Bolečina Staro^poganski pesnik SoJokles je sni- telesa. Gosenic je toliko, da ena več ah sal žaloigro z imenom Filoktfef. V njej manj na njih številu nič ne izpremeni, za nain opisuje pravljičnega junaka, katere- to ji Bog ni dal občutja bolečine. Toda mu so bogovi poslali strašno usodo. Stru- pomislimo, če bi druge živali ne čutih pena pšica ga je zadela in že je strup za- bolepine. Prav.iiič ne bi varovale svojega čel krožiti po njegovih žilah, gnojna ra- življenja pred sovražniki, ne bi čutile ne na pa mu je povzročala neznosne boleči- lakote, nf žeje in bi tako ne mogle nado- ne. Ker ni mogel nihče vztrajati v njegovi niegtiti porabljene moči s hrano; končno bližini, so ga poslali na samoten otok in bi izumrle. Tako je neprijetno čustvo bo- p tam je živel ločen od ljudi sam v bolečini leeine prav res v službi ohranitve življe-^ - in obupu. Ta obup opisuje pesnik tako.' nja. Tudi pri človeku je tako- Tudi njemu ® ^ živo, da človek sam čuti vso grozno bo* bolečina naznanja, da se bliža nevarnost t lečino. Bogovi pa so inu to bolečino po- in ,ga sili, da se nevarnosti izogne. Bole- ?U slali zato, ker so ga zavidali in sovražili, čina je znanilka bližajoče se bolezni in L- Stari pogani so pač verovali, da bolin znamenje, da je življenje treba varovati trpljenje pomeni zavist bogov in se seveda pred sovražniki, ki ga obkrožajo od zno- niso inogli povzpeti do lepe misli, kako traj in od zunaj. Tudi njemu je lakota in nad ubogim človekojn čuva neskončno žeja nagib, da varuje svoje telo in mu na- dober Oče. domesti s hrano in pijačo porabljene moči. Ali pa ne vidimo tudi dandanes še, Pa pri človeku ima bolečina še višji kako ljudje v trpljenju zdiimjejo in tožijo pomen: krepi značaj. Človek, ki ne zna , in obupavajo nad božjo dobroto? Da ne pretrpeti nobene bolečine zaradi dobre razumejo, kakšen pomen ima trpljenje jn stvari/ je siromak. Zaničujejo ga. Človek bolečina v našem življenju? Zato je pri- pa, ki zna in more bolečino prenašati, je ■J, merno, da pogledamo, če se križ in.ipplje- bogat duhovni človek in sili vsakogar k V nje skladata z božjo dobroto in njegovo spoštovanju in občudovanju. Tako se s mocjrastio. telesno boleeind tudi duh krepi in dviga Na drevo leze gosenica. Po nesreči si ; nad živalsko revščino nižie narave. Odtrga • ;, ji zmečkal del telesa. Gosenica se parkrat se nekako od zemlje iii (jan za dnem uči zvije, potem pa obrne gla.VO k zadnjemu; omalovaževati zemsko življenje zaradi " koncu jn prične gristi sebe iu prav lahko t išjih dobrot. opaziš, da ne čuti bolečin, četudi je.rana V še lepši luči pa nam kaže trpljenje smrtna. in bolečino vera, Kristus je kralj in zma- jj^v Druge živali bolečino dobro /jfufijo. Z galee sveta iii je postal to v neizrečenih neko naravno slutnjteO beže pV-etl njo i:> bolečinah na'križu. S tem trpljenjem in s sploh pred vsem, kar jih more bbteti. N'a sveto božjo močjo, 9 katero je to prestal, > gon lakote jih vodi na krmišče^iuigoii-že- se, je pokazal Sina božjega in je potegnil (j. je pa k vodi. , -"■■• - ,. €toveš;tvri nase bolj kot pa s svojim kra- Ali pa ima živalska bolščinf/Rak .'po- Jjevskim vhodom v Jeruzalem. S tem men? O pač; stoji pač v službi ofiriHničve trpljenjem si je pridobil večno kraljevsko lepoto in čast tudi kot človek. Pa tudi človeštvo je rešil s svojo močjo trpljenja. Tako je v Kristusu postalo trpljenje in bolečina skrivnost odrešenja. Tudi za njegove otroke je trpljenje in bolečina sredstvo v dosego večne blaženosti. Trpljenje čisti pravičnega bednosti zemlje, napravlja ga Kristusu podbnega, dviga njegovega duha k nebeškim mislim, odtrga ga končno od zemeljskega in ga dvigne v nebeško domovino. Za grešnika pa je trpljenje klic in opomin očetov, ki hoče izgubljenega sina pripeljati nazaj v domačo hišo. V trpljenju ga Bog pouči, da je, nesrečnež, svoje srce zagrebel v minljive dobrote in je večne in edino prave pozabil in zanemaril. S trpljenjem ga kliče k spre- Ceste in Nedavno je bil podpisan zakon o javnih cestah in o varnosti prometa. Novi zakon določa (čl. 2), da se poleg javnih cest ne smejo postavljati ograje "bliže ko 1 m od cestnega roba (prej je to veljalo za sajenje gozdov), zgradbe za stanovanja, trgovine, pekarne, vodnjake ne bliže ko 4 m, mehanične delavnice, kovač-.,ke ne bliže ko 10 m, apnenice, opekarne, livnice ne bliže ko 20 m od zunanjega cestnega roba. Policijske oblasti so dolžne takoj prepovedati nadaljnjo gradbo naštetih naprav in odrediti, da se odstranijo v določenem roku. Lastniki posestev v hribih, ki so postavili na cestnem zemljišču pok-g javnih cest stavbe s stanovanji, ograje, plote, žive ograje itd., jih morajo prav tako odstraniti v roku leta dni po razglasitvi tega zakona. Prepovedano je imeti bliže ko 5 m od cestnega roba gnojišča ali gnojne jame ter odvažati gnoj preko cestnega zemljišča ali cestnega jarka. Prepovedano je puščati na cesto otroke, živino, perutnino, posebno pa svinje. Lastniki gostiln in trgovin ob cestah, pred katerimi stojijo vozovi in živina, morajo na lastne stroške čistiti cesto in cestno zemljišče tam, kjer se ustavljajo vozovi (čl. 9). l astniki obstoječih jarkov in nepristop-nih »lotov večiega pomena morajo v roku obrnitvi in pokori. Onemu pa, ki se je s pokoro že obrnil nazaj k Bogu, je trpljenje sveta pot zadoščenja. Kakor je razbojnik na križu svoje trpljenje združil s Kristusovim in od njega prejel oznanilo odrešenja, tako se združi človek v trpljenju s Kristusom in iz njega prejme njegova bolečina zadoščujočo nu>č, da še z zaupanjem izgubljenega sina vrže k nogam svojega očeta in položi v njegove roke svoje življenje. V trpljenju se moramo pokazati moža in kristjana. Nikoli nas trpljenje ne sine spraviti do poganskega obupa, ampak po vsakem trpljenju dvigajmo pogled h Kralju trpljenja, ki nas bo iz trpljenja dvignil v večno radost. promet dveh let po uveljavitvi tega zakona na lastne stroške zgraditi stalne naprave, mostove in prehode po navodilih pristojnih cestnih uprav. Pristopna pota večjega pomena morajo lastniki v istem roku zgraditi tako, kakor je zgrajen kolovoz glavnega pota, ali jih posuti najmanj 10 metrov. Te naprave ic pota lahko zgradi tudi pristojna cestna uprava na stroške lastnika (čl. 12). ' O razsvetljavi vozov je določeno (člen 7) to-le: Kadar vozijo vozovi ponoči, mo rajo biti razsvetljeni. Svetilke morajo bit) pričvrščene na levi strani voza. Vsak voz mora imeti zadaj reflektorsko steklo. Obliko in kaj, kjer se mora pričvrstiti, predpiše minister za gradnje. Za motorna vozila je določeno (čl. 30), da so v. prometu lahko samo takšna vozila in prikolice s polnjenim in elastičnim gUmijem. Od tega so izvzeta motorna vozila ministrstva vojske in mornarice. Uporaba samo elastičnih gum je dovoljena do konca leta 1934. Za manjše in slabše grajene ceste določa zakon to-le (čl. 31): Na predlog tehničnega oddelka lahko banska. uprava prepove promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, ako so neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se lahko ukine v vojaške namene V primeru, da kdo poškoduje cesto ali cestne naprave in če krivca ne morejo dobiti. aii od njega izterjati odškodnine, poravnajo škodo lastniki ceste ali one obči- ne, na katerih ozemiju se je sKoda zgodila, Od tega ni izvzeta denarno kazenska odgovornost cestnega organa, ki skrbi /a cesto (cestarja). Denarni zavodi in denar Gospodarska Icriza divja naprej po do. Znan nam je manjši kraj, kjer so na- vsej Evropi in lahko rečemo po celi enkrat začeli zidati 12 novih hiš. 50 let zemlji. Tudi pri nas se stopnjujejo nje- se ni toliko zidalo v tistem kraju in se ni neprijetni učinki. Zlasti prihaja pri najbrž v prihodnjih 50 letih spet ne bo nas do izraza vznemirjenje, ki je nastalo toliko. Vsi ti so v nevarnosti, da bodo na denarnem trgu. Radi splošne krize iz- enkrat preklinjali svojo prenagljenost, gubljajo ljudje zaupanje tudi v denar Kdor špekulira s padcem dinarja, naj sam. Mnogi ne vedo nobenega pravega ima jasno pred očmi, da je to »špekula- razloga, zakaj naj bi se vznemirjali, in cija«. Če bi se morda urezal, mora pri- so vendar popolnoma izgubili glavo. V pisati pač sam sebi. Mnogi, ki trenutno mnogih krajih hočejo vsi ljudje, tudi ti- res potrebujejo denar, radi tega ne mo- sti, ki nimajo prav nobene potrebe, de- rejo do njega. nar dvigniti. Tisoči, milijoni, da danes Zlasti pa moramo podčrtati tole: Či- že milijarde leže v privatnih blagajnah sto nemogoče je, da bi mogli dvigniti in v domačih skrinjah. To ne morda sa- svoje naložbe pri denarnih zavodih vsi mo na kmetih, ampak prav tako, če ne vlagatelji. V celi državi je kakih 17 mi- še v večji meri. po mestih. Prišel je v lijard vlog. Narodna banka ima v obtoku eadnjih dneh še zakon o tako imenovani sedaj 4 milijarde in 874 milijonov Din, ■:aščiti kmeta, ki je duhove še bolj raz- če računamo, da je 3 milijarde Din. ki buril. Zgodi se, da najhladnokrvnejši iz- bi morali biti v obtoku, spravljenih v gubljajo živce. raznih blagajnah in nogavicah, če dalje Naj na tem mestu poudarimo par vpoštevamo, da je v raznih državnih bla- misli. Večkrat je naš list že govoril o gajnah, železnicah, poštah, poštnih hra- tem, kako nespametno je držati denar nilnicah, davčnih upravah itd. preko ene doma. Nekateri ga drže doma že celo milijarde Din, si lahko vsakdo izračuna, leto, nekateri pol leta in so torej izgu- koliko bi od gornjih 17 milijard v naj- bili na vrednosti denarja vsaj 5%, nam- boljšem slučaju mogli vsi denarni zavodi reč.obresti. In vendar je popolnoma jas- v celi državi naenkrat izplačati svojim no, da bi denar enako propadel, če bi vlagateljem. Nemogoče je torej, da bi propadel, naj ga drži kdo doma ali v denarni zavodi vse ljudi zadovoljili. Ra- kakem denarnem zavodu. To naj bi ti- čunati pa je danes treba tudi s tem, da sti, ki še znajo hladno mislili, vendar je danes nemogoče denarnim zavodom upoštevali. gnati na boben vse zadolžene kmetije in Druga misel, ki naj bo poudarjena, vso industrijo. Če bi hoteli denarni zaje tale: Dinar, o katerem so tolikokrat vodi potegniti denar iz industrije in iz napovedovali, da bo padel, se po izkuš- kmetskih posestev, bi moral peti boben njah. ki smo jih napravili v zadnjem dan na dan iti seveda pet: tudi brez letu, drži. Ničesar še ni izgubil pri nas uspeha. Pri vseh denarnih zavodih na doma na vrednosti. Mnogi, ki so dinar Slovenskem pa je danes na primer okrog položili v premičnine in nepremičnine, ene nriijarde kmetskih dolgov! Vs»kdo so radi tega, ker so plačevali nad vred- si torej lahko napravi primerno sliko, nostjo, veliko zapravili. Nevarnost je, da kakšno stanje bi nastopilo, če bi morali se bo tudi sedaj, ko je napetost na de- vsi denarni zavodi naenkrat vse kmete narnem trgu tako silna, mnogo ljudi za- gnati na boben, da izpMajo tiste vlapa-letelo in si napravilo nepopravljivo ško- telje, ki danes ne znajo prav nič uotr- peti m ne znajo v tej težki krizi vzdržati. Poleg tega pa je treba, da imamo jasno pred očmi, da ni treba prav nič izgubljati zaupanja v denarne zavode. Res ne morejo ti danes izplačevati toliko, ko! bi kdo rad in kot bi kdo potreboval, toda krivda, kot je iz gornjega razvidno, ni na njihovi strani, ampak na strani tistih, ki ne dajo gotovine v obtok. Krivda je na razmerah, ki jih naše posojilnice niso povzročile. Pri zadrugah z neomejeno zavezo ne more noben vlaga- telj svojega denarja izgubiti. Ko se razmere spet umire in ko bo denarni obtok spet uravnan, bo spet vsakdo prišel lahko mirnim potom do svojega denarja. Upajmo, da bo to kmalu. Še enkrat bi torej opozorili, da v vseh težkih časih najbolje vzdrži tisti, ki ohrani mirno, kri in ne izgublja glave. To velja tudi v tej denarni krizi. Nikjer ne jemljite denarnim zavodom za zlo, če ne izplačujejo, kar bi kdo rad. ker nikomur ne morete vzeti za zlo nekaj, česar ni on nič. kriv. Novi obrtni zakon, ki je marca meseca stopil v veljavo, ima nekatere posebnosti, ki se precej razlikujejo od določb starega obrtnega zakona. Naj navedemo nekatera določila novega zakona, ki se tičejo rokodelskih obrti: Zakon našteva imenoma vse rokodelske, produkcijske in postrežne obrti, ki so vezane na usposobljenost; teh je 88 (po dosedanjem obrtnem redu samo 54). Ministru za trgovino in industrijo daje pooblastilo, da more na predlog in po zaslišanju zbornic naznačene vrste rokodelskih obrti z uredbo menjati, nanovo urediti, izpustiti ali nanovo uvrstiti; lahko pa tudi posamezne rokodelske obrti posebno uredi za gotove kraje, če to zahteva pcfcebni način delovanja posameznih rokodelskih obrti v dotičnem kraju. Zakon omogoča tudi prehod iz ene Rokodelske obrti v drugo, kakor tudi prehod v drugo obrt, ki je glede na način in posebnost dela sorodna. Kateri obrti so v tem smislu sorodni, določi trgovinski minister. Pri prehodu iz ene rokodelske obrti v drugo, ki je označena pod isto točko, zadostuje, če je dotičnik položil mojstrski izpit iz ene pod isto točko označene obrti. Treba je le prehod pismeno prijaviti pristojni splošni upravni oblasti I. stopnje. Prehod iz ene obrti v drugo sorodno obrt pa je mogoč po predhodni položitvi mojstrskega izpita iz one obrtne stroke, na katero želi preiti dotični obrtnik. V § 23 so pod isto točko med drugim naznaceni n. pr. frizerji, brivci, lasničarji in mani-kerji in je torej prehod iz ene teh obrti v drugo mogoč brez posebnega mojstrskega izpita. Za izvrševanje gotovih rokodelskih obrti, s katerimi se poglavitno bavijo žene (kakor n. pr. izdelovanje ženskih klobukov, umetnega cvetja, predmetov za okras in čipk, izdelovanje ženskih in otroških oblek in perila, tkanje, vezenje'in slično) more minister za trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic odrediti krajši čas učenja ali pomočniškega zaposlenja ali osvoboditve eno takih strok ali dokaza O učenju in pomočniški dobi. Kot dokaz za predpisano učno dobo lahko služi tudi izpričevalo strokovnega učnega zavoda, v katerem se s strokovnim iti praktičnim poukom daje strokovna izobrazba iz dotične obrtne stroke. Prav tako Velja kGt dokaz končane učne dobe izpričevalo IV. razreda srednje šole ali podbnega šolskega zavoda po končanem strokovnem, tečaju, s katerim je bilo združeno praktično delo. Točnejše odredbe glede takih tečajev bo predpisal trgovinski minister s pravilnikom. Na drugi strani pa zakon pooblašča trgovinskega ministra, da za gotove stroke rokodelskih obrti veže izdajo obftovnice, odiiosno koncesije le na one osebe, ki so uspešno končale gotovo strokovno šoto ali so noložjle poseben izpit v naši drža v L •l*> i.- - t f£ Prispevki občin za cerkvene namene Zelo nejasni so med ljudstvom pojmi, kako mora prispevati za vzdrževanje bogoslužja. — Pod ta splošni naslov spadajo osebe, ki izvršujejo bogoslužna (cerkvena) opravila, in pa poslopja, kjer se ■ izvršujejo, dalje v katerih prebivajo duhovniki ali služabniki cerkve. Med slednje spadajo cerkveniki in organisti. V naših krajih še vedno veljavna stara avstrijska zakonodaja je tako zastarela, da je ureditev razmer z novim zakonom ltujno potrebna, zlasti ker se avstrijski zakon iz leta 1874 (drž. zak. št. 50) v praksi sploh ne izvršuje. Saj do ustanovitve farnih občin po tem zakonu sploh ni prišlo. — Tako torej pri nas zastopa farno občino — kolikor jo sploh zastopa — le krajevna (politična ali upravna) občina. Namen tega članka ni obširneje tolmačiti prejšnje državne in deželne zakone, po katerih so župljani, ki tvorijo cerkvene ali farne občine, dolžni prispevati za cerkvene in bogoslužne namene. — Sem ne spadajo prejemki duhovnikov, ki jih urejata zakona o kongrui iz leta 1885, drž. zak. št. 47, in iz leta 1898, drž. zak. št. 176; dalje zakon z dne '25. II. 1907, drž. zak. št. 56, o uvedbi poviškov najnižjih dohodkov klera v dušnem pa-stirstvu. Največkrat se pojavljajo vprašanja, ali smejo krajevne, (politične ali upravne) občine v okviru občinskih proračunov prispevati h kritju potrebščin za bogoslužje. — V tem pogledu gre za plače cerkvenikov in organistov in za vzdrževanje cerkva, cerkvenih poslopij in žup-nijskih-nadarbinskih poslopij, to je žup-fiisč, kaplanij i. dr„ s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. — V obče je znano, da je po zakonu treba uvesti konkurenčno razpravo, pri kateri se ugotovi višina potrebščine bodisi za plačo cer-kvenika ali organista, bodisi za. popravila cerkvenih ali nadarbiiiskih poslopij. Ni pa dovolj znano, da je dana krajevnim (političnim odhosno upravnim) občinam možnasf, kriti razne bogoslužne ali cerkvene uotrebščine tudi s prosi j- voljnimi prispevki. — Zlasti je mogoče to ondi, kjer se krijejo meje župnije z mejami političnih občin. Priporočljiv je način kritja s prostovoljnimi prispevki — to se pravi: ne da bi se povzročila izvršitev konkurenčne razprave — že iz čisto gospodarskega razloga, ker ši prihranijo farani, ki so vendar sami tudi občani, včasih prav znatne — komisijske stroške, ki jih morajo plačati sam'. Upravno sodišče v prejšnji držaii (dunajsko) je v predvojni dobi ponovno razsojalo o pritožbah zoper take prostovoljne prispevke političnih občin b/r tudi ponovilo razsodilo, da so prostovoljni prispevki za bogočastne (torej cerkvene) namene dopustni, zato mogoči. — Naj navedemo par takih razsodb: 1. Prostovoljne naklonitve občine za bogočastne nameue kakršnikoli verski družbi po sebi tudi po zakonu (z dne 23. V. 1868, drž. zak. št. 49) niso prepovedane. Ako občina dovoljuje take naklonitve, ne sme ž njimi obremenjevali davkoplačevalcev druge vere. Pravico do pritožb zoper take sklepe imajo le davkoplačevalci druge vere. (Razsodba z dne 10. II. 1904, št. 1472, Budv. XXVII A. 2363:) 2. Dovolitev subvencije (podpore) iz sredstev krajevne občine cerkvenemu stavbnemu društvu je dopustna ... (itd.). (Razsodba z dne 6. XI. 1906, št. 10.094. Bud\v. XXX. A. 4737.) 3. Prostovoljne dajatve za bogočastne namene (ustanovitev dušnopastirskega kraj«) od strani kake občine po zakonu niso izključene. Le občani drugih ver s: tem ne smejo biti soobremenjeni. (Razsodba z dne 23. III. 1904, Budv. XXVIII. A. 2489.) 4. V drugi razsodbi z dne 2. XI. 1912,' šl. 12.002, Budw. XXXVI. A. 9175, pravi ob sklepu upravno sodišče: Občinski za-stop in avtonomna višja oblastva odločajo po prostem preudarku, ali je kak izdatek (v bogoslužne namene) finančno dopusten in primeren ali koristen. 5. Zopet druga razsodba upravnfega sodišča z dne 25. I. 1908, št. 833, Budv XXXII. A. 3675, se giasi glede na neko pritožbo zoper podporo cerkvenemu stavbnemu odboru iz občinskih sredstev, da taka subvencija tudi drugi občini za storjeno protiuslugo ne nasprotuje določbi § 35 prej navedenega zakona (iz leta 1874).---Za kritje iz tega naslova storjenega izdatka so zavezani davkoplačevalci ne glede na njihovo veroizpoved. Naj zadostujejo ti primeri. Iz navedene judikature upravnega sodišča v prejšnji državi, ki je bilo nesporno na višku, je razvidno in dovolj jasno načelno stališče, da ne more biti pomislekov proti izdatkom iz občinskih sredstev za bogo-služne ali cerkvene namene kot so: prispevki k plačam cerkvenikov ali organi- stov, za popravila cerkev, župnišča in nadarbinskih gospodarskih poslopij i. dr Plačilu se ni mogoče upirati, kakor hitro nastopi za to potreba. Gre le za obliko, kako naj se plačilo izvrši. — Ako je torej dana možnost, da se laldco dobi kritje v okviru občinskega proračuna, zlasti ko gre za manjše prispevke, res ni mogoče razumeti, zakaj naj bi nadzorno oblastvo takih izdatkov ne odobrilo. Stvar se le komplicira, ako naj se za vsako malenkost izvrši konkurenčna razprava, ki je vrh vsega največkrat tudi burna, pa še v zvezi z nepotrebnimi stroški. — S prispevki v zmislu pričujočih izvajanj pa je stvar tako enostavna! — Seveda naj bi mirovali tudi večni pritožbarji! F. K-n Razno Denar lijonov. litrov mleka. Če računamo vrednost kravjega in kozjega mleka po 1.50 Na ljubljanski borzi je imel denar Din pri litru, vrednost ovčjega mleka pc sledečo ceno: 1 holandski goldinar 22.88 2 Din, tedaj znaša skupna vrednost krav-Din, nemška marka 13.38 Din, belgijski -ega mleka 1900 milijonov, ovčjega 500 belg 7.91 Din, švicarski frank 10.97 D., in kozjega 225 milijonov Din, skupno 2625 iunt šterling 212 Din. dolar 56.26 Din. mj|ijonov Din. Zaradi slabe organizacije francoski frank 2.22 Din, češka krona mlekarstva ostane pri nas vsako leto ne-1.67 Din, italijanska lira 2.90 Din. Gle- izkoriščenega za 600 milijonov Din mle-de pošiljanja in prenašanja našega de- ka čeprav ni mogoČe kontrolirati točnosti narja v inozemstvo veljajo posebni pred- gornjih številk, vendar nam ti podatki popisi. Zadnje čase je bilo občutno kazno- tijujejo veliko važnost našega mlekarstva, vanih več oseb, ki so denar hotele tiho- Na tej anketi je bjja sprejeta resolucija, v tapiti v inozertistvo. kateri ^ zahteva, da se izdela poseben ~ zakon o produkciji in prodaji mlečnih pro-v cne izvodov, da se mlekarskim zadrugam in g Koliko so vredni mlečni proizvodi v centralam nudi iz javnih sredstev potreb-Jugoslaviji. Na mlekarski anketi v Novem na pomoč; da se mlekarskim zadrugam Sadu so najodličnejši strokovnjaki raz- omogočijo primerna posojila; da se uvede pravljali o našem narodnem gospodarstvu izvozna premija za maslo v višini 5 Din ter o potrebi pospeševanja in boljše orga- pri kg; da se preskrbijo potrebne vsote nizacije te važne gospodarske panoge, za propagando konsuma mleka in mleč-Med drugim je predsednik Zveze mlekar- nih proizvodov; da se priredijo tečaji za skih zadrug ugotovil, da predstavlja pro- mlekarske mojstre in da se ljudem brez izvodnja pšenice v naši državi vrednost posebne kvalifikacije prepove otvarjanje 2.5 milijarde Din, proizvodnja mleka pa mlekarn. 2.6 milijarde. Pri nas je vsega 1,169.000 g Padec cen sirove kave. Po količini je molznih krav, ki dajejo na leto 1,169 mi- uvoz sirove kave ena najbolj stalnih po-lijonov litrov mleka; nadalje 4,800.000 stavk v našem uvozu in tudi zmanjšanje ovac, ki dajejo na leto 260 milijonov litrov kupne moči našega prebivalstva zaradi mleka in 1,000.000 koz, ki dajejo 150 mi- krize je le v manjši meri vplivalo na koli- čino uvoza. Leta 1927 smo uvozili 938 vagonov kave, 1. 1928 961 vagonov, v letu 1929 pa 974 vagonov, 1. 1930 je padel uvoz na 914, lani 1931 pa na 892 vagonov. V primeri z letom 1929, ko je bil uvoz največji, je bil lanski uvoz le za 20 odstotkov manjši. Zaradi silnega padca cene v zadnjih letih pa je vrednost uvožene kave zelo padla. Dočim srno v letu 1928 plačevali inozemstvu za 961 vagonov kave še 225 milijonov Din, smo lani za 892 vagonov kave izdali le še 91 milijonov Din. Samo zaradi padca cene smo torej lani prihranili pri uvozu tega važnega konsumne-ga predmeta okrog 130 milijonov Din. g Preiskava poljske zemlje v kranjskem okraju. V ponedeljek, dne 2. maja t. 1. ob 10 dopoldne se bo vršilo v dvorani hotela »Jelen« v Kranju predavanje o rezultatih 18 preiskav različnih vrst poljske in travniške zemlje v kranjskem okraju. Jeseni 1. 1931 je bila v ta namen odvzeta zemlja iz 18 okolišev ter bila odposlana v znano kmetijsko poskusno postajo Berlin Lichterfelde, kjer je bila preizkušena glede redilniii snovi in kislosti po najnovejših znanstvenih načinih. Zaključki teh preiskav podajo točne smernice za pravilno, dobičkanosno in štedljivo gnojenje. Zato so izsledki preiskav velike važnosti ne samo za prizadete kmete, temveč tudi za druge posestnike dotičnih okolišev z enako zemljo in uševnim redom (kolobarjem). Predavatelj g. kmet. referent Josip Sustič, ki je akcijo organiziral, bo pojasnil pomen raznih preiskav zemlje in njihovo vrednost v kmetijstvu. Obrazložil bo ha temelju izsledkov edino pra/ilni in štedljivi način gnojenja vseh vrst sadežev s pomočjo preizkušenih tabel, prikrojenih za razmere v dravski banovini. Predavanje je velevažno! Kmetijske podružnice in druge organizacije naj o tem nemudoma chvesiij- svoj< člane. Pošljejo naj k nrc-davanjti vsaj enega člana, da se bo lahko vpeljal v najmodernejši način gnojenja in podobnega šolskega zavoda po končanem tako dobil pripomočke, da bo lahko dajal lavodila tudi drugim. Pčšsjite naročn no? Pravni nasveti Skrajšani rok drugega sina. K, A. Prvi vaš sin je služil leta 1925 skrajšan rok. Pred petimi leti je odšel od doma in se je poročil. Mlajši sin pride letos na nabor. Vprašate če ima pravico do skrajšanega roka, ker edini preživlja družino. — Če boste dokazali, da je bil prvi sin pet let pred naborom drugega zakonito odpravljen od hiše ter da je oče popolnoma nesposoben za delo, tako, da v rodbina ni nobenega moškega sposobnega za delo ali pridobivanje, bo sin služil skrajšan rok, če plačuje rodbina več kot 120 Din neposredega davka na leto. Volilo gre v breme dediča, F. M. G. Leta 1922 ste si s svojim denarjem napravili na podstrešju hiše Vašega svaka enosobno stanovanje. Ko je svak umrl, je v tozadevni oporoki Vam zapisal, da vživate to stanovanje brezplačno do svoje smrti. Sin zapustnika pa zahteva od Vas, da plačate na to stanovanje odmerjen davek 100 Din, sicer Vas bo tožil. Vprašate, če ste dolžni to plačati. — Če Vam je svak v oporoki zapustil kot volilo brezplačno stanovanje, polem imate Vi po našem mnenju prejemati čisto volilo in grejo vsa bremena volila, t. j. tudi davki v breme dediča, t. j. sina zapustnika. Važno je, da ugotovite, kako je to bilo zapisano v oporoki in kako je Vaša stanovanjska pravica bila določena pri zapuš-činski razpravi. Postavitev čebelnjaka. F. B. V. L. Postaviti nameravate čebelnjak na Vašem vrtu tik sosedove njive. Vprašate, kako blizu njive smete postaviti čebelnjak. — Če Vam sosed dovoli, smete postaviti čebelnjak tudi tik na Vašo mejo. Če pa sosed tega ne dovoli, in je v zadnjih 30 letih sosed njivo oral tik do meje, tako da je pri oranju vna-nji konj hodil deloma po Vašem vrtu, potem morate čebelnjak tako daleč postaviti od meje, da ne bo sosed oviran pri dosedanjem načinu oranja njive. Zakup paše na občinskih potih. M. C. K. Lani ste po svoji nečakinji izlicitirali pašo na dveh Oibčinskih potih, za ceno, ki je še enkrat višja, kakor se je plačevala prejšnja leta. Prosili ste za znižanje zakupnine, vendar je bila paša zelo slaba, zlasti še, ker je bila suša. Vprašate, če bi mogli doseči popust zakupnine, ker ste se pritožili preden ste pasli in ker je nečakinja pašo izliciti-rala. — Zato ker je nečakinja pašo izlici-tirala, ne bo mogoče zakupne pogodbe izpodbijati, ker ste jo itak pooblastili in & tem, da ste po potih pasli tudi priznali. Če paša res ni vredna niti polovice tega, kar plačujete, bi mogli zahtevati razveljavljenje zakupne pogodbe, ako niste pristali na zakupnino, kljub temu, da vam je bila ne-razmerna vrednost paše znana. Če se pri občiru' ne morete Došoditi. lahko tožite. So- dišče bo o vrednosti paSe zaslišalo izvedence in nato razsodilo. Pomislite dobro, predno napravite zadnje karake, te a|r§, da ig služil polni rok. Vstop v podofipirsko šolo. F, Z. Kadar ge mladeniči sprejemalo v podoficirsko šolo v oficirsko vas ne bodo sprejeli, ker nimate zadostne fzobra>tie — le vselej razglašeno z javno nabitimi oglasi in tudi v časopisih. Če pri županstvu ne . vidite teh Fazgiasov, pojdite na okrajno naefelstvo. Iz teh. razglasov boste zvedeli vse podrobnosti, ki jih želite. .' . Pravico do sli4'aj|noega roka- K- B. R. Prvi vaš brat, ki je prejel obetov delež že 1. 1926 se bo smatral za odpravljenega od hiše, ker je od tedaj že minifo pet let pred vašim naborom. Vendar bo treba to v slučaju, da se boste nafti skjiegvaU, 4 notarsko ali sodno ali. kakšno drugo listino (overovljeno pobotnico) dokazati. Drugega brata, ki je že dolgo v inozemstvu in še m prejel svojega deleža, bodo smatrali za odpravljenega, če bo pristojno oblastvo (županstvo) potrdilo, da je že 20 let v inozemstvu in s svojo rodbino v vsem tem času ni vzdrževal nobene zveze in je tudi ni podpiral. V tem slučaju bodo vas smatrali za hranilca mater? in, ker ne plačujete 120 dinarjev ne< posrednega davka, bi bili oproščeni, Skrajšanega roka pa ne boste služili, keF drugi brat ni služil vojakov. Spor radi napajalnika. A. Z. P- če sta vam soseda napajalnik pokvarila, sta vam dolžna povrniti škodo. Sicer vam pa svetujemo, da se vsi trije sporazuniete pa napravite tak napajalnik, j^i b0 vse trj uporabljiv. Če pa to ne gre, pač ne bo kazalo drugega, kakor, da vsak napravi napajalnik za sebe, PridfžavsBie vojaškega uverenja. F. K. Če sami ne morete očeta priprositi do tega, da vam izroči omenjeno vojaško listino, prosite župana posredovanje. Upamo, da se županu posreči očetu dopovedati, da ?a tak malenkostni dolg, ki ga imate pri njemu, ne sme zadrževati vaših vojaških listin. Druge poti, Ui jo zaenkrat ne svetujemo, msnd« ne bo treba nastopati, — Kar se cene za uro tipe, jo more oceniti strokovnjak, ki je uro videl ali ki ste mu jo natančno opisali. Le dejansko vrednost ste dolžni plačali, Vojgjški preglej v 31, letu st«rqstj, J. J. Mladeniči, ki so bili pri zadnjeoi naboru spoznani za začasno nesposobne, se pregledajo še v 31. letu '.starosti: Če jih tedaj spoenajo za sposobne, jim ni treba služiti kadrovskega roka, pač pa jih razporede v operativno vojsko, oziroma mornarico, Javiti se imajo z mladeniči naborniki domače občine. Napeljava vode na sosedovo dvorišče, J. 2. Sosed je pred nekaj letj napeljal odtočno vodo S svojega sveta če? vaše dvorišče, dqtim se je prej ta voda poprej odtekala na njegovo dvorišče. Ali je mogoče prisiliti soseda, da ustavi odtok vode na vaš svet. — Vsekakor lahko preprečite dotok vode s sosedovega sveta na vaše dvorišče, če teče tja šele par Qe bo pa voda 30 let tekla na vaše dvorišče, bo sosed priposestvOval pravico; da se odteka voda aa vaš svet in mu potem tega ne beste mogli več zabraniti.