UDK: 634.0.443: 634.0.174.7 (Pinus nigra) (497.12) 
SCIRRHIA PINI FUNK et PARK., 
POVZROčiTELJ NOVE BOLEZNI BORA V SLOVENDI 
Dr. Jože Mače k (Ljubljana) 
Mače k, J.: Scirrhia pini Funk et Park. - povzroči­
telj nove bolezni bora v Sloveniji. Gozdarski vestnik 33, 
1975, 1, str. 9-11. Slov., povzetek v nemščini. 
Opisan je pojav v naslovu omenjene nove bolezni bora, 
oz. nespolne oblike povzročitelja Dothistroma pini Hulb. na 
črnem boru. Na kratko je opisana simptomatologija bolezni, 
zlasti v primerj avi z Lophodermium p inastri , danih je nekaj 
predlogov za njeno zatiranje. 
Mače k, J .: Scirrhia pini Funk et Park. - povzroči­
telj nove bolezni bora v Sloveniji (Scirrhia pini Funk et 
Park. - the cause of the new disease of pine in Slovenia). 
Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 9-11. In Slov., summa-
ries in German. 
The paper deals with the first occurence of the disease 
mentioned in the title, the asexual stage of the pathogen 
Dothistroma pini on Pinus nigra in Slovenia is described as 
well. There are given a short desc!iption of the symptoma-
tology especially in comparison with Lophodermium pi-
nastri and some propositions of control measures. 
Sindrom osipanja iglic pri ig!avcih lahko povzroča več dejavnikov živega in ne-
živega sveta. Vendar se je v gozdarski praksi uveljavilo ožje pojmovanje, ki z osipom 
označuje le tiste pojave, ki jih povzročajo parazitske glive. To se kaže tudi v imenih 
bolezni. Tako imenujemo pri nas osip borovih iglic obolenje, ki ga povzroča gliva 
Lophodermium pinastri (Schrad). Chev. (Janežič, 1962). Tako· poimenovanje imajo 
tudi Hrvati, Srbi, Nemci in drugi. Strogo vzeto pa to ni pravilno, ker lahko povzročajo 
osip tudi druge glive ; opravičljivo je le v toliko, ker je bila omenjena gliva v času, ko 
se je ime uveljavljalo, pri boru najpomembnejši povzročitelj obolenja . 
V zadnjem času pa se kot povzročitelj osipa b01·ovih iglic čedalje bolj širi gliva, ki 
jo sicer poznamo že več desetletij po njenem nespolnem stadiju kot gEvo Dothistroma 
pini Hulb. (Boyce, 1961, Peace, 1962). L. 1966 pa so ugotovili nj en spolni stadij in se 
od tedaj pravilno imenuje Scirrhia pini F unk. et Park. 
Na območju naše države so omenjeno glivo ugotovili leta 1963 na Hrvaškem in 
v naslednjih letih ugotovili, da je zelo razširjena v gozdnih drevesnicah pa tudi v na-
sadih (Kišpatic, 1974). Verjetno pa je glivo v naši državi prvi ugotovil Krstic leta 1955, 
v petindvajset!etnem sestoju črnega bora na Troglan Bari pri Ravni Reki, čeprav jo je 
določil drugače, namreč kot Actinothyrium marginatum Sacc. (Krsti( 1958). Opis 
bolezenskih znamenj se sklada z boleznijo, ki jo povzroča gliva Scirrhia pini; s,icer pa 
podrobnejša obravnava tega vprašanja presega okv.ir tega sestavka. 
To novo bolezen ugotavljamo že od leta 1971 tudi pri nas. Ker v našem gozdar-
skem strokovnem tisku (Gozdarski vestnik in publikacije Gozdarskega oddelka Bio-
tehniške fakultete in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije) in fitopato-
Joškem slovstvu (Janežič, 1957, 1962, 1970, Hočevar in Titovšek, 1969) nisem našel 
zabeleženega njenega pojava v Sloveniji, jo predstavljam v pr-ičujočem prispevku. To 
9 
je toliko bolj potrebno, ker so groba zunanja bolezenska znamenja pri obeh povzroči­
teljih osipa enaka, ima pa Scirrhia pini precej drugačen življenjsk;i potek kot Lopho-
dermium pinastri, zato je tudi naoin zatiranja nove bolezni časovno nekoliko drugačen . 
Ker so zunanji simptomi obeh bolezni precej enaki, jih je natančneje mogoče raz-
ločiti le z !upo, zanesljivo razlikovati pa le z mikroskopsko preiskavo. Na istih iglicah 
se lahko pojavljata obe glivi, vendar sem pogosteje našel samo Scirrhia pini. 
Ta gliva lahko okuži razne vrste bora, vendar pri nas (Kišpatič, 1974) predvsem 
črni bor (Pinus nigra). Tudi pri svojih opazovanjih v okolici Ljubljane (Ljubljansko 
barje, črnuče, Vižmarje) in v Puštalu pri škofji Lokri sem jo prav tako ugotavljal le 
na črnem boru. Ker je Scirrhia pini znana tudi kot parazit rdečega bora, bi kazalo njen 
napad na tej zvrsti natančneje proučiti. 
Bolezenska znamenja so naslednja: na napadenih iglicah vidimo jeseni in pozimi 
bledozelene pege nepravilne in okrogle oblike. Pege pozneje pordečijo .in obkrožijo 
iglice, odtod naj bi bolezen dobila ime. Krstič (1958) jo imenuje »crvena pegavost 
iglica crnog bora«, Kišpatič (1974) pa »crveno-smedja pjegavost borovih iglica«. Pri 
nas predlagam imeni rdeča pegavost borovih iglic ali rdeča obrabljenost borovih iglic. 
Omejitev le na črni bor, kot je zapisal Krstič, menim, da ne ustreza. 
Sl. l. Del borovih iglic s simptomi obeh bolezni, kot jih vidimo 
pod !upo. 
Levo: spolna plodišča glive Lophodermitun pinastri desno: 
privzdignjena in raztrgana povrhnjica, pod katero so nespolna 
plodišča glive Scirrhia pini. Prečni zoni sta v naravi rdečkasti. 
Na iglici je navadno več tako obarvanih zon. Iglica se začne sušiti ob rjavenju od 
vrha. Končno postane svetlorjava z izrazitimi rdečkastimi obročki. Na teh rdečih zonah 
se pojavijo nespolna plodišča, ki se zdijo kot drobne izboklinice, nad katerimi povrh-
nj-ica razpoka. Gliva lahko napade iglice raznih starosti. Te se posuše in odpadejo 
naslednje leto od pozne pomladi do jeseni. . 
čim je bolezen enkrat v drevesnici ali nasadu, se pojavlja vsako leto v večjem ali 
manjšem obsegu, kar zavisi v glavnem od vlage, podobno kot pri povzročitelju navad-
nega osipa. V močno zapleveljeni drevesnici ali pri samostojno rastočem mladem dre-
vescu v visoki travi sem ugotovil izredno močne okužbe. Starejše iglice odpadejo, dre-
vesce je v notranjosti krošnje povsem golo. 
Kišpatic (1974) navaja, da so ugotavljali bolezen na borih v drevesnicah in v na-
sadih do starosti dvajset let. Krstic (1958) je ugotovil omenjeno bolezen v sestoju starem 
25 let. Pri nas sem ugotovil dolej bolezen le na mlajših borih, le v enem primeru gre 
za bor v starosti kvečjemu deset let. Seveda pa je bil obseg mojih opazovanj doslej 
razmeroma skromen, podrobnejša ugotovitev zahteva obsežnejša opazovanja. 
Nespolna plodišča, ki se pojavijo na rdečih zonah, so strome in na njih se tvorijo 
nespolne spore, konidiji, ki so lahko hialini (brezbarvni) ali pa lahno obarvani. Na 
naših vzorcih sem ugotavljal le hia!.ine konidije. Ti so podobni konidijem pri rodu 
Septoria, linearni, na koncih nekoliko zoženi, ravni, pogosteje pa rahlo usločeni, dva do 
tri~rat pregrajeni, dolgi oziroma široki 25-35 X 2-3 f-1.· Oblika plodišč in spor je 
zanesljiv razpoznavni znak za razlikovanje med Lophodermium pinastri in Scirrhia 
pini, oz. njenim nespolnim stadijem Dothistroma pini (sl. 1). Na iglicah, okuženih v 
prejšnjem letu, najdemo strome z nespolnimi plodišči od zgodnje pomladi do poletja 
10 
in še pozneje. Na istih stromah .se oblikujejo tudi spolna plodišča (periteciji) z asko-
sporami, vendar pozneje, teh dosedaj pri nas nisem ugotovil. 
Bistvena razlika glede na Lophodermium pinastri je, da se pri Scirrhia pini nespolne 
in spolne spore razvijejo znatno preje kot spolne spore pri Lophodermium pinastri. 
Zato morejo tudi preje povzročiti okužbe. 
Za zatiranje priporoča Kišpatic (1974) naslednje ukrepe: 
l. Vsi gojitveni ukrepi, ki jih priporočamo za zmanjšanje okužb pri Lophodermium 
pinastri (izbira ustreznega zemljišča, zatiranje plevelov, ne pregosto sajenje in vse, kar 
zmanjšuje preobilno vlago v drevesnici ali nasadu) veljajo tudi za Scirrhia pini. 
2. Najprej je treba z mikroskopsko preiskavo ugotoviti vrsto okužbe, ali je od 
Lophodermium pinastri ali od Scirrhia pini, ali pa hkrati od obeh gliv. 
3. če je obseg lanskoletnih okužb od Scirrhie pini in s tem njen infekcijski potencial 
takšen, da je potrebno v tekočem letu zatiranje, je treba začeti prej, kot navadno škro-
pimo proti Lophodermium pinastri in sicer v zgodnji spomladi. Okužbe s konidiji in 
askosporarrui Scirrhia pini nastopajo lahko znatno prej kot okužbe z askosporami 
Lophodermium pinastri. Domnevam, da je bolezen doslej ostala pri nas prikrita ozi-
roma da ni povzročala večjih epifitecij zato, ker škropimo tudi proti glivi Lophoder-
mium pinastri bolj zgodaj kot na Hrvaškem, kjer začenjajo škropiti proti njej šele v 
zgodnjem poletju. Kjer bomo torej ugotovili čisto okužbo s Scirrhia pini, bomo morali 
predhodno škropiti ~n škropiti do konca, kjer pa bomo ugotovili čiste okužbe z Lopho-
dermium pinastri, škropilnega reda ni potrebno spreminjati, seveda, če smo z dose-
danjim načinom škropljenja dosegli zadovoljiv uspeh. V primeru mešanih okužb bo 
potrebno škropiti tako kot dosedaj z enim dodatnim zgodnjim škropljenjem. Razume 
se, da teh nasvetov ne moremo sprejeti za dokončne, temveč je potrebno s poskusi v 
naših razmerah ugotoviti optimalni škropilni učinek. 
4. Od sredstev za zatiranje pridejo v poštev bakireni in organski fungicidi, zlast·i tio-
karbamati. 
Literatura 
Boyce, l . S.: Forest pathology 3. Edition, McGraw Hili Book Comp. New York 1961, 172 
Hočevar, S., l. Titovšek (1969): Mikološka flora in entomofavna v obmejnih gozdovih 
okoli Lokve in Kozine. Zbornik BF in lnst. za gozdno in lesno gospod., Ljubljana, št. 7, 
145-162. 
Janežič, F. (1957): Indeks rastlinskih bolezni v Sloveniji, Zbornik Kmetijstvo, gospo-
darstvo, FAGV Ljubljana III, str . 39- 86. 
Janežič, F.: Gozdna fitopatologija. Skripta. Ljubljana 1962, str. 77- 79, 93-94. 
Janežič, F. (1970): Dodatek k indeksu rastlinskih bolezni v Sloveniji. Zbornik Biotehniške 
fakultete XVII, str. 77- 87. 
Kišpatic, l. : šumarska fitopatologija. Skripta. Zagreb 1974, str. 140-142. 
Krstic, M. (1958): Nezabeležene fitopatološke pojave u rasadnicama i šumama Srbije. 
Zaštita bilja 45, str. 75-79. 
Peace, T. R.: Pathology of trees and shrubs with special reference to Bri tain. Oxford 
1962, 305-306. 
SCIRRHIA PINI F.J. PARK, EIN NEUER ERREGER DER 
KIEFERNSCHUTTE IN SLOWENIEN 
Zusammenfassung 
In der Abhandlung wird Uber das Auftreten des neuen Erregers der Kiefernschi.itte 
Scirrhia pini F. J. Park bzw. seiner ungeschlechtlichen Form Dothistroma pini Hulb. in 
Slowenien berichtet: D er Pilz wurde erstmals in Jahre 1971 festgestellt und seither i.n einigen 
Ortschaften in der Umgebung von Ljubljana und škofja Loka beobachtet. Im Einklang mit 
den bisherigen Angaben wurde der Pilz auf Nadeln der Schwarzkiefer (Pinus nigra) festge-
stellt. Es wird die Symptomatologie der Krankheit kurz beschrieben und einige Bekamp-
fungsvorschlage nach Literaturangaben unterbreitet. 
11