lle Bürde der Verantwortung seinem Oberbefehlshaber. Alles das, was der Generaloberst ietzt draußen selbst erlebte, als er »der Front den Puls fühlte«, wird noch am gleichen Abend ausgewertet. Das danert bis in die Nacht hinein So ist der Tag des Oberbefehlshabers während der dritten Schlacht südlich des Ladogasees abgelaufen. Ein Tag voller gewaltiger Verantwortung und mancher großen Spannung, ein Tag mit der Fülle- unzähliger Befehle und Entscheidungen, die alle notwendig sind, um das zu erreichen, was der Generaloberst imm^r wieder mit den knrzen Worten ausdrückt: »Schließlich wollen wir Ja die Schlacht gewinnen'« Und das Ziel der Schlacht südlich des Ladogasees besteht darin, unter In- kaufnahme möglichst geringer eigener Ausfälle und ohne einen Fußbreit Boden zu verlieren, dem Gegner große Verluste an Menschen und Material beizubringen Zum Erreichen dieses Zieles stehen dem Oberbefehlshaber die Riesenorganisationen und die großen Kräfte der ihm vom Führer anvertrauten Armee zur Verfügung. Es gilt in der deutschen Nordarmee vom Oberbefehlshaber bis zum letzten Grenadier als oberstes Gesetz, sich in den schicksalsschweren Monaten Juli und August 1943 so zu verhalten, daß man dem Führer zu seinen vielen Sorgen keine neuen aufbürdet. Es ist selbstverständlich daß hinter dieser Forderung des Oberbefehlshabers zu jeglicher Stunde und bei jedem Dienst die Tat seiner Armee steht. * Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs de« Zivilverwaltung in der Untersteiermark št. 26, z dne 4. septembra t. 1., vsebuje sledeče: 1. Razgiaa o preseljevanju hrvatskih dižavljanov in Hrvatov iz Spodnje Štajerske v področje Neodvisne države Hrvatske z dne 25 avgusta 1943. 2. Dogovor med vlado Re-ch-a 'in vlado Neodvisne držav« Hrvatske o preselitvi hrvatskih državljanov ia Hrvatov iz Spodnje Štajerske ter iz zasedenih področij Koroške in Kranjske na področje Neodvisne države Hrvatske 3. Odredbo o prekršitvl socialne čast' z dne 22 avgusta 1943. 4. Razgiaa o odškodnini nemških lastnikov obligacij nekdanje poljske države z dne 25. avgusta 1943. 5. Odredbo o oddaji hmelja spodnještajerske letin« 1943 z dne 19. avgusta 1943. 6. Odredbo o carinskih cestah ob nemško-hrvatski meji v Višjem finančnem okolišu Graz z dne 17. avgusta 1943. * Podaljšana veljavnost potniških in gostlnskik odrezkov živilskih nakaznic. Prehranjevalno ministrstvo sporoča, da je veljavnost doslej v prometu se nahajajočih potniških in gostinskih od-rezkov živilskih nakaznic, v kolikor je bila omejena do 30: septembra, podaljšana do petka, 17. oktobra, t. j do konca 54 dodelilne perijode. * Zaplemba bakrenih kotlov. Reichsbeauftragter za železo in kovine je odredil z odredbo, ki j« bila objavljena v Reichsanzeiger-ju št. 154 z dn« 6. julija 1943, zaplembo, dolžnost prijave in oddajo kotlov, izdelanih iz bakra ali iz bakren« 'litine Kot zaplenjene se smatra vse kotle iz bakra in bakrene zlitine z izjemo tistih kotlov, ki držijo manj ikot pet litrov ter z izjemo tistik kotlov, ki se itak že nahajajo kot stare kovin« pri trgovcih za stare kovine. Zaplemba se nanaša na nove in rabljene, uporabne in neuporabne, vzidane in premične ter za prodajo določene koti«. Kotle je bilo prijaviti pristojnemu gospodarska- I mu uradu do i5. septembra 1943. BMW K M E T 0 V A L E C Pravilno spravljanje krompirja, sončnic in buč Po pravici povedano: danes smo hoteli prav-taprav govoriti o pravilnem spravljanju koruze, kajti o pravilnem spravljanju krompirja, sončnic in buč je naš list razpravljal že pred dvema letoma ob tem-le času. Vendar je nepobitno dejstvo, da je letos nešteto ljudi, ki pred dvema letoma niti pomislili niso, da bodo kdaj sami sadili krompir in sami pridelovali buče in sončnice za pridobivanje olja. Po drugi strani pa se je število naročnikov in čitateljev našega lista v teku dveh let več kot podvojilo, tako da moramo prinesti nekoliko nasvetov tudi za one, ki naših takratnih nasvetov niso čitali. O spravljanju koruze bomo pač morali razgovor odložiti za prihodnjo številko. 1. Pravilno spravljanje krompirja. Predvsem se moramo vprašati: Kdaj je treba krompir spravljati? Vsak bo pač pri sebi pomislil: Takrat, ko je zrel! Vendar zadeva ni tako enostavna! Prvič namreč ni tako lahko ugotoviti, kdaj je krompir zrel, drugič pa ni vselej čas, ko krompir dozori, najpripravnejši za spravljanje. Navadno menijo ljudje, da je krompir zrel, kadar krompirjevka docela porumeni in se posuši. To pa ne drži za vse krompirjeve sorte. Mnogo je namreč krompirjevih sort, posebno zgodnjih, kjer z izkopavanjem ne smemo čakati, da bi se krompirjevka posušila, kajti v tem primeru bi zamudili ugoden čas za prodajo in s tem tudi ugodne cene. Pa tudi mnoge pozne sorte krompirja zelenijo, posebno v višjih gorskih legah, dolgo v jesen. Toda prav v gorah utegne čez noč nastati iz poletja zima s snegom ali vsaj blatom — in krompir bi nam ostal v zemlji, če bi čakali, da krompirjevka docela dozori. Zato se bomo za spravljanje krompirja držali iledečih načel: Zgodnji krompir, ki ga mislimo prodati za porabo, bomo izkopali, čim smo s poskusnim izkopavanjem ugotovili, da je večina gomoljev dosegla svojo povprečno velikost. Pač pa bomo z izkopavanjem semenskega zgodnjega krompirja čakali čim dalj mogoče; — če se da, in če zemlje ne potrebujemo nujno za strniščne sadeže, najbolje do septembra, ko poletna vročina že nekoliko poneha in se zemlja shladi. Prezgodaj izkopan semenski zgodnji krompir je namreč zelo težko shraniti do druge pomladi, ne da bi se pokvaril. Le kdor Ima prvovrstne hladne in suhe kleti, more biti v tem oziru brez skrbi. Krompir poznih sort pa kopljemo v drugi polo vici meseca septembra in to takrat, ko je vreme najlepše in zemlja najbolj suha. To velja posebno la one okoliše, kjer je zemlja težka, ilovnata ali glinasta ter se nerada spet osuši, če jo enkrat jesensko deževje premoči. V lahkih zemljah smemo i izkopom krompirja čakati nekoliko delj. Vsekakor moramo vedeti, da je izkopavati krompir le ob suhem vremenu, ko je tudi zemlja dovolj suha, tako, da se krompirja ne prijemlje prst. V mokrem vremenu izkopan krompir namreč rad gnije in tudi delo samo je. z izkopavanjem In spravljanjem težje. Razen na vprašan je,kdaj bomo spravljali krompir, moramo odgovoriti tudi na vprašanje, kako bomo krompir spravljali. Dozdaj so naši kmetovalci poznali samo izkopavanje z motiko ter izoravanje s plugom, ki pa je izvedljivo le v rahlih tleh. Kjer svet ne dopušča drugačnih načinov, bo pač motika tudi v bodoče ostala edino orodje za izkopavanje krompirja. Le da navadno motiko pri tem po-ilu bolj izpodriva vilasta motika, ki izgreba lamo krompir iz tal, medtem ko se prst sesipa «kozi vilice nazaj v jamice. Enako se lahko pri vseh boljših vrstah plugov nasadi za izoravanje krompirja namesto navadne deske posebna, vili-tasta, ki istotako loči krompir od prsti. Razen navadnih plugov pa bodo letos prvič povsod po naši deželi na razpolago za izoravanje krompirja trdi posebni «troji »izorači« (Kartoffelroder) Slutimo, da bo imela večina naših kmečkih gospodarjev sprva do novega, nepoznanega stroja precej nezaupanja in da bodo skušali «uporabiti lačetne težave pri delu z njimi kot dokaz, da so Izarači krompirja za naše kraje neuporabni. Zato smatramo za nujno, reči dve, tri o teh novih strojih za izkopavanje krompirja: Izorač za krompir ima v glavnem dva dela: spredaj plug, ki zemljo razgreba, ter za njim nameščeno vreteno z nasajenimi vilicami, ki pri tem pretresajo razrahljano zemljo, pri čemer od-letava krompir daleč vstran, a prst ostaja pri tleh, ker se presipa skozi vilice stroja. Da more izruvač krompirja svoje delo pravilno Mit solchen Brustpanzern waren die angreifenden sowjetischen Schätzen bei den letzten Kämpfen südlich des Ladogasees teilweise ausgerüstet. Aber auch dieser Panzer vermochte, wie die Einschläge zeigen, »einen Träger nicht vor den deutschen Kugeln zu schützen. vršiti, mora biti predvsem tako na globoko uravnan, da teče lemež pluga pod krompirjevimi gomolji. Kajti, če je naravnan izorač preplitvo, teče lemež skozi krompirjeve gomolje in jih razrezuje, a globlje -i tleh ležeče pušča neizkopane. Prav tej osnovni zahtevi pa mnogokje pri nas ne bo mogoče ugoditi ter bo zato izkopavanje krompirja z izoračem zaenkrat nemogoče. Zakaj? Pri nas namreč sadimo krompir večinoma pregloboko. Posebno v težkih zemljah je zato nemogoče, da bi uravnali izorač tako globoko, da bi lemež tekel pod krompirjevimi gomolji. Pa tudi, če bi bilo to mogoče, bi moral Izorač odgrebati z vilicami toliko prsti, da se ne bi mogla vsa stresati skozi vilice, marveč bi jo i krompirjem vred metal na stran. Razen preglobokega sajenja otežkoča izkopavanje krompirja z izoračem tudi nepravilno oko-pavanje in osipanje. Mi smo namreč vajeni, krompir prav močno prisuti, kar spet ni prav. Končno tudi naše krompirjeve sorte niso posebno pripravne za izkopavanje z izoračem, ker delajo gomolje raztreseno, tu enega, tam enega, nekaj plitvo, nekaj prav globoko. Pa tudi naša zemlja v največ slučajih ni pravilno obdelovana, to se pravi, je kepasta In trda, ker jo ne gnojimo dovolj z apnom in je tudi sicer ne obdelujemo tako, kakor zahteva sodobna znanost in kakor znajo obdelovati zemljo, kmetje v naprednejših deželah. Zato pomnite, spodnještajerski kmečki gospodarji: Ce boste letos videli pri sosedu, ali celo poskusili sami izrovati krompir z izoračem aH »roderjem«, pa ne bo šlo, ali vsaj ne dobro, potem vedite, da neuspeha ni kriv stroj, marveč vi sami! Zato v takem primeru stroj za letos lepo izprezite, ga očistite, namažite in shranite, krompir pa izkopljite po starem. Za prihodnje leto pa izorjite njivo letošnjo jesen prav globoko, po brazdah potrosite nekaj apna, a spomladi zemljo samo do dobra zrahljajte in zravnajte. In zdaj najvažnejše: Kdor hoče krompir s strojem izkopavati, ga mora tudi s strojem saditi in obdelovati! Te stroje, ki se imenujejo »večvrstniki« (Vielfachgerät) poznate in veste da izvira njih ime odtod, ker lahko z njimi sadimo ter obdelujemo po več vrst krompirja hkrati. To nam prihrani mnogo dela. Vendar to ni najvažnejše pri njih. Bolj važno je, da sadijo ti stroji krompir lepo enakomerno globoko in sicer ne pregloboko, ter, da ga tudi ne osipajo tako na moč. Razen tega delajo lepo ravne vrste, kar je ze Izkopavanje s strojem tudi važno. In še nekaj morete storiti: Prihodnje leto posadite krompir tekih sort, ki delajo gomolje vse na kupul Če boste tako ravnali, vam jamčimo, do bo Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina z« odrasle metodično in praktično.) 36. Stunde. 37. Abschnitt. Lösung der Aufgabe: 1. Der »Blaue Hirsch« war an Diphtherie erkrankt. 2. Der Große Kriegsrat sollte in Kürze den neuen Häuptling wählen. 3. Fritz hatte die »Mächtige Löwentatze« an den Marterpfahl geschlagen und sie gezwungen, einen lebenden Frosch zu verzehren. 4. Das Gespräch beim Mittag essen kam auf den Marillenbaum. 5. Der Marillenbaum stand hinter dem Hause. 6. Die Mutter .triumphierte, weil der Marillenbaum zum ersten Male Früchte trug. Das Zeitwort »sein«. Gegenwart. Indikativ. sein si ich bin du bist er ist — je wir sind — smo ihr seid — ste sie sind — so Konjunktiv, ich sei — da sem du seist — da s' er sei — da je wir seien — da smo ihr seid — da ste sie seien — da so Indikativ. Mitvergangenheit, ich war — bil sem du warst — bil si er war — bil je wir waren — billi smo ihr wart — bili ste sie waren — bili so Konjunktiv, ich wäre — bil bi (da sem bil) du wärst — bil bi (da si bil) er wäre — bil bi (da je bil) wir wären — bili bi (da smo bili) ihr wäret — bili bi (da ste bili) sie wären — bili bi (da so bili) Indikativ. Vergangenheit. ich bin gewesen — bil sem du bist gewesen — bil si er ist gewesen — bil je wir sind gewesen — bili smo ihr seid gewesen — bili ste sie sind gewesen — bili so Konjunktiv, ich sei gewesen — da sem bil du seist gewesen — da si bil er sei gewesen — da je bil wir seien gewesen — da smo bili ihr seid gewesen — da ste bili sie seien gewesen — da so bili tudi izkopavanje krompirja s pomočjo izorača šlo prihodnje leto brez težkoč od rok, — seveda, če ne bomo poskušali, delati s strojem, ko je zemlja vlažna, kar je še manj dovoljeno, kot ob mokrem krompir z motiko izkopavati! Le eno napako imajo navadni izorači krompirja, namreč to, da mečejo krompir cele metre daleč vstran po njivi, tako da moramo imeti zaposlenih po 12 do 15 ljudi, da morejo krompir sproti pobirati Da temu nedostatku odpomorejo, so začeli zadnja leta izdelovati izorače, ki imajo ob strani pritrjeno košaro iz redke žične mreže, ki krompirjeve gomolje lovi in lepo nalaga, medtem, ko prst leti skozi mrežo na tla, (Vorrats-roder). Izoran ali izkopan krompir je najbolje prvič prebrati že kar na njivi, sproti, ko ga pobiramo. In sicer ločimo pri tem sortiranju zdrav, cel krompir od gnilega, objedenega in ranjenega. Za pobiranje in odnašanje krompirja na voz so najboljše košare iz redke žične mreže, ki držijo približno po en mernik. Skozi mrežo se namreč prst stresa sama od sebe spet nazaj na tla, da je ni treba nositi na vozove in voziti domov. Se na neko pripravo opozarjamo, ki nam močno olajša nalaganje krompirja na voz: To so namreč stopnice, ki imajo na zgornjem koncu kavlje, za katere jih obesimo na stranico voza ter jih z vozom vred prevažamo po njivi. Košare krompirja stresamo na voz veliko lažje s takih stopnic, kot pa. če jih moramo vzdigovati visoko od tal. Ko krompir odpeljemo z njive, ga moramo najprej za par dni razgrniti v tanke plasti nekje na suhem, vetrovnem a senčnem prostoru, da se dodobra posuši in shladi, istočasno pa se odlušči od gomoljev tudi še vsa prst, ki se jih drži. Spravljati krompir naravnost z njive v klet, je nepravilno in lahko vzrok, da se krompir pokvari ter začne gniti, posebno še, če je bila zemlja razgreta, ali, če je ležal krompir dalj časa na njivi na soncu. Obenem, ko pobiramo tako razgrnjeni krompir za v klet, ga tudi sortiramo. In sicer je prav, če spravimo posebej semenski krompir, to je zdrave in sortnočiste gomolje v približni debelosti kokošjih jajc; posebej spet ves ostali zdrav in primerno debel jedilni krompir; in kot krmski krompir vse ostalo: drobne, obtolčene in sicer poškodovane gomolje ter krompir onih sort, ki so izrecno krmske. Krompir spravljamo bodisi v kleti, bodisi v podsipnice, bodisi ga parimo in ensiliramo. O vseh treh načinih smo lansko leto objavili izčrpna navodila v člankih »Pripravimo kleti za krompir!« (1. avgusta 1942) ter »Shranjevanje korenstva in krmskega krompirja čez zimo« (15 avgusta 1942). Danes ponovimo le najvažnejše pogoje, ki jim mora ustrezati dobra klet za krompir: 1. Mora biti brezpogojno varna pred zmrzovanjem! 2. Ne sme biti pretopla, marveč mora imeti stalno toplino 4-6" C1 3. Ne sme biti prevlažna! 4. Mora imeti možnost zračenja! 5. Mora biti primerno svetla, ajje presvetla! 6. Mora biti snažna in vsako leto sveže pobeljena z apnom! 7. Mora biti primerno opremljena, to se pravi, krompir se ne sme do*" ..ti niti tal, niti ste marveč mora biti napravljen vsaj 10 cm od tal dvignjen pograd in tudi ob stenah moramo napraviti leseno oblogo, ki mora biti istotako nekaj od stene odmaknjena! Se eno vprašan-je? Kaj pa s krompirjevko? Ce je čisto uvela in zemlja sicer čista, nas itak ne ovira. Če pa je zemlja zelo preraščena s plevel-nimi rastlinami, predvsem z amerikanskim rogo-vičkom (Amerikanische Galinsoge), je najbolje, krompirjeve njive pokositi, čim začne krompir-jevka na splošno veneti. Pokošeno krompirjevko kompostiramo! 2. Spravljanje sončnic. Tudi o tem smo že pred dvema letoma (13. septembra 1941) razpravljali v članku: »Spravljanje sončnic za pridobivanje olja«. Ponavljamo danes najvažnejše: Sončnice spravljamo postopoma, ko pri posameznih rastlinah odpadejo rumeni cvetni listi ter postane zrnje dovolj trdo in zrele barve. Zadeti pravi čas za spravljanje je sploh pri sončnicah težko, a važno, kajti, nezrelo seme se počasi suši, rado splesni in se nerado mlati, in kar ie še slabše, jedrca dajo manj olja. Prezrelo seme pa rado izpada. Če bomo mlatili sončnice na roke, jih porežemo na njivi s stebli vred, ter tako posušimo, kje v senci pod streho pokonci prislonjene. Omlatimo jih v tem primeru tako, da tolčemo držeč za steblo s cvetnim košem ob pod. Ce pa hočemo sončnice mlatiti na mlatilnici, moramo porezati na njivi le cvetne koše, ter jih razgrnjene v senci posušiti dodobra. Mlatilnico moramo za mlačev sončnic primemo prirediti. In sicer dvignemo pri zobatih mlatilnicah brano, ter jo nadomestimo z desko, pri letvastih mlatilnicah pa napravimo čim največji mogoči razmak. Nadalje mora teči mlatilnica pri mlačvi sončnic prav počasi, to je, delati sme kvečjemu 400 obratov na minuto, medtem, ko jih dela navadno 1200 do 1400. Zares do- volj suhe sončnice pa se dajo tudi z nogami ometi, kot proso Tako ali tako omlačeno zrnje lepo zvejamo in nato ponovno razgrnemo na suh, senčnat prostor, dokler seme ni popolnoma suho, nakar ga oddamo v oljarno ali na zbirališče (Sammelstelle). 3. Spravljanje buč in pridobivanje bučnic. V članku »Kdaj in kako bomo spravljali bnče?« smo tudi o tem že pred dvema letoma (6. septembra 1941) razpravljali. Tudi buče zore postopoma, toda ne vse naenkrat. Tako jih moramo tudi spravljati. Kdaj js buča zrela, je sicer težko presoditi po vnanjosti, kajti nekatere buče so zrele rumene, druge bele, tretje pa tudi zelene barve. Prav zanesljiv znak za spoznavanje zrelosti buč pa je, če potrkamo s prstom nanjo: če votlo zadoni, je zrela. Pri spravljanju buč pustimo na njih še kakih 10 cm dolge štrclje, ter pustimo, če mogoče, ležati odrezane buče še par dni na njivi ali kj« drugje na soncu, da se dodobra posušijo in pozo-rijo. Nato jih shranimo na suhem, hladnem prostoru Seme pobiramo iz buč bodisi sproti, ko jih razsekavamo za krmo, ali pa, — če gojimo oljn« sorte, posebno takozvane »golice«, — razrežemo in poberemo seme iz vseh buč takoj, ko imams čas za to delo. Iz buč pobrano seme moramo lepo očistiti, — a ne oprati! — ter nato na soncu v tenki plasti razgrnjeno posušiti. Če je vreme stalno slabo in brez sonca, smemo bučne seme sušiti tudi n« rahlo zakurjeni peči ali sadni sušilnici, vendar tako posušeno seme ni prvovrstne barve in navadno tudi slabše kakovosti. Pri sušenju in pri shranjevanju bučnega semena moramo biti pazljivi, ker zelo rado splesni, postane žaltavo in s tem seveda manjvredno aH sploh neporabno za pridobivanje jedilnega olja. Zato moramo bučno seme shranjevati razgrnjeno na tenko na mrežah, ali pa nasuto v redkotkani-nastih vrečah, katere moramo pogosto pretresati, — vse dotlej, da oddamo seme v oljarno, ali M zbiralno mesto. POZORI Naročniki »Staferskega Gospodarja«! Ako naročnik spremeni svoje stanovanj« ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti svojemu poštnemu urada, ki ma dostavlja naš list. Poročanja o takih spr» membab na našo upravo so brezpre* metna. Kakor poštni uradi sprejemaj« naročnike za naš list, tako sprejemaj« tudi denar za naročnino. Pisanje na naš* upravo po poštne čeka ni potrebno. Indikativ. Vergangenheit ich war gewesen — bil sem (bil) du warst gewesen — bil si (bil) er war gewesen — bil je (bil) wir waren gewesen — bili smo (bili) ihr wart gewesen — bili ste (bili) sie waren gewesen — bili so (bili) Konjunktiv. ich wäre gewesen — bil bi (bil) (da sem bil) du wärst gewesen — bil bi (bil) (da si bil) er wäre gewesen — bil bi (bil) da je bil) wiT wären gewesen — bili bi (bili) (da smo bili) ihr wäret gewesen — bili bi (bili) (da ste bili) sie wären gewesen — bili bi (bili) da so bili) Zukunft. ich werde sein — bom du wirst sein — boä er wird sein — bo wir werden sein — bomo ihr werdet sein — boste sie werden sein — bodo Vorzukunft ich werde gewesen sein —lbom du wirst gewesen sein — boä er wird gewesen sein — bo wir werden qewesen sein — bomo hr werdet qewesen sein — boste sie werden qewesen sein — bodo Bedingungsform (Konditional). ich würde sein — bil bi du würdest sein — bil bi er würde sein — bil bi wir würden sein — bili bi ihr würdet sein — bili bi sie würden sein — bih bi ich würde gewesen sein — bil bi (bil) du würdest gewesen sein — bil bi (bil) er würde gewesen sein — bil bi (bil) wir würden gewesen sein — bili bi (btH| ihr würdet gewesen sein — bili bl (bili) sie würden gewesen sein — bih bi (bili) Befehlsform, seit — bodlli seien wir! — bodimoi seien Siel — bodite (Vl)li seidl — bodite! Nennform, sein — bitt* gewesen sein — (da ja bfl) Mittel wOrtan. seiend — kl jei gewesen — bivSt, bO, -«, -o* gewesen seiend — hl vit, bfl, -a, -e Dia Marillen meiner Mattet. 1. Fortsetzung. Die Preade meiner Mutter, als heuer de. Baum Frücht« trug, war unbeschreiblich. Die Marillen bekamen meiner Mutter gegenüber einen ganz eigenen Wert — man häte sagen können, sie s«i amf jede einzeln« von ihnen eifersüchtig. Ej war bereits beschlossen, daB die Früchte mit ganz besonderer Sorgfalt eingelegt würdeoi man wollte sie nur noch einige Tage am Baum lassen, damit si« noch schmackhaft« und goldiger würden. Da kam mir während de« Essens, zwischen Löffel und Kompott, wie ein Blitzschlag ein groB-artiqer Gedanke. Ich wurde derart aufgeregt daß ich nicht mehr essen konnte SI« mußten mich zum Häuptling machen. Ein ganzer Baum Marillen! Glücklicherweise hatte heute mein Bruder ans der Schule schlecht« Noten gebracht und dürft« nach dem Abendessen zur Strafe nicht mehr spi» len gehen. Ich eilte auf den Kirchplatz und (an* nahezu den ganzen Stamm versammelt Mein Vorschlag fand begeisterte Aufnahme und die »Grün« Natter« bemerkte, daB es ein Zeichen besonder« Heldenmutes sei, die eigenen Marillen za stak len. Di« Aasführung meine« Planes lief nicht lanf auf sich warten, und wir schleppten zwei grofe Körbe, mit Beute gefüllt in onser Lager In Wd d«... (Fortsetzung folgt) Aofgabe. Beantworten Si« folgende Fragen: 1. Worauf war die Mutter eifersüchtig? X WH war bereits beschlossen? 3. Warum HeA man dh Marillen^ noch einige Tage am Banmef 4. Wa bemerkte die »Grüne Natter«? i Wohin ».lüupf ten sie die Beute? Wirte«. aufgetregft werden — razburiti aa Ausführung (w) — izpeljava, lzyedba bekommen, ich bekam, ich habe bekommen — dobiti, dobil sem bemerken (eine Bemerkung machen^ — pi'lf niti, omeniti beschließen, ich beschloß, leb habe beachloass« — skleniti, sklenil sem Beute (wj — plen, rop Blitzschlag (m) — tresk, ndar strafe derart (dermaßen) — take eifersüchtig — ljubosumen, -a, -« eilen — hiteti einlege» (Früchte) — vloit« fsadfef Fortsetzung (w) — nadaljevanje Freude (w) — veselja glücklicherweise — na sreča goldig — zlat -« großartig — veličasten, sijaja« KALE VESTÍ * Zunanji minister von Rfbbentrop Je daroval Bilijon lejev za podporo prebivalcev romunske »bane Soveja. Pred letom dni je velik požar popolnoma uničil imenovano vas. * Smrtna nesreča spodnještajerskega prese- D«ics. Pri gradnji barak v Festenberg-u v Sleziji, K je 30. avgusta t L smrtno ponesrečil Martin Grame iz Kamence, občina Munkendorf (Kreis taca). Padel je tako nesrečno, komaj dva metra floboko, da Je dobil smrtne poškodbe na glavi k m levem sencu. Prepeljali so ga v bolnišnico t Oelsu, kjer je dve uri pozneje podlegel svojim foikodbam. Pokojnik zapušča vdovo in devet nepreskrbljenih otrok. Najmlajši otrok je star kosaj 14 dni. Zdravstveno stanje vdove, ki se na-kaja r bolniški sobi taborišča v Neumittelwald-u, Ji Tsled velike žalosti nepovoljno. Zemeljske «•tanke rajnega Gramca so odpeljali 1 septembra t domovino. Pokopati so ga na pokopališču Malence, kjer počivajo te njegovi predniki. * Smrtna kosa. V Kdstendori-u pri Windisch-histritz-u je preminul 771etni nedučitelj v poko->i BarthnS Jedloutschnig. — V P6Bnitzhofen-u je imrla 68ietna gostilničarka in posestnica Ana fcrk. — Za vedno Je zatisnila oči v Anderburg-u isvnateljeva vdova Olga Schreiner. — K več-»enra počitku sta bila položena: V Pettau-u 69-ktai gostilničar Anton Laurentschitsch in v Tii-them-u občinski nastavljenec in posestnik Štefan Stojan. — V Marburg-n so umrli: 641etna po-lestnic« Fanni Koroschetz (RoBwein), Franziska Malleg, roj. Konrad: žel. upokojenka Anna MeT-cher, 631etna Agnes Maizen In 621etna zasebnica Theresia Bruckbauer. * Električni tok jo Je ubiL Te dni se je peljala Kletna posestniška hčerka Paulina Taubdck iz Frflhstdorf-a (Oberdonau) na kolesu v Arbtng. Pri tem je zadela na žico prevmjenega droga za tok ttsoke napetosti, ki jo je pri priči ubil. * Odgovor sovražniku. 64 let stari delavec Jo-fcf Reiter v H5nigsberg-u pri Murzzuschlaq-u je iprejel te dni iz nst svojega Ortsgruppenftthrer-ja hlostno vest, da je njegov edini sin padel na konti. Kod odgovor na to vest je izročil Ortsgrup-^enffihrer-ju sto Reichsmark za žrtve angleško-terorističnih napadov. Lep primer je vzbudil splo-hio pozornost * Na nemških univerzah študira SO tisoč slušateljev. Kakor poročajo Iz Berlina, so našteli o fcrilikl izbruha vojne v poletnem semestra leta 1939. okrog 55 tisoč slušateljev ln slušateljic na »emšklh univerzah. V zadnjem semestru Je btlo opisanih okrog 80 tisoč slušateljev * Smrtna kazen radi pospeševanja sovražnih stremljenj. 7. septembra so bih usmrčeni 491etni Erich Ferbandt. 601etni Richard Buchwald, oba natakarja iz Kdnigsberg-a, ter 61 letni trgovec Erich Ruchin iz Metza. Ljudsko sodišče jih je obsodilo radi razkrojevanja obrambne sile ter pospeševanja sovražnih stremljenj na smrt. Ferbandt in Buchwald sta podajala v neki gostilni nenavadno razkrojevalne izjav«, dočim je Ruchin skušal potom defetističnih izrazov napram trgovskim znancem podkopati bojno moralo domovinske fronte. * Imen dan carja Simeona n. 14, septembra je slavil mladi bolgarski car Simeon IL svoj imen-dan. Po vsej Bolgariji so se vršile v ta namen proslave. V bolgarski vojski so avanzirali tega dne letniki v polkovnike, majorje in stotnike. Pomiloščenih je bilo tudi večje število obsojencev. Celokupni bolgarski tisk je objavil sliko mladega kralja ter je dal izraza upom, ki jih veže ves bolgarski narod na mladega vladarja. * Sedmorčki v Mehiki. Švedski hst »Dagnes Ny-heter« objavlja vest ameriške agencije United Prefl, da je neka žena v Mehiki rodila sedmorč-ke, in sicer šest fantkov in enega dekleta. Ta »rekord« je postavila po poročilu mehikanskega lista »E1 Universal« Brigida Guinnerez, žena nekega kmetovalca, čigar posestvo se nahaja blizu ceste med Mehiko in Guadaljaro. * Črnci lz Afrike naj se bore v ladiJL Angleži so odpravili velik kontingent črncev-vojakov iz Vzhodne Afrike v Indijo. Nadaljnji transporti bodo odšli na otok Cejlon. * Kitajci so prevrnili v Sanghaju spomenik Angleža Harta. Nacionalni Kitajci so v Sanghaju strmoglavili bronast spomenik Angleža Sir Robert Hart-a, ki je bil nekak predstavnik zloglasnega angleškega carinsko-kontrolnega sistema na kitajskem. * Japonci so le v malem števila vojni ajetniki. Kakor piše list »News Week* na podlagi podatkov ameriškega vojnega ministrstva, se nahaja v japonskem vojnem sjetništvu 11 tisoč ameriških vojakov. Na drugi strani pa se nahaja v ameriškem ujetništvu samo 62 Japoncev, okrog 450 Japoncev pa na različnih oporiščih v pacifiškem prostoru * Italijanska bojna ladja »Roma« potopljena. Nemška bojna in torpedna letala »o 9. septembra napadla odred italijanskih bojnih ladij, ki je skušal priti na sovražno stran. Pri tem napadu je bilo potopljenih več bojnih ladij, med njimi velika bojna ladja. Sele 13. septembra so ugotovili, da gre za bojno ladjo »Roma«, ki je bila izplov-ljena leta 1940. »Roma« je izpodrivala 35 tisoč ton in je bila najnovejša bojna ladja italijan- skega brodovja. V treh stolpih Je bila oborožena s po tremi 38 cm topovi. Poleg tega je imela še 12 15 cm topov ter mnogo protiletalskega orožja. Vozila Je 30 milj na uro in je bila »Roma« ena izmed najmodernejših bojnih ladij sploh. * Novi francoski dobrovoljci za vzhodno fronto. Pretekli ponedeljek je zapustil nov večji kontingent francoskih dobrovoljcev vojašnico v Ver-zaju pri Parizu ter se je podal na vzhodno fronto v borbo proti boljševizmu. * 200 ton surove gume je naplavilo morje. Na obalo otoka Madeira je naplavilo morje od izbruha vojne do danes nič manj kot 200 ton surove gume v vrednosti petih- milijonov eskudosov. Gre za naplavljene tovore potopljenih zavezniških ladij. * Romunska vlada gradi stanovanja za vojne invalide. Romunska vlada je sklenila izgraditi enotno tipizirana stanovanja za vojne invalide v okraju Argeš. Predvideni stroški bodo znašali okrog štiri milijone lejev. * Drzna poštna tatvina v Stockholmu. V Stock-holmu je izvršil neznani storilec ogromno poštno tatvino. V imenu poštnega ravnateljstva je prevzel vrečo, v kateri se je nahajalo 230.000 švedskih kron. Storilca doslej še niso izsledili." * Italijanske čete v Vzhodni Aziji, razorožene. Japonski cesarski glavni stan je sporočil 14 septembra, da so japonske suhozemne in mornariške sile po sklepu Badoglijevega premirja z Anglo-Ameriko, razorožile v Vzhodni Aziji se nahajajoče italijanske čete * Tri kilograme težak novec. Švedski poslanik Reuterswaer je podaril te dni bolgarskemu narodnemu muzeju star švedski kovanec, ki tehta tri kilograme. Kovanec pokazuje ime kralja Adolf-a Friderik-a II. ter letnico 1753. * Zavezniki Imajo težave z oskrbo Italije. Londonski dopisnik švedskega lista »Svenska Dag-bladet« poroča o velikih težavah preskrbe Italiie po zaveznikih, zlasti tedaj, ako bi Nemcem uspela uspešna obramba severne Italije z njihovimi velikimi žitnimi polji in industrijskimi napravami. Do pisnik povdarja nadalje, da italijanski izvoz v Nemčijo ni imel nikakega znatnega obseqa. Temu nasproti pa je Nemčija sedaj osvobojena dobav v velikem obsegu. * Zdrava tirolska vas. V občini Zeli am Ziller v Tirol-u živi 27 prebivalcev, ki so že prekoračili 80. leto svoje starosti. Najstarejša oseba v občini je neka žena, ki ima že 95 križev. * 400 tisoč meterskih stotov premoga zgorelo. V Lindesberg-u na Švedskem, je nastal požar v ta-kozvani GuldsmedhOtte d. d., kjer je zgorelo 400 tisoč meterskih stotov premoga v vrednosti 1.5 milijonov švedskih kron. Heldenmut (m) — junaštvo Kirchplatz (m) — cerkvišče, semnjišče Kompott (s) — vkuhano sadje torb (m) — koš, jerbas »ahezu — malo da ne Natter fw) — kača, gad Note (Zeugnisnote) (w) — red, ocena Han (m) — načrt, namen schleppen — vlačiti Sorgfalt (w) — skrbljivost, prizadevnost »beschreib Hch — nepopisen versammeln — »hirati Vorschlag (m) — predlog i Wert (m) — vrednost, cena Wehen («j — znamenje, znak Redewendungen. Jeder einzelne — vsak posebej «ar Strafe — za kazen begeisterte Aufnahme finden — navdušeno prejet biti M sich warten lassen — savleči se Gespräch sflbungen. Wir verreisen heute, haben Sie die Wische fchon eingepackt? Ja, ss ist schon alles eingepackt. Ich werde vorsichtshalber noch ein wetfies Band, eine kurze Unterhose, ein Paar Socken *d ein Paar Sportstrümpfe mitnehmen. Hat die Wäscherin die steifen Kragen schon (•bracht? Ja, Ich habe 3.80 RM dafür bezahlt. Diese Bluse ist aber schlecht gebügelt Ich muß mir noch ein Paar Sockenhalter and Mb Dutzend Taschentücher kaufen Dieses Seidenhemd und den seidenen Schlaf-■azuq dürfen Sie nur In lauem Wasser waschen I Kaufen Sie Ihre Anzüge im Geschäft oder las- sen Sie sie beim Schneider nach Maß machen? Das ist ganz verschieden, manchmal, wenn ich gerade etwas finde, das mir paßt, kaufe ich es fertig. In der Regel aber kaufe ich mir den Stoff und gehe dann damit zum Schneider. An Ihrem Rock fehlt ein Knopfl Ich habe es schon bemerkt, aber Ich habe leider keinen gleichen Knopf, ich muß erst «inen kaufen. Wie gefällt Ihnen dieser Stoff? Ausgezeichnet Lassen Sie rieh einen Sportanzug mit kurzer Hose darauf machen. Wahrscheinlich ja. Ich hoffe, daß genug Stoff sein wird, ich möchte nämlich auch eine lange Hose. Wo haben Sie diesen Überzieher gekauft? Et steht Ihnen ausgezeichnet. Ich habe ihn bei meinem Schneider machen lassen. Er hat noch sehr schöne Stoffe für Wintermäntel. ' * Hier ist ein Hutgeschäft I Ich möchte einen weichen Filzhut, grün, Nr. 40. Der paßt mir gut, den nehme ich! Dann möchte ich noch einen Strohhut für den Garten. Haben Sie einen? Natürlich, bitte, hier haben wir eta« große Auswahl von Strohhüten für Herren, in allen Farben. * Ich möchte gerne ein Paar braune Halbschuhe Nr. 40. Wollen Sie einen Strapazschuh oder einen besseren Modeschuh? Geben Sie mir, bitte, einen guten Straßenschuh, wenn möglich mit Doppelsohle. Diese hier sind richtig. Packen Sie mir, bitte, eine gelbe Schuhpasta oder eine weiße, und ein Paar Schuhbänder dazu ein. Diese Stiefel hier sassen mir nicht, sie sind mir zu klein. Ich werde die schwarzen dort probieren ... Die drücken nicht. Was kosten diese Stiefel? Was kostet ein Paar Schneeschuhe mit Gummisohle? Wir haben Schneeschuhe und Uberschuhe in den verschiedensten Preislagen. * Wörter, die von vorne nach rückwärts und von rückwärts nach vorne gelesen gleich lauten: 1. Anna. 2. Otto. 3 Neben. 4 Esse. 5. Nekken. 6. Rentner. 7. Reliefpfeiler. 8. Egge. ZANIMIVOSTI o September pred desetimi leti. One, ki verujejo v perijodiciteto, to je ponavljanje gotovih dob — na primer 10 let — bo zanimalo, če se jim malo osveži spomin, kakšen je bil september glede vremena pred desetimi leti. 2e začetek meseca je bil kritičen, nestanoviten, na dež nagnjen in že precej hladen. Sele 6 septembra se je stanje izboljšalo in postalo je tudi toplejše. 9. septembra pa je bil zopet prevrat v kritično stanje, ki je z izjemo 11 septembra trajalo do 13. Potem se je do 17 deloma izboljšalo; 18. in 19. je postalo zelo hladno, 20. sept. nekoliko topleje. Začetek koledarske jeseni pa je bil izredno kritičnega značaja Od 21. do 24 sept. skoro neprestano dež, vmes tudi večje plohe in nalivi, vse to kot reakcija (vpliv) vulkanskih izbruhov. 25. sept. pa se je vreme izboljšalo in je ostalo lepo in topleje, tako, da je konec meseca nadomestil začetek in kar je še vmes neprijetnega zagrešil. Več o tem pa bo govora ob priliki spominjanja na katastrofalne povodnji v najbolj kritičnih dneh od 21. do 24. septembra 1933. BÜRG- IlCfiTSPgELE MARBURG (Draal. BURGPLAfZ t Der ewige Klang mit: OLGA TSCHECHOWA ELFRIEDE DATZIG RUDOLF PRACK Liebe und Leidenschaft um eine Meistergeige Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 1 109 * Ortsgruppentagi z znanim vzglednim sporedom so se vršili preteklo nedeljo v Abstal-u, Lo-renzen-u, Polstrau-u, Anderburg-u in Roßhof-u. Radi preobilice velevažnega političnega materi-jala poteka teh Ortsgruppentag-ov žal ne moremo opisati t vseh podrobnostih. Zadostuje naj, da so bile vse te Ortsgruppe odlikovane za svoje vzorno delo na vseh področjih z izročitvijo zastav * Führer je podelil Hauptsturmführer-ju Waf-fen-ff varnostne službe, Otto Skorzeny-jü, ki je vodil akcijo za Mussolini-jevo osvoboditev, Vi-težki Križ Železnega Križa. Führer je Hauptsturm-führer-ja Skorzeny-ja sprejel 15. septembra v svojem glavnem stanu, kjer mu je Skorzeny poročal o poteku cele akcije. * 401etnica katastrofe na dravski brvL Sredi septembra 1. 1903 so bile tudi v zgornji dravski dolini hude poplave. V Mahrenberg-u Je visoko narasla reka Drau, zrušila most in ga odnesla proti Marburg-u. Tu so se ob šibki brvi (ki jo od tedaj nadomestuje trdna, železna brv) ruševine zajezile ob tramovje. Prizor je od obeh strani vzbudil mnogo radovednežev. Z ozirom na pretečo nevarnost je mestni magistrat dal brv zastra-žiti po dveh svojih stražnikih. Proti večeru le prišlo do katastrofe. Brv ni mogla več vzdržati divjih elementov in se je pretrgala proti sredini. Voda je odnesla obojno ruševino proti (tedaj še Staremul mostu, ki le radi tega prišel tudi v nevarnost. Prt polomu brvi sta utonila tudi oba stražnika, katerih le enega so dobili, o drugem pa še danes ni sledu. V vodo je padel tudi neki vajenec, ki pa je srečno priplaval do Königsinsel-a, kjer se je vlei za vele dreves in je tam klicajoč na pomoč, prebil celo, zanj strašno noč. Sele zjutraj so ga rešili — K tej obletnici se še povrnemo ob priliki katastrofalne povodnji pred desetimi leti * Velik požar Je vpepelil kolodvor v Filadelflfi. Kakor poročajo iz Washingtona, le vpepelil velik požar del kolodvora v Filadelflji. Oqen1 je uničil več stranskih poslopii, šest vagonov in garderobo, v kateri se je nahajalo okrog 1500 kovčkov Pri gašenju požara se je ranilo in obžqalo okrog sto oseb. Skoda znaša po dosedanjih predvidenih cenitvah 250.000 dolarjev. Vzrok velepo-žara ni znan * Pesek in voda sta v letalski zaščiti najvažnejši sredstvi obrambe. Anglo-ameriški požigalci skušajo pri svojih terorističnih napadih izzvati velepožare, ker povzročajo taki požari največjo škodo Gašenje požarov je radi tega glavna obveznost vsakogar. Hrabrost in pripravljenost pa sta zaman, ako primanjkuje vode in peska Marsikateri požar na podstrešju ali pa v sobah se Je razvil samo radi tega, ker je bilo na razpolago premalo peska in vode Vsi prebivalci hiš morajo tedaj skrbeti za to, da bo v vseh stanovanjih, na podstrešjih, stopniščih, v kleti in v zakloniščih dovolj vode in peska Zlasti voda mora biti pripravljena vedno in se zato določene pohode ne sme napolnievatl šele o priliv» alarma □ Mussolini ni nič vedel o kapitulaciji Badogll-feve vlade. Kakor je izvedel Nemški dopisni urad, Mussolini do svoje rešitve ni vedel ničesar e kapitulaciji Badoglijeve vlade Ves čas svojega nečastnega ujetništva je bil odrezan od zunanjega sveta, pa tudi straže niso smele z njim govoriti Tudi pri večkratnih transportih od leče do ječe so onemogočili sleherni stik Duce-ia s prebivalstvom na ta način, da so v tistih podrofiih daiali napačni letalski alarm. Mussolini-ia pa so prevažali v sanitetnem avtomobilu. S tak'mi sramotnimi metodami ie skušala lVHaialska klika ločiti Duce-ia od njegovega naroda ter mu prikrivati njegovo usodo VINOGRADNIŠKI II SA014RSKI KOTIČEK Ščitimo rodovitno zemljo! Zemeljske bakterije tvorijo skupno z razpadanjem starih rastlinskih in živalskih ostankov v gornji zemeljski plasti vir novega rastlinskega življenja Ljudstvo imenuje to gornjo plast »živo zemljo«, razlikujoč v spodnji plasti takozvano »mrtvo zemljo«. Pameten vinogradnik pri rigolanju ne bo pod-kopal te žive zemlje pregloboko, ker bi tako gnoj kakor tudi humozna zemlja tam vsled pomanjkanja zraka postala nekako šota ali zoglenela mrt-vina Pri novem nasadu pride spodnja mrtva zemlja vsled rigolanja na površino, zato se doda pri sajenju trsov v jame komposta oziroma »žive« zemlje, da bi mlade trsne korenine našle takoj hrano. Nov nasad je na svoji površini večinoma čist plevela. Temu primerno se ga tudi okaplje, da ne bi divje rastoči plevel motil razvoja mladih trsov, ki potrebujejo svetlobo, vodo in hrano za sebe. Pri starejših nasadih, ki se odlikujejo po bogato razvitem sistemu korenin ter po krepkih nad-zemskih poganjkih, plevel zdaleka ni tako nevaren in tako nastane vprašanje: Vinograd brez trave ali s travo zaraščen vinograd? Ljudski pregovor pravi: »Kjer ne raste trava, tam ne raste tudi nič drugega I« Zemlja mora torej vsebovati humus. Kjer se perijodično gnoji z organskim gnojem, tam je tudi potreben humus z bogato tvorbo zemeljskih bakterij. Kakšen pomen pa ima nizka in kratka trava zlasti v strmih legah? Praktično in dolgoletno izkustvo vinogradnika je dalo prednost nizki mali zemeljski flori, torej simbiotični toleranci travišča, in sicer za kritične poletne čase, ko tvorijo neurja veliko nevarnost odplavljanja najboljše zemeljske plasti in gnoja. Nizka trava je najboljša zaščita, obenem pa tudi konzervator za humus in ostale hranilne snovi v gornji plasti zemlje. Praksa je tudi pokazala, da je bilo grozdje v takih zaraščenih nasadih kvalitativno in kvantitativno najboljše, vsekakor pa boljše kakor pa v stoprocentno trave očiščenih vinogradih. Znani so mi vzgledni vinogradi, ki so po večletnem pedantičnem odpravljanju trave izgubili svojo vzorčno bujnost in lepoto. Zapadli so de-generaciji, ker so opetovana neurja spravila v dolino tako fino humozno zemljo kakor tudi sestavine gnoja. Razumni vinogradnik mora pravočasno najti pravilno mero v negovanju, kulturi in ohranitvi moči zemlje, nikakor pa ne sme postopati šablon-sko po gotovih kapricah lepote. V marsičem si opomoremo z izdatnimi m sistematičnima vodnimi jarki, in sicer z zajezilnimi in odvodnimi jarki. Sistem mora bazirati na načelu, da je treba zajezilne jarke izpletati tja, kjer nalivi v največji meri izpirajo zemljo. Na ta način dosežemo, da se avtomatično in istočasno naplavi najfinejša zemlja Taki zajezilni jarki pa nikakor ne smejo prekoračiti padca od 1—3 odstotkov Povsod, kjer rabimo naplavljeno zem/jo, napravimo zajezilno jamo. Te zajezilne jame menjajo po potrebi m nujnosti svoje mesto, nahajati se pa morajo vedno tam, kjer je najbolj potrebno zbiranje naplavine Te zajezilne jame ne smejo bita med seboj predaleč izkopane, da na ta način dosežemo po možnosti enakomerno razdelitev zemlje in vod« v viriogradu Na mestih, kjer vlada v poletju na nosovih hribov velika suša, bomo izkopali globlje in večja zajezilne jame, da na teh mestih lahko sorazmerno prevzamejo več vode Vijugasti obronki t vinogradih dobijo avtomatično vedno trikrat toliko vode kakor suha strmina na svojem nosu Idealno bi bilo, če bi se dalo odvišno deževnico zajeziti že na hribu ter jo polagoma dovajati vinogradom. Neka srbska vinogradnica v Sremskih Karlov-cih je v suhi m vetru izpostavljeni legi svojega vinograda dala izkopati do dva metra globoke ia velike zajezilne jame. Veter je napolnil te jame v jeseni s trsnim listjem, pozinui pa s snegom. Omenjena posestnica je imela na svojih vinograd--niških parcelah pri takem postopku najbol^a« uspehe. P & Kleiner Anzeiger Jedes Wort kostet ffli Stellengesuche 6 Rpt du .ettgedruckte Wort 26 Rpt für Geld-, Realitätenverkehr Brietwechsel und Heiret 13 Rpt das fett gedruckte Wort 40 Rpf für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf das fett gedruckte Wort 30 Rpf Der Wortprets gilt bis zu 11 Buchstaben je Wort Kennwortgebühr be< Abholung der Angebote J5 Rpf bei Zusendung durch Post oder Boten TO Rpf Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk „Auskunft n der Verwaltung oder Geschäftsstelle' 20 Rpf Anzeigen Annahmeschluß: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen Mlndestgebühr für eine Kleine Anzeige 1 RM Wagen für Schwerfuhrwerk zu kaufen gesucht Anträge: R. W, Llppltische Gutsverwaltung — Schloß Turnisch bei Pettau. 122-4 Geschäftsverkehr Tausche 3 Joch Landbesitz gegen kleineren in der Umgebung Leitersberg bis Ranzenberg. — Bismarckstr. 10. Marburq'Drau, Tür 41. 97-2 Federwagen- (Ein- oder Zweispänner) von Besitzer zu kaufen qesucht. Horwat. Ameisqasse 31, Würz. 114-4 Zu verkaufen Zu verkaufen gute Kuh, Murbo-denerrasse, gelb, 500—550 kq schwer, sieben Monate trächtiq am sechsten Kalb, bei Ferdinand Guerra in Eichtal, qeqenübeT dem Bahnhof, jenseits der Sa-we 94-3 Sesseln aller Gattungen und jede' Quantum kauft sofort J. Putschko, Marburq'Drau Tr'e-sterstraße 57 113-4 St«»!l en «ipsti ch e 7« kanten «tesijcht Ehepaar sucht Stelle als Winzer. Ansehr. in der Verw. d. »St G «, Marburq'Drau 99-5 Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte Texti labfälle Alteisen Metall. Glasscherben Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter. Marburq/Drau. Drau-gasse 5 4 Älterer Mann vom Handelsfach sucht leichte Beschäftigung — K Lorenz. Postlagernd Bad Neuhaus 91-5 Hausmeisterposten m Wohnunq in Pettau oder Umgebung wird sofort gesucht Repetz Stefan — GruccbVaberg Post Lichteneqg bei Pettau. 123-5 Zu kaufen gesucht ein gut erhaltener Grasmäher Anträge an Hraschowetz, Roßbach 91 Poet Gams 98-4 Offene Stellen Vor rtnsteliun« «on liMIB-K' an-n mus« <1le Zuslinunun« de» znstaniiiöen Arbeitsamtes ■»tnüehoi« werde» Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in GeorgenberJ an der Pößnitz bei Marburg. Anfragen F. Matiaschitz. Post Ranzenberg bei Marburg-Dr 590-4 Winzerfamilie" mit vier Arbeitskräften wird sofort aufgenommen Vorzustellen: Sonntags vormittags Marburq, bei Malleq, Schillerstraße 22 6W Winzerfamilie mit 2—5 Arbeitskräften wird für eine Winzerei in Lubstawa, Post Treun bei Pet-tau, gesucht. Anfragen: Scho-steritsch Hans. Treun bei Pettau. 65-« -. Hafnerlehrlinq wird aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Adamitsch Franz. Hafnermei-=ter AllerheUiqengasse 12. Marburg'Drau Dortselbst auch Hafnergehilfe und ein Tagesarbeiter gesucht 63-4 3 Lehrjungen werden sofort aufgenommen Kost und Wohnung im Hause Alois Zelenko. Gartenbau, Cilli. 83-6 Der Chel der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft G2:Cd 2 I B/1A00/3, Graz, 4. 9. 1943. Sicherstellung der Äpfelversorgung Die Äpfelernte in der Untersteiermark fällt heuer schwach »us Ein Ausgleich durch Zuschüsse aus den übrigen Anbaugebieten des Großdeutschen Reiches oder durch Einfuhr aus dem Auslande ist in dem erforderlichen Umfange nicht möglich. Der Bedarf in den Städten und Industriegebieten ist außerordentlich groß und auch die Verarbeitungs-industrie benötigt zur Erfüllung vordringlicher Wehrmachtsaufträge und rur Sicherstellung der Brotaufstrichmittel-Aktion Obst aller Art Mehr denn je muß deshalb Sorge getragen werden, daß das rur Verfügung stehende Obst möglich restlos erfaßt und einer gerechten Verteilung zugeführt wird. Es geht dabei nicht an daß Personen, die über Zeit und Geld verfügen, die öffentlichen Verkehrsmittel unnötig beanspruchen, um zu den Er-/ leugem hinauszufahren und Obst häufig zu überhöhten Prei-t seo einzukaufen. Die Arbeiter in den Rüstungsbetrieben sowie die heranwachsende Jugend, Mütter und Kranke haben einen berechtigten Anspruch auf Apfel. Die Erzeuger sind durch die bestehenden Anordnungen verpflichtet, die über ihren eigenen Bedarf hinausgehenden Äpfelmengen restlos der zuständigen Ortssammelstelle abzuliefern, da nur auf diese Weise eine gerechte Verteilung der vorhandenen Mengen möglich ist. 637 Im Spezereigeschäb, KATZ HUBERT, HL. GEIST bei ZELLNITZ, wird ein Lehrling aufgenommen. 105 Gebrannter Kalk dL%T^ucIÎ Raitarfee Friedrich Weinberger, Ediingen Untersfeiermark 87 Winzerfamllle mit 2—5 Arbeitskräften wird aufgenommen für Winzerei Liebstau bei Treun bei fettau. Dienstantritt anfang November 1943. Anfr.: Schoste-dtsch Hans, Treun bei Pettau. 95-6 Winzerehepaar wird aufgenommen. Johann Lotschitschnik — loBbach 125, bei Gams-Marburg. 102-6 1 Pferdeknecht wird aufgenommen bei Schunko Georg, Obertotwein 20, Marburg/Drau. 101-6 Winzerfamllle wird gesucht. Anfragen: Wildenrainerg. 15/1, ïdnard Weltzl, Marburg/Drau. 100-6 Heirat Magaziner, 38 Jahre alt, Untererer, sucht ein nettes, einfaches Fräulein von 25 bis 30 Jahren zwecks Ehe kennenzulernen. Zuschriften unter »Glück-lichei Herbst« an die Geschäfts-itelle der »M Z.«, Cilli. 92-12 Zimmermannvorarbeiter in mittleren Jahren, wü srht Bekannt-»chaft mit Fräulein oder Witwe rom Lande (auch mit Kind) zw. Ehelichunq Anqeb mit Lichtbild >n die Verw. der »M. Z.«, Mar-bura/Drau, unter »Schöne Zukunft« 93-12 Fluide - Verluste Blaue Tasche mit 52 RM und Schlüsseln von Lendorf bis Frau-»tauden verloren. Geqen Beloh-nunq abzuqeben b. Mikl Amalia, Lendorf 27. 103-13 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate. Leibbinden. Gummistriimpie, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F EGGER, Bandagen und Orthopädie Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dr„ Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt 14 Gendarmeriebeamter sucht nette Untersteierin bis zu 22 Jahren zw. Heirat. Bin 26/175, naturlieb., warm-herziq, ernstdenkend. Lichtbild erwünscht. Zu«chr. unter »Liebesqlück« an d. »St. G.«, Marb./Drau. 117-12 Wer weiß die Adresse meines Bruders Heinrich Malus. Um Mitteilung bittet Stanko Malus — Weibela, Bez. Dresden. Laqer 74 — Schweizerhöhe. 118-14 1 B E STELLSCH E I N Ich spiele mit. Senden Sie sofort /s, / 4, /», A Originallos der I. Klasse der 10. Dc-tschen Reichslotterie. Betrag folgt nach Erhalt des Loses. — Ziehungsliste erwünscht. (Nicht Gewünschtes streichen). Name und Anschrift: Versuche (Sein (stück bei PAK LH ICSI Staatliche Lotterie-Einnahme GRAZ, SchmieJgaste 24 Ziehung I. Klasse 15. Okt. 1943 110 DONAU-CONCORD|d w VERSICHERUNGEN BIETEN SCHUTZ GEGEN ALLE GEFAHREN! I ORTSVERTRETER ODER OREKT AM OIE GAJGESCHAFT5STELLE GRAZ, H9ERREÜG4SSE 13 88 Ruf 21-65 I Verkaufe Aus-zugtisch, schön gearbeitet, Nußholz, um 120 RM. J. Putsch-ko, Marb./Dr., Triesterstr 57. 112-3 Zu verkaufen Holzgastraktor, 1 Diesel und 2 Benzinmotore 6 PS, Preis 3000 RM. Adr. in d. »St G.«„ Marb. (Drau). 111-3 heißt andern nicht ins Auge leuchten. Der Rücksichtsvolle läßt das blau gedämpfte OSRAM -Licht der Taschenlampe senkrecht nach unten fallen — Immer nur zwei Schritt voraus, nicht weiter. OS RAN , Lehr junge — deutschsprech., 14—15 J. alt, möglichst mit Hauptschule, wird sof. aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Johann F 1 o r i a n i t s c n. Spe-zerei, Manufaktur, Eisen — Schönstein, Untersteiermark. • 121-6 Zwei bis drei Personen werden für Besitz aufgenommen, bevorzuqt Eisenbahner. Anschrift i d. »St. G.«, Marburq (Drau). 116-6 Kräftiqer Bäk-kerlehrting vom Lande, nicht über 15 Jahre alt, wird sofort aulqenommen Kost und Woh-nunq im Hause. Dampfbäckerei Schober, Marburq, Friedrich-Jahn-Platz. 115-6 Werbet füi das Deutsche Rote .Kreuz! Vom tiefsten Schmerz gebeugt, geben wir allen Bekannten die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Schwaqer -nd Onkel franzi zwetko Gefreiter in einer Panzer jäger-Komp. im blühenden Alter von 21 Jahren bei den Abwehrkämpfen südlich von Leningrad den Heldentod fand. Fern seiner geliebten Heimat ruht er nun in Rußlands kühler Erde. Oberpulsgaa Windischland sberg, Cilli, Agram, den 15. September 1943. In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Leopold und Aloisie Zwetko, Eltern, Albin und Leopold, Brüder, Johanne, Schwester, Anni, geb. Kartin, Schwägerin, Emil und Irene, Neffe und Nichte, sowie alle übrigen ____Verwandten. 119 Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten und Bekannten die unfaßbare, traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn peter ferlintz Grenadier in treuer Pflichterfüllung für Führer, Volk und Vaterland bei Orel, fern seiner geliebten Heimat, im blühenden Alter von 21 Jahren, am 12. Juli 1943 den Heldentod fand. In treuer Pflichterfüllung war er 4m Leben und im Sterben seine.n Kameraden Vorbild. Unser Schmerz ist unermeßlich. Gradischberg, am 8. September 1943, 120 _Franz and Johanna Ferlintz, Eltern. * Hart and schwer traf uns die unerwartete Nachricht, daß unser lieber Bruder josef rus Grenadier geboren, am 21. Februar 1921 in Laak bei Steinbrück, am 8. August 1943 bei den schweren Abwehrkämpfen in Kras-nopolje an der Ostfront in soldatischer Pflichterfüllung sein junges Lebea ließ. 124 Laak bei Steinbrück, am 15. September 19^. In -tiefster Trauer: Johann, Petez, Albert, Andrä und Toni, Geschwister. 15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der 10. Deutschen Keiclislottene WESIACK Staatliche Lotterte-Einnahm« Marburg-Dran, Herreng. 25 Fernruf 20-97 _/8 tu 3.— RM je Klaas« _/4 zo 8.— RM Je Klasse ___/2 zu Ii— RM je Klasse _/1 zu 24.- RM je Klasae Name:. Anschrift-... Ausschneiden and einsende nl ■rTüHflTr-ri JGSSSr «in! NEUES tfutrer tar «en Wuchs und lEr die Plusisn« der sthwdse MEDIA, mit garantierten rnofö ZCNTR/tLDROOCRIE El»lil [PHP •• i r i / Siran, «rrrntimtr i j Melker oder Haler 107 zum sofortigen Eintritt gesucht. Anträge R-W. LIPPITISCHE Gutsverwaltung SchlossTurnisch b.Pettau Hängt Ihr Herzenswunsch mit dem Besitz von viel Geld zusammen. dann spielen Sie letzt mit in der 10- Deutschen Reichslotterie Ziehung t. KI. tl. ■. IS Oktober Wieder 480.0M Treffer mit aber 102 MiUlonen RM Gewinne. Wahlen Sie Ihre Giflrksnunmec aus meinem Nummern-Angebot 756 11758 52359 199385 783 11802 56924 281168 1187 34923 176438 290781 Erwünschte Nummern anstreichen. Angebot ausschneiden und einsenden. Ick (Na» und Adresse« bestelle nebst Ziehungsliste: * .. ./8 zu 3 RM . .12 zu 12 RM . .14 zu 6 RM ./1 zu 24 RM Falls vergriffen, bitte ShnUche Nr Frisch gewagt ist halb gewonnenI QBililfl Staati.Lotterie-Einnahine OnUllH Graz, Herrend. 1 Tel 10-32 Ganrt&gig geöffnetI Tausche ein Zinshans, Eckhaus auf dem schönsten Platz in Sem-lin. Kroatien, mit 10 Verschiedenen Wohnungen und ein Lokal jährliche Rente 120.000 Kuna eigene Wasserleitung, alles parkettiert, sechs größere Wohnungen mit Badezimmer versehen gegen einen gleichwertigen Land-Wald- oder Hausbesitz in Steiermark A.nfragen bitte an die Adresse F Novak. Semlin, Ro-seggerstraße 13. Kroatien 635-14 Bandagen aller Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandaglst Marburg/Dran. Herrengasse 5. 237-14 Tausche fast neuen Herrenanzug für mittl. Größe oder gut erhaltenes Herrenfahrrad ffir altmodische Damenuhr Differenz wird nachbezahlt. Gasthaus Katschitz, Töffer. ' 73-14 ! ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! leaer Betrtebs- fßlirer soll das Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs de» Zivil Verwaltung in der Untere Steiermark lesen Bezugs- In tiefster Trauer geben wir bekannt, daß unser lieber Sohn und Bruder Kanonler franz pintaritsch ans Schloßriegei, Sauritsch bed Pettau, in seinem tf. vollendeten I^bens jähre sein junges Leben ffir die Heimet, am 23. Juli 1943 bei Orel geopfert hat Schloßriegel, den 16. September 1943. Die tieftrauernden Hinterbliebene* Vater and vier Brüder. 104. preis monatlich RM 1.25. Bestellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes Marburg'Drau Badgasse 6 zu richten Hart und schwer traf uns die Nachricht, daß unser innigstgeiiebter Sohn, Bruder und Onkel rafael motnikar Gefreiter tat einem Gebirgsjäger-Regiment * im 20. Lebensjahre am 25. August 1943 gefallen ist Edlingen, am 19. September 1943. der Ostfront In tiefer Trauer: Ferdinand und Barbara Motnikar, Eltern, Geschwister sowie alle übrigen Verwandten 96 Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher Sohn, Bruder franz golesch Gefreiter im 22. Lebensjahre bei den schweren Kämpfen an der Ostfront am 12. August 1943 sein junges Leben Heß. Steinen-Anderburg, im August 1943. In tiefer Trauer: Josef und Maria Golesch, fünf Schwestern und vier Brüder. Im Kampf gegen den Weltfeind Bolschewismus tiel am 17. August 1943 an der Mius-Front unser lieber Sohn und Bruder alois klampfer Grenadiei, Kaum 19jährig, hat er sein junges Leben im Felde der Ehre gelassen. Marburg Dran, Fraustauden, Roßwein, Graz, Dobelbad, im September 1943. 106 In tiefer Trauer: Alois und Helene Klampfer, Eltern) Justine. ALoisie und Ida, Geschwister, sowie die Familien: Pocher, Strutz und Schlamberger. Wir erhielten die erschütternde Nachricht, daß unser lieber, unvergeßlicher Sohn, Bruder und Neffe franz murschitsch Grenadier bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront kl treuer Pflichterfüllung getreu seinem Fahneneid den Heldentod fand PCllitschberg Nr. 63 bei Oberradkersburg, den 16. September 1943. 90 In tiefer Trauer: Mutter und Peter Prelndl, Nährvater, Amalia Murschitsch, Maria Prelndl, Schwestern, Franz Eiletz Alois Murschitsch, Onkeln, Amalia Taleneier, Abstal, Matllde Baumann, Abstal, Josefa Ostrti, Tanten, sowie sämtliche Verwandten Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten und Bekannten die unfaßbare, traurige Nachricht, daß unser innigstgeiiebter Sohn und Bruder felix hribernik Grenadiei in treuer Pflichterfüllung für Führer, Volk und Vaterland am 22. August 1943 an der Ostfront, fern seiner geliebten Heimat und seiner Lieben, den Heldentod fand. In treuer Pfichterfüilung war er im Leben und Sterben seinen Kameraden Vorbild. Unser Schmerz ist unermeßlich Plankenstein, im September 1943. Leopold und Maria Hribernik. Eltern, sowie alle Brüder und Schwestern. IHR