7. november 1998
številka 9
GLASILO M E S T N E OBČINE MURSKA SOBOTA
 UVODNIK
DRAGE OBČANKE,
DRAGI OBČANI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Pred vami je zadnja številka Soboških novin pred letošnjimi volitvami. Ob tej priložnosti čutim željo in dolžnost, da vam sporočim nekaj svojih misli in občutkov.
V dosedanjem mandatu sem čutil veliko in iskreno podporo ne samo s strani politike in ustanov, temveč tudi mnogo širše - s strani večine občank in občanov mestne občine Murska Sobota. Ravno ta podpora je bila tista gonilna sila, ki mi je omogočala, da sem v vsega letu in pol izpolnil veliko večino obljub, ki sem jih zapisal v programu pred nadomestnimi volitvami za župana v lanskem letu. Po mnenju mnogih je bil ta program za tako kratek čas preobsežen. Pokazalo pa se je, kaj vse je možno v kratkem času storiti, če med ljudmi vlada soglasje in pripravljenost, da se vsi podredimo skupnim ciljem - ne glede na politično usmerjenost.
Na koncu želim izreči zadovoljstvo, da v času, ko opravljam funkcijo župana mestne občine Murska Sobota, med političnimi strankami - in tudi sicer v naši občini - ni bilo nobenih konfliktnih položajev. Prav tako sem zadovoljen ob sodelovanju z ustanovami in gospodarskimi družbami ter humanitarnimi in športnimi društvi, z društvom upokojencev in drugimi. Ne bi pa smel ob tem pozabiti svojih sodelavcev, ki so mi v veliko pomoč tako pri načrtovanju kot pri izpeljavi mnogih projektov.
Upam, da vas do sedaj nisem razočaral; prepričan sem, da vas tudi v prihodnje ne bom. Zahvaljujem se vam za dosedanjo podporo, razumevanje in spodbude.
Vaš župan,
Anton SLAVIC
DRUGA STRAN SPOMENIKA IN MEDALJE
I
z županovih besed- sem odgovorna, urednica Soboških novin razbrala, da vodstvu borčevske organizacijc v občini ni ugajala naslovnica osme številke, na kateri je spomenik zmage.
Bojda zato, ker gre za fotografijo njegovega zadnjega in ne prednjega dela. Zakaj se je avtor fotografije na naslovnici Jože Pojbič odločil za stopnišče in svetlobno igro, predvsem pa dekle s knjigo na njem, nisem spraševala. Seznanila pa sem ga z negativno reakcijo po objavi naslovnice. Na njo sva z Markom iz tiskarne Klar - namesto uvodnika, za katerega res ni bilo dovolj prostora -poskušala pri pripravi glasila mestne občine Murska Sobota stisniti vsaj napoved vsebine. Pa tudi to ni šlo, saj je prostor (kot sem zapisala, brez kakršnekoli zlonamernosti do pomnika ne tako davne dobe) v celoti zasedel sedemnajst metrov visok spomenik zmage skupnega boja jugoslovanskih in sovjetskih narodov, ki stoji na osrednjem trgu v Murski Soboti.
Če mi ne bi bilo do njega, ga ne bi objavila in s ponosom razkazovala tujim obiskovalcem. V časih, ko sem odločala, kot občinska funkcionarka pa se gotovo ne bi zavzela zanj in ga ščitila, ko je bil po (prividni) spremembi sistema drugim na poti.
Meni je ob poti, saj ob delavnikih hodim mimo njega na občino, pa tudi ko več ne bom višja strokovna sodelavka I za informiranje (na njej brez informacij), bom gledala v obraz Kalinovega partizana in ruskega vojaka. Teže pa bodo meni v oči tisti, ki se brezobrazno na različne načine trudijo, da bi me onemogočili še pri opravljanju uredniškega dela, po izgonu iz politike tega - zdaj iztekajočega se mandata!
Rušenje in barvanje ljudi ter spomenikov, ki so pomniki neke dobe, je nekulturno početje, pa kaj, ko je vse manj kulture in vedno več nespameti. Pa tudi političnega sprenevedanja in iger tistih strank, ki želijo priti na površje pred lokalnimi volitvami na račun žaganja izpostavljenih glav. Pa te niso žoge, da bi jih kar tako brcah, čeprav je nogomet med najbolj pomembnimi postranskimi stvarmi v tej občini!
Stranska je zdaj fotografija, na kateri je v ospredju top. Osebno ne bi rada živela v smeri, v katero meri, saj je neprijetno biti topovska hrana v nasilnih časih. V njih je posluha za sočloveka vse manj. Da živimo drug mimo drugega, pa postaja jasno tudi zaradi spregledane dobronamernosti uredniškega uvodnika. V njem je bil klic po sodelovanju in napoved vsebine poletne številke občinskega glasila, odmevi nanj pa so bili povsem nasproti pričakovanjem. Pri pišočem, zdaj stanovskem kolegu je bil citat o spomeniki! zmage naključno mašilo za
poletni čas novinarskih kislih kumaric v domačem tedniku. Predstavniki občinske borčevske organizacije (ki na naslov uredništva niso pisno protestirali) pa so bojda Antonu Slaviču izrekli nezadovoljstvo nad objavljeno zadnjo stranjo spomenika in odgovorno urednico Soboških novin. Pri prvem možu te občine je bil zaradi drevesa spet očitno spregledan gozd, ne gre pa pozabiti na predvolilne kampanje dobro organiziranih političnih strank, ki ne izbirajo sredstev za onemogočanje domnevnih političnih nasprotnikov. Na bližnjih lokalnih volitvah na primer, pri čemer jim je v pomoč tovrstna dolgoletna praksa. Sporazumevanje z oglušelimi ljudmi opešanih oči in spomina ter otopelih za vsakršne pozitivne spremembe pa je vedno težje tudi za vztrajne, ki se zdaj trudimo v obveščanju.
Ne želim biti strelovod neupravičenih političnih diskvalifikacij, zato poskušam sodelovati tudi tam,kjer me - kdo ve zakaj - črnijo in zavračajo. Zato tokrat namesto veličine
visokega spomenika objavljam znižanega in s topom, čeprav se mi zdi kot obglavljen, brez značilnega vrha. Sicer pa presojo o tem, s katerega zornega kota je spomenik lepši, prepuščava avtor fotografije Jože Pojbič in podpisana vam, obenem pa vas, dragi bralci, obveščava, da dajeva tudi pri urejanju občinskega glasila prednost estetskim in ne političnim kriterijem.
♦ Brigita BAVČAR
Glasilo soboške NOVINE izdaja MESTNI SVET
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor: Ernest Ebenšpager, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof. Franc Meolic, Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper
Odgovorna urednica: Brigita Bavčar Oblikovna zasnova: Franc Mesarič Fotografije: Jože Pojbič Lektoriranje: Mojca Maučec Grafična priprava in tisk: Tiskarna Klar Murska Sobota Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič Naklada: 7000 izvodov
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, št. 4-15-1327/96 z dne 20,12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek.
2
številka 9
AKTUALNO
OBISK NEMŠKE VELEPOSLANICE HEIKE ZANKE
N
a pobudo poslanca državnega zbora Ferija Horvata je pokrajino ob Muri konec oktobra obiskala veleposlanica Zvezne republike Nemčije. Na sprejemu v uradu župana mestne občine Murska Sobota je Heike Zenke pazljivo prisluhnila apelu Antona Slavica po partnerstvu in vlaganju nemškega kapitala v skupno komunalno podjetje. Odgovorila pa, da je v Nemčiji naložbeno ozračje tačas negotovo; vsekakor pa bo zaradi nove
vladne koalicije v prihodnje vec posluha za ekološke projekte. Zanimalo pa jo je dolgoletno partnerstvo Murske Sobote in Ingolstadta, saj je šlo predvsem za protokolarni obisk, ki pa je bil na trenutke zanimiv tudi za za gospodarstvenike, ki si od podobnih srečanj obetajo več kot le vljudnostno izmenjavo besed.
ŠTEVILNA DELEGACIJA Z MINISTRSTVA
R
deca nit pogovorov z ministrom Lojzetom Marinčkom in sodelavci je bil beg možganov iz pokrajine ob Muri. V njenem središču je nanj
opozoril župan mestne občine Anton Slavic in številno delegacijo sprejel v sejni sobi, od koder je posnetek, pogovor na to temo pa je potekal tudi v Jakijevi dvorani območne enote zavarovalnice Triglav. Obisk je sodil v predvolilni čas in samo upamo lahko, da besede ne bodo izzvenele v prazno - kot že mnogokrat - in da bodo imeli mladi izobraženci po študiju zares možnost vrnitve domov, ker zdaj zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest ni tako. Razlog je gotovo tudi v dejstvu, da v Murski Soboti ni višjih in visokih šol ter zaposlitveno zahtevnejših možnosti.
Obisk ministra »za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra, ki je bil tudi gost župana Antona Slavica v oktobru, se bo morda obrestoval v izpolniti obljube, da pridobimo v našem mestu z novo srednjo ekonomsko šolo tudi višješolski program ekonomsko-trgovske usmeritve.
Na fotografiji ni čutiti vetra, ki se je na letošnji dan mrtvih izživljal nad svečami in krizantemami ter drugimi cvetovi in nagrobnimi aranžmaji. Predvsem pa živimi, ki smo se na pokopališče prišli poklonit spominu mrtvih svojcev, prijateljev in znancev, pa nas je skorajda odpihnilo. Tako kot pokrove sveč, ki smo jih poskušali prižgati, pa nam je to stežka uspevalo, ker se je veter na vso moč podil po ravnini ob najbolj neprimernem v času za svojo vihravo igro. Dan mrtvih je praznik miru in opozorilo človeške minljivosti. Grobovi pa so tudi mesto prestiža in napuha ter odpustkov za tiste, ki se mrtvim niso dovolj posvetili za živa in poskušajo nadomestiti zamujeno. Črni spomeniki na gornji fotografiji niso bili posneti z množico sveč ter sezonskega cvetja, ampak dajejo vsakdanjo podobo počivališča mrtvih na soboškem pokopališču.
PREDVOLIVNA
POPOTNICA
Pred nami so lokalne volitve in v skladu z Odlokom o ustanovitvi in izhajanju javnega glasila Soboške novine, ki v 15. členu določa, da v času volilne kampanje ob razpisu lokalnih volitev glasilo del prostora namenja za predstavitev kandidatov in kandidatnih list, objavljamo predstavitvi obeh kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota.
V prilogi pa na uradnih straneh seznam kandidatur za volitve župana, listo kandidatov za volitve članov mestnega sveta ter seznam kandidatur za volitve članov svetov KS in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Spoštovane bralke in bralci Soboških novin, upamo, da vam bo objavljeno v pomoč pri izboru kandidatov na volitvah, ko boste kot volivke in volivci opravljali svojo dolžnost, ki je lahko tudi prednost in ne le obveza.
Največ, kar lahko storite je, da volite ljudi, ki se dokazujejo z delom in jim zaupate na osnovi narejenega in ne le govorjenega. Nikakor pa ne ostanite doma, saj s tem, da se volitev ne udeležite, omogočite izbor drugim. Izvolite si ljudi, za katere je poleg lastnega pomembno skupno dobro. Za vse nas, ki živimo odmaknjeni od slovenskih središč in nam ni vseeno, ali se bodo naši otroci lahko vračali ali pa zaradi slabih zaposlitvenih možnosti ter cest smrti, ko prihajajo le na občasne obiske obnemoglim roditeljem, ostali v mestu šolanja in drugod. Tam, kjer so spremembe na bolje opaznejše kot v sicer idilični pokrajini ob Muri na stičišču meja in v bližini mest skupne evropske zgodovine. Politika novejše Murski Soboti v osamosvojeni državi Sloveniji ni dorekla statusa pomurskega središča, vsekakor pa je regijsko in bo prekmursko ter sedež mestne občine in upravne enote. Da lahko v polni meri zaživi kot regijski center, pa potrebuje ljudi, ki bodo kar največ naredili doma in prišli skozi vrata ministrstev, na katera premnogi zaman trkajo. Ministri in strankarski veljaki pa se odzivajo in prihajajo k nam le v predvolilnih obdobjih, kot je sedanje, pa še tokrat praznih rok in z obljubami, na katere potem pozabijo do prihodnjih volitev. Tako kot večina izvoljencev v državnem zboru in svetu, katerih ni opaziti za govornico in slišati pred mikrofonom, kaj šele na mestih odločanja. To pa niso komisije in drugi dobro plačani debatni klubi politično kadriranih vseznalcev, tako na državni kot občinski ravni, brez izvršilne moči. To zdaj v celoti dobiva župan, ki bo po novi zakonodaji predsedoval tudi občinskemu svetu. Obenem pa je njegova funkcija združljiva s poslansko na državni in občinski ravni, medtem ko zaposlitev v upravi izključuje svetništvo.
O tem lahko pišem z izkušnjo legitimno izvoljene svetnice, ki sem po ugotovitvenem sklepu tega organa avtomatično prenehala biti tudi njegova podpredsednica. Mandat odgovorne urednice pa ne sovpada z mandatom svetnice in lokalnimi volitvami, zato upam, da bo tej in predpraznični številki Soboških novin, ki bo izšla 24. decembra, sledila še kakšna. Vendar bo o njej (tako kot o programski shemi javnega glasila mestne občine) odločal novoizvoljeni mestni svet v imenu izdajatelja. Ustanovitelj pa je mestna občina in njen župan tisti, ki ima tudi kot predsednik izdajateljskega odbora ključno besedo o vsem. Zato je tudi za Soboške novine zelo pomembno, kdo bo novoizvoljeni župan in kakšen posluh bodo za informativno dejavnost imeli novoizvoljeni svetniki.
Usoda glasila pa je posredno tudi v vaših rokah, saj boste kot volivke in volivci imeli moč odločati in si privoliti svoje ljudi tako v mestni svet kot organe krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Ali pa v prihodnje tudi sami kandidirati, če želite soodločati in razkleniti ozke strankarske kroge, ki preveč utesnjujejo naš življenjski vsakdanjik.
Zato se v njem ne jezite na druge, če se niste potrudili, da bi bili zraven in namesto vas odločajo drugi. Bodite soodgovorni vam svetujem,
odgovorna urednica Brigita BAVČAR
7. november 1998
3
AKTUALNO
42. seja mestnega sveta
DOPOLNITEV OBČINSKEGA STATUTA IN DOLOČITEV VOLILNIH OKOLIŠEV
N
a 42. seji mestnega sveta v Murski Soboti so svetniki z dopolnili spremenili statut mestne občine, obenem pa ponovno opozorili, da naj jih predsedniki svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter tajnik mestnih četrti vabijo na seje območnih svetov.
Pred lokalnimi volitvami, ki bodo 22. novembra, pa so se pri obravnavi odloka o oblikovanju volilnih enot za volitve članov mestnega sveta in župana z 21 glasovi »za« odločili za štiri volilne enote. Prva je Center in ima 5791 prebivalcev, ki bodo izvolili 7 članov mestnega sveta. Druga vključuje mestne četrti Ledava, Park, Partizan in Turopolje ter šteje 7590 prebivalcev, izvolili pa bodo 9 članov mestnega sveta. Tretja je mestni okoliš, ki zajema območja krajevnih skupnosti Bakovci, Černelavci, Krog, Markišavci, Nemčavci in Rakičan in ima 7505 prebivalcev, ki bodo tudi v tej volilni enoti volili 9 mestnih svetnikov. V četrti, ki zajema območje celotne občine z 20.8866 prebivalci, pa bo izvoljeni član mestnega sveta predstavnik romske skupnosti.
Po obravnavi odloka o lokacijskem načrtu za južno obvozno cesto Murska Sobota in obrazložitvi, ki jo je podal Anton Štihec, svetovalec načelnice oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je bil sprejet sklep, da se ta sprejme. Na pripombo občanov Poljske ulice pa se kot odgovor posreduje analiza različic prehoda južne obvozne ceste v vzhodno obvoznico. Če pa bo k odloku o tem lokacijskem načrtu podano negativno mnenje, bo mestni svet lahko odlok o spremembah prostorskih sestavin planskih aktov kot odlok za južno soboško zbirno cesto ponovno obravnaval.
Pri tem je župan mestne občine Anton Slavic svetnike seznanil z informacijo o predvideni gradnji avtoceste in načrtovanju obvozne železniške proge. Lokacijski načrt za gradnjo avtoceste je po njegovih besedah v sklepni etapi, stiki z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za promet in zveze pa stalni.
Lokacijski načrt je v izdelavi od lanskega maja, priprave na gradnjo pa sovpadajo s Slavičevim županskim mandatom - po tistem, ko je bil izvoljen na nadomestnih volitvah po odhodu prejšnjega župana med državnozborske poslance. Po uskladitvi posameznih služb na omenjanih ministrstvih in pridobitvi stališč bodo mestni imeli svetniki po županovem zagotovilu priložnost, da se do njih opredelijo. Obenem pa je v delu izvedbeni načrt projekt za gradnjo avtoceste, za katerega je zadolžena Družba za avtoceste RS (DARS), dela pa naj bi pričeli prihodnje leto. V pripravi je tudi študija za obvozno železniško progo, ki bo podlaga za izdelavo lokacijskega načrta. Po predlogu Ministrstva za promet in zveze bo obnovljena tudi cesta v Cankarjevi ulici od kanala do osnovne šole 2 ter semaforizirano križišče ulic Mikloša Kuzmiča in Cankarjeve. Obnova pomeni ureditev uničenega s povečanim tovornim prometom ter pridobitev kolesarske steze.
Vsebinska sklepa septembrskega zasedanja sta bila tudi sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono ob Markišavski ulici ter ureditvenega načrta delitve javnih površin na funkcionalna zemljišča ter druge javne površine v Murski Soboti. Slednjega naj bi zaradi zanimanja javnosti predstavili tudi prek javnih medijev (interni kabelski televiziji) - razgrnili pa tudi lokacijski načrt za čistilno napravo v naselju Bakovci.
PREDLOGI IN POBUDE MESTNIH SVETNIKOV
Martin ŽIŽEK je predlagal obnovo in primerno vzdrževanje spomenika na Trgu zmage. Zanimalo pa ga je tudi, zakaj še ni rešena zadeva Borak.
Franca MEOLICA je zanimalo, kdaj bosta narejeni kolesarska steza in kanalizacija v Krogu ter kako daleč je čiščenje potoka Mokoš zaradi mulja.
Alojz SRAKA je predlagal javno predstavitev ureditvenega načrta za soboški park, katerega predvidena ograditev in gradnja
vrat buri duhove po Soboti. Prav tako je zahteval pisno poročilo o delu komisije za geotermalno energijo, ker vroča voda še vedno odteka v Ledavo, v njej pa so tudi poginile ribe, domnevno zaradi nesnage in čistilne naprave. Zaprosil je tudi za informacijo o gradnji poslovnega objekta podjetja Gomboc v Lendavski 53.
Franc ZVER je želel zvedeti, koliko bodo plačali stanovalci za obnovo južnega kolektorja, saj so tudi na tem območju mesta plačali prispevke ob gradnji svojih hiš.
Marjeta GOMBOC je vprašala, kdaj poteče mandat občinski volilni komisiji in po kakšnem ključu bo imenovana nova.
Anton TRČEK bi rad zvedel, kaj bo na prostoru nekdanje Hekličeve hiše v središču mesta in predlagal, da postane parkirišče, nova tržnica pa naj bo brez prodaje tekstila in bižuterije, ker po njegovem mnenju tovrstna prodaja tja ne sodi.
Anton INHOF je predlagal, naj namesto znaka prepovedano parkiranje v križišču Kardoševe in Grajske ulice postavijo znak dovoljeno ustavljanje.
Vladimir GOLDINSKIJ je navzoče seznanil z ureditvijo parkov v tujini ter pri ograditvi soboškega predlagal kombinacijo z živo mejo. Pa tudi, da ostaneta portal soboškega gradu ter evangeličanska cerkev vidna. Eden najlepših pogledov ne sme biti oviran, pot pa naj bo v sredini in namesto sedanjih poti ob drevoredu cvetlična korita. Predlagal je tudi obnovo spomenika Sokolom in drugih pomnikov, ki so slabo vzdrževani in bi jih bilo potrebno urediti. Spotaknil se je tudi ob stopnišče nekdanje banke v Slomškovi ulici ter tistega, ki je izdal dovoljenje za gradnjo. Ta posega v javno površino in ovira mimoidoče; zaprosil pa tudi za ureditev razsvetljave v Cvetkovi ulici, ki je bila kar dva meseca v temi.
Anton ŠTIHEC je menil, da so pripombe stanovalcev večstanovanjskega bloka v Lendavski 53 nastale zato, ker niso bili seznanjeni z izdanim lokacijskim dovoljenjem Upravne enote Murska Sobota. To je bilo vročeno tudi etažnim lastnikom, z njimi pa naj se investitor dogovori o skupni rešitvi v zadovoljstvo obojih in umaknitvi tožbe. Po pripombah stanovalcev je upravna že sklicala sestanek na kraju samem, kjer so bili poleg stanovalcev tudi pred-
stavniki mestne občine; govorili so tako o javni poti, za katero ni nujno, da je parkirišče, ter sporni višini objekta.
Bela PAVLIČ pa je pred iztekom seje podal še predloga sklepov o neplačanem prenosu rabljenih avtomobilov na inšpekcijske službe ter dela terjatve kot stvarnega vložka v osnovni kapital Mestne industrije Pomurka Murska Sobota v stečaju, ki so ju svetniki po krajši razpravi sprejeli.
ŽUPANOVI ODGOVORI
Spomenik na Trgu zmage bo obnovljen, ko bo podal soglasje pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru, do konca leta pa naj bi obnovili tudi druge pomnike.
Razpis za kolesarsko stezo v Krogu je bil že objavljen in po izboru izvajalca bo sledila gradnja. Do prihodnje gradbene sezone pa je po dogovoru na »politični koordinaciji« in s predstavniki društva arhitektov zaustavljena ureditev vhodov v soboški park, ker bo stroka ponovno preučila, politika pa odločila, ali bo spremenjen Odlok o ureditvenem načrtu soboškega parka, sprejet leta 1996.
Začasno parkirišče na mestu nekdanje Hekličeve hiše bo urejeno, ko bodo s tem soglašali dediči, saj so pristali le na porušitev.
Brez sodelovanja družine Borak in na silo se vprašanja odstranitve odvečnega na njihovi parceli ne da rešiti, zagraditev pa je možna le po dogovoru.
Gradnja južnega kolektorja se je res zavlekla, ker je eden od lastnikov parcel podal pripombo' na potek trase, zato je bilo potrebno najti drugo različico. Višina prispevka bo stvar pisnega odgovora, po doseženem soglasju pa ni ovir za pričetek gradnje.
Da traja mandat občinske volilne komisije štiri leta, je povedala Nada ŠIFTAR in pojasnila, da se lahko tudi podaljšanja, v kolikor mandat poteče po razpisu volitev, saj v takem primeru zakon določa, da volitve opravi sedanja komisija. Njeni člani in predsednik morajo biti iz vrst sodnikov ali diplomiranih pravnikov, člani komisije pa se imenujejo na podlagi predlogov političnih strank (kar priča, da morata biti oblastna politika in sodstvo v sozvočju, o pravnem neredu pri nas pa kdaj drugič, po doseženi avtonomnosti, op.p.).
4
številka 9
AKTUALNO
43. seja mestnega sveta
MED SVETNIKI TUDI SODOBNI »POSLOVNEŽI«
P
redzadnja -	43. seja
mestnega sveta v Murski Soboti bo ostala v spominu kot zvočna, saj so zasedanje motili številni telefonski klici svetnikom, ki svojih naprav niso izključili. Nekateri niti takrat, ko so bili za mikrofonom govornice - in pred njo so posamezniki vztrajali kar polno šolsko uro. Pa s svojim nastopom niso bili ravno vzgojni, kot bi pričakovali od profesorjev srednješolcev in izvoljencev ljudstva, ki jim je zaupalo svetniški mandat. Zato je bilo pred ponovnimi lokalnimi volitvami še bolj opazno izkoriščanje govornice za nastope, s katerimi pa si po ogledu posnetkov in odmevu v javnosti najvztrajnejši govorci gotovo niso zaslužili pohvale. Sicer pa bodo imeli na skorajšnjih volitvah občani priložnost opredelitve. Kot so jo svetniki s svojim glasovanjem ob ugotavljanju navzočnosti, ko
jih je 23 potrdilo zapisnik prejšnje seje, ki ga je podal občinski tajnik Tibor Cigut.
Na vprašanje, kako je z ureditvijo Cankarjeve ceste, je odgovor na kraju samem od načelnice oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo dobil svetnik Franc Zver. Sodelavec s citiranega oddelka v mestni upravi Bogomir Rola pa je v nadaljevanju zasedanja, ki ga je brez prekinitev vodil predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat, do potankosti razložil predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest, katerih mrežo objavljamo. Govoril pa je tudi o njihovem financiranju.
Osrednja vsebinska točka - o njej so mestni svetni najdlje razpravljali - je bil Predlog odloka o javnem redu in miru v Mestni občini Murska Sobota, ki ga je pripravila diplomirana pravnica Miro-
slava Toplak, v mestni upravi zaposlena kot komunalna inšpektorica. Pravilnik bomo v Soboških novinah objavili, ko bo sprejet. Tokrat pa bi po burni razpravi, v kateri so bila kršena pravila dobrega obnašanja, župan predlog umaknil, če ga svetniki z glasovanjem ne bi prepričali o nujnosti njegovega sprejetja. Anton Slavic je ob svojem drugem nastopu pred govornico izrekel zadovoljstvo nad tem, da je zmagal razum in so po prvem branju strokovno pripravljenega odloka le-tega izločili z dnevnega reda. Z umestnimi predlogi dopolnjen bo tako v drugem branju na prihodnjem zasedanju, ki bo predvidoma še v tem svetniškem mandatu, saj je nesporno potreben. Tako kot komunalni nadzor, o katerem je bila tudi beseda, vendar za spoznanje bolj uglajena od tistega, kar smo slišali za govorniškim pultom pred tem. In si na trenutke zaželeli, da bi bili kje drugje in ne na seji mestnega sveta - ali pa da bi jo predsedujoči pravočasno prekinil, da bi šlo brez žalitev, ki jim nismo bili prvič priča.
Tudi pred razpisom posvetovalnega referenduma za razdelitev naselja Černelavci
in za razdružitev istoimenske krajevne skupnosti je bilo marsikaj slišati na eni poprejšnjih sej. Na torkovi (13. oktobra) pa so svetniki - z izjemo predstavnika Romov - izglasovali sklep, da se bodo krajani Černelavec imeli priložnost opredeliti, ali bodo v prihodnje skupaj ali vsak zase, po svojih zmožnostih in potrebah ter navadah, ki so očitno različne. Za avtonomnost avtohtone skupnosti Romov pa bo morala več kot doslej narediti tudi država in v njeni upravi pristojni za narodnostno problematiko.
Po sklepu o potrditvi začasne prodajne cene zemeljskega plina na območju Mestne občine Murska Sobota znaša ta 34 tolarjev za kubični meter, vanjo pa niso vračunani prometni in drugi davki.
Veljala bo do sklenitve pogodbe o dobavi plina med koncesionarjem in dobaviteljem. Mesečna najemnina plinomera za gospodinjstva, ki bodo zemeljski plin uporabljala za kuho, sanitarno vodo in ogrevanje, pa bo (prav tako brez davkov) 200 tolarjev; za negospodinjstvo, obrt in industrijo pa po kubičnem metru porabljenega plina.
lz obrazložitve je razbrati, da cena plina ne sme presegati cene lahkega kurilnega olja glede na pridobljeno toplotno energijo, ki se izračunava z veljavnimi standardi za obe kurivi, kar sovpada s sklepom. Tega so svetniki sprejeli že pred podpisom pogodbe Mestne občine Murska Sobota z Mestnimi plinovodi Koper ter Europlinom Trbovlje.
O predlogih in pobudah mestnih svetnikov ter župana pa več takrat, ko bodo zapisniško potrjeni na novembrski seji, na katero vabila še nimamo in tako ne vemo, ali bo poleg napovedane redne sklicana tudi izredna seja mestnega sveta. Zadnja v tem svetniškem mandatu pred lokalnimi volitvami, na katerih boste imeli besedo Vi, spoštovani bralci Soboških novin, katerih ustanovitelj je mestna občina, izdajatelj pa mestni svet. S tem pa boste tudi (posredno) krojili usodo glasila, ki ga urejam po sklepu organa, o katerega delu moram poročati.
♦ Brigita BAVČAR
7. november 1998
5
AKTUALNO
POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
estna občina Murska Sobota je v preteklih treh letih 1995-97 spodbujala razvoj malega gospodarstva s subvencijami obrestnih mer posojil, ki so bila namensko porabljena za naložbe v malem gospodarstvu. Skupno je bilo v teh treh letih odobrenih za 420.000.000 tolarjev posojil s subvencionirano obrestno mero. Konec leta 1997 pa je začela dva nova projekta: projekt garancijskega sklada in projektu »mikrokreditov«.
V obeh primerih gre za združevanje državnih in občinskih sredstev. V okviru razpisa garancijskega sklada so bila januarja 1998 razpisana posojila v višini 90 milijonov tolarjev za subjekte malega gospodarstva s sedežem na območju mestne občine Murska Sobota. Gre za eksperimentalni projekt, v katerega je bilo iz občinskega proračuna vloženih 15 milijonov tolarjev; od tega 5 milijonov kot nepovratni vložek v »rizični sklad« in 10 milijonov kot povratni vložek v garancijski sklad. Teh 10 milijonov je vezanih pri banki in se sproščajo enkrat letno v skladu z dinamiko odplačevanja odobrenih posojil. Od 1.10.1998 znaša obrestna mera za kredite prek tega projekta TOM + 4%. V skladu z razpisnimi pogoji je možno pridobiti maksimalno 7 milijonov tolarjev posojila. Prek garancijskega sklada se zavaruje polovica vrednosti posojila, polovica pa po pogojih banke. Ugodnost ob nižji obrestni meri posojil je tudi cenejše zavarovanje polovice posojila. Do konca oktobra je bilo skupno odobreno 62 miljonov tolarjev posojil.
Konec leta 1997 se je Razvojni center M. Sobota prijavil na razpis za eksperimentalno izvedbo povratnega sistema financiranja odpiranja novih delovnih mest na področju malega gospodarstva. Naročnika projekta sta Ministrstvi za delo družino, družino in socialne zadeve in RZZ. Naša vloga je bila pozitivno rešena in tako smo začeli izvajati projekt marca letos. Skupno so bila
M
za Pomurje odobrena sredstva za sofinanciranje odprtja 100 novih delovnih mest. Od tega je po prvi razdelitvi pripadlo mestni občini sofinanciranje 60 novih delovnih mest. Za vsako novo delovno mesto je možno v skladu z razpisnimi pogoji kandidirati za pridobitev posojila v višini 1.000.000 SIT s 3.5% oz. 4% obrestno mero, odvisno od posamezne banke. Spet gre za podobno načelo zagotavljanja nižje obrestne mere kot pri prejšnjem projektu. Pri banki se namreč veže 500.000 tolarjev za dobo trajanja posojila. Ta sredstva se sproščajo enkrat letno v skladu z dinamiko odplačevanja posojila. Teh 500.000 tolarjev depozita se formira iz:
•	300.000 SIT depozita Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter RZZ,
•	100.000 SIT depozita mestne občine Murska Sobota in
•	100.000 SIT depozita podjetnika - kreditojemalca.
Garancijski sklad se je pokazal kot zelo koristno dopolnilo projektu mikrokreditov. Največje težave nastajajo vedno pri zavarovanju kreditov podjetnikov začetnikov oziroma oseb, ki se samozaposlijo. Ker ni možna ocena njihove posojilne sposobnosti na podlagi poslovnih rezultatov, je tu potrebno odločati na podlagi izdelanih poslovnih načrtov in predmeta poslovanja. Če so ocene pozitivne, potem se 80% posojila zavaruje prek garancijskega sklada.
Skupno je bilo do konca oktobra odprtih 40 novih delovnih mest v naši občini. Kot dopolnilo k finančnim spodbudam pri pospeševanju razvoja malega gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest je mestna občina Murska Sobota v sodelovanju z RRA Mura kandidirala s projektom podjetniškega inkubatorja za pridobitev sredstev iz programa Phare. Vloga je bila do sedaj ugodno rešena, tako da lahko realno pričakujemo začetek delovanja nove pridobitve na tem
področju jeseni prihodnjega leta. Do takrat bo pripravljenih 1000 kvadratnih metrov opremljenih prostorov za oddajo v najem pod ugodnimi pogoji za podjetnike začetnike. Cilj podjetniškega inkubatorja je zagotoviti osnovne možnosti za ustanavljanje in zagon novih podjetij. Ob zmanjševanju števila brezposelnih nam je eden glavnih ciljev tudi ustvarjanje razmer za vrnitev naših otrok po končanju šolanja v domači kraj. Prva tri leta bodo najemniki plačevali subvencionirano najemnino, četrto in peto leto pa ekonomsko. Po petih letih pa morajo inkubator zapustiti in odstopiti mesto novim podjetnikom. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 857.000 ekujev (1 ECU = pribl. 2 DEM = pribl. 190 SIT). Od skupne vrednosti projekta je predviden delež občine v vrednosti 552.000 ekujev (zagotovitev 1000 kvadratnih metrov prostorov), 300.000 ekujev je predvidena višina sredstev iz programa Phare (za opremo prostorov) in 5.000 ekujev prispevek RRA Mura.
Ob podjetniškem inkubatorju smo prijavili tudi projekt Izobraževalni center za razvoj podeželja in agrarno podjetništvo v gradu Rakičan. Tudi ta projekt je dobil zeleno luč in bo uresničen. Vrednost je 470.000 ekujev, od tega bo delež občine v višini 90.000 ekujev in delež iz sredstev Phare v višini 380.000 ekujev. Predvidena je obnova zahodnega trakta gradu. Sredstva iz programa Phare bodo za obnovo gradu, mestna občina Murska Sobota pa bo s svojim deležem zagotovila opremo prostorov za potrebe izobraževalne dejavnosti. Ob potrebni obnovi bo rakičanski grad tako dobil tudi novo dodatno vsebino in ponudbo. Za potrebe izobraževanja bo namenjenih 700 kvadratnih metrov prostorov. Ob primerni ponudbi izobraževalnih programov bi grad lahko postal pomemben izobraževalni center mednarodnega pomena.
♦ Štefan CIGAN
OLASTNINJENE TUDI POMURSKE MLEKARNE
Predvidoma še v tem mesecu bo prva skupščina delničarjev Pomurskih mlekarn, ki so večinoma sedanji in nekdanji zaposleni ter upokojenci. Skupaj imajo 42-odstotni delež, pomurska in investicijska družba Mura (katere ustanoviteljica je soboška zavarovalna enota Triglav) pa imata v podjetju 17 odstotkov. Mlekarske in splošne kmetijske zadruge so lastnice 15 odstotkov, 12 pa jih imajo Pomurka Internacional, Mlinopek, Radenska in še nekatera druga uspešna podjetja, ki niso potonila v poplavi stečajev. V nasprotju z njimi sodijo Pomurske mlekarne med najuspešnejše s svojimi 37 milijardami tolarjev letne realizacije. Ker ustvarjajo dobiček, je bilo zanimanje za njihovo lastninjenje izjemno veliko. Med tistimi, ki so ostali brez lastniškega deleža, pa je tudi kmetijska zadruga Panonka v stečaju. Spor med mlekarji in zadružniki je sodišče rešilo v prid prvih. Po besedah direktorja Pomurskih mlekarn Iva Rotdajča bo vodstvo predlagalo, da 40 odstotkov dobička namenijo za izplačilo dividend, 60 odstotkov pa bo ostalo nerazporejenih.
AGROMERKUR IN PERUTNINARSKE POVEZAVE
Javna dražba za prodajo dvanajstih zemljišč v vrednosti od enega do enajstih milijonov soboškega Agromerkurja je v septembru odpadla, ker zanjo ni bila vpla-čana varščina. Kaj to pomeni za plačilno očitno nesposobne perutninarje, ki se že dobro leto dogovarjajo s ptujsko Perutnino, da bi jih odkupila, ni potrebno komentirati. Dlje od podpisa pisma o dobri nameri med Agromerkurjem in Perutnino Ptuj namreč še niso prišli. Znano pa je, da je slednja večinska delničarka v Pivki, kar pomeni, da prihaja do kapitalskih povezav v slovenskem perutninarstvu, kar bo morda rešilo tudi proizvodnjo perutninskega mesa v Murski Soboti.
6
številka 9
AKTUALNO
BLAGOVNA MENJAVA Z MADŽARSKO ZBUJA SKRB
V
okviru osrednje kmetijske manifestacije v Sloveniji - 36. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma - ki je zadnji teden avgusta v Gornjo Radgono privabil številne vodilne slovenske politike in druge obiskovalce, je potekalo tudi poslovno srečanje podjetnikov iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske.
Organizirali sta ga slovenska in območna gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota. Njen direktor Franc Pucko je na tiskovni konferenci izrekel skrb zaradi slabe blagovne menjave med regijo in sosednjo Madžarsko. Med razlogi za takšno stanje je navedel slabo komunalno infrastrukturo v obmejni pokrajini, ki je vedno bolj odmaknje-
na od središč. V nasprotju z njegovo izjavo pa je podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Cveto Stantič dejal, da je uvoz na državni ravni z Madžarsko zadovoljiv. Vendar pa to ne velja za blagovno izmenjavo s Hrvaško. Zakaj, je skušal pojasniti predstavnik gospodarske zbornice iz Čakovca.
Uvodni pozdravni nagovori so tako dobili drugo dimenzijo, kakšni bodo učinki poslovne borze in skupnega ogleda letošnjega sejma ter druženja ob dobri hrani in pijači, pa ne vemo. Med dopoldanskim odmorom nam je uspelo ujeti le trenutek sproščenega in zaradi gneče na hodniku utesnjenega druženja pred konferenčno sobo Izvir v radenskem hotelu Radin, kjer je zbornično srečanje potekalo.
SOBOŠKA ENOTA ZA OBRAMBO NA SKUPNI VAJI TREH OBMEJNIH REGIJ
V
Monoštru, upravnem središču Porabja na Madžarskem, je bila v začetku jeseni skupna vaja civilne zaščite. Po podpisu sporazuma o sodelovanju in medsebojni pomoči pri naravnih ter drugih nesrečah je bila to tretja akcija specialnih enot civilne zaščite iz Železne županije in Pomurja ter deželnih gasilskih enot iz avstrijske Gradiščanske.
V Cstreku so iz obmejnih pokrajin reševali ljudi in premoženje pred naraslimi vodami, v Lendavi odpravljali posledice eksplozije cisterne, ki je prevažala vnetljive snovi, v Monoštru pa reševali ranjence po veliki eksploziji nevarnih snovi v Oplovi tovarni avtomobilov. V njej sicer sestavljajo astre,
tokrat pa je bila prizorišče tragedije, ki je v vaji vključevala tudi možnost zastrupitve reke Rabe z nevarnimi snovmi. K sreči se je vse našteto dogajalo po dobro pripravljenem scenariju vaje enot civilne zaščite v organizaciji soboške uprave za obrambo, katere direktor je Dušan Grof. ter sodelovanjem poveljnikov občinskih štabov civilne zaščite.
Iz Pomurja so sodelovale tri ekipe: enota geofonistov z inštrumenti za iskanje pogrešanih pod ruševinami, tehnična enota za utrditev nasipa reke Rabe, ki bi naj preprečila izlitje vanjo, ter enota RRK (radiološka, biološka in kemična zaščita), ki je merila stopnjo onesnaženosti zraka ter določala mejo kontaminiranega območja.
Z NOVIM LASTNIKOM NOVA PODOBA
Evangeličanska cerkev, ki je v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjeno hišo ob Slomškovi ulici 33 v Murski Soboti, je (razvidno tudi s fotografije) dobila novo podobo. V celoti je prenovljena, to pa je stalo 16 milijonov tolarjev.
Mestna občina se je z evangeličansko gmajno - kakor se cerkvena občina imenuje in poleg Murske Sobote vključuje tudi okoliška naselja Martjanci, Markišavci, Veščica, Polana in Černelavci - dogovorila, da ji naložbo poplača z odstopom prostorov na dvorišču. Tam namreč v prav tako temeljito prenovljenem in nadgrajenem prizidku deluje Ljudska univerza. Ta bo tudi najemnik prostorov v prvem nadstropju stavbe nasproti avtobusne postaje, v novi mansardi bo enota republiškega Zavoda za šolstvo, obe šolski ustanovi pa si bosta najbrž delili učilnico v stavbi ob Slomškovi ulici. V njenem pritličju je sedež podjetja za gradnjo plinskega omrežja v mestu, v katerem bo od sredine novembra uradoval pooblaščeni predstavnik koncesionarja, Goran Kovač. Po pogodbi z mestno občino je, koncesionar Mestni plinovod Koper, podjetje za distribucijo plina.
7. november 1998
7
INVESTICIJE
V DRUGO DIREKTOR,
PA ŠE VEČINSKI LASTNIK
U
spesni podjetnik Stanko Polanič, ki smo ga predstavili v peti številki Soboških novin, je direktor in večinski lastnik SGP Pomgrad. Kupil je namreč njegov 60-odstotni lastniški delež. Ko se je splošno gradbeno podjetje imenovalo še Konstruktor, je moral diplomirani gradbeni inženir iz političnih razlogov zapustiti vodilno mesto direktorja v Murski Soboti ter oditi in se dokazati v tujini. Sedaj se je z bogatimi izkušnjami vrnil in načrtuje povečanje svojega deleža na 75 odstotkov prek ene od svojih firm - Intering Consulting.
SGP Pomgrad ima tri hčerinske družbe: Visokogradnje, Nizkogradnje in ABI gradnje Lipovci. Visokogradnje so od 1994 leta v stečaju, njihovo dejavnost pa so prenesli na ABI gradnje, kar se je lani obrestovalo, saj opravljajo gradbena dela v pokrajini ob Muri in konstrukcijsko dejavnost drugod po Sloveniji. Na drugi skupščini delničarjev so le-ti ugotovili, da je družba lansko leto ustvarila dobiček v višini 40 milijonov tolarjev, ki jih bodo razporedili v rezerve. Zaradi preoblikovanja lastniške strukture pa so nastale kadrovske spremembe tako v nadzornem svetu kot v vodstvu SGP Pomgrad. Če bo novi direktor in večinski lastnik znižal število (zdaj okoli štiristo) zaposlenih v gradbenem podjetju za osemdeset delavcev, še ni znano. Gotovo pa bo zidarje, železokrivce in druge gradbene delavce potreboval vsaj tako kot pisarniške ljudi, ki so svojčas številčno prevladovali med zaposlenimi. Zato želi v prihodnjem letu v sodelovanju s šolo usposabljati za gradbene poklice zainteresirane, prav tako pa najti človeka, ki ga bo nasledil na direktorskem mestu. V najkrajšem času pa bo reorganiziral Pomgrad, tako kot je obnovil
zastarelo inštalacijo in na novo opremil prostore v poslovni stavbi v ulici Štefana Kovača, v katero se je vrnil. In tako zamenjal pogled z vrha »žute kuče«, ki jo je zgradil v ulici Arhitekta Novaka v Murski Soboti za znano okolje. Zaradi preglednosti poslovanja bo Pomgrad postal enovita organizacija, ki bo lokalno usmerjena, saj je domače okolje investicijsko dovolj močno. V pokrajini na stičišču meja, ki bo končno s slovenskim in drugimi centri povezana z avtocesto, pa ima Pomgrad prihodnost tudi v preusmeritvi na pridobivanju materialov za potrebe gradbeništva ter pri intenzivnejšem odpiranju na avstrijski in madžarski trg. Orientacija v tej smeri je že potrjena s prodajo asfalta Avstrijcem, doma pa se bo obrestovala z načrtovanim avtocestnim programom.
Ped lokalnimi volitvami pa v Murski Soboti s pospešeno hitrostjo gradi novo mestno jedro Sobota-Center d.o.o, ki sta jo je ustanovili mestna občina in Polaničevo podjetje IMO REAL d.o.o. Pokrita tržnica je zgrajena in jo bomo začeli uporabljati prav v času, ko jo najbolj potrebujemo, saj zaradi jutranjih slan usiha pridelano na domačih vrtovih in njivah. Še v tem letu bo predvidoma končan tudi prizidek Pomurske banke, v prihodnjem pa bodo pričeli vmesno gradnjo med banko in pošto ter lokali ob tržnici. Naložba je brez novega objekta na Trgu zmage vredna 570, z njim pa 870 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bo poštni prizidek znesel 300 milijonov tolarjev, omenjena sredstva pa gotovo niso nepomembna. Tako bo za direktorja Stanka Polaniča in njegova podjetja odslej dovolj dela tudi doma - po uspešnem prodoru v Budimpešti, Pragi, Bratislavi in še kje v tujini.
PREKRITA TRŽNICA V MESTNEM SREDIŠČU
P
a smo jo le dočakali -pokrito tržnico v Murski Soboti, ki je posebej obiskana v hladnih dneh, ko zaradi zmrzali usahne zelenjava z domačih vrtov in je potrebno stopiti po zelenjavo.
Odprli jo bodo 13. novembra, do manjše zamude pa prihaja zaradi delnih sprmemb projekta zaradi hladilnih naprav v kleti, v kateri bo za trgovske lokale in skladiščenje na voljo 860 kvadratnih metrov površin. To je tudi nekoliko podraži-
lo naložbo, ki je bila sprva načrtovana v višini 120 milijonov tolarjev.
Projektno dokumentacijo je izdelala družba IZTR iz Ljubljane, gradbena dela pa izvaja soboško gradbeno podjetje SGP Pomgrad-ABI Gradnje.
Investitor je Sobota center d.o.o..ki sta jo ustanovila družba IMO-REAL in Mestna občina z namenom, da bi dobila Sobota novo mestno jedro. S prekrito tržnico in hladilnicami pa tudi boljše pogoje skladiščenja in trženja živil.
ZA ULIČNO RAZSVETLJAVO OB KOCLJEVI ULICI JE POSKRBEL ELEKTRO, njegov delavec pa se trudi s stoječo svetilko v vodoravni legi. v neposredni bližini novega mestnega jedra, ki bo nadomestilo začasno parkirišče.
SKLEPNA DELA NA KOLESARSKI STEZI DO BAKOVEC
Delavca hitita, da bi ujela zadnje tople jesenske dni in rok, da bi lahko infrastrukturni objekt predali namenu pred lokalnimi volitvami, saj volivci bolj kot besedam za govornico verjamejo narejenemu na terenu. Zato si tudi v Krogu prizadevajo, da bi imeli kolesarji varnejšo vožnjo in da bi čim prej začeli urejati kanalizacijo. Nanjo čakajo tudi v Satahovcih in povsod tam, kjer še ni speljana.
POLAGANJE KABLOV ZA PLIN JE MESTO SPET MALCE RAZKRILO toda nove asvaltne zaplate so kaj kmalu nadomestile izkopano, tako, da kaže pohvaliti izvajalce del, investitorje pa spomniti na načrtovanje sočasnih posegov v našem neposrednem okolju.
8
številka 9
INVESTICIJE
TURISTIČNO-INFORMATIVNI CENTER
Od 23.oktobra deluje v Murski Soboti TURISTICNO-INFORMATIVNI CENTER.
Turistično-informativna pisarna je v središču mesta v Slovenski ulici (kiosk pred trgovino Agrotehniko).
TIC je opremljen skladno z izdelanim projektom Centra za promocijo turizma Slovenije, to je skladno s TIPS (Turistične informacije in promocija Slovenije), kot prvi, torej vzorčni TIC v Sloveniji. Projekt TIPS povezuje obstoječe oblike informiranja in promocije turistične ponudbe Slovenije in nadgrajuje informiranje in promocijo Slovenije v celovit, povezan ter jasno prepoznaven in s tem učinkovit sistem.
Sredstva za ureditev in opremo informacijske pisarne je zagotovila Mestna občina Murska Sobota, vrednost pa je okrog 3.000.000 tolarjev, kajti obstoječi objekt je bil potreben temeljite prenove. Informacijsko pisarno
je uredilo in usposobilo soboško Turistično društvo.
Ob odprtju objekta je soboško podjetje Creativ predstavilo tudi turistično-informacijsko mrežo »Dobrodošli v Sloveniji«. Projekt, katerega člani naj bi bili vsi TlC-i v Sloveniji, trenutno vključuje večino večjih-mest in občin. Obenem je bil predstavljen tudi FlatMan, infor-
macijski terminal z vgrajenim ekranom na dotik, prek katerega lahko posamezen uporabnik na zelo preprosto pridobi želene podatke o pokrajini, posameznih krajih, prireditvah in dogodkih, ustanovah ter znamenitostih.
Delovni čas informacijske pisarne je od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. Začeli smo s poskusnim delovnim časom, glede na izkušnje pa se bomo prilagajali dejanskim potrebam.
Vzrok in namen otvoritve TlC-a v Murski Soboti je preprost. Želimo, da bi se v tem objektu zbirale in potem posredovale informacije o turistični, gostinski, športni, rekreativni... ponudbi na območju Mestne občine Murska Sobota, kot tudi zanimive informacije iz vsega Pomurja.
♦ Darja PINTARIČ
TURISTIČNA PISARNA V SLOVENSKI ULICI
Pa smo jo le dočakali -otvoritev turistične pisarne sredi mesta, ki bo gotovo v pomoč turistom, ki pridejo k nam, pa se ne znajdejo najbolje oziroma doslej niso imeli na enem mestu podatkov in informacij o naši turistični ponudbi.
Lična steklena hišica znotraj sicer spominja na izložbo, v kateri sedi prikupna mladenka, na policah pa so brošure v različnih tujih jezikih.
Med njimi tudi zloženka o Murski Soboti, ki je prva tovrstna po desetih letih in bo
gotovo uporabna. Besedilo zanjo je napisala zgodovinarka Metka Fujs, avtor fotografij je Jože Pojbič, oblikovanje pa je delo Sandija Červeka. Objekt je predal namenu župan mestne občine Anton Slavic, ki je tudi predsednik turističnega društva M.Sobota, tajnica pa Darja Pintarič.	BB
DOGRADNJA BTC
Ob severni vpadnici v Mursko Soboto že dlje časa preurejajo zgradbo BTC in okolico. Projekt preureditve in obnove bo predvidoma končan še v tem mesecu, znašal pa bo okoli pol milijarde tolarjev. V osrednjem objektu so vgradili vmesno ploščo za razmejitev nadstropij ter prvega in drugega vhoda. Prvi bo namenjen izključno kupcem, ki bodo imeli s prihodom podjetja Spar Slovenija obogateno ponudbo. Na tisoč kvadratnih metrih bodo naprodaj živila, program za gospodinjstva, tekstil in igrače. Poleg BTC-ja pa gradi podjetje Murska Transport samostojnega podjetnika Branka Cipota parkirni prostor za tovorna vozila in vlačilce ter objekt z upravnim delom in okrepčevalnico za voznike. V njej se bodo lahko ne le okrepčali, ampak tudi osvežili, kar jim bo dolgi vožnji in ob opravljanju carinskih formalnosti gotovo dobrodošlo. Pri naložbi sodelujeta občinski in državni sklad za spodbujanje malega gospodarstva.
7. november 1998
9
INVESTICIJE
OTVORITEV STANOVANJSKEGA OBJEKTA V RAZLAGOVI ULICI
N
 a dvorišču novega večstanovanjskega objekta v Razlagovi ulici v Murski Soboti je bila v sončnem popoldnevu drugega jesenskega dne otvoritvena slovesnost. Stanovalce in vabljene goste je po uvodnih taktih nastopajočega pihalnega orkestra pozdravila mestna svetnica Nadja Ivanc-Miloševič in kot predsednica upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada izrekla zadovoljstvo nad 42 pridobljenimi stanovanji.
Zgradil jih je ga je SGP Pomgrad - ABI gradnje, stanovalci pa so se vselili v 7 enosobnih, 29 dvosobnih in 6 dvoinpolsobnih stanovanj. Ključe jim je pri treh vhodih simbolično vročil župan mestne občine Anton Slavic, pred tem pa izrekel nekaj pozdravnih besed ter prerezal trak in tako predal objekt namenu.
Od v.d. direktorja Stanovanjskega sklada, občinskega tajnika Tibora Ciguta, pa smo zvedeli, da je vrednost naložbe brez komunalno urejenega zemljišča 300 milijonov tolarjev.
Od Stanovanjskega sklada republike Slovenije so dobili 148 milijonov tolarjev posojila z odplačilno dobo 25 let. Zato se je slovesnega odprtja udeležil tudi pomočnik Skladovega direktorja Jani Vogelnik in v priložnostnem nagovoru opozoril na nacionalni program stanovanjske gradnje.
Po programu občinskega stanovanjskega sklada in ob pomoči republiškega posojila naj bi prihodnje letu v Murski Soboti pričeli graditi stanovanjsko stolpnico s 40 do 45 neprofitnimi stanovanji in podzemnimi parkirišči ob Stari ulici.
PESKOVNIK PRED NOVIMI BLOKI NA RAZLAGOVI ULICI V MURSKI SOBOTI je V veselje otrok, nova stanovanja pa njihovih najemnikov, čeprav jih je prve hladne dneve letošnje jeseni zeblo zaradi urejanja prve in nedokončane investicije ogrevanja s plinom.Plinifikacija pa je za mesto in bo tudi za okolico nedvomno velika pridobitev,saj gre za okolju neškodljivi in relativno poceni vir energije.
NADZIDEK TRETJE SOBOŠKE OSEMLETKE
Z dograditvijo enajstih učilnic za razredni pouk s pripadajočimi kabineti in učiteljsko zbornico ter sanitarijami in veznim hodnikom so na osnovni šoli 3 v M. Soboti razmere za enoizmenski pouk ter napovedano devetletko. Na novo je pridobljenih 1270 kvadratnih metrov površin, poskrbljeno pa je tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Z NOVIM DVIGALOM DO UČILNIC Za učence na invalidskih vozičkih, ki so zboleli za cerebralno paralizo in so vključeni v učni proces, je stopnišče pomenilo oviro, ki so jo lahko premagovali le ob pomoči staršev in s tujo pomočjo. Zdaj je drugače, z dvigalom pa je uresničena dolgoletna želja ter poplačan trud matere, ki svoje hčerke ni dala od sebe, ampak je ob pomoči ljudi, ki smo ji prisluhnili, zmogla prepričati pristojne, da zaradi težje mobilnosti otroci ne sodijo v posebne ustanove, kakršna je tista v Soboti oddaljenem Kamniku.
NEKDANJA STARA ŠOLA Z NOVO TELOVADNICO
S prenovo in dograditvijo pred leti je zdaj druga soboška osemletka obogatena še z novo telovadnico.
10
številka 9
ŠOLSTVO
Devetletka je pred vrati
PROSTORSKE IN ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE ZA PREHOD NA DEVETLETNO OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
P
o sprejetem zakonu o osnovni šoli, ki ga je sprejel republiški parlament v začetku leta 1996, morajo država in lokalne skupnosti do začetka leta 2002/2003 zagotoviti razmere za izvajanje osnovnošolskega devetletnega izobraževanja na vseh osnovnih šolah v državi. Ta zakonska sprememba nas v mestni občini Murska Sobota ne bo našla nepripravljenih, saj so priprave v naši občini stekle že zelo zgodaj. Z dobro zastavljenim programom, z odločnostjo obeh županov, ki sta vodila našo občino v iztekajočem se štiriletnem obdobju, in z odločnostjo mestnih svetnikov, ki so program sprejeli, se izgradnja potrebnega šolskega prostora za 9-letno izobraževanje uspešno uresničuje in kot kaže, bodo vsi šolski objekti nared do roka, določenega z zakonom za prehod na devetletno izobraževanje.
Že leta 1994 je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije objavilo razpis za so financiranje osnovnošolskih naložb za odpravo dvoizmenskosti pouka. V skladu s programom zasnove devetletne osnovne šole je predvidena enoizmenskost pouka. Z Odredbo Ministrstva za šolstvo in šport o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol je v njenem 7. členu enoizmenskost pouka časovno določena od 8. do 15. ure. Do leta 1994 je bilo na naših šolah še precej dvoizmenskega pouka. V prostorskih programih za dograditev manjkajočega šolskega programa je bilo potrebno upoštevati demografska gibanja prebivalstva s prikazom števila prebivalstva in števila rojstev. Strokovno je bilo potrebno utemeljiti ekonomsko upravičenost posameznih naložb. Podatki so prikazali precejšen padec natalitete, kar smo morali upoštevati v programih, da ne bi zgradili predimenzioniranega šolskega prostora. Poprej je bilo potrebno tudi šolske okoliše prilagoditi zmogljivostim posameznim šol. V priprave je s strani Ministrstva za šolstvo vključen široka strokovna skupina tudi iz vrst ravnateljev osnovnih šol in drugega pedagoškega osebja. Posebno pomembno je delo z javnostjo, da ne bi bilo dezinformacij in odpora pri starših zaradi zgodnejšega vstopa njihovih otrok v osnovno šolo in da šolski okoliši ne bi povzročili pri starših nevšečnosti pri vpisu otrok v osnovno šolo.
KAJ PRAVZAPRAV PRINAŠA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA?
Vstop v šolo s šestim letom je dejansko manjša sprememba, kot se morda zdi. Prvi korak k vstopu vseh otrok v šolo s šestim letom je bil pri nas narejen na začetku osemdesetih let, ko je bila za vse uvedena obvezna priprava na šolo. To je sicer organizacijska rešitev, njen izhodiščni namen pa je isti kot pri vstopu v šolo s šestim letom za vse otroke. Spoznanja stroke namreč kažejo, da je za otrokov razvoj in učenje pomembno sistematično in strokovno delo že v obdobju od tretjega leta starosti. Ena od prednosti dela z otroki v vrtcu je nedvomno tudi sistematično in strokovno delo z otroki na podlagi strokovnih spoznanj. Ta cilj je seveda težko uresničljiv, če vsem otokom tako vzgojno delo ni dostopno in dejstvo je, da smo med tistimi državami v Evropi, ki imamo v vrtce vključen najmanjši delež starejših predšolskih otrok (starih 4 in 5 let). Zato je že priprava na šolo - z otroki, praviloma starimi od 5,6 do 6,6 leta - poskušala vsaj delno nadomestiti primanjkljaj, ki ga otroci lahko resno občutijo šele po vstopu v šolo.
Toda priprave na šolo v taki obliki kot pri nas danes ne najdemo skorajda v nobeni evropski državi. Ob tem tudi obseg priprave na šolo ni za vse enak, tako da so
nekateri otroci deležni bogatejšega programa kot drugi. Isti namen kot pri »pripravi na šolo« je veliko bolje dosežen, če vsak otrok s šestimi leti vstopi v šolo, šolski program pa je seveda prilagojen temu, da mu omogoči sistematično, njegovi starosti prilagojeno pomoč pri razvoju sposobnosti in pridobivanju izkušenj in znanja ter ga postopoma navaja na šolsko delo.
Ob pripravah na zgodnejše vključevanje otrok v osnovno šolo je ves čas živo spoznanje, da je potrebno šolo, ki vključi približno leto dni mlajše otroke, prilagoditi tako programsko kot organizacijsko - in tudi materialne razmere. Za otroke, ki bodo pričeli vstopati v devetletno šolo, niti pouk niti drugi razmere ne bodo povsem enaki kot v osemletki. Nobenega razloga ni, da šola, ki že sedaj vključuje posamezne šestletnike, ne bi bila še ustreznejša, če bo posebej prilagojena zanje. Podobno kot vrtec se seveda tudi šola prilagaja starosti otrok. Šole, ki bodo postopoma vzele pod svoje okrilje šestletnike, bodo imele prilagojene prostorske razmere, upoštevajoč tudi ekonomski vidik opremljanja prostorov za šestletnike.
KAJ JE ŠOLSKI OKOLIŠ IN KAKO BOMO VPISOVALI OTROKE V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE?
Ustanoviteljica osnovnih šol je lokalna skupnost, torej občina, ki ima v svojem ustanovitvenem aktu, to je v Odloku posamezne šole, določen šolski okoliš, kar narekuje Uredba slovenske vlade o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol. Tako je občinski svet mestne občine na svoji seji v avgustu letošnjega leta sprejel spremembe in dopolnitve odlokov o ustanovitvi šol, ki so se nanašale na uskladitev šolskih okolišev z zmogljivostjo posameznih šol.
Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem območju. Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni.
Starši lahko vpišejo otroka v prvi razred v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebivajo, le, če ta šola s tem soglaša. Vpis v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem otrok prebiva, se izvede tako, da starši vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu, najkasneje v štirinajstih dneh po izteku roka za vpis pa vložijo v šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.
Pred izdajo soglasja o prepisu se šola, na katero starši želijo prepisati otroka, posvetuje s šolo, v katero je učenec vpisan. Šola lahko vpiše učenca le v primeru, če s tem ni kršena - glede na zmogljivost šole - primarna pravica drugih staršev, da vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu, da ta vpis nima za posledico oblikovanja dodatnih oddelkov oziroma zagotavljanja novih prostorov in da se s tem v šoli v šolskem okolišu, kjer učenci prebivajo, ne zmanjša število učencev oz. oddelkov, kar bi imelo za posledico spremembo statusa šole.
Z uskladitvijo šolskih okolišev s prostorsko zmogljivostjo šol so vse samostojne oz. matične osnovne šole v mestni občini dimenzionirane na 96 oddelkov, in sicer: OŠ 1 na 27 oddelkov, OŠ 2 na 18 oddelkov, OŠ 3 na 36 oddelkov in OŠ Bakovci do 15 oddelkov.
IN KAKO SE URESNIČUJE PROGRAM IZGRADNJE ŠOLSKIH OBJEKTOV?
Že v decembru lanskega leta je-bila zgrajena telovadnica pri 1. OŠ, ki je večnamenska. Površina vseh prostorov znaša 2460 kvadratnih metrov, končna naložbena vrednost pa 428 milijonov tolarjev.
16. oktobra je bil ob navzočnosti državne sekretarke za osnovno šolstvo mag. Tee Valenčič slavnostno predan uporabi nadzidek prizidka osnovne šole 3 M. Sobota. Skupna površina na novo pridobljenih prostorov z nadzidavo prostorov je 1270 kvadratnih metrov površine in vsebuje 11 učilnic, zbornico, kabinete, sanitarije, garderobe. Med osrednjo zgradbo in prizidkom je bila zgrajena tudi povezovalna stavba z dvigalom. S tem je učencem, ki imajo težave v gibanju, omogočen humanejši vstop v šolo - doslej so jih v nadstropje nosili. Z nadzidavo prizidka je sanirana tudi ravna streha, v katero je bilo v preteklosti zaradi zamakanja potrebno stalno vlagati sredstva. Na šoli je že s tem šolskim letom odpravljen dvoizmenski pouk. Sama gradnja je bila zelo racionalna, saj ni bilo potrebno na novo urejati lokacije, graditi temeljev itn. Končna vrednost skupaj s šolsko opremo je 165 milijonov tolarjev ali 130 tisoč tolarjev za kvadratni meter. Poudariti pa velja, da šola še ni pripravljena za prehod na devetletno osnovno šolo, manjka ji še prihodnja etapa, ki vsebuje nadzidavo osrednje zgradbe. V mansardi bo šola dobila knjižnico z medioteko, dve učilnici za zadnjo triado devetletne šole in še nekaj manjših prostorov s pripadajočimi komunikacijami. Pričetek gradnje te etape je izključno odvisen od pritoka finančnih sredstev iz državnega proračuna. Sklep o zagotovitvi finančnih sredstev je Ministrstvo za šolstvo in šport že sprejelo, kar je tudi javno potrdila njegova sekretarka.
Telovadnica pri drugi osemletki je tudi končana in bo slavnostno predana v uporabo 6. novembra. Njena vrednost skupaj z opremo, ureditvijo okolice in vključenimi projekti je 120 milijonov tolarjev. Telovadna površina zgrajene telovadnice je 535 kvadratnih metrov, preostale površine do skupno 900 kvadratnih metrov pa odpadejo na garderobe, galerijo, klubsko sobo, shrambo orodja, kabinete, sanitarije in komunikacije. Intenzivno pa že tečejo priprave na gradnjo še zadnjega osnovnošolskega objekta po programu zagotovitve pogojev za devetletno šolo, to je šolske telovadnice pri OŠ Bakovci. Projekti so v sklepni fazi, graditi naj bi začeli že v letošnjem letu, tako da bi bila končana na z,ačetku prihodnjega šolskega leta.
Vse naložbe so usklajene na republiškem ravni. Mestna občina je morala vložiti veliko naporov, prizadevanj, da bi bili pripravljeni na devetletno šolo in za drugimi predeli Slovenije ne bi zaostali že na štartu, kar bi imelo velike posledice pri izobraževanju naše mladine in vsestranskem razvoju. V vse objekte je doslej največ sredstev vložila mestna občina. Če bi čakali samo na republiška sredstva, bi nas drugi že zdavnaj prehiteli.
S šolskim letom 1999/2000 bo začetek poskusnega programa 9-letne šole z vključitvijo v osnovno šolo 6-letnih otrok; to bo na 46 osnovnih šolah v Republiki Sloveniji, med te je z območja naše Upravne enote, ki doslej zajema devet občin, vključena le OŠ 2 M. Sobota - s soglasjem ustanovitelja, Mestne občine M. Sobota, in tudi njenim interesom. Priprave na tej šoli so v polnem teku, o teh bomo več poročali v prihodnjih številkah našega glasila, kot tudi o pripravah na pričetek s šolskim letom 2002/2003 na preostalih osnovnih šolah. Poleg naložb po programu je potrebno za devetletno šolo še nekaj notranjih preureditev prostorov na osnovni šoli 1 Murska Sobota in nekaterih drugih šolskih zgradbah. Za to je potrebno zagotoviti nekoliko več sredstev iz naslova tekočega vzdrževanja šolskih zgradb oz. za te namene izdelati poseben program.
Kot je napisano že na začetku prispevka, je imela mestna občina velik posluh za svoje obveznosti pri izvajanju šolske reforpie. Z doseženimi rezultati na osnovnošolskem področju smo lahko zadovoljni. V prihodnjem obdobju nas čakajo napori še na drugih področjih, ki so bila do sedaj zaradi obsežnih vlaganj na osnovnošolskem področju morda nekoliko zapostavljena oziroma so bila vlaganja manj intenzivna.
♦ Jože STVARNIK
7. november 1998
11
VOLITVE
ŽUPAN NA KOLESU
dr. Jože Magdič
Drage volilke in volilci!
V	čast mi je, da Vas smem pozdraviti, saj se poznamo. Tokrat se Vam predstavljam kot kandidat za župana Mestne občine Murska Sobota. Ta demokratična možnost ne sme mimo mene. Zavedam se namreč Vaših kakovosti, Vašega dostojanstva. Želim si, da bi Vas v nalogi župana ustrezno zastopal. Prepričan sem, da to zmorem. Pri naših srečanjih čutim Vaš notranji ponos, ki me prepričuje, da naj stopim pred slehernega posameznika in ga prosim za zame zavezujoči ZA. Trdno sem odločen, da bom NEPOKLICNI ŽUPAN, menim, da je na občini dovolj strokovnih kadrov, ki zmorejo dobro opravljati svoje delo. Hočem ostati v življenju, med ljudmi in z realnim pogledom usmerjati občinsko dogajanje. Kot župana me boste pogosto videvali na kolesu, v prostem času pa tudi v kavbojkah. Ob stalni prijaznosti in »nepoboljšljivem optimizmu« zmorem tudi kulturno vedenje, kar je za Vašega župana nujnost.
V	politiki sem od 1990. leta. Takrat sem v Murski Soboti ustanovil stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Istega leta ste me izvolili za poslanca Državnega zbora in delegata Skupščine občine Murska Sobota. Ob učenju politike je bil takrat potreben tudi pogum. Samostojno Slovenijo doživljam kot zgodovinsko srečo. Pet let sem bil državni svetnik Prekmurja in zastopal lokalne interese. Razumem politiko na »horizontalnem nivoju lokalne skupnosti«, kot tudi njeno vključevanje v »vertikalno državotvornost«.
Hitro sem spoznal nevarnosti političnega začetnika. Že kot delegat murskosoboškega družbenopolitičnega zbora sem zelo branil delegatsko imuniteto enega od delegatov tako imenovane politične levice,ker sem bil trdno prepričan, da ni kriv. V Državnem svetu sem glasoval za spravo. Borci narodnoosvobodilne vojne me poznajo po mojih obiskih njihovih prireditev. Z »ene« in »druge« strani so padali očitki: »Magdič je spredaj desni, za hrbtom pa levi«. Neuničljive sadove je obrodila moja ekumenska dejavnost zbliževanja evangeličanov in katoličanov ter ljudi vseh prepričanj, ki so sodobni evropski razcvet naše občine.
Prehodil sem življenje kmeta, delavca in intelektualca. Dihanje družine mi je kot znano, saj imam ženo in 3 otroke. Sem zdravnik in družboslovec. Zavedam se tudi dveh različnih pristopov: eno je torej zdravljenje telesa in duha, povsem drugačno pa je politikovo stališče do družbe.
Župan ne sme biti »vseveden«. Rad bom vprašal in priznal šibka poglavja županovanja. Cenim status mestnega sveta. Upošteval bom sprejete načrte mestnega sveta. Čutim probleme gospodarstva, obrti, kmetijstva, resno ogroženost okolja. Zdravstvo naj se približa posamezniku, in to na ambulantni in bolnišnični ravni. Nujna je ohranitev bolnice in v okviru nje matere in otrok dostojne porodnišnice. Murska Sobota potrebuje klasično gimnazijo.
Sem skupni kandidat SKD in SDS.
Velikega predvolilnega boja z moje strani ne bo. Predvolilno stanje si predstavljam kot informiranje, izmenjavo mnenj in argumentov, nikakor pa ne v smislu grobih kršitev medčloveških odnosov. Moja predvolilna kampanja za soboškega župana Vam bo ostala v prijetnem spominu, drage volilke in volilci.
Sledite Vaši demokratični vesti, prosim, izvolite me!
Hvaležno bom uresničeval Vaše zaupanje.
Jože MAGDIČ
ŽUPAN
Z ZAUPANJEM
Anton Slavic
Po letu in pol opravljanja funkcije vašega župana se vam na letošnjih volitvah ponovno predstavljam v vlogi kandidata za župana mestne občine Murska Sobota. To je nedvomno zahtevna in odgovorna funkcija. Upam pa, da ste moje dosedanje delo ocenili kot prizadevno, odgovorno in uspešno. Imel sem malo časa, kljub temu pa sem si zastavil obsežne naloge in zato ste me pred letom in pol sprejeli in izvolili za svojega župana.
Za ponovno kandidiranje za to odgovorno delo se nisem odločil kar tako. Sam sebi sem postavil ostre pogoje. Osnovni pa je bil, da lahko - ne glede na kratek čas in obširen program v preteklem mandatu, vsakomur pogledam v oči, s prepričanjem, da sem svoje obljube izpolnil. Če ne bi bilo tako, danes ne bi ponovno kandidiral. Naslednje, kar me je ohrabrilo za ponovno kandidiranje, je vaše zaupanje in podpora, ki sem jo užival pri svojem dosedanjem delu. Ta je bila tako izrazita, da sem ponovno kandidiranje za vašega župana sprejel kot obvezo. Obvezo, da nadaljujem delo, ki ste ga pozitivno ocenili, da nadaljujem z realizacijo projektov, ki ste jih sprejeli kot uresničevanje svojih želja in dopolnim svoj program z novimi projekti. Prepričan sem, da so moja prizadevanja usklajena z željami večine občank in občanov naše občine. To pa je hiter in čim bolj enakomeren razvoj celotne mestne občine Murska Sobota prek intenzivnih vlaganj v razvoj gospodarstva, ustvarjanje možnosti zaposlovanja ter usposabljanje družbenih dejavnosti s ciljem zadovoljenja potreb občanov. Vse to je pogoj, da naredimo mestno občino Murska Sobota takšno, da bo v njej prijetneje živeti.
Podrobnejši program razvoja naše občine bom predstavil na zborih občanov in javnih medijih. V tokratni predstavitvi ga v celoti, zaradi omejenega prostora, ni možno objaviti. Kljub temu pa želim poudariti, da program zajema pospešeno realizacijo vseh projektov, ki sem jih predvidel in so v večini že zajeti, in vrsto novih, ki bodo raven življenja v naši občini nesporno dvignili. Ker gre za precejšen poudarek prometni ureditvi in ekologiji, bo pridobilo tudi okolje, v katerem živimo. Na področju prometa gre v prvi vrsti za zagotovitev gradnje avtoceste mimo Murske Sobote v letu 1999 in ureditev prometnega režima v mestu, s poudarkom na sanaciji Cankarjeve ceste. V ta sklop uvrščam tudi gradnjo garažne hiše in ureditev parkirišč. Povezava s primestnimi naselji bo poleg kolesarskih stez zagotovljena tudi z lokalnim avtobusnim prometom. Komunalno infrastrukturo gradimo po predvidenem programu. Za dokončanje kanalizacij (Krog-Satahovci in Bakovci), južnega kolektorja v Murski Soboti in čistilnih naprav ter vodovoda v Bakovcih bom svoje delo usmeril predvsem v zagotovitev potrebnih dvajsetih milijonov nemških mark.
Osnovnošolski program bomo v letu 1999 z izgradnjo telovadnice v Bakovcih večinoma realizirali. Sledi gradnja srednje ekonomske šole in obnova vrtcev v Murski Soboti in Rakičanu ter rešitev prostorske problematike glasbene šole. Na področju kulture bodo v ospredju naložbe v študijsko knjižnico in ob pomoči sredstev PHARE v grad Rakičan. Občutno pomoč države pričakujemo pri rekonstrukciji galerije in kinodvorane v Murski Soboti. Naložbe v osnovno zdravstvo smo večinoma realizirali. Aktivnosti bomo pospešili v smeri ureditve razmer v bolnišnici (porodnišnica, očesni oddelek, parkirišča). Nadaljevali bomo gradnjo mestnega jedra in z urejanjem ulic in pločnikov v mestu in primestnih naseljih, skladno z gradnjo plinskega omrežja. Velika skrb po namenjena reševanju gospodarskih težav in ustvarjanju razmer za nove naložbe gospodarstva - zagotavljanje zemljišč, podjetniški inkubator in spodbujanje novih zaposlitev. Ob navedenih naložbah pa ne bom pozabil na svoje prepričanje in svoj dosedanji odnos do soobčanov. Pri tem mislim na svoje delovanje v humanitarnih akcijah in društvih, društvu upokojencev, v športnih društvih in drugih oblikah delovanja občank in občanov.
Karkoli bomo zgradili - in prepričan sem, da tega ne bo malo - bo v ospredju ostal medsebojen, topel in spoštljiv odnos človeka do sočloveka. Na tem veliko gradim in samo to je garancija, da bomo živeli v miru in poštenju. Pripadnost različnim političnim strankam in verskim skupnostim, različni materialne možnosti in položaji ne smejo biti razlog, da v prvi vrsti ne bi bili vsi predvsem ljudje.
Dolžan sem vam hvaležnost za vaše dosedanje zaupanje in dolžan sem vam zahvalo za vašo dosedanjo podporo. Vse to sem vam pripravljen vrniti. Sami pa se boste odločili, ali sem vsega tega vreden tudi v prihodnje. Vašo voljo boste izrazili na volitvah, zato vas tja vabim v čim večjem številu.
Anton SLAVIC
14
številka 9
LOKALNE VOLITVE
22. november 1998
Obvestila Občinske volilne komisije ter seznami kandidatur in list kandidatov.
22. novembra 1998 bodo redne volitve župana Mestne občine Murska Sobota, volitve članov mestnega sveta ter članov svetov mestnih četrti in svetov krajevnih skupnosti Mestne občine Murska Sobota. Obvestilo o volitvah bo dobil osebno vsak volivec, ki je vpisan v splošni volilni imenik. Volitve bodo potekale na običajnih glasovalnih mestih in sicer:
01	Bakovci L, vaški dom
02	Bakovci II., vaški dom
03	Černelavci I., zadružni dom, na tem volišču volijo tudi pripadniki romske skupnosti, ki živijo v naselju Černelavci, razen v ulici Pušča in Kranjčeva ulica predstavnika romske skupnosti
04	Černelavci II., otroški vrtec, na tem volišču volijo tudi pripadniki romske skupnosti, ki živijo v naselju Černelavci, in sicer v ulici Pušča in Kranjčevi ulici predstavnika romske skupnosti
05	Krog, Vaško-gasilski dom
06	Kupšinci, stara šola
07	Markišavci, gasilski dom
08	Ledava I, Zavarovalnica Triglav,
Lendavska ul. 5
09	Ledava II, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ul. 5
10	Park I, Osnovna šola L, UL Štefana Kovača 32
11	Park II, Osnovna šola L, Ul. Štefana Kovača 32
12	Center I, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Slovenska ul. 48
13	Center II, Srednja ekonomska šola, Slovenska ul. 4
14	Center III, Ljudska univerza, Slomškova ul. 33, na tem volišču volijo tudi pripadniki romske skupnosti, ki živijo izven naselja Černelavci, predstavnika romske skupnosti
15	Partizan I, Osnovna šola HL,
Trstenjakova ul. 73
16	Partizan II, Osnovna šola HL,
Trstenjakova ul. 73
17	Turopolje I, Osnovna šola II.,
Cankarjeva ul. 91
18	Turopolje II, Osnovna šola II.,
Cankarjeva ul. 91
19	Nemčavci, vaški dom
20	Polana, gasilski dom
21	Rakičan, vaški dom
22	Satahovci, Vaško-gasilski dom
23	Veščica, gasilski dom
24	Center IV, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Slovenska ul. 48
Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Volivec glasuje osebno na volišču, na katerem je vpisan v splošni volilni imenik. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu oz. za družinske člane, razen če volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati. V tem primeru ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oz. oddati glasovnico.
V skladu z zakonom in statutom mestne občine volijo pripadniki romske skupnosti še svojega predstavnika v mestni svet. Pravico voliti imajo vsi pripadniki romske skupnosti, ki živijo na območju Mestne občine Murska Sobota in so vpisani v posebni volilni imenik pripadnikov romske skupnosti. Pripadniki romske skupnosti imajo tako dvojno volilno pravico in sicer splošno volilno pravico, ki jo uveljavljajo na volišču, v katerem so vpisani v splošni volilni imenik, ter posebno volilno pravico - kot pripadniki romske skupnosti.
Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni bodo lahko predčasno glasovali na posebnem volišču na sedežu občinske volilne komisije v Murski Soboti, Kardoševa 2 (velika sejna dvorana). Predčasno glasovanje bo potekalo 17., 18. in 19. novembra 1998, in sicer od 9.00 do 17.00 ure. Vsi tisti volivci, ki bodo glasovali na predčasnem volišču morajo s sabo prinesti obvestilo o volitvah, ter osebni dokument, ki izkazuje osebne podatke volivca. To isto velja tudi za volivce na dan volitev 22. novembra.
Volivci, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok, potem oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisiji, najkasneje sedem dni pred dnevom glasovanja, to je do 15. novembra 1998.
Volivci, ki zaradi bolezni ne morejo osebno glasovati na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnevom glasovanja, to je do 19. novembra 1998.
Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori. Glasuje se z glasovnicami.
Pri volitvah župana volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata.
Isti sistem velja za volitve člana mestnega sveta - predstavnika romske skupnosti.
Pri volitvah članov mestnega sveta (proporcionalni sistem) volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov za katero glasuje. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. V kolikor želi volivec dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, vpiše v zato določeni prostor pri listi, zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas.
Za volitve članov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti velja večinski sistem, volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli, lahko' pa tudi manj.
V	krajevni skupnosti Černelavci bo izveden tudi posvetovalni referendum za ugotovitev interesa oziroma volje občanov naselja Černelavec za razdelitev naselja ter ugotovitev interesa občanov KS za razdružitev krajevne skupnosti Černelavci. Sklep o razpisu posvetovalnega referenduma je mestni svet mestne občine Murska Sobota sprejel na osnovi podane pobude zbora občanov naselja Černelavci za razdelitev naselja ter za razdružitev krajevne skupnosti. Sklep o razpisu posvetovalnega referenduma je objavljen v Uradnem listu RS, št. 71, z dne 22.10.1998.
V	skladu z določbami Zakona o referendumu in Ijudski iniciativi pa ga objavljamo tudi v Soboških novinah.
Glasovanje na posvetovalnem referendumu bo potekalo na istih voliščih kot so določena za lokalne volitve. Postopek za izvedbo posvetovalnega referenduma vodi občinska volilna komisija, glasovanje pa bodo vodili isti volilni odbori kot za lokalne volitve.
Zakon o lokalnih volitvah določa, da mora občinska volilna komisija petnajst dni pred dnevom glasovanja objaviti vse kandidature oziroma liste kandidatov. V skladu z določilom 41. člena Zakona o lokalnih volitvah občinska volilna komisija ter posebna volilna komisija Mestne občine Murska Sobota, objavljata sezname kandidatur oz. list kandidatov.
Hkrati občinska volilna komisija obvešča volivce Mestne občine Murska Sobota, da se lahko za dodatne informacije oz. morebitna pojasnila obrnejo na Občinsko volilno komisijo, tel. št. 22-039.
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
I
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji
SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ŽUPANA MESTNE OBČINE
MURSKA SOBOTA,
ki bodo dne 22. novembra 1998
V seznam sta vpisana naslednja kandidata:
1.	Anton SLAVIC, roj. 24. 08. 1949, Murska Sobota, Grajska 11 poklic: ekonomist,
delo, ki ga opravlja: župan Mestne občine Murska Sobota
predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, svet mestnega odbora Murska Sobota
Številka: 00607-2/98-Ž Datum: 02. 11. 1998
2.	Jože MAGDIČ, roj. 02. 02. 1943, Rakičan, Cankarjeva 21 poklic: doktor medicine, delo, ki ga opravlja: psihiatrično svetovanje
predlagatelja: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, občinski odbor M. Sobota in SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA Slovenije, konferenca mestnega odbora Murska Sobota
Predsednik občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji
SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA,
ki bodo dne 22. novembra 1998
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
VOLILNA ENOTA 1
obsega območje mestne četrti Center Murska Sobota
Zap. št. 1, Ime liste:
Slovenski krščanski demokrati, SKD
1.	Ivan OBAL, roj. 27. 06. 1941,
Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: diplomirani ekonomist, delo: direktor
2.	Koloman HORVAT, roj. 03. 09. 1953, Murska Sobota, Vrtna 8
poklic: konfekcionar, delo: tekstilni delavec
3.	Marjan HORVAT, roj. 09. 09. 1956, Murska Sobota, Kardoševa 6 poklic:trgovec,
delo: samostojni podjetnik
4.	Marko HORVAT, roj. 03. 10. 1979, Murska Sobota, Stara 18
poklic: študent, delo: študent
Zap. št. 2, Ime liste:
Liberalna demokracija Slovenije, LDS
1.	Anton SLAVIC, roj. 24. 08. 1949, Murska Sobota, Grajska 11 poklic: ekonomist,
delo: župan Mestne občine M. Sobota
2.	Vladimir GOLDINSKIJ, roj. 18.01.1939, Murska Sobota, Cvetkova 28
poklic: dipl. ing. arh., delo: upokojenec
3.	Josip KELEMEN, roj. 22. 04. 1944, Murska Sobota, Gregorčičeva 46 poklic: difol. oec., delo: direktor
4.	Anton TRČEK, roj. 05. 06. 1941, Murska Sobota, Vrtna 6
poklic: doktor medicine, delo: zdravnik spec. kirurg urolog
5.	Aleksander ŠERUGA, roj. 31. 03. 1944, Murska Sobota, Stara 3
poklic: ekonomski tehnik, delo: organizator - programer
6.	Kristina DOVIDIJA, roj. 26. 06. 1956, Murska Sobota, Vrtna 4
poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist
7.	Ludvik TEMLIN, roj. 05. 01. 1940, Murska Sobota, Staneta Rozmana 28 poklic: strojni inženir, delo: upokojenec
II
Zap. št. 3, Ime liste:
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS
1.	Milivoj HERTL, roj, 15. 09. 1935, Murska Sobota, Cankarjeva 34 poklic: prometni tehnik,
delo: upokojenec
2.	Ludvik NOVAK, roj. 16. 01. 1938, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 20
poklic: trgovec, delo: upokojenec
Zap. št. 5, Ime liste:
Združena lista socialnih demokratov, ZLSD
1.	Ernest EBENŠPANGER, roj. 17. 09. 1939, Murska Sobota, Zelena 37 poklic: dipl. ekonomist, delo: direktor
2.	Igor PRŠA, roj. 15. 01. 1975,
Murska Sobota, Štefana Kovača 17 poklic: študent, delo: študent
3.	Anica GREGORC-KASTELIC, roj. 30. 05. 1924, M. Sobota, Štefana Kovača 2, poklic: doktor medicine,
delo: upokojenka
4.	Miran ŽILAVEC, roj. 05. 05. 1955, Murska Sobota, Zelena 25 poklic: diplomirani pravnik,
delo: direktor
5.	Viljem HAKL, roj. 11. 11. 1947,
Murska Sobota, Štefana Kovača 16 poklic: gimnazijski maturant,
delo: svetovalec
6.	Franc PELCL, roj. 15. 09. 1952,
Murska Sobota, Stara 1 poklic: krojač, delo: šabloner
7.	Tanja HORVAT, roj. 17. 09. 1947, Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: doktor medicine, delo: zdravnica
Zap. št. 6, Ime liste:
Slovenska ljudska stranka, SLS
1.	Brigita BAVČAR, roj. 18. 11. 1948, Murska Sobota, Štefana Kovača 22 a poklic: diplomirana novinarka,
delo: odgovorna urednica
2.	Slavko MEŠIČ, roj. 13. 08. 1948, Murska Sobota, Ulica ob progi 51 poklic: strojni tehnik,
delo: samostojni podjetnik
3.	Milan HORVAT, roj. 26. 06. 1958, Murska Sobota, Staneta Rozmana 12 poklic: grafik, delo: vodja izmene
4.	Suzana CIPOT, roj. 17. 06. 1977, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4 poklic: ekonomski tehnik,
delo: komercialistka
Zap. št. 7, Ime liste: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS
1.	Ludvik SUKIČ, roj. 17. 08. 1959, Murska Sobota, Cvetkova 23 poklic: profesor zgo.-soc., delo: ravnatelj
2.	Branko VREBAC, roj. 09. 10. 1958, Murska Sobota, Slomškova 66 poklic: aranžer, delo: aranžer
3.	Alenka GAČANOVIČ, roj. 02. 06. 1976, Murska Sobota, Slovenska 5
poklic: študent, delo: študent
4.	Maksimiljan BUDJA, roj. 01. 04. 1952, Murska Sobota, Mojsterska 1
poklic: doktor medicine, delo: zdravnik - radiolog
5.	Vinko LUTAR, roj. 09. 09. 1949,
Murska Sobota, Gregorčičeva 40 poklic: monter vodovodnih instalacij, delo: samostojni podjetnik
6.	Gorazd POŽUN, roj. 28. 11. 1959, Murska Sobota, Sodna 9
poklic: dr. medicine, delo: zdravnik - specialist
7.	Janko ŠTAMBERGER, roj. 05. 10. 1930, Murska Sobota, Sodna 7 poklic: diplomirani pravnik,
delo: upokojeni odvetnik
Zap. št. 8, Ime liste:
Zeleni Slovenije - Zeleni Sobote
1.	Vili ŽIŽEK, roj.04. 05. 1935,
Murska Sobota, Nikole Tesle7 poklic: dipl. elektroinženir, delo: direktor
2.	Cvetka SENICA, roj. 07. 05. 1960, Murska Sobota, Kardoševa 6 poklic: zobotehnik,
delo: zobotehnik
3.	Ivo BOŠNJAKOVIČ, roj. 26. 03. 1952, Murska Sobota, Kardoševa 4 poklic: dipl. ing. arhitekture,
delo: direktor
4.	Katja ČELIČ, roj. 23. 06. 1954,
Murska Sobota, Lendavska 4 poklic: modna kreatorka, delo: modna kreatorka
5.	Štefan GRUŠKOVNJAK, roj. 24. 03. 1921, Murska Sobota, Ozka 8 poklic: dr. medicine, delo: upokojenec
6.	Gabrijela SMEJ, roj. 01. 03. 1955, Murska Sobota, Štefana Kovača 19 poklic: profesorica mat.-fizike, delo: profesorica
V tej volilni enoti se voli 7 članov mestnega sveta.
VOLILNA ENOTA 2
zajema območje mestnih četrti Ledava, Park, Partizan in Turopolje Murska Sobota
Zap. št. 1, Ime liste:
Slovenski krščanski demokrati, SKD
1.	Franc ZVER, roj. 17. 09. 1932,
Murska Sobota, Mladinska 46 poklic: dipl. ing. gozdarstva, delo: upokojenec
2.	Tomaž BERKE, roj. 14. 03. 1977, Murska Sobota, Juša Kramarja 4 poklic: študent, delo: študent
3.	Karel HORVAT, roj. 01. 04. 1946, Murska Sobota, Kajuhova 58 poklic: ekonomist,
delo: bančni uslužbenec
4.	Maruša M. NOVAK, roj. 28. 07. 1961, Murska Sobota, Lendavska 19 a poklic: gradbeni tehnik,
delo: samostojni podjetnik
5. Anica GREGOR, roj. 31. 05. 1946, Murska Sobota, Cankarjeva 69 poklic: ekonomistka, delo: računovodkinja
Zap. št. 2, Ime liste:
Liberalna demokracija Slovenije, LDS
1.	Rudolf HORVAT, roj. 02. 11. 1953, Murska Sobota, Matije Gubca 15 poklic: diplomirani pravnik,
delo: direktor
2.	Janez ŠTOTL, roj. 25. 11. 1949, Murska Sobota, Juša Kramarja 3 poklic: diplomirani ekonomist, delo: direktor
3.	Rudolf MIKOLIČ, roj. 16. 11. 1950, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 28
poklic: doktor medicine, delo: zdravnik
4.	Cvetka ČAHUK-MANDIČ, roj. 27. 11. 1955, Murska Sobota, Ledavsko naselje 26
poklic: diplomirani ekonomist, delo: direktor
5.	Štefan OŠLAJ, roj. 23. 02. 1938, Murska Sobota, Miklošičeva 85
poklic: diplomirani inženir, delo: direktor
6.	Dušanka PETKOVIČ, roj. 01. 12. 1954, Murska Sobota, Lendavska 17 b poklic: šivilja - krojač,
delo: delavka v adjustirnici
7.	Jožef VOURI, roj. 13. 09. 1944,
Murska Sobota, Šolsko naselje 10 poklic: ekonomist, delo: direktor
8.	Andrej GERENČER, roj. 28. 11. 1941, Murska Sobota, Prešernova 17 poklic: diplomirani ekonomist,
delo: poslanec DZ
9.	Jože FELKAR, roj. 28. 10. 1954, Murska Sobota, Juša Kramarja 14 poklic: doktor medicine, delo: direktor
Zap. št. 3, Ime liste:
Demokratična stranka upokojencev
Slovenije, DeSUS
1.	Karel ŠOŠTAREC, roj. 09. 06. 1931, Murska Sobota, Stefana Kuzmiča 20 poklic: trgovec, delo: upokojenec
2.	Koloman FARIČ, roj. 21. 09. 1935, Murska Sobota, Ivana Regenta 4 poklic: trgovec, delo: upokojenec
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
III
Zap. št. 4, Ime liste:
Slovenska nacionalna stranka, SNS
1.	Sašo FLUHER, roj. 09. 02. 1968, Murska Sobota, Lendavska 23 a poklic: ekonomski tehnik, delo: novinar
Zap. št. 5, Ime liste:
Združena lista socialnih demokratov, ZLSD
1.	Martin ŽIŽEK, roj. 18. 11. 1931,
Murska Sobota, Cankarjeva 39 poklic: ekonomist, delo: upokojenec
2.	Nadja IVANC-MILOŠEVIČ, roj. 09. 12. 1947, Murska Sobota, Severjeva 11 a poklic: profesor matematike,
delo: profesor matematike
3.	Ernest NOVAK, roj. 22. 01. 1960, Murska Sobota, Lendavska 53 poklic: dipl. ing. agr.,
delo: kmetijski svetovalec
4.	Pavel PONGRAC, roj. 04. 02. 1944, Murska Sobota, Ledavsko naselje 30 poklic: pravnik, delo: pravnik
5.	Tibor BAGARI, roj. 12. 12. 1930, Murska Sobota, Miklošičeva 2 poklic: ing. agr., delo: upokojenec
6.	Marija BAČIČ, roj. 25. 08. 1947,
Murska Sobota, Južna 12
poklic: spec. pedagog, delo: spec. pedagog
7.	Franc PUCKO, roj. 27. 10. 1949, Murska Sobota, Klavniška 13 a poklic: dipl. ekonomist, delo: direktor
8.	Ludvik ŽGANJAR, roj. 05. 09. 1945, Murska Sobota, Prešernova 18 poklic: dipl. ekonomist, delo: inšpektor
9.	Jože KUHAR, roj. 17. 10. 1957,
Murska Sobota, Ledavsko naselje 28 poklic: ing. agr., delo: direktor
Zap. št. 6, Ime liste: Slovenska ljudska stranka, SLS
1.	Janez OBAL, roj. 14. 01. 1951,
Murska Sobota, Mirna ul. 7
poklic: diplomirani ekonomist, delo: profesor
2.	Anton INHOF, roj. 02. 04. 1942, Murska Sobota, Prežihova 7 a poklic: ekonomski tehnik,
delo: zasebni podjetnik
3.	Jože SAPAČ, roj. 03. 01. 1960,
Murska Sobota, Ivanocijevo naselje 19 poklic: gimnazijski maturant,
delo: selekcija v prašičereji
4.	Ivan IPŠA, roj. 26. 02. 1949,
Murska Sobota, Dijaška ul. 6 poklic: dipl. ing. gradbeništva, delo: direktor
Zap. št. 7, Ime liste: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS
1.	Drago ŠIFTAR, roj. 29. 05. 1956, Murska Sobota, Aškerčeva 5 poklic: ekonomist, delo: direktor
2.	Terezija GRUŠKOVNJAK-BRATINA, roj.
03.	12. 1939, Murska Sobota, Razlagova 28
poklic: doktor stomatologije, delo: upokojenka
3.	Igor JALŠOVEC, roj. 24. 03. 1955, Murska Sobota, Kopališka 31 poklic: strojni tehnik,
delo: delovodja - tehnolog
4.	Rudolf KEREC, roj. 12. 08. 1950, Murska Sobota, Kroška 32 poklic: monter centralnih naprav, delo: samostojni podjetnik
5.	Franc KRAMAR, roj. 23. 07. 1955, Murska Sobota, Sončna 36 poklic: dipl. ing. strojništva,
delo: direktor
6.	Anton VARGA, roj. 02. 01. 1942, Murska Sobota, Mladinska 48 poklic: gradbeni tehnik,
delo: vodja gradbišča
7.	mag. Silva NORČIČ, roj. 20. 12. 1951, Murska Sobota, Vrbišče 1
poklic: doktor stomatologije, delo: zasebna zobozdravnica
8.	Jože GOLOB, roj. 14. 03. 1946,
Murska Sobota, Matije Gubca 21 a poklic: trgovec, delo: voznik avtobusa
Zap. št. 8, Ime liste:
Zeleni Slovenije - Zeleni Sobote
1.	Alojz SRAKA, roj. 22. 08. 1959,
Murska Sobota, Lendavska 19 b poklic: prof. pedagogike,
delo: strokovni delavec
2.	Angela NOVAK, roj. 17. 10. 1943, Murska Sobota, Ivana Regenta 11 poklic: učiteljica, delo: ravnateljica
3.	Irena PAVLINJEK, roj. 12. 01. 1953, Murska Sobota, Temlinova 2 poklic: ing. kemijske tehnologije, delo: direktor komerciale
4.	Jelka ORBAN, roj. 07. 11. 1953,
Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 1 a
poklic: ekonomist,
delo: samostojni devizni referent
5.	mag. Branko MIHOLIČ, roj. 13. 12. 1939, Murska Sobota, Južna 24 poklic: dipl. farmacevt, spec. med. bio., delo: vodja laboratorija
6.	Anton BENKOVIČ, roj. 05. 01. 1942, Murska Sobota, Tomšičeva 50 poklic: dipl. ing. strojništva,
delo: vodja enote
7.	Jože RITUPER, roj. 29. 01. 1946, Murska Sobota, Ledavsko naselje 27 poklic: ekonomski tehnik,
delo: propagandist
8.	Esmeralda BRDNIK, roj. 08. 02. 1949, Murska Sobota, Borovnjakova 12 poklic: med. laborant,
delo: laboratorijski tehnik
9.	Štefan OJNIK, roj. 03. 08. 1945,
Murska Sobota, Razlagova 14 poklic: soboslikar, delo: soboslikar
V tej volilni enoti se voli 9 članov mestnega sveta.
VOLILNA ENOTA 3
zajema območje krajevnih skupnosti Bakovci, Černelavci, Krog, Markišavci, Nemčavci in Rakičan
Zap. št. 1, Ime liste:
Slovenski krščanski demokrati, SKD
1.	Alojz SMODIŠ, roj. 14. 05. 1942, Bakovci, Partizanska 6
poklic: diplomirani ekonomist, delo: analitik
2.	Ludvik ŠKAPER, roj. 19. 12. 1951, Kupšinci 17 b poklic:komercialni tehnik,
delo: samostojni podjetnik
3.	Anton STROPNIK, roj. 05. 02. 1950,
Rakičan, Cvetkova 64 poklic: ekonomist, delo: računovodja
4.	Elemer BARANJA, roj. 25. 06. 1958, Nemčavci 1
poklic: gostinski tehnik, delo: samostojni podjetnik
Zap. št. 2, Ime liste:
Liberalna demokracija Slovenije, LDS
1.	Ivan KAROLI, roj. 06. 04. 1942, Rakičan, Panonska 24
poklic: voznik - inštruktor,
delo: upravnik grajskega kompleksa
2.	Jožef RECEK, roj. 01. 03. 1955, Kupšinci 1 b
poklic: dipl. inženir elektrotehnike, delo: namestnik vodje DE
3.	Alojz LUKAČ, roj. 13. 04. 1939, Bakovci, Panonska 30
poklic: zidarski mojster, delo: upokojenec
4.	Slavko DOMJAN, roj. 22. 09. 1955, Krog, Plečnikova 75
poklic: diplomirani ekonomist, delo: organizator - programer
5.	Branko CIPOT, roj. 27. 05. 1955, Polana 48
poklic: inženir prometa, delo: obrtnik
6.	Dane KATALINIČ, roj. 11. 06. 1947, Bakovci, Mladinska 31
poklic: pred. učitelj biolog.- kemija, delo: ravnatelj
7.	Bernarda RUŽIČ, roj. 09. 02. 1959, Krog, Brodarska 42
poklic: učitelj razrednega pouka, delo: učitelj razrednega pouka
8.	Metod GRAH, roj. 19. 04. 1955, Černelavci, Liškova 10 poklic:inženir elektronike,
delo: direktor trženja
9.	Bojan KOROŠEC, roj. 22. 11. 1951, Rakičan, Cankarjeva 39
poklic: doktor medicine, delo: direktor
IV
Zap. št. 3, Ime liste:
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS
1.	Franc WEINDORFER, roj. 05. 05. 1938, Krog, Murska 80
poklic: gradbeni tehnik, delo: upokojenec
2.	Štefan CELEC, roj. 15. 08. 1932, Rakičan, Vrtna 11
poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec
3.	Viktor KAROLI, roj. 08. 07. 1933, Rakičan, Prešernova 19
poklic: poklicni voznik, delo: upokojenec
4.	Štefan KUHAR, roj. 15. 06. 1932, Veščica 43
poklic: kmetovalec, delo: upokojenec
Zap. št. 5, Ime liste: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD
1.	Jana KOVAČ, roj. 14. 06. 1948, Černelavci, Dolga 31
poklic: dipl. ing. arh., delo: urbanist
2.	Janko ROŽMAN, roj. 24. 08. 1947, Bakovci, Poljska 13
poklic: učitelj, delo: ravnatelj
3.	Janez VUČKIČ, roj. 17. 09. 1940, Rakičan, Panonska 4
poklic: gimnazijski maturant, delo: vodja begunskega centra
4.	Ivan SAPAČ, roj. 08. 11. 1951,
Krog, Murska 111
poklic: tehnik - tehnolog, delo: nezaposlen
5.	Bojan ŠČAVNIČAR, roj. 21. 08. 1950, Satahovci 59 c
poklic: gimnazijski maturant, delo: vodja vzdrževanja
6.	Janez KUHAR, roj. 25. 12. 1940, Bakovci, Stara 26
poklic: prodajalec, delo: poslovodja
7.	Geza KIŠFALVI, roj. 20. 06. 1956, Černelavci, Slovenska 58 poklic: predmetni učitelj,
delo: tajnik ZKD
8.	Ivan KARAŠ, roj. 27. 04. 1952,
Rakičan, Mladinska 14
poklic: ekonomist, delo: vodja prodaje
Zap. št. 6, Ime liste:
Slovenska ljudska stranka, SLS
1.	Draga PERTOCI, roj. 10. 10. 1061, Černelavci, Liškova 4
poklic: magistra farmacije, delo: vodja proizvodnje
2.	Marjan PUCKO, roj. 25. 05. 1954, Černelavci, Liškova 14
poklic: inženir gradbeništva, delo: direktor
3.	Valerija SLEKOVEC, roj. 23. 02. 1954, Krog, Murnova 2
poklic: komercialni tehnik, delo: samostojna podjetnica
Zap. št. 7, Ime liste: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS
1.	Štefan KUPLEN, roj. 20. 05. 1955, Černelavci, Dolga 87
poklic: avtoelektrik, delo: trgovski poslovodja
2.	Anton ŠKRABAN, roj. 07. 06. 1949, Krog, Plečnikova 3 a
poklic: kovač, delo: avtoprevoznik
3.	Štefan VEREŠ, roj. 01. 12. 1944, Bakovci, Vrtna 15
poklic: trgovski poslovodja, delo: nezaposlen
4.	Boris ČERVEK, roj. 31. 10. 1965, Markišavci 28 a
poklic: avtomehanik, delo: avtomehanik
5.	Karel ŠOŠ, roj. 06. 11. 1952,
Veščica 4e
poklic: avtomehanik, delo: direktor
6.	Mirko LONČAR, roj. 10. 10. 1954, Rakičan, Lendavska 32
poklic: gostinski tehnik, delo: trgovski potnik
7.	Jožef KARAŠ, roj. 03. 07. 1960, Kupšinci 53
poklic: offset tiskar, delo: samostojni podjetnik
8.	Geza GABER, roj. 23. 05. 1952, Nemčavci 2 f
poklic: soboslikar - štukater, delo: samostojni podjetnik
9.	Jožef ORŠOŠ, roj. 24. 06. 1963, Polana 39
poklic: monter vodovodnih naprav, delo: monter vodovodnih inštalacij
Zap. št. 8, Ime liste:
Zeleni Slovenije - Zeleni Sobote
1.	Franc MEOLIC, roj. 25. 08. 1954,
Krog, Ravenska 20
poklic: inštalater,
delo: inštalater plinskih naprav
2.	Dragica ŠAJNOVIČ, roj. 22. 03. 1951, Bakovci, Nova ulica 6
poklic: medicinska sestra, delo: zobna asistentka
3.	Geza TEMLIN, roj. 20. 03. 1946, Veščica 25 d poklic: dipl. elektroinženir, delo: vodja vzdrževanja
4.	Boris GUMILAR, roj. 29. 09. 1965, Markišavci 32
poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet
5.	Mišel ZADRAVEC, roj. 16. 07. 1970, Rakičan, Štefana Kovača 12
poklic: elektroenergetik, delo: direktor
6.	Gustaf SEREC, roj. 25. 04. 1949, Satahovci 20 a
poklic: gostinski tehnik, delo: hotelski receptor
7.	Ciril KOVAČIČ, roj. 24. 09. 1950, Krog, Plečnikova 20
poklic: strojni ključavničar, delo: skladiščnik
8.	Jožica VIHER, roj. 18. 03. 1960, Černelavci, Zadružna 28 poklic: ekonomski tehnik,
delo: strokovni sodelavec
9.	Mirko BOŽIČ, roj. 02. 10. 1960, Bakovci, Mladinska 49
poklic: krojač, delo: šabloner
V tej volilni enoti se voli 9 članov mestnega sveta.
Številka: 00607-2/98 Datum: 02. 11. 1998
Predsednik
občinske volilne komisije Mestne občine M. Sobota Bojan ŽUNIČ, dipl. prav., I.r.
VOLILNA ENOTA 4
V tej volilni enoti volijo pripadniki romske skupnosti 1 člana mestnega sveta -predstavnika romske skupnosti
Volilna enota obsega območje cele občine.
1.	Dušan PESTNER, 02. 07. 1963, Černelavci, Kranjčeva 25 poklic: delavec,
delo: likalec
predlagatelj: Jožef BARANJA in skupina volivcev
2.	Jože HORVAT, 04. 05. 1946,
Murska Sobota, Lendavska 17 a poklic: delavec,
delo: samostojni podjetnik, gostilničar predlagatelj: Ignac HORVAT in skupina volivcev
3.	Darko RUDAŠ, 11. 09. 1958, Černelavci, Pušča 38 poklic: kartonažer,
delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Drago HORVAT in skupina volivcev
4.	Janez ŠARKEZI, 08. 11. 1960, Černelavci, Pušča 89 poklic: strojni tehnik, delo: nezaposlen
predlagatelj: Boštjan BAJIČ in skupina volivcev
Številka: 00602-3/98 Datum: 02.11.1998
Predsednica
posebne občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Marija MATJAŠEC, dipl. prav., I.r.
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
V
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji
SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI MESTNE ORČINE MURSKA SOROTA, ki bodo dne 22. novembra 1998
V seznam kandidatur so vpisani naslednji kandidati:
KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI
obsega območje naselja Bakovci
1.	Franc KOJEK, 30. 09. 1963,
Bakovci, Poljska 38 poklic: strojevodja,
delo: strojevodja lokomotive predlagatelj: Alojz SMODIŠ in skupina volivcev
2.	Franc HORVAT, 31. 10. 1053,
Bakovci, Poljska 6
poklic: ključavničar, delo: ključavničarstvo predlagatelj: Alojz SMODIŠ in skupina volivcev
3.	Melita POTOČNIK, 15. 05. 1965, Bakovci, Soboška 10
poklic: učiteljica, delo: učiteljica predlagatelj: Alojz SMODIŠ in skupina volivcev
4.	Jože SREŠ, 23. 03. 1956, Bakovci, Poljska 9
poklic: elektrikar, delo: monter predlagatelj: Anton FISTER in skupina volivcev
5.	Janez BENCAK, 27. 12. 1941,
Bakovci, Partizanska 12 poklic: pek, delo: upokojenec predlagatelj: Anton FISTER in skupina volivcev
6.	Marija KOČAR, 03. 11. 1946,
Bakovci, Poljska 21
poklic: dipl. ekonomist, delo: računovodja
predlagatelj: Anton FISTER in skupina volivcev
7.	Marjan SMODIŠ, 08. 10. 1959,
Bakovci, Mali Bakovci 62
poklic: dipl. ekonomist, delo: uslužbenec
predlagatelj: Alojz SMODIŠ in skupina volivcev
8.	Janez REŽONJA, 27. 05. 1960, Bakovci, Ob potoku 5
poklic: trgovski poslovodja, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Anton FISTER in skupina volivcev
9.	Alojz LUKAČ, 13. 04. 1939,
Bakovci, Panonska 30 poklic: zidarski mojster, delo: upokojenec
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
10.	Anica KUHAR, 17. 07. 1943,
Bakovci, Stara 26
poklic: učiteljica, delo: upokojenka predlagatelj: Alojz SMODIŠ in skupina volivcev
11.	Dane KATALINIČ, 11. 06. 1947, Bakovci, Mladinska 31
poklic: predmetni učitelj bio-ke, delo: ravnatelj
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M\ Sobota
12.	Rado ŠTUMPF, 24. 07. 1949,
Bakovci, Ribiška 24
poklic: inž. agronomije, delo: vodja EE predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
13.	Janko ROŽMAN, 24. 08. 1947, Bakovci, Poljska 13
poklic: učitelj, delo: ravnatelj predlagatelj: Štefan BUZETI in skupina volivcev
14.	Štefan VEREŠ, 01. 12. 1944,
Bakovci, Vrtna 15 poklic: trgovski poslovodja, delo: nezaposlen
predlagatelj: Anton FISTER in skupina volivcev
Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI
1.VOLILNA ENOTA
obsega naselje oz. del naselja Černelavci in sicer ulice: Gorička: neparne številke od 69 do 81 in parne številke od 36 do 150, Jurčičeva, Ledavska, Tavčarjeva, Travniška, Zadružna: neparne številke od 5 do 29 in parne številke od 18 do 34 in Dolga: hišna št. 17.
1.	Drago KOLOŠA, 05. 09. 1952, Černelavci, Ledavska 14 poklic: policist, delo: policist predlagatelj: Jana KOVAČ in skupina volivcev
2.	Marjan HORVAT, 29. 07. 1955, Černelavci, Gorička 69
poklic: pravnik, delo: inšpektor za posebne naloge policije predlagatelj: Boris LONČAR in skupina volivcev
3.	Andrej SMODIČ, 12. 02. 1950, Černelavci, Tavčarjeva 32
poklic: kmetij, tehnik, delo: upravnik EE predlagatelj: Boris LONČAR in skupina volivcev
VI
4.	Jožica VIHER, 18. 03. 1960, Černelavci, Zadružna 28 poklic: ekonomski tehnik,
delo: strokovni sodelavec za okolje in prostor
predlagatelj: Jana KOVAČ in skupina volivcev
5.	Karel ROGAČ, 05. 11. 1937, Černelavci, Tavčarjeva 9 poklic: gradbeni delovodja, delo: upokojenec
predlagatelj: Peter VIHER in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
2. VOLILNA ENOTA
obsega naselje oz. del naselja Černelavci in sicer ulice: Gorička: neparne številke 1 do 65 in parne številke od 2 do 30, Dolga: vse številke, razen št. 17, Črtomirova, Dalmatinova, Gajeva, Gederovska, Liškova, Slovenska in Zadružna: parne številke od 2 do 12.
1.	Vlado PREININGER, 05. 09. 1952, Černelavci, Dolga 83
poklic: vodovodni inštalater, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Štefan KUPLEN ml. in skupina volivcev
2.	Štefan KUPLEN, 20. 05. 1955, Černelavci, Dolga 87
poklic: avtoelektrik, delo: trgovski poslovodja predlagatelj: Mateja HORVAT in skupina volivcev
3.	Elek CELEC, 24. 05. 1957,
Černelavci, Dalmatinova 16 poklic: šofer, delo: avtoprevoznik predlagatelj: Jože PUHAN in skupina volivcev
4.	Franč SLAVIČ, 06. 02. 1958,
Černelavci, Liškova 67 poklic: komercialni tehnik, delo: vodja skladišča predlagatelj: Štefan KUPLEN ml. in skupina volivcev
5.	Emil KONKOLIČ, 29. 05. 1955, Černelavci, Gorička 2
poklic: komercialni tehnik, delo: zavarovalni zastopnik predlagatelj: Mateja HORVAT in skupina volivcev
6.	Metod GRAH, 19. 04. 1955, Černelavci, Liškova 10 poklic: ing. elektrotehnike, delo: direktor trženja predlagatelj: Ksenija AGOŠTON in skupina volivcev
7.	Mihalj AGOŠTON, 11. 11. 1949, Černelavci, Slovenska 39 poklic: ing. telekomunikacij, delo: projektant
predlagatelj: Ksenija AGOŠTON in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
3. VOLILNA ENOTA
obsega naselje oz. del naselja Černelavci, in sicer ulici: Kranjčeva in Pušča
1.	Ivan HORVAT, 19. 08. 1963,
Černelavci, Pušča 61
poklic: kovinar, delo: nezaposlen predlagatelj: Zoltan HORVAT in skupina volivcev
2.	Janez ŠARKEZI, 08. 11. 1960, Černelavci, Pušča 89
poklic: strojni tehnik, delo:_ nezaposlen predlagatelj: Boštjan BAJIČ in skupina volivcev
3.	Jože HORVAT, 25. 04. 1966, Černelavci, Pušča 131
poklic: kovinar, delo: nezaposlen predlagatelj: Anita HORVAT in skupina volivcev
4.	Beno IVKOVIČ. 07. 11. 1965. Černelavci, Pušča 36 poklic: tekstilni delavec, delo: predlagatelj: Boris HORVAT in skupina volivcev
5.	Karel BAJIČ, 15. 07. 1958,
Černelavci, Pušča 4
poklic: delavec, delo: upokojenec predlagatelj: Boštjan BAJIČ in skupina volivcev
6.	Jožef BARANJA, 17. 02. 1966, Černelavci, Pušča 137 poklic: zidar, delo: nezaposlen predlagatelj: Dušan PESTNER in skupina volivcev
7.	Ignac HORVAT, 06. 07. 1963, Černelavci, Pušča 119
poklic: delavec, delo: nezaposlen predlagatelj: Anita HORVAT in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
4. VOLILNA ENOTA
obsega naselje Kupšinci
1.	Jožef RECEK, 01. 03. 1955, Kupšinci lb poklic: dipl. ing. elektrotehnike,
delo: namestnik vodje DE_ predlagatelj: Nada KOVAČIČ-ŠIFTAR in skupina volivcev
2.	Arpad BANFI, 02. 12. 1938,
Kupšinci 62
poklic: kuhar, delo: upokojenec predlagatelj: Bernarda VOGRINČIČ in skupina volivcev
3.	Jožef FISTER, 03.04.1952, Kupšinci 71a poklic: trgovski poslovodja,
delo: poslovodja
predlagatelj: Bernarda VOGRINČIČ in skupina volivcev
4.	Ludvik ŠKAPER, 19. 12. 1951,
Kupšinci 17 b
poklic: komercialni tehnik, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Franc MAKARI in skupina volivcev
5.	Herman ŠIFTAR, 15. 05. 1948,
Kupšinci 12
poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec predlagatelj: Franc MAKARI in skupina volivcev
6.	Bogdan LEMUT, 14. 07. 1964,
Kupšinci 4 a
poklic: dipl. ing. elektrotehnike, delo: organizator - programer predlagatelj: Nada KOVAČIČ-ŠIFTAR in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
5. VOLILNA ENOTA
obsega naselje Polana
1.	Franc BARBARIČ, 22. 04. 1937,
Polana 28
poklic: kmet, delo: kmet
predlagatelj: Štefan ŠKRILEC in skupina
volivcev
2.	Karel OUČEK, 18. 08. 1962, Polana 4 poklic: ing. agronomije,
delo: agronom - posp. prašičereje predlagatelj: Štefan ŠKRILEC in skupina volivcev

3.	Aleksander KERČMAR, 21. 06. 1959, Polana 32
poklic: konfekcionar, delo: mojster predlagatelj: Franc BARBARIČ in skupina volivcev
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
VII
4.	Karel GJERGEK, 25. 03. 1953,
Polana 43a
poklic: avtomehanik, delo: vodja teh. sektorja predlagatelj: Franc BARBARIČ in skupina volivcev
5.	Ludvik ČASAR, 20. 02. 1936,
Polana 1 b
poklic: strojnik, delo: upokojenec predlagatelj: Zlatko SEVER in skupina volivcev
6.	Jože MARIČ, 10. 03. 1935, Polana 14 poklic: mizar, delo: upokojenec predlagatelj: Ludvik ČASAR in skupina volivcev
7.	Štefan MESARIČ, 01. 07. 1950,
Polana 12
poklic: zidar, delo: kmetovalec predlagatelj: Ludvik ČASAR in skupina volivcev
8.	Karel ZELKO, 26. 08. 1954, Polana 31 poklic: dipl. ekonomist, delo: tržni inšpektor - višji svetovalec predlagatelj: Aleksander KERČMAR in skupina volivcev
9.	Štefan RITUPER, 25. 05. 1961,
Polana 43
poklic: avtomehanik, delo: avtomehanik
predlagatelj: Aleksander KERČMAR in skupina volivcev
10.	Nada BAC, 03. 04. 1971, Polana 9 poklic: zdravstveni tehnik,
delo: zdravstveni tehnik predlagatelj: Zlatko SEVER in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
6.VOLILNA ENOTA
obsega naselje Veščica
1.	Franc GOMBOC, 29. 09. 1944, Veščica 5c
poklic: zidar, delo: nezaposlen predlagatelj: Peter BERDEN in skupina volivcev
2.	Geza KRANČIČ ml., 04. 04. 1959, Veščica 28
poklic: trgovec, delo: zav. zastopnik predlagatelj: Karel HORVAT in skupina volivcev
3.	Ludvik VEHAB, 28. 07. 1944,
Veščica 59d
poklic: tekstilni tehnik, delo: kontrolor
predlagatelj: Geza KRANČIČ st. in skupina volivcev
4.	Geza ŠKALIČ, 09. 02. 1957,
Veščica 48
poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist
predlagatelj: Dezider ŠOOŠ in skupina volivcev
5.	mag. Milorad VIDOVIČ, 02. 07. 1938, Veščica 6a
poklic: mag..oec., delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Karel HORVAT in skupina volivcev
6.	Evgen SMODIŠ, 25. 03. 1959,
Veščica 3
poklic: strojni tehnik, delo:/edar predlagatelj: Dezider ŠOOŠ in skupina volivcev
7.	Jože HAUKO, 22. 02. 1960,
Veščica 61a
poklic: trgovec, delo: trgovec predlagatelj: Geza KRANČIČ st. in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST KROG
1. VOLILNA ENOTA
obsega naselje oz. del naselja Krog, in sicer ulice: Dobelska, Linhartova, Murska: neparne št. od 49 do 125 in parne št. od 54 do 124, Plečnikova: neparne št. od 15 do 79 in parne št. od 18 do 88, Rožna in Ulica ob Ložiču
1.	Erika VOGRINČIČ-BARBARIČ,
10. 01. 1955, Krog, Plečnikova 71 poklic: šivilja, delo: kontrolor predlagatelj: Dušan MARENČE in skupina volivcev
2.	Robert BELEC, 17. 10. 1965,
Krog, Ob Ložiču 13
poklic: pravnik, delo: kriminalist predlagatelj: Dušan MARENČE in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
2. VOLILNA ENOTA
obsega naselje oz. del naselja Krog, in sicer ulice:
Murska: neparne št. od 9 do 47 in parne št. od 2 do 52, Brodarska, Murnova, Plečnikova: neparne št. od 1 do 13 in parne št. od 2 do 16, Ravenska, Trubarjeva in Vodnikova
1.	Ludvik NEMEC, 12. 09. 1944,
Krog, Vodnikova 12
poklic: učitelj, delo: ravnatelj predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev
2.	Jože LUKAČ, 07. 07. 1936,
Krog, Brodarska 11
poklic: avtoprevoznik, delo: upokojenec predlagatelj: Franc WEINDORFER in skupina volivcev
3.	Anton ŠKRABAN, 07. 06. 1949,
Krog, Plečnikova 3 a
poklic: kovač, delo: avtoprevoznik predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, konferenca MO M. Sobota
4.	Marjan GRABAR, 08. 06. 1967,
Krog, Brodarska 2
poklic: osnovnošolska izobrazba, delo: mizar
predlagatelj: Zeleni Slovenije, občinski odbor M. Sobota - kandidacijski zbor
5.	Valerija SLEKOVEC, 23. 02. 1954,
Krog, Murnova 2
poklic: komercialni tehnik, delo: samostojna podjetnica predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, predvolilna konferenca M. Sobota
6.	Alojz PERTOČI, 27. 07. 1940,
Krog, Murnova 3
poklic: mehanik, delo: upokojenec predlagatelj: Ana SVETEC in skupina volivcev
7.	Janez HUSAR, 04. 05. 1940,
Krog, Brodarska 31
poklic: kmetijski tehnik, delo: upokojenec
predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev
8.	Gizela LUBŠINA, 04. 05. 1943,
Krog, Murska ul. 28
poklic: učiteljica, delo: upokojenka predlagatlej: Franc WEINDORFER in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volijo 3 člani sveta krajevne skupnosti.
VIH
3. VOLILNA ENOTA
obsega naselje Satahovci
1.	Brigita SEREC, 14. 03. 1960,
Satahovci 55
poklic: inženir gradbeništva, delo: profesorica
predlagatelj: Štefan PISNJAK in skupina volivcev
2.	Marjan OZVATIČ, 30. 11. 1966, Satahovci 59
poklic: vzdrževalec vozil in strojev, delo: servisiranje telegrafov predlagatelj: Štefan PISNJAK in skupina volivcev
3.	Franc BORIŠ, 26. 11. 1958,
Satahovci 28a
poklic: klepar, delo: kleparska dela predlagatelj: Jože SEKOLOVNIK in skupina volivcev
V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI
obsega območje naselja Markišavci
1.	Marjeta ŠKRILEC, 16. 07. 1942, Markišavci 5
poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka
predlagatelj: Boris ČERVEK in skupina volivcev
2.	Stanko ČASAR, 23. 11..1957, Markišavci 18 b
poklic: strojni inženir, delo: predavatelj predlagatelj: Boris ČERVEK in skupina volivcev
3.	Boris GUMILAR, 29. 09. 1965, Markišavci 32
poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec predlagatelj: Boris ČERVEK in skupina volivcev
4.	Vladimir BUKVIČ, 22. 09. 1957, Markišavci 16 c
poklic: strojni ključavničar, delo: steklar predlagatelj: Boris ČERVEK in skupina volivcev
5.	Karel RITUPER, 13. 02. 1957, Markišavci 8
poklic: delovodja, delo: vodja vzdrževanja predlagatelj: Boris ČERVEK in skupina volivcev
Voli se pet članov sveta krajevne skupnosti.
MURSKA SOBOTA, MESTNA ČETRT CENTER
obsega območje mestne četrti Center M. Sobota
1.	Ernest EBENŠPANGER, 17. 09. 1939, M. Sobota, Zelena 37
poklic: dipl. oec., delo: direktor predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija M. Sobota
2.	Alojz VALENČIČ, 12. 04. 1919,
M. Sobota, Slomškova 5 poklic: upravni delavec,
delo: upokojenec
predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija M. Sobota
3.	Aleksander ŠERUGA, 31. 03. 1944,
M. Sobota, Stara 3
poklic: ekonomski tehnik, delo: organizator - programer predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
4.	Josip KELEMEN, 22. 04. 1944,
M. Sobota, Gregorčičeva 46 poklic: dipl. oec., delo: direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
5.	Slavko MEŠIČ, 13. 08. 1948,
M. Sobota, Ulica ob progi 51 poklic: strojni tehnik,
delo: samostojni podjetnik predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka - predvolilna konferenca M. Sobota
6.	Tibor CIGUT, 05. 06. 1959,
M. Sobota, Kardoševa 8 poklic: diplomirani pravnik, delo: tajnik mestne občine Murska Sobota
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
7.	Vladimir GOLDINSKIJ, 18. 01. 1939,
M. Sobota, Cvetkova 28
poklic: dipl. ing. arh., delo: upokojenec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
8.	Jože STVARNIK, 06. 05. 1946,
M. Sobota, Slomškova 68 poklic: učitelj,
delo: višji strokovni delavec predlagatelj: Liberalna demokracija
Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
9.	Jože BENEDIK, 13. 03. 1926,
M. Sobota, Slovenska 37 poklic: kurjač, delo: upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija M. Sobota
10.	Brigita BAVČAR, 18. 11. 1948,
M. Sobota, Štefana Kovača 22 a poklic: dipl. novinarka,
delo: odgovorna urednica predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka - predvolilna konferenca M. Sobota
11.	Boris GOMBOŠI, 17. 06. 1972,
M. Sobota, Slomškova 45
poklic: strojni inženir, delo: ključavničar predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
12.	Ludvik TEMLIN, 05. 01. 1940,
M. Sobota, S. Rozmana 28 poklic: inženir strojništva, delo: upokojenec
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
13.	Koloman HORVAT, 03. 09. 1953,
M. Sobota, Vrtna 8
poklic: konfekcionar, delo: delavec predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor M. Sobota
Voli se 7 članov sveta mestne četrti.
MURSKA SOBOTA, MESTNA ČETRT LEDAVA
obsega območje mestne četrti Ledava Murska Sobota
1.	Maks MEŠKO, 25. 08. 1950,
M. Sobota, Ledavsko nas. 31 poklic: delovodja, delo: podjetnik predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
2.	Karmen PERTOCI, 03. 10. 1969,
M. Sobota, Lendavska 37 c poklic: pravnica,
delo: organizatorka zaposlovanja predlagatelj: Dragan PEJČIČ in skupina volivcev.
3.	Maruša M. NOVAK, 28. 07. 1961,
M. Sobota, Lendavska 19 a poklic: gradbeni tehnik,
delo: samostojna podjetnica
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
IX
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor M. Sobota
4.	Jože KUHAR, 17. 10. 1957,
M. Sobota, Ledavsko nas. 28 poklic: ing. agr., delo: direktor predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
5.	Pavel PONGRAC, 04. 02. 1944,
M. Sobota, Ledavsko nas. 30 poklic: pravnik, delo: pravnik predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
6.	Simona ŠPINDLER, 30. 01. 1969,
M. Sobota, Lendavska 23 a poklic: ekonomist,
delo: voditelj - novinar predlagatelj: Dragan PEJČIČ in skupina volivcev
7.	Franc PUCKO, 27. 10. 1949,
M. Sobota, Klavniška 13 a poklic: dipl. oec., delo: direktor predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
8.	Metka ERJAVEC-GRANOV, 15. 05. 1967, M. Sobota, Lendavska 25 b poklic: dipl. ekonomistka,
delo: direktorica
predlagatelj: Dragan PEJČIČ in skupina volivcev
Voli se 7 članov sveta mestne četrti.
MURSKA SOBOTA, MESTNA ČETRT PARK
obsega območje mestne četrti Park Murska Sobota
1.	Nikolaj HOCHSTETTER, 24. 10. 1945, M. Sobota, Ciril Metodova 11 poklic: ekonomist, delo: vodja enote upravljanje stanovanj predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora
M. Sobota
2.	Geza FARKAŠ, 04. 11. 1948,
M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 40 poklic: diplomirani politolog, delo: načelnik Upravne enote Murska Sobota predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora
M. Sobota
3.	Rudolf MIKOLIČ, 16. 11. 1950,
M. Sobota, Naselje Ljudske pravice 28 poklic: doktor medicine, delo: zdravnik predlagatelj: Liberalna demokracija
Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
4.	Štefan SAPAČ, 08. 04. 1933,
M. Sobota, Tišinska ulica 8 poklic: pedagog, delo: upokojenec predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka - predvolilna konferenca
M. Sobota
5.	Jožef VOURI, 13. 09. 1944,
M. Sobota, Šolsko naselje 10 poklic: ekonomist, delo: direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
6.	Anton INHOF, 02. 04. 1942,
M. Sobota, Prežihova 7 a poklic: ekonomski tehnik, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka - predvolilna konferenca
M. Sobota
7.	Nadja IVANC-MILOŠEVIČ, 09. 12. 1947, M. Šobota, Severjeva 11 a
poklic: profesor, delo: profesor predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
8.	Ludvik ŽGANJAR, 05. 09. 1945,
M. Sobota, Prešernova 18 poklic: dipl. oec., delo: inšpektor predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
9.	Milan KOLBL, 04. 03. 1937,
M. Sobota, Prežihova 4 poklic: trgovski poslovodja, delo: upokojenec
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
10.	Silvij PODLESEK, 15. 06. 1948,
M. Šobota, Kopitarjeva 1 poklic: diplomirani pravnik,
delo: načelnik oddelka Upravne enote Murska Sobota
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
11.	Tibor BAGARI, 12. 12. 1930,
M. Sobota, Miklošičeva 2 poklic: ing. agr., delo: upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
12.	Ivan FERBEŽAR, 15. 11. 1925,
M. Sobota, Prešernova 47 poklic: policist, delo: upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
Voli se 7 članov sveta mestne četrti.
MURSKA SOBOTA, MESTNA ČETRT PARTIZAN
obsega območje mestne četrti
Partizan Murska Sobota
1.	Stanko FARKAŠ, 06. 11. 1948,
M. Sobota, Ivana Regenta 8
poklic: ekonomski tehnik, delo: direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
2.	Martin ŽIŽEK, 18. 11. 1931,
M. Sobota, Cankarjeva 39
poklic: ekonomist, delo: upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
3.	Jurij RECEK, 14. 11. 1957,
M. Šobota, Sončna 2 poklic: kmetijski tehnik, delo: vodja zemljiške knjige predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
4.	Angela NOVAK, 17. 10. 1943,
M. Sobota, Ivana Regenta 11 poklic: učiteljica, delo: ravnateljica predlagatelj: Zeleni Slovenije, občinski odbor M. Sobota - kandidacijski zbor
5.	Jože SAPAČ, 03. 01. 1960,
M. Sobota, Ivanocijevo naselje 19 poklic: gimnazijski maturant, delo: selekcija v prašičereji predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka - predvolilna konferenca M. Sobota
6.	Janez OBAL, 14. 01. 1951,
M. Sobota, Mirna 7
poklic: diplomirani ekonomist, delo: profesor
predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka - predvolilna konferenca M. Sobota
7.	Bela PAVLIČ, 17. 04. 1942,
M. Sobota, Ivanocijevo nas. 20 poklic: diplomirani ekonomist, delo: načelnik oddelka za finance MO predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
8.	Marija BAČIČ, 25. 08. 1947,
M. Sobota, Južna 12 poklic: spec. pedagog, delo: spec. pedagog predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
9.	Zoltan SEVER, 08. 03. 1935,
M. Sobota, Ivanocijevo nas. 22
X
poklic: diplomirani ekonomist, delo: upokojenec
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
10. Marija RATKO, 31. 07. 1944,
M. Sobota, Vinka Megle 8 poklic: ekonom, tehnik, delo: upokojenka predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor M. Sobota
Voli se 7 članov sveta mestne četrti.
MURSKA SOBOTA, MESTNA ČETRT TUROPOLJE
obsega območje mestne četrti Turopolje Murska Sobota
1.	Jože TERNAR, 01. 02. 1933,
M. Sobota, Kajuhova 10 poklic: profesor, delo: založnik predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLDS, volilna konvencija
2.	Mišo FAFLIK, 03. 05. 1951,
M. Sobota, Jakobovo nas. 43 poklic: gostinski tehnik, delo: blagajnik predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora
M. Sobota
3.	Tomaž BERKE, 14. 03. 1977,
M. Sobota, Juša Kramarja 4 poklic: študent, delo: študent predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor M. Sobota
4.	Helena PINTARIČ, 14. 09. 1944,
M. Sobota, Kajuhova 46 . poklic: pravnik, delo: upokojenka predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
5.	Karel-Drago FLISAR, 08. 10. 1952,
M. Sobota, Cankarjeva 77
poklic: pleskar, delo: samost, podjetnik predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor M. Sobota
6.	Mirko ŠABJAN, 24. 10. 1949,
M. Sobota, Kajuhova 56
poklic: inž. gradbeništva, delo: direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
7.	Helena FRUMEN, 12. 06. 1948,
M. Sobota, Jakobovo nas. 44
poklic: učiteljica, delo: predmetni učitelj predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, svet mestnega odbora M. Sobota
Voli se 7 članov sveta mestne četrti.
KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI
obsega območje krajevne skupnosti Nemčavci
1.	Karel FUJS, 26.08.1944, Nemčavci 14a poklic: ekonomski tehnik,
delo: nezaposlen
predlagatelj: Anton FORJANIČ in skupina volivcev
2.	Stanko VITEZ, 29.05.1953, Nemčavci 18 poklic: varnostnik, delo: varnostnik predlagatelj: Anton FORJANIČ in skupina volivcev
3.	Ciril GRAH, 02. 04. 1952, Nemčavci 23 poklic: mizar, delo: samost podjetnik predlagatelj: Goran PERKIČ in skupina volivcev
4.	Peter SOVJAK, 12. 03. 1954,
Nemčavci 22
poklic: inštalater ogrevalnih naprav, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Anton FORJANIČ in skupina volivcev
5.	Ervin PINTER, 14. 02. 1947, Nemčavci 34 poklic: ekonomist,
delo: finančno investicijska^ dela predlagatelj: Goran PERKIČ in skupina volivcev
6.	Štefan BARBARIČ, 05. 12. 1946, Nemčavci 20
poklic: ing. elektrotehnike, delo: svetovalec za telekomunikacije predlagatelj: Goran PERKIČ in skupina volivcev
7.	Simon PETROVIČ, 23. 08. 1971, Nemčavci 14 b
poklic: študent, delo: študent predlagatelj: Anton FORJANIČ in skupina volivcev
8.	Evgen HARI, 01. 11. 1944, Nemčavci 3b poklic: ing. strojništva, delo: vodja tehnologije - pomočnik direktorja predlagatelj: Goran PERKIČ in skupina volivcev
9.	Dušan BENCIK, 15. 01. 1958,
Nemčavci 2a
poklic: dipl. ekonomist, delo: direktor predlagatelj: Goran PERKIČ in skupina volivcev
10.	Elemer BARANJA, 25. 06. 1958, Nemčavci 1
poklic: gostilničar, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor M. Sobota
Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN
obsega območje krajevne skupnosti Rakičan
1.	Adam LUTAR, 22. 12. 1946,
Rakičan, Tomšičeva 23 poklic: šofer, delo: šofer predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
2.	Geza GYÖREK, 18. 12. 1939, Rakičan, Panonska 67
poklic: kmetovalec, delo: kmetovanje predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
3.	Štefan FARTELJ, 30. 05. 1939, Rakičan, Panonska 6
poklic: avtomehanik, delo: upokojenec predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
4.	Franc OLAJ, 28. 09. 1948,
Rakičan, Zvezna 3
poklic: trgovec, delo: poslovodja predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
5.	Ivan KAROLI, 06. 04. 1942,
Rakičan, Panonska 24 poklic: voznik - inštruktor,
delo: upravnik grajskega kompleksa predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
6.	Janez KUPLEN, 26. 12. 1955, Rakičan, Jezera 11
poklic: trgovec, delo: prodajalec predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
7.	Martin DURIČ, 10. 11. 1944, Rakičan, Cvetkova 16
poklic: trgovec, delo: prodajalec predlagatelj: Janez BOHAR in skupina volivcev
Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti.
Številka: 00608-2/98 Datum: 02.11.1998
Predsednik
občinske volilne komisije Mestne občine M. Sobota Bojan ŽUNIČ, dipl. prav., ir.
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
XI
Na podlagi 3. in 56. člena Zakona o referendumu in o Ijudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 in 34/96) ter 23., 62. in 86. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, št. 28/95, 21/96, 8/97 in 63/98) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 13. oktobra 1998, sprejel
SKLEP
o razpisu posvetovalnega referenduma za razdelitev naselja Černelavci in za razdružitev KS Černelavci
1.	člen
Razpiše se posvetovalni referendum za ugotovitev interesa
1.	občanov naselja Černelavci o razdelitvi naselja Černelavci na dve naselji, in sicer, da se:
-	ulici Pušča in Kranjčeva oblikujeta kot novo naselje, z imenom Pušča
-	preostale ulice v naselju Černelavci, in sicer: Črtomirova, Dalmatinova, Dolga, Gajeva, Gederovska, Gorička, Jurčičeva, Ledavska, Liškova, Slovenska, Tavčarjeva, Travniška in Zadružna, ostanejo naselje Černelavci;
2.	občanov Krajevne skupnosti Černelavci o razdružitvi dosedanje krajevne skupnosti Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti.
2.	člen
1. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu v naselju Černelavci, se glasi:
»Ali ste za to, da se naselje Černelavci , razdeli na dve naselji, in sicer, da se:
-	ulici Pušča in Kranjčeva oblikujeta kot novo naselje, z imenom Pušča
-	preostale ulice v naselju Černelavci, in sicer: Črtomirova, Dalmatinova, Dolga, Gajeva, Gederovska, Gorička, Jurčičeva, Ledavska, Liškova, Slovenska, Tavčarjeva, Travniška in Zadružna, ostanejo naselje Černelavci?«
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
2. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu v naseljih Černelavci, Kupšinci, Polana in Veščica, se glasi:
»Ali ste za to, da se Krajevna skupnost Černelavci razdruži in da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?«
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
3.	člen
Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 22. novembra 1998, od 7.00 do 19.00 ure, na glasovalnih mestih, določenih za lokalne volitve.
4.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati o vprašanju, navedenim v 2. členu, pod točko 1., občani in (občanke, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku naselja Černelavci.
Na referendumu imajo pravico glasovati o vprašanju, navedenim v 2. členu, pod točko 2., občani in občanke, ki so vpisani v splošnih volilnih imenikih za naselja Černelavci, Kupšinci, Polana in Veščica.
5.	člen
Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se šteje 22. oktober 1998.
6.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija, pri čemer smiselno uporablja določila Zakona o referendumu in Ijudski iniciativi ter Zakona o lokalnih volitvah.
7.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep se objavi tudi na krajevno običajen način.
Številka: 00603-1/98 V M. Soboti, dne 13. oktobra 1998
Predsednik mestnega sveta Rudolf HORVAT, dipl. jur., ir.
XII
SOCIALA
SPREMEMBE PRI IZVAJANJU JAVNIH DEL V LETU 1999
V
skladu s sprejetim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je bil objavljen v Ur. listu RS, števila 69, z dne 9. 10. 1998, so sprejete tudi spremembe na področju izvajanja javnih del.
Zakon javna dela opredeljuje, da so javna dela lokalni in državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni spodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi in razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.
Javnih del ne smejo organizirati delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička ali kadar bi z javnimi deli na trgu povzročili nelojalno konkurenco.
Prednost pri vključevanju v javna dela bodo imele mlajše in dolgotrajno brezposelne osebe, invalidne osebe, brezposelne osebe, ki prejemajo denarna nadomestila ali denarno pomoč. Zaposlitev v okviru javnih del se bo upoštevala kot zaposlitev za določen čas, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Brezposelna oseba, ki bo vključena v javna dela, bo imela pravico do plače v višini izhodiščne plače tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe za delo, ki ga bo opravljala v programu javnih del, pravico do povrnitve stroškov prevoza na delo z javnim prevoznim sredstvom in pravico do povrnitve stroškov prehrane ter do vključitve v program usposabljanja in izo-
braževanja. Sredstva za izvajanja javnih del zagotavlja zavod in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del.
Razpis za izvajanje programov javnih del za leto 1999 bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje objavil v novembru 1998. Rok za prijavo na razpis programov javnih del za leto 1999 pri zavodu bo od 20.11. 1998 do 5. 12. 1998.
Mestna občina Murska Sobota obvešča vse izvajalce javnih del, ki želijo v letu 1999 izvajati programe javnih del in nameravajo občino zaprositi za financiranje programov kot naročnika javnih del, da predpisane in izpolnjene obrazce za prijavo javnih del v letu 1999 pošljejo na Mestno občino Murska Sobota najkasneje do 25. novembra 1998.
Predpisane obrazce za prijavo javnih del v letu 1999 naj do navedenega roka na Mestno občino Murska Sobota pošljejo tudi tisti izvajalci, ki bodo programe javnih del začeli izvajati leta 1999. Vse prijave za izvajanje programov javnih del v letu 1999 potrebujemo zaradi zagotovitve oziroma načrtovanja potrebnih finančnih sredstev v proračunu za letu 1999.
Izvajalce javnih del, ki bodo prijavili programe izvajanja javnih del v letu 1999, bo Mestna občima Murska Sobota o odobritvi izvajanja programa in financiranja programa (oziroma neodobritvi) obvestila in jim vrnila obrazce za prijavno na razpis do 2. 12. 1998, tako da se bodo do razpisnega roka, to je 5. 12. 1998, lahko prijavili pri zavodu.
♦ Rofina BERNJAK
DA BO INVALIDOM AVTOBUSNA POSTAJA LAŽJE DOSTOPNA, delavci hitijo z urejanjem poti, ki bo ljudem na vozičkih omogočila tisto,česar zaradi stopnic doslej niso zmogli priti na avtobusno postajo brez tuje pomoči. Kot nazorno kaže fotografija bo zdaj drugače in do avtobusnega postajališča dostop invalidnim osebam več ne bo ovira.
OBVESTILO HUMANITARNIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVA
Za dopolnjevanje programov redne dejavnosti posameznih socialnovastvenih in zdravstvenih institucij Mestna občina Murska Sobota podpira in omogoča delovanje različnih humanitarnih organizacij in društev, ki s svojimi programi pomagajo posebnim kategorijam prebivalcev naše občine. Tudi v letu 1999 se bodo programi humanitarnih organizacij in društev na področju socialnega varstva in zdravstva financirali. Zato naj vse humanitarne organizacije in društva, ki izvajajo programe na področju socialnega varstva in zdravstva, poročila o realizaciji programov za leto 1998 in finančno ovrednotene programe za leto 1999 do 30. novembra 1998 pošljejo na naslov Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.
NA JESEN ŽIVLJENJA S PODPORO PALICE
NI nam znano ime starostnika na fotografiji; pred tednom starejših občanov in prireditvah, ki se bodo potekale, pa bi radi spomnili, da nas potrebujejo vse leto. Utrujeni in upešani od življenja se naslanjajo na nas vsaj tako kot palico, na katero se opirajo pri hoji. in potrebujejo našo pomoč, ko ne zmorejo več sami. Razveseljujejo pa se pozornosti v obliki srečanj, kakršno bo tradicionalno za starejše občane v kavarni hotela Diana. Letošnje se bo pričelo 18. novembra ob 12.00, na njem pa bodo obdarili najstarejšega občana in občanko Mestne občine Murska Sobota.
7. november 1998
15
ZDRAVSTVO
ŽIVLJENJSKO POMEMBNO DARILO
O
b mednarodnem dnevu starejših občanov oktobru je Anton Slavic invalidskemu upokojencu Mihaealu Ficku iz Partizanske 13 v Murski Soboti vročil darilo, prenosno dihalno napravo - jeklenko s kisikom. Dragoceni medicinski aparat je podjetje Orfan, katerega lastnik je Franc Škrilec, priskrbelo iz Amerike, vreden pa je 308.000 tolarjev. Sredstva sta poleg mestne občine Murska Sobota prispevali območna enota zarovalnice Triglav in podjetje Intering. Prenosna jeklenka s kisikom bo astmatičnemu bolniku, ki je bil s cevko povezan z aparaturo v prostoru in življenjsko ogrožen ob vsakem izpadu elektrike, omogočila gibanje tudi na prostem. Vidno ganjen se je ob navzočnosti žene zahvalil vsem, ki so mu pomagali. Predvsem Mariji Horvat, ki kot dolgoletna socialna delavka vodi pristojno komisijo pri soboškem društvu upokojencev. Pri tem ji pomaga tudi predsednik društva upokojencev Jože Vild, posvetovalnica za starostnike v upokojenskem bloku, kjer je sedež Društva upokojencev Murska Sobota, pa je prva tovrstna v Sloveniji.
POSLOVANJE IN NALOŽBE SOBOŠKE BOLNIŠNICE TER POTREBE PO NEGOVALNIH POSTELJAH ZA OSTARELE IN SOCIALNO ŠIBKE
»Letošnji poslovni rezultati so ugodnejši od lanskih, ko smo poslovno leto končali z okrog 140 milijoni tolarjev izgube. Ob letošnjem polletju je ta le še 32,5 milijona tolarjev,« je na tiskovni konferenci povedal direktor soboške bolnišnice v Rakičanu dr. Bojan Korošec in nas seznanil tudi s končanjem nadgradnje internega oddelka in nove patologije. Skupna vrednost naložb je po direktorjevih besedah ocenjena na 228 milijonov tolarjev. Večino (80 odstotkov) jih bo poravnala država, ostanek pa bo šel iz naložbenih sredstev bolnišnice Murska Sobota.
Ta bo poleg kliničnega centra v Ljubljani in bolnišnice v Šempetru z novo standardizacijo slovenskih bolnišnic pridobila pomembna materialna sredstva - v pričakovani višini 53 milijonov tolarjev. Z novo kategorizacijo pa bo bolnišnica v Rakičanu izgubila 8377 bolnišničnooskrbnih dni ter med doslej samostojnimi oddelek za ušesa, nos in grlo ter očesnega. Soboška bolnišnica, ki je po odlivu pacientov četrta v Sloveniji, z zmanjševanjem programov gotovo ne bo pridobivala, ampak izgubljala. Ohranila pa bo svoj regionalni status. Če bodo parlamentarni odborniki za zdravstvo imeli posluh za ostarele in socialno šibke paciente iz Pomurja, pa bo morda rešeno tudi vprašanje zagotavljanja negovalnih postelj.
NOV
ZAPISOVALEC SRČNIH UTRIPOV PLODU
S
plošna bolnišnica Murska Sobota je bogatejša za kardiotokografski aparat v ginekologiji in porodništvu. V
pretežni meri ga je financiral Lions klub iz Murske Sobote, ki je po izjavi Karla Karbe za novo aparaturo namenil 2.500.000 tolarjev. Uporabo zapisovalca plodovih srčnih utripov je na tiskovni konferenci v septembru predstavila predstojnica porodniško-gineko-loškega oddelka dr. Eva Koltaj-Kocan.
Pojasnila in zapisala je, da je osluškovanje osnova nadzora ploda v nosečnosti in pred porodom. Učinki pa so zmanjšanje predporodne umrljivosti in obolevnosti, ki jih uvaja uporaba elektronske tehnike za neprekinjeno spremljanje srčnih utripov s tako imenovano fonokardiografijo in plodovo elektrokardiografijo. CTG - kot se Honov aparat imenuje - je posodobil poprejšnje poslušanje utripov plodu s stetoskopom, saj kardiotokograf ves čas beleži srčno frekvenco in maternične popadke na poseben papir. Z njega je razvidna morebitna tvegana nosečnost, pa tudi vsi drugi podatki, ki jih potrebuje porodničar, da lahko pomaga pri rojevanju zdravih otrok.
Podatke o boljšem poslovanju bolnišnice v Rakičanu je ob predaji dragocene aparature v Upravi splošne bolnišnice podal njen direktor dr. Bojan Korošec in seznanil tudi z naložbo v patologijo, ki je zrasla ob pomoči sredstev ustanovitelja - države. Če bomo želeli imeti v pokrajini z nizko rodnostjo in visoko stopnjo umrljivosti čim prej novo porodnišnico, pa bomo morali očitno poskrbeti sami.V program novogradenj v bolnišničnem zdravstvu kratkoročno ni uvrščena, še vedno pa tudi ni jasno, ali se bo potrebno zadovoljiti le z obnovo obstoječe nefunkcionalne porodnišnice. Podatek, ki smo ga slišali, da v njej v zadnjih letih ni umrla nobena porodnica, je zato spodbuden glede na število (150-300) porodov, ne pa tudi na stanje. Rakičanska je med štirinajstimi porodnišnicami v Sloveniji gotovo tista, ki ima najslabše razmere za dajanje novih življenj številčno šibkega naroda.
REKORDERJI MED
KRVODAJALCI
NA SPREJEMU PRI ŽUPANU
N
a osnovi podatkov Območnega združenja Rdečega križa M. Sobota je bil v septembru pri županu mestne občine sprejem za krvodajalce, ki so največkrat darovali kri.
»Edinstvene človeške sposobnosti nas dvigajo nad živalski
svet. Sorazmerno s tem, koliko le-te udejanjamo in jih razvijamo, se veča možnost, da izpolnimo svoje enkratno bivanje in plemenitost našega poslanstva. S tem, da ste se tolikokrat dokazali kot darovalec krvi, dokazujete svoje bogato človeško poslanstvo,
za kar vam izrekam globoko spoštovanje,« se je trinajstim rekorderjem, ki so darovali kri več kot 60- krat pod zgornje besedilo podpisal Anton Slavic. Sonja Švenda, poslovna sekretarka na mestni občini Murska Sobota, je vročevala rože, župan pa knjige Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju avtorja zdravnika Jožeta Zadravca. Navzoči sta bili tudi Marija Zadravec, predsednica, in Marija Sobočan, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa.
18
številka 9
Prvi na seznamu krvodajalcev mestne občine Murska Sobota je Franc Fartek iz Stare ulice 3, ki je daroval kri kar 128-krat. Boris Škrjanec iz Lendavske 19 b je dosegel številkol04, Janez Drvarič 92, Mirko Šeruga 80, Evgen Želodec 72 , Štefan Zelko 67, Karel Albert 65, Štefan Obal 64, Stanko Zorjan 63, Karel Dolgov in Oto Baranja 61 ter Mišo Faflek in Franc Vlaj 60. Z darovanjem dragocene tekočine so gotovo rešili marsikatero življenje, za kar jim gre zahvala.
NOVICE
NAJ MLAJŠI S ČOPIČI IN BARVAMI
Najmlajši iz soboškega vrtca Urška v Prešernovi ulici so se s čopiči in barvami lotili drvarnice na dvorišču svojega vrtca. Že pred tem sta jim ob pomoči donatorjev barve in čopiče priskrbeli vzgojiteljici Olga in Jadranka ter se dogovorili z akademskim slikarjem Sandijem Červekom, da bo malčkom prišel svetovat. Le tega res ni bilo treba veliko, samo pokazati jim je bilo treba, kako se čopič namoči v posodo z barvo, potem pa nanese na steno. V manj kot tri četrt ure je bila stena drvarnice poslikana tako, kot so si to želeli malčki vrtca Urška sami.
NAŠLI SO OKOSTJE KONJA
Otroci iz blokov v Razlagovi ulici v M. Soboti so bili ob izkopavanju zemlje za novo plinsko postajo med blokoma številka 18 in 20 zelo pozorni in so se po odhodu delavcev sami podali na »arheološko delo«. Tako so našli ostanke okostja, najverjetneje konja, kar je bilo razpoznati iz močnejših kosti, ostankov kopita ter podkve in zobovja. Mladi so bili najdbe zelo veseli, manj veseli pa starši Andreje, Aleša, Aljaža, Darjana, Gregorja, Jureta in Matjaža.
UPOKOJENCI-LITERATI OB MURI
V klubskih prostorih soboškega Društva upokojencev so se konec oktobra na pobudo Jožeta Vilda zbrali literati-upokojenci z obeh bregov reke Mure in ustanovili sekcijo Literarnega kluba Zveze društev upokojencev Slovenije. Ta klub združuje v Sloveniji že 200 pišočih upokojenk in upokojencev, pri založbi v Mariboru pa je doslej izšlo 60 knjig z njihovimi deli.
Jože Vild - kot predsednik soboškega upokojenskega društva - je že dalj časa član tega literarnega kluba pri ZDUS; povzel je pobudo za ustanovitev pomurske sekcije tega kluba, ker je med upokojenkami in upokojenci v deželi ob Muri dovolj ustvarjalcev. Še najbolj je znana pisateljica Karolina Kolmanič - vsem zbranim je iz lastnih izkušenj povedala, kako težko se je iz anonimnosti prebiti v javnost. To pa naj bi omilila prav vključenost v Literarni klub ZDU Slovenije.
POMOČ POSOČJU
Območno združenje Rdečega križa Slovenije v M. Soboti je takoj po katastrofalnem potresu v Posočju pozvalo zavode, ustanove in podjetja ter posameznike, da po svojih močeh ; pomagajo prizadetim. Za zgled je OO RKS M. Sobota takoj sam nakazal 200 tisoč tolarjev na posebni zbirni račun pri Rdečem križu Slovenije. Krajevni organizaciji Rdečega križa Grad in Kuzma na Goričkem sta nakazali po 50 tisoč tolarjev, nekaj organizacij od 5 do 15 tisoč tolarjev, soboško podjetje Dinos 100 tisočakov, tovarna Mura je v skladišče Rdečega križa Slovenije v Ljubljani odpeljala 50 oblačil. Denar je najbrž nakazalo še kakšno podjetje, a tega doslej niso sporočili. Območnemu združenju RKS M.Sobota je pripravljenost za pomoč ponudil tudi zasebnik Slavko Mešič iz Noršinske 4 v Murski Soboti, kjer izdelujejo betonske zidake. Naložili so osem palet oziroma 400 betonskih zidakov, vrednih 60 tisoč tolarjev.
Na priloženi fotografiji: Nalaganje zidakov za Posočje
SREČANJE PEVK IN PEVCEV PO 50 LETIH
Konec oktobra so se v soboški restavraciji Eurest zbrali nekdanji pevci in pevke Sindikalnega kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač, ki je bilo ustanovljeno 10. oktobra 1948. Po 50 letih jih je sklicalo soboško Društvo upokojencev, katerega predsednik je Jože Vild, ki je tudi prepeval v tem zboru ter bil med ustanovitelji SKUD Š.Kovač. Sicer je večina najprej prepevala v pevskem zboru Glasbene matice pri Glasbeni šoli v Murski Soboti, od 15. januarja 1946 in zatem v Sindikalnem pevskem zboru Glasbene matice. Prvi zborovodja je bil Ferdo Pirc, ki je že po letu dni odšel za zborovodjo opernega zbora v Maribor, za njim pa je za dolga leta dirigentsko palico prevzel prof. Vladimir Močan. Ime slednjega že 17 let ponosno nosi pevski zbor soboškega Društva upokojencev, Sindikalni mešani pevski zbor Štefana Kovača v Murski Soboti pa obstaja še danes in ga uspešno vodi kot zborovodka Alenka Brulc-Šiplič.
OB PIRAMIDI ŠE KRIŽ
Lani je bila pred dnevom mrtvih na pokopališču v Murski Soboti slovesnost z blagoslovitvijo ob ponovni postavitvi križa z napisom Vsem žrtvam 1941-1945, ki je bil odstranjen leta 1966. V imenu Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je sprejel sklep o ponovni postavitvi križa, je spregovoril predsednik Rudi HORVAT, o pobudi pa mestni svetnik Franc ZVER, ki je predlagal postavitev križa že pred dvema letoma. Verski obred in blagoslovitev križa so opravili dekan soboške dekanije Martin POREDOŠ, župnik soboške župnije sv. Nikolaja Martin HORVAT in evangeličanski duhovnik Leon NOVAK. Navzoča je bila tudi predstavnica židovske skupnosti, slovesnost pa je z verskimi pesmimi popestril mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Frančka ZVERA.
7. november 1998
19
FOTOREPORTAŽA 
MED ROJAKI V BETHLEHEMU
T
udi tokrat nismo bili med obiskovalci rojakov v Bethlehemu, zato namesto avtorske reportaže v glasilu mestne občine objavljamo fotografije, posnete v tem z Mursko Soboto pobratenim mestom v Ameriki.
Od 13. do 23. avgusta je bila namreč tam skupina vodil jo je profesor Jože Vukan - in poleg Bethelehema videla tudi New York in Washington ter Niagarske slapove. Slednje brez pevcev, ki so, tako kot ekipa Idee TV, prišli domov tri dni prej, vseeno pa v sedmih dneh marsikaj posneli in v tako imenovani obljudeni deželi ugotovili, da je Amerika pravzaprav doma. Domov so prinesli fdm z osebnimi in dokumentarnimi fotografijami tedenskega druženja z rojaki, ki živijo čez veliko lužo in si želijo tesnejših vezi z domovino. Čeprav so jo nekoč zapustili, se vedno znova radi vračajo sem, kjer so ostali svojci in njihove korenine. Za njihove potomce pa bi bili zelo dobrodošli izmenjava in obiski otrok -njihovi bi se pri nas učili slovenskega, naši učenci pa pri njih angleškega jezika. V ta namen je bilo namreč na
pristojnem občinskem odboru za mednarodne odnose izrečenih že veliko besed, njegov predsednik Miran Gyorek pa je že dvakrat obiskal Ameriko. O učinku obiskov in neposredni izmenjavi pa zaenkrat ne vemo ničesar, kar bi vam lahko posredovali kot uporabno informacijo - poleg fotografij, ki pričajo, da so rojaki v Bethelehemu vzeli pobratenje z Mursko Soboto zares.
♦ Foto: Š.V. CELEC
20
številka 9
mm
Predstavljamo
KARATE KLUB KYU MURSKA SOBOTA
K
arate klub Kyu je začel delovati jeseni 1996, ko se je iz Ljubljane vrnil Borut Sušeč. Le-ta je od leta 1994 občasno s karatejskimi in pedagoškimi nasveti pomagal Jožku Horvatu-Mucu, ki je takrat vodil karate sekcijo v okviru romskega društva Romani Union. Njuno prvo srečanje sega v začetek osemdesetih let, ko ju je povezovalo delo v občinskem predsedstvu Zveze mladine, leta 1985 pa je Jožek začel pri Borutu trenirati karate v takratni Karate sekciji soboškega Partizana.
Zakaj sploh ime Kyu? Tako je poimenoval svojo sekcijo že Jožek Horvat v letu 1994. Ime se je nato preneslo tudi na klub. Kyu v japonščini pomeni devet, kolikor je tudi stopenj (izpitov), ki jih mora preiti učenec na poti do črnega pasu, torej do naziva mojstra karateja. Ime kluba tako simbolizira pot (po japonsko DO) učenja do samostojnosti karateista, pri čemer je poudarek na petih osnovnih načelih treninga (dojo kun): razvijanju značaja, iskrenosti, volji do dela, spoštovanju in samoobvladovanju. Ne samo tekmovalni rezultat mladega športnika, tudi njegov razvoj v celovito osebnost je skozi treniranje v klubu izjemno pomemben.
Klub je od marca 1997 uradno registriran kot društvo pri Upravni enoti Murska Sobota. Vadba skupin poteka na Osnovni šoli 2 v Murski Soboti in Osnovni šoli Tišina za šolarje ter na Srednji strojni in tekstilni šoli za
odrasle. V klubu so zelo zadovoljni z vodstvi obeh osnovnih šol, ker imata vodstvi šol velik posluh za kakovostno vzgojo mladih šolarjev. Prav to želijo doseči tudi ob vadbi karateja.
Z doseženim znanjem šolarjev so v klubu zadovoljni. Glede na relativno kratek staž treniranja zaenkrat še ne posegajo po najboljših mestih v odprtih kategorijah, izkazali pa so se na dveh mednarodnih turnirjih, kjer so v kategorijah po pasovih odnesli nekaj prvih, drugih in tretjih mest. Med najboljše spadajo: Lea
Sedonja in Katja Logar (ki sta
tudi), Miha Voroš, Benjamin Vaz Ferreira (ki bi bil še boljši, če ne bi preveč časa prebil pred računalnikom), Nataša Grof, Sašo Kocen, Adam Mesarič, Manuel Hahn, Samo Zelko (ki je poosebljena energija in poleg karateja še kolesari), Goran Gjergjek in Sašo Pučko (zelo talentiran, dokazati se mora še z vztrajnostjo). Ekipa malčkov (Samo Zelko, Boštjan Lovenjak in Uroš Bencak) je na zadnjem pomurskem prvenstvu v Radencih zasedla drugo mesto, ekipa starejših deklic (Lea Sedonja, Katja Logar in Nataša Grof) pa četrto mesto.
Z otroci vadijo: Elvira Mulalič, Borut Sušeč in Goran Jakovljevič, ki so vsi mojstri karateja (Elvira in Borut imata na Fakulteti za šport opravljen izpit za trenerja karateja, Goran pa za inštruktorja) ter vaditelja Jožek Horvat in Simona Matuš.
Da bi dosegli dobre rezultate,
dajejo v klubu tako tehniki karateja (kaj učiti) kot pedagoškemu izobraževanju (kako poučevati) velik poudarek. Elvira in Borut imata dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi. V karate šoli Dojo v Črnučah, kjer sta vrsto let trenirala in poučevala, so jima podelili diplomo za dobrega trenerja, Elvira pa je prejela tudi diplomo zaslužnega športnika. Bila je slovenska prvakinja pri mlajših in starejših pionirkah, kadetinjah in članicah; na evropskih prvenstvih v tradicionalnem karateju 1994 in 1995 je kot mladinka dosegla eno drugo in tri tretja mesta v različnih disciplinah, na svetovnem prvenstvu v tradicionalnem karateju v Trevisu 1994 pa se je uvrstila na
peto mesto v katah.
Pedagoško in strokovno znanje za delo z mladimi črpajo v prvi vrsti preko izobraževalnih seminarjev mojstra Toneta Ančnika iz Črnuč, ki poklicno vodi šolo karateja in predava tudi na Katedri za borilne veščine Fakultete za šport v Ljubljani. V tujini se izobražujejo pri mojstru Paolu Bolaffiu iz Trsta ter občasno pri japonskih inštruktorjih, ki poučujejo v okviru JKA (Japan Karate Association) v Evropi.
Na tekmovanjih sodelujejo -poleg pomurskih - največ s klubi iz Črnuč, Sežane, Bohinja in Čakovca. V teh krajih se redno udeležujejo konectedenskih seminarjev, v Bohinjski Bistrici pa vsakoletne poletne šole karateja.
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE IZBRANIH PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURŠIČA SOBOTA ZA LETO 1999
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa za leto 1999.
Mestna občina Murska Sobota bo iz sredstev proračuna sofinancirala programe:
-	redno rekreacijsko vadbo,
-	šolski šport,
-	tekmovalni šport, vrhunski šport,
-	kategorizirane športnike,
-	izobraževanje strokovnih kadrov,
-	najem športnih objektov,
-	stroške investicijskega vzdrževanja,
-	investicije,
-	delo osrednjih izvajalcev.
II.
Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje:
-	imajo sedež in delujejo na območju Mestne občine Murska Sobota,
-	predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto in popolne spiske članstva,
-	imajo usklajena pravila (statut) z novim zakonom o društvih (UL RS št. 60/95).
III.
Rok za oddajo predlogov je 30. november 1998 na naslov: MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Kardoševa 2, 9000 MURSKA SOBOTA, kjer dobite enotne obrazce za prijavo.
(Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi Murska Sobota, Mladinska 3, tel: 37 960)
IV.
Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za sofinanciranje športnih programov.
V.
Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba.
7. november 1998
21
ŠPORT
JUDO ZA VSE OSNOVNOŠOLCE
0
rganizatorji juda pravijo: Judo ni samo šport - je obramba in napad, ki uravnoveša človekov značaj.
Zato se na vseh soboških osemletkah ter po šolah v okolici to jesen predstavlja šolarkam in šolarjem razredne stopnje Judo klub iz Murske Sobote, ki ima za seboj že 40 let uspešnega dela. Kot organizatorji iz vodstva kluba sodelujejo predsednik Anton Tonček Kos, podpredsednik An-
ton Rančigaj in trener Danijel Vehab. Na posebnih tekmovalnih blazinah pa se pod vodstvom Zorana Kosa predstavlja skupina mladih in perspektivnih judoistk in judoistov soboškega kluba, katerega člani in članice se z judom kot borilno veščino v Murski Soboti ukvarjajo že od leta 1957. Prikazanih veščin so šolarji izredno veseli in marsikdo se bo odločil za vključitev v soboški Judo klub.
USPEŠNA SEZONA ROLERJEV
R
olanje je dejavnost, ki je razširjena med mladimi in ima številne privržence. Vsi, ki se s to športno dejavnostjo ukvarjajo, pa pogrešajo primeren prostor, ki bi bil namenjen samo tej zvrsti, saj so pločniki, zlasti pa ulice in ceste, za to neprimerni.
Vsi, ki se ukvarjajo s hitrostnim rolanjem, so se združili v Rolerklubu M. Sobota, ki tudi pogreša ustrezen prostor za vadbo. V Sloveniji je hitrostno rolanje dokaj uveljavljeno in organizirano v okviru strokovne zveze. Letni program je obsežen in ponuja vrsto tekmovanj na državni in tudi mednarodni ravni, zlasti pa so znana tekmovanja v Italiji ter Avstriji in Madžarski. Najboljši se v okviru državne reprezentance udeležijo tudi evropskih in svetovnih prvenstev. V klubu se je že izoblikovalo štirinajst nadarjenih rolerjev, ki nastopajo na različnih tekmovanjih in se ponašajo s številnimi dobrimi uvrstitvami in osvojenimi naslovi na državnih prvenstvih, drugih domačih in mednarodnih tekmovanjih ter
tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, in to na kratkih in daljših progah.
Najvidnejši so dosežki Jasne Šantavec, Davorja Šijanca, Mihca Cvornjeka in Damirja Kranjca, ki so državni prvaki v svojih kategorijah in obenem državni reprezentanti, najvišje naslove pa so osvojili tudi v pokalnem tekmovanju ter na tekmovanju Alpe-Jadran. Druge vidnejše uvrstitve so: Robert Ferčak - 3. mesto na državnem prvenstvu, Blaž Nemec - 3. mesto na tekmovanju Alpe.Jadran, Tinka Kuplen - 2. mesto na državnem prvenstvu , pokalnem tekmovanju in na Alpe-Jadranu. Kaja Kuhar - 2. in 3. mesto na državnem prvenstvu, 2. mesto na pokalnem tekmovanju, Lea Ficko - 2. in 3. mesto na pokalnem tekmovanju.
Na svetovnem prvenstvu je sodelovala Jasna Šantavec in zasedla 16. mesto na dolgi progi. V okviru evropskega pokala pa je Davor Šijanec na 10 kilometrov zasedel 9. mesto.
Rolerklub Murska Sobota vodi prizadevni predsednik Štefan Šantavec.
Kros
USPEŠEN NASTOP MESTNE REPREZENTANCE MURSKE SOBOTE
P
o izvedbi jesenskega krosa v mestni občini M. Sobota, na katerem je sodelovalo blizu 200 tekačev in tekačic, je ob sodelovanju še nekaterih občin mestna reprezentanca sodelovala na 33. jesenskem krosu v Mariboru in med mestnimi reprezentancami osvojila 6. mesto. Torej je mestna reprezentanca ponovno potrdila svoje uspešne uvrstitve na tej izjemno
zanimivi tekaški prireditvi za pokale Dela.
Najvišje uvrstitve sta dosegla Sonja Roman pri starejših mladinkah s prvim mestom in Dejan Banfi, ki je zasedel prvo mesto pri starejših pionirjih in potrdil svoj napredek v teku. Lep dosežek je drugo mesto Lučke Cvetko pri mlajših pionirkah in Polonce Horvat pri starejših mladinkah. Tretje mesto je zasedel Gregor Marušič pri mlajših pionirjih. Druge vidnejše uvrstitve pa so: peto mesto Sama Pelcla pri mlajših mladincih, sedmo Marije Števanec pri članicah, deseto Tadeja Šiftarja pri starejših pionirjih in deseto Jožice Šiftar med članicami. Med dvajseterico so se uvrstili tudi Laura Korčulanin pri mlajših pionirkah, Damir Zinko med člani, Simon Pelci med starejšimi pionirji, Damir Grah med mlajšimi pionirji in Milorad Korčulanin med člani.
Športni delavci iz mestne občine si bodo prizadevali, da bi dobili organizacijo 34. jesenskega krosa za pokale Dela v letu 1999.
22
številka 9
ŠPORT
Zmaga domače ekipe
25. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE MLADIH TREH DEŽEL
V Murski Soboti so jeseni potekale 25. jubilejne igre mladih treh dežel do 15. leta: Slovenije, Koroške (Avstrija) in FurlanijeJulijske krajine (Italija). V 14 kategorijah so v skupni uvrstitvi na novem stadionu pri prvi soboški osemletki zmagali domači tekmovalci Slovenije s 145 točkami pred FurlanijoJulijsko krajino ter Koroško. V Rakičanu je potekalo tekmovanje ekip v nogometu, zmagala je Koroška pred Furlanijo-Julijsko krajino ter Slovenijo. V novi telovadnici prve soboške osemletke so igrali košarko - zmagala je domača ekipa Slovenije pred Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Na teniških igriščih Fazanerije je zmago odnesla ekipa
Slovenije pred Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Namizni tenis so igrali v telovadnici Srednje strojne in tekstilne šole. Med deklicami je prva bila ekipa Furlanije-Julijske krajine pred Slovenijo in Koroško, med dečki so bili najboljši Slovenci pred vrstniki iz
Italije in Avstrije.
V skupni uvrstitvi po šestih panogah je z 18 točkami zmagala ekipa Slovenije (Prekmurci so sodelovali pri igranju nogometa, namiznega tenisa, košarke ter v atletiki) pred Avstrijo (15) in Italijo (9 točk).
DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU ZA ZMSS
Oktobra je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v šahu za članice in člane Združenja multiple skleroze Slovenije. Sodelovalo je 16 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi Milan KOREN iz Murske Sobote kot član Prekmurske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije. Med člani je zmagal Pavel Kranjc iz goriške podružnice z 11,5 točke pred Otom Troštom iz primorske podružnice (9,5) ter Antonom Perkom iz grosupeljske podružnice (9 točk). Prekmurec Milan Koren je dosegel 7 zmag in prav toliko točk ter se uvrstil na 5. mesto. Med članicami je zmagala Irena Kušar iz celjske podružnice pred Mileno Gerbec in Naifo Alagič iz ljubljanske podružnice.
MLADI NA SKUTERJIH
Športno-kulturno društvo »Mladi« iz Murska Sobote je 24.10.1998 izvedlo svojo drugo vožnjo s skuterji po Prekmurju. S 30 skuterji so se odpravili iz M. Sobote proti G. Petrovcem, od koder so se usmerili k Bukovniškem jezeru. Povratek domov, kot celotna vožnja je potekala brez težav. Zahvala vsem sponzorjem, ki so omogočili potek vožnje v zastavljenih okvirjih.
ŠPORTNI DAN SOBOŠKIH UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev M. Sobota, katerega predsednik je Jože VILD, je 22. oktobra pripravilo športni dan v balinanju. Udeležile so se ga ekipe društev upokojencev iz Lendave, Bakovec in M. Sobote, ekipi podružnic društev multiple skleroze iz G. Radgone in M. Sobote ter ekipi Društva za rekreacijo in šport invalidov iz M. Sobote. Med osmimi ekipami je prvo mesto zasedla ekipa DU M. Sobota pred DU Lendava ter ekipo DRSI M. Sobota.
91 mladih tekmovalcev štirih držav
MEDNARODNI ROKOBORSKI TURNIR
R
okoborski klub Murska Sobota je pripravil mednarodni turnir. V telovadnici Srednje strojne in tekstilne šole se ga je udeležilo 91 mladih tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
V kategoriji do 32 kilogramov je zmagal Timi Potočnik iz Murske Sobote (bil je najuspešnejši tekmovalec turnirja) pred Petrom Zorcem iz Varaždina. V kategoriji do 35 kilogramov je bil najuspešnejši Niko Horvat iz Ljutomera (najatraktivnejši tekmovalec turnirja) pred Markom Sačičem iz Sesvet. Dejan Šernek iz Murske Sobote je bil v kategoriji do 42
kilogramov četrti, Aleš Krojs iz Murske Sobote pa je v finalni borbi do 47 kilogramov izgubil proti Zagrebčanu Marku Radošu. V tej kategoriji je bil Andrej Slavič iz Ljutomera četrti. Jureta Kuharja iz Murske Sobote je v finalu do 53 kilogramov premagal mladi Madžar Csaba Kercso iz Kaposvarja. Robi Lukašev je bil v kategoriji do 59 kilogramov tretji, Mario Škerlak iz Ljutomera četrti. V kategoriji do 85 kilogramov je Ljutomerčan Iztok Hanžekovič premagal Marka Orloviča iz Poreča. V skupni uvrstitvi je bila najboljša ekipa Zagreba pred Kaposvarjem in Mursko Soboto.
7. november 1998
23
KULTURA
DEVETDESETA OBLETNICA ROJSTVA MIŠKA KRANJCA
Z
osrednjo prireditvijo v domu krajanov so v Veliki Polani proslavili 90. obletnico rojstva Miška Kranjca, velikega pisatelja malega človeka.
Čeprav ga je imela vladajoča politika v času življenja za nevarnega levičarja, ker je med drugim zapisal, da družba, ki ne najde ključa za srečo malega človeka, nikoli ne bo uspešna, je posmrtno deležen velike pozornosti. Njegovo rojstno hišo so obiskali in se slovesnosti v počastitev spomina udeležili predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko, pesnik in akademik Ciril Zlobec z ženo, minister za kulturo Jožef Školjč ter predsednik društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. Slednji si je v daljšem nagovoru privoščil zgovorno primerjavo na račun stanja v kulturi in odnosa do pisateljev, ki je nazorno razvidna iz tega, kako so se vabljeni gostje na prireditev pripeljali. Predsednik s spremstvom, akademik s šoferjem in pisatelj sam s svojim avtom. 0 tem, kako je prispel republiški minister, ki je na prireditev nekoliko zamudil, uvodni govornik na prireditvenem odru, na katerem je pozdravne besede v imenu gostitelja izrekel župan, ni želel niti glasno pomisliti. Ministrovo zamudo pa je cinično označil za stanje v slovenski kulturi, ki je nekje zadaj.
Na prireditvi je bila v ospredju, če sodimo po nastopu pevskega zbora iz Velike Polane, folklorne skupine in mladih dveh virtuozov. Prišla sta z delegacijo iz Senožeč, v katerih je zadnjih enajst let svojega življenja preživel Miško Kranjec. Med njegovimi ožjimi svojci sta bila na spominski slovesnosti sinova Miško in Matjaž ter vdova Ema, dvorana pa je bila pretesna za vse druge goste in sovaščane, ponosne na rojaka, ki počiva na pokopališču v svoji Poljani.
Srečanj in sodelovanja z njim se je spomnil slavnostni govornik na prireditvi ob okrogli obletnici Ciril Zlobec, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je 90. obletnico Kranjčevega rojstva označil za slovenski in ne le praznik njegovega rojstnega kraja. Pri tem pa pohvalno govoril o številnih delih, v katerih je pokojni Miško Kranjec pisal o življenju med dvema vojna. Ker se tudi po tako imenovani odcepitveni vojni Prekmurcem v samostojni Sloveniji ne godi veliko bolje, bo potrebno nadaljevati Kranjčevo delo. Čeprav so pisatelji po smrti bolj čaščeni kot v času svojega literarnega ustvarjanja in zdaj - po besedah predsednika stanovskega društva -celo zgubljajo sloves prerokov, ki so ga še ne dolgo imeli.
V PREDVERJU VEČNOSTI
V
Preddverju večnosti je naslov knjige avtorja Frančka Štefaneca, ki jo je založil Kmečki glas. Založba je sredi septembra predstavila njegovo delo v predprostoru grajske dvorane v soboškem gradu. Pred tem pa je bila usoda glavnega junaka, ki osvetljuje povojni čas in stiske ljudi na naših tleh, predstavljena na 36. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni na stojnici založbe Kmečki glás.
Med naštetimi, ki so omogočili izid knjige, je tüdi Mestna občina Murska Sobota. Franček Štefanec je njen občan, zdaj upokojenec in vse bolj ploden pisec, ki prosti čas preživlja v počitniški hišici na Ivanjševskem Vrhu, kjer ima gorice - bližje njegovim Slovenskim goricam, iz katerih izvira, saj je bil rojen v Spodnjem Porčiču.
Naslovnico knjige je oblikovala snaha Alenka Košir, na zavihku pa smo prebrali: »Dvoje smrti oklepa pisateljevo romaneskno pripoved. Ob skoraj angelski smrti otročiča se protagonist romana Franc Mulec zazre v svoje preteklo življenje: to mu ni prizanašalo s preskušnjami in težkimi odločitvami. Razpet med zadnje se spreminja iz značilnega neobremenjenega slovenskogoriškega fantiča v človeka, ki ga življenje peha v stiske, kakršnim ni kos: izgubljen v svoji prilagodljivosti svetu hodi po tanki črti med življenjem in smrtjo.
Roman je retrospektiva, v kateri se pred bralcem spleta in obenem razpleta junako-
vo življenje. V privlačnem in napetem branju se zarisuje pred nami podoba nekdanjih Slovenskih goric: freska trpkosti, krčevi-tosti in kljubovalnosti dežele in ljudi v času, v katerem se je treba znajti, predvsem pa -preživeti.«
Franček Štefanec se je očitno dobro znašel, saj se zdaj vsaj tako intenzivno kot svojčas s starinami in gospodarsko propagando ukvarja s pisanjem. Poleg knjig piše tako v domači tednik kot Našo ženo in še kam, kjer so mu tekste pripravljeni objavljati. Sinu, ki piše pod psevdonimom Vladimir Pavčič, je te dni tudi izšla knjiga -in če bosta z očetom nadaljevala s takim tempom, se nam ni bati za pomanjkanje del, ki jim pravijo kulturne dobrine.
NOVI ROMANI
Soboška založba Franc-Franc je 22. oktobra na zavarovalnici Triglav predstavila tri romane-prvence. Čadavec Marjane Moš-krič, Goreči sneg Milana Vincetiča in Erd Ernesta Ružiča.
Prvi je v obliki pisem mladostnice, drugi oživlja slovito goričko mariško, vlak, ki je med Soboto in Hodošem vozil do leta 1968, in dogodke ob njej, zadnji pa se - ob ljubezenski zgodbi - loteva družbenih sprememb v zadnjih letih.
FOTOGRAFIJA
Pri Študentski založbi ŠOU je konec avgusta izšel žepni fotografski priročnik Fotografija - zakonitosti in skrivnosti avtorja Mateja Fišerja. Študent komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, doma iz Murske Sobote, se je v rodnem mestu z izbranimi besedami prestavil v preddverju grajske dvorane. Na zavihku drobne in uporabne knjižice je Dušan Šarotar zapisal:
»Vsakdo se je kdaj že gotovo srečal s fotografijo in je nedvomno spoznal njene kvalitete, ki jo postavljajo med enega najpopularnejših medijev. To pa zaradi njene dokumentarne vrednosti, ko je ujel nasmeh svojih bližnjih kot tudi njenih skorajda neskončnih ustvarjalnih možnosti. Da pa bi vse to lahko čim bolje izkoristil, je potrebno najprej spoznati nekaj fotografskih skrivnosti in zakonitosti.«
Na predstavitvi žepnega priročnika smo doživeli tudi nekaj igrivosti, ko sta bruca na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, sicer  pa znana odrska glumača, Gorazd Žilavec in Vladimir Vlaš-kalič uprizorila skeče na temo fotografiranja.
Druženje v tem večeru je bilo prijetno, prebiranje priročnika, ki nas seznanja s časom osvetlitve in zaslonko, ostrino, izborom filma in globinsko ostrino, svetlobo in senco, protisvetlobo, kompozicijo, portretom, nočnimi posnetki, dosvetlitvi z bliskavico in odsevniki, uporabo filtrov, krajino, vodo, arhitekturo, sakralnimi objekti, naravo, koncerti in gledališčem ter gibanjem in športom, seveda pa tudi s fotografskim aparatom in objektivi ter varovanjem opreme, pa je nadvse koristno za vse, ki želijo kaj zvedeti o fotografiji ali fotografirati.
24
številka 9
KULTURA
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
Na podlagi zakona o izvajanju Proračuna Republike Slovenije Mestna občina Murska Sobota objavlja
JAVNI RAZPIS
1. ZA PRIJAVO PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE LETNEGA PROGRAMA KULTURE V MESTNI OBČINI, KI BO V LETU 1999 FINANCIRAN IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.
Predloge programov, projektov, akcij in drugih aktivnosti lahko prijavijo vsi pravni subjekti, ki so v Mestni občini Murska Sobota registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture, občinska društva ustvarjalcev in njihove zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci.
II.
Predlagatelji pošljejo en izvod predloga, iz katerega mora biti razvidna vsebina in finančna konstrukcija predlaganega projekta (vsi predvideni prihodki in odhodki v SIT oktober 1998) in čas izvedbe.
III.
Predlagatelji pošljejo svoje predloge na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, do 30 novembra 1998. Obvezno pripišite: Razpis 99-kultura.
2. ZA PRIJAVO PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE LETNEGA PROGRAMA MLADINSKIH PROJEKTOV V MESTNI OBČINI, KI BODO V LETU 1999 FINANCIRANI IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.
Namen tega razpisa je sofinancirati dejavnosti tistih mladinskih in drugih organizacij, ki so nosilci projektov, namenjenih mladim do 27. leta starosti.
II.
Predlagatelji pošljejo en izvod predloga, iz katerega mora biti razvidna vsebina in finančna konstrukcija predlaganega projekta (vsi predvideni prihodki in odhodki v tolarjih za oktober 1998) in čas izvedbe.
III.
Predlagatelji pošljejo svoje predloge na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, do 30. novembra 1998. Obvezno pripišite: Razpis 99 - mladina.
SLIKARSKA RAZSTAVA V ART CAFEE
Po razstavi fotografij Jureta Zaunekerja se v likovnem razstavišču Art cafe v Murski Soboti pri železniški postaji s svojimi deli predstavlja Vojko Volavšek iz Celja.
Po otvoritvenem nagovoru (na gornji sliki) je za glasbeno popestritev poskrbel Rihard Zadravec, navzoče je pozdravil lastnik lokala Jožef Kranjec, avtor razstavljenih del, ki se prvič predstavlja pri nas, pa je poskušal med drugim pojasniti tehniko airbrush, s katero se izraža mlada generacija likovnikov.
V intimnem razpoloženju popularnega lokala v Partizanski ulici je bilo druženje prav prijetno in pohvaliti gre posluh mladega lastnika lokala, ki je obogaten tudi z Logarjevo veliko in drugimi manjšimi grafikami.
7. november 1998
25
 KULTURA
PRAZNOVANJE TEDNA OTROKA 1998 V MURSKI SOBOTI
D
ruštvo prijateljev mladine Murska Sobota je praznovanje Tedna otroka pripravilo od 5. do 9. oktobra 1998 v popoldanskem času.
Dan ni bil dnevu enak in vsakič se je dogajalo kaj lepega, zanimivega. Otvoritev praznovanja je bila v ponedeljek s plesno skupino OŠ 4 in s spustom balonov v zrak - z željami za srečno in brezskrbno otroštvo.
Nadaljevali smo v štirih ustvarjalnih delavnicah. V papirnati smo izdelovali veternice, s katerimi so potem otroci veselo tekali po trati.
Na steklo, kozarce in vaze so otroci risali in slikali umetnije, kot jih znajo le oni. Vaze, ki smo jih naredili iz odpadnega materiala za mleko in sok, bodo krasile naše dnevne sobe.
Iz buč pa smo izdelovali strašila. Ko smo v njih postavili svečo, je bila slika prelepa.
V torek nas je razveselilo gledališče LA
LUNA iz Lendave s svojo gledališko predstavo ČUDEŽNI KAMEN.
V	sredo se nas je zbralo kar za dva avtobusa staršev in otrok. Podali smo se na lepo Goričko nabirat kostanj.
V	četrtek nam je dan popestrila nova plesna skupina Lara; k plesu je vključila tudi starše. Po nastopu pa smo na bolšjem sejmu prodajali in zamenjevali vse rekvizite za preživljanje prostega časa otrok.
V	petek smo kostanje spekli.
Ta dan so nam pripravili taborniki - vešče pekli kostanje, pripravili čaj in se seveda ves čas igrali z otroki.
Kostanjev piknik je še posebno uspel, saj se nam je ta dan še sonce nasmejalo.
Praznovanje smo sklenili množično, veselo, sito in zadovoljno.
♦ Marija BAČIČ
GRADNJO OSREDNJEGA OTROŠKEGA IGRIŠČA V MURSKI SOBOTI SO S SVOJIMI PRISPEVKI OMOGOČILI:
družina KOLOŠA, ANICA FUJS, ELIZABETA FERČAK, LUDVIK CIPOT, družini TOTH in KOLMANIČ, NENAD PETROVIČ, družina ROGAN, ŠTEFKA HORVAT, družine PINTARIČ, ŠKRABAN, KOLOŠA, BANFI, BOJAN BOJNEC, ORMA VOLF, OLGA KAMNIK, NADA DIŠIČ, ŠTEFAN JIŽE, ANTON SEREC, ANA ROPOŠA, ANTON KOS, ANTON CAMPLIN, družina LEŠNIK, JUSTINA JANEŽ, KATICA KAZAR, MILKA FIŠER, JANEZ FRIDRIH, BARBARA DERVARIČ, MILICA DOZET, MIŠO FAFLIK, MARJETA ŠKERGET, ZORA ILIČ, HILDEGARD MELER, DARKO ROŽMAN, JASNA MARIČ, MARJANA ČASAR, MIRKO HUZJAK, družina TRČEK, PETRA KNAUS, ANDREJ ROŠKER, KRISTINA SVETINA, ANTON SLAVIC, ANICA ŽIDANEK, družine KOVAČIČ, VADLJA, NADAl, JOŽE PODLESEK, DRAGICA KOVAČ, KATARINA TIVADAR, SUZANA NOVAK, NADA KAUČIČ, VIDA MURMAJER, TATJANA GOREK, MIRAN ŽILAVEC, STANKO ŠERNEK, RENATO RAJNAR, družina STEVIČ, STOJAN HABJANIČ, družini KALAZIČ IN BENKO, MARKO KOČAR, SONJA TOT, METOD TRUČL, MILAN GOMBOŠI, MARIJA SEVER, družine KOKOL, ŽIVKO in KOLAR, EMANUEL ŠTRAKL, družina KAROLI, TATJANA GODINA, MIRA PUŠENJAK, ANA ERJAVEC, ZLATKO ČASAR, DUŠANKA HORVAT, DRAGA KALAČ, MARJANA ŠVEC, BORUT SUŠEČ, DRAGO LEGENIČ, MAJDA KERČMAR, IRENA ČASAR, družine MEŠIČ, MERKLIN in PIHLAR, SUZANA TANŠEK, NADA IVANC, LEOPOLD RITUPER, IDA BELOGLAVEC, ŠTEFAN ŠKRABAN, SIMONA ŠPINDLER, ANA MILANOVIČ, SUZANA KERČMAR, CVETKA LOPERT, MIRKO HORVAT, družina SALIHOVIČ, JASNA VILD, VESNA PRIMORAC, IRENA STOLNIK, MAJDA ŠERUGA, KAREL HARI, NATAŠA SEVER, družina JANČAR, RAFAEL MIKUŽ, BRANKO BELEC, ELIZABETA GREGOR, MAJDA HAKL, ZLATA VOROŠ, KATARINA DOLGOV, družini HIRŠL in RADIŠIČ, NEBOJŠA MLADENOVIČ, MIRKO RAJNAR, MARIJA HORVAT, ELIZABETA NOVAK, BORO HORVAT, BRIGITA PERHAVEC, MARJANCA KLEPEC, DRAGICA JUTERŠNIK, ALOJZIJA GOLDINSKIJ, FRANC ŠKAFAR, družina ROJKO, SUZANA LEBAR, MARIJA TKAVC, ANA SMODIŠ, STANISLAV LEPOŠA, KARMEN KLAR, družini PLAZAR in BUKOVEC, BRIGITA RAVNIČ, ANDREJ GERENČER, MARJANA KAVČIČ, ZOLTAN BALEK, PETER PERŠ, VERONIKA FLISAR, ANTON PETKOVIČ, družina ŠONAJA, MARUSJA UHERNIK, BLANKA ZADRAVEC, FRANČIŠKA ŠERAK, KARMEN PERTOCI, ALOJZ SRAKA, MILENA PEJNOVIČ, EDO DOKLINAR, SONJA KRANJC, ETELKA KORPIČ HORVAT, FRANCI JUST, JELKA BELTRAN, JASNA POPOVIČ, ANA TEŽAK, TATJANA PUC KOUS, BRIGITA SOBOČAN, ROZIKA IN ERNEST CVE, NADA TUŠAR, družina HRAŠČANEC, LUDVIK KOS, HELENA RAVNIČ, SONJA PREMZEL, ANA LAINŠČEK,
JOŽE in ANDREJA RUŽIČ, družina KUHAR, VLADIMIR VOJVODIČ, ALENKA HORVAT KUHAR, NADA DRVARIČ, ALOJZ ŠADL, družini ZVER in PODLESEK, DARKO PETRIJAN, SONJA MIKUŽ, ANČKA GRAH, BRIGITA ROUS, ALBINA KUTOŠA, BORIS PETRIČ, MELITA KOČILA, družine VEREN, ŠAFARIČ, TURKL, MAJERIČ, KOLTAJ IN ORI, ANICA KOLOŠA, VILJEM VIDIČ, FRANC KOLARIČ, ERIKA DROŽINA, DRAGO KRANJC, NADA IVANC, ANTONIJA ŠAFARIČ, družina ŽUVELA-KALJEVIČ in HORVAT-KOVAČ, KAREL PEČAK, MARIJA DONŠA, BOJAN KUMIN, SILVA IN RAJKO HOČEVAR, ANTONIJA ŠAFARIČ, GIZELA DRVARIČ, KAROLINA-NINA KOPIČ, JOŽE GOMBOŠI, KATARINA HORVAT in nekaj neimenovanih vplačnikov gotovine, vsi iz Murske Sobote.
PODJETJA in SAMOSTOJNI PODJETNIKI iz MURSKE SOBOTE:
PTT M. SOBOTA, VRTNARSTVO M. SOBOTA, BE&HA, d.o.o, trgovina BABICA (VAVTAR), TIPG ANDREJ HORVAT, GALEX M. SOBOTA, MTC M. SOBOTA, GEP KARTONAŽA M. SOBOTA, RIMOKATOLIŠKI ŽUPNIJSKI URAD M. SOBOTA, OTO RATNIK, s.p., KG RAKIČAN, BLISK MONTAŽA M.SOBOTA, AVTOBUSNI PROMET M.SOBOTA, CENTER ZA SOCIALNO DELO M.SOBOTA, INTER-ING, d.o.o., LJUDSKA UNIVERZA M. SOBOTA, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA M.SOBOTA, ZZV M. SOBOTA, CVETLIČARNA HRIBERŠEK M. SOBOTA, BISTRO VITEZ M.SOBOTA, POMURSKE LEKARNE M. SOBOTA, NN M.SOBOTA, SKI&ORIN M.SOBOTA.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA SE V IMENU OTROK VSEM, KI SO NAKAZALI PRISPEVEK IN S TEM OMOGOČILI ŠE KAKOVOSTNEJŠE OTROŠKO IGRIŠČE, NAJLEPŠE ZAHVALJUJE.
SREDSTVA (SKUPAJ 1.080.600,00 SIT) SO V VIŠINI 10 % POKRILA GRADNJO CENTRALNEGA OTROŠKEGA IGRIŠČA V MESTNEM PARKU V MURSKI SOBOTI, PREOSTALO JE PLAČALA IZ PRORAČUNA MESTNA OBČINE MURSKA SOBOTA.
ŠE VEDNO PRIČAKUJEMO VAŠE PRISPEVKE IN SMO VSAKEGA, ŠE TAKO SKROMNEGA, IZREDNO VESELI, SAJ IMAMO V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ŠE NEKAJ OTROŠKIH IGRIŠČ, KI JIH BO POTREBNO UREDITI.
SREDSTVA NAKAŽITE NA ŽIRORAČUN DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA 51900-620-203 05 1340115-1161431.
VSEM ŠE ENKRAT HVALA.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA
26
številka 9
ZANIMIVOSTI
KOSTANJEV PIKNIK IN 0TROŠKO DRUŽENJE V SOBOŠKEM PARKU
N
i jeseni brez kostanja in ni otrok, ki se ne bi skupaj z odraslimi poveselili ter pogreli rok ob luščenju
toplega kostanja iz ovojnice, pa čeprav so prsti potem črni.
Pri nabiranju in spravljanju iz ježic pa tudi boleči, razen kadar svoje ne opravi veter ali noga, ki stopi na plod jeseni. Je pa zato kostanj potem toliko slajši: pečen ali skuhan, kot kostanjev pire ali torta s kostanjevo vsebi-
no, kostanjeva rolada ali še kakšna druga sladka dobrota.
H kostanju sodi mošt, seveda pa je dobrodošel vsakršni
napitek in le-teh ni manjkalo na kostanjevem pikniku v soboškem parku. S tradicijo kostanjevih piknikov so v njem pričeli Vilijevi Zeleni Sobote, potem pa so se začeli preveč politično cepiti in ob pobarvankah pozabili na prvobitnost narave. Idejo je povzelo in jih letos prehitelo
Društvo prijateljev mladine Murska Sobota in v tednu otroka slabemu vremenu letošnje mokre jeseni navkljub, organiziralo tako kostanjev piknik, kot prevoze po parku z vlakcem Čiha puha ter druge aktivnosti
na grajski ploščadi, kjer bo za otroke gotovo vznemirljivo tudi v dnevih pred iztekom leta 1998, čeprav bo mrzlo. Kar pa v igro zatopljenih otrok ne moti, saj se njihove očke bleščijo kot žerjavica in je pri srcu toplo vsem, posebej pa staršem, ki so z njimi prišli na kostanjev piknik. In bodo gotovo tudi na druge dobro organizirane prireditve.
♦ Brigita BAVČAR
NAJ-LEPOTICE PREDIZBORA SLOVENIJE 98
I

nes Lindič, maturantka srednje medicinske šole v Rakičanu, je naj-lepotica 36. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma in predizbora za naj-lepotico Slovenije 98. Med petimi izbrankami lepotnega tekmovanja, ki je bilo že drugo leto na sobotni sejemski večer in je v Vindišev šotor pritegnilo množico obiskovalcev, je tudi Sobočanka Sabina Hegeduš. Študentka prava iz Murske Sobote je na lepotnem tekmovanju - organiziral in vodil ga je Bojan Manenica iz Modno-estradnega kluba Adija -postala druga spremljevalka. Z zasedbo tretjega mesta med enajstimi udeleženkami si je, tako kot druge nagrajenke, pridobila številna darila. Med omembe vredne gotovo sodijo nakit zlatarstva Marike Danč, križarjenje po Jadranu in potovanje na Dunaj - ter še kaj, kar pritegne lepa mlada dekleta, da se udeležujejo lepotnih tekmovanj in sijejo v soju žarometov ter bliskavic fotografov za dokumentarne in spominske fotografije. Pričujočo z naj-lepoticami v kopalkah objavljamo za ogrevanje pred hladnimi dnevi in za popestritev Soboških novin.
7. november 1998
27
V SLIKI IN BESEDI
TREZINO SENJE
15. oktobra je bilo v Murski Soboti spet Trezino senje. Tradicionalni sejem sta priredila podjetje Komunala in Turistično društvo iz Murske Sobote.
Tržni prostor je ob tradicionalnih sejmih razširjen ter zajema osrčje mesta, to je Slovensko in Zvezno ulico, makadamsko parkirišče pri soboški galeriji, pot med blagovnico in tržnico ter Trg zmage. Na sejmu je sodelovalo približno 300 sejmarjev. Obiskovalci so lahko izbirali med ponudbo tekstilnih izdelkov, usnjene galanterije, mesnih izdelkov, sira, lectarskih in lončarskih izdelkov ter suho robo. Lahko pa so kupovali tudi izdelke iz plastike ter kovine in tudi bižuterijo.
K sejemski ponudbi sodi seveda tudi gostinstvo. Na sejmu je bilo kar nekaj gostincev, le-ti so imeli tudi največji obisk. Okrog njihovih stojnic je bila največja gneča, kajti obiskovalci so lahko poskusili tudi vinski mošt ter se okrepčali z domačimi klobasami. Menim, da so gostinci zelo zadovoljni z obiskom na sejmu, medtem ko trgovci niso enakega mnenja. Opažajo, da je promet oziroma iztržek občutno manjši. Razlog za to je najbrž manjša kupna moč obiskovalcev ter tudi manjši obisk na sejmu, kmečki prebivalci pa so glede na lepo vreme opravljali še delali na polju. En sejem je za nami, v decembru pa se nam obeta še drugi -Miklavžev, ki bo še večji ter pestrejši.
Darja Pintarič Foto Jože Pojbič