9
771580
Pedofili so med nami!
iz vsebine...
Dijaki protestirali
...stran 4
Posavje - V lanskem letu sta v javnosti odmevali dve pedofilski aferi. V eni je bil obsojen Brežičan, ki je delal z gasilsko mladino in zlorabljal naivnost otrok, v drugi krški glasbeni pedagog, ki je nadlegoval učenke glasbene šole. Takih primerov je še več, a mnogokrat ne pridejo v javnost, saj sojenja zaradi zaščite žrtev potekajo za zaprtimi vrati.
V letu 2004 so policisti na območju Posavja obravnavali šest kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Prav v teh dneh znova preverjajo podatke o spolnem nasilju in če bodo ugotovljeni elementi kaznivega dejanja, bo na Okrožno državno tožilstvo zoper osumljenca podana kazenska ovadba. Zoper župnika iz Artič, ki ga Vesna Škorc v odprtem pismu obtožuje spolne zlorabe, kazenska ovadba ni bila podana, saj je pregon Zastaral. Na podlagi zbranih obvestil pa je sektor kriminalistične policije Policijske uprave Krško maja 2004 na tožilstvo podal poročilo o sumu storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
Zaposlili 35 delavk ...stran 4
Sladičevo prisilno privedli
...stran 5
Planina brez
smučarjev
...stran 6
Iva zadnja, David prvi
...stran 8
...na strani5 Tudi spovednica ne bo omilila njihovih grehov...
Bizeljanci in Župelevčani konec meseca na volišča
Bizeljsko - 29. januarja bo referendum, na katerem se bodo na štirih voliščih krajani izrekali za ali proti novi občini Bizeljsko. Bodoča občina bi merila 35 km2, v vaseh Bizeljsko, Župelevec, Bizeljska vas, Gre-govce, Stara vas, Dramlja, Vitna vas, Brezovica, Nova vas, Bračna vas, Drenovec pri Bukovju, Bukovje in Orešje pa živi 2039 prebivalcev. Na tem področju je 28 km lokalnih cest in 18 km državne meje.
Silvestrovo letos brez zvezd
Posavje - Silvestrovanje na prostem je nekaj čarobnega, posebno doživetje, je bilo slišati v mnogih izjavah zadnje dni preteklega leta. Da to res drži, že nekaj let dokazujejo tudi Posavci, ki se na Silvestrovo množično zberejo v mestnih središčih na že tradicionalnih silvestrovanjih; v Sevnici na trgu, v Krškem pri Matiji Gubcu in v Brežicah med občino in Santa Lucijo.
Zabave in vesele družbe željni so prišli na svoj račun, povsod so za to poskrbeli glasbeniki, tu in tam je bilo opaziti kakšnega, ki je preveč globoko pogledal v kozarec in omagal, večjih izgredov pa ni bilo. Ob polnoči so zacmokljali poljubčki, slišati je bilo najrazličnejša voščila in oči so se naužile lepote ognjemetov, njihove iskrice so bile tudi edine zvezdice na nebu ta večer, saj je kmalu po polnoči začelo deževati.
...na strani 3 Silvestrski utrip v Krškem
Celjsko
^ Ker je Župelevec kot del bodoče nove občine v Krajevni skupnosti jj^Pele, bo za odločanje volilnih upravičencev to samostojno referen-ttisko območje in Krajevna skupnost Bizeljsko tudi samostojno refe-. Rdumsko območje. Volišča bodo na Bizeljskem, v Orešju, v Stari vasi v Zupelevcu.
...na strani 2
Potres čutili Račani
Škocjan - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v ponedeljek, 2. januarja, ob 18.52 zabeležili zmeren potresni sunek 65 km vzhodno od Ljubljane z žariščem v bližini Škocjana na Dolenjskem. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,3. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Rake in okoliških krajev.
V Uradu za seizmologijo in geologijo ocenjujejo, da ta intenziteta v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici.
Posiljena in mučena v zidanici
Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je za zaprtimi vrati -zaradi zaščite žrtve - začelo sojenje 31-letnemu obtožencu iz okolice Krškega, ki ga obtožnica bremeni posilstva, hude telesne poškodbe in protipravnega odvzema prostosti. Obtoženec je povabil znanko, da bi mu proti plačilu pospravila hišo in pomagala pri delu v vinogradu. V resnici je imel povsem druge namene. Ker ni pristala na spolne odnose, jo je posilil, jo žalil, pretepal in mučil ter zapiral v neogrevano podstrešno sobo. Ženska je večkrat skušala pobegniti, a jo je ujel, pri lovu pa so mu pomagali pajdaši, ki jim jo je brutalnež ponujal za spolne usluge. Po štirih dneh ujetništva je ženska pristala v bolnišnici, saj je imela hude poškodbe po glavi, telesu in spolovilu.
...na strani 5
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Nove občine
Zupelevec samostojno referendumsko območje
Bizeljsko - Civilna pobuda za občino Bizeljsko je sklicala zbore krajanov na Bizeljskem, v Orešju, v Stari vasi in v Zupelevcu. Po oceni predsednika Civilne pobude Milka Veršca je bila udeležba dobra, prav tako izkazano zanimanje za novo občino. Če bo ta na referendumu konec januarja izglasovana, bo Brežicam dobra soseda s pobudami za razvijanje skupnih projektov v korist širšega območja, pravi Veršec.
29. januarja bo referendum, na katerem se bodo na štirih voliščih krajani izrekali za ali proti novi občini. Bodoča občina Bizeljsko bi merila 35 km2, v vaseh Bizeljsko, Župelevec, Bizeljska vas, Gregovce, Stara vas, Dramlja, Vitna vas, Brezovica, Nova vas, Bračna vas, Drenovec pri Bukovju, Bukovje in Orešje pa živi 2039 prebivalcev. Na tem področju je 28 km lokalnih cest in 18 km državne meje.
Ker je Župelevec kot del bodoče občine v Krajevni skupnosti Kapele, bo za odločanje volilnih upravičencev to samostojno referendumsko območje in Krajevna skupnost Bizeljsko tudi samostojno referendumsko območje.
Volišča bodo na Bizeljskem, v Orešju, v Stari vasi in v Župelevcu. Civilna pobuda je občinski volilni komisiji
predložila predlog volilnih odborov, v katerih gre za zamenjavo zgolj nekaj članov. Veršec pravi, da so jim nezaupanje v posameznike vzbudi-
Milko Veršec
le zadnje volitve z ugotovljenimi nepravilnostmi in upa, da bo občinska volilna
komisija upoštevala predlagane spremembe v odborih.
Na zborih krajanov so ljudje postavili vrsto vprašanj o organiziranosti in možnostih delovanja nove občine. Spraševali so tudi tisti, ki so proti, kar ni slabo, pravi Veršec, saj so tako razjasnili nekatere provokativne trditve, ki naj bi ljudi odvrnile od želje po samostojni občini.
Veliko vprašanj je bilo o financiranju nove šole Bizeljsko. Gradnja je upoštevana v proračunu občine Brežice za leto 2006, ki se bo izvajal ne glede na izid referenduma. Če bo nova občina izglasovana, bo šele leta 2007 oblikovala svoj proračun, financiranje šole Bizeljsko pa se bo upoštevalo v delitveni bilanci z občino Brežice.
Branka Demovšek
To je proračun, mejdun!
Sevnica - Proračun občine Sevnica za leto 2006 bo težak skoraj 3 milijarde SIT. To je najbolj bogat proračun doslej, s tem daje predvideno tudi največje zadolževanje in sicer v višini 310 milijonov. Kar milijarda in 200 milijonov bo šlo za investicijsko dejavnost, saj bo občina dokončala nekatere že začete investicije in začela nekatere nove. Zagotovljena so sredstva za dokončanje izgradnje športnega doma, za ureditev prizidka zdravstvenega doma, za nakup prostorov za knjižnico, za začetek aktivnosti za izgradnjo vrtca v Sevnici. Na vrsto za posodobitev bodo prišli tudi številni cestni odseki in vodovodni sistemi, iz proračuna se bo financirala izgradnja krožišča v Šmarju in brvi na Šmarčni, rekonstrukcijo naj bi doživel most pri Kopitarni, začela pa se bo tudi izgrad-nja kanalizacije in centralne čistilne naprave za mesto Sevnica. V občinskem proračunu so rezervirana tudi sredstva za projekte, ki bodo sofinancirani v okviru izgradnje HE Blanca in Boš-tanj. N.Č.C.
Naprodaj občinski lokali (
Brežice - Občinski svet Brežice je dal soglasje za prodajo posameznih nepremičnin v občinski lasti. Gre | za štiri manjše poslovne prostore v Brežicah, njihova skupna vrednost je ocenjena na dobrih 22 milijonov SIT. Po objavi javne dražbe v Uradnem listu zaenkrat še ni interesentov za nakup prostorov.
Naprodaj je poslovni prostor velikosti 27 m2 v pritličju stavbe na Cesti prvih borcev 11. V isti stavbi se prodajata še dva malo manjša prostora ter skoraj 30 kvadratov v poslovno stanovanj skem objektu na Čemelčevi ulici 3. Izklicne cene za posamezni prostorje določil zapriseženi cenilec. Za prostor na Cemel-čevi je ta 6.694.000 SIT, dobrih sto tisoč SIT nižja je izklicna cena za podobno velik prostor na Cesti prvih borcev, ostala dva manjša prostora pa imata izklicno ceno nekaj čez štiri milijone SIT.
Brežiški župan Ivan Molan je svetnikom predlagal, naj dajo soglasje za prodajo tega občinskega premoženja, ker omenjene nepremičnine nimajo ne strateške vrednosti ne večjega pomena za občini. S prodajo bi poskrbeli za pritok denarja v proračun in na drugi strani za primemo vzdrževanje teh prostorov z novimi lastniki.
Na seznamu predlaganih lokalov za prodajo pa se je znašlo tudi urarstvo na Vod-
Ivan Molan
nikovi 1, čemur je svetnik Stane Radanovič ostro na- 1 sprotoval. Spomnil je, da je nekoč občinski svet sprejel sklep o zaščiti in pomoči storitvenim dejavnostim v mestnem jedrn. Dodal je še, da urar teh 25 kvadratov, za katere je izklicna cena dobrih 5 milijonov SIT, ne bi mogel kupiti. S prodajo lokala bi ostal na cesti.
Župan je umaknil ta prostor s seznama prodaje in ostaja še naprej v občinski lasti, urar pa najemnik. B.D.
POSAVSKE nVSICE
0 enotnosti in samostojnosti
Silvestrovski poljubi bodo kmalu pozabljeni, polnočni ognjemeti so ugasnili, čaše s penino smo izpraznili in petarde so potihnile. Stopili smo v novo leto in novim izzivom naproti. Prav bi bilo, da bi vse izzive in priložnosti izkoristil tudi jug države s Posavjem vred, predvsem pa, da bi bilo tod več enotnosti in sodelovanja ter pravih
vlade pri ureditvi dostopa do cerkljanskega letališča. Povsem normalno je, da se vsaka zase trudi pri iskanju priključka, prav tako kot je normalno, da bi civilni in vojaški del letališča potreboval svoj dostop. Seveda pa ni normalno, da so pri Društvu izgnancev Slovenije ob svoji prireditvi in razstavi v Ljubljani povsem pozabili na ustanovne člane oziroma prve predsednike. Predvsem seveda na Vlada Deržiča in Franca Šetinca, pa na Slavka Kuneja, Sta-
Aleksander Denžič in Roman Matjašič
odločitev! In blaginje za vse!
Morebiti boljše sodelovanje napoveduje že eden od dogodkov ob koncu preteklega leta; na proslavi samostojnosti v Krškem je namreč bilo mogoče prvič videti skupaj vse tri posavske župane in ob njih soproge. Je iz tega že mogoče sklepati, da bodo prvi občinski možje ob pomoči svojih življenjskih sopotnic enotnejši pri dogovarjanjih? Prav bi denimo bilo, če bi občini Brežice in Krško enotno zahtevali podporo
neta Ilca in še koga. Ni prav, da si vse uspehe, res sojih veliko dosegli, zdaj pripisuje družina Žnidaršič. In prav tako ni prav, da so pozabili tudi na novinaije, denimo na Ireno Majce, Gorana Rovana in še koga, ki od vsega začetka zavzeto spremljajo delo slovenskih izgnancev. Tudi vsem, ki spremljajo uspehe posavske štipendijske sheme, se obrača želodec, ko ugotavljajo, komu vse, seveda imajo v mislih najpremožnejše, sojih podelili. Ob tem kar zbledi ugoto-
vitev, da na drugi strani med posavskem tiskanem glasilu? mladimi ni zanimanja za po- Saj je res, da vse medije v vo-klic zidarja, tesarja, kovinarja lilnem letu spet čaka spremlja-
Rajka Križanec, Ernest Sečen in Silvester Mavsar
ali strojnika. Vsi so raje cariniki in policaji! Rada ali nerada pa sta v vrhu brežiške občinske oblasti Aleksander Denžič in zdaj še Roman Matjašič, ki prav tako lahko razglabljata o enotnosti in samostojnosti. O čem neki pa so
Vladislav Deržič
na prednovoletnem druženju razglabljali Rajka Križanec, Silvester Mavsar in Ernest Sečen? Menda ne o novem
nje volitev za županske naslove in kaže, da bo največ kandidatov spet v Brežicah in malce je že mogoče ugibati o njihovih imenih. Poleg sedanjega župana Ivana Molana bi se lahko pojavili Jože Avšič, upokojenec Stane Zlobko, strankarska prvaka Stane Radanovič in Anton Cerjak ter morda tudi odvetnik Marko Zupančič. V primeru, da ne bi prišlo do ustanovitve občine Bizeljsko, bosta zraven najverjetneje še Rok Kržan in Milko Veršec. In ne gre pozabiti, da se jim zna pridružiti Stanka Preskar - medtem je postala tudi članica sveta gimnazije - saj bi lahko imela podporo občinskih kulturnikov, ki jih vodi Simona Rožman Strnad.
Obnovoletni drobir
Že bežen pogled na minulo in prihajajoče leto pa kaže na še nekaj zanimivosti, saj je
prineslo in odneslo nekaj po- trudila s pripravo decembr-membnih osebnosti. Novici skih radosti. Tudi za pozdrav iz prednovoletnih dni, da je domačih kulturnikov nove-odstopil župan Ivan Molan, mu letu je največ storil so nasedli vsi tisti, ki so ga Adolf Moškori, ki letos zamenjali z odstopljenim Ro- odhaja v pokoj. Če se bo za
Stanka Preskar in Simona Rožman Strnad
manom Molanom. Res pa je, da se je pri dnevniku Direkt uveljavil Jani Božič in da je nova brežiška oblast na podstrešje prestavila Bojana Ti-
Jani Božič
čarja in daje moral oditi Toni Horžen ter daje iz Krškega z novim letom odšla Tatjana Avsec, ki se naj ne bi prav nič
njim marsikomu stožilo, P3 Avseceve menda ne bodo p°" grešali. So pa v Krškem n£; kateri pogrešali dan JLA, saj so 22. decembra, ko je bu praznik nekdanje armade, pripravili koncert Orkestra slovenske vojske.	,
Praznične dni so v vase Boršt, Krška vas in Skopij^ zastonj krasile smeti v obli' ki pločevink, vrečk in drug^ nesnaga, ki je levo in desfl padala s tovornjakov podjetJ KOR Nad stanovalci v ene od vojaških blokov ob Bize) ski cesti v Brežicah P3 Spjj tudi med prazniki izživU mladoletnik, ki mu men . nič ne morejo niti v šoli n policisti. Kaj šele Center socialno delo Brežice, ki ^ še naprej vodi Marjet. Kostevc, četudi ni podpore med brežiški občinskimi svetniki. j Vlado Podgor^
A
Silvestrovanja v Posavju
Najlepša čestitka za prireditelja,
če ni črne kronike
Sava Glas, 5.1.2006
Posavje - Bolj ali manj uspešno smo zakorakali v drugo petletko 21. stoletja. Bilo je veliko zanimivih, veselih in srečnih trenutkov, pa tudi takšnih, ki bi jih želeli čimprej pozabiti. Toda Silvestrov večer gotovo ni pravi čas za obračune, takrat polni upanja na boljše pričakujemo novo leto. Posavci smo ga tudi letos lahko pričakali na prostem v vseh občinskih središčih, vsa so uspela, večjih izgredov ni bilo, le obiskovalcev - se nam je zdelo - je bilo ponekod nekoliko manj kot lani. Morda je za to krivo tudi vreme, ki ni obetalo lepe silvestrske noči.
Silvestrovanje v Krškem je reditev, ki je v Posavju naj-privabilo od 3500 do 4000 odmevnejša, in je tudi tokrat obiskovalcev, prevladovala pa privabila obiskovalce iz dru-je mladina, ki se ne ozira na gih regij, sta financirali občina vreme, ampak na vzdušje, in mestna krajevna skupnost, Tega j e bilo na pretek že prej - ki sta si na pol razdelili 4 mili-šnji dan, ko so se na prire- jone SIT stroškov. Predsednik
Veselo razpoloženje na brežiških ulicah
Ognjemet v Brežicah
ditvenem odru na Trgu Matije Gubca zvrstili številni ansambli.
Dvodnevno novoletno pri-
KS Jože Habinc ni želel poseči v denar, namenjen krajevnim investicijam in se je obrnil na sponzorje. Pravi, da
Voščilo brežiškega župana Ivana Molana
nem ognjemetu zbranim voščila vse najlepše v novem letu. Najlepša čestitka za Habinca pa je, da se v dvodnevnem rajanju nikomur ni nič zgodilo in tudi nobenih izgredov ni bilo.
Sevničani so se v velikem številu udeležili silvestrovanja na prostem, kjer so za zabavo skrbeli Mladi Dolenjci. Ob polnoči je nebo razžaril ognjemet, manjši ognjemet pa je bil pripravljen tudi za otroke, ki so svoje novo leto dočakali že ob sedmih zvečer. Če velja
čakali na organiziran jutranji pohod na Lisco, je neusmiljeno močil dež. Vinogradniki s s« Studenca so se kljub nič kaj prijaznemu vremenu odpravili -§ s Studenca na Ardro pri Raki, s društvo Preska pa je organiz- a iralo pohod po sejemski poti. £ V Brežicah seje silvestrovanje začelo po deseti uri zvečer, ko so se na glavni ulici pred občino in tamkajšnjim gostinskim lokalom začeli zbirati prvi obiskovalci. Ko je ob polnoči zabava ob prijetnih vižah ansambla Jerneja
Nočni pohodniki, ki so prišli na Lisco.
pa glede na vrvež obiskovalci očitno niso bili pripravljeni. Skupaj z vodjo ansambla so odšteli zadnje minute leta 2005, nato pa so si dali duška
tere so zmotile dežne kaplje in so se kar prehitro poiskali streho, najbolj “trpežni” pa so vztrajali do zgodnjega jutra.
B.D., N.Č.C., J.K.
gre njim glavna zahvala za uspeh prireditve, ki jo je odlično organiziral zavod REGIO.
Zabava na prostem ne pomeni le angažiranje nastopajočih. Poskrbeti je treba za varovanje, za zdravstveno službo, za zavarovanje ognjemeta, za varen prometni režim in vse to je seveda potrebno plačati.
Habinc in župan Bogovič sta ob tradicionalnem polnoč-
trditev, da novo leto oznanja ognjemet, potem je v Krmelj, kjer so na prostem pričakali novo leto krajani vseh treh krajevnih skupnosti Mimske doline, novo leto prišlo z enourno zamudo. Do takrat so se tudi že vrnili pohodniki, ki so zvečer z baklami odšli do lovske koče na Kamenškem.
Številni pohodniki so se kmalu po polnoči odpravili proti Lisci. Ti so imeli srečo z vremenom. Tiste pa, ki so
Razposajeni Krčani nazdravili novemu letu.
Kolarja dosegla višek, je pirotehniki in prižgali og-obiskovalcev bilo sicer nekaj njemet, ki je vse navdušil, manj kot lani, so pa bili ravno Tokrat je bil na prostoru pred prav dobre volje, da jim je brežiškim gradom in je bil župan Ivan Molan izrekel dobro viden, tako pripomb novoletno voščilo, za kaj več glede tega letos ni bilo. Neka-
Ko v srcu Evrope nič ne funkcionira,
se zaveš prednosti svoje države
^režice - Eden od profesorjev brežiške gimnazije je med novoletnimi prazniki spoznal, kako v praksi izgleda ta silni “evropski red”, na katerega se radi sklicujemo. Zaradi obilnejšega sneženja je tri dni ostal ujetnik Bruslja, | kjer je utrujen in nezadovoljen dobesedno prespal Silvestrovo, ki ga je načrtoval praznovati doma v Sloveniji.
zasoljeno ceno vozovnice je bil za eno osebo možen šele 2. januarja, še bolj zanesljivo pa 3. ali 4. januarja. Poizvedoval je naprej in slišal, da bi lahko na Silvestrovo poletel z letališča Frankfurthahn, ki se nahaja med Luxemburgom in Frankfurtom. Odpeljal se je na železniško postajo v Bruselj, da bi ujel kakšen vlak do tja, a tudi železniški promet je bil zaradi praznikov in snega v kolapsu. Iskal je rent-a-car. Neuspešno. Servisne dejavnosti so bile v mestu in na letališču, kjer je prenočevalo nekaj potnikov, zaprte. Bruselj se je res izkazal kot središče vseevropske birokracije, ki deluje po svojem redu, neobčut-
ljive za resnično življenje.
Vožnje z letališča v mesto in nazaj ter neplanirane dodatne nočitve so kar “požirale” evre, tako da je v reševanje situacije pritegnil še svoje domače. L januarja ob polnoči je namreč slovenska Adria načrtovala let v Ljubljano in ker na bruseljskem letališču “šalteiji” niso delali, so vozovnico plačali njegovi domači v Ljubljani. Sitnosti s tem še ni bilo konec. Potrebno je bilo nekako dokazati, da nisi slepi potnik, čeprav osebe, ki bi pognala računalnik, ni bilo na spregled. Vendar seje izšlo in naš popotnik je 2. januaija ob dveh ponoči končno prispel na Brnik. Pravi, da se je na kon-
cu počutil, kot da leti v zasebnem letalu, saj so bili ob njem le še trije potniki. In naš nacionalni letalski prevoznik se mu je zazdel kot slovenska ambasada, ki v nesreči rešuje svoje državljane.
S sestopom na Brnik profesor še ni zaključil bruseljske zgodbe. Moral seje odpeljati po avto, ki ga je pustil na letališču v Trevisu, tako daje domači prag prestopil komaj 2. januarja popoldne.
Strinja se z znanim rekom, da je smisel potovanja pot z vsemi dogodivščinami, ne le prispeti na cilj. Pa vendar si je obljubil, da v času od božiča do novega leta ne bo nikoli več potoval z letalom.
Rekordno leto za nuklearno in papirnico
Krško - Na novoletno noč se vsakokrat vrtijo tudi stroji v tovarni Vipap Videm Krško, z električno energijo pa nas oskrbuje tudi jedrska elektrarna.
V silvestrski noči je 62-članska ekipa v krški papirnici proizvedla 280 ton celuloze in papirja, sicer pa je za njimi leto, ko so za tržišče proizvedli skupaj 291.000 ton. Od tega je bilo 180.000 ton različnih vrst papirjev, kar je sploh rekordna proizvodnja, odkar od leta 1938 obratuje krška tovarna! V novo leto pa stopa kolektiv tovarne Vipap Videm Krško z mešanimi občutki, kajti že oktobra naj bi začeli ustavljati proizvodnjo celuloze. Kar pomeni, da se ob vstopu v prihodnje leto ne bodo več vrteli stroji in naprave, ki proizvajajo celulozo. Zaposlitev bo izgubilo več kot 300 delavcev in v slovenskih gozdovih bo pro-
padal celulozni les.
Bolj optimistični so lahko v Nuklearni elektrarni Krško, kjer je v komandni sobi tudi na silvestersko noč bedela desetčlanska posadka. Zaradi prazničnih dni in zato manjše porabe električne energije so obratovali pri 62-odstotni moči, naslednji dan pa so po navodilu dispečer-ske službe v omrežje poslali okrog 10 milijonov kilovatnih ur električne energije. Tudi za nuklearno elektrarno je bilo sicer minulo leto rekordno. Ker v njem niso opravljali remonta oziroma vzdrževalnih del, so proizvedli 5,6 milijarde kilovatnih ur električne energije oziroma največ doslej! V.P.
Dijaki brežiške ekonomske šole protestirali!
Brežice - Pred brežiško občinsko zgradbo so se zbrali dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice ter z letaki in slikami opozorili, da so že osmo leto, odkar je bila ob obvoznici zgrajena nova in sodobna šola, brez prave športne vzgoje.
HSE popravlja napake
Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE) želi v okviru doseganja strateških ciljev, ki mu jih je ob ustanovitvi postavila država, zagotoviti na trgu enoten in učinkovit nastop vseh družb, ki skupino sestavljajo. Zato so se odločili za nakup deležev manjšinskih družbenikov v družbah Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Termoelektrarna Brestanica (TEB). Slednja se bo prav zaradi tega lahko vključila v drugi steber, katerega temelj bo Eles Gen.
K telovadbi namreč tudi v dežju in pozimi hodijo več kot četrt ure daleč na dve lokaciji. Toda tudi ta dva prostora sta neustrezna, premajhna in brez garderob, eden je celo nevaren. Dijaki so razdeljeni in nikoli nimajo pouka športne vzgoje skupaj. Več kot 800 srednješolcev in slušateljev višje strokovne šole je tako še vedno brez svojih prostorov za šport. Te in druge pomisleke so v posebnem pismu izpostavili županu Ivanu Molanu, ki jih je nato tudi sprejel.
Kot so povedali predstavniki dijakov iz zaključnih letnikov ter njihovi profesorji, imajo vsi skupaj dovolj obljub in zahtevajo hitrejše reševanje sedanjih razmer. Zupan jim je tokrat zagotovil, da bodo občinski svetniki o teh vprašanjih razpravljali že na januarski seji. Med rešitvami pa je nakazal možnost, da bi
Ministrstvo za šolstvo zagotovilo denar le za izgradnjo primerne telovadnice ob sedanji srednji šoli, večnamensko dvorano pa naj bi Brežice dobile v bližini osnovne šole. Pred bolnišnico in zdravstvenim domom, kjer je lastnik zemljišča občina, bi lahko uredili parkirišča za obe usta-
novi, popoldne in zvečer pa bi služila za obiskovalce večnamenske dvorane.
Dijaki zaključnih razredov Ekonomske in trgovske šole Brežice zdaj upajo, da bodo problemi glede gradnje športnih objektov razrešeni vsaj za prihodnje generacije srednješolcev!
Vlado Podgoršek
Stilles uspešen v tujini
Sevnica - V obdobju Jugoslavije je bil sevniški Stilles v Črni gori kot doma. Redno je opremljal hotele, ki so stali ob peščenih črnogorskih plažah. S ponovnim razcvetom turizma pa se v Črno goro v velikem slogu vrača tudi Stilles.
V teh dneh je Stilles podpisal pogodbo za opremljanje hotelskega kompleksa Splendid v Budvi. Direktor inženiringa in glavni komercialist Štefan Teraž ne skriva veselja, daje prišlo do podpisa osnovne pogodbe, vredne dva milijona evrov. Hotelski kompleks s petimi zvezdicami ima devetnajst bazenov in štiristo sob oz. enot. Med njimi je tudi 350 m2 velik predsedniški apartma z blindiranimi okni in heliodromom na strehi. Stilles je podpisal pogodbo za opremo dveh tretjin hotelskega kompleksa, medtem
ko bo eno tretjino enot opremilo črnogorsko podjetje. Teraž pričakuje, da se bodo z investitorjem, podjetjem Montenegro stars, dogovorili še za opremo nekaterih drugih prostorov. Celoten kompleks mora biti opremljen do 1. junija prihodnje leto.
Do istegg roka morajo dokončati tudi opremo Ritzove-ga hotela v Moskvi. Ta posel je Stilles dobil zaradi dobrih referenc pri opremljanju hotelov iz iste verige. Takoj po novem letu bodo začeli delati tudi opremo za hotel v Las Vegasu. Tudi sicer 90 odstotkov inženiringa izvozijo.
Stilles, kije lani praznoval 60-letnico obstoja, a je ta jubilej šel neopazno mimo, je trenutno v precejšnjem vzponu, ugotavlja Teraž, ki priznava, da so Stillesu različne afere škodile, predvsem pa vzele veliko energije. Stilles je vsa ta leta precej vlagal tudi v tehnologijo. Tik pred začetkom nove kurilne sezone so iz lastnih sredstev uredili novo ekološko kotlovnico, vredno 120 milijonov, ki je povsem avtomatizirana.
Nada Černič Cvetanovski
Čas črevesnih viroz
Brežice, Slovenija - V zimskem času krožijo črevesni virusi, ki povzročajo bruhanje in drisko. Nekaj več težav s temi obolenji so že imeli otroci v Krškem in v Brežicah. Takšno obolenje ni črevesna gripa, kot ljudje napačno poimenujejo svoje težave. In ker te niso z gripo v nikakršni povezavi, cepljenje ne obvaruje pred črevesno virozo.
V tednu pred božičem so na Osnovni šoli Brežice otroci tožili o slabem počutju s prebavnimi težavami. Pediatrinja dr. Romana Laktič iz Zdravstvenega doma Brežice je potrdila povečanje števila pacientov s črevesno virozo.
Na KOP-u Brežice je vodja komunalnega sektoija Darko Ferlan povedal, da so vzorci analiz vode iz zajetij po občini neoporečni. Ljudje so namreč najprej posumili, da je voda vzrok črevesnih težav.
Dr. Alenka Skaza iz Epidemiološkega zavoda Celje je povedala, da gre v tem času na celotnem območju Slovenije za povečan pojav črevesnih viroz. Kratkotrajne črevesne težave -spremlja jih driska in bruhanje - ljudje napačno poimenujejo
črevesna gripa. To ni gripa in z njo nima nobene zveze, četudi se pri nekaterih bolnikih pojavi še vročina. Specifičnega zdravljenja ni, težave minejo same od sebe. Pomembno pa je, da bolnik zaužije veliko tekočine. Če je ne obdrži v telesu zaradi driske ah bruhanja, mora obiskati zdravnika, ki poskrbi, da telo ne dehidrira. Posebne pozornosti zaradi nevarnosti dehidracije morajo biti deležni zelo majhni otroci in stari ljudje, medtem ko za ostalo aktivno populacijo ta črevesna obolenja niso nevarna, so le neprijetna.
Dr. Skaza opozaija na način šiijenja virusov in v zvezi s tem na preventivo. Virusi se prenašajo z dotikom rok iz telesa na telo in na predmete. Torej si moramo čim večkrat umiti
roke. Virusi se prenašajo tudi iz kužnin; če otrok bruhne, gredo virusi v okolje iz njegovega izločka. Za šole in vrtce je zato priporočljivo čim večkrat prezračiti prostore in seveda nadzirati otroke pri higieni. Za družinsko okolje s takšnim bolnikom pa velja, dajepotreb-no pobruhano posteljnino in oblačila takoj oprati in se s higieno skušati izogniti, da se težave ne lotijo še ostalih družinskih članov.
Številna zapletena imena različnih črevesnih virusov, ki napadajo v tem času, nosijo splošno označbo zimski virusi, ker prenašajo nizke temperature, v katerih pravzaprav razvijejo svojo zoprno moč.
Branka Demovšek
HSE je tržno orientirana gospodarska družba, ki trgu ponuja električno energijo. Zaradi dopolnjevanja hidro in termo proizvodnih virov TEB in TEŠ s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi in stalno razpoložljivostjo predstavljata pomemben del skupine HSE, ki omogoča zanesljivo dobavo električne energije.
Normalna praksa vodenja družb z več lastniki je, da se pri vodenju izkazujejo različni interesi manjšinskih in večin-
skega lastnika. Ker v holdingu kljub številnim poskusom niso uspeh uskladiti skupne vizije poslovanja vseh družb skupine, so se znašli v situaciji, ko so izpodbojne tožbe manjšinskih dnjžbenikov na sklepe skupščine družb onemogočale normalno izvajanje lastniških funkcij vseh družbenikov.
Zaradi dolgotrajnih in zapletenih pravnih postopkov uveljavljanja lastniških in up-ravljalskih pravic ter na osnovi analiz različnih možnih
scenarijev doseganja za vse strani sprejemljive rešitve, so v HSE ocenili, daje najboljša rešitev le odkup deleža manjšinskih družbenikov TEB in TEŠ s strani HSE. Zanje so odšteli 11,5 milijarde SIT, direktor HSE Jože Zagožen pa napoveduje odkup manjšinskih deležev tudi v Soških in Savskih elektrarnah.
S tem je država kot lastnica holdinga posredno priznala zgrešen model privatizacije v elektrogospodarstvu. N.C.C.
Zaposlili 35 delavk
Drnovo - Logistični center Grieshaber na Drnovem bo začel izvajati celovito dejavnost dobave, pakiranja izdelkov in dostave naročnikom 9. januarja. Priprave na zagon pa tečejo že dlje časa in v podjetju je bilo pred novim letom 66 zaposlenih.
Logistični center na Drnovem je nemško podjetje v 100-odstotni lasti družine Grieshaber. Nov poslovni objekt je bil postavljen pretežno za potrebe pakiranja izdelkov družbe Bosch, ki ima proizvajalce po vsem svetu. Grieshaber ima na skrbi, da robo pripelje na Drnovo, kjer jo zapakirajo in dostavijo naročnikom.
Vodja logističnega centra je Silva Zvar, nekoč prva komercialistka sevniške Kopitarne, njen najožji sodelavec pa Samir Sfaxi. Sprva jih je bilo zaposlenih osem, ki so morah pripraviti vse potrebno za ponovoletni zagon dejavnosti, kar pomeni predvsem pridobiti in usposobiti zadostno število ljudi.
Z liste težje zaposljivih oseb so dan pred Silvestrovim sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 35 nekdanjimi tekstilkami iz Lisce Senovo, Jutranjke in Monta Kozje ter s tremi moškimi. Grieshaber je zanje prejel subvencijo Ministrstva za delo v višini 1,5 milijona SIT na zaposlenega. Zvarova je povedala, da velja zahvala za prizadevanje za nove zaposlitve poleg sevniš-kega Zavoda za zaposlovanje še krškemu županu Franciju Bogoviču in državnozborskemu poslancu Stanetu Pajku. Ob novo zaposlenih teče v podjetju še delovno usposabljanje za 20 moških, izbranih s seznama brezposelnih oseb, še 14 pa jih bo sklenilo delov-
no razmerje z 9. januarjem.
Proizvodnja, kjer gre za strojno in ročno pakiranje, bo delala v dveh izmenah, skladišče pa v treh. Želja po zaposlitvi v tem podjetju je mnogo večja pri ženskah, saj so ob interesentkah iz senov-ške Lisce in propadle Jutranjke dobili še več kot 120 prošenj. Ženske roke potrebujejo za ročni del pakiranja, medtem ko so za delo v skladišču in pri strojnem pakiranju zaradi teže izdelkov iskali moške. Nemški lastniki so bih začudeni, kako težko je bilo dobiti potrebno število delavcev in kako izbirčni so mladi Posavci pri iskanju prve zaposhtve.
Branka Demovšek
Pred podpisom lokalnega partnerstva
Posavske občine, v katerih so tri potencialne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), se pripravljajo na podpis lokalnega partnerstva z Agencijo za radioaktivne odpadke. Na Čagošu pri Studencu, v Vrbini pri Krškem in v Globokem se bodo spomladi pričele terenske raziskave, za kar bodo občine dobile denarno odškodnino.
Lokalno partnerstvo z institucijo, zadolženo, da Slovenija sprejme lokacijo za končno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki je Agencija za radioaktivne odpadke, pomeni pogodbeno urejen dogovor o vseh potrebnih aktivnostih, da bo okolje čim bolj informirano. Družbena sprejemljivost je namreč na koncu postopka ključna za izbor končne lokacije in gradnjo objekta.
Postopek umeščanja odlagališča ni enostaven, saj zajema tako občutljivo pridobivanje lokacije kot pridobivanje mnogih soglasij za gradnjo, ki zagotavljajo, da bo objekt ustrezno načrtovan in zgrajen.
Javnomnenjske ankete kažejo, da je danes v državi dve tretjini prebivalcev proti umestitvi odlagališča. Od tretjine, ki sprejema dejstvo, da tak objekt potrebujemo zaradi odpadkov iz nuklearke, medicine, industrije in znanstvenih raziskav, bi jih 5 odstotkov brezpogojno podprlo gradnjo skladišča v njihovem okolju.
Iz raziskav je razvidno, da želijo ljudje več
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana
izvedeti o radioaktivnih odpadkih. Najbolj zaupajo ekologom, na drugem mestu so strokovnjaki, sledijo znanstveniki in Agencija za radioaktivne odpadke. Anketiranci v zvezi z jedrsko problematiko najmanj zaupajo politiki, to je državnemu zboru in vladi.
Proces iskanja odlagališča mora po mnenju večine vprašanih potekati v neposrednem dogovoru med ARAO in lokalno skupnostjo ali ob posredovanju nevtralne osebe med ARAO in lokalno skupnostjo.
Rezultate ankete, ki jo sicer ARAO letno izvaja od leta 1995, bo z vso potrebno občutljivostjo upoštevala pri načrtovanih aktivnostih terenskega dela v posavskem prostoru. Ljudje bodo dobili veliko informacij ° vrstah radioaktivnih odpadkov, o ionizirajočih sevanjih, o postopkih, ki zagotavljaj jo varnost njihovega skladiščenja, o nuklearni medicini, brez katere ne bi bilo uspešni'1 zdravljenj nekaterih bolezni, o industriji i'\ znanosti, kjer tudi nastajajo radioaktivni odpadki. Tematika bo lokalnim skupnostim predstavljena na razumljiv način in ne enostransko. Ljudje bodo imeli pravico v svoja sredino povabiti tiste strokovnjake ali ljudiz izkušnjo, ki jim zaupajo.
Poleg ARAO, katere poslanstvo je zag°' tovitev trajno varnega ravnanja z radioar tivnimi odpadki, za varnost skrbita še Upra va za varstvo pred sevanji in zlasti UpmvCl za jedrsko varnost.
KRONIKA
Izpoved 24-letne Ljubljančanke
Pedofil med (posavskimi) župniki?
Artiče - 24-letna Ljubljančanka Vesna Škorc artiškega župnika K. J., ki tam službuje že 30 let, obtožuje pedofilije. Poročilo o sumu storitve kaznivega dejanja je s policije romalo na tožilstvo, a je pregon zastaral. Ob tem pa krški kriminalisti v teh dneh preverjajo neke druge podatke o spolnem nasilju in če bodo ugotovljeni elementi kaznivega dejanja, bodo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo.
v Izpovedno pismo Vesne Škorc je v minulih dneh obšlo vse slovenske medije, prispelo je tudi v naše uredništvo. V njem se danes 24-letna Ljubljančanka Vesna spominja domačega artiškega župnika, čigar sprevrženo dejanje je boleče zaznamovalo njeno življenje. Pri Vesni doma so bili revni in je bila prikrajšana za marsikaj. Zavidala je vrstnikom, ki so imeli več. Ko je izvedela, da artiški duhovnik otrokom rad deli sladkarije, sta se z bratom dvojčkom odpravila tja. Res sta dobila sladkarije, ki pa jih je Vesna plačala s tem, da jo je župnik na silo poljubljal. Poleg tega “meje prijel okoli pasu in me posadil na kolena,” se spominja Vesna. “Odpel mi je zadrgo in svojo roko potisnil v moje hlače, z drugo roko pa me je prijemal za prsi..
Menda je hotel še več, saj je Vesno povabil v svojo sobo, a se mu je z izgovorom, da mora domov, izmuznila. Vesna, ki je kasneje v življenju zašla tudi na kriva pota, je prepričana, da je njeno življenjsko pot zaznamoval prav omenjeni dogodek. Vse življenje je to nosila v sebi, pred časom pa se je pojavila v Ar-
tičah pred obličjem župnika in mu povedala, da ji je uničil mladost. Po Vesninem mnenju je takih primerov v artiški fari veliko, ne nazadnje seje pojavila še ena žrtev, Fani, ki naj bi bila s strani artiškega župnika zlorabljena še mnogo huje kot ona. Vesna je pismo medijem napisala zato, da bi spodbudila vse žrtve, da zberejo pogum in zadeve prijavijo policiji.
Kaj pravi policija
Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so aprila lani - na podlagi pisanja ene izmed organizacij, ki se ukvarja s pomočjo žrtvam spolnih zlorab - identificirali eno izmed oškodovank kaznivega dejanja, katerega naj bi bil osumljen eden izmed župnikov z območja Posavja. Na podlagi zbranih obvestil je sektor kriminalistične policije PU Krško maja 2004 na Okrožno državno tožilstvo Krško podal le poročilo o sumu storitve kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let po 183/1 členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, saj je pregon zastaral.
Policisti preverjajo tudi
Prisilna privedba na sodišče
Brežice - Na Okrajnem sodišču Brežice je bila že Večkrat razpisana glavna obravnava v zadevi poneverjanja denarja v Območnem odboru sindikata Neodvisnost iz Term Čatež. Ker se obdolženka ni oglasila Pred obličjem pravice, jo je po nareku sodišča prisilno Privedla policija, a glavne obravnave kljub temu ni bilo.
Nekdanja predsednica Obločnega odbora Neodvisnost za Posavje, kamor so vključeni klavci Term Čatež, Branki-Ca Hudina Sladič je obdolžena za nepravilno razpolaganje s sindikalno članarino. {j° trditvi nekaterih članov naj iz sindikalnega transakcijskega računa zmanjkalo 2,5 bilijona SIT.
Sladičeva bi morala svojo Plat zgodbe o izginulem denarje1 že zdavnaj razložiti sodišču !n le sama ve, zakaj seje tako 'z°gibala glavni obravnavi. Ta le bila prvič razpisana že na Začetku lanskega oktobra, a °odolženke ni bilo, tako kot ni Ptlsla na vse naslednje razpi-1^5 obravnave. Sodnica Maja , ^skovič je v decembru dva-odredila prisilno prived-Medtem ko jo je brežiška j Peija enkrat neuspešno čaka-. na njenem naslovu, ji je 21. e.cembra Sladičevo uspelo ^Peljati na sodišče. Vendar je uyeljavljala pravico do od-uetr*ika, sodišče ji je moralo Juditi in obravnava je bila 9 e °žena na 23. december ob ruri. Njen zagovornik je nato a^P0200 podal pisni predlog, ,Se obravnava prekliče, saj 0, Je sodnica prejela na dan ravnave. Zagovornika je
takoj obvestila, da obravnava ni preklicana, vendar se z obdolženko nista oglasila na sodišču. Okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič je ocenil, da je bil ta obdolženkin manever z odvetnikom spet poskus zavlačevanja in predlagal sodišču strožje ukrepe v skladu z zakonskimi določbami. Sodnica Baškovičeva je zato takoj ponovno izdala policijskima postajama Brežice in Novo mesto zahtevo, naj Sladičevo še istega dne do 12. ure prisilno privedejo. Policija jo je našla in pripeljala, a na zaslišanju seje branila z molkom, češ, da brez odvetnika ne bo spregovorila. Obravnava je razpisana za 19. januar in morda bosta z odvetnikom našla “opravičljiv razlog” za preklic, kajti seznam pravic obdolženca, s katerim lahko odlaga sodni razplet zadeve, je obsežen.
Tale primer ni edini, ko sodišče izgublja čas z razpisanimi obravnavami, ki se zaradi izvijanja obdolžencev potem ne morejo izvesti. Najbrž smo v javnosti o tej plati dela sodišč premalo obveščeni, sodniki pa ga tudi premalo pou-t darjajo, ko se govori o razlogih za sodne zaostanke. B.D.
sume storitve tistih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in za njih izvedo iz medijev. Kot pravi Štefan Hren s PU Krško, tudi v zadnjem času policisti preverjajo podatke o spolnem nasilju in če bodo ugotovljeni elementi kaznivega dejanja, bo na okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba. Kot pravi Hren pa morebitne žrtve oz. starši doslej še niso podali nobenih ovadb zoper omenjenega osumljenca.
Sicer pa je Policijska uprava Krško v letu 2004 obravnavala šest kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
Kaj pravita župnik in cerkev
Artiški župnik K.J. je Vesnino zgodbo označil za laž. Spominja seje sicer, kako je z bratom prišla prosit denar, drugič jo je srečal pred letom, ko ga je prišla neupravičeno oboževat za svojo uničeno mladost. Kot pravi župnik, doslej nihče od staršev ah kdor koli drug ni imel še nobenih pripomb oz. pritožb na njegov račun. Za drugo
domnevno žrtev - Fani, ki se je oglasila, pa pravi, da je jezna naj zato, ker je ni hotel spustiti k birmi, saj ni hodila k verouku. Za kazen naj bi si Fani skupaj z materjo izmislila to “štorijo”. Župnik iz Artič bo vložil zasebnotožbo zoper časopis in Vesno Škorc zaradi klevetanja, saj je najlažje nekoga vnaprej oblatiti.
Z zadevo je seznanjena tudi Rimskokatoliška cerkev, kije domnevni dogodek preverjala pri župniku, ki stvar zanika. Kot pravijo v Škofiji Maribor, kamor sodijo tudi Artiče, se doslej še niso srečevali s takimi primeri, zatorej tudi nimajo posebne komisije, ki bi se s tem ukvarjala. Bi jo pa veljalo ustanoviti, saj “glas ljudstva” šepeta o številnih podobnih primerih...
Danes je o tem treba govoriti na glas, ne pa tako kot pred desetletji, ko je Vatikan v nekem zaupnem dokumentu škofom svetoval, naj ne izdajo imen duhovnikov, odgovornih za spolno nasilje ah pedofilijo. Zaupni dokument je eden od odvetnikov, kije zastopal žrtve duhovniške pedofilije, označil za “Učbenik z navodili, kako lagati in varovati pedofile”. N.Č.C.
Mirni novoletni prazniki
Posavje - Letošnji novoletni prazniki so v Posavju minili dokaj mimo. Policisti so zabeležili nekaj prometnih nesreč, ki so se po večini končale le z materialno škodo. Iz stanovanja v Krškem je neznanec ukradel 120 tisočakov, občan iz okolice Krškega pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel deset tisoč evrov. Izkazalo se je, da je to storil njegov vnuk.
Na mostu čez Savo v Krškem pa sta se sporekla dva mladca; 19-letni Krčan in 16-letnikiz okolice Krškega. Starejši je iz žepa potegnil neznan kovinski predmet in z njim po obrazu porezal ^sovrstnika, ki so ga odpeljali v brežiško bolniš-nico.N.Č.C.
113 - 113
Požar v lokalu
Brežice, 30.december - Na Cesti svobode v Brežicah je zagorelo v gostinskem lokalu. Med ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, daje zagorelo v lesenem zaboju za odlaganje smeti, v katerega je bil po vsej verjetnosti odvržen cigaretni ogorek. Požar je uničil točilni pult in aparat za kuhanje kave. V požaru je nastala večja materialna škoda.
Bil je zelo lačen
Krško, 28.december - Neznani storilec je ponoči v nakupovalnem centru v Krškem vlomil v gostinski lokal ter iz notranjih prostorov odtujil pripravljen golaž za malice in pecivo. Lastnica je s tatvino oškodovana za okoli 100.000 SIT.
Po cigarete in denar
Brežice, 28.december - Ponoči je neznani storilec v Brežicah vlomil v gostinski lokal ter iz notranjih prostorov odtujil manjšo vsoto denarja in cigarete. Materialna škoda odtujenih stvari še ni ugotovljena.
Poškodoval in oropal občanko
Vrhek, 25.december - Neznanec-temnejše polti je v naselju Vrhek v Sevnici vstopil v stanovanjsko hišo 72-letne občanke in se napotil v spalnico, kjer je iskal denar. V sobi ga je zalotila lastnica in ga napodila ven. Ko je neznanec šel po hodniku proti izhodu je z rokami odrinil občanko, daje padla in utrpela hude telesne poškodbe, saj si je zlomila kolk.
Nezamolčana grozodejstva iz Šutne
Krško - V zimskem času pred dvema letoma se je v zidanici v Sutni nad Podbočjem odvijala drama. Domačin je štiri dni mučil in posiljeval znanko, ki mu je prišla pomagat delat. Na Okrožnem sodišču v Krškem se - za zaprtimi vrati - zagovarja, da ni kriv.
31-letni domačin, ki seje menda že večkrat srečal s policijo, je na svoj vikend povabil znanko, da bi mu pospravila po hiši in pomagala pri delih v vinogradu. Kmalu je bilo jasno, daje na vikend ni povabil samo zaradi dela. Začel jo je nagovarjati k spolnim odnosom, a ker ni pristala, jo je pretepel in posihl ter zaprl v mrzlo podstrešno sobo. Obljubil ji je, da jo bo naslednji dan odpeljal domov, a se to ni zgodilo. Zensko je imel štiri dni doma, za delo in spolne usluge pa jo je ponujal tudi prijateljem. Vmes jo je posiljeval, žalil in pretepal ter ostrigel. Žrtev je večkrat pobegnila, a jo je vedno ujel in odpeljal nazaj na vikend. Na enem izmed njenih begov so obdolžencu na pomoč priskočili njegovi prijatelji oz. znanci, saj so se z avtom odpeljali za njo in jo privlekli nazaj v vikend ter zaklenili.
Po štirih dneh je brutalnež žensko odpeljal k svojemu prijatelju. Zaradi številnih poškodb po glavi, telesu in spolovilu je bila ženska hospitalizirana, na zdravljenju pa je ostala šest dni.
Obtoženec se na Okrožnem sodišču Krško zagovaija zaradi posilstva, povzročitve hude telesne poškodbe in protipravnega odvzema prostosti. Dejanja zanika, saj pravi, da je bila žrtev vedno “za”.
Grozljiva dejanja naj bi obdolženi storil pod vplivom alkohola, saj je po oceni psihiatra takrat nasilen in nevaren. Kazni za storjena dejanja naj bi sledilo še obvezno zdravljenje alkoholizma.N.C.C.
Žalostna zgodba o Sneguljčici in sedmih palčkih
N/
Zurkov Dol - Na božični dan, ko se številne družine zgrinjajo k skupnemu obedu, so ognjeni zublji zajeli 150 let staro hišo Oblakovih. Osemčlanska družina se
je (začasno) razselila.
V leseni hiši, v kateri živijo, so Oblakovi na krušni peči sušili perilo. Iz peči je butnil ogenj, zagorelo je perilo, nato pa je požar zajel veliko sobo, v kateri je - kot v pravljici -stalo sedem postelj. Gasilci so s pomočjo domačinov požar ukrotili, ogenj pa je ožgal notranjost objekta, ki je zaradi tega neprimeren za bivanje. Zaradi varnosti so električarji odklopili tudi elektriko. V času, ko je prišlo do požara, je bila doma samo 84-letna babica Ana Klanšček. Sama si je utrla pot na varno, vendar pa so jo zaradi vdihavanja dima preventivno odpeljali v sevniški zdravstveni dom.
Osemčlanska družina, v kateri je najstarejša babica stara 84 let, najmlajša Izabela pa eno leto, je tako ostala brez doma. Občina Sevnica, ki je družini takoj nakazala nujno finančno pomoč, je družini začasno ponudila občinsko stanovanje, a so Oblakovi - predvsem zaradi živine - želeli ostati v Žur-kovem Dolu. Mala Izabela skupaj z atijem Tomažem in 22-letno mamico Marjetko, ki
je zaradi zdravstvenih težav brez službe, spi v doma v kuhinji, kije požar ni uničil. Marjetina brata Drago in Silvo spita v domači garaži, babica Ana se je odselila, h hčeri seje odselila tudi mati Tilka, ki je na čakanju, oče Karl pa seje preselil k sorodnikom na Brezovo.
Oblakovi naj bi - takoj ko bo mogoče, začeli graditi novo hišo za številno družino. Verjetno jim bodo pri tem priskočili na pomoč tudi dobri ljudje, ki so zvedeli zanje preko časopisov, čeprav Oblakovi z novinarji nočejo imeti več opravka.
Številni ljudje pa so že ponudili pomoč, pravi referent za civilno zaščito, Borut Simončič iz Sevnice. V časopisu je bila namreč namesto številke Rdečega križa objavljena njegova telefonska številka in kot pravi, so ljudje med prazniki množično klicali in ponujali pomoč v obliki obleke, opreme, pralnega stroja in podobno. Zgodba o Sneguljčici Izabeli in sedmih posteljah, sedmih stolih, sedmih žlicah naj bi - tako vsaj upamo - kmalu dobila srečen konec. P.U.
Narava se je premaknila
Bizeljsko, 3. januar - Krajan Stare vasi na Bizeljskem je nekaj po 8. uri zjutraj obvestil Regijski center v Krškem, da je plaz, ki seje sprožil že v začetku decembra lani, ponovno začel drseti in ogroža njegovo hišo. Na ogled plazu so se napotili gasilca Prostovoljnega gasilskega društva Bizeljsko, ki sta si ogledala teren in ugotovila, daje pri sanaciji potrebna strokovna pomoč, življenj pa plaz v tistem trenutku ni ogrožal. O tem so obvestili tudi pristojne na Občini Brežice in KS Bizeljsko.
Smučarji tudi letos brez Planine
Planina nad Podbočjem - Končno je tudi posavske strmine pobelil sneg, pravzaprav ob najbolj pravem času, saj so imeli šolarji božično-novoletne počitnice. Toda smučali in sankali so se lahko (in se lahko) le na bližnjih brežičkih, če so želeli na pravo urejeno smučišče, pa so se morali odpraviti kam dlje, saj včasih tako priljubljeno smučišče na Planini tudi letos ne obratuje.
Sava Glas, 5.1.2006
Kdaj arheološki park na Drnovem?
Drnovo - Ob gradnji avtocestnega odseka Krška vas - Smednik so arheologi raziskovali novo traso in tudi predel ob cesti Drnovo - Cerklje. Ob podvozu pod sedanjo cesto so odkrili dobro ohranjene antične grobnice. Najdbo bi bilo smiselno v obliki arheološkega parka ponuditi obiskovalcem, menijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Kaj se dogaja s smučiščem na Planini, smo raziskovali že lansko zimo in izvedeli, daje s smučiščem opravljal Smučarski klub Krško, ki pa je zaradi spremenjene in predvsem poostrene zakonodaje o žičnicah in varnosti na smučiščih, smučišče na Planini zaprl, saj ni imel finančnih sredstev za vzdrževanje, kaj šele za posodobitev, ki bi zadostila zahtevam nove zakonodaje. Klub je namreč izdelal poslovni načrt potrebnih vlaganj v celovito prenovo Planine, po katerem je bil finančni vložek ocenjen na 360 milijonov SIT. Infrastruktura vključno z razsvetljavo za nočno smuko in koča na vrhu je v lasti kluba, zemljišča pa ne, zato so se z lastniki o koriščenju sproti dogovarjali. Kljub temu je Smučarski klub tako rekoč dvignil roke od smučišča na Planini in dogovorjeno je bilo, da bo občinska uprava zbrala podatke, ki naj bi pokazati upravičenost ali neupravičenost vlaganj ter preverila zainteresiranost za vlaganje med posavskimi gospodarstveniki, saj občina zaenkrat sredstev za ta namen nima. Ko smo skoraj po enem letu preveriti, koliko od teh dogovorov se je uresničilo, nam je direktor Občinske uprave občine Krško Franc Glinšek povedal, daje bilo v tem času več sestankov s krajani, vsi so biti za to, da se smučišče uredi in požene, vsi lastniki so pripravljeni za določeno odškodnino odstopiti zemljišče, da bi smučišče znova lahko obratovalo, oprav-
Zahteva po izgradnji brvi, katere soinvestitorje Občina Sevnica, izhaja iz koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala reke Save. Brv, ki bo široka 3 m, bo povezovala naselji Breg in Šmarčna. Stala bo tam, kjer je nekdaj vozil brod. Projektant Peter Koren zatrjuje, da gre za sodobno konstrukcijo iz armiranega betona, ki bo zahtevala minimalno vzdrževanje. Pobudo odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo, da se prouči možnost izgradnje takega objekta, ki bo prevozen tudi z osebnimi voziti za krajevni promet, je odgovorni projektant zavrnil. Zasnova elementov profila na brvi namreč ne ustreza varnemu prometu motornih vozil, takšnemu prometu pa ne ustrezajo niti priključki na brv. Vsakršen prevoz vozil, z izjemo vozičkov, dvokoles, vozičkov za
ljena je bila uradna cenitev. Napisano je bilo celo pismo o nameri, ko pa bi ga bilo potrebno podpisani, vaščani niso biti več tako enotni, saj so nekateri meniti, da je odškodnina premajhna. Po mnenju Glinška so nekateri lastniki prepričani, da bi dobiti premalo glede nato, koliko dobička lahko takšno smučišče prinese. Ker je projekt velik finančni zalogaj, seje Občina
Smučišče Planina sameva.
Krško za vzporedne programe prijavila na evropski razpis PHARE, kjer je za eno mesto žal izpadla, zdaj bi se lahko prijavila na Interreg. Glinšek pravi, da se projekt lahko izpelje le, če je ekonomsko upravičen, prvi pogoj za vse nadaljnje postopke pa je podpora med vaščani Planine.
Zakaj seje to zgodilo, smo poizvedeti pri lastnikih zemljišč; eden od njih je povedal, da se gre občina “čudne igre”,
osebe z motenimi gibalnimi sposobnostmi in koles s pomožnim motorjem, pa pomeni tudi nevarnost za uporabnike brvi, ki jim je sicer namenjena. Projektant pa dopušča možnost prevoza brvi voznikom s posebnimi pooblastiti, ki bodo ustrezno poučeni o nevarnosti. Tako bo smiselna in upravičena uporaba brvi v posebnih razmerah za prevoz interventnih vozil. Za tovrstne prevoze pa mora upravljalec pripraviti poslovnik, v katerem bodo točno navedene razmere in pogoji, v katerih je interventni prevoz dovoljen. Izbrana varianta brvi je bila pred dnevi predstavljena tudi krajanom Šmarčne in Brega. Z njo so se strinjali, krajani Brega pa predlagajo, da se od brvi uredijo še pločniki in javna razsvetljava.
Sevniške občinske svetnike, ki so obravnavati predla-
da so sestanki res biti, vendar ne z vsemi hkrati, ampak po skupinah. Sicer pa so še vedno vsi pripravljeni na sodelovanje, vendar čakajo na sprejemljivo ponudbo; 19 SIT za m2 zemljišča za trajni najem se jim zdi premalo, menijo tudi, daje zemljišče v dolini vredno več kot tisto višje v hribu, predvsem pa niso za trajni najem, ampak za določeno časovno obdobje.
Kot kaže, bo čimprej potreben še kakšen sestanek, na katerem bosta morati obe strani - tako občina kot lastniki -najti skupni jezik, da bo mogoče pridobiti del denarja tudi iz evropskih programov, škoda bi namreč bilo, da jih ne bi. Dotlej pa bodo smučarji brez Planine in Planina brez smučarjev - kar je tudi velika škoda.
gano varianto, je zanimalo, zakaj je zmagal betonski lobi in se projektanti niso odločiti za kovinsko konstrukcijo, saj bi bila taka - po mnenju podžupana Rudija Beca - cenejša, lažje vzdržljiva, imela pa bi tudi daljšo življenjsko dobo. Svetnik Marjan Kurnik pa je opozoril, da se ne bi ponovila situacija izpred let, ko so Sevničani svečano odpirali brv čez Savo pri Stillesu, ki seje tako majala, da so vsi zbrani prestrašeni bežali z nje. Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Peter Koren pozna ta primer, saj je bil on projektant zloglasne sevniške brvi, ki so jo nato dodatno utrditi še z enim stebrom. Odkrito je priznal, da bo brv na Smarčni neke vrste popravni izpit in zagotovil, da se zgodba izpred let ne bo ponovila.
Nada Černič Cvetanovski
Antični Neviodunum, danes Drnovo pri Krškem, je bil središče romaniziranega keltskega plemena Latobikov. Poleg Emone, Celeje in Peto-vije je to četrto rimskodobno mesto na ozemlju Slovenije.
Raziskovalci so se Dmove-mu posvetiti pred stoletji. O njegovi historični izpovednosti govori že Janez Vajkard Valvasor. Največji razmah so izkopavanja doživela v osemdesetih letih 19. stoletja, ko je bilo odkritih okrog 3000 grobov.
V zadnjih desetletjih sta s terenskim in publicističnim delom o Drnovem nadaljevala Peter in Sonja Petru. Izdala sta temeljno študijo o Ne-viodunumu, ki prinaša pregled zgodovine raziskav tega antičnega mesta in katalog najdb, ki jih hrani narodni muzej Slovenije.
Zaradi pomembnosti tega področja so biti arheologi prisotni tudi ob gradnji novega avtocestnega kraka Krška vas-Smednik. Ob podvozu pod sedanjo avtocesto so odkriti 18 grobnic. Nekaj grobov je bilo enostavnih grobnih skrinj, zgrajenih iz večjih la-
jamo bodo zaprti do konca leta 2007. Zapiranje pomeni potopitev jame do samega vhoda, to je do nivoja jame Ravne. To bodo dosegli s prenehanjem izčrpavanja vode iz jaškov, kar sedaj konstantno počnejo s puščanjem vode v potok. Kontrolirano opuščanje črpanja bo jamo potopilo v šestih mesecih. Ob tem bo potrebno narediti še nekaj večjih posegov; prezračevalni rov in v odkopnih rovih betonske bariere, da se zaščitijo plasti premoga. Potrebna je demontaža vse opreme in čiščenje transportnih poti, na katerih so v zemlji odpadna olja od jamske železnice. Ekološko čiščenje je nujno, da ob zalitju jame, v kateri je vir izredno kakovostne pitne vode, ne bi prišlo do morebitnega onesnaženja tega vira.
Odzvali so se tudi mladi
Sevnica - V sevniški osnovni šoti je 22. in 23. decembra potekala krvodajalska akcija, ki jo je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Sevnica. Odzvalo seje kar 380 krvodajalcev, med njimi tudi nekaj novih mladih krvodajalcev, kar je zelo pohvalno in spodbudno. V današnjih časih si namreč ne moremo zamisliti skupne prihodnosti ljudi, ki niso prepričani v načelo solidarno-sti.L.Z.
pomatih plošč, obdanih z zidom. Ostale grobnice so povsem zidane in ometane z zagla-jenim ometom. V eni so ohranjene freske z rastlinskim motivom. Najbolj reprezentativna grobnica je bila zaprta z mogočnim kamnitim okvirjem in ploščo z železnim obročem, narejeno za premikanje. Opečnate potičke ob stenah so služile za posmrtne darove. Arheologi so v eni od grobnic, ki so iz drugega in tretjega stoletja našega štetja, našli še cele posode - dve skledi s pepelom in večji lonec s čašo. Izkopavanje grobiščnega kom-
Sicer pa se z rudniško vodo od lanskega avgusta napaja vodovodno omrežje Senovo-Brestanicain Dolenji Leskovec. Zelja v krajevni skupnosti je, da se še drugi okoliški sistemi priključijo na to vodo izjemne kakovosti.
V letu 2008 bodo aktivnosti zaključevanja programa zapiranja rudnika koncentrirane na zunanjih rudniških površinah. Potrebno bo zaščititi vdorna področja in zemljiško knjižno prenesti rudniške nepremičnine na nove lastnike, saj bo s končanim programom državna družba Rudnik Senovo v zapiranju ugasnila. Gre za prenos parcel na Sklad
pleksa je vodil Matjaž Nov-šak, sicer pa je bil vodja raziskav na tej avtocestni trasi
Boris Vičič.
Tri grobnice so zaradi en-kratnosti in dobre ohranjenosti lani konservirali in jih postaviti skoraj na mesto, kjer so bile najdene. Zaščititi sojih z lesenim objektom. Strokovna komisija pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije ima željo, da bi se to področje uredilo kot arheološki park, kjer bi obiskovalcem predstavljati delček iz izjemno bogate zapuščine romaniziranih Latobikov. B.D.
kmetijskih zemljišč in na Občino Krško. Kot pravi direktor rudnika Simončič, gre za včasih zamudne postopke iskanja lastniških korenin vsake parcele, da se zemljiška vknjižba lahko opravi v skladu z zakonskimi postopki.
Sicer pa je Simončič zadovoljen, daje vlada podaljšala čas za zapiranje, saj bodo imeti zaposleni še tri leta delo in socialno varnost. Če bi morali z aktivnostmi zaključiti na primer v enem letu, bi bilo potrebno za pomoč najeti rudarje iz Velenja, tako pa bodo čim več del lahko opraviti v lastni režiji.
Branka Demovšek
Popravek
V148. številki SavaGlasa smo na strani 6 v prispevku z nasl°' vom “V Siliku je treba delat!” pisali o slabih izkušnjah, kijihje imelo podjetje pri iskanju delavcev, saj tisti z liste brezposelnm niso bili pripravljeni poprijeti za delo. Bojan Vrhovnik, vodje proizvodnje v matični firmi v Brezjah pri Ljubljani, ki je ob dnevu odprtih vrat vodil obiskovalce po sevniškem podjetju, sporoča da se podatek o iskanju delavcev ne nanaša na Zavod za zaposl°' vanje Sevnica, temveč na podjetje, v katerem je prej delal.
UredniŠN0
‘čfefežon 07/49-91-250
naročnike je cenejši!
Jelica Koršič
Brv kot popravni izpit
Šmarčna - Pozno jeseni so na reki Savi med Bregom in Šmarčno postavili betonske temelje za brv, ki naj bi bila zgrajena do začetka obratovanja HE Boštanj. Sedaj je že jasno, kako bo brv videti v praksi. Čeprav so nekateri želeli, da bi služila tudi za javni promet vozil, ne bo tako.
Z zapiranjem ni potrebno hiteti
Senovo - Izvajanje programa zapiranja Rudnika Senovo je časovno podaljšano do leta 2008. Stroškovno so potrebna dela ocenjena na dobri dve milijardi SIT. Gospodarski načrt za leto 2006, ki ga je naredil direktor Marjan Simončič z ekipo, ima poudarek na zapiranju jame.
Obujanje starih običajev
Zegnanje konj
Kapele, Gorica, Pišece, Nemšaka vas, Vranje - Na Štefanovo je v Kapelah je potekalo že 12. tradicionalno žegnanje konj, ki se ga je udeležilo 26 jezdecev in pet vpreg, jezdeci iz Stare vasi, Brestanice, Pohance ter pobrateno društvo iz Šentjurja.
Po maši je kaplan Matjaž Rotar blagoslovil konje. Prisotne so pozdravili Ivan Urek, podpredsednik KD Kapele Miha Urek, brežiški podžupan Davor Račič, predsednik Združenja rejcev konj pasme Posavec Peter Panger-čič in predsednik KS Kapele Anton Cerjak. Prireditev je popestril Pihalni orkester Kapele. Obiskovalci pa so se okrepčali s kuhanim vinom in golažem.
Že sedmo leto zapored je potekal blagoslov konj tudi pri cerkvi Sv. duha na Gorici pri Brestanici. Blagoslova se je v idiličnih zimskih razmerah udeležilo okoli 20 konjenikov, med njimi so bili tudi uniformirani člani bohorske konjenice. Konje je blagoslovil brestaniški kaplan Janez Turinek.
Po končanem obredu so vse zbrane pri maši in na blagoslovu pogostili vaščani s kuhanim vinom in čajem ter sladkimi dobrotami domačih gospodinj.
Žegnanje konj so pripravili še v Pišecah pri cerkvi Sv. Mihaela, v Nemški vasi pri cerkvi Sv. Štefana in na Vranju. L.Z.

Žegnanje na Gorici pri Brestanici
Žegnanje v Kapelah
Zupan na obisku
Brežice - V predprazničnih obdaril varovance Doma sta-dneh je brežiški župan Ivan rejših občanov Brežice, pa Molan obiskal in simbolično tudi varovance Varstveno de-
Y brežiškem domu starejših so se razveselili obiska brežiškega ^pana.
lovnega centra, enote Brežice. Mnogim ljudem, ki živijo in delajo v teh dveh ustanovah, je obisk župana v njihovem okolju veliko pomenil. Tako starejši občani kot tudi tisti mlajši, zaposleni v VDC, so bili nad njegovim obiskom navdušeni. Prvi so mu z veseljem zapeli svojo himno ter mu s tem pokazali, kako se veselijo božično-novoletnih praznikov. Varovanci v VDC-ju so s ponosom opazovali župana, ko sije ogledoval njihove izdelke.
Ob takih obiskih je lepo spoznanje, daje za večino teh ljudi najpomembnejši le prijazen nasmeh, stisk roke in iskrene želje ob prihajajočih praznikih. L.Z.
Kolesa za policiste
Brežice - Brežiški Župan Ivan Molan je predal policistom Policijske Postaje Brežice dvoje koles. Odločitev za to-vrstno donacijo je župan sPrejel zaradi občasnih sPremstev otrok, ki jih °Pravljajo policisti, pa tudi zaradi vame vožnje °hok s kolesi. Brežiški Policisti bodo tako tudi ažje opravljali občasne obhode mesta v poletnem Casu, s čimer bi lahko ^tanjšali število vanda-dstičnih dejanj posameznikov in skupin, ki Uničujejo cvetlična kori-koše za smeti in klopce ''.samem mestnem sre-*sču Brežic.
Darko Gerjevič, komandir PP Brežice, župan Ivan Molan in Igor Ilovar, predsednik brežiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Blagoslovili so vino
Krško - V Krškem so pripravili nadvse uspelo turistično-vinarsko prireditev -blagoslov vina. Domače turistično društvo je skupaj s turističnima agencijama BooM in Kompas na Hočevarjev trg v Krško pritegnilo vseh sedem vinogradniških društev iz krške občine in konzorcij cvička.
Kot je povedal Anton Planinc, predsednik Turističnega društva Krško, naj bi že prva odlično uspela prireditev naslednje leto pritegnila v Krško pridelovalce vin iz cele države, zatem pa dobila mednarodni značaj.
Popoldansko dogajanje so začeli z mašo v farni cerkvi Sv. Janeza Evangelista, ki so se je med drugim udeležili tudi člani Evropskega reda vin in Slovenskega viteškega reda. Zatem seje na Hočevarjevem trgu med številnimi stojnicami z domačimi dobrotami začel blagoslov belih in rdečih vin iz posavske
vinorodne dežele, dogajanje pa so nekaj po 19. uri zaključili z janževcem. Tako se imenuje zadnji kozarček žlahtne kapljice, popit ob razhodu vesele druščine oziroma ob siceršnjem slovesu.
Blagoslov vina sicer sodi med štiri stare šege, ki jih od davnine gojijo vinogradniki in vinarji. Na martinovo, ki mu ponekod pravijo tudi zimski pust, 11. novembra krstijo mošt, ki postane vino, 27. decembra, ko praznuje Janez Evangelist, na šentjanževo pa vino blagoslovijo. Naslednji vinski praznik je vincenčevo 22. januaija, ko se vinograd-
niki sredi zime spomnijo na svojo trto, jo obiščejo in zalijejo z vinom iz polička. Če takrat odrežejo nekaj vejic rozge in jih položijo v kozarec na toplem prostoru, bo čez nekaj tednov že mogoče po številu rodnih očesc ugotavljati, kakšen bo nastavek oziroma vinska letina. Nekoliko manj znan zadnji, toda prav tako pomemben dogodek za vinogradnike in vinarje, pa je pomlad, ko prične trta odganjati. To je na urbanovo, 25. maja. K naštetim datumom je mogoče dodati še 10. avgust, ko slavi Lovrenc in začne grozdje mehčati. V.P.
Hiša
nasproti
sonca
Leskovec pri Krškem -Novo leto varovancem bivalne skupnosti pri Varstveno delovnem centru (VDC) Leskovec prinaša nove prostore in sostanovalce. Za prijetno okrasitev hiše, v katero se selijo, so decembra v tednu odprtih vrat VDC prodajali svoje izdelke in sprejemali prostovoljne prispevke.
Letošnjo obisk centra v Leskovcu je presegel vse dosedanje ob dnevih in tednih odprtih vrat. Najbrž so ljudje tako želeli pokazati, da cenijo prizadevanja kolektiva na čelu z direktorico Lidijo Žnidaršič, ki se trudi življenje ljudi s posebnimi potrebami narediti lepo. Leskovški Varstveno delovni center je prvi v Posavju že pred leti organiziral bivalno skupnost v prostorih stare šole, kjer je devet varovancev. Povpraševanje po prostih mestih postaja iz dneva v dan večje, prostorov v spomeniško zaščiteni stavbi pa niso mogli preurejati, zato so s soglasjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za bivalno skupnost najeli nove prostore. Imeli so srečo, da so našli hišo nedaleč stran od prostorov VDC. Urejajo jo za potrebe bivalne skupnosti, varovanci pa se bodo tja preselili ob izteku meseca.
Hiša sprejme največ 20 ljudi. Skupnost je že sprejela tri nove varovance, s preostalimi prostimi mesti pa bi lahko pokrivali potrebe do leta 2010.
V tednu odprtih vrat centra so zbirali prostovoljne prispevke za tiste drobne stvari, ki iz prostora naredijo dom, kar bivalna skupnost tudi je. Zbirali so za okrasne lončnice, za cvetlična korita, lične svetilke in ostalo. Ljudje so se zelo lepo odzvali, čestitke kolektivu centra za delo in dosežene rezultate pa sta na obisku izrekla tudi župan Franci Bogovič in podžupanja Nuša Somrak. B.D.
Priznanja jubilantom
Čatež ob Savi - V Termah Čatež je potekal tradicionalni novoletni zbor obrtnikov in podjetnikov, članov Območne obrtne zbornice Brežice (OOZB). Zbora so se poleg obrtnikov udeležili tudi predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, ministrer za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in brežiški župan Ivan Molan.
Ob tej priložnosti so jubilantom za 10, 15, 20, 25, 30 in 35 let opravljanja samostojne obrtne in obrti podobne dejavnosti podelili priznanja. Za posebne dosežke na področju obrti sta priznanji prejela minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in dolgoletna aktivna članica in hkrati uspešna samostojna podjetnica Mojca Lovše. L.Z.
Predsednik OOZB Janko Hrastovšek in sekretarka OOZB Nataša Bogovič s prejemnikoma posebnega priznanja Mojco Lovše in ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom
Božično-novoletni koncert
Brežice - Pihalni orkester Kapele je v brežiškem prosvetnem domu organiziral odmeven božično-novoletni koncert, na katerem so kot gostje nastopili tudi Nuša Derenda, Dušan Topolovec ter Mateja in Jerneja Žarn.
Pihalni orkester Kapele
Pihalni orkester praznuje 155-letnico delovanja. Septembra lani je gostoval v Nemčiji, kjer je na tridnevnem gostovanju z orkestri iz Estonije, Nemčije, Avstrije, Švice, Madžarske, Italije. Škotske, Anglije in z Nizozemske igral v šotoru za 5000 gostov, prav tako je prejel že uradno povabilo za letošnje gostovanje. L.Z.
Poroka v Domu starejših občanov Krško
Kjer je ljubezen, tam je dom
100 let Emilije Bratkovič
Jubilejna kavica
Krško - Drevo ne more živeti brez korenin in človek ne brez ljubezni. To je Ivan Medvešek napisal Alojziji v zahvalo, ko ga je obiskala v rehabilitacijskem centru Soča. Iskra, ki je med njima preskočila že ob prvem srečanju v Domu starejših občanov Krško, kjer živita, se je po tej izpovedi razplamtela v ljubezen. Pred novim letom sta jo okronala s poroko.
Njuna dobra vila, kije pomagala spletati to zimsko pravljico, je direktorica doma Jožica Mikulanc. Ker je to prva poroka v zgodovini doma, se je tako angažirala okrog priprav, da 70-letni nevesti Alojziji ni bilo potrebno storiti ničesar. Imeli so civilni in cerkveni obred, pojedino in seveda poročno torto.
Alojzija in njen 78-letni mož sta s Senovega, a spoznala sta se komaj lanskega maja, ko so Ivana iz bolnišnice pripeljali v dom, kjer je bila Alojzija v recepciji. Ivan je bil dokaj “iz sebe”, saj se je moral naenkrat soočiti z izgubo noge zaradi tromboze in s spremembo življenjskega okolja. Alojzija, ki je že kot zelo mlada spoznala, kako te bolezen lahko osami, je do njega takoj začutila nežno simpatijo.
Sama je kot mlada mati morala zaradi svoje bolezni, čeprav ji je ob strani stal mož, sestri zaupati v oskrbo takrat 14-letnega sina. “Ni bilo lahko. Ločeno življenje naredi čustveno praznino. Sedaj se
Alojzija in Ivan Medvešek
bojujem s Parkinsonovo boleznijo, a jo tiščim nazaj z vztrajno hojo in brušenjem sivih celic,” pravi Alojzija.
Urejeni gospe se ne poznajo ne leta ne zdravstvene težave. Kdor ne pozna njene zgodbe in duše, bi jo zagotovo vprašal, čemu je sploh v domu. “ Vdova sem 17 let. Imam sina, ki si je v Ljubljani ustvaril družino in živela sem sama. Pred leti mi je
nadvse prijetna gospa hodila enkrat tedensko delat družbo, imela sem tudi pomoč za gospodinjska opravila. Predlani sem se odločila za dom, a sanjalo se mi ni, da se bom tukaj zaljubila in poročila.”
Tudi Ivan se ni nadejal, da bo po izgubi noge njegova najžlahtnejša rehabilitacija pravzaprav ljubezen. Alojzija ni bila edina, ki je šarmantnega gospoda obiskala v
zavodu Soča. Od žensk, ki so mu izkazovale pozornost, je bila najbolj tiha in edina ga ni tikala. Ampak nekaj je bilo v zraku, ko sta bila skupaj. Nekaj lepega, kar bi bilo škoda potiskati nazaj zaradi let in skrbi, kaj porečejo drugi. Misel o drevesu, ki potrebuje korenine tako kot človek ljubezen, se je na razglednici za Alojzijo napisala iz srca. Dojela je, da je našla svojega dvojčka, kajti oba sta rojena v tem nebesnem znamenju. Poroka se jima je zdela potrebna in samoumevna zaveza.
Najlepše poročno darilo nevestine priče Jožice Mikulanc je bilo, da sta se skupaj preselila v pritličje. “To ni zgolj soba v domu. Čutiva jo kot najin dom,” žareče povesta mladoporočenca. Svoji generaciji pa sporočata: “Ne branite se in ne sramujte se čustev. Ljubezen ni pravica, vezana na mlada leta. Je dragocenost, ki je ne gre zavreči v nobenem življenjskem obdobju.”
Branka Demovšek
OBČINA
Brežice
V skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS št. 110/2, 8/03-popr., 58/03-ZZK-l) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) Občina Brežice sklicuje
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za obravnavo programov priprave novih prostorskih aktov -strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine,
ki bo v sredo, 11.1.2006 ob 11. uri
v sejni sobi Občinskega sveta občine Brežice, Gubčeva lOa, 8250 Brežice.
Prostorska konferenca se sklicuje z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave novih prostorskih aktov občine.
Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge v zvezi z vsebino predloga v pisni obliki ali na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je mogoče oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo.
Program priprave je na vpogled na spletni strani Občine Brežice (http://www.brezice.si/ ) in na oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice, Cesta prvih borcev 18 v Brežicah vsak dan v času uradnih ur, kjer je na vpogled tudi ostalo informativno gradivo.
Zaželeno je, da udeležbo predhodno potrdite po elektronski pošti na naslov zofija.urek@brezice.si ali po telefonu 07/49-91-531.
Vabljeni!
Župan občine Brežice Ivan Molan l.r.
Uspešno glasbeno leto
Ljubljana - Iz Zavoda ARS Ramovš Ljubljana so ob novem letu nanizati značilnosti Skupine Festival Brežice v minulem letu. Po besedah Klemena Ramovša, direktorja in umetniškega vodje brežiškega festivala, s programom še naprej uresničujejo svoje kulturno poslanstvo.
“Festival z jasnimi, prepoznavnimi in visokimi umetniškimi cilji združuje, angažira in promovira najboljše svetovne umetnike in tako aktivno prispeva h kreiranju scene stare glasbe v Evropi. Obenem načrtno spodbuja izvajanje slovenskih skladateljev tega obdobja,” pravi Ramovš . In, dodaja, da ne gre pozabiti, da so posnetki iz festivala predvajani v evropski mreži radijskih postaj, v okviru projekta Kultura 2000 pa prispevajo k dodatnemu večletnemu sodelovanju z najuglednejšimi podobnimi festivali v Evropi. Sicer pa je bila značilnost projekta v letu 2005, da so uvedti nove lokacije in v povezavi z drugimi festivali poceniti program in ga razširiti v sosednje države. V primerjavi z letom poprej so lani zabeležiti za pet odstotkov večji obisk.
V pripravah programa na letošnjo sezono, zagotavlja Ramovš, bodo ohranjati slog koncertnega večera, obogatenega s tradicijo, enološkimi, etnološkimi in kultumo-zgodovin-skimi zanimivostmi lokacije, tako se bodo še bolj vključevati v turistično ponudbo. Za leto 2006, ko bodo koncerti med 30. junijem in 11. avgustom, je častno pokroviteljstvo že potrdil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Država gostiteljica bo Italija. V.R
Krško - Silvestrovo ima za Emilijo Bratkovič iz Krškega dvojni pomen. Ne proslavlja le prehoda v novo koledarsko leto, ampak v novo štetje svojih let, saj tega dne praznuje rojstni dan. Tokrat je bilo že stotič. V družinskem krogu je upihnila svečke na torti, v restavraciji Portos, kjer je redna in najstarejša gostja, pa je sprejela čestitke predstavnikov mesta in različnih organizacij.
Vitalna stoletnica, ki s snaho živi v hiši nedaleč od restavracije Portos, tja zahaja na vsakodnevno kavico že leta. In tudi sedaj, pri stotih. Tako skrbi za vitalnost telesa in duha. Bistra Dunajčanka slovenskega rodu v Krškem živi zadnjih 40 let in seveda ga ima za svoje mesto. Tako kot Portos za svojo kavarno, iz katere si ogleduje dopoldanski utrip Vidma. Spremlja razvoj občine, dnevno sledi informacijam iz domačega okolja in iz sveta. Zadnje čase na kavico prihaja s palico, ampak bolj zaradi občutka varnosti, saj jo noge še krepko držijo.
Emilija Bratkovič s predsednikom KS Jožetom Habincem
Njena edina težava je, da ne more več brati, za druge stvari pa ji oči še dobro služijo in tudi vsakdanjim drobnim gospodinjskim opravilom je kos.
Občudovanja vredna gospa Emilija je v Portosu ob igranju violinistk Glasbene šole sprejela mnogo čestitk. Med ostalimi so se ji je za pečat, ki gaje skupaj z družino pustila v mestu, zahvalili župan Franci Bogovič, predsednik Krajevne skupnosti Jože Habinc in predsednica posavskih društev upokojencev Ana Pajič. B.D.
rojstva v porodnišnici brežice
Iva zadnja, David prvi
Katarina Uršičje na Silvestrovo ob 23.25 rodila svojega tretjega otroka; sestrico Ivo skupaj z očkom Igorjem doma čakata 6-letni Lovro in 4-letni Vito. Sicer pa je Iva zdrava, rodila se je malo pred rokom, kljub temu je pri porodu šlo vse po sreči.
Na prvo rojstvo v letu 2006 so v brežiški porodnišnici čakali ves dan, šele ob 19.15 je prijokal na svet David. Svojega prvorojenca je povila 22-letna Čatibe Redžič s Senovega.
Rojstva od21. decembra 2005 do 2. januarja 200&
Deklice so rodile: Sonja Baškovč iz Sp. Pohance, Nic^e Neitzel iz Gaberja, Veronika Mlakar z Rake, Tanja Urh s h novega in Katarina Uršič iz Leskovca pri Krškem.
Dečke so rodile: Marija Škrlec z Jesenic na Dolenjske^ Bruna Marki iz Sevnice, Catibe Redžič s Senovega in Jasfli1 Žibert z Blance.
/

A
Na študiju v tujini
Daleč od doma so mi
Brežice bolj všeč
Brežice, Hastings - Nekaterim se ne mudi z odraščanjem, spet drugi se želijo čim prej osamosvojiti. Kot Brežičanka Lidia Danyi, ki je pri 17 letih že zamenjala tri države, precej šol, za sabo ima že svoj knjižni prvenec (je tudi članica brežiškega društva Žarek), je pravcata svetovljanka po duši in poliglot - po govorici bi jo težko ločili od prave Angležinje. Njene korenine segajo tudi na Madžarsko, kjer se sicer odlično počuti. Že drugo leto živi v Hastingsu, obmorskem mestecu na skrajnem jugovzhodu Anglije. Domačini menda pravijo, da bi se morala ob jasnem nebu preko Kanala videti francoska obala, čeprav je Lidiina izkušnja drugačna.
Simpatična mladenka ni imela nikoli težav z učenjem, vedno pa je želela spoznati tuje dežele, naslednje na njenem seznamu so ZDA. “Samostojnost je pokazala precej zgodaj, saj si je sama kar na terenu poiskala srednjo šolo na Madžarskem kot tudi kolidž v Angliji, pa uredila Zoisovo štipendijo in še kaj,” nam je še zaupala Lidiina mama Dragica Dani (Lidia si je priimek spremenila po odhodu na Madžarsko). Domovino obišče le za nekaj dni na leto - z izjemo poletnih počitnic, v tem šolskem letu pa bo zaradi obveznosti še posebej redko v Sloveniji.
Za začetek morda kratek življenjepis?
Rodila sem se v Kranju, večino osnovne šole sem obiskovala na dveh ljubljanskih šolah, prvi in pol drugega ter peti in šesti razred pa sem zaključila v Brežicah. Po osnovni šoli sem se odločila za odhod na Madžarsko, ponujali so sicer štipendijo za šolanje v Lendavi, sama pa sem želela občutiti vzdušje, ljudi in ritem dežele, kar je najlažje spoznati v sami prestolnici. Drugi motiv je bil Poglobitev znanja madžarščine, po drugi strani sem se tudi bala ekstercev, čeprav brez razloga. Ni mi žal, da sem se °dločila za šolanje na Madžar-skem, obžalujem pa, da sem Po letu in pol še enkrat zamenjala šolo, kar je bila jrapačna odločitev. Zelo sem “Ha presenečena nad odnosom Madžarov do mene in drugih Slovencev, saj so me spoš-l°vali že zaradi moje domovi-ne in mi v marsičem pomadi. Nenazadnje smo vsi stanovali v isti soseski. Na drugi s°b, kije bila elitna, v pol leta ^njbrž s polovico sošolcev 'tlsem niti spregovorila. Mi-^el na Anglijo je v meni tlela e nekaj časa, zato zame °bhod ni bil pretirano težak.
^tala v v tek *Pačk0
je spremenil vsebino, nato pa sem še sama korigirala njegove popravke. V uvodniku je Mal sicer zapisal, da knjiga ni avtobiografija, sama pa bi dejala, da v nekaterih elementih je. Pišem tudi pesmi, ki jih bom, tako upam, nekega dne izdala (pesmi piše tudi mama Dragica, sicer soustanoviteljica brežiškega KD Žarek, v kratkem bo izdala že svojo tretjo zbirko, na policah pa je že moč najti “Srečevanja” in “Luč”, op. p).
Lidia Danyi
Kako si povezana s svojo družino, s Slovenijo?
Popoldneve preživim pred knjigami, obenem še pomagam v gostilni, za hobije mi ostane malo časa. Z domačimi sem v stiku, najbolj me pogreša 6-letni bratec Silvester, ki mi navdušeno skoči v objem, ko me po dolgem času spet vidi. Nekaj stikov imam tudi s svojimi nekdanjimi sošolci v Brežicah, čeprav je prijateljstva težko ohranjati na dolge razdalje. Pogrešam psičko, ko pridem domov, jo gremo obvezno obiskat in “pocartat” v Pišece, pa sneg -v Angliji pozimi neprestano dežuje, in toplo sonce. Pa vendar bo treba tam še zdržati, kasneje pa mogoče podiplomski študij, šolnine za dodiplomski so čez lužo zame previsoke, ali služba v ZDA.
Že dobro leto živiš v Angliji. Ali je več dobrih ali slabih izkušenj?
Angleži tujce težko sprejmejo za enakovredne. Mislijo, da so najboljši na svetu.
Pa pri njih tudi ni vse idealno, razen popolno pristrižene travice, posebej ne podnebje, kjer s kratkimi rokavi celo poleti izzivaš pljučnico ob vedno prisotni burji in občasnem dežju do kolen. Ob prihodu sem že kovala načrte, kako bom ure in ure preživljala na obali, a dlje kot do kolen v vodo nisem stopila. Angleži sicer radi zapletajo tam, kjer je to najmanj potrebno, saj zahtevajo vse mogoče dokumente, ki jih ne najdeš niti na koncu sveta. Samo za odprtje računa sem morala kar enajstkrat na banko, v Sloveniji bi to rešila v trenutku. Ko sem tako daleč od doma, so mi Brežice bolj in bolj všeč.
Moja družina v Šentlenartu sicer preživlja predvsem vikende, drugače pa so tudi razdvojeni med raznimi kraji in državami. V tem trenutku me v otoški državi najbolj motivira želja zaključiti zadano, na Hastings pa me veže tudi fant Marcus, sicer moj sošolec, denar za hrano in stanovanje si služim tudi z delom v gostilni njegovih staršev, mimogrede, družina ima kar sedem otrok. V kolidž sem že vložila veliko truda in denarja, obenem pa sem se že prijavila na nekaj angleških fakultet, tako da bom po zaključku kolidža tam še najmanj pet let.
Kakšen šolski sistem poznajo na Otoku?
Osnovna šola traja 11 let in je razdeljena na “primary” in “secondary school”. Temu sledi izobraževanje na dveletnih kolidžih, ki menda niso tako kakovostni, nato pa triletna fakulteta, v Angliji te izredno slovijo. Po njej je treba študirati še dve leti, da sploh dobiš poklic, kar je menda bolj pomembno od samega študija. Sama želim vpisati pravo, prijavila sem se na šest fakultet, med njimi tudi dve prestižni. Za naziv “barrister” se je po triletnem študiju potrebno šolati še dve leti, za pridobitev poklica “solicitor” pa letu dodatnega šolanja sledi še 6 mesecev brezplačnega dela. Na našem kolidžu -obiskuje ga okrog 10 tisoč ljudi - ni kontrolnih nalog, izpiti so le na koncu leta. Pri vsakem predmetu pa moramo izdelati projektne naloge, pravkar pišem eno na temo Franceta Prešerna, ki bo po dolžini primerljiva z diplomsko. Med letom moramo tako prebrati veliko literature, pri jezikih pa je posebnost še govorni test.
Kakšen režim pozna angleški šolski sistem?
Lahko govorim le v imenu kolidža, ki ga obiskujem. Na njem so odnosi prijateljski,
profesorje kličemo kar po imenih. Ob njihovem prihodu v razred ne vstajamo. Ure so razporejene preko celega dneva, pouk traja med deveto in pol šesto uro popoldne, vmes pa je precej prostih ur, ko lahko postoriš kakšne opravke. V drugem letniku imamo manj ur kot v prvem, saj se pripravljamo na zaključne izpite. Na naši šoli ne odzvanja zvonec, ure so dolge različno, tudi po 135 minut brez odmorov. Posebej je to naporno pri biologiji. Sicer pa so v našem razredu sami “geniji”, ki prihajajo z raznih koncev sveta. Polovica sošolcev - domačine lahko preštejemo na prste ene roke - je Azijcev in Afričanov, ki so izbrani izmed najboljših. Šolanje jim omogočajo preko štipendij, obenem pa bivajo v kampusu. Večina od njih se bo odločila za ameriške fakultete. Angleži sicer množično zaključujejo šolanje že pri 16.letih, medtem ko na programu “intemational” skoraj ni osipa. Ta mednarodni program obiskuje tudi veliko mladih iz Unije, ki imajo popuste pri šolnini.
Ali so angleški kolidži bolj specializirani kot drugod po svetu?
Program intemational, ki ga obiskujem in je najverjetneje najbolj zahteven na kolidžu, veliko je sicer kratkih računalniških kurzov in jezikovnih, frizerskih in drugih tečajev za mlade brez izobrazbe, se trudi združiti tradicije dežel, ki so različno specializirane. Dejala bi, da na mojem programu ni pretirane izbire predmetov, obstaja šest tematskih sklopov, v eni so jeziki, v drugi znanost (Bio, Ke, Fi), potem sta psihologija in ekonomija... Skušajo podati vpogled v vsa področja, potem pa se vsakdo odloči za tiste predmete, ki so mu bolj všeč ali mu ležijo. Tem je potem namenjeno več ur.
Mojca Kosem
Encijan ni le za okras!
Sevnica - Planinska pevska skupina Encijan pogosto razveseljuje ljudi s svojim petjem. Za božič so pripravili koncert v Šentjanžu, v goste pa so povabili žensko pevsko skupino Zefir. Koncert bodo v petek, 6. januarja, ob 18. uri ponovili na sevniškem gradu, v dvorani Alberta Felicijana. N.C.C.
Nova premiera
Brestanica - Gledališka skupina Kulturnega društva Svoboda iz Brestanice je v letošnji sezoni naštudirala komedijo znanega komediografa Marca Camolettija “Boeing, boeing” ali po njihovo “Ljubice prihajajo”. Zgodba govori o pilotu Bernardu, ki ima tri ljubice - seveda stevardese, vsaka leti na svoji progi, zato se nimajo možnosti srečati. Toda nekoč se to le zgodi, saj se vse tri hkrati znajdejo v njegovem stanovanju, kar povzroči mnogo komičnih zapletov. Predstavo je režirala Margareta Marjetic, premiera je bila zadnjo sredo v decembru v Domu svobode v Brestanici, zagotovo pa bo gledališka skupina z omenjeno komedijo gostovala tudi po drugih krajih v Posavju. J.K.
IZPOVED!
Izobraževanje
7. in 8. januar
Krško - delavnica za uporabo digitalne video kamere, klub Društva zaveznikov mehkega pristanka
14. in 15. januar
Krško - delavnica računalniške video montaže, klub Društva zaveznikov mehkega pristanka
Prireditve
5.	januar
Brežice - predavanje v sklopu zeliščnega krožka, predava Veronika Fabinc, ob 18. uri, knjižnica
6.	januar
Artiče - srečanje krajanov, ki so dopolnili 70 let, ob 14. uri, OŠ Artiče
14. januar
Sevnica - potopis z digitalno projekcijo “Ob vznožju Himalaye”, izvaja velik poznavalec indijske kulture Tomaž Humar, nastop plesalke indijskega plesa Bharata Natyam, ob 19. uri, mladinski center
Kultura
6. januar
Sevnica - koncert planinske pevske skupine Encijan, kot gostja bo nastopila ženska pevska skupina Zefir, ob 18. uri, grad - dvorana Alberta Felicijana
10. januar
Brežice - gledališka predstava “Jamski človek”, gostuje SNG Drama Ljubljana, za abonma in za izven, ob 19.30, Prosvetni dom
Dežurstva
Lekarne:
Sevnica - Lekarna Sevnica, Trg svobode 14, tel. številka 81-61-620
- Lekarna pod svetim Rokom, Drožanjska cesta 68, tel. številka 81-63-170, dosegljivi 24 ur na dan
Brežice - Lekarna Brežice, Čemelčeva cesta 8, tel. številka 49-94-735, sobota: redno od 7. do 13. ure, dežurstvo od 13. do 21. ure; nedelja: redno od 9. do 11. ure, dežurstvo od 11. do 13. ure
Krško - Lekarna Krško, Cesta krških žrtev 132 c, tel. številka 48-81 -095, sobota: redno od 7. do 13. ure, dežurstvo od 13. do 21. ure; nedelja: dežurstvo od 7. do 9. ure, redno od 9. do 12. ure, dežurstvo od 16. do 19. ure
Dežurne zobozdravstvene službe v Posavju ni, je pa organizirana v novomeškem zdravstvenem domu na Kandijski cesti 4, telefonska številka 39-16-700.
Veterinarske postaje:
Brežice - Prešernova cesta 17 a, tel. številka 49-61-156, dosegljivi 24 ur na dan
Sevnica - Cesta na grad 14 a, tel. številka 81-60-211, dosegljivi 24 ur na dan
Brestanica - Šolska cesta 15, tel. številka 49-73-280, ob vikendih med 7. in 9. uro, sicer dosegljivi po telefonu
poročili so se ...
Krško
24. decembra sta v Kostanjevica na Krki zakonsko zvezo sklenila Sandi Baškovč iz Mrzlave vasi in Marija Karmen Kelher iz Brežic.
V	Brežicah in Sevnici v tem obdobju ni bilo sklenjenih zakonskih zvez.
V	skladu z Zakonom o varshm osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
ir
moda
a
15. novoletni festival
Na OŠ Globoko vsako leto učenci in učitelji organiziramo novoletni festival, na katerem se predstavijo naši mladi pevci in pevke. Tokratni festival je bil že 15. po vrsti. Nastopajoče so pripravljali Mateja Rožman, Anita Strgar in Vilko Urek. Program so povezovali Tjaša Vranetič in Miha Gabrovec na razredni stopnji ter Monika Kržan in Kristjan Račič na predmetni stopnji.
Nastopilo je 9 pevcev na razredni stopnji in 15 pevcev na predmetni stopnji. Na tem festivalu smo prvič uvedli dvojni izbor zmagovalca. Svoje glasove je oddalo občinstvo, težko delo pa je opravila tudi strokovna komisija.
Med petminutnim odmo-
rom so nekateri drugi učenci naše šole za občinstvo pripravili kratek zabavni program. Najprej je učenec Vid Vrstov-šek zaigral na frajtonarico,
Dijaki razveseljujejo malčke
Brežice - Dijaška gledališka skupina Ekonomske in trgovske šole Brežice je pod vodstvom mentoric Patricije Rudolf in Darje Babič Drašler že četrto leto zapored pripravila pričakovanje dedka Mraza. Letos so s priredbo pravljice Muca Copatarica očarali malčke v Bistrici ob Sotli, Kozjem, Dobovi in Kapelah. Vrhunec pa je bilo praznovanje za otroke zaposlenih na matični šoli. V januarju dijake čakajo še tri gostovanja pri otrocih v posavskih vrtcih in osnovnih šolah.
fantje iz gledališkega kluba pa so odigrali kratko igro z naslovom “Novoletna zabava škratov”. Na koncu programa so učenke plesne skupine Candy girls zaplesale še hip hop.
Pred razglasitvijo zmagovalca, je ravnateljica Rozika Vodopivec spregovorila nekaj besed. Na razredni stopnji je največ glasov občinstva prejela Katja Hotko, ki je pela pesem Zate noč, zame dan.
Tudi strokovna komisija je izbrala Katjo Hotko za zmagovalko. Drugo mesto pa je zasedla Katarina Filipčič s pesmijo Lario da, da. Na predmetni stopnji sije naklonjenost občinstva pridobila pesem Ali I want for Christmas is you, ki jo je zapela Maja Weiss. Strokovna komisija se je odločila enako kot občinstvo; za zmagovalko so določili Majo Weiss. Drugo mesto na predmetni stopnji pa je pripadlo triu, ki so ga sestavljali Tjaša Zidanič, Ksenija Kršlin in Kristjan Račič s pesmijo Za ona dobra stara vremena.
Na koncu festivala sta otroški in mladinski pevski zbor zapela pesem z božično vsebino. Poslovili smo se z lepimi željami za novo leto.
Kot vsako leto nam je bilo tudi na tem festivalu zelo lepo. Upamo, da se nam boste na 16. novoletnem festivalu pridružili tudi vi.
Tjaša Vranetič in Maja Weiss učenki šolskega novinarstva OŠ Globoko
Božiček v knjižnici Brežice
K veselemu prazničnemu vzdušju smo svoj delež prispevali tudi v Knjižnici Brežice. V torek, 20. decembra, ob 18. uri smo organizirali pravljično urico o Božičku, ki mu je šlo vse narobe. Po pravljici je okoli 200 otrok skupaj s svojimi starši in knjižničarko priklicalo čisto pravega Božička, ki je v svoji veliki rdeči vreči prinesel ogromno bonbonov. Nekateri otroci so mu tudi zapeli. Prijetno druženje z Božičkom so naši najmlajši zaključili z barvanjem novoletnih motivov. Njihove risbice bodo na ogled v knjižnici.
Sabina Stanič
Prireditev “Človek človeku človek” uspela
Na Osnovni šoli Brežice je bila v četrtek, 22. decembra, dobrodelna prireditev “Človek človeku človek”, na kateri so nastopili učenci razredne in predmetne stopnje. Predstavili so svoje glasbene, plesne in gibalne sposobnosti ter navdušili občinstvo, kije do zadnjega kotička napolnilo športno dvorano. Nastopajoče in gledalce je pozdravil tudi Božiček, ki seje z dobrimi željami za leto 2006 pridružil predhodnim govornikom - mag. Mariji Lubšina Novak, ravnateljici šole, Ivanu Molanu, županu občine Brežice, in predsedniku sveta šole Vladu Križmanu.
Prireditev, s katero so se učenci brežiške osnovne šole poslovili od leta 2005 in pozdravili letošnje leto, je bila dobrodelna, saj na tej šoli učenci in zaposleni pogosto prispevajo v dobrodelne namene in k temu pozivajo tudi druge. Tokrat so zbirali denar za šolski sklad in zbrali precejšnjo vsoto - 419.390 SIT. Od tega je bilo 387.100 SIT zbranih z vstopnino, donatorji so skupaj prispevali 32.290 SIT, pokroviteljica prireditve, Občina Brežice, pa je prispevala razliko do 500.000 SIT. Božiček je na prireditev prišel brezplačno, gospod Galič, kije skrbel za ozvočenje, pa je za svoje storitve zaračunal pet tisočakov manj.
Nataša Jenuš
Sestavljanka groze
Adam se zbudi z verigami priklenjen na cev v neznani kleti. Na drugi strani sobe je priklenjen še en ujetnik, dr. Lavrence Gordon. Na sredini med njima leži v mlaki krvi s pištolo v roki še en neznanec. Nobeden od ujetnikov ne ve, zakaj so ga ugrabili. Toda navodila, ki jih je nekdo pustil na posnetku, zahtevajo od dr. Gordona, da v osmih urah ubije Adama. Če mu to ne bo uspelo, ne le, da bosta umrla oba, temveč bosta mrtvi tudi Gordonova soproga Alison in njuna hčerka.
Strast nikoli ne zamre
Matthew in Lisa sta srečna zaljubljenca in njuna ljubezen se zdi neskončna. Vendar Lisa nekega dne izgine. Za njo se izgubi vsaka sled. Dve leti kasneje nad Matthewom še vedno visi oblak dvoma glede skrivnostnega izginotja. Ko v restavraciji čaka na svojo zaročenko, zagleda Liso. Skuša ji slediti, a jo izgubi. Je bila ona? Začne se mrzlično iskanje odgovorov.
Temačne vode
Avtor kultnega japonskega trilerja Krog nam tokrat predstavlja osupljiv in napet triler. Dhalia Williams in njena petletna hči začenjata novo življenje v turobnem najemniškem stanovanju.
Boj med zakoncema za skrbništvo nad otrokom se stopnjuje, prav tako kot vodovodne cevi v njenem vlažnem stanovanju. Nenehno kaplja in curlja in postopoma preraste v poplavo temačne vode in pretečih skrivnostnih dogajanj, ki jo spremljajo.
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
	
	
	
	
Rubriko je pripravila:
SALU
seSTAVuanKa gROze

I w*»*. tiiti&mi. & Hit, tsm
jr » m
SREČNO 2006! Želim vam veliko zdravja, uspeha, zadovoljstva in sreče - vse to je mogoče, če boste v svoje srce spustili sonce in se odprli življenju.
Pričnimo leto z letnim modnim horoskopom.
Dragi KOZOROGI, malce se umirite, predvsem v poslovnem življenju, nič vam ne bo ušlo, to leto bo za vas ljubezensko leto, torej je čas, da si končno umislite bolj razigran in romantičen slog, verjemite, da vam bo pristajal.
Za VODNJARJE je zelo pomembno, da se ozrejo vase in se najdejo, drugače bo preveč zmede na vseh življenjskih področjih; enako velja za vodnarjev slog, dovolite drugim, da si vas malce naužijejo v enem od vaših slogov.
Za RIBE prihaja čas velikih sprememb na vseh življenjskih področjih in sicer se obetajo spremembe na bolje, zato je čas, da se tudi vi sami preobrazite in presenetite druge. Izberite si slog, ki vam ga ne bi nihče izbral, in verjemite, da se bo tako kompletna sprememba videla tudi navzven.
Dragi OVNI, čas je, da sledite svojemu srcu in intuiciji, ki vas bo vodila na prave poti, na dobre poti, zato zaprite svojo omaro in si privoščite nov videz. Poslušajte se in našli ga boste prej, kot si mislite.
V BIKOVEM novem letu se obetajo velike spremembe, preuredili bodo domove, pisarne, se selili, izbirali. Zelo bodo presenetili s svojim videzom, kajti kombiniranje in igranje s slogi, barvami in materiali bo njihov nov konjiček.
Prav tako je to tudi čas za DVOJČKE, da se odločijo, kaj pravzaprav želijo, da se nehajo bati samega sebe, sprememb in odločitev. Vprašajte se končno kako in kaj, začnite pri modi, tako boste bolj samozavestni.
Tudi RAKE čakajo velike spremembe, želje in sanje bodo končno uresničene na vseh področjih, za rake bo to leto zelo pozitivno, polni bodo energije in novih zamisli, tudi glede videza.
LEVOM priporočam, da se v novem letu malce sprostijo, saj jih čaka mnogo novosti, da delujejo bolj z občutkom, tudi pri modi; ni vedno pomembno, daje obleka najdražja ali najbolj znane znamke, včasih je tudi ustrezno kombiniranje za manj denarja več kot dovolj. Prav tako se morajo DEVICE, ki so znane po umirjenosti in romantiki, malce sprostiti, novo leto bo odločno, trdno in dobro, predvsem bodo novosti in uspehi v poslovnem življenju. Prav tak naj bo vaš slog, eleganten, strožji, pa vseeno s kančkom razigranosti.
Za TEHTNICE prihaja zanimivo in drugačno leto. Čas je, da se uredite, da naznanite nov videz, kajti prišlo bo do sprememb na vseh področjih. Dobro veste, kaj želite in kaj vam je všeč, torej začnite tako delovati.
ŠKORPIJONI se bodo morali letos malce zadržati, manj pričakovati od sebe in tudi od drugih. Posvetite se sebi, zdaj je pravi čas za to. Prišlo bo do zelo dobrih rezultatov, naredite nekaj zase, za svoj videz, z obleko in pričesko.
Za STRELCE prihaja umiijeno, nežno in romantično obdobje. Strelci se bodo končno poigrali s svojim videzom, z barvami in slogi in rezultati bodo prijetni.
Kot kaže, prinaša novo leto 2006 veliko sprememb in novosti, vzemite jih resno.	Lm ^ štmus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
A
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
SrOKl
karate
A
Marija drugič zapored karateistka leta
Brestanica - Ob koncu koledarskega leta je Karate zveza Slovenije objavila rezultate točkovanja za karateis-. ta leta. Omenjena lovorika je ! pri dekletih do 18 let že drugič zapovrstjo pripadla člani-; ci KBŠ Rajhenburg Mariji Jeler. Marija si je lovoriko i priborila suvereno in sicer s i 93,8 točke, ki jih je nabrala s 5. mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu, 2. mestom na tekmovanju zlate lige v Milanu, 1. mestom v Gradu, 2. mestom na tekmovanju Slovenija Open, 1. mestom na MT v Trbovljah, naslovom državne prvakinje in še z vrsto drugih uspehov. Poleg omenjene lovorike pa je za leto 2005 Marija osvojila tudi naslov Pokalne prvakinje pri j kadetinjah.
Marija Jeler
gimnastika
V spomin Leonu Štuklju
Krško - Gimnastično društvo RAIN Krško organizira v soboto, 14.januarja, VIII. novoletni pozivni turnir v žen-' ski športni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja. Turnir se bo začel ob 11. uri v telovadnici O.Š. Jurij Dalmatin v Krškem.
Na tekmovanju, ki je edi-. no tovrstno v Sloveniji -posvečeno starosti slovenske orodne telovadbe, se bodo v mnogoboju pomerile telovadke najmlajše kategorije cici-| banke A-programa GZS iz ŠD Tabor Ljubljana, ŠD Studenci Maribor in GD Rain Krško. Prireditev bo odprl častni gost Klemen Bedenik, predsednik Gimnastične zveze Slovenije.
Med tekmovanjem se bo s sestavo na gredi predstavila častna gostja Carmen Horvat, telovadka ŠD Studenci
Maribor, udeleženka Svetovnega pokala v Mariboru.
plavanje
Uspešni ob koncu leta
Trbovlje - Praznikom navkljub so plavalci krškega Celulozaija zelo aktivni. Nastopili so na tradicionalnem novoletnem mitingu v Trbovljah. V konkurenci plavalcev iz večine slovenskih klubov sta za uspešen zaključek leta 2005 poskrbela Jernej Omer-zel in Rok Kerin. Oba sta namreč zmagala, Jernej na 200 m hrbtno, Rok pa na 400 m prosto. Rok je ob zmagi dosegel tudi najboljši rezultat tekmovanja, za kar je prejel še posebno nagrado organizatorjev. Omeniti velja še dober nastop Nine Mandl, ki si je priplavala 5. mesto na 400 m prosto, čeprav je bila do zadnjega v boju za medalje.
Najboljši karateisti
Sevnica - Karate klub Hypo je na svoji zadnji lanski seji izvršnega odbora na podlagi doseženih rezultatov za lansko leto sklenil, da glede na dosežene vrhunske rezultate v tekmovalni sezoni 2005 izbere naj športnika, športnico in ekipo leta 2005.
Naj karateist leta je Marko Stopar, naj karateistka leta je Marja Zidarič in naj ekipa leta v individualnih športih je članska ekipa kata team v postavi Marko Stopar, Denis Orač in Rok Crepinšek. Marko Stoparje v letu 2005 na 15 tekmovanjih od državnih prvenstvih, mednarodnih in mednarodnih grand prix turnirjev do svetovnega prvenstva osvojil 32 medalj. Od tega jih je bilo kar 17 zlatih. Na Svetovnem Shotokan prvenstvu na Sardiniji je osvojil eno zlato ter dve srebrni medalji, na Ekipnem EKF EP regij v Leipzigu pa je skupaj s še preostalo reprezentanco Slovenije v borbah ekipno osvojil 9. mesto.
Marja Zidarič je v preteklem letu na tekmovanjih od državnih prvenstev, mednarodnih turnirjev in mednarodnih grand prix turnirjev do svetovnega prvenstva osvojila 11 medalj. Od tega jih je bilo kar 5 zlatih. Na Svetovnem Shotokan prvenstvu na Sardiniji je osvojila zlato medaljo v borbah ter srebrno medaljo v katah posamezno. Na državnem Shotokan prvenstvu v tradicionalnem karateju pa je osvojila naslov državne prvakinje v katah in borbah posamezno.
Članska ekipa Karate kluba HYPO (Marko Stopar, Denis Orač in Rok Črepinšek) je na različnih tekmovanjih od državnih prvenstev, mednarodnih turnirjev in mednarodnih grand prix turnirjev do svetovnega prvenstva osvojila osem medalj, od tega je osvojila šest prvih in dve drugi mesti.
Na Svetovnem Shotokan prvenstvu na Sardiniji so svojili naslov ekipnega Shotokan svetovnega prvaka v tradicionalnem karateju.
atletika
Mednarodni atletski dvoranski miting
Brežice - Ob prihajajoči atletski dvoranski sezoni je Atletski klub (AK) FIT Brežice organiziral novoletni show - skoke v nakupovalnem centru Intermarket v Brežicah. Ob nabito polni dvorani sije bilo možno ogledati skok v višino ter skok s palico. V moški konkurenci je najboljši rezultat mitinga dosegel domačin Jure Rovan s preskočenimi 500 cm v skoku s palico ter Rožle Bučalo (oba FIT Brežice) z 200 cm v skoku v višino. Pri ženskah je najboljši rezultat dosegla Tina Šutej (MASS) s preskočenimi 380 cm v skoku s palico ter Maja Petan (FIT) v skoku v višino (160cm). Rezultati so za prihajajočo sezono zelo spodbudni.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Novoletni uspeh brežiški karateistov
Madžarska - Izredno bogato in uspešno leto 2005 so brežiški karateisti odlično sklenili tudi z nastopom na novoletnem turnirju Szilveszter Kupa na Madžarskem. Svojo prvo zlato medaljo je osvojil Jože Ferenčak, ki je zmagal v bojih med člani, med pionirji v katah pa sta zablesteli Petra Planinc in Nastja Galič s srebrno in bronasto medaljo, kar pa je bil le vrhunec bere mlade brežiške ekipe na novoletnem turnirju.
Na zadnjem turnirju leta v telincem in Aljažem Petan-Szekzardu so Brežičani v kon- Čičem pa so kot ekipa nasto-kurenci več kot 400 tekmo- pili med mladinci tako v bojih valcev iz sedmih držav nasto- (2. mesto) kot v katah (3. mes-pali v vseh konkurencah - tako to). V mladinski konkurenci v katah, kot v bojih - posa- v bojih se je odlično izkazal mično in ekipno. Tako sta Aljaž Petančič, kije zapored odličen uspeh dosegla tudi tri boje zmagal, a je v finalu Rem Vojvoda in Bruno Ko- izgubil proti svetovnemu pr-
Mladi brežiški karateisti (sedijo, od desne): Sandi Godler, Rem Vojvoda, Bruno Barič, Nastja Galič, Petra Planic in Viktor Kopinč, (stojijo, od desne): Vlado Petančič, Jože Ferenčak, Aljaž Petančič, Sandi Peteline in Veljko Jukič
pinč, ki sta v bojih med starejšimi dečki osvojila vsak svojo bronasto medaljo, v ekipi skupaj z Brunom Budi-čem pa je mlada ekipa osvojila tudi 3. mesto v bojih in 2. mesto v katah. K uspehu sta svoj delež prispevali tudi Sandi Godler, kije med mlajšimi dečki v katah osvojil bronasto medaljo, Petra Planic in Bruno Budič pa sta osvojila enako medaljo v bojih. Ferenčak je po zmagi med člani v bojih tekmoval tudi v katah, kjer je osvojil še eno medaljo, skupaj s Sandijem Pe-
vaku Tataru, a si je vseeno prislužil dragoceno srebrno medaljo. Nastop je med veterani v katah sklenil še Veljko Jukič z zmago in tako dopolnil bero medalj ekipe, ki staje tokrat na tekmi v mestu Szekzard, v središču pokrajine Tolna, vodila skupaj z Vladom Petančičem. Po dolgoletni seriji uspehov starejših članov karate kluba Brežice pa medalje mladinske in pionirske ekipe predstavljajo odlično spodbudo vsem mladim brežiškim karateistom pred izzivi novega leta.C.K.
ftVTonoBiuzEn
Mali Volksvvagen Fox je res mali in po svoji velikosti | Sega na sam začetek ponudbe, j faradi česar pa ga ni niti malo j sram”. Z njim, tako sem Prepričan, bi bila sleherna so-Pr°ga “zadovoljena” in v nje-Pern vsakdanu ne bi bilo pros-°ra za večji, predvsem pa bolj proden in zahteven avtomobil.
Torej - Mali fox ■ 110 meri le dobre 3 Crtl- A brez prezira!
J jy prtljažnik, ki na r J'h sedežev lahko 90 pa vse do več 1 rov. Seveda je od
i ^lotor:
' Vrstni, bencinski štirivaljnik 1 ' Prostornina: 1390 cm3 | k^ajvečja moč: 75 KM (55
^^von 124 Nm pri 2750/min
Volksvvagen Fox 1.4
visno tudi udobje potnikov na jih količin prtljage, zadnjih sedežih, ki kolena žrt- Sicer je Fox najmanj sodo-vujejo na račun prtljage ali ben med Volkswagni, a to iz-obratno. A to v osnovi ponu- redno dobro skriva. Narejen jajo tudi ostali “malčki”, saj je namreč po vzoru nekaterih je postalo skoraj samoumev- konkurentov, ki iz delov, ki no, da se mestna raba preple- so na voljo od ostalih mode-ta med vožnjo potnikov in lov, sestavijo sicer cenejši, a zgolj občasnim prevozom več- kakovostno in funkcionalno
preverjen avtomobil. Ta poznavalce znamke običajno ne razočara. In tako je tudi v primeru Foxa, posebno in predvsem upoštevajoč ceno, ki je po mnenju mnogih res ugodna.
Tri vratni malček ponuja predvsem veliko uporabnost v mestu. Nekoliko moteče je lahko morda le število vrat, saj je dostop na zadnja dva sedeža bolj zapleten, toliko bolj, če nanje posadimo otroke ali njihove sedeže. Sicer pa Fox navdušuje z malim, a poskočnim 1,4-litrskim motorjem (kdor bi rad prihranil, se lahko odloči tudi za 1,2 litr-
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 161 km/h
-	pospešek 0-100 km/h:
13 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6,7 ]/100km
testno povprečje: 7,71/100 km
skega), preverjenim podvozjem in popolno, čeprav doplačilno opremo.
l,4-litrskiFox s 75 konjskimi močmi na avtocesti doseže zadovoljivo končno hitrost, medtem ko je potovalna povsem skladna s predpisi in jo zlahka dosega tudi, ko je polno naložen. Tudi pospeševanje je učinkovito, “medsemaforsko” priganjanje pa včasih skoraj užitek, zaradi česar bodo Foxa vzljubili tudi mladi uporabniki. V mestu je torej lisička prav poskočna in rada teka od semaforja do semaforja.
Zal je osnovna, za Volk-swagen zelo ugodna cena Foxa zgolj informativna. Osnovni Fox z začetka cenika namreč
ne ponuja prav ničesar. Še ser-vo volana ne. Je pa ob doplačilu bolje in kljub dragi klimatski napravi skorajda popolno opremljen in stane komajda nekaj več kot 2,4 milijona SIT. Tak je gotovo konkurenčen veliki množici dobro opremljenih in varnih, predvsem pa vsestransko uporabnih mestnih malčkov.
Aleksander Krebelj
RAZVEDRILO
OVEfl
Malo več časa vložite v svojo kreativno idejo in vam bo zagotovo prinesla dodaten zaslužek. Naredite načrt za družinski izlet, kjer se boste še posebej posvetili naraščaju.
BIK
Nekaj zamude bo pri pošiljkah ali pošti, pazite se tudi na potovanjih. S sodelavci se ta teden ne spuščajte v debate, pri tem pazite na svoje čustvene odzive. Ne odločajte se za večje investicije.
DVO JČKA
Spremembe doma so neizogibne, popravila ni potrebno le stanovanje, ampak tudi vaše intimno življenje. Pazite, da ne boste svojih pogledov vsiljevali partnerju, ampak se o vsem dogovorita.
RAK
Ne obsojajte takoj drugih za svoje slabo razpoloženje, hitro poskrbite za manjša obolenja, ki se lahko pojavijo. Preverite vse pogodbe, ki ste jih do sedaj podpisali, da boste dobro poznali lastno situacijo.
LEV
Vse ni tako, kot izgleda na prvi pogled. Poskrbite za uradne zadeve in papirje, da vas ne bo kaj presenetilo. Prijavite se na seminar ali predavanje, nova znanja vam bodo koristila. Poskrbite tudi za zabavo.
DEVICA
Težave z ognjem, plinom ali nafto lahko povzročijo škodo in neprijetnosti, vendar pazite na to, kaj popravljate, sploh če niste strokovnjak. Zenske v vašem življenju vam bodo povzročile nekaj sivih las.
TEHTNICA
Ta teden boste zelo pozorni na podrobnosti. Pojavijo se lahko težave na čustvenem področju, vendar raje odreagirajte tiho in diskretno povejte, kaj si mislite, kot pa da
povzročite sceno.
ŠKORPIJON
Selitev vam bo prinesla zadovoljstvo, če se odločate za prenavljanje, potem vključite v odločanje celo družino. Ne bodite preveč kritični in nepopustljivi do stvari, ki vam niso všeč.
STRELEC
Svoja dejanja in odločitve uskladite z bližnjimi, drugače se boste morah zagovaijati pred njimi. Ce ne morete od doma, potem povabite prijatelje in pripravite sproščeno zabavo.
K0Z0R06
Ne vtikajte se v zasebnost drugih ljudi, še manj pa si nalagajte njihove obveznosti, kajti to vas lahko zelo izčrpa in vznemiri. Če vas drugi res potrebujejo, bodo lahko malo počakali.
VODMftR
Ta teden vam bo lažje, če boste ostali v ozadju in opazovali, kaj lahko se vam prikaže enkratna priložnost. Sprejmite neizbežno in pokažite svoja prava čustva. Vaš srečen dan bo ponedeljek.
RIBI
Ne dovolite drugemu, da se okoristi z vašimi dosežki. Privabljali boste predstavnike nasprotnega spola. Vaše zdravje lahko trpi, če ne boste pozorni na znake. Ukvarjanje s športom vam lahko povrne dobro počutje.
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
MA6RADMA KRlŽftMKAr
Nagrado
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Darinka Jurman,
Gabrje 21, 8257 Dobova
2.	nagrada - zgoščenka Marija Serne,
Sejmiška 13,
Leskovec pri Krškem
3.	nagrada - kaseta Marija Kržan,
Vinarska 14, 8259 Bizeljsko
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SKALP, KATAR, OMELO,VI, AT, D, PRIOR, ARBITRARNOST, BURKLA, ŽAR, OŽAR, ZLO, ALA, RISALNIK, OS, TN, BIKOVINA, USTA, KE, OBI, SKALA, ROLETA, IRIS, GORKI, NAT, STAN.
Geslo:
DRUŽINSKI PRAZNIK
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 13.1.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
4 Ji								AVTOR RUDI MURN	ODMAK- N1TEV	0RUSI ZAKRAMENT KAT0L CERKVE	RIBIŠKA VRVICA	DODATEK K POGODBI	KONJENIK PRI TAROKU
k t Ti							t N	TVORA NA NEBU					
							&	LAD¥ Dl					
f- -■	M	JI						:	KORENJE (LJUDSKO) DUHOVNIK s m urn MAŠNIŠTVA					
	in							►					
ARAKS-rusko ime za armensko reko Aras		BOBROVO KRZNO	HORMON NADLEDVIČNE ftr ?g	ŽLAHTNI PLIN (ZNAK Xe)	TRAM, NA KATEREM KAJ LEŽI	SLOV. PIŠA-TEUICA ANDREJ LENARDIČ					STANE LEBAN		
SPREVOD Z BAKLAMI									DEL KOLE- SARSKE DIRKE	VATRGSLAV OBLAK	L0T0VKA- živo rdeča višnja		
ZAPUS- TITEV SVOJEGA BIVALIŠČA											ZAVAR- JENO MESTO	« u	ASTENIČEN ČLOVEK
PAS ZEMLJE OB VODI						BDEČIMI. DEBELIMI SADOVI							
POKROVKA (P0G0V.); ČINELA						JAPONSKA NABIRALKA BISEROV				DANSKI RUSKO IME ZAARMEN. REKO ARAS			
LENNO- NOVA VDOVA (Y0K0)						HITER KONJSKI TEK	0SER	PRIPRAVA ZA OPRAVLJANJE DOLOČENEGA DEU						
SLOV. OPERNA PEVKA GERLOVIČ							L0ČEK (LJUDSKO VZHODNO) OČE				DELAVSKA ENOTNOST BAJKA		
IVAN LEVAR				SLOV. PISATELJ 	MHAfc SIMBOL ZA TANTAL					DERIVAT AMONIAKA				
S0U DUŠIKOVE KISLINE									SAD AKTINIDIJE; NOVOZE- LANDSKA PTICA				
LITERARNA JUNAKINJA KARENINA					NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM				POSAME- ZEN GLAS PRI STOKANJU				
Kino servis Brežice
Četrtek, 5.1., petek, 6.1., sobota, 7.1., in nedelja, 8.1., ob
17.	uri King Kong, avanturistični, in ob 20. uri Senca preteklosti, triler; četrtek, 12.1., in petek, 13.1., ob 18. uri Kot v nebesih, komedija, in ob 20. uri Ljubljana je ljubljena, slovenska romantična drama; sobota, 14.1., in nedelja, 15.1., ob 18. uri Zgodbe iz Namije, avanturistični, in ob 20. uri Kot v nebesih, komedija.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 5.1., ob 19. uri Hudič v Emily Rose, grozljivka; petek, 6.1., ob 18. uri Doom, akcijski znanstveno-fantastični triler, in 20. uri Hiša groze, grozljivka; sobota, 7.1., ob 18. uri Hiša groze, in ob 20. uri Hudič v Emily Rose; nedelja, 8.1., ob
18.	uri Doom; četrtek, 12.1., ob
19.	uri Skrivnost bratov Grimm, akcijski domišljijski triler; petek, 13.1., ob 18. uri Film za ženske, romantična komedija, in ob 20. upi King Kong, fantazijska avantura; sobota, 14.1., ob 18. uri, Film za ženske, in ob 20. uri Skrivnost bratov Grimm; nedelja, 15.1., ob 18. uri King Kong.
Kulturna dvorana Sevnica
Sobota, 7.1., ob 19. uri Ha-rry Potter in ognjeni kelih, mladinski domišljijski film; nedelja, 8.1., ob 19. uri V njenih čevljih, romantična drama; petek, 13.1., ob 19. uri Zgodbe iz Narmije: lev, čarovnica in omara, družinska pustolovščina; sobota, 14.1., ob 19. uri Odgrobadogroba, slovenska črna komedija.
RECEPT Zft VSAK DAM
Piščančja pašteta
Sestavine:
•	2 kosa piščančjih prsi
•	50 dag svinjine
•	2 rumenjaka
•	10 dag čebule
•	1 žemlja
•	0,5 dl mleka
•	2 žlici sesekljanega peteršilja
•	1 žlica konjaka ■ 20 dag sira
•	5 dag mletih orehov
•	1 žlica mešanice začimb
•	15 dag slanine, narezane na dolge, tanke rezine
•	sol, poper
Priprava:
Zmleto meso popopramo, dodamo v mleko namočeno, na koščke razrezano žemljo, rumenjaka, sesekljano čebulo in peteršilj. Dodatek začimb in zmlete orehe dobro premešamo in nazadnje dodamo konjak. Podolgovat model za peko obložimo s slanino in nadevamo s prvo plastjo mesne mešanice. Nanjo položimo rezine sira, sledita mesna mešanica in sir. Na vrhu naj bo plast mesne mešanice. Pečemo v pečici pri temperaturi 180° C 70 minut. Jed lahko ponudimo toplo ali kot hladen narezek za nepričakovane goste.
Nadevana jajca
Sestavine:
•	4 jajca
•	5 dag majoneze
•	6 dag masla ali margarine
•	7 čajnih žličk gorčice
■ 8 čajnih žličk sesekljanih kaper
•	9 čajnih žličk sesekljanih sardelnih filejev
•	sol, poper, sesekljan peteršilj
Priprava:
Jajca skuhamo v slani vodi in jih med kuhanjem premešamo z leseno žlico, da rumenjaki ostanejo na sredini jajc. Kuhana ohladimo in olupimo. Maslo ali margarino penasto umešamo z metlico ali električnim mešalnikom. Jajca prerežemo na pol in izdolbemo rumenjake, jih z vilicami dobro pretlačimo in dodamo maslu.
Dodamo še majonezo, gorčico, kapre< sardelne fileje, sol, poper in sesekljaIj peteršilj. Dobro premešamo in, odvisno od gostote, dodamo še majonezo. Masa za nadev mora biti tako gosta, dajo lahko z dresirn0 vrečko nabrizgamo v polovičke jajčk. JajČ£a okrasimo z vejico peteršilja in rezino rdece paprike ali s sardelnimi fileji. Postrežemo na solatnem listu s kalčki ali francosko solat°-
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Pred časom seje veliko govorilo o ustanavljanju novih občin na območju občine Brežice, sedaj pa se je vse malo umirilo. Kljub temu me mnogi sprašujejo, kaj seje zgodilo oz. kaj se pričakuje ob pobudi za ustanovitev občine Bizeljsko. S tem, ko je civilna iniciativa Dobove odstopila od svoje pobude za ustanovitev lastne občine, so službe Vlade Republike Slovenije ugotovile, da Bizeljsko skupaj z Župelevcem izpolnjuje minimalne pogoje za ustanovitev občine (2000 prebivalcev) ter državnemu zboru predlagale, da podeli ljudem na tem območju možnost odločanja o novi občini.
Prvi predlog predlagateljice, poslanke Nove Slovenije Marjete Uhan, je bil, da se kompletno območje (Krajevna skupnost Bizeljsko in Zupe-levec) uveljavlja kot skupno
0 ustanavljanju nove občine Bizeljsko
referendumsko območje. Žu-pelevec tako ne bi imel možnosti odločanja, ali želi ostati v občini Brežice, ali si želi v novo občino. K temu predlogu je bil naknadno vložen amandma, po katerem bodo Zupelevčani odločali, ali želijo v novo občino Bizeljsko. Če bo večina ZA, bodo priključeni k občini Bizeljsko, če bo večina PROTI, pa bodo ostali v občini Brežice, s čimer bo pod vprašaj postavljena ustanovitev občine Bizeljsko, saj ne bodo izpolnjevali pogoja glede števila prebivalcev.
Mnogi me sprašujejo, kaj bom kot župan storil ob tem. Sam osebno ne želim nobenemu od krajanov nasprotovati, saj je ta odločitev njihova pravica. Kljub vsemu pa kot svojo moralno obveznost čutim, da prebivalcem postrežem z določenimi podatki, ki jim bodo morda olajšali njihovo odločitev na referendumu, in preprečim, da se čez čas ne bi pojavil kdo, ki bi rekel, da ni bil obveščen o tem, kaj prinaša nova občina.
Pomembno dejstvo je, da pobudniki govorijo le o pozitivnih lastnostih nove občine, nihče pa ne govori, da so lahko v malih občinah tudi slabosti. Zaradi tega sem občinskim strokovnim službam naložil, da izračunajo pro-
jekcijo proračuna in stroškov, ki jih občina Brežice plačuje za krajane na območju potencialne nove občine. Krajevne skupnosti skrbijo za ceste, javno razsvetljavo ter za ostalo infrastrukturo, občina pa poleg tega pokriva še zelo veliko zakonskih obveznosti.
Ugotovitve služb Občinske uprave občine Brežice so, da na proračunski postavki “sociala” letno namenjamo okrog 35 milijonov SIT, pri otroškem varstvu 27,5 milijona SIT, za izobraževanje 33 milijonov SIT, za zdravstvo (občina je dolžna plačevati zavarovanje vsem svojim nezaposlenim občanom) 6,5 milijona SIT, poleg tega pa pokriva tudi razne programe za mlade, šport in kulturo. Tako na področju družbenih dejavnosti Občina Brežice namenja za potrebe KS Bizeljsko z Župelevcem okoli 105 milijonov SIT. K temu znesku moramo prišteti še tokovino, javno razsvetljavo in vzdrževanje cest (KS Bizeljsko z Župelevcem ima kar 28 lokalnih in 116 javnih poti), kar nanese na okoli 20 milijonov SIT. KS Bizeljsko z Župelevcem dobi iz občinskega proračuna tudi interventna sredstva v vrednosti 11 milijonov SIT. Prav tako smo s sredstvi občinskega proračuna pomagali pri
različnih prireditvah na Bizeljskem ter na razpisu za kulturno dediščino pri obnovi cerkve.
Občina mora poleg že navedenega pokrivati še celotno požarno varnost, kar vključuje tudi sofinanciranje prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Na referendumskem območju za novo občino delujejo štiri PGD, od tega imata PGD Župelevec v lem 2007 in PGD Bizeljsko v 2008 planirano nabavo novega gasilskega vozila, katerih skupna vrednost je ocenjena na 35 milijonov SIT.
Občina je do sedaj financirala tudi prostorsko planiranje, civilno zaščito in nekatere zavode, ki so bili prav tako na uslugo krajanom Bizeljskega in Zupelevca. Enako občina iz občinskega proračuna sofinancira tudi ekologijo, kamor sodijo odvozi smeti, ekološke akcije, modernizacijo cest, obnovo zgradb, projektno dokumentacijo za novo osnovno šolo Bi-zeljsko, izdelavo projektne dokumentacije za pločnik v Župelevcu (vrednost 15 milijonov SIT), katerega izvedba bo postopna v naslednjih štirih letih in je ocenjena na 100 milijonov SIT. Sedaj imamo skupno občinsko upravo in če bo prišlo do nove občine, bo
morala novo nastala občina Bizeljsko'financirati tudi svojo upravo, za katero jev elaboratu namenila 50 milijonov SIT.
Po izračunih služb občinske uprave bi, če bi prišlo do ustanovitve občine Bizeljsko v tem trenutku, ta imela okoli 242 milijonov SIT primerne porabe ter okoli 15 milijonov SIT lastnih sredstev, medtem ko v proračun prispevajo okoli 258 milijonov SIT. Izračunano kaže, da že sedaj na to območje Občina Brežice prispeva več denarja, kot ga bo imela v prihodnje nova občina Bizeljsko, če seveda ne bodo ob tem povečali dajatev svojim občanom.
V te izračune, ki sem vam jih želel predstaviti, ni vključena nova osnovna šola Bizeljsko, za katero mora Občina Brežice prispevati 550 milijonov SIT, medtem ko celotna investicija znaša 850 milijonov SIT. Močno dvomim, da bo bremena izgradnje osnovne šole ter pločnika skozi Župelevec sposobna nova občina Bizeljsko.
Kaj pomeni nova občina Bizeljsko za sedaj skupno občino Brežice?
Ocenjujemo, da na samo delovanje občine to ne bo imelo posebno velikega vpli-
Ivan Molan
va, potrebna bo majhna reorganizacija ter sprememba prioritet, predvsem na področju družbenih dejavnosti, pa tudi na infrastrukturi. Edino težavo vidim v tem, če se z novim vodstvom občine Bizeljsko ne bi mogli dogovoriti o delitveni bilanci za celotno območje; s tem bi bili onemogočeni razni projekti, oteženo bi bilo delovanje, nedovoljeno zadolževanje... Sam upam in verjamem, da do tega ne bo prišlo in da bo možen dogovor obeh strani.
Opozoril bi še na to, da je v tem trenutku slišati veliko obljub določenih posameznikov, za katere pa ni nujno, da bodo na koncu tudi izvoljeni oz. ne bodo mogli prepričati novo izvoljenih občinskih svetnikov, da bodo dane obljube tudi izpolnili.
Zupan Ivan Molan
		
1		ip
Žal se ne moremo strinjati s Pisanjem svetniške skupine LDS, da je proračun s stališča gospodarstva obubožan. Se huje je, ko te besede prihajajo od franke LDS, ki je imela popolno oblast v občini Brežice v času županovanja g. Jožeta Avšiča in g. Vlada Deržiča, pa na področju prostorskega planiranja ni uspela storiti ničesar, kar bi °niogočilo umestitev poslovno industrijskih con v naš prostor ali odkupiti zemljišča zanje- Zdaj je na tem področju drugače, saj se intenzivno dela na Odpravljanju teh zaostankov. Vendar je potrebno poudariti, du tega ni mogoče storiti čez noč, še manj pa z enoletnim Proračunom. Rezultati bodo ^idni v prihodnjih letih. V letu 2006 pa bo nekaj novih delovnih mest omogočil s svojo inve-sdcijo Spar. Prav tako bi lahko nytorica članka vedela, da nova eWna mesta v gospodarstvu Predvidevajo in odpirajo podaja in ne proračun ali občina. . Kadrovanje in premeščanje {e bistveno za doseganje bolj-*h rezultatov v gospodarskih ružbah, pa tudi v občinski up-Z boljšim delom občinske Prave v Brežicah bomo pri-u°oili vsi, mar ne?
Marko Hercigonja, v°dja svetniške skupine SDS
l»s
staftanovanjska problematika je (j., nj* spremljajoča težava mla-iio vU^in- Edini izhod za tovrst-sta rCS'tev je ponavadi pridobitev ga^.0Vanjskega kredita ali nala-Je v stanovanjske varčevalne
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
sheme, ki nam v prihodnosti omogočijo pridobitev lastnega stanovanja oziroma pridobitev neprofitnega stanovanja.
V	naši svetniški skupini smo se zato odločili, da pomagamo mladim družinam že v samem začetku, ko je prehod v novo skupnost še kako težak in naporen, hkrati pa nas dodobra udari tudi po žepu. Mlade družine mesečno skoraj eno plačo namenijo za plačevanje položnic predšolske vzgoje, ki je še kako potrebna za ustrezen razvoj in socializacijo naših malčkov. Zato smo predlagali občinskemu svetu, da se stanovanjski krediti štejejo kot olajšava pri določitvi višine plačila vrtca, tako da se tistim družinam, ki imajo najet stanovanjski kredit, zniža plačilo vrtca za en plačilni razred.
Ni zanemarljivo dejstvo, da mnogo družin nalaga denar v stanovanjske varčevalne sheme in imajo tako šele čez določeno dobo možnost pridobiti sredstva za reševanje stanovanjske problematike. Zato smo mnenja, da bi bilo potrebno tudi ta krog varčevalcev vključiti v omenjeno olajšavo, hkrati pa bi morala občina pridobiti številčni podatek, s katerim bi lahko po obdobjih načrtovala graditev in pridobitev novih stanovanj, svojo razvojno politiko pa usmeriti v gospodarski razvoj in pridobivanje novih delovnih mest,‘saj je to edina medsebojno povezana razvojna smernica, ki bo mladim družinam zagotavljala stabilno prihodnost.
V	naši svetniški skupini menimo, da se glede težav mladih, bodočih kadrov in mladih družin pri nas premalo ukrene, zato se bomo trudili slediti in predlagati nove možnosti, ki bi preprečevale beg možganov iz naše
občine, hkrati pa si želimo, da bi naša občina postala občina priložnosti, ne pa daljna preteklost upanja.
Za svetniško skupino LDS Nataša Starki
DeSUS
^ pse genertf^
Smo že v letu 2006. Zaželimo si vsi skupaj zdravo, srečno, uspešno in polno razumevanja!
V novem letu bodo zaznane spremembe reforme. Nekateri občani, državljani bodo zaživeli v manjših občinah. Voljo volivcev je vredno upoštevati. Jeseni bodo volitve na lokalni ravni. V brežiški občini bodo
iEi)Ihiiii)h
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
izvedli referendum v KS Bizeljsko in v Župelevcu. Deležni smo bili pritiskov, nasprotovanja odcepitve, posredovanja različnih podatkov in še bi lahko naštevali, sicer pa več po izidu referenduma 29. januarja.
Toliko o pomenu lokalne samouprave, v resnici pa je veliko zavajanj, neupoštevanj volje, nujnosti odločanja prebivalstva v sredinah, kjer živijo. Je veliko posameznikov, ki jim je sporazumevanje tuje, postajajo ” lastodržci”. Pod krinko skrbi za usodo kraja prikazujejo lažne podatke. Sklicujejo se, daje v sedanji občini omogočeno vse in da je vse v najlepšem redu. Najbolj jim lahko zamerimo, da izvajajo pritisk na posameznike in z grožnjami skušajo doseči svoje namene. O proračunu, gradnji šole in investicijah pripovedujejo, kakor da bodo segli v svoj žep. Če ne bo tako, kot rečemo, ne bo nič - ne šole, ne socialne pomoči, ne odvoza smeti itd.
Torej dosedanje spoznanje zapostavljenosti, izživljanja, poniževanja, jim še ni dalo spoznanja, da kar je preveč, je preveč. Izjava župana v Župelevcu: “Če tudi je v planu, nikjer ne piše, da se bo to tudi izvedlo - realiziralo.” (Zbor krajanov 27. decembra 2005 ob 18. uri).
Zakaj se je DeSUS vključil v dogajanja in se strinjal s pobu-
do civilne iniciative in je po vodji poslanske skupine tudi sopodpisnik zahtevka po novi občini? Vse zakonske osnove so podane, pristop je legitimen in krajani imajo pravico suvereno odločati. Vsakršno vsiljevanje odločitev bi moralo biti sankcionirano. Je še dovolj časa za razmišljanje in pravilno odločitev.
Vodja svetniške skupine DeSUS Rok Kržan
N Si
Nova Slovenija
Krščanska poetska stranka
OBČINA SEVNICA
Občina Sevnica je na podlagi koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, aneksa št. 1 h koncesijski pogodbi, ter sporazuma o ureditvi medsebojnih obveznosti o gradnji brvi soinvestitor izgradnje brvi čez Savo na Šmarčni. Po večkratnih usklajevanjih so predstavniki investitorjev (HSE d.o.o., Infra d.o.o. in Občina Sevnica) izbrali projekt za razpis. Izbrano varianto brvi je v tem tednu predstavil tudi krajanom Smarčne in Brega odgovorni projektant Peter Koren iz podjetja KO-BIRO Maribor. Krajani so soglasno podprli predlagano izgradnjo brvi, ob tem pa so krajani Brega predlagali, da se od brvi uredijo tudi pločniki in javna razsvetljava. Brv je locirana med naseljema Breg in
Šmarčna. Na mestu nameravane premostitve je pred časom obratoval brod. Pri predlogu lokacije brvi je upoštevano dobro poznavanje razmer tamkajšnjih prebivalcev, zato je brv praktično umeščena v os nekdanjega broda. Pri izbiri nivelete brvi je upoštevana višina gladine Save pri pretoku poplavne stoletne vode z varnostno višino 2 m do spodnjega roba konstrukcije. Na desnem bregu se niveleta poti spusti pod gladino Save stoletnih voda, kar pomeni, da pri zelo visokih poplavnih vodah brv z levega brega ni dostopna. Koli s pilotnimi gredami za tri stebre v bazenu HE so bili predhodno izvedeni zaradi poenostavljene in predvsem bolj ekonomične gradnje v času pred polnitvijo bazena. Širina zgornje konstrukcije ustreza svetlemu profilu na brvi širine 3 m. Na objektu so urejeni robni venci in ograja z elementi arhitekturnega oblikovanja v jekleni pocinkani izvedbi. Soglasje k izbrani varianti je izdal tudi Občinski svet občine Sevnica.
V tem tednu je potekala 9. seja odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Predsednik odbora Niko Galeša je prisotne informiral, da je potekal sestanek pri finančnemu ministru dr. Andreju Bajuku.
Novice iz občine Sevnica
Finančni minister je obljubil pomoč pri pridobivanju sredstev za financiranje infrastrukturnih ureditev na območju E1E Blanca. Občina Sevnica je podala pozitivno mnenje na državni lokacijski načrt za HE Blanca, vendar pod pogojem, da se istočasno uredi tudi financiranje dodatnih infrastrukturnih ureditev. Glede na to, da Vlada RS še vedno ni sprejela dodatnih sklepov o financiranju, je odbor sprejel sklep, s katerim poziva Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado RS, da se realizirajo sklepi 29. redne seje vlade v zvezi s financiranjem izgradnje državne, vodne in lokalne infrastrukture najpozneje v januarju 2006. V nadaljevanju je Cveto Kosec, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo -direktorata za energijo, podal pojasnilo, ki se nanaša na vodni režim reke Save na državni meji s Hrvaško. Na sestanku so se predstavniki slovenske in hrvaške strani dogovorili, da si v roku dveh mesecev izmenjajo poročila strokovnih podlag, popis izvedenih del ter monitoringa. Prisotni so se strinjali, da režim sklenjene verige ustreza obema stranema. Hrvaška resno razmišlja o izgradnji verige. Glede na dejstvo, da Holding slovenskih elektrarn (HSE) umešča
objekte v prostor, je odbor sprejel stališče, da direktorat za energijo v razgovore o reševanju problematike vodnega režima na reki Savi vključuje HSE.
Občinski svet občine Sevnica je na zadnji seji sprejel odlok o proračunu občine za leto 2006 v višini 2,9 milijarde SIT. Letošnji proračun je najvišji v letih delovanja občine in je rezultat posluha vlade za delovanje občine in aktivne vloge občinskega sveta, občinske uprave, župana in obeh poslancev pri načrtovanju projektov, ki so podprti tudi s sofinanciranjem države. Proračun poleg zakonsko določenih obveznosti zagotavlja tudi sredstva za dokončanje in pričetek številnih pomembnih in zahtevnih projektov, ki bodo občini prinesli novo kakovost in razvoj. Zagotovljena so sredstva za dokončanje izgradnje športnega doma, za ureditev prizidka zdravstvenega doma, za nakup prostorov za knjižnico, za začetek aktivnosti za izgradnjo Vrtca Ciciban, za nadaljevanje izgradnje vodovodnih sistemov v občini, za rekonstrukcijo številnih cestnih odsekov in sofinanciranje izgradnje krožišča v Šmarju, za izgradnjo brvi na Šmarčni, za začetek rekonstrukcije mostu pri Kopitarni, za pričetek izgradnje
kanalizacije in centralne čistilne naprave za mesto Sevnica, za projekte v okviru izgradnje HE Blanca in HE Boštanj in za številne manjše projekte v izvedbi občine ali krajevnih skupnosti. Proračun je bil sprejet po predhodni razpravi delovnih teles občinskega sveta, pripravljalec pa je v okviru možnosti upošteval sklepe odborov in predloge članov občinskega sveta. Sprejem proračuna omogoča dovolj zgodnjo pripravo vseh potrebnih postopkov, da bodo številne naloge pravočasno realizirane. Proračun bo objavljen tudi na spletni strani občine.
Občina Sevnica bo v naslednjem letu nadaljevala z odpravo posledic avgustovskega neurja. Državna komisija je občini na podlhgi dokumentacije odobrila zahtevek za nakazilo drugega obroka Od 105 milijonov SIT sredstev državne pomoči, tako da bo občina do zaključka leta dobila ves denar. V pripravi so že naslednji progami odprave posledic, na osnovi katerih bo vlada v prihodnjem letu ponovno odločala o dodelitvi dodatnih sredstev. Upam, da bo občina tudi v pri-hodnje še deležna pomoči države. Župan Kristijan Janc se je o sanaciji vodotokov pogovarjal tudi s predstavni-
Kristijan Janc
ki Agencije za okolje, saj je potrebno urediti struge in brežine, ki so marsikje močno poškodovane. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju vodarjev pri projektih, ki se bodo izvajali ob izgradnji HE Blanca, in o pogojih za sanacijo in izgradnjo mostov, ki so bili porušeni ob neurju.
Predstavniki Občine Sevnica so se udeležili tehničnega pregleda v postopku izgradnje uporabnega dovoljenja za prestavitev regionalne ceste in nadvoza proti Orehovem, ki spada v območje ureditve energetskega nasipa HE Boštanj. Prisotni so podali nekatere pripombe o pomanjkljivostih, ki jih bo v nadaljevanju potrebno odpraviti. Ko bo Direkcija RS podala izjavo o odpravi, bo izdano uporabno dovoljenje in omogočen promet po tem delu državne ceste R3 - 679.
S IS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
LETO JE ZA NAMI.........
Izteklo se je leto, ki si ga bomo zapomnili vsak po svoje, glede na to, kako je bil čas prijazen z nami, koliko smo lahko sami vplivali nanj in kako smo zadovoljni s tem, kar smo naredili.
- Po več desetletjih je Slovenija decembra 2004 dobila vlado, ki jo večinsko sestavljajo stranke slovenske pomlaj di. To je prva demokratično izvoljena vlada, ki poskuša vladati tudi po ekonomskih, ne pa prvenstveno po ideo-
loških-političnih kriterijih.
-	Podpisana je bila koalicijska pogodba, s katero se je vlada obvezala, da bo delala za povečanje blaginje vseh. Izpeljavo programa, ki ga je SDS na volitvah obljubila svojim volivcem, je vzela resno, državotvorno.
-	Prvi uspehi, ki so bili doseženi, so v največji meri tudi uspehi stalno rastočega članstva SDS.
-	Danes vidimo, da je Slovenija stabilna država, v kateri imamo solidno gospodarsko rast in trend izboljševanja povprečnega materialnega standarda. Izpolnili smo že vse pogoje za prevzem evra. V začetku leta 2007 si lahko obetamo dejanski vstop Slovenije v območje Evropske monetarne unije.
-	Uspešno smo končali dolga pogajanja o sedemletnem proračunu EU za obdobje od 2007 do 2013.
-	Slovenija bo do leta 2013 neto prejemnica iz evropskega proračuna. Na voljo bomo imeli preko 120 milijard SIT dodatnih razvojnih sredstev na leto, s katerim lahko bistveno pospešimo naš napredek, še
občinski svet sevnica
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
posebej pa lahko z njimi pomagamo manj razvitim delom Slovenije.
-	Znatna bodo sredstva tudi za pomoč kmetijstvu, razvoju podeželja, za socialni sklad ter izobraževanje.
-	Vlada je izpolnila tudi obljubo, ki jo je dala upokojencem. Pokojnine se usklajujejo z rastjo plač, tako se tudi upokojencem materialni položaj izboljšuje z enakim trendom kot zaposlenim.
-	Že v tem letu bo zmanjšan davek na izplačane plače. Večini podjetnikov ne bo več potrebno plačevati davka na dodano vrednost ob izdaji računa, temveč šele po prejetem plačilu za blago ali storitev.
-	V preteklem letu so bile občutno zmanjšane notarske tarife, urejen je bil sistem plač v javnem sektoiju, vključno s funkcionarskimi in direktorskimi.
-	Po 12 letih izmikanja prejšnjih vlad je bil sprejet zakon o registraciji istospolnih skupnosti.
-	Na reformah, ki jih pripravlja nova slovenska vlada, bo Slovenija obstala, se okre-
pila ter postala del nove evropske skupnosti.
- Ukinjen je bil privilegij stoodstotnega nadomestila za prvih 30 dni bolniške za funkcionarje in za pomemben del državne uprave in še in še...
Velik del temeljev za novo . pot je bil zgrajen prav v letu 2005. Veliko dela nas še čaka. Prav leto 2006, ki je pred nami, bo verjetno najbolj odločilno. Vse bi bilo drugače, če ne bi bilo tako trdne podpore članic in članov SDS.
Janez Janša -......v letu
2006 bo nad Slovenijo rumeno in modro nebo..........
OO SDS Sevnica, Katarina Santej, skupina za stike z javnostjo
SD
Državni zbor je opravil prvo branje zakona o zdravilih, ki predvideva, da bo mogoče zdravila kupovati tudi zunaj lekarn. Želela bi vas opozoriti, da bi bila varnost s prodajo zdravil zunaj lekarn ogrožena. Zelo pomembna je namreč strokov-
nost tistega, ki zdravilo prodaja, zlasti če je to zdravilo brez recepta in ni bilo že posvetovanja z zdravnikom. Vse premalo se zavedamo, da lahko tudi na videz nenevarna zdravila ogrozijo življenje, zlasti kadar se nepravilno uporabljajo sama ali v kombinaciji z zdravili na recept.
Ali prihaja do takih razmišljanj in pobud zgolj zato, ker si peščica ljudi predstavlja lekarništvo kot “nek velik biznis”? Temu ni tako. Določila države, zavarovalnic in drugih pristojnih organov zaslužek manjšajo iz leta v leto. Kdo še dela s tako nizko maržo in ob tem z visoko kvalifikacijo farmacevtov najmanj sedme stopnje. Prodaja zdravil v lekarnah je varna, seveda pa mora pacient upoštevati dana navodila in informacije, ki mu jih da farmacevt. Ali bo tako tudi v trgovinah, kjer si bo kupec naložil zdravilo v nakupovalno košarico brez nasveta, brez odgovorov na razna vprašanja, ki jih marsikdo zastavi farmacevtu?
Preden se bodo poslanci odločili za take spremembe, morajo nujno spremeniti tudi zakone, ki bodo zagotovili varno prodajo zdravil zunaj lekarn.
j
Če vlada ne bo zagotovila, da bo prodaja zdravil tudi zunaj lekarn omejena in varna, poslanci SD tega predloga ne bodo mogli podpreti.
Breda Drenek - Sotošek, mag.farm.spec.
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
Prazniki so za nami, pri nas pa še vedno odmeva novica, da je predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk prejel laskavi naslov najboljšega evropskega finančnega ministra leta 2005-Tako je vsa Slovenija p° Lojzetu Peterletu, kije bil proglašen za evropejca leta 2003, ponovno dobila dokazilo, da se v Novi Sloveniji, krščanski ljudski stranki, združujejo pošteni in delovni ljudje, U jim je mar za državljane Slovenije in Evrope. Spremern' be, čeprav vedno ne najbolj priljubljene, so nujne, da nad1 bo v prihodnje lepše.
Za OO N. Si Sevnik
Matjaž Traven
posavska unija
www.pum.si
Sava Glas, 5.1.2006
mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Posavske mušice
SavaGlas, štev. 148, str. 2
Že dlje časa spremljam pisanje novinarja Vlada Podgorška. Ugotavljam, da je pri tem početju precej pristranski. Prijatelje in tiste, ki so mu “pri srcu ”, nekritično povzdiguje v neskončne višave, tiste, ki pa to niso, pa rine v...
Lepo je imeti prijatelje, zato ga razumem. A kljub temu menim, da ni etično uporabljati javne medije, da se prek njih Poskuša poravnavati osebne račune. Zelo nerodna situacija pa se vzpo-stavi, ko novinar Zapisuje netočtiosti oz. ne preverja dejstev. Slednje je gospodu Podgoršku uspelo v zadnjih posavskih mušicah. S tem je javnost obvestil, da je neprofesionalen oz-, da so mu visoko profesionalni normativi, katerim bi on kot novinar moral biti Zavezan, neznani.
Gradovi v Posavju imajo različne lastnike, a noben ni v lasti Posavskega muzeja in njegovega “graščaka ” Tomaža Teropšiča. Strokovno skrb nad njimi imajo stanovski kolegi “ spomeni-čarji”, kot jim mnogi pravijo. Kljub temu je javni zavod Posavski muzej Brežice s svojim delom prisoten na več gradovih v Posavju in širše. V telegrafskem stilu bom navedel nekaj dejstev iz časa “vladavine graščaka ” Tomaža Teropšiča. Na gradu Brestanica Posavski muzej Brežice skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravlja stalno postavitev. Na gradu Sevnica je muzej bil in še bo prisoten. V letu 2005 so restavrirali velik doprsni kip cesarja Franca Jožefa. Na bizeljskem gradu so postavili občasno razstavo, prav tako v gradu Pišece, kjer se je muzej še posebej izkazal. Precej bi lahko povedal o
mali oglasi
Na Volčjem prodam vinograd s 1100 trtami in travnikom ter še en travnik velikosti 2,5 ha. Pokličite 49-77-714 ali se oglasite pri Martinu Omerze-lu na Volčjem 42.
Za simbolično ceno prodam trosed, dva fotelja in kavč, vsi se raztegnejo v posteljo, ter 200-litrsko skrinjo.
Pokličite 49-64-109 ali 051-314-907.
Z
\
NAROČILNICA
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala®radio-brezice.si NaročamJo časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj____________________
Ulica
Datum
Poštna št. Telefon Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmaje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
zglednem vzdrževanju (v skladu z zmožnostmi) gradu Brežice. Še posebej pa bi izpostavil dolgo in uspešno zgodbo o medna-rodnem, interdisciplinarnem in timskem projektu EUREKA EU 1383, s katerim so močno posegli v področje varovanja nepremične dediščine. Odvijal se je na gradu Brežice in neka-terih gradovih po Evropi. Z rezultati omenjenega projekta je teharska cerkev rešila precej svojih problemov.
Posavski muzej Brežice in tudi njegov direktor sta v zadnjih letih prejela na desetine pisnih zahval in priznanj ter lepo število nagrad. Posavski muzej Brežice ni nacionalni muzej, a je prvi muzej v Sloveniji, ki je prejel državno odlikovanje - Častni znak svobode Republike Slovenije. To državno odlikovanje je “last" kolektiva in vseh prijateljev muzeja, ki jih je res veliko. Med njimi bi lahko bil tudi Vlado Podgoršek! Za začetek bi storil veliko, če bi se potrudil in nehal ustvarjati negativno ozračje okoli gradu. Možnosti ima. Uporabi naj jih pravilno!
Lep pozdrav!
Tomaž Teropšič, Posavje

Poslušalka in bralka iz Sodarske poti na Bizeljskem v pismu sprašuje, zakaj sojih marca en dan spraševali, kje bi radi imeli električno omarico, naslednji dan pa so jim povedali, da bodo pri njih delali prihodnje leto. Poslušalko sedaj zanima, zakaj so delo odložili za eno leto.
Miran Jankovič, vodja oddelka vzdrževanja na Elekt-ru Celje, enoti Krško je v odgovoru zapisal, da so v letošnjem letu načrtovali obnovo nizkonapetostnega omrežja Zgornja Sušica, preko katerega se napajajo tudi odjemalci električne energije Sodarske poti na Bizeljskem. Kot je poslušalka pravilno ugotovila, so že pričeli s pridobivanjem soglasij prizadetih lastnikov zemljišč. Ker pa kljub vsem prizadevanjem niso uspeli pridobiti vseh soglasij, so se morali odreči že načrtovani tehnični rešitvi ter pričeti pripravljati drugačno tehnično rešitev, ki bo realizirana v naslednjem letu.
Marija iz Orešja zopet poizveduje, zakaj Vodno gos-
podarsko podjetje ne poskrbi za ureditev obrežja Sotle, ki poplavlja in odnaša material. O tem je spraševala že aprila, napisala je tudi dopis v Novo mesto, pa si ni nihče prišel ogledat terena.
Na bizeljski krajevni skupnosti so povedali, da so v tej zadevi že trikrat urgirali na novomeški urad za upravljanje z vodami RS, oddelku območja spodnje Save. Tam jim odgovarjajo, da ni sredstev za ureditev obrežja. Franc Kelhar upa, da bo prihodnje leto vendarle prišla na vrsto obnova vsaj desnobrežnega zavarovanja na državni cesti do prehoda Orešje. Robert Kepa iz novomeškega urada pa je dejal, da so letos za vzdrževalna dela ob Sotli namenili 8 milijonov SIT. Kepa je še naštel projekte, ki so jih uspešno izvedli. Prihodnje leto imajo v načrtu še sanacijo visokovodnega nasipa in zavarovanja v Rakovcu. Glede ogrožene državne ceste pa upa, da bodo projekt izpeljali skupaj z upravljalcem ceste. Odgovor smo iskali tudi na Agenciji RS za okolje, odkoder pa ga še nismo prejeli.
Poslušalka iz Brežic sprašuje, zakaj med prazniki ni poceni električnega toka.
Na to vprašanje smo odgovorili že velikokrat. Odgovor Mirana Jankoviča, vodje vzdrževanja na Elektru Celje, enoti Krško kljub vsemu posredujemo še enkrat: “Žal ima še vedno velik del odjemalcev električne energije nameščene mehanske stikalne ure, ki ne omogočajo prilagoditve na dela proste dni. Če želi poslušalka koristiti nižjo dnevno tarifo v celoti, si mora zamenjati svojo krmilno napravo (stikalno uro) s sodobnejšo. Možno pa je, da predmetni števec krmili skupinska stikalna ura. Elektro Celje, d.d. v teh primerih zamenjuje skupinske krmilne naprave s sodobnejšimi po kriteriju števila odjemalcev, ki jih krmili ta naprava, kar pomeni, da bo v naslednjih nekaj mesecih zamenjana tudi stikalna ura, ki krmili števec omenjene poslušalke. Če želi koristiti nižjo tarifo v celoti že pred zamenjavo skupinske stikalne ure, si mora namestiti ustrezno krmilno napravo, a na lastne stroške.”

V SPOMIN
Z ljubeznijo, ki je smrt ne prekine, z žalostjo, ki je čas ne ustavi, boš vedno živel v naših srcih.
7. januarja bo minilo 30 let, od kar smo se na kapelskem pokopališču poslovili od našega dragega
VINKA ZUPANČIČA
iz Podvinj 23
V naših srcih z ljubeznijo in ponosom ohranjamo spomin nate. Bil si delovnega in vedrega srca, zmeraj pripravljen pomagati in prisluhniti sočloveku.
Hvala vsem, ki se te spominjajo in v spoštovanju obiskujejo tvoj tihi dom.
Vsi, ki smo te imeli radi in te pogrešamo!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
ALOJZA
LEKŠETA
z Viher
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče, za svete maše, za izgradnjo kapele ter nam vsestransko pomagali. Iskrena hvala g. župniku Ludviku Žagarju, govornikoma za besede slovesa, Obrtni zbornici Krško, članom Lovske družine Cerklje ob Krki, praporščakom, g. Roguljiču, pevcem, družbi Kostak Krško, g. Hrvatiču pri organizaciji pogreba, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili k preranemu zadnjemu počitku. Iskrena hvala vsem, ki vas nismo posebej imenovali.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
ZOFIJE KORDIŠ,
rojene Kolman, iz Brežic
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče ter za denarno pomoč. Hvala tudi Dragu in Betki Križanič in njunim pevcem, g. kaplanu, izvajalcu Tišine, gospe Natji Jenko Sunčič za besede slovesa ter g. Francu Lešu. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit in ste jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil mož, ate, stari ate, brat, stric in tast
FRANC RAČIČ
z Dolenjih Skopic 26
Od njega smo se poslovili v četrtek, 15. decembra, na pokopališču na Velikih Malencah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, pa tudi članom Prostovoljnega gasilskega društva Skopice, Društvu izgnancev Brežice, g. Lešu za pogrebne storitve, g. župniku iz Cerkelj za lepo opravljen obred in sodelavkam HYB-a Šentjernej.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli stali ob strani, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta________________________________________________^
___________________________________________SavaGto, 5.1-20^
■ipijmi —hii»■ j« m i ■ im...	ii m	i inn ..
» REKLA KAZALA « I
^ * ■ ■ — • ^
Lea

Navada je, da sevniški občinski svetniki ob okroglih jubilejih ali nenavadnih dogodkih svoje svetniške kolege po končani seji občinskega sveta pogostijo. Nekdanji svetnik Rudi Dobnikje kar nekaj mesecev čakal na “prost temin ” za fešto. Je pa bila ta nekaj posebnega, saj je bilo na njej poskrbljeno tudi za duhovno hrano. Z ubranim petjem je namreč nastopila moška vokalna skupina Lira iz Krmelja. Večer je povezoval Rado Kostrevc, član skupine, sicer pa ravnatelj krmeljske osnovne šole. Natrosil je obilo informacij o sokrajanu Dobniku. Če Rudi ne bi odstopil s funkcije, najbrž nikoli v življenju ne bi zvedel, kako “fejst ” dedec je. Podobni hvalospevi so ponavadi prihranjeni le še za pogreb.
Občinski svetnik Lojze Mrgole na sejah sveta redno sodeluje s svojimi pripombami in pobudami. Na tokratni seji seje obširno razgovoril o pripravah na gradnjo stadiona, saj je prav on dal pobudo, da se ta točka uvrsti na dnevni red. Toda predsedujočemu sveta, županu Jancu, njegovo razpredanje ni bilo pretirano všeč. Mrgoletu je cinično dejal, da ga veseli njegova skrb za zdrav način življenja. “Veseli me tudi, da prevajaš, če je bil moj predvolilni program izpolnjen,” je dejal Janc. “Je bil - dvakrat, pa ne bi o tem,” je še poudaril Janc. - Seveda je bil dvakrat, saj je bil že dvakrat izvoljen! Ne bi pa o tem, če je bil vsak njegov program dvakratno izpolnjen, kot je mislil reči župan.
Cviček iz leskovške kleti Kmečke zadruge Krško ima svojo slavo, vendar direktor Janez Zivič meni, da reklama kljub temu ni odveč. Na novoletni kozarček je povabil posavske novinarje, združene v Novem klubu, kamor sodi tudi voditeljica osrednje informativne oddaje na POP TV Tamara Vonta. Živiču je zaupala, kakšen rešpekt imajo njeni ljubljanski kolegi, ko beseda nanese na cviček: “Najprej počakajo, kaj bom rekla, šele nato se upajo oglasiti s svojim mnenjem. ”
V prednovoletnem času se je v beležnici posavskih policistov znašel tudi zapis “napad z radiatoijem”. Neki nepridiprav je namreč z radiatoijem napadel mamo. Veijetno je želel, da bi bila bolj topla.
Svetnik Maijan Kurnik se je na seji občinskega sveta, ko je tekla beseda o gradnji brvi na Šmarčni, z grenkobo spominjal odprtja brvi pri Stillesu. Takrat je bil Kurnik predsednik sevniškega izvršnega sveta in odprtje brvi prava polomija. Ko se je zbrano ljudstvo podalo preko brvi, seje ta začela majati. Sprva so mislili, da jim vrtoglavico povzroča aperitiv, ki so ga v zgodnjem jutru popili (takrat še ni veljal Kebrov zakon). Kmalu so ugotovili, da se most v resnici maje in so se panično razbežali - pol na štajersko, pol pa na kranjsko stran. Peter Koren, projektant brvi čez Savo na Smarčni, ki naj bi bila zgrajena do pomladi, je prekinil Kurnikovo pripoved in priznal: “Poznam to zgodbo, saj sem jaz projektiral tudi sevniško brv.” Slednjo so potem ojačali še z enim stebrom in kot je povedal Koren, so iz Ljubljane pripeljali en avtobus študentov, da so tekali po brvi in testirali, če se še maje.
Direktorica brestaniškega Duropacka Majda Androjna v klepetu z direktorjem papirnice Vipap Oldrichom Kettnerjem: Androjna: “Kakšen je vaš komentar na poneverjanje sindikalnega denarja v Vipapu ? ”
Kettner: “Kdo bo koga, če ne svoj svoj’ga. ”
Nekadnji direktor Holdinga Slovenske elektrarne Drago Fabjan z direktorjem nuklearke Stanetom Rožmanom: “Stane, ti si še edini v posavskem energetskem bazenu, ki ostajaš za krmilom. Najbrž tako sevaš, da te ne upajo premikati! ”
	Poslovno in
	projektno
	svetovanje Tel.: 07 499 06 80
	e-mail:
	rcbrezice@siol.net
Nekdanji sevniški občinski svetniki Drago Krošelj, Rudi Dobnik in Andrej Repše, ki so se zaradi protikorupcijskega zakona v dobro svojih podjetij odpovedali svetniškim funkcijam.
		
Afmim Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe. cr> Sreča je kot krava, ki nekaterim obrača glavo, drugim pa hrbet. O Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. Unča sreče je boljša kot funt modrosti. Več ko znaš, več sreče boš imel. Znak neizkušenega človeka je, da verjame v srečo. V sreči ni partnerstva. Če hočeš biti srečen, moraš skrito živeti.		VSAK IMA NEKAJ Hudič je obiskal svetega Petra in mu predlagal nogometno tekmo med nebesi in peklom. Peter se začudi: “Ne razumem, kako si prišel na to idejo. V nebesih imamo najboljše nogometaše sveta.” “Že mogoče. Mi pa vse sodnike.” VELIKA ŠKODA France prodaja hišo. Vse prepusti agentu, ki napiše klasično pretiran oglas v časopis. Ko ga France prebere, stopi do agenta in ga vpraša: “Ima moja hiša res vse to, kar piše v oglasu?” “Seveda.” “Potem pa odpovedujem prodajo, škoda bi se bilo odseliti.” Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaClas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic.
Spoštovane bralke in bralci!
Akcija Naj Posavka oz. naj Posavec se bo v SavaGlasu zaključila konec januarja, zato še vedno pozivamo bralce, da sodelujejo v izboru za naj Posavko oz. naj Posavca za leto 2005.
Objavljamo tudi imena vaših dosedanjih predlogov za naj-Posavko ali naj-Posavca: Nuša Derenda, Slavko Cerjak, Pa-tricia Čular, Božidar Groboljšek, Miha Haler, Primož Kozmus, Kristijan Janc, dr. Vanda Kostevc - Zorko, Milan Kšela, Berta Logar, Srečko Pavkovič, Anita Pavlovič, dr. Ivanka Počkar, Anita Strgar, Izak Šantej, Gorazd Škof, Marija Veble, mag. Andrej Vizjak, Dušan Vodlan, Ivan Vogrinc in Alenka Žuraj Balog.
VREME
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 5. januar 2006
Danes bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Na Primorskem bo večinoma suho vreme, še bo malo sonca. Burja bo slabela.
Jutri bo na Primorskem sončno, drugod pa oblačno, a večinoma suho vreme.
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
SavaClas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaClas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni priredM
Vse vaše predloge bomo objavljali v SavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s
praktično nagrado.
GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je ________
I
Ime, priimek in naslov pošiljatelja