Fcštnma plačana v gotovini
Maribor, sobota 22. septembra 1934
Stev. 215 Leto Vl11- tXV->
RIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon urednifttva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Pofitnl čekovni račun It. 11.409
99
JUTRA”
M©wii zakon o mestnih oblinah
Jutri v nedeljo 23. t. m. stopi v veljavo novi zakon o avtonomnih mestnih občinah, ki se tiče na Slovenskem Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. O boju, ki se je bil za ta zakon med mestnimi občinami naše kraljevine, notranjim ministrstvom in narodnim predstavništvom, smo na tem mestu poročali že svoječasno. Med tem ko so srbska in deloma tudi hrvaška mesta odklanjala Prevzem raznih funkcij, zlasti prenesenega delokroga, ki jih doslej niso imela, so se slovenska borila za ohranitev svojih privilegijev, ki so z mestno avtonomijo preživeli stoletja in celo zlo-Siasno absolutistično Metternichovo dobo v pokojni Avstriji. Zaradi tega se nameravana unifikacija tudi ni mogla izvesti, dasi je novi zakon načelno določa, kajti v njem je več prehodnih določil in stranskih izhodov, ki omogočajo notri-njemu ministru v določeni dobi, da more ustreči prav tako onim mestom, ki se funkcij prenesenega delokroga branijo, kakor tudi tistim, ki jih ne marajo izgubiti. Seveda je pa še vedno marsikaj odvisno le od dobre volje gospoda notranj' Sa ministra.
Mi v Sloveniji in v Mariboru upamo, da nas novi zakon ne bo prehudo zadel ,f* se nam bodo pustile še nadalje večinoma vse funkcije avtonomije, ki smo jih imeli doslej, zlasti tudi prenesenega delokroga. Fako se v bistvu ne bo veliko spre nienilo, dasi so neke spremembe določene že v fiksnih členih novega zakona. Liko se spremeni dosedanja pristojnost meščanov v mestno članstvo. Clan me-Sstne občine ostane vsak meščan, ki je sedaj pristojen v občino, na novo postane avtomatično že prvi dan po prihodu član vsak državni nameščenec, od ostalih pa vsakdo, ki biva v mestu nepre trgano p e t let in za članstvo z a pr os i, Po desetletnem bivanju pa avtomatično in mora, če hoče še nadalje ohraniti staro pristojnost (kjedrugje) zato cc •o posebej zaprositi. Državni nameščenec pa je mimo tega član tudi ako ne stansije v področju mestne občine, ako je ®«gov urad ali obrat v inestu. Med tem ko ima pasivno volilno pravico vsak can občine, ima aktivno (more biti v°ljen) le oni, ki je to že pet let (izvzefi S() državni nameščenci), je dovršil naj-inanj 30 ;n j,na tudi vse ostale pogo-je- ki Jih določajo zadevni zakoni.
I stroj mestne uprave se po novem zakonu spreminja glavno v tem, da sto-Pa namesto župana predsednik občine, nahicsto podžupana pa p o d p r e d sednik. I'u moramo ponovno obžalovati, da se naši narodni zastopniki niso zavzeli za to, da bi se v naši banovini "hranil stoletja stari krasni in praktični naziv župan, ki pove vse nekaj drugega akor brezbarvni »predsednik«. Izgine i>a tudi dosedanji mestni svet, tako da °staneta samo župan in mestni občinski •s\et. Dosedanjemu edinemu podžupanu Pa lahko piidruži še drugi »podpredsednik« za specielne posle. Zupan in podžupan se ne volita več iz vrst občinskih svetnikov, kakor doslej, ampak postane-*a to nosilec in prvi kandidat tiste kandidatne liste, ki dobi relativno največ gla-Sov- V Mariboru, ki šteje 45 občinskih svetnikov, jih izvolijo volilci 30, ostalih ^ Jih pa i m c n u j e l)an. Volitve .so jav-!|e. tako da mora volilcc v volilnem lokalu oddati svoj glas na ta način, daime-”uie ime nosilca liste, za katero se je Odločil. Važna sprememba pa je med dru tudi ta, da se mora proračunsko leto kriti s proračunskim letom države in
Brez sodelovanja Jugoslavije ni rešitve Avstrije
Komentarji angleškega tiska o pogajanjih za pakt o garanciji aviSriljk®
neodvisnosti in samostojnosti
LONDON, 22. septembra. Tukaj se pripisuje velika pozornost ženevski akciji za rešitev avstrijskega vprašanja. Listi naglašajo, da^ je za ohrani'
sporazumevati s Francijo in malo an-j naglašajo angleški listi, da bo Anglija
tanto. Italija ve. da bo samo kolektivna garancija avstrijskih sosed mogla preprečiti priključitev Avstrije k Nem
tev avstrijske neodvisnosti potrebna'čiji. Ker pa je samostojnost Avstrije
kolektivna garancija ne samo velesil, j življenjski interes Italije, je priprav
ampak tudi vseli sosed Avstrije. Avstrijski kancelar Schuschnigg se trudi to doseči, ker smatra, da bi se s tem okrepi! in olajšal tudi notranji gospodarski in finančni položaj Avstrije. Pri tem ga podpira zlasti italijanska vlada, ki je danes bolj kakor kdajkoli pripravljena na vse žrtve, samo da prepreči »Anschluss«. To je Italijo tudi napodilo, da se je pričela
ljena izboljšati svoje odnošaje tudi z državami male antante, v prvi vrsti tudi z Jugoslavijo. Tako obstoja tudi upanje, da bo francosko-italljansko zbližanje moglo v kratkem pripraviti tudi pogoje za italijansko^jugoslovan-sko zbližanje. Od izboljšanja italijan-sko-jugoslovanskih odnošajev je odvisna sploh vsa akcija za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Pri tem pa
za dosego tega cilja nudila sicer vso svojo pomoč, vendar pa ne bo mogla prevzeti nobenih novih stvarnih obveznosti. V pogajanjih, ki so se vršila doslej, je bilo že doseženo znatno zbližanje različnih stališč v tem vpra šanju. Upoštevane so bile tudi želje držav male antante in je čisto gotovo, da bo vseboval pakt o neodvisnosti Avstrije tudi striktna določila glede prepovedi vrnitve Habsburžanov na Dunaj. V tem oziru bo Avstrija v kratkem prepovedala sploh vso nadaljnjo legitimistično agitacijo in akcijo.
moshoa desaonira Lituinoua
NEZADOVOLJSTVO KOMUNISTIČNE STRANKE Z NOVO ZUNANJO POLITIKO SOVJETSKE RUSIJE.
MOSKVA, 22. sptembra. Za prve dni januarja prihodnjega leta je sklican v Moskvo kongres komunistične stranke. Splošno se zatrjuje, da bo to najburnejšl kongres od vseh dosedanjih, in sicer zaradi spremembe sovjetske zunanje politike, ki je nastala z vstopom Rusije v Društvo narodov in obveznostjo preprečiti nadaljnje akcije tretje internacionale. Opozicija pripravlja srdite napade na vlado, zlasti na Litvinova, kateremu oči tajo, da vodi zunanjo politiko čisto na svojo roko brez konzultiranja strankinega foruma. Gotovo se teh težkoč zaveda
tudi vlada sama, ki skuša sedaj potom tiska vsaj v notranjosti Rusije omiliti posledice svoje nove zunanje politike. Tako objavlja glavni organ komunistične stran ke »Pravda« članek, v katerem zavrača trditve evropskega tiska, da bi se bila ruska politika spremenila za 180 stopinj. »Pravda« pravi nasprotno, da se sovjetska Rusija s svojim vstopom v Društvo narodov ni odrekla svojemu glavnemu cilju, to je, vesoljni zmagi proletariata. (Litvinov je v Ženevi trdil drugače! Op. ar.)
Barometer stanja ciuilizaclfe
POLJSKA JE UMAKNILA SVOJO ZAH TEVO PO TAKOJŠNJEM POSPLOŠE-
NJU MANJŠINSKE ZAŠČITE.
ŽENEVA, 22. septembra. V nadaljevanju debate o razširjenju manjšinske zaščite se je pokazalo, da absolutno ne bi bilo mogoče doseči soglasnosti. Delegati posameznih držav so se izrekali nekateri za razširjenje drugi pa preti. Zanimiva je bila izjava angleškega delegata Edc-na, ki se je previdno izjavil proti posplo šenju, je pa dejal, »da je vprašanje postopanja ,z raznimi narodnimi manjšinami barometer za civilizatorno stanje do-tične države.« Italijanski delegat baron Aloisi se je izrekel proti posplošenju, pač pa za revizijo obveznosti. Absolutno odklonilno stališče je pa zavzel francoski delegat Massigll. Vse to je prisililo Poljsko. da je svoj predlog za posplošenje manjšinske zaščite zaenkrat umaknila z
izjavo, da si pridržuje pravico staviti ga pozneje zopet. Zadeva se bo dalje obravnavala v svetu.
Resen položaj v Španiji
MADRID, 22. septembra. Vlada je dobila v roke še nove podrobnosti o pripravah za levičarsko revolucijo. Ugotovljeno je, da so levičarji nameravali začeti vstajo istočasno v Madridu in po vsej državi s tem, da bi zasedli z oboroženimi četami ministrstva in vse druge važne urade. Vlada je zaradi tega izdala najostrejše ukrepe. Vsa javna poslopja so zasedena po vojaštvu, kljub teinu pa se čuti po vsej Španiji velika nervoznost in se pričakujejo še vedno usodni dogodki.
ne
več s koledarsikim letom, kakor do-
slej. Vendar pa mora biti proračun izdelan že do koledarskega leta. Prihodnje leto bomo torej morali prve tri mesece gospodariti v Mariboru z dvanajstinami in se bo redno budžetiranie pričelo šele 1. aprila 1935.
Glede i n k o r p o r a c i j c okolic je za nas zlasti važen oni člen, ki določa, da v teku dveh let po uveljavljenju tega zakona, t. j. od 23. .septembra 1934. do 33. septembra 1936. inkorporacijo lahko odredi sam notranji minister, po tem roku bo pa potreben plebiscit prizadetih. Vendar pa ohranijo inkorporirane občine še nadalje lahko neko avtonomijo v odborih mestnih okrajev, ki jih določita župan. odnosno mestni občinski svet. Prav tako je za nas važno določilo o mestnih
podjetjih, ki bodo poslej m orala biti organizirana tako, kakor so po najnovejši praksi mariborska. Mestni uslužbenci se načelno izenačijo z državnimi, dopuščene pa so z ministrovim dovoljenjem izjeme navzgor in navzdol, razen kar tiče kvalifikacije. Stalni mestni ushrž belici, ki so na mestih, za katera nimajo formelne kvalifikacije, se premeste na ustrezajoča mesta, ako sc pa s tem nc zadovoije, se lahko odpuse. Pri odpustitvah so določene sorazmerne o d-p r a v n i 11 e, upoštevajoč dobo 5 in službenih let. Glavno pa bo sedaj za nas, kakor rečeno, to, da izbojujemo neokrnjeno ohranitev funkcij prenesenega de-lokro«;'	-r.
Poosfritev razdora med Italijo in Nemčro
PARIZ, 22. septembra. Aled velesilami se je dosegel sporazum, po katerem bo Italija zbrala na južnem Tirolskem in Primorskem dva tisoč mladeničev, ki bodo vršili policijsko službo v Posaarju za časa plebiscita. To se je zgodilo na zahtevo predsednika saarske vlade Eno-xa, ki je zahteva! od velesil okrepitev policije, ker se na sedanjo domačo ne more absolutno zanesti. V zvez! s tem sklepom poroča »United Press«, da Mussolini tega novačenja ni samo odobril, ampak celo priporočal, dočim so se druge velesile izmikale in niso hotele dati na razpolago svojih ljudi. Zaradi tega so se odnošaji med Italijo In Nemčijo še bolj poslabšali. Istočasno pa je italijanska vlada izdala tudi okrožnico, v kateri opozarja italijanske izvoznike, naj omeje ali še bolje popolnoma ustavijo vsak izvoz v Nemčijo, ker preti nevarnost, da za svoje blago ne bodo prejeli plačila.
NEMČIJA IN FRANCIJA.
PARIZ, 22. septembra. Za Hitlerjevim namestnikom je podal sedaj še Hitler sam izjavo, v kateri je pokazal absolutno Francijo v vseh spornih vprašanjih in skleniti z njo dvostransko pogodbo o nenapadanju. Obe izjavi komentira sedaj pripravljenost Nemčije sporazumeti se s francoski tisk, a ponudbo odklanja z motivacijo, da mora Nemčija prej izpolniti za sporazum potrebne pogoje. ZVEZA MED NEMCI IN JAPONCE PARIZ, 22. septembra. Francoski tisk posveča veliko pažnjo vestem, da obstoja med Nemčijo in Japonsko žc pogodba, ki se kaže zlasti na gospodarskem področju. Japonska je med drugim odprla vso Mandžurijo za nemško industrijo, v panično bo pa Japonska dobavljala Nemčiji živila.
VRAČAJO SE STARI ČASI. DUNAJ, 22. septembra. Včeraj so pred parlamentom postavili zopet stare avstrijske dvoglave orle, ki s<i bili ob prevratu odstranjeni in zamenjani z grbom republike.
TAJFUN NA JAPONSKEM. TOKIO, 22. septembra. Na Japonskem je te dni razsajal strahovit tajfun, ki je porušil na tisoče hiš. Pri poplavah, ki so nastale, je prišlo ob streho okrog 160.00(1 ljudi in je doslej tudi že več tisoč človeških žrtev.
SEVERNA MORSKA POT. MOSKVA. 22. septembra. Ledolomilec ■Lidke« je prvi prevozi! pot od Vladivostoka do Murmanska v 83 dneh
Dnevne vesti
Iz življenja naših obrtnikov
OBRTNIŠKI TEDEN PO VSEJ JUGOSLAVIJI.
Ob priliki zadnje konference zbornic v Ljubljani se je vršila tudi konferenca vodilnih obrtniških organizacij iz vse države, ki je sklenila, da se priredi od 1. do S. decembra t. 1. obrtniški teden. Namen tega tedna naj bi bil, zainteresirati javnost za težnje obrtnika ter propagirati obrtniške izdelke. V četrtek 20. t. m. se je vršila pri Zbornici TOI v smislu sklepa omenjene konference anketa vseh vodilnih obrtniških organizacij dravske banovine. Navzoči so bili predstavniki obrtnega odseka Zbornice TOI, okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru, Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani.
Ljubljani in Društva jugoslovanskih obrt nikov za dravsko banovino v Ljubljani.
Anketa, kateri je predsedoval zbornični podpredsednik g. Josip Rebek, je razpravljala in sklepala o organizaciji delovnih odborov in o programu obrtniškega tedna. Sprejeti so bili načelni sklepi, ki bodo merodajni za stališče obrtniških delegatov dravske banovine na podobni
konferenci za vso državo v Zagrebu 23. t. m. Obenem so se izvršile volitve centralnega delovnega odbora za dravsko banovino. Za predsednika je bil izvoljen g. Josip Rebek, predsednik obrtnega odseka Zbornice TOI, za podpredsednika pa gg. Miha Vahtar, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru, Ivan Bricelj, svetnik Zbornice TOI v Ljubljani, tretje mesto podpredsednika se rezervira Društvu jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani. Na sedežih okrožnih odborov v Ljubljani. Novem mestu, Celju in Mariboru se ustanove okrožni odbori, ki obstoje iz 5 članov. Na sedežih obrtniških združenj in društev pa se osnujejo krajevni delovni odbori.
Program obrtniškega tedna za vso državo se bo izdelal v načelnih stvareh na nedeljskem zboru v Zagrebu, program za dravsko banovino pa na podlagi teh zaključkov in z ozirom na posebne razmere v dravski banovini, nato s strani centralnega delovnega odbora za obrtni ški teden v Ljubljani.
Nov grob. Sinoči je po dolgi in muke-polni bolezni umrl v starosti 65. let upokojeni zvaničnik državnih železnic g. Franjo Kristl. Pokopali ga bodo jutri, v nedeljo ob 16. uri na Magdalenskem pokopališču. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim najgloblje sožalje.
Zadnja pot Ivana Senice. Ob ogromni udeležbi so včeraj popoldne položili k večnemu počitku upokojenega policijskega pristava in tajnika mariborskega Slovenskega obrtnega društva g. Ivana Senico. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število mariborskih obrtnikov, pa tudi trgovcev ter bivših stanovskih tovarišev in drugih prijateljev in znancev. Nepregledna je bila vrsta udeležencev njegovega pogreba, pri katerem ic igrala žalostinke obrtniška godba, ki jo je pokojnik sam ustanovil. Med udeleženci smo opazili predstavnike obrtno-strokov-nih združenj, predsednika Slovenskega obrtnega društva g. Sojča, tajnika okrožnih odborov g. Novaka, obrtno-zadružne ga nadzornika g. Založnika, ravnatelja obrtne nadaljevalne šole g. Finka in druge. Ob odprtem grobu pa je zaigral po-kojniku mladinski obrtniški tamburaški zbor žatostinko »Vigred se povrne«.
Skrh za otroke In mestne reveže. Včeraj ob pol 18. uri je imel kuratorij Mestnega mladinskega doma pod predsedstvom podžupana g. Golouha v mestni posvetovalnici svojo sejo. V mladinski dom je sprejel 100 otrok, 39 pa iih ie moral odkloniti. Razpravljal je nadalje tudi o proračunu za prihodnje leto in o nekaterih personalnih zadevali. Po končani seji je sledila seja kuratorija mestne oskrbnišnice, ki ji je tudi predsedoval podžupan g. Golouh. Razpravljali so v glavnem o proračunu za prihodnje leto in o nekaterih personalnih zadevah.
Roditeljski sestanek na deški meščanski šoli. Število učencev na mariborski deški meščanski šoli narašča leto za letom. Kakor smo že poročali, se je letos vpisalo na meščansko šolo nad 800 učencev. ki so porazdeljeni na 17 razredov. Za to število učencev pa je na razpolago le 10 učnih sob in 16 učiteljev, kar zadošča v najboljšem primeru za približno 400 učencev. Zaradi pomanjkanja prostorov in učnih moči je pouk skrčen. Nekateri razredi imajo samo popoldanski pouk. Učni prostori postajajo nehigienični, učiteljstvo je preobremenjeno, učni uspehi so ogroženi. Tako stanje je nevzdržno in je nujno potrebna takojšnja rešitev. Za prihodnje šolsko leto sc obeta	še	večji naval,	in	kaj potem,	če se
vpiše	1000 učencev?	Da bi našlo	izhod
iz mučnega položaja in se posvetovalo s starši učencev, je sklicalo ravnateljstvo omenjene šole za drevi ob 20. uri roditeljski sestanek, ki se ga naj udeleže vsi, ki	jim	je pri srcu	uspeh njihovih	otrok
in	meščanske šole.	K	stvari pa se	bomo
še povrnili.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Albane-žejeva lekarna Pri sv. Antonu« na Franikopanovi cesti.
Avstrijski hitlerjevci. Poročila o hermetično zaprti avstrijski meji najbrže ne bodo čisto točna, ker prihajajo preko avstrijske meje vsak dan novi begunci. Tako jih je prispelo večje število včeraj in danes, ki jih je mariborska policija odpravila v varaždinsko taborišče. Ne vedo pa ničesar povedati, da bi bila meja zares tako močno zastražena. Pravijo, da jih bo za njimi prišlo še več, ker v Avstriji še ni konec preganjanja.
Prispevajte po svojih močeh in brez razlike! Da bi bil uspeh letošnjega »Tedna Rdečega križa« v Mariboru čim lepši in častnejši, je krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru razposlal te dni številne prošnje raznim tvrdkam in posameznikom. Prepričani sino, da bo naša javnost rade volje in polnoštevilno sledila klicu našega Rdečega križa, saj gre za vel e vaze n človekoljuben namen. Vsak naj prispeva po svojih močeh! Maribor kot drugo največje mesto dravske banovine ne sme zaostati za drugimi manjšimi kraji! Zato je pričakovati, da bo vsakdo storil svojo socialno dolžnost in osebno pripomogel k čim bolj razveseljivemu gmotnemu uspehu »Tedna Rdečega križa«.
Opozorilo čebelarjem. Javili smo že, da bo jutri, v nedeljo na banovinski vinarski in sadjarski šoli čebelarski tečaj. Tečaj bo trajal ves dan in se bo pričel dopoldne ob 0. Na sporedu so razna strokovna predavanja. Tečaj je brezplačen. Čebelarji, zlasti pa železničarji, ki gojite čebele, udeležite se tečaja v čimvečjem j številu!
Pevski zbor Glasbene Matice v Mari-boru vodi odslej kot novi dirigent profe- J sor Marijan Kozina, absolvent dunajske j glasbene akademije in mojstrske šole v Pragi. — Pevce- ki imajo veselje do lepega petja, iskreno vabimo k sodelovanju. Novi pevci, ki mislijo, da nimajo še dovolj izvežbanega glasu, se lahko izobrazijo v pevski piedšoli, ki jo otvarja zbor s prvim oktobrom. Zato je vsak dobrodošel. Nove pevce sprejema pevovodja pred vsako pevsko vajo, ki se vrše — ob torkih za moški, ob sredah za iženski in ob petkih za mešani zbor — še ves september, nakar bo zbor pripravljal veliki program za proslavo Dvoraka in Smetane. Profesor Kozina, ki je priznan pianist, bo poučeval tudi klavir na društveni glasbeni šoli. Vpisovanje 'gojencev se vrši vsak dan pri ravnatelju, Aleksandrova cesta, nad unionsko dvorano v III. nadstropju.
Aeroklub v Mariboru vabi vse člane jadralne skupine v Mariboru in v Studencih ter sploh interesente za jadralno letenje na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 24. t. m. ob 18. uri 30 v deški meščanski šoli (Krekova ul.)
Uveljavljenje uredbe o kartelih. Trgovinski minister je izdal tc dni navodila glede uveljavljenja uredbe o .kartelih, j pravilnik o načinu registriranja kartelov, nadalje pravilnik o opravljanju in uporabi sredstev iz fonda za kontrolo kartelnih pogodb.	!
Kongres Počitniške zveze. Vsem dijakom, ki se udeleže kongresa Počitniške zveze, ki bo jutri v nedeljo 23. t. m. na Bledu, je dovoljena četrtinska vožnja na železnicah. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji polovično vozno karto in rumeno železniško legitimacijo pa 5 Din. Z legitimacijo, potrjeno o udeležbi, imajo brezplačen povratek.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi v torek, dne 25. tm. ekskurzijo v klavnico. Zbirališče ob 9. uri pred Vlabovičevo hišo na Aleksandrovi cesti.
Mariborski podružnici CMD imata v torek, dne 25. t. m. v Narodnem domu ob 20. uri sejo širšega odbora. Na dnevnem redu je med drugim poročilo delegacij o glavni skupščini na Vrhniki. Vabijo se tudi neodborniki, posebno pa pokrovitelji in vsi oni, ki so svoj čas darovali družbi obrambne kamene, obče vsi, ki jim jc delovanje in poživljenje družbo pri srcu.
Rdeči križ Krčevina-Košaki vabi na trgatveno veselico, ki bo v nedeljo 23.9. v gostilni K. W c 11 e v Košakih. Na sporedu .ie: godba," ples, petje in druga zabava. Začetek ob 15. uri. Čisti dohodek za uboge šolarje.	k
Pomočniški odbor Združenja trgovcev
v Mariboru obvešča, da se prične plesni tečaj za trgovske in privatne nameščence 2. 10. 1934. ob 20. uri v Narodnem domu.
Jadranaši! Jutri pešizlet v Pekre. Odhod ob 13. in 3A s Kralja Petra trga. — Vabljeni so tudi člani, da se udeležijo tega izleta.
Proslava 15-letnega obstoja Nar. žel. glasbenega društva »Drava«, Maribor, se
bo vršila 6. oktobra 19,34 ob 20. uri v dvo rani »Union« pod pokroviteljstvom g. direktorja direkcije državnih železnic Ljubljana Josipa Cugmusa. Izvajal se bo koncert vseli odsekov »Drave«. (Pevski zbor, godba na pihala, mladinski orkester in tamburaški zbrtr).
Občni zbor gozdovnikov! V nedeljo 23. t. m. bo ob 10. uri v deški meščanski šoli občni zbor mariborskih gozdovnikov. Udeležba za članstvo strogo obvezna. Vabljeni tudi vsi prijatelji gozdov niškega pok reta. ‘ C
Srečke državne razredne loterije za novo kolo so prispele! Dobite jih v upra
vi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11.
K. D. »Triglav«. Otvoritev plesne šole bo v soboto 23. septembra v gornji mali dvorani Narodnega doma pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja gospoda Lud. Simončiča. Vaje bodo redno vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure.
Mednarodne rokoborbe v »Unionu«. — D a 11 e s se borijo: Gromov:Črna maska, Czaja:Belič, Fischer :Honiann, same odločilne. Nedelja: Homann:črna maska, Belič:Fischer, Ka\van:Cza.ia, same odločilne.
Narodno gledaSišce
Prijavni rok za gledališki abonma podaljšan! Zaradi izredno velikega zanimanja, ki vlada letos za gledališki abonma, ie sklenila gledališka uprava podaljšati rok za prijave novih abonentov do ponedeljka L oktobra, ko se prijavljanje definitivno zaključi. — Na razpolago je še nekaj boljših sedežev, zlasti v ložah. — Mnogi abonentje v dosedanjih abon-manih niso več mogli dobiti zaželjenih mest, ker so bila že zasedena. — Zato se otvori še četrti abonma, abonma D. ter se naj blagovolijo čimprej prijaviti oni. 'ki v dosedanjih abonmanih niso več mogli dobiti primernih sedežev.
Dramatska šola se tudi letos otvori. Predavanja bodo obsegala vse panoge, ki so posredno in neposredno zvezane z gledališko umetnostjo in bodo združena s praktičnimi vajami, čim več bo prigla-šencev, tem razsežnejše bo pouk usmer jen. Prijave sprejema dnevna gled. blagajna odnosno vodja šole, glavni režiser Jože Kovič, vsak dan od 13.—14. 111 od 18.—19. ure Gregorčičeva ulica 26 i. — Pričetek bo prve dni oktobra.
V	slučaju zastrupljenia povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju. kokainu jc uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju .s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpra
vi	samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Gospa dr. Mila Kovač, specijalistka za rentgenologijo, se je vrnila z dopusta in zopet ordinira od 26. septembra.
SoBsSka dica
pohiti v Tiskovno na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potre" bujes-
Privalni plesni zavod
S
imoi
ic
Dovoljujem si naznanit:, da sem otvori! v Gosposki MSjfek 20 i.
(nad trgovino Meindl & Herold) svojo privatno plesno šolo. Vpisovanje za vse tečaje, kakor začetniški, nadaljevalni, poseben tečaj za zakonce in starejše osebe i. t. d. bo od 1. oktobra dalje vsaki dan med 11- in 13. uro, ter od */j 14. ure dalje v šolski pisarni Gosposka ulica 20/1. Zahtevajte prospekt.
3976
Grajski kino. Senzacionelni velefilm »Henrik Vlil. in njegovih 6 žen«. Film, 'ki je žel ogromen uspeli v Ljubljani. Kritika imenuje ta film kraljevsko filmsko veledelo. Pripravlja sc popolnoma nov šlager »Zvoki mladosti«.
Kino Union. Najboljši vojni film, izdelan deloma po originalnih posnetkih sve-tovne vojne leta 1916. »Dotimont« (Pekel zapada) v nemškem jeziku. Kot dodatek filmska senzacija: borbe v boksu za svetovno prvenstvo »Baer-Canicra«.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Ogenj v Slovenskih goricah. Pretekli četrtek popoldne jc izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Cafa v Ko-račicah pri Sv. Tomažu v Slov. goricah ogenj, ki se je naglo razširil tudi na gospodarske objekte soseda Kranjca. Ker so bila poslopja polna slame in krme, jc bila vsaka pomoč zaman. Ogenj jc do tal uničil 6 poslopij in povzročil ogromno škodo, ki pa je Ic deloma krita z zavarovalnino. Plameni pa so uničili tudi precejšnji del vinogradov, ki sc razprostirajo tik ob objektih. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri v nedeljo promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba Drava« pod taktir-1 ko kapelnika g. Zekarja	\
Hude posledice griže v Prekmurju. Ze
pred dobrim mesecem se je pojavila v občini Melinci v Prekmurju griža, ki se ie razširila tudi na sosednje občine Iža-kovcc, Gornjo in Dolnjo Bistrico, Odran-čfc. Žižke, Beltince in se ja zadnje dni pojavila celo v okolici Murske Sobote. — Zdravstvene oblasti so budno na delu, da bi omejile zavratno morilko človeštva, ki jc doslej zahtevala v Prekmurju že mnogo žrtev. Pri dveh hišah so popolnoma izumrli vsi člani družin. Vsak dan jbli pokopljejo po 5 do 10. Ne izbira pa griža med mladimi in starimi. Omenjene vasi so popolnoma blokirane in se ljudje ne smejo ganiti iz svojih okolišev. Da se bolezen tako širi, so pa krivi ljudje sami, ker do zadnjega prikrivajo zdravnikom, da imajo bolnika v hiši. Vsi prebivalci omenjenih vasi so bili tudi cepljeni proti griži. Zaprte so vse šole in tudi gimnazija v Murski Soboti. Več rod bin iz Murske Sobote se je iz strahu pred grižo začasno izselilo.
Pojasnjena zagonetna smrt. O zagonetni in tragični smrti 45-lctncga kočarja in cestarja Alojzija Zorca, ki so ga našli pretekli ponedeljek obešenega, smo d o-znali še te-^le podrobnosti: Komisija, ki je raztelesila truplo nesrečnega cestarja, ni našla nobenih znakov nasilne smrti i'1 jc ugotovila, da se jc možakar sam obesil. Nadalje jc sodna komisija dognala, da je pokojnik žive! že delj časa v hudem sporu in prepiru s svojo ženo. Tako se jc sprl tudi preteklo nedeljo, ko se ga ic žena baje celo dejansko lotila. Vse to je pognalo najbrže očeta 6 mladoletni!1 otrok v žalostno smrt.
Dva pretepača pred sodniki. Ker se je
delavka Elizabeta Kolingerjeva, ki je 18 let stanovala pri Portenšlagerjevih na Pobrežju preselila k Črvkovim, je bilo to povod, da sta se letos v marcu Črvek in Portenslager krvavo stepla in se je v itjun pretep vmešal tudi neki Štefan Rajh, ki je obležal na bojišču z razrezanim obrazom. Zadeva se je končala včeraj pred malim kazenskim senatom tukajšnje ga okrožnega sodišča in je bil Črvek, ki je pošteno zdelal Rajha in Portenšlager-ja, obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Drugi pa je stopil pred tri sodnike 26 letni kovač Jože Ribič iz Radvanja, ki je po naravi zelo foude krvi. Bil je že večkrat kaznovan zaradi pretepa in se je tudi včeraj kot kaznjenec, ki presedeva 6-mesečno kazen, zagovarjal, ker je letos v marcu v neki mariborski gostilni pošteno premikastil nekega Antona Butole-na in nekega Konrada Hraša, ki sta se zabavala v družbi dveh deklet in ga izzivala, kakor sam trdi. Priče pa so izpove dale drugače in sodniki niso mogli verjeti zagovoru hudega kovača ter so ga spoznali za krivega in ga zašili še za nadaljnjih 8 mesecev strogega zapora.
Smrti Je ušel. Za las je manjkalo, da ni postal včeraj popoldne 261etni zidar Fr. Kirbiš, zaposlen pri popravljanju fasade gozdarske šole v Razlagovi ulici, žrtev svojega poklica. Po nesrečnem naključju se je dotaknil električne napeljave in ga je tok vrgel na zidarski oder ter omamil. Prvo pomoč so ponesrečenemu zidarju nudili mariborski reševalci.
Razne nesreče. Na Velki stanujočega viničarja in lovskega čuvaja, 421etnega Franca Poljanca, je doletela včeraj huda nesreča. S puško na rami je hodil po vinogradu, se spodtaknil in padel tako nesrečno, da se mu je puška, ki je bila nabi ta, sprožila. Izstrelek je zadel Poljanca v desno oko. Priti je moral po zdravniško pomoč v mariborsko bolnišnico. Delavcu Antonu Potočniku od Sv. Andraža je včeraj zvečer v neki mariborski brivnici postalo naenkrat tako slabo, da se je zgrudil nezavesten na tla. Mariborski re ševalci so ga spravili v bolnišnico. Tja ie prišel po zdravniško pomoč tudi 46-letni invalid Josip Kocbk iz Studencev, ki ga je neki njegov znanec hudo udaril s palico po glavi.
Drobne vesti s policije. Preteklo noč je policija aretirala Adolfa A. zaradi splo šnega suma, Franca B. zaradi tatvine, Jakoba J. zaradi beračenja in potepanja, Feliksa R. zaradi pjianosti, Maričko P. pa zaradi vlačuganja. Prijavljen je bil po liciji neki Ivan H., ki je pijan razgrajal po ulicah, nadalje Ivan R. zaradi zlobne poškodbe in več kolesarjev, ker so vozili po noči brez luči in po prepovedanih poteh.
Današnji trg je bil bogato založen. Gospodinje so se dobro založile s sadjem, grozdjem in raznimi poljskimi pridelki ter zelenjavo. Cene blagu so bile precej nizke. Okoligkj kmetje so pripeljali 40 voz glav zelja, čebule in krompirja ter
nad 40 VOZ sadja. Špeharji pa so pripe- tiče dogona, slabo založen, pač pa je bila j ljali 17 voz zaklanih prašičev. Bogata izbi kupčija prav dobra. Prignali so 99 konjev ra je bila tudi na kokošjem trgu, kjer so 64 volov, 10 bikov, 121 krav in 45 telic,
prodajali kokoši po 20 do 30, race po 15 do 25, gosi in purane po 30 do 45, piščan ce pa po 8 do 25 Din par.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 18 stopinj C, minimalna temperatura je znašala 13 stopinj; barometer je kazal pri 18 stopinjah 741, reduciran na ničlo 739; relativna vlaga 77. Vreme je tiho in toplo, vremenska napoved pravi, da bo še nekaj dni tako ostalo.
Tezno
Pričetek gradnje postajališča.
Včeraj v petek 21. t. m. se je vršil ob ^ 10. uri komisionelni ogled za gradnjo postajališča na Teznem, katerega so tvorili zastopniki direkcije drž. železnice iz Ljubljane, načelnik progovne sekcije iz Maribora gl. kolodvor, naš narodni poslanec ravnatelj g. Krejči, župan občine Pobrežje in predsednik za gradnjo postajališča g. Matija Volk, župan občine Studenci g. Alojz Kaloh, številni odborniki občin Pobrežje in Studenci in drugi interesenti. Prostor za gradnjo postajališča se je odmeril in zakoličil. Terenska dela se bodo pričela takoj in odbor upa, da bo gradnja do 1. decembra pod streho, Tezenskim občanom se je končno vendar uresničila želja in zahteva, za
skupaj 330 glav živine. Od teh so prodali 224 glav. Cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 3—4 Din. biki 2.50 do 3.50 Din, krave 2—3.50 Din, telice 3—4 Din. Konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 600—3.200 Din eden. Prihodnji sejem bo 2. oktobra t. 1.
Svinjski sejem v sredo.19. tm. je bil razmeroma slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Prignali so 199 svinj in 124 prascev, skupaj 223 ščetinarjev; od teh so jih prodajali 84. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, pršutarji 5—6 Din, plemen-ke so se prodajale ed 200—6C0 Din ena; prasci stari 6—12 tednov so stali 75—200 Din eden. Prihodnji sejem za prašiče bo 26. tm.
JUTRI: PRIČETEK PODZVEZNEGA ! NOGOMETNENA PRVENSTVA.
Jutri se prične prvenstveno tekmovanje slovenskih nogometnih ligašev. V Mariboru otvorita tekmovanje nekdanji favorit prvenstva ISSK Maribor in najnovejši član slovenske lige SK Svoboda. V Celju se spoprime ta mariborski SK Rapid in SK Celje. Na sporedu je bila tudi tekma SK Železničar in SK Ilirija.
katero so se borili skoraj 20 let. Največ ’ Ker pa usoda Ilirije v tekmovanju za drž.
zaslug za dosego postajališča pa ima naš narodni poslanec g. Krejči, kateremu izrekamo tezenski občani posebno zahvalo.
Porast dece na osnovni šoli. Naši razre di soz deco prenapolnjeni. Tako je na-rastlo v treh letih pri vpisu več kakor za 100 otrok in je bil kr. šol. odbor pri-
prvenstvo še ni rešena, je tekma odgo-dena na poznejši čas, za primer seveda, da Ilirija izpade iz drž. prvenstva, kar je pa skoraj dejstvo.
Mariborski klubi bodo letos igrali v podzveznem prvenstvu važno vlogo in se prav nič ne motimo, če že danes pribijemo, da bo iz njih srede izšel tudi pr-
m se za eno učno moc.
Gradbeno gibanje. Doslej smo bili vajeni, da so se pri nas gradile le majhne enodružinske hiše. Sedaj pa je dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo enonad- ’ stropne hiše gdč. Mojzerjeva. Gradnja bo . stala ob Ptujski cesti. Tudi ta zgradba bo še letos dovršena. .
moran prositi za I. razred vzporednico ( vak LNP. Želeti je samo, da bi se vsi
klubi v polni meri zavedali dolžnosti za prestiž našega mesta. V tej smeri naj vložijo v prvenstvene tekme vso svojo borbenost in znanje in zavzamejo v prvenstvenem boju prva mesta. To so dolžni naši nogometaši že glede na zadnje neuspehe in da se pokaže prava kvaliteta mariborskega nogometa.
Ob pričetku prvenstvenih tekem bi q-pozorili še na nekaj. Sistem tekmovanja je pač tak, da so točke dragocena stvar in se cesto za njih dosego ne izbirajo sredstva. Kakor si mi vsi želimo zanimivih in napetih borb, tako si tudi želimo, naj izostanejo vse sirovosti tako med igralci kot med publiko. Mariborsko občinstvo in nogometaši naj z dostojnim ponašanjem na igrišču in izven njega pokažejo, da pravilno umevajo šport in
Pluj
pbavi domači
IZDšLEK
| dvomimo, da bo publika z obiskom po-i plačala stremljenja pravilnega športnega ' hotenja.
ISSK MARIBOR :SK SVOBODA.
j Jutri ob 16. uri odigrata zgornja nasprotnika na prostoru ISSK Maribora v Ljudskem vrtu tekmo za prvenstvo LNP. — Moči obeh nasprotnikov so dokaj izenačene in je pričakovati lepe in zanimive borbe. Kot zmagovalec naj izide moštvo, ki bo boljše. Da bo tekma fair, nam jamči ime našega najboljšega sodnika g. dr. Planinška. — V predtekmi Se srečata v prvenstvenem boju rezervi Maribora in Svobode. Pričetek predtekme ob pol 15. uri.
Tekmovanje za poka! ISSK Maribora.
Jutri ob 10. uri dopoldne se srečata na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu i v tekmi za jubilejni mladinski pokal ISSK Maribora mladini ISSK Maribora in SK Železničarja.
Smrtna kosa. V Novi vasi pri Ptuju je umrla Marija Godčeva, hči posestnika, v starosti 25 let. Podlegla je dolgi mučni bolezni. Blag ji spomin.
Griža v ptujskem okraju. Vkljub strogim zdravniškim ukrepom se griža v ptuj ski okolici vedno bolj širi; Izolirnica v ptujski bolnišnici je že prenapolnjena in
za nalezljive bolezni nimajo več pro- smotre, ki jih zasleduje športna vzgoja.
dobro kup’ti v
m ceneno -j	’	E)	O«
štora.
Za pregled in žigosanje sodov pri postaji v Ptuju za zadnje četrtletje so določeni naslednji dnevi: v oktobru 23, 24, 25, 26, 27; v novembru 22, 23, 24; v decembru 19. 20 in 21.
Končno še opozarjamo na organizacijo tekem. Naj tudi tu prednjačita brezpogojna disciplina in resnost. Pričetek tekem naj bo točen. Še enkrat polagamo našim nogometašem na srce, naj poskrbe, da bodo tekme zanimive in športnika
■rti ] I , v, ,	I	  »V..IIIV	t-1 m 111J J JI v 111 o UU1 l II ll\ U
Ptujski živinski sejmi. Konjski in go- dostojne, ker bo le s tem dosežen dvojen veji sejem v torek 18. t. m. je bil, kar se uspeh: moralni in pa materialni, ker ne
e horei
trebšilne pojd. , fD^UVitU
Aeksandrova c. 13
Lahkoatletski miting bo jutri dopoldne m igrišču SK Železničarja. Svoje moči si Lbosta pomerila varaždinska Slavija in SK Železničar v dvomatchu. ki se bo pričel ob 9 30.
Juniorii Slovenskega teniškega kf iba
i v Ptuju bodo nastopili jutri, v nedeljo J 23 t. m. dopoldne v Mariboru ter nastopili proti juniorjem ISSK Maribora. Teniški turnir se bo pričel ob 9. na teniških prostorih ISSK A^aribora. j Teniški odsek ISSK Maribora priredi j jutri, v nedeljo 23. tm. izlet na Pohorje.
, Odhod ob 5. uri v. Grajskega trga. Vabljeni so vsi člani in prijatelji belega
športa.
Kulturne vesti
Veliko delo naših neosvobojenih bratov
ANDREJ GABRŠČEK: GORIŠKI SLOVENCI, H.
Nedavno je izšlo v Ljubljani novo velepomembno delo, Andreja Gabrščka »Goriški Slovenci«, drugi del, ki obsega 632 strani in opisuje razdobje od 1. 1901 do 1. 1924. Že ko se je pojavil v javnosti prvi del Gabrščkove knjige, je vzbudil vsesplošno zanimanje in seveda tudi polemiko. Toda prvi del, ki je bil le zbirka po virih zbranih podatkov o delu in snovanju goriških Slovencev, še daleč ni bil to, kar je sedanji drugi, ki vsebuje tudi osebne spomine in neposredna opazovanja neumornega avtorja. Gotovo bo zato zanimalo, kaj pravita o »Goriških Slovencih« dva naša odlična moža, prvi iz sedanjosti, in drugi iz preteklosti, ban dr. Marušič ter bivši minister in sedanji 'senator Ivan Hribar.
Ban dr. Drago Marušič piše: »Z radostjo moram ugotoviti, da sta obe Vaši knjigi verna podoba velikega dela, ki so ga izvršili naši predniki in sodobniki v teh burnih časih naše zgodovine. Biti moremo samo srečni, da se ie našlo pero, ki jih je potomcem ohranilo v taka sesnični in te dobe vhsdni slilp. Saj bodo
Sc pozni rodovi segali po njih, da si pred-očijo življenje in delovanje naroda, ki ga je po svetovni vojni doletela tako nezaslužena usoda. Zanamci se bodo s hvaležnostjo spominjali tudi vseh tistih mož in žena, ki jih je Vaše pero rešilo pozabljenja.« Senator Ivan Hribar pa pravi:	»Ustvaril si epohalno delo. Tvoji
obsežni knjigi bosta neobhodno potrebni pomagali zgodovinarjem našega naroda, ker sta verno zrcalo vsega političnega boja ter gospodarskih in kulturnih prizadevanj naših z izredno bistroumnostjo obdarovanih rojakov ob, bregovih Soče, Vipave in Huhlja ter trdih kraških tleh. Vsem nam. katere je srečna usoda postavila v kraljevino Jugoslavijo, si ustvaril glasen memento, naj imamo neprestano pred očmi, da Jugoslavija ... ni popolna.«
Drugi del ima spredaj avtorjev portret in banovega, pod katerim je avtorjevo posvetilo: »Svetlemu banu dr. Dragu Marušiču v spomin na skupno delovanje v zasužnjeni Domovini in v znak prijateljskega spoštovanja posveča to knji-
go Andrej Gabršček.« Nato sledi avtorjevo pismo banu, banovo pismo avtorju in še Hribarjevo pismo. Tekst dela se pričenja z 1. 1901. (Splošen politični položaj v deželi) in nadaljuje potem z opisom vseh omembe vrednih dogodkov ter oseb. Zaključuje pa se delo s poglavji »Kaj smo prepustili Italijanom« z natančno statistiko uničenih društev, knjižnic, zavodov, časnikov in časopisov, s statistiko sodnih okrajev in krajev itd. Nazadnje sledi pa še dodatek »Knjige moje založbe«, »Osebno kazalo« in »Stvarno kazalo«. Že iz teh bežnih podatkov si lahko vsak sam ustVari pravilno sodbo
o	ogromnem pomenu Gabrščkovega dela. I ega, kar nam je tu dal o naši nesrečni Goriški, nam ni še nihče dal o ostalih naših slovenskih deželah. Zato ne spada knjiga samo v hišo vsakega Primorca, ampak tudi v hišo vsakega Slovenca in Jugoslovana, ki mora kot no rodni, kulturni ali politični delavec, odnosno tudi že samo kot inteligent nujno poznati preteklost najbolj solnčnega dela naše slovenske zemlje. Toda naš Andrej Gabršček s tem še ni odložil peresa, marveč pripravlja Še dve prav tako obsežni knjigi o Trstu in o Istri.
Za Maribor je prevzela iz prijaznosti tvrdka Pinter & Lenard nalogo, da pošlje vsem naročnikom knjigo na dom in sprej
me tudi denar. More pa v poštevanja vrednih primerih dovoliti tudi odplačilo v obrokih. Naročniki so v Mariboru samo tisti, ki so podoisali naročilnico. Ako zastopnik omenjene tvrdke koga ni našel, naj se zglasi sam pri njej. V svojem dopisu na nas pravi avtor na koncu: »Rodoljubi, pomagajte mi. da izideta še dve knjigi v skupnem obsegu nad '200 strani. Prva knjiga »Trst in istra< <e skoraj že dovršena." Izpolnimo mu to prošnjo!
Europaische Revue. Balkan-Sonder-heft. Obseg okoli 100 strani. >Furopa-'sche Revue«, ki izhaja v Stuttgartu že deveto leto, je posvetilo svoj letošnji osmi zvezek Balkanu z opisom Bolgarije. Grčije, Jugoslavije in Romunije. Sodelovali so za po vrsti naštete države: prof. A. Cankov, prof. dr, Mišajkov, P. Tsal-daris, I. Athinaia, prof. J. M. Jovanovič, nrof. V. Bajkič, prof. G. Tasca, prof. E. Rodulescu-Motru ter dr. J. Herle, dr. M. Hahn in dr. H. Ullmann in drugi. Uvodno poglavje je »Sto ur Balkana«, potem pa slede sestavki: J. Hribovšek »Emancipacija Balkana«. J. Herle »Gospodarski položaj Nemčije na evropski celini«, M. Hahn »Gospodarsko sodelovanje Nem fiije z evropskim jugovzhodom«, A. Cankov »Nemčija in Bolgarija«, St. Gladnev »Revolucija v Bolgariji«, D. Mišajkov »Oris bolgarskega gospodarskega raz-
Mednarodne rokoborbe v Unionu
ROKOBORCI, GLEDALCI, POLICIJA IN ŠE KAJ.
Mi Mariborčani smo še pred kratkim veljali za mevžaste in zaspane ljudi, a prav v letošnjem letu gre glas po širši in ožji domovini, da smo se pokazali v popolnoma novi, doslej neznani in popolnoma nepričakovani luči. Letošnji Ma riborski teden je pokazal Mariborčane kot velike ljubitelje raznih tingl-tanglov, toboganov, »zlatih deklic« ter zabave sploh, kajti večer za večerom se je polnil veselični prostor, in kar sami so se Mariborčani čudili, od kod se je naenkrat vzela ta razposajenost, ki je traiala, ako je le vreme dovoljevalo, do zgodnjih ju-trnjih ur. Pa smo mislili, da bo vsega konec, ko bo Mariborskega tedna konec. A komaj je za leios likvidiral MT, smo že dobili novo senzacijo: rokoborbe v »Unionu«.
Vsak dan te opozarjajo na nje letaki, ki objavljajo program za sledeči večer, razen tega pa še velika tabela pred Unionom, ki kaže stanje dosedanjih borb Ob vsaki uri naletiš oh nii gruče ljudi, ki prav resno debatirajo o zadniih senzacijah.
Takole proti 20. uri zaživi promenada po Aleksandrovi cesti, posebno pred »IJni onom« je zelo živo. Iz verande poje gramofon, ojačen z zvočnikom, ki vabi k borbam. Plačati je treba sorazmerno visoko vstopnino: letaki naznanjajo, da je začetek ob 20.30, a ob tej uri je na verandi komaj nekaj desetin ljudi z biljeterji, reditelji in policijo vred. Gramofon poie. vse mirno čaka, a tja proti 21. uri se polni veranda in preden se začenja spored, so mize skoro popolnoma zasedene ter tudi stojišče tvori velik krog ob odru. — Končno se odnreio mailma vrata v ozadju in ob zvokili koračnice stopajo na oder rokoborci izbočenih prs in nekateri tudi trebuhov, ki se žal ne dajo skriti. Postavijo Se v polkrog nrot: občinstvu, med nje stopi sodnik, ki jih začenja predstavljati. Sodnik, ki ie normalne velikosti, izgleda med temi velikani in hrusti precej droben in neznaten: a kmalu se pokaže, da je prav on tisti, ki s piščalko v ustih vstrahuje te velikane. »Ankrat adn, ankrat adn ...«
Ob predstavljanju se doživi mar sika i: občinstvo ima svoje adute, ki jih pač povsod favorizira. Posebno »obrajtani« so eksotični Indijec z belim turbanom, ki čisto po svoje pozdravlja, Jugoslovan ter Nemec. Ta slednji vzbuja ob vsakem syo jem nastopu z nemško trikoloro, okrašeno s kljukastim križem , ter s hitlerjevskim pozdravom val navdušenja nekaterih stalnih omizij...
Po dokončani predstavitvi ostaneta le ona dva na odru, ki se borita kot prvi par. Rezek žvižg, in že se začenja. — Zbrano občinstvo tvori pisano množico ljudi vseh slojev, od delavcev pa do akademsko naobraženih gospodov. Vse te stotine gledalcev »navijajo« za svoje nii-Ijence, a ne preglasno, kajti za hrbti sc sprehajajo miritelji razburjenih duhov, ki
ne poznajo šale. Pa so res potrebni ii možje, čeprav to na prvi hip ne izgleda tako hudo. Enkrat se »razpištoli« ruski emigrant ob zmagi svojega sorojaka, dru gič vrže prevročekrven gledalec na rokoborca vrček, padajo precej »debele« opazke, no — in posredovanje policije je na mestu, kajti sicer bi lahko nastali resni nemiri. Naj se razjezi kak medved, vzame v roko prvi stol, pa je veranda v nekaj trenutkih prazna. Tisti, ki so več plačali za gledanje, bi jih tudi več dobili po grbi, kajti sedeži so obdani s plotom, ki ima le bore malo izhodov. Pa do česa takega še ni prišlo in ne bo, saj bi tudi ti medvedi dobili rdečo kožo pod udarci hrabrih pendrekov ...
Tu pa tam dobi občinstvo, da ne otopi, močnejšo dozo živčnega dražila v obliki borbe — v prostem Stilu. Da je stvar malo hujša, se vidi že iz tega, ker g. sodnik opozori občinstvo, naj se preveč ne razburja, češ. stvar ni tako huda. kakor izgleda. Kdor to prvič gleda, misli., da bodo potrebne košare, v katerih bo treba nesti posamezne ude z odra;
pa ni tako strašno. »Tako so mučili Rimljani kristjane...« je o priliki izjavil neki gledalec.
Poglavje za sebe je sodnik. Mož s piščalko v ustih neprestano skače okrog borečih se parov ter tu pa tam zapiska, celo s prstom zagrozi, in glej — z uspehom. Seveda, če bi se oba leva resno zjezila, bi lahko od piščalke letele sline in bi sodniku zmanjkalo sape, a učinek bi bil sila dvomljiv.
Točno ob 23. uri sodnik zaključi borbe in navadno je prekinjena odločilna, ki se nadaljuje nekaj dni kesneje. Ej, znati je treba ...
In tako je zadovoljno občinstvo in borci, ki služijo svoj kruh. Te borbe bodo še trajale nekaj časa, saj je prišla sedaj nova senzacija —»črna maska«. Neznani rokoborec, ki je doslej samo zmagal Kdo ga ne bi šel vsaj enkrat pogledat?«
Ko se bodo rokoborbe končale, si bo morala mariborska publika poiskati novih senzacij. In sicer mora biti to nekai r.ovega, ne recimo — gledališče, kljub temu, da so letos tako nizke cene ter si prav vsakdo lahko privoščil abonma.- Pa dobiš brihtnega človeka, ki ti reče: »Za mal’ denarja, mal’ muz’ke...« Pa recite, da nismo mi Mariborčani ptiči!
Dva uspela favna nastopa
ŠENTILJSKI IN GUŠTANJSKI SOKOL STA NAVDUŠENO MANIFESTIRALA ZVESTOBO NESMRTNI TYRŠEVI IDEJI.
Morebiti je zakrivila društvena uprava, toda prav gotovo ne namerno, da je šentiljski Sokol priredil isti dan, ko so bile v Maribru župne lahkoatletske tekme, svoj letošnji javni nastop. Ker se večkrat dogode take neprijetne zadeve, bi bilo umestno, če bi župna uprava v takih primerih odločno nastopila, dolžnost posameznih edinic pa je, da župni upravi pravočasno javljajo svoje prireditve in se v kočljivih primerih z njo posvetujejo ter drže njenih navodil. Nočemo ničesar očitati šentiljskemu Sokolu, vendar pa je to sam uvidel, pa tudi sam občutil, da na. javnem nastopu preteklo nedelje ni bilo mariborskih Sokolov, ki bi bili prav gotovo pohiteli v ob-mejni Št. Ilj, če bi bila vzela agitacijo v roke mariborska župa, tako pa ni poslala tja niti svojega zastopnika, kar je napravilo zlasti na telovadeče članstvo mučen vtis.
Šentiljski Sokoli so pripravili narodno zavednim Mariborčanom, ki se jih je pre cej pripeljalo s popoldanskim vlakom, lep sprejem na kolodvoru. Tu se je formiral sprevod, ki je krenil z godbo na čelu na prijazno okrašeno letno telovadišče pri gornji šentiljski šoli, kjer je bilo že zbranega mnogo domačega ljudstva. Točno ob napovedani uri je bil pričetek javnega nastopa. Močni oddelki do mačega društva so burno pozdravljeni strumno prikorakali na telovadišče, kjer jih je, kakor vse ostalo občinstvo, pozdra vil s sokolskim »Zdravo!« društveni sta-
rosta brat dr. Josip Bučar. Posebej je toplo pozdravil okrajnega glavarja br. dr. Ivana Senekoviča, poveljnika mariborske orožniške čete majorja Goro v c a, zastopnika NO iz Maribora br. Stanka Derenčina in zastopnike brat skih sosednih edinic. V daljšem nagovoru na zbrane Sokole in množico je naglasil pomen krepkega razvoja sokolske ideje na severni meji, zlasti pa na svetih šentiljskih tleh, ki so bila osvobojena s krvjo. Bilo je zelo na mestu, ko je ponovil besede, ki jih je govoril katoliški škof Akšamovič v Petrovaradinu, ko je pred kratkim blagoslovil ob številni asistenci duhovnikov-novi Sokolski dom in prapor tamkajšnjega Sokola in ga je končal s poudarkom: »Mi zastopniki katoliške cerkve se radujemo, ko vidimo, da se mladina navdušuje za verske ideale svojega rodu in svoje drage domovine ter toplo priporočamo vsem vzgojiteljem, da drago nam mladino vzgajajo v vrlinah, ki delajo narod velik in slaven.« Opaziti je bilo, da je nagovor starega sokolskega borca staroste br. Bučar-j a napravil globok vtis zlasti na podeželsko ljudstvo, ki še. vedno bolj in bolj približuje sokolski misli.
Takoj po nagovoru so prikorakale na telovadišče deklice, ki so pod vodstvom društvene načelnice s. Elvire Hitijeve ljubko in brezhibno izvajale simbolično vajo s petjem »Oj leti, sivi Sokole!«, sledila je nato orodna telovadba. Na bradlji je nastopila vrsta članov in se postavila
z nekaterimi težkimi vajami, za kar je bila deležna splošnega priznanja. Zelo so ugajale tudi igrice dečkov in deklic. Skladno in efektno so predvajali letošnje proste župne vaje naraščajniki in na-raščajnice. Skoki v višino pa bi bili lahko izostali. Nato so nastopile članice in člani s sarajevskimi župnimi prostimi vajami, ki jih je spremljala na klavirju sestra Zlatka Zimičeva iz Maribora. Članice so nastopile pod vodstvom načelnice s. H i t i j e v e , člani pa pod vodstvom društvenega načelnika br. Šeška. Za svoje izvajanje in trud zaslužijo članice in člani vse priznanje. Potek nastopa, ki je bil pester, bogat in brezhiben, je trajal komaj 1 uro. Taka organizacija nastopov naj bo vzoren vzgled ostalim brat skim društvom na deželi, ko prirejajo svoje vsakoletne javne nastope.
Po končanem nastopu se je razvila na vrtu Dimnikove restavracije pri kolodvoru prijetna sokolska' zabava.
*
Preteklo nedeljo pa je bil tudi v Gu-štanju sokolski dan. Sokolsko društvo v Guštanju je proslavilo 15-letnico svoie-ga obstoja, združeno z letnim javnim nastopom. Guštanjsko društvo je bilo ustanovljeno v onem času, ko niso bile prilike za našo severno mejo rožnate, a s trdno voljo in veliko požrtvovalnostjo je društvo prestalo veliko težav in bridkih izkušenj. Toda danes je prav gotovo eno najmočnejših sokolskih edinic v koroškem območju mariborske sokolske župe.
Društvo ima vzorno urejen Sokolski dom, lepo letno telovadišče, ter kar je najbolj razveseljivo, tudi lepo število sokolskih pripadnikov.
Slavnost je otvoril društveni starosta br. Rožman, ki je orisal trnjevo zgodovino društva ter nazdravil Nj. Vel. kra lju Aleksandru. Godba je zaigrala državno himno. V imenu župne uprave je čestital društvu k jubileju župni odposlanec br. prof. D e g e n, ki je v svojem nagovoru obenem naglasil, kako važno nalogo vrši guštanjski Sokol kot obmejna postojanka in je njegovo delo zato tudi kronano z lepimi sokolskimi uspehi.
Po nagovorih je sledil skrbno pripravljeni nastop domačega članstva pod vodstvom društvenega načelnika bn 1 o -m a ž i č a in načelnice s. Š i j a n č e v e. Vsi nastopajoči oddelki so rešili svojo nalogo prav častno. Po nastopu je bila v Sokolskem domu prijetna zabava.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem
so pripeljali 321 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih samo 81 glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50 do 60 Din, 7 do 9 tednov 80 do ICO Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 200 Din, 5 do 7 mesecev 250 do 300 Din, 8 do 10 mesecev 340 do 400 Din in leto stari 600 do 680 Din. Kilogram žive teže so prodajali od 5 do 6 Din, mrtve pa 8 do 9.50 Din.
voja«, R. Brandenstein »Nova nemška gospodarska politika«, P. Tsaldaris »Zunanja. politika Grčije«, E. Weyssenhoff »Grčija in Nemčija«, 1. Athinaia »Sodobna grška literatura«, J. M. Jovanovič »Položai Jugoslavije«, V. Bajkič »Nem-ško-jugoslovanski gospodarski odnošali«. M. T. Seleskovič »Nemški upliv na jugoslovansko literaturo,« G. Tasca »Gospodarski položaj Romunije«, C. Radu-leseu-MojjtaRomunija In nemška kultura«, H.i^ffiann »Južnovzhodni Nemci« in A. Reithinger »Evropski agrarni problem«. V obzorniku (Der Horizont) objavlja g. Pohl sestavek »Doživetje Jugoslavije«, nadalje so pa naštete nove knjige. Zvezek je tako res zelo zanimiv in poučen.
Inž. arh. Rado Kregar: Naš dom, I. knji ga. Naša revija »Žena in dom« je izdala nedavno Kregarjevo knjigo »Naš dom — kakšen naj bo«, ki obsega 90 strani in je bogato ilustrirana. Knjiga, kakršna je ta, nam je bila že dolgo nujno potrebna, saj doslej Še nismo imeli nobenega slovenskega priročnika, ki bi nam dajal strokovnjaška navodila, kako naj si zgradimo svoj lastni dom ali kako naj vsaj uredimo svoje stanovanje. Posebno dobrodošla bo zato zlasti tistim, ki nameravajo graditi lastne hiše, bodisi le za svojo dru žino, ali pa tudi večje, Mimo tega pa obsega še dolgo vrsto drugih vprašanj in oiikovih re|i.tey.
Klabund:	»Borgia«. Založba »Prija-
telj«, Ljubljana, (Evalit), strani 120. Klabund in Borgia, dve imeni, ki sta gotovo znani tudi vsakemu slovenskemu izobražencu. Prvo ime je psevdonim izredno nadarjenega, sedaj žal že pokojnega nemškega pisatelja, drugo pa znane italijanske papežke rodbine. Borgije-vo so opisovali že mnogi pisatelji umetniško in preračunano za nižje instinkte, Klabund pa je napravil iz njih roman rod bine, ki je res vreden, da ga je naš odlični prevajalec Vladimir Levstik poslovenil in ga je založba »Evalit« izdala. Blesteči Klabundov slog je Levstik blesteče ohranil tudi v slovenščini. Naši či-tatelji bodo z delom gotovo zadovoljni.
Planinski Vestnik, 9. Deveta letošnja številka te naše lepe revije prinaša: Dr. J. C. Oblak »Naše Haloze in Ravna gora« (konec); Dr. H. Tuma »Beneška Slovenija« (dalje); Marjan Lipovšek »Čez Durmitor na morje« (dalje); nadalje prinaša številka »Obzor in društvene vesti« in raznovrstni drobiž. Mimo tega jo krase mnoge celostranske in tekstne ilustracije.
»Narodni Listy« o »Mariborskih slikah«. V praških »Narodnih Listih«, štev. od 6. t. m., je napisal J. K. S. (Strakaty) poročilo o »Mariborskih slikah«, ki lih je izdala Ljudska tiskarna za letošnji Mariborski teden. Poročevalec pravi med drugim: »Jugoslovansko obmeino mesto
Maribor, nekdaj nemška trdnjava, danes slovenski, je po zaslugi svojega župana dr. Lipolda, uglednega prijatelja našega naroda, poklical pred tremi leti v življenje Mariborski teden, ki jc nazorni pregled gospodarskih in kulturnih prizadevanj v obliki razstav velesejmov. Prirp-ditev se je dobro obnesla, kar dokazuje že to, da se je letošnji »teden« podaljšal na dva tedna. Ob tej priliki je izšla tudi poljudna publikacija, zbornik del o Mariboru, dobro urejena in opremljena s številnimi slikami.« Nato našteva vsebino brošure in zaključuje poročilo z besedami: »Bilo bi na mestu, da bi se take publikacije izdajale tudi prihodnja leta in bi postale priročniki, v katerih bi mogel dobiti svoj izraz mariborski regionalni in lokalni patriotizem.«
»Sveznadar«. V Zagrebu je izšla pred kratkim drobna knjižica v obliki žepnega koledarja, ki bi ji mi rekli »vsevedež«. Sestavil jo je, gotovo z veliko marljivostjo in dobrim poznavanjem potreb, znani hrvaški publicist in urednik »Ju-gosl. Lloyda« Joso Lakatoš. »Sveznadar« obsega vse, kar mora sedanji moderni in inteligentni človek vedeti iz zvezdoslovja, zemljepisa, gospodarstva, rudarstva, industrije, denarstva, prometa. športa, šaha, zdravstva itd., skratka iz vseh področij življenja in zanimania. A kar je glavno, ves material je zbran HO nujno veiših izsledki ji in podatkih skrb,
no in vestno. Knjižica obsega 128 drobnih strani, na kateri je preko 500 statističnih tabel, da je nekakšen statistični leksikon, resnični vsevedež. Ker ima tako obliko, da ga človek lahko vtakne v vsak žep in nosi stalno s seboj, je seveda vreden še več. »Vseznadar« se dobi broširan, vezan v platno, polusnje in usnje. Založila ga je uprava »Sveznadar«, Zagreb, Berislavičeva 10.
Naš vrt. Izšla je dvojna številka za september in oktober te krasne strokovne revije, ki jo izdaja Hortikulturno društvo v Zagrebu, Maruličev trg 9-a. in prinaša sledečo vsebino: Pavao Deutsch »Arhitektonski elementi vrta« (vrtne ograje); Albert Esch »Sodobni vrt in njegova ureditev«; Franjo Kušenič »Victo-ria regia«; Ciril Jeglič »Drevje z lepo jesensko barvo«; Janko Jelačič »O nekih novih vrstah vrtnic«; Nikola Šerman »Iz bor in opis odlik sadja in namiznega grozdja za domači vrt«; Fr. Kušenič »Vodna vrtnica« (Nymphaea); Vladimir Jovančcvič »Vrtna mesta«; St. Pirnat »Vzgojni domovi in pouk v naravi«; Josip Hesslein »V carstvu vrtnic in sadnih dreves«, »Hortikulturna postaja«, C. Jeglič »Iz vrtnarske literature«, »Drobne vesti in beležke.« »Kaj je treba delati v. vrtu?« Razno in Društvene vesti. Številka je okrašena z mnogimi lepimi ilustracijami.’
F—
m a r ? F o r u, Hrie W IX'. 1934.
■iiwim.Jh—nMHTfr.*
MariSofžtfl «Več6rn!lč« Juta
Stran 5.
A. C.:
fautmmtova bolezen
Gospod Fauconnet je bil ljubosumen na svojo ženo in je živel zelo čudno. Iz urada ie prihajal domov vsak dan ob drugi uri, in če je dobil ženo. ki si je nič hudega sluteč dala opraviti z otrokom ali je vezla, je jezen odšel nazaj v urad in mislil na to, da znajo delati ženske neverjetno nedolžne obraze. Neko noč se mu je zdelo, da je slišal v predsobi neki ropot. Poklical je ženo.
Prišla je v nočni obleki, od spanja je bila zardela v obraz.
»Ali nisi ničesar cula? Zdi se mi, da je zunaj nekaj zaropotalo, kakor da bi hotel kdo vdreti v tvojo sobo.«
»To se ti je sanjalo,« je zazdehala žena ir. se pripravila, da odide nazaj spat.
»Ti Annie, zakaj pa nocoj spiš kar v nočni srajci?«
Žena je zazdehala še enkrat in odšla. Vajena je bila tega. Zakaj je tako ^rdeča, si je mislil gospod Fauconnet. Ko je pokadil cigareto, mu je odleglo. Odvil je elektriko, se odel in zamižal. Toda zaspati ni mogel. Zakaj je bila tako rdeča? Gotovo se ji je sanjalo o prekletem .. Seveda, preden je šla spat, je mislila nani, pa je v teh mislih zaspala • kai \ nočni obleki...	.
Okrog ene ure zjutraj je začul v ženim sobi pritajeno hihitanje. Kakor strela je šinil iz postelje, kri mu je udarila v glavo in zlate žilice so se mu prepletale pred očmi. Poiskal je revolver in je šel bos do preorogi do vrat ženine spalnice ter pritisnil uho na ključavnico. Nič. Ne. ni-
Tmperamenten starec.
Te dni se je oženil na Angleškem 74-letni posestnik Walter Gilbej z 39-let-no vdovo Marijo Millerjevo. Ženin je torej še enkrat toliko star kakor njegova žena. To dejstvo ni tako zanimivo, bolj važno je, da je po smrti svoje žene prisegel, da ne bo nikdar več stopil z nobeno pred oltar. Morebiti bi bil ostal zvest svoji prisegi, da ga ni srečala na njegovi življenjski poti vdova, ki mu je zmešala srce in pamet. Vdova je dobro vedela, da ie Gilbej strasten jahalec, pa si je tudi ona nabavila iskrega konja in sta se tako večkrat srečala le »slučajno« na sprehodu. Vsi ti sprehodi pa so imeli za posledico, da se je Gilbej izneveril svoji
kogar nima pri sebi. Le ura tiktaka in otrok diha polglasno. Gospod Faucor.net si je rekel malone na glas »tepec« in ceplal spat. Zgodilo se je pa, da je v temi prevrnil stojalo za rože in razbil japonsko vazo ter se mu je pri tem sprožil revolver. Takoj je bila vsa hiša po-koncu. Žena in otrok sta kričala in vpila na pomoč. Fauconnet se je pobral ves preplašen, privil luč in vstopil v ženino sobo. Zena je od znotraj tiščala vrata, misleč, da so tatovi v hiši, ki streljajo. Ko je spoznala moža in mu odprla, je gospod Fauconnet padel na kolena pred njo in rekel:
»Annie, reči mi budalo, zakaj pijan sem!«
*
Ko je zjutraj po prestani noči korakal v urad, je bil skrokan. Zdelo se mu je. da ima možgane razmetane po glavi kakor žgance v skledi. A tudi skozi te žgati ce se je kakor rdeča nit vlekla ena misel: »Annie je tiščala vrata zato, da je imel njen ljubček čas uiti. Trpel je, da se mu je vrtelo pred očmi. Kakor gumi so ženske s svojo dolgolaso trmo. Ubij jo, pa ti še ne bo priznala nezvestobe. I3og, kako bi mu odleglo, če bi mu priznala vsaj poljub ali dva! Pa ne. Smejala se bo. Gospod Fauconnet je trpel kakor pes. Ko je prišel domov, je ženi vzel iz rok Boccaccia in ga vrgel v peč. Zakaj, kdo ve, ali se ne bi okoristila s katerim ... in kdo ve kdo je Leonu podaril lepi novi robček, ki ga je imel v uradu?
Nekoč sc je dal pregovoriti, pa je pe-lial ženo v buffet. Prišel je Leon in sedel
predrzno naravnost k 'Annie — Bog, gospodu Fauconnetu se je zdelo, da je sedel naravnost na njegovo razbolelo slavo in srce. Mežikal je in rekel, da sa boli glava in je že enajsta ura. Zena se je naprarn bratrancu rezervirano vedla; Fauconnet je mislil, da se tako obnašajo vse’ žene napram svojim ljubčkom, če ie mož zraven, in prepričan je bil, da se pod mizo vsaj z meči tiščita skupaj. Leon je vzel otroka v naročje in ga poljubil na čelo. Otrok se je zmotil in rekel: »Pači!« To je sodu izbilo dno. Gospod Fauconnet je vstal, prevrnil buteljko na mizi in prav od srca prisoli! sorodniku zaušnico.
Za hip je nastala v lokalu smrtna tišina, potem pa je bil z eno besedo kraval in Fauconnet je zbežal sam domov tor se zaklenil v sobo.
*
»Bolan si, ljubi moj,« je rekla žena dru go jutro in mu nežno ovila polne, gole roke okrog vratu. »Zelo si bolan, in če ozdraviš, zbolim jaz!« Zazeble so ženine roke Faueonneta kakor kače in odrinil jo je od sebe. Kdo jo je naučil tako objemati? V njenih očeh ni bilo nobenega izdajstva:	v	očeh	nobene nezveste
žene ga ni. O preklete opice! »Nikoli •več,« je govorila dalje, »ne gremo v gostilno, s teboj bom hodila v urad in najgostejši šal bom imela na cesti na obrazu. »Gospod Fauconnet se je začel tajati in ko ga je poljubila kakor nekdaj, v časih medenih dni, ji je obljubil, da ne bo nikoli več ljubosumen, poljubil jo je na grudi in ozdravel.
Potem je šel k Leonu in ga prosil odpuščanja. Povabil ga je na kosilo in ga prosil, naj pride vsak večer na obisk. Skrbel je, da je prišel vsak dan, včasih še po večkrat, in žena je rekla, da hoče dokazati, da ni več ljubosumen. Začelo se je čisto drugačno življenje. Fauconnet je bil videti miren, le včasih mu je v očeh zagorel mrzlični ogenj. Bog. hotel se je prepričati ali pa znoreti, mili Bog, tako ni bilo mogoče živeti! Otrok se mu je zdel čedalje bolj Leonu podoben, v ženinih poljubih je čutil njegov dih, toda premagal se je. Naj se malo privadita, da ne bosta več tako pazila, potem bo enkrat kar iznenada od nekod treščil med n ju. — He! Takole!
Vsak dan je pripeljal bratranca k ženi in s tem ali onim izgovorom odšel in prihajal šele po polnoči domov. Jezen je bil, če je Annie dobil pri klavirju ali Leona, ko je ujčkal otroka, želel si je bil čisto drugačnih prizorov. Tako je bilo celega pol letaMn potenj je enkrat nenadoma treščil med liju. Šla sta iz opere in se držala za roke pod komolcem. Gospod Fauconnet je pomeril in sprožil. Enkrat, dvakrat in začel bežati. Nastal je vriše, policisti so se vsuli za njim...
Leon je dobil kroglo v ramo in Fau-conneta so zaprli. Ko je 5ez eno leto prišel iz ječe. je bil razporočen. Antiie je živela z Leononm. Čisto nič se ni Fauconnet čudil tem novicam, ko so mu jih povedali.
Tri sto tisoč vragov, natanko to je vendar on. Fauconnet, hotel imeti. In ven dar se je potem ustrelil.
dani besedi in se je ujel v ljubezenske mreže postavne vdove.
Vatikan proti filmu »Ekstaza«.
Službeno glasilo Vatikana se zgraža nad dejstvom, da je bil s tako velikim navdušenjem sprejet film »Ekstaza«, ki je delo češkoslovaškega režiserja Macha tyea. Vatikansko glasilo pravi, da je film pornografsko delo, polno nemoralnih scen in je jasna priča, da je režiser popolnoma dekadenten človek. Film »Fks-stazoK so vrteli tudi v Mariboru in je bil mariborski publiki zelo všeč. Najbrže
I	ni vedela za ostro kritiko vrhovnega poglavarja katoliške cerkve.
V	starem gradu.
Gost : Kaj se nočno strašilo ne prikaže več? Že dve noči ne straši.
Oskrbnik: Eh, to je žalostno poglavje. Strašilo je vzelo našo kuharico in odpotovala sta na ženitovanjsko potovanje.
Zakonska harmonija.
Mož: Povedati ti moram, da se midva z ženo imenitno izpopolnjujeva.
Prijatelj: To me veseli. Torej si v zakonu srečen?
Mož: Ona vidi namreč samo moje napake, jaz pa samo njene.
Koristna žival.
Učitelj: Kdo mi ve imenovati kako koristno žival?
Mihec: Konj, gospod učitelj.
Učitelj: Dobro. Kako pa konj koristi človeku?
Mihec: Tako, da lahko nanj dobi slivo na dirkah.
Bogata izbira.
Gost: Natakar, kaj imate za večerjo?
Natakar: Jetrnice z zeljem. • Gost: In nič drugega?
Natakar: Lahko jih dobite tudi brez zelja.
pisuna R. 1.1 o. f. ifliuoi, nioni m
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Le še nekaj dni!
V	kratkem bo zopet žrebanje drž. razredne loterije- Ako še nimate srečke, se nemudoma obrnite do pooblaščene
prodajalnice drž. razredne loterije, bančne poslovalnice
Beljak - Maribor
Gosposka y!ka 25
Prodaja in nakup valut. Kontrola srečk in vrednostnih papirjev. Vnovčevanje terjatev. Izvrševanje lombardnih poslov. Sprejemanje vlog' na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju.
Opozarjam
vso javnost, da nisem v nobenem slučaju plačnik za dolgove, katere bi kdorkoli napravil v mojem imenu. — Brez mojega pooblastila ni nikdo pooblaščen delati za mojo tvrdko ter bom vsako zlorabo sodnijsko zasledoval. Jaz jamčim samo za svoje osebne obveznosti.
FerUO BabiC, ključavničarski mojster, Maribor.
OTROKA SPREJMEM V VSO OSKRBO.
Malgajeva ulica 7. železniška kolonija.	3950
Posest
Nova vas Nova vas
POZOR!
Vljudno naznanjam cenjenim okoličanom, dd sem prevzel komis, zalogo izdelkov opekarne RAŽE.
Blago se dobi v vsaki količini po tovarniških cenah pod kulant-nimi plačilnimi pogoji. — Za obilni obisk prosi
Franio Podgoršek
■ 956
gostilničar
Nova vas pri Mariboru
Mali oglasi
Razno
JOS TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično uo djetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. izpeljuje eiektroitis talacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon Uurečjiih cenah.
SPALNICE
politiranc najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1041
SDomnitese CMD
Kupujte svoje po« trebSilne pri nailh inserentih!
HIŠA
z dvema stanovanjema, gospo darskim poslopjem. 5 min. od novo projektiranega kolodvora Tezno pri Mariboru, se pro da za 125.000 Din. Plača 'h v gotovini, Vs v hranilnih knji žicah mestne hranilnice mariborske ali posojilnice »Narodni dom« v Mariboru. Vpra ša se na Teznu, Maistrova ulica 25.	3973
V SOBOTO IN NEDELJO VRTNI KONCERT
v gostilni »Novi svet« (pri studenškem gozdu). 3474
PREDELAVO ŽIMNIC
na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar. Vetrinjska ulica 26,	1934
NOVO PROSTORNO HIŠO
studenec, sadje, trta in 3000 m2 krasne parcele tik kolodvora proda zelo ugodno ali zamenja za posestvo kjerkoli Šarfer, Limbuš-	3976
KUPIM STAVBIŠCE
za vilo v Mariboru levi breg. Ponudbe na upravo pod »1887«.	3938
NOVA. VISOKOPRH LIČNA HIŠA
dve sobi. kuhinja, klet, vrt, na iprodaj za 45.000. Din. — Vpfasati v gostilni	»Novi
svet«, Studenci.	3986
PRODAM HIŠO
s prav dobro idočo gostilno v Mariboru radi preselitve poceni. Dopise pod »Poceni 101« »Večerniku«. Maribor. ________________________ 3969
NOVOZGRADBA
.soba, kuhinja, vrt. 14.500 Din, Novozgradba, 2 stanovanji, vrt, 48.000- Trgovska hiša, novozgrajena, dobra lega, 65.000 Din. Posestvo, Jr oralov, hiša, 4 sobe. kuhinja, 55.0100 Din, kakor trgovine, gostilne, tovarne.	’	399-
Posredovalniea »Ranid^, Gosposka ulica 28.
DRUŽINSKE HIŠE
pri Maribbru od 20 000 Din naprej. Posestvo do 240 oralov. Kavarne, gostilne, vilo, mline, graščine, prodaja Posredovalnica, Maribor. Slovenska ulica 36.	3998
LEPA. NOVA HIŠA
za 34.000 Din naprodaj- Dve sobi, kuhinja, klet, 1000 nf vr ta. Vprašati Mastrova ul. 23, Tezno.	3995
K ustim
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Ma borska afinerija zlata. Or lova ulica 8.	2
Prodam
PRODAM DOBRO OHR NJENE MOŠKE OBLEKE,
zimske suknje in čevlje. Poizve se od 11*. do 3. ure Aškerčeva 3/111, pritličje. 3883
VINSKE SODE
različne velikosti prodaja Gnilšek, Razlagova 25 3944
VEC POLOVN.IAKOV VINA.
letnik 1932. na prodaj. Vrazova ulica 9. pritličje, desno, 3961
ZLOŽLJIVE POSTELJE.
vložke, madrace, žimo, volno, afrik, nudi najceneje F. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.
3905
V	Mariboru, dne hi IX. 1934.
K3S22H2EJE.
SUME HRASTOVE IN ME-CESNOVE ŠTUKE
za preše, prešne koše in pod-na za velike vinske sode prodaja Gnilšek, Razlagova ul. 25.	3945
NOVE SODE
iz cepane hrastovine, liter 90 para. Sodarstvo Snlcer, Vojašniška 7.	3954
NA PRODAJ HLEV ZA ZAJČKE
(kunce) z 8. oddelki, velika kopalna banja iz mecesnove-ga lesa. Krekova ul. 1, dvorišče. desno.	3968
PLETILNI STROJI
v dobrem stanju poceni naprodaj. Sprejmem tudi hranilno knjižico Spodnještajerske posojilnice ali »Narodni dom«. Pletarna, Slovenska 26, Maribor	3990
GROZDJE »IZABELA«
na trti naprodaj. Linhartova ul. 16.	3992
MODERNO SPALNICO
iz kavkaškega oreha, vezano, prodam za 1800 Din, Mizarstvo, Miklošičeva 6.	3996
Sobo odda
LEPA. ČISTA.
opremljena soba se odda v Maistrovi ul. 18-1. desno.
3971
VELIKO PRAZNO SOBO
oddam. Ob železnici 8-1, vrata 5.	.3979
OPREMLJENO SOBO
oddam s 1. oktobrom gospodu. Mlinska ulica 9.	3981
IŠČEM
eno ali dvos^jino stanovanje s kuhinjo za takoj. Plačam 6 mesecev v naprej. Ponudbe pod »Magdalenski okraj« na upravo »Večernika«. 3963
Sobo išče
OPREMLJENO SODO
oddam. Tattenbachova ul. 18, pritličje, vrata št. 2	3987
SOBO
s štedilnikom oddam v najem. Frankopanova ul. 11. 3994
DiiaSka stan.
DIJAKINJA IZ DOBRE RODBINE
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«.	3802
Stanovanje
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II nadstr., vrata 9-	3463
IŠČEM STANOVANJE
dve sobi, s kabinetom in vsem komfortom, za 1. ali 15. oktober. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Štev. 3999«.	3999
IŠČEM STANOVANJE
z veliko sobo in kuhinjo v bližini Koroške, ceste s 1. novembrom ali 1. decembrom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stranka brez otrok«.	3959
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda s 1. oktobrom- Pobrežje, Zrkov sica cesta 37.	3991
Zdruienje brivcev In frizerjev
V	Mariboru naznanja žalostno vest, da se je preselil v večnost njega zvesti upravni član in blagajnik, gospod
Drago Riedl
brivske-frizerski mojster
Pogreb zaslužnega pokojnega člana in tovariša se bo vršil na mestnem pokopališču v nedeljo ob 15. uri. Prosijo se tovariši in člani združenja, da se pokojnikovega spremstva k zadnjemu počitku korporativno udeleže.
Maribor ‘21. septembra 1934.
ZdruZenfe brivcev In frizerjev v Mariboru.
IŠČEM PRAZNO SOBO
z vhodom s stopnišča, even-tuelno tudi s kuhinjo. Ponudbe na poštnoležeče Št. IIj pod »Takoj«.	3982
Hrano odda
PAR ABONENTOV
sprejmem na dobro domačo hrano. Frančiškanska ul. 21. pritličje, desno.	3978
Službo dobi
UPOKOJENEC
dobi službo inkasanta. Vprašati Vrbanova 59.	3952
Pouk
MISS EDITH OXLEY
diplomirana v Cambridge in Parisu, daje angleški in francoski pouk, Krekova ul. 18-11, od 1. oktobra dalje. 3614
SOLOPETJE
poučuje Skvarča, Maistrova ulica 19.	3016
ČISTO ANGLEŠČINO
poučuje angleški častnik v p. Vprašati od 12. do 2. ure major Ross, Wildenreiner]eva ulica 8-III.	3977
JEZIKI
po individualni metodi! V 6 mesecih	tekoče	slovenski,
nemški, francoski ali laški. Zajamčen uspeh celo pri jezikovno nenadarjenih! Naslov v upravi.	3980
n
JŠostn
SEMIČEM
ALFRED MARINI
Maribor, Tržaška cesta “S®
m
Di
sl
3984	z	najmodernejšimi	preizkusnimi	aparati!
Pogodbena delavnica tvrdke General Motor
Nobenih skrbi več za zimo!
Karbopakete, trboveljski premog, bukova drva, suhe kolobarje
dobavlja po najnižjih dnevnih cenah in še tudi
svetli premog 100 kg
37 Din z dostavo na dom
I. Wašgand
nasl. H KOSI
FrančiSkanska ulica 1U
3989
pofisojermenlco,
krožno in stroj za rezanje re-melnov v dobrem stanju proda radi opustitve Franc Majdič-mlin.Vir, p. Dob priDomžalah.
21
op mm
NA NOVO USPELO
BSago za kostum® m plašče
v moderni vezavi
V©lra@n© blag® In barhanf
za obleke, v novih vzorcih
Flaneli
v veliki izbiri, za perilo, spalne jopiče in pižame
Zadeti, oliii m blag® za pos21@go
Nizke cene, kljub dobri kvaliteti Vam olajšajo nakup
Prosimo oglejte si naše izložbe!
preje F. »tigHIOirsCM
Maribor - Gosposka u§. 14
Naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je naš soprog, oče in svak, gospod
Franjo Kristl
zvaniinllt rit ž leEdnic v pok.
po dolgi mukepolni bolezni, v 65. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 23. septembra ob 16. uri na magdalensko pokopališče.
Maribor, Ljubljana, Graz, dne 22. septembra 1934.
Pozor mizarji!
Furn ri: oreh, črešnja, javor, hrast, bukev itd. Furmiri za vezat 2, 3 in 4 mm. Vse vrste dimenzije vezanih plošč ima vsak čas naprodaj
in
Straschii! in Faifeer
trgovina z lesom
Maribor, Pristaniška 8«
Telefon 20-51
aioboko ia.ui.il ortall. i Clf^t® }g @ | f! f |\ Sk"
Opravilna številka IX I 1525/34-8
Draibeni oklic
Dne 5. novembra 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Zrkovci vi. št. 313
Cenilna vrednost Din 7.944*—
Najmanjši ponudek Din 5*296
V	ostalem se opozarja na dražberji oklic, ki je nabit na
*	uradni deski sodišča v Mariboru.
eo
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 3. septembra 1934.
Opravilna številka IX I 169/ /.>1-9
Draibeni oklic
Dne 5. novembra 1934. ob 10. uri do pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
»7	Zemljiška	knjiga	Krčevina	vi.	št.	137
Cenilna vrednost Din 185.956*37 Najmanjši ponudek Din 92.978*19
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Srefko sodišše v Mariboru, odd. IX.,
dne 3. septembra 1934.
WSi
—.	,__.	.	SRAnioAn	* »sitni novi palači na oglu
Centrala: IVs ARI BOR Gosposke-Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
■
Najbolj varna naloiba denarja, kar jamil za vloga pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoienjem in z vso svojo davino moijo - ~ H ranil n I e a Izv rtu J a vse w denarno stroko spada/ole posle tožno In k u I a n S n o
Sprejema	'&ammiSauo^iniZ	Podružnica: CELJE ?u*Z&'tSlnkZ°nfan,in,
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.