•o
Its
iO
-O
SPODBUDNA ZGODBA
im
ÏV1 in
-r--
90,6 95,1 95,9 100,3
Slatinčani do Aninega dvora tudi z evropskimi novci
Verjame v delo in mestno jedro
Št. 76/Leto 67/Celje, 25. september 2012/Cena 1,30 EUR
□
U O
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Tolovaj Guzaj, ki snubi turiste
Radeška papirnica na poti v turške roke
Ob šentjurskem občinskem prazniku smo obiskali krajane Prevorja, ki so ponosni
na svojega kozjanskega rojaka Franca Guzaja. Čeprav je bil razbojnik, je s svojo	^	v v
dobrosrčnostjo in posluhom za malega človeka očaral veliko ljudi. Na Prevorju svoj	Zleb z vaše hiše
turistični razvoj stavijo prav na Guzajevo zgodbo, ki se začne pri hrastovem kipu ...	vabljiv za tatove
solčava - Bickin festival z modno revijo
ŠENTJUR - Nov vrtec za 119 otrok
ŽALEC - Rimska nekropola ne bo več propadala
TORKOVA REKREACIJA
Po trpljenju nastopi užitek
Evropske borilne veščine še vedno žive
Ob kip kozjanskega rojaka se je ob našem obisku postavil Mirko Pajek iz Prevorja.

4
Nani Poljanec je po ideji ureditve ljudskega muzeja prostor za svojo zbirko zdaj našel v Aninem dvoru. Ima najbogatejšo zbirko dinastije Ka-rađorđević, povezane tudi z Rogaško Slatino, na svetu.
Steklarstvo je gospodarska dejavnost, ki je ime Rogaške Slatine ponesla v svet. V steklarski zbirki je predstavljen proces izdelovanja kristalne vaze. Končni izdelek je takšen.
al	I	VI	I	■■■
Anin dvor zazivel v vsem sijaju
V kulturno-turističnem središču v Rogaški Slatini na ogled pet stalnih muzejskih zbirk
»Če je doslej veljalo, da nisi bil v Rogaški Slatini, če si nisi ogledal Zdraviliškega parka, lahko od danes v to zgodbo dodamo nov simbol, ki je primerljiv s parkom - Anin dvor,« je ob odprtju kulturno-turistič-nega središča s ponosom povedal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Anin dvor namreč na enem mestu združuje zgodovino, tradicijo in sodobnost mesta in občine, zagotovo pa bo postal tudi pomembna točka kulturnega in družabnega dogajanja.
Da je stavba, ki je domovanje našla na Cvetličnem hribu, nedaleč od Zdraviliškega parka in hotelov, tik ob garažni hiši Janina, dobila ime Anin dvor, ni naključje. Sveta Ana je namreč zavetnica Rogaške Slatine, ki na anino, 26. julija, tudi obeležuje svoj
Občina je Anin dvor, ki se razteza na 1.250 kvadratnih metrih, od ideje do gradnje uresničila v le treh letih. Pri projektu je tesno sodelovala s številnimi strokovnjaki, finančna realizacija pa ne bi bila mogoča brez sofinanciranja Evropske unije, ki je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevala skoraj 1,4 milijona evrov. Dobra 2,7 milijona evrov vredno naložbo je podprl tudi Slovenski regionalno razvojni sklad.
občinski praznik. Z Ano je prav tako povezana plesna prireditev, ki sega že v 18. stoletje in še danes velja za enega najpomembnejših plesnih dogodkov na Spodnjem Štajerskem, Anin ples. Zdaj je Ana dobila še svoj dvor.
Zdravilna voda in steklo
Središče Aninega dvora je prireditvena dvorana s približno 250 sedeži, v kateri obiskovalcu oči neprestano uhajajo predvsem pod strop. Z njega namreč visi okoli
3.500 kristalov Steklarne Rogaška. Dodaten vtis naredi še mogočna bela zavesa, ki obdaja dvorano, v njej pa je na več kot osem kilometrov jeklenih vrvi prepletenih še 5.100 steklenih izdelkov.
Anin dvor, ki ga je poleg slatinskega župana mag. Branka Kidriča namenu slovesno predal predsednik republike dr. Danilo Türk, bo ne le novo kulturno središče občine, temveč bo v njem zbranih tudi pet muzejskih zbirk. Predstavljajo najpomembnejše vidike da-
našnjega in nekdanjega življenja v Rogaški Slatini. Osrednje zbirke so seveda steklo, voda in zdraviliška dejavnost z znamenitim parkom, po čemer je mesto znano ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Župan Branko Kidrič je poudaril, da bodo zbirke zagotovo zanimive tako za domačine kot za obiskovalce iz sosednjih krajev ter turiste z drugih koncev Slovenije in iz sveta, saj bodo dobili vpogled v zgodovino in razvoj mesta in občine ter njune glavne značilnosti in zanimivosti. Za dodatno popestritev bodo
lahko obiskovalci razvoj zdraviliške dejavnosti spoznavali tudi preko interaktivnih zaslonov.
Prostor tudi za zbiratelja
Poleg stekla, zdravilne vode in parka sta v Aninem dvoru prostor našli tudi dve bogati zbirateljski zbirki. Prva je zbirka Švicarja Kurta Müllerja, zvestega obiskovalca Rogaške Slatine, ki je Zdravilišču Rogaška zapustil 40 tisoč listov obsegajočo grafično zbirko s številnimi podobami mesta.
Ob odprtju Aninega dvora so predstavili tudi kratek predstavitveni film Rogaška Slatina - občudovana od nekdaj. To je prvi film, ki celovito predstavlja mesto in občino, tako naravno in kulturno dediščino, turistične zanimivosti, zdravstvene storitve, kulinariko in gospodarstvo kot priložnosti za oddih in razvajanje ter za rekreacijo in šport. Film bo do prihodnjega poletja dobil še nekaj novih kadrov pokrajine v različnih letnih časih, nadgradili pa ga bodo še s prevodom v tuje jezike.
V kar tri manjše prostore pa je razdeljena bogata zbirka domačega zbiratelja in ljudskega ustvarjalca Aleksandra Jurkovi-ča, ki je marsikomu bolj znan kot Nani Poljanec. V tako imenovani domoznanski zbirki je razstavil stare predmete, povezane z Rogaško Slatino, obiskovalci prav tako podrobno spoznajo dinastijo Karađorđević ter si ogledajo podpise številnih znanih osebnosti, od Marije Terezije, Nikole Tesle in Jurija Gagarina do Petra Mankoča. »Nisem še uspel prešteti, koliko predmetov je razstavljenih, jih je pa okoli 1.250,« je povedal Aleksander Jurkovič. Če bodo obiskovalci med ogledom omagali, nič hudega. Okrepčali se bodo lahko v kavarni, mimogrede pa bodo lahko v Aninem dvoru kupili tudi spominke in z njimi glas Rogaške Slatine širili po svetu.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Us
-„yîga
-
m na ogled parkovna in gozdna drevesa.
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
3
Dobrodošel projekt
Na petkovem odprtju Aninega dvora se je zbralo veliko domačinov in tudi radovednežev iz bližnje in daljne okolice. Zaradi gneče si med sprehodom po zbirkah niso uspeli vsega podrobno ogledati, zato se bodo v Anin dvor zagotovo še vrnili. Kako pa ocenjujejo, kar so videli?
Sonja Koražija iz Rogaške Slatine
»Živimo na hribu nad Aninim dvorom in tako sem gradnjo pozorno spremljala, seveda z upanjem, da bo kaj lepega nastalo. In res je tako, zelo lepo je. Zagotovo je investicija zelo dobrodošla, saj je treba naše mlajše generacije poučiti, kakšno je bilo življenje nekoč. Zbirke so mi všeč, zelo sem vesela, da je upodobljeno znamenito sprehajališče Wandelbahn, ki ga ni več, ker so ga porušili. Jutri se bomo zagotovo vrnili in si podrobneje in v miru ogledali stvari, ker ne prenesem gneče.«
Anton Mikša iz Rogaške Slatine
»Odlično je, všeč mi je vse od a do ž, posebej pa sem vesel, da je v dvoru našla prostor zbirka stekla, ki prikazuje moj poklic, steklarstvo. 35 let sem delal v steklarni in danes me zelo skrbi, da bo steklarstvo v Rogaški propadlo. Zbirke, zbrane tukaj, bodo po mojem mnenju zanimive za domačine, zagotovo pa bodo privabile tudi veliko turistov. Tu je vse na enem mestu.«
Jani Pirnat iz Ljubljane »Zdi se mi zanimivo, da je Rogaška Slatina dobila stavbo, kjer se prepletata turizem in kultura, saj je po mojem mnenju v mestu to manjkalo. Zunanjost objekta je sicer markantna, ne zdi pa se mi impresivna. V notranjosti pa mi je zelo všeč Müllerjeva zbirka, ki je končno na enem mestu, zanimivo je prikazana tudi steklarska zbirka, prav je tudi, da je Nani Polja-nec dobil prostor za predstavitev svojega zbirateljstva. Upam, da bo tukaj redno prirejal tudi kakšne zanimive dogodke.«
Med »bickami«
SOLČAVA - Če bi se v nedeljo ustavil v Solčavi kdo, ki misli, da se iz volne izdelujejo samo »štrikani« puloverji, bi bil zagotovo precej presenečen. Na številnih stojnicah je bilo namreč mogoče videti sto in en način uporabe ustrezno predelane ovčje volne - od nakita in oblek do prevlek za avtomobilske sedeže in koša za smeti.
Na Festivalu ovčje volne Bic-ka, ki so ga v Solčavi pripravili drugič zapored, so domačini znova dokazali, da cenijo svo-
jo zapuščino. Okrogla miza o trženju ovc solčavsko-jezerske pasme, predstavitev knjige o ovcah in načinu solčavskega življenja, igrani prikaz pogovora nekdanjih pastirjev in zanimiva modna revija - vse to so spletli v zgodbo o ovci kot pomembnem delu preteklosti in tudi prihodnosti.
Kot so poudarjali na okrogli mizi, je avtohtona jezersko-solčavska pasma ovc posebej prilagojena razmeram okolja. Kot kaže, bo solčavska jagnje-tina kmalu na voljo v večjih
trgovskih centrih, več pozornosti pa bodo morali nameniti trženju drugih izdelkov. Kakovostno volno so ljudje dolgo uporabljali le za pletene izdelke, danes pa jo predelajo tudi drugače. Vrnila so se stara znanja polstenja - filca-nja, obogatena z modernimi pristopi, in izdelki so nadvse uporabni tudi za današnjo rabo. Polsteni copati, klobuki, obleke, modni dodatki, mila, igrače in spominki so narejeni ročno, z občutkom in ljubeznijo.
Za filcanje oziroma polstenje pravijo, da spodbuja kreativnost, iniciativnost, motivacijo, meditacijo, krepi sposobnost vztrajanja, oblikovanja z rokami, čut za tip. Je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, ki se v sodobni obleki uveljavlja tudi v modernem oblikovanju. Pri polstenju iz nepredene volne oblikujejo oziroma ustvarjajo vlaknovino, torej kompaktno in trpežno blago, ki ga ni mogoče parati. Uporabijo lahko tehniko po suhem načinu s pomočjo posebnih igel (uporablja se predvsem za manjše dekorativne izdelke) ter moker način polstenja, kjer s pomočjo vodo in mila ter mehanske obdelave dosežemo, da se vlakna zasidrajo druga v drugo in nastane polst, bolj domač izraz - klobučevina.
»Na Solčavskem se vse vrti okrog treh tem: solčavskega gorskega lesa, ovc in kulinari-ke. Tudi druge zgodbe bomo spletali v tej smeri,« je poudaril Marko Slapnik, direktor Centra Rinka. »Očitno se polstenje uveljavlja tudi v drugih krajih
Slovenije, veseli pa nas, da so na ta sončen dan prišli tudi gostje iz Avstrije in s Hrvaške. To dokazuje, da so odnosi in stiki med ljudmi zelo pristni - to je tisto, kar šteje. Hkrati se potem znanje in izkušnje prenašajo daleč naokrog.«	US
Marko Slapnik: »Končnih podatkov o letošnjem obisku v Logarski dolini in drugih krajih na Solčavskem še ni. Opazno je bilo, da se je v naših krajih oglasilo več enodnevnih gostov, manj pa je bilo nočitev. Preseneča pa veliko število tujih obiskovalcev v teh jesenskih dneh. Veliko je angleško govorečih, kar nekaj gostov pa je prišlo tudi iz ZDA. Pogosto se zgodi, da kdo pride samo po filcane copate ali kakšno leseno skledo. Očitno se je glas o volni in naših izdelkih razširil že daleč po svetu in to nas res lahko veseli.«
Črna točka tik ob vrtcu
Ob Mariborski cesti v Celju, tik ob tamkajšnjem vrtcu, je bila nekoč vrtnarija. Namesto lepo urejenih gred so bližnji stanovalci območje spremenili v parkirišče, odlagališče starih avtomobilov in odpadnega materiala. Tudi živali redijo na tem območju. Občina je že nekajkrat napovedala rušitev dotrajane stavbe in selitev stanovalcev v skladu s spremembo namembnosti tega prostora. Žal se ni zgodilo še nič, čeprav se vsi strinjajo, da tovrstno odlagališče ne sodi na območje ob eni glavnih prometnic v mestu, v neposredno bližino vrtca in sejemskih objektov. Zato z objavo v tej rubriki ponovno opozarjamo na problem.
TC, foto: GrupA
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Papirnica na poti v turške roke
Izklicna cena za znanega kupca
Bodo izdelavo papirja v Radečah nadaljevali Turki?
Pristojno sodišče v Celju je v petek, potem ko je prejelo soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov za prodajo Papirnice Radeče, objavilo sklep o prodaji, ki je podlaga za objavo javne dražbe. Izklicna cena bo 6,1 milijona evrov.
Po sklepu sodišča so v tej ceni nepremičnine, ki v naravi predstavljajo tovarniški kompleks papirnice; vsa osnovna sredstva in drobni inventar; blagovna znamka Radeče papir ter vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem družbe pri opravljanju papirniške dejavnosti.
Kot je pojasnil stečajni upravitelj Borut Soklič, bo po pravnomočnosti sklepa o prodaji, kar bo, seveda če se kdo od upnikov ne bo pritožil, 15 dni po objavi, razpisal novo javno dražbo. To pomeni, da bi ta lahko bila razpisana v začetku novembra. »Takrat pričakujem, da bodo kupci vplačali tudi varščino, kar bo hkrati že pomenilo, da je papirnica prodana,« je dodal Soklič. Upravitelj namreč pričakuje, da se bo dražbe udeležilo tudi turško podjetje Saray iz Ankare in kupilo radeško papirnico,
saj je turškemu kupcu prilagojena tudi izklicna cena.
Družba Saray, ki je tudi dejavna na področju pa-pirništva in tiskanja, je pri zbiranju nezavezujočih ponudb, ki so se nanašale na odkup celotne radeške papirnice, sicer ponudila 15,4 milijona evrov za papirnico. Ob tem so Turki izrazili željo, da si pridržijo pravico do spremembe nakupne cene, ker do julijskega odpiranja nezavezujočih ponudb še niso opravili skrbnega pregleda poslovanja družbe.
Po opravljenem skrbnem pregledu papirnice naj bi Turki ugotovili, da bo treba zgraditi novo čistilno napravo in zagotoviti denar za še nekatere naložbe. Zato naj bi prvotno ceno znižali na približno šest milijonov, kolikor je zdaj tudi izklicna cena. V turški družbi so že pred časom napovedali, da so pripravljeni kupnino plačati v 150 dneh po podpisu pogodbe, pomembno pa je, da name-
ravajo znova »zagnati« proizvodnjo papirja v Radečah.
Papirničarji v pričakovanju
Takšne so zaenkrat napovedi, čeprav se ne ve, koliko nekdanjih papirničarjev bo imelo delo, če se bodo stroji znova oglasili. Sicer večina še prejema nadomestilo za čas brezposelnosti. Po podatkih celjskega zavoda za zaposlovanje se je po stečaju papirnice na uradu za delo v Laškem v evidenco brezposelnih prijavilo 159 oseb, zdaj pa jih v evidenci vodijo še malo več kot sto, saj se je nekaj delavcev odjavilo, nekateri so našli novo delo, nekaj se jih je upokojilo.
Dokončno so se izjalovili tudi velikopotezni načrti občine, ki je želela preko komunale ustanoviti podjetje in znova »zagnati« papirnico. Občina se je umaknila takoj, ko so svojo ponudbo oddali Turki.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (arhiv NT)
Upniki družbe Radeče Papir so prijavili za več kot 91 milijonov evrov terjatev. Soklič jih je priznal manj kot polovico, pogojno jih je priznal za malo več kot 14 milijonov, ostale pa prereka.
Teš kot zanesljiv energetski steber
Daljše sušno obdobje je vplivalo tudi na poslovanje Holdinga Slovenske elektrarne, večinskega lastnika šoštanjske termoelektrarne in velenjskega premogovnika.
HSE je v prvem polletju ustvaril 944 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, dobiček pa je nižji od pričakovanega in znaša 13 milijonov evrov. V holdingu so v prvih šestih mesecih ustvarili 41 odstotkov več kot v enakem obdobju lani oziroma 21 odstotkov več, kot so načrtovali. S poslovanjem se je seznanil nadzorni svet HSE, ki je potrdil tudi revizijo noveliranega investicijskega programa za
šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Tega bodo zdaj poslali pristojnim organom v nadaljnjo obravnavo. Kot poudarjajo nadzorniki, se je zaradi zamika pri pridobitvi državnega poroštva za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke za šesti blok precej povečala založenost HSE.
Pri tem je vlada sprejela pobudo za pogajanja in sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in EIB za del kredita v znesku 440 milijonov evrov. Gre za kredit, ki ga bo pri banki najel Teš za financiranje bloka 6. Šoštanjska termoelektrarna je največja elektrarna v slovenskem elektroenerget-
VSAK ČETRTEK ob 12,15
F m
rachccelje
OvïAn ttiKitn
amevr
POGLED! |U6J)S
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 j 90.fi MHz
skem sistemu tako po letni proizvedeni količini električne energije kot tudi po inštalirani moči. Od leta 2003 do 2010 znaša povprečna letna proizvodnja elektrarne več kot 3.700 GW/h. S povprečnim deležem proizvodnje električne energije v Sloveniji, ki je skoraj 35-odstoten, predstavlja Teš pomemben energetski steber za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Blok 6 bo postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke. Po njegovi gradnji bo blok 5 prešel v hladno rezervo in bo obratoval le v primeru dodatnih potreb po električni energiji v Sloveniji.
US
Vstopnice po le 19 € so na voljo samo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje!
Slabo in še slabše
V	Sloveniji odmeva napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je dodatno znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda (BDP). Namesto spomladi napovedanega 0,9-odstotnega skrčenja gospodarske aktivnosti se nam letos obeta kar 2-odstotni padec.
V	letu 2013 se bo BDP znižal še za 1,4 odstotka, napovedujejo v Umarju. Šele leta 2014 bi lahko beležili skromno gospodarsko rast. K padcu obsega BDP bodo precej prispevali dejavniki domačega okolja, pozitivno pa bo k rasti še naprej prispeval izvoz. Po skromni rasti v preteklih letih se bo obseg zasebne potrošnje letos znižal prvič od izbruha krize, zaradi javnofinančne konsolidacije se bo ponovno zmanjšala tudi državna potrošnja,
medtem ko se bo obseg investicij skrčil že četrto leto zapored - padec bo 9-odstoten. Poslabšane razmere bodo spremljale tudi razmere na trgu dela, saj naj bi bilo po napovedi Umarja prihodnje leto v Sloveniji že 120 tisoč brezposelnih.
Ob tej pesimistični napovedi v Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bo padec slovenskega BDP še večji. »Zaradi javnega varčevanja in splošne negativne klime se manjša zasebna in državna potrošnja. Upanje, da bi se lahko domače povpraševanje v doglednem času bistveno okrepilo brez delujočega gospodarstva, je naivno,« je ocenila izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek.
US
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem ...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Jubilej šolske stavbe
CELJE - S prireditvijo Naših sto so na Gimnaziji Celje -Center v petek proslavili 100-letnico šolskega poslopja, do konca leta pa se bo v okviru celoletnega praznovanja zvrstilo še nekaj prireditev.
Gimnazijo Celje - Center v tem šolskem letu obiskuje malo manj kot tisoč dijakov v programih splošne gimnazije, umetniške gimnazije likovne smeri in predšolske vzgoje. Šolo odlikujejo dobri rezultati na maturi, tekmovanjih in izjemno pestra ponudba obšolskih dejavnosti, saj ima kar po tri pevske zbore in in-štrumentalne zasedbe, enega najboljših debatnih klubov v Evropi, slovensko in angleško gledališče, kluba zgodovinarjev in ljubiteljev gledališča, spletno uredništvo, fotoklub, improligo ... Prav tako se z vidnimi uspehi ponaša tudi II.
OŠ Celje, ki je bila del šolskega življenja v Kosovelovi ulici 1 vse do leta 1974. Ta šola je namreč kot druga osnovna šola v Sloveniji prejela najvišje stanovsko priznanje Blaža Kumerdeja.
V jubilejnem letu je zaživelo Društvo Gimnazije Celje - Center, ki vključuje nekdanje in današnje dijake ter vse prijatelje te šole, aktivno pa se je vključilo tudi v pripravo petkovega praznovanja. Tega so v celoti prevzeli v svoje roke mladi in ga zasnovali kot med-generacijski preplet različnih dejavnosti, ki so ga končali z velikim koncertom nekdanjih in sedanjih glasbenih skupin šole, medgeneracijskega zbora ter z zaključno zabavo v stari telovadnici, kjer so dolga leta prirejali legendarne šolske plese.
IS, foto: SHERPA
Ravnatelja obeh šol Igor Majerle in Igor Topole sta za začetek praznovanja ob svetovnem dnevu miru na šolskem dvorišču posadila drevo.
V petek je zaživel nov šolski spletni časopis spletko. gcc.si, v okviru praznovanja pa pripravljajo še oktobrski dobrodelni koncert za pomoč dijakom iz socialno
šibkih družin, novembra slavnostno akademijo v Narodnem domu in decembrski praznični vrvež v šolskih prostorih.
Utrip mestnega jedra je utrip našega življenja
Frizerka Aleksandra Levert svojo zgodbo o uspehu gradi na predanosti svojemu delu in Celju
»Povsod eno stokanje, vsi nekaj zapirajo, zmanjšujejo obseg dela, vi pa širite salon ...« je bila pripomba, zaradi katere smo postali pozorni na frizerko iz Gosposke ulice v Celju Aleksandro Lever. Energična svetlolaska se s krizo očitno ne obremenjuje preveč. »Živim za svoje delo in se vsak dan zavedam, da je vsa skrivnost v zadovoljnih strankah, ki se pri meni dobro počutijo. Ne bom obogatela. Morda ne bom uspela odplačati kredita. Ampak v poslu nisem, zato da bi nekaj poskušala. Naredila bom čisto vse, kar se da.«
Aleksandra je ena tistih blagoslovljenih ljudi, ki so v življenju našli svoje poslanstvo. Užitek jo je poslušati, ko govori o svojem poklicu. Že davno si je nehala ustvarjati iluzije, da ima službo. »To je pač način življenja, ki sem mu predana tudi pozno zvečer, ko iščem nove ideje
na spletu, in v nedeljo zjutraj, ko se oglašam na telefon in usklajujem termine.« Včasih jo kdo pomiluje, češ kako je pridna in uboga, ko ves čas dela. To jo vedno znova vrže pokonci. »Predstavljajte si, da bi lahko ves čas počeli nekaj, kar počnete najraje na svetu, in bi vam za to še
Aleksandra Levert (na sredini) s sodelavkama. »Brez dobre ekipe je težko in vesela sem, da dekleti razumeta mojo poslovno filozofijo. Izvrstno delata, pustim jima proste roke, pomemben se mi zdi samo pristop. Tu pa ne sme biti kompromisov.«
plačali. Imam se za zelo srečnega človeka.«
Je pa res, da takšen projekt brez široke podpore družine ne bi bil mogoč. »18 let sem bila zaposlena in zelo zadovoljna. Potem me je partner spodbudil, da bi morda namesto najemnine za stol plačevala kredit za nekaj svojega. Najprej je bil šok. Še nikoli v življenju nisem kupila nepremičnine ali se šla česa tako velikega, a ker je velikodušno prevzel nase večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, sem se odločila.« Začela sta z majhnim prostorom, zdaj pa sta z dokupom vse skupaj bistveno povečala in razširila. »Pri meni so stranke več ur. Tudi prostor mora biti tak, da se dobro počutijo in vsestransko izkoristijo čas za razvajanje.«
Pravi kupec nima vedno tudi največ denarja
Lastnik hiše v Gosposki ulici jima je lokal prodal, ker je čutil njuno odločnost in predanost, hkrati pa je zaupal, da bo Aleksandra znala pripeljati stranke in bo stavba, posledično pa tudi ulica živela. »Vem, da bi lahko za lokacijo iztržil bistveno več. Zato sem hvaležna, da je izbral naju, ker sva predstavljala potencial. Ja, časi so težki. Če prodajaš vile in avtomobile, ti verjetno res ni lahko. Po drugi strani je tudi frizer v teh časih razkošje. Nihče ne pride k meni s ceste, slučajno. Ko pa že pride, pričakuje oseben pristop, nove ideje in strokovnost. Človeku se moraš posvetiti v popolnosti, to je tisto, kar se je v naši stroki
v zadnjih letih najbolj spremenilo.« K nekomu, ki bi vas slepo ubogal, kar se tiče vaše pričeske, se gotovo ne bi prav dolgo vračali. Je pač tako, da se marsičesa o svojih laseh niti sami ne zavedamo. »Pričeska je samo pika na i, ki pa je odločilna za kup drugih reči. Tudi za dobro samo-podobo in samozavest. Pomembno je, kakšne lase ima nekdo, kako se oblači, kaj v življenju počne, koliko časa nameni negi las, kako dolgo se je vsako jutro pripravljen ukvarjati z njimi.« Sicer pa je vse to nekaj, kar ima Aleksandra že skoraj za poklicno deformacijo. »Se mi zgodi, da pridem v kakšen urad, kjer mi gospa razlaga birokratske postopke. Meni pa gredo njena pojasnila kar nekako mimo, saj me stiska pri srcu zaradi njenih krepastih las. Ne morem si pomagati. Bila sem ena redkih generacij, ki je morala za frizersko šolo opraviti sprejemni izpit. Enostavno sem se odločila, da ga bom opravila. Nič drugega nisem hotela početi v življenju. Nekaj let sem čakala, da me bo navdušenje minilo. Pa na srečo še vedno pri vsaki stranki začutim isto vznemirjenje v želodcu in občutek neskočne ustvarjalne svobode.«
Kar more, kupi v mestnem jedru
Aleksandra je z leti praktično zrasla s starim mestnim jedrom. Tu se dotaknemo zgodbe, kjer težko ostane ravnodušna. »Zelo sem pripadna mestu. Vse, kar lahko kupim tu, ku-
pim tu. Mi niti slučajno ne pade na pamet, da bi stopila v podobno trgovino v trgovskem središču, če jo imamo v mestu. Medu ne kupim nikjer drugje kot pri gospe čez cesto. Vsako jutro se pozdraviva, se videvava. Kdo naju bo podprl pri delu, če ne bova druga drugo?« Enako je s čevljarjem, z gostincem, s čistilnico in z vsemi v isti ulici. »Pogrešam skupne projekte, modne dogodke, ki bi za kakšen dan sicer ohromili promet, ampak poskrbeli za človeški utrip, ki ga v mestu tako manjka. Če se bomo sprijaznili s spalnim naseljem, se pač bomo. Dobro pa ni. Prihajajo namreč meseci, ko te je že pozno popoldne skoraj strah hoditi po opustelih mestnih ulicah. A če je po tolikih drugih mestih lahko drugače, zakaj ne bi bilo mogoče tudi v Celju?« Kot pravi Aleksandra, je tudi življenje mestnega jedra odvisno samo od sodelovanja in naše pozitivne energije. In mesto že zdaj premore veliko ljudi, ki se izjemno trudijo. »Pri mojem delu se ta filozofija fizično čuti na vsakem koraku. Tudi če sem po napornem delu utrujena, sem polna energije. Delo pač tako deluje name. Všeč mi je, ko imam občutek, da se ljudje okrog mene napajajo iz moje energije. Sicer pa je v vsako stvar treba vlagati. V osebno razmerje, v odnos s stranko, nenazadnje tudi prostor oziroma mesto, v katerem živiš. In v dobrem se vse vrača,« zaključi Aleksandra.
StO, foto: SHERPA
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
V Hruševcu slovesno
Odprtje vrtca so zaznamovali otroci in zaposleni, ki so vrata vrtca prestopili že v začetku šolskega leta.
ŠENTJUR - Pri osnovni šoli Hruševec so v petek namenu slovesno predali nov vrtec. V njem je v šestih oddelkih prostor našlo 119 otrok, občina pa je z naložbo zadostila visokim zakonodajnim standardom na področju predšolske vzgoje in skoraj »počistila« čakalno vrsto.
Še aprila je bilo na čakalni listi za vpis otrok v enajst enot šentjurskega vrtca 137 malčkov, prvega septembra - po odprtju vrtca v Hruševcu - jih je bilo le še osem. Kot pravijo na občini, so med njimi le trije otroci iz šentjurske občine, a tudi zanje bi prostor lahko našli, a ne v želenih oddelkih. Nekaj prostih mest tako ostaja še za otroke, ki bodo starostne pogoje za vstop v vrtec izpolnili v prihodnjih mesecih. Na občini sicer ugotavljajo, da je število otrok, vključenih v predšolsko vzgojo, v zadnjih sedmih letih naraslo za kar 62 odstotkov.
Varčen in sodoben
Nov pritlični vrtec v Hruševcu je zgrajen po principu niz-koenergijske gradnje, s talnim gretjem, s kolektorji sončne energije, prezračevanjem z rekuperacijo zraka ter z zbiranjem deževnice za splakovanje sanitarij. Do konca leta bodo po napovedih na strehi vrtca postavili še sončno elektrarno za proizvodnjo električne energije. V okviru projekta - vrtec je povezan s šolo - je občina obnovila tudi del obstoječih prostorov osnovne šole. Nekaj so jih preuredili za namene šole, v drugih pa je svoj prostor našla uprava šentjurskega vrtca, ki je doslej bivala v enoti Pešnica. Obnovljena je tudi kuhinja, namenjena tako vrtcu kot šoli. Ob naštetem je ob vrtcu zraslo moderno igrišče, ločeno od ostalih javnih igrišč. Vključuje štiri ločene igralne površine z igrali, primernimi za različne starostne skupine. Ob igrišču so tudi sanitarije.
AD
Foto: arhiv Občine Šentjur
Navdušeno staro in mlado
Pikin festival presegel vsa pričakovanja
VELENJE - Pikin festival, ki je tudi največji otroški projekt Evropske prestolnice kulture, je v sedmih festivalskih dneh obiskalo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Organizatorji so pripravili kakovosten in bogat festivalski program, ki je tokrat minil pod sloganom Pikasta kultura.
Na različnih prizoriščih v Velenju so že od septembra pripravljali festivalske dogodke, v sedmih festivalskih dneh pa so lahko otroci ustvarjali v
130 ustvarjalnih delavnicah, se zabavali ob več kot sto plesnih, glasbenih, gledaliških, pouličnih in lutkovnih predstavah na kar sedmih festivalskih odrih, obiskali Pikino vilo Čira-Čara in umetniške četrti v Pikinem mestu, skozi različne pedagoške programe spoznavali razsežnosti kulture, uživali ob vožnji z gusarsko ladjico po Velenjskem jezeru in drugih Pikinih pustolovščinah, obiskali Pikin kino ali pa se pridružili Pikinemu
pohodu, taborniški avanturi, jadralni regati ...
Na sobotni zaključni Pikini zabavi, udeležil se je je tudi predsednik države dr. Danilo Türk, so podelili tudi najvišja festivalska priznanja - zlate pike. Za najboljšo predstavo letošnjega festivala so razglasili muzikal Aladin v produkciji Festivala Velenje in v režiji Ajde Valcl. Zlate pike so prejeli še: Plesni teater Velenje za predstavo Pika praznuje rojstni dan, Nuša Železnik iz OŠ Polzela za zmago na Piki-nem fotografskem natečaju, dijakinji Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Simona Romih in Anja Jer-nejšek za zmago na Pikinem cvetličarskem tekmovanju, pionirke PGD Andraž nad Polzelo ter pionirji PGD Ljutomer za zmagi na Pikinem gasilskem tekmovanju ter Aljaž Flis kot zmagovalec Pikine jadralne regate.
BS
Foto: SHERPA
Največji otroški festival v Sloveniji je letos obiskalo več kot 100 tisoč ljudi.
»Letošnji Pikin festival je bil zaradi vključenosti v projekt EPK vsebinsko še bogatejši in bolj mednarodno obarvan. Letošnja Pikina ambasadorka - španska veleposlanica v Sloveniji Anunciada FernAndez de Cdrdova - je festivalskim dogodkom dodala poseben čar. V sklopu festivala smo postavili izjemno razstavo nagrajenih slovaških ilustracij, na festivalu smo gostili predstavnike Švedske, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije... Rekorden obisk festivala in številne pohvale obiskovalcev, so največja nagrada organizatorjem,« je ob zaključku festivala dejala Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki je organizator Pikinega festivala.
Vse o Slivnici
Pozno spomladi je v založbi Gracer izšlo monografsko delo Lojzeta Seliča z naslovom Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde.
V tem delu avtor, ki je v Slivnici preživel otroštvo, postavlja nekak spomenik rojstnemu kraju. Le malo je krajev in vasi, ki bi se lahko ponašale s tako obsežno monografijo. Na kar 440 straneh Selič piše o zgodovini tega kraja, prelomnih trenutkih, nastanku župnije, prvi šoli v kraju, prvih krajevnih pridobitvah, celo o danes malo znanem tamkajšnjem
rudniku in o času pred drugo svetovno vojno in o vsem, kar je po njej v kraj prinesla povojna partijska nadvlada. Knjigo konča z nekaterimi pričevanji in osebnimi zgodbami znanih krajanov.
Navdih za obsežno delo je Selič dobil ob prebiranju stričevega dnevnika, ki ni bil nikoli objavljen. Gradivo je zbiral dolga leta po domovih v Slivnici, v cerkvenih in nadškofijskem arhivu, v Zgodovinskem arhivu Celje in drugod. Četudi je bilo gradiva razmeroma malo, ga je spretno povezal v zgodbo o kraju.
Lojze Selič bo svoje delo prvič javno predstavil v sredo ob 18. uri v domu sv. Jožefa nad Celjem in v soboto še v rodni Slivnici.	BS
V""
Prostovoljstvo
V letu 2012 nadaljujemo s predstavljanjem prostovoljcev i različnih področij življenja in tako spreminjamo svet - ha boljše!
r Predlagajte prostovoljca
iz svojega kraja 1
Pišite na tednik:® nt-rc.si
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
Rimska nekropola ne bo več propadala
Rimska nekropola praznuje 60-letnico najdbe
ŽALEC - V arheološkem parku v Šempetru v Savinjski dolini so pred dnevi obeležili 60-letnico odkritja tamkajšnje rimske nekropole. S slovesnostjo so opozorili javnost na enega najpomembnejših arheoloških najdišč ne samo v Sloveniji, temveč tudi v srednji Evropi.
Rimsko nekropolo so domačini odkrili povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku nepričakovano naleteli na marmornat kip sedeče ženske. Da so se rimski spomeniki ohranili vse do danes, se je po besedah direktorja Pokrajinskega muzeja Celje Staneta Rozmana treba zahvaliti povodnji v 3. stoletju, ki je spremenila tok Savinje, ob tem pa porušila spomenike v strugo, kjer so bili zakopani stoletja.
Pridih muzeja in doživljajev
Ker spomeniki v zahodnem delu Rimske nekropole vse od leta 1960, ko so v Šempetru uredili arheološki park, stojijo na prostem, so močno izpostavljeni vremenskim vplivom, kot so zmrzal, onesnaženost zraka in kisel dež, zato propadajo. Vzhodni del z rimsko cesto pa je potreben kulturne oživitve, saj je vsebinsko neurejen in zato tudi neustrezno predstavljen javnosti. Turistično društvo Šempeter, ki opravlja z nekropolo pod strokovnim vodstvom Pokrajinskega muzeja Celje, in Občina Žalec si poleg tega želita urediti tudi varen prehod med obema deloma, da bi obiskovalci lahko nemoteno prehajali z ene strani na drugo.
Pred dnevi so na Občini Žalec predstavili projektno nalogo, s katero bodo kandidirali za državna in evropska finančna sredstva za dolgoročno prostorsko ureditev arheološkega parka. Rimska nekropola naj bi tako postala kombinacija muzejskega in kulturno-doživljajskega parka. Nekropolo naj bi prilagodili potrebam sodobnega obiskovalca, zato bi poleg klasičnih izobraževalnih vsebin park nudil tudi razvedrilo. Poleg zaščite spomenikov si želijo urediti vstopni center v nekropolo, kjer bi bil lahko multimedijski center. Na Občini Žalec verjamejo, da se bodo ob praznovanju 70-letnice nekropole že veselili velike pridobitve, ki bo privabila še več obiskovalcev. Rimsko nekropolo letno obišče 8 tisoč ljudi, pred gradnjo avtoceste mimo Šempetra pa je arheološki park obiskalo tudi do 15 tisoč ljudi letno.
ŠO
Foto: TT
Slavnostna govornika sta bila župan Občine Žalec Janko Kos (na fotografiji) in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman.
ZVESTI NAROČNIKI
V Škalcah se je ohranil peček
Na obisku pri bralcu Darku Krošlu v čudoviti vinogradniški pokrajini
V	Škalcah nad Slovenskimi Konjicami je tako lepa pokrajina, da ji je težko najti podobno. Kamor seže oko, so skoraj sami vinogradi, med njimi lepo obnovljen vinogradniški dvorec, med vinogradi so celo našli prostor za igrišče za golf. V tem zanimivem kraju smo med akcijo Zvesti naročniki obiskali bralca Darka Krošla.
V	tej lepi vinogradniški pokrajini je skoraj težko najti koga, ki ne bi imel vinograda ali v njem vsaj delal. V Krošlovem vinogradu so v preteklih dneh zgodnje sorte že potrgali. »Letošnja letina je res hitra, da bi grozdje kdaj tako zgodaj trgali, ne pomnim,« je povedal Darko Krošl, ki je v srednjih letih. Zgodnje sorte so delno že potrgali. »Kakovost je dobra, sladkorna stopnja prav tako. Po količini je grozdja malo manj kot lani, vendar ga je več kot prejšnja leta,« je ugotavljal vinogradnik Kro-šl. Med zgodnjimi sortami je pri Krošlovih posebnost zelo stara sorta peček, ki jo je Krošlov oče posadil že pred drugo svetovno vojno.
Ta sorta ni bila prav pogosta niti v starih časih, danes Darko ne pozna nikogar, pri katerem bi se ohranila.
Dela mu ne zmanjka
Vinogradniških nadlog v Škalcah seveda ne manjka. Letos je bila v Krošlovem vinogradu manjša toča, ki se je pojavila na začetku rasti, zato ni bilo veliko škode, nekaj toče je bilo tudi lani. Zadnja hujša toča, ki jo bodo dolgo pomnili, je bila pred osmimi leti, ko je uničila skoraj ves pridelek ter celo poškodovala stavbe. Na hiši je streho uničila delno, na gospodarskem poslopju v celoti.
Darku Krošlu dela ne zmanjka ne v vinogradu ne drugod na manjši kmetiji. Poleg dela v službi seveda, ki ga kot elektrotehnik opravlja v Mariboru, zato je njegov dopust vedno delovne narave. Če je že kaj prostega časa, ga posveti lenarjenju, kot se je pošalil. Ljudje so imeli včasih več časa, bilo je manj hitenja in takrat je Darko Krošl igral v ekipi v občinski ligi malega nogometa, z eki-
po Škalc seveda. Nogometaši v ekipi, ki so jo sestavljali vaški sosedi, so bili v ligi razmeroma uspešni. »To je za nas pomenilo sprostitev, zabavo in druženje. Prijetno smo združili s koristnim,« ima lepe spomine. Igral je kar petindvajset let.
»Med športom imam najraje nogomet, po televiziji prav tako rad gledam rokomet,« je povedal o dveh najljubših športnih panogah. V naročenem Novem tedniku zato rad prebira športne novice, prav tako novice s Konjiškega. Pokojni oče, ki je naročil Novi tednik, je imel posebno rad križanke, to je nasledil tudi sin Darko. Večkrat uspe rešiti celotno križanko; tudi male oglase rad pregleda. Časopis prav tako rada prelista njegova soproga.
V čudovitih Škalcah se Darko Krošl nasploh dobro počuti. »Blizu mesta živimo in ravno prav daleč od njega,« je povedal na koncu. Nad fotografiranjem za časopis ni bil preveč navdušen, zato smo namesto njega slikali prelepo vinogradniško pokrajino, v kateri živi in dela.
BRANE JERANKO
Pogled na čudovito vinogradniško pokrajino v Škalcah nad Slovenskimi Konjicami, kjer smo bili na obisku pri enem od zvestih naročnikov.
Kipi, ki to več niso
V Galeriji sodobne umetnosti Celje tretji del razstave Kiparstvo danes
Center sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje je pred tremi leti začel niz štirih razstav, s katerimi ponuja vpogled v stanje in dela sodobnega kiparstva v Sloveniji. Prvi pregledni razstavi je lani sledil vpogled v sodobne trende, izražen zlasti z izbiro nenavadnih materialov. Tako smo lani videli nekaj pravih posebnosti, od kipov iz svinjske masti do drugih iz kot piš lahkih materialov, zvočnih in drugačnih skulptur. Tema letošnjega pregleda je Nova renesansa in transhumanizem, ki se osredotoča na sodelovanje in presečišča umetnosti in znanosti.
Avtorji, združenih v pet skupin, predstavljajo pet postavitev, ki jim v splošnem razumevanju kiparstva le težko rečemo kipi, saj to niso več dela, ki bi bila na ogled predvsem na javnih površinah. Kustosinja razstave Irena Čerčnik pravi, da skušajo s serijo vsakoletnih razstav Kiparstvo danes predstaviti sodobne kiparske raziskave in prakse. »Zlasti želi-
mo poudariti, da kiparstvo dandanes ni več omejeno na svoj lasten, zaprt medij, ampak se je njegovo polje zelo razširilo in stopa v stik z drugimi mediji in drugimi disciplinami.« Kljub temu, da v galerijskih prostorih in na javnih mestih še vedno najdemo klasične figure in skulpture, lahko znotraj današnjega pojma kiparstvo zagledamo ob klasični še živo figuro, morda v brez-težnostnem prostoru, da o uporabi materialov sploh ne govorimo. »Materiali so lahko klasični, lahko pa tudi kot na tej razstavi živi, lahko je to človeška molekula ali še kaj.«
Leta so na kulturalizaciji vesolja gradili Dragan Živa-dinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič (na sliki), ki si že leta, zdaj tudi s pomočjo novega centra v Vitanju, prizadevajo, da vesolja ne bi razumeli le kot prostor militarizacije in komerci-alizacije, temveč tudi drugače: kot prostor različnih možnosti, med drugim kot prostor umetnosti. Robertina Šebjanič in Špela Pe-
trič, po osnovni izobrazbi umetnica in biologinja, predlagata skozi svoje delo na razstavi subverzivno stvaritev transvrste človeka in alge. Vprašanj politik nad življenjem in telesom se dotika tudi Maja Smrekar. Njeno razmišljanje predstavlja scenarij, po katerem se človeštvo sooča s svetovnim primanjkljajem hrane. Tokratni preživetveni načrt izkorišča človekov potencial proizvodnje molekul za prehrambne namene. V projektu Polone Tratnik Miceliji gob pa avtorica s sodelavci raziskuje kompleksnejše biološke strukture, ki človeka učijo o inteligentnem delovanju in družbenem strukturiranju. Tako so ob odprtju razstave obiskovalcem ponudili pečene gobe, ki so zrasle iz njihovih skulptur. Skupina API na razstavi predstavlja družino vodotesnih modularnih prenosnih računalniških snemalnih naprav z izjemno majhno porabo energije, ki beležijo osnovne podatke o vremenu, položaju in gibanju.
Že skromen opis razstavljenih projektov kaže na tesno povezanost znanosti in umetnosti s tudi povsem uporabnimi vidiki. »V sodobni umetnosti se je začelo dogajati, da centri spodbujajo in vabijo umetnike, naj se ukvarjajo z znanostjo. Tudi znanstveni centri so v tem pogledu vse bolj odprti, pri nas zlasti Institut Jožefa Stefana. Takšno sodelovanje odpira v umetnosti nove poti in nepričakovane možnosti,« pravi Irena Čerčnik.
Razstava bo v galeriji sodobne umetnosti na ogled do 28. oktobra in že zdaj vzbuja pričakovanje in radovednost, kaj bo prinesla zadnja iz serije štirih razstav Kiparstvo danes, ki jo bodo pripravili prihodnje leto.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog, pravzaprav teoretična študija in temeljit opis razstavljenih del.
Razbiti spomini na festival
V	tekmovalni del festivala slovenskega filma, ki se bo v Portorožu začel prihodnji četrtek, se je uvrstil tudi kratki igrani film Razbiti spomini, ki so ga letos spomladi v režiji Tomaža Krajnca predstavili dijaki I. gimnazije v Celju. Dosežek je izreden, a ne preseneča, saj je ta kratki film že dobil nagrado na festivalu NOFIŠ - Novomeške filmske šole.
V	tekmovalni program slovenskega filmskega festivala se je film uvrstil v močni konkurenci, saj je na natečaju
sodelovalo 130 filmov, med katerimi je bilo 34 celovečernih, 20 srednjemetra-žnih ter 76 kratkih filmov. Posebnost pri ustvarjanju tega filma je bilo sodelovanje poklicnih igralcev in dijakov gimnazije. Marko Radosavljević, ki je na gimnaziji profesor likovne vzgoje, sicer pa velik ljubitelj in poznavalec sedme umetnosti, je kot producent filma k ideji pritegnil Tomaža Krajnca in navdušil še tri poklicne igralce Slovenskega ljudskega gledališča - Barbaro Vidovič, Lučko Počkaj in Branka Završana. Film,
ki je nastal po zgodbi dijakinje Alme Mudri, odlikuje aktualna življenjska zgodba, v kateri se staršema otrok, ki jima grozi gimnazijski ukor, ponovi njuna ljubezenska zgodba dijaškega življenja.
Pri filmu so sodelovali še dijaki Tea Kordiš, Darjan Čerenak, Neža Strenčan in Žan Grad, mentorici sta bili Klara Pa-všer Stropnik in Adriana Požun Pavlo-vič. Avtorsko glasbo za film je prispeval mlad skladatelj Leon Firšt.
ŽB
Ženske zgodbe, ki niso le indijske
Pred kratkim sem zasledila vest, da je Plesni teater Velenje pripravil predstavo z naslovom Ženski kupe. V gib je prenesel istoimenski roman indijske pisateljice Anite Nair, ki mi je ostal v spominu kot zanimiva pripoved o petih ženskah, ki se srečajo na vlaku, v kupeju, namenjenem ženskam.
Rdeča nit je zgodba petinštiridesetletne samske davčne uradnice Akhile, ki mora po očetovi smrti prevzeti skrb za družino. Kljub temu, da mora ženska v indijski družbi biti naprej podrejena očetu, nato možu, kot vdova pa sinovom, prevzame Akhila moško vlogo skrbnika družine. Ko spozna, da je družina ne potrebuje več, se odloči ponovno najti svojo žensko plat in zaživeti samostojno življenje. Vendar je to v Indiji za žensko skoraj nemogoče. Tudi sama je v dvomih. Odloči se odpotovati v obmorsko mesto, da bi premislila o svoji nadaljnji poti. Kupi si vozovnico za spalnik v posebnem ženskem kupeju. Ti so bili nekoč običajni za indijske vlake. V njem sreča sopotnice različnih starosti, ki prihajajo iz različnih družbenih okolij. Pripovedujejo si o odnosih z možmi, s prijatelji, z materami in otroki, o svojem življenju, ljubezni, bolečini in zmagoslavju.
Janaki je najstarejša med njimi. Poročila se je pri 18 letih in poroka je bila dogovorjena. Kljub temu je z možem že 40 let srečna. Moti jo le, da njen mož vsak večer v kopalnici izvaja isti ritual. Prijazna ljubezen je to, ugotovi sama. Druga, Margaret Shanti, je učiteljica kemije, njen mož pa naduti ravnatelj šole. Zaljubi se vanj na prvi pogled, toda izkaže se, da je dvoličen. Od nje celo zahteva, da splavi, ko zanosi, češ da še ni pravi čas za otroka. Učence v šoli kaznuje tako, da imajo vse življenje travme. Margaret ga postopoma spremeni v debeluha, odvisnega od hrane in od nje, da bi razžrla njegovo samospoštovanje in s tem svet rešila spake.
Prabha Devi je mirna in plašna ženska iz bogate družine zlatarjev, ki jo je bilo strah vsega novega, dokler ni nekega dne odkrila, da ne mara osebe, kakršna je postala, in se je spremenila. Pri tem ji je pomagalo to, da se je sama naučila plavati in ugotovila, da nič več ne bo enako kot prej. Mari-kolanthu pa je pomočnica v misijonski bolnišnici. Prihaja iz revnega kmečkega okolja, kjer je bila kot deklica najprej varuška pri bogatem kmetu, ko je postala ženska, pa so jo poslali služit drugam, ker je bilo v hiši preveč mladih moških ... Ob obisku domače vasi je doživela posilstvo, po katerem je zanosila in rodila, a otroka ni hotela sprejeti. Po vseh težkih preizkušnjah nazadnje najde svoj mir in skuša nadomestiti zamujeno.
Vse te zgodbe Akhili pomagajo k dokončni odločitvi, da lahko živi sama. Če je lahko dolga leta skrbela za zahtevno družino, bo še veliko lažje poskrbela zase.
Roman nas sicer odpelje v daljno Indijo, toda nekatera vprašanja o položaju ženske in možnostih, ki jih ima v družbi, so univerzalna. Prav tako kot problemi, povezani z odnosi v družini. Marsikatera ženska se lahko brez težav poistoveti s katero od zgodb, od tiste o podrejanju moškim in o tem, da jim je treba ustreči za vsako ceno, do tiste, da se z veliko potrpljenja in odrekanja da doseči skladnost partnerskih odnosov, pa čeprav gre nazadnje samo še za prijazno ljubezen. Sicer pa je knjiga lahko tudi vodič skozi indijske navade, način življenja in posebnosti, ki jih brez širšega poznavanja kulture težko razumemo.
TATJANA CVIRN
O avtorici
Anita Nair se je rodila v Kerali v Indiji. Diplomirala je iz angleškega jezika in književnosti. Leta 1997 je izšla njena zbirka novel, leto kasneje je dokončala roman The Better Man. Leta 2001 je založba Penguin v Indiji izdala njeno delo Ladies coupe (Ženski kupe), ki je pri nas izšlo štiri leta kasneje. Oba z možem delata v oglaševanju, družina pa živi v Bangaloreju.
Po trpljenju nastopi užitek
Celjski Top-fit že 20 let skrbi za zdrav način življenja najrazličnejših skupin prebivalstva - Pogledi na vadbo so se spremenili
Pred desetletji so vadbo v fitnesu povezovali z dviganjem uteži, z bodibildin-gom. Veljala je miselnost, da tja hodijo samo mladi, suhi in športniki. Veliko truda je bilo treba vložiti, da so se te predstave spremenile. Danes so tisti, ki hodijo na redno vadbo v fi-tnes ali na aerobiko, vseh starosti, stari tudi 70 let in več, in najrazličnejše teže, med njimi so tako moški kot ženske, celo nosečnice. Vsem je skupna skrb za boljše zdravje in počutje ter lažje premagovanje vsakodnevnih naporov in stresov na delovnem mestu in doma.
Ta premik kot enega glavnih uspehov v 20-letni dejavnosti poudarjata tudi Daša in Mišo Toplak, lastnika celjskega Top-fita, centra za zdravje in rekreacijo, ki je minuli mesec z različnimi dejavnostmi in prireditvami proslavil jubilej.
Po idejo na Nizozemsko
Ko sta začela, sta večkrat slišala pripombo, da gre za modno muho, ki ne bo trajala, in da je škoda, da vanjo vlagata toliko denarja. Tudi sama takrat nista bila prepričana, da bo njuna zamisel uspela in da se bo naložba povrnila. Mišo je bil aktiven rokometaš, Daša je imela dobro službo
ekonomistke. Življenje pa se je obrnilo z Miševo boleznijo, zaradi katere se je pri 30 letih upokojil. »Pol leta sem opravljal domača dela, potem sem ugotovil, da potrebujem še kakšen izziv,« se spominja. Ker sta bila oba športnika, sta želela dejavnost, ki bi bila s tem povezana in bi prinašala tudi zaslužek. Zamisel sta dobila med obiskom pri prijateljih na Nizozemskem, kjer sta si ogledala enega od tamkajšnjih fitnes centrov. Pri nas je bila ta vadba še v povojih. Mišo se spominja, da so v njegovih aktivnih časih trenirali le s težkimi utežmi. Kljub temu sta se odločila, da bosta poskusila. Začela sta iskati prostor in skoraj dve leti je trajalo, da sta lahko najela primernega ob Mariborski cesti v Celju. Ko sta ga prenovila, je začel veljati Zakon o denacionalizaciji in z lastniki nista našla skupnega jezika. Po sedmih letih sta se morala preseliti in kupila
sta stavbo nekdanje tovarne Metka, ki je bila takrat v stečaju. Čakala ju je obsežna prenova, pri čemer jima je za razliko od naših bank šla bolj na roko tuja, kar je bil po njunih besedah tudi eden od razlogov, da jima je uspelo.
Družinski projekt
Danes ponuja center vadbo v fitnesu, številne skupinske oblike aerobike v dvorani, ki je največja v okviru fitnes centrov v Sloveniji, kozmetične storitve, masažo in savno ter ima ob tem še gostinsko dejavnost. Pri slednji Toplakova pravita, da se poznajo krizni časi, medtem ko pri vadbi večjega padca niso zaznali, se pa čutijo sezonski vplivi. Zato je Daša še vedno obdržala svojo svetovalno dejavnost, s katero za podjetja pripravlja investicijsko dokumentacijo za evropske razpise. Kar zasluži, Toplakova vlagata v Top-fit, ki se v vseh teh letih nikoli ni
Daša Toplak: »Mislim, da bo v prihodnje zanimanje za vadbo vse večje, saj se ljudje vse bolj trudijo za zdravo življenje. Nenazadnje nas k temu silijo spremembe v zdravstvu, kjer bo treba vse več prispevati iz svojega žepa. Določen preboj v miselnosti je naredila tudi akcija hujšanja Novega tednika in Radia Celje, pri kateri že ves čas sodelujemo. Ljudje so spoznali, da diete niso ključne, pomembna sta zdrav način življenja in prehranjevanja, pri čemer je treba imeti kar nekaj znanja in tega imamo.«
znašel v rdečih številkah. Dašina dejavnost in do nedavnega še Miševo rokometno trenerstvo sta mogoča tudi zato, ker jima ni treba ves čas skrbeti za vodenje centra. Nataša Šuster, ki je z njima od začetkov, je njuna desna roka in prijateljica in skrbi, da vse teče brez težav. Pri delu pomagata tudi hčeri Kaja in Ula, za kateri sta Toplakova želela, da ni-
Mišo Toplak: »Ko smo pred kratkim na strehi uredili sončno elektrarno, smo želeli dvigniti stavbo za eno nadstropje, vendar bi bil to prevelik poseg v konstrukcijo in za zdaj se tega še ne bomo lotili. Načrtov pa imamo veliko, radi bi na primer uredili igrišče za košarko na prostem, zimski vrt in rešili problem parkiranja. Vse pa bo odvisno od tega, kakšne bodo razmere. Že nov tekač stane na primer 15 tisoč evrov.«
Daša je zadnje leto začela bolj pridno hoditi na vadbo, saj je ugotovila, da ji sicer primanjkuje kondicije. »Prve tri mesece malo trpiš, potem pa ti je to v veselje, saj so rezultati očitni,« pravi. Mišo ima še vedno raje igre z žogo.
sta odvisni samo od centra, temveč da imata svoj poklic. Tako starejša končuje študij španščine in italijanščine in že poučuje, mlajša pa je na fakulteti za šport, kjer jo zanima kineziologija.
Skrb za kakovost
Pri aerobiki se sicer vsako leto pojavi kakšna modna novost, ki običajno ne traja dolgo. Bolj zanimiv postaja
funkcionalni trening, kjer ni uteži ali premagovanja lastne teže, temveč gre za vadbo gibov, ki jih dnevno izvajaš. Dela se v malih skupinah, orodja se počasi umikajo. Pri tem je zelo pomembna usposobljenost vaditeljev. Prav v tem vidita Toplakova prednost Topfita. »Pri nas moraš biti v osnovi inštruktor aerobike z izpitom pri Fitnes zvezi Slovenije, šele nato lahko dobiš licenco za posamezne oblike vadbe,« poudarja Daša in opozarja na nelojalno konkurenco, kjer te stvari niso urejene. Prednost Top-fita je tudi v tem, da je v fitnesu vadba mogoča od 6. in vse do 23. ure, imajo pa tudi dopoldanske vodene vadbe, kar je za mnoge zaposlene dragocena možnost, s katero lažje in uspešneje začnejo dan. Ali pa ga na ta način končajo. Ko se namreč »pretol-čejo« skozi prve tri mesece, vidijo rezultate in spoznajo prednosti dobrega počutja. Vse skupaj postane predvsem zadovoljstvo.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Z magičnimi kretnjami nad stres
Društvo za osebno in duhovno rast Magičnost gibanja v novi sezoni tudi s sprostitvenimi uricami za otroke
V Društvu za osebno in duhovno rast Magičnost gibanja imajo vadbe za otroke in odrasle. Razlikujejo se le v tem, da vadbe za otroke ne vključujejo meditacije, temveč le sprostitvene vizualizacije.
Ajša Svetlin in skupina otrok med sprostitveno urico za otroke
Energetska sprostitvena urica za otroke je sprostitev in rekreacija, v kateri so združeni elementi različnih vadb. Otroci se naučijo energetskih tehnik in se ob tem sprostijo ter tako lažje premagujejo vsakodnevne izzive.
Sprostitvena urica obsega moške in ženske tehnike, s katerimi otroci v sebi prebudijo energijo. Po ogrevanju in raztezanju na začetku urice v nadaljevanju vadijo kung fu in magične kretnje, ki so gibi staromehiških Indijancev, namenjeni krepitvi
Pri ustvarjalnem gibanju otroci ustvarjajo - raziskujejo gibe, ki ustrezajo njihovemu telesu, trenutnemu počutju. S pomočjo dihalnih vaj in sprostitvenih vizuali-zacij otroci sproščajo telo, um in duha, kar pozitivno vpliva na njihovo duševno in telesno počutje.
moči in volje. »Kretnje nimajo nobene povezave z magijo. Tako se imenujejo, ker se ob
njihovem izvajanju zelo hitro izboljša energija,« pove Ajša Svetlin, ki s Tinetom
Veligorjem vodi vajo. Tine uči moške gibe, ki prebujajo moško energijo, voljo, moč in
odločnost, medtem ko Ajša poučuje osnove tai chia, joge, ustvarjalnih gibov, ki so namenjeni prebujanju ženske energije, fleksibilnosti, kreativnosti in izražanju občutij. Ob koncu ure se posvetijo še dihalnim vajam in sprosti-tvenim vizualizacijam, kar pomeni razmišljanju o lepih prizorih iz narave.
Tekmovalnost le dodaten stres
Tehnike v sprostitveni urici so namenjene krepitvi zdravja otrok, ki v času vadbe pridobijo tako kondicijo, izboljša pa se jim tudi življenjska energija. Najmlajši se zato počutijo bolje, imajo jasnejše misli, lažje se izražajo in so mirnejši. Pri vadbi ni prisotna
tekmovalnost, ki je po besedah Ajše Svetlin velikokrat dodaten stres, namesto da bi bilo gibanje sprostitev: »Pri učenju kung fuja ni borbe, dokazovanja in nastopanja. Gre izključno za to, da imajo otroci eno uro zase, da se naučijo izboljšati energijo in sprostiti.«
Energijske tehnike so razvile že stare civilizacije, in sicer tisti ljudje, ki so energijo lahko videli, zaznali, če so jo izgubili in si jo z magičnimi gibi povrnili. Magičnost gibanja za otroke je torej v tem, da spoznajo nekaj, kar ni le telovadba, ampak je gibanje, ki prebuja energijo, in takšne gibe tudi sami ustvarijo.
ŠO
Foto: SHERPA
koledar rekreativnih prireditev
Štart prvega Malteškega teka po hmeljski poti je bil na parkirišču pred občinsko zgradbo na Polzeli.
Polzelani prvič po hmeljski poti
Orali ledino, z udeležbo zadovoljni
Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Polzela je v soboto prvič organiziral rekreativni dogodek Malteški tek po hmeljski poti. K sodelovanju je privabil ljudi različnih starostnih skupin, ki radi aktivno preživljajo prosti čas.
Krožna trasa teka, dolga 8 kilometrov, se je začela na Polzeli, nadaljevala se je skozi Orovo vas, Ločico ob Savinji in nazaj skozi Orovo vas do parkirišča pri občinski zgradbi, kjer sta bila tako štart kot cilj. Bolje pripravljeni tekači so lahko pretekli 16 kilometrov, kar je
pomenilo dva kroga. Trasa je potekala po hmeljski poti in je bila po besedah direktorice ZKTŠ Polzela Klavdije Tomažič lahka, saj na njej ni bilo vzponov. Med tekom se je lahko 53 tekačev, kolikor se jih je podalo na progo, z vodo okrepčalo na dveh postojankah. Kljub temu, da prireditev ni imela tekmovalnega značaja, je vsak tekač na štartu prejel številko, organizatorji pa so mu merili čas, da so lahko preverili svojo kondicijsko pripravljenost. Zaključek prireditve je bil na gradu Komenda, kjer so poskrbeli za toplo malico
in osvežilno pijačo. »Letos smo orali ledino, zato smo zadovoljni s številom prijav. Vsekakor razmišljamo, da bi tek postal tradicionalen,« je ob koncu teka povedala direktorica ZKTŠ Polzela.
Po tridesetih letih ponovno
Na 8 kilometrov je tekel tudi Polzelan Dani Turnšek, ki ima na tekaška tekmovanja na Polzeli lepe spomine: »Letošnjega teka sem se udeležil iz posebnega razloga. Leta 1982 je bil na Polzeli nočni tek, na katerem sem pritekel v cilj prvi. Po tridesetih letih sem se želel še enkrat preizkusiti, koliko zmorem.« Trasa je bila po Turnškovih besedah zanimiva, malo blatna zaradi ne-
davnega dežja. Med prvimi je v cilj pritekel tudi domačin Marjan Rizmal, ki ni prav nič dvomil v to, da se ne bi skupaj z ženo udeležil teka v svojem domačem kraju, saj je tek njun način življenja. »Trasa je odlična, ker poteka po mehki podlagi. Ne dvomim v to, da tek ne bi postal tradicionalen. Ne bi bilo pa slabo, če bi v prihodnjih letih postal tudi tekmovalne narave, saj se vsaka stvar dela z namenom,« je prepričan.
ŠO
Foto: GrupA
25. september POHODNIŠTVO
12. pohod po poteh občine Polzela, info: www. Pd-pol-zela.si
TEK
29. september
Tek po ulicah Žalca (Štajersko-Koroški pokal), info: ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si/sport
6. oktober
2. vojniški krog - tek za vse generacije, pričetek ob 15. uri, prijave od 13. ure dalje, info: www.sokol-vojnik.si, ŠRD Sokol Vojnik, 040 191 559
1. oktober
PLES
Zumba je vadba, ki temelji na latinsko-ameriških ritmih in gibih. Začetek v Mladinskem centru Celje ob 19.30, info: huanitazumba@gmail.com
PRIPOROČAMO
Dnevi rekreacije v Šoštanju
Športna zveza Šoštanj v sodelovanju z ostali društvi septembra pripravlja več prireditev pod skupnim naslovom Dnevi rekreacije 2012.
Jutri ob 16. uri vabijo na kolesarjenje, v sredo pa se bosta prav tako ob 16. uri ob Družmirskem jezeru začela konjeništvo in lokostrelstvo. V nedeljo se bodo ob 8. uri odpravili na pohod na Smrekovec, ostali pa se bodo uro kasneje v šoštanjskem gasilskem domu pomerili na šahovskem turnirju.
US
S kolesom po Paškem Kozjaku
V sklopu Tedna mobilnosti so v velenjski občini pripravili rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak. Tako so v sodelovanju z Triatlon klubom Velenje predali namenu kolesarske tematske poti Paški Kozjak.
Približno 20 kolesarjev, med njimi tudi paraolimpijec Roman Pongrac, je na pot krenilo z vznožja urejene poti pri kamnolomu Paka. Njihovo kolesarjenje se je končalo pri Domu na Paškem Kozjaku. Projekt Tematska kolesarka pot Paški Kozjak je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
US
V tednu mobilnosti je bilo v Velenju v ospredju kolo.
Osnovnošolci so ob dnevu brez avtomobila tekli že drugič.
Tekači na vranskih ulicah
Na Vranskem je v petek dopoldne namesto brnenja avtomobilov ulice preplavil otroški živžav. Osnovna šola Vransko-Tabor je v sodelovanju z Občino Vransko in Energetiko Vransko organizirala tek Od pekarne do kavarne, na katerem je 400 otrok simbolično obeležilo dan brez avtomobila.
Najprej so tekli devetošolci, za njimi pa še vsi ostali učenci in učiteljice. Na koncu so se teka udeležili še vrtčevski otroci, med njimi tudi tisti najmlajši, ki so jih vzgojiteljice nesle kar v naročju. Nadaljevanje dneva je bilo še posebej aktivno za prvo triletje, saj so imeli učenci športni dan na temo naravne oblike gibanja. V času teka je bil promet skozi trg Vransko zaprt, zato so lahko tudi krajani simbolično obeležili dan brez avtomobila.
Poleg otroškega teka po ulicah Vranskega, ki je bil letos že drugič, je šola organizirala tudi evropskemu tednu mobilnosti prilagojen šolski prevoz. Otroci so namreč namesto da bi se tako kot ponavadi peljali celotno pot do šole, del poti prepešačili. Šola je pozvala tudi vse starše, ki svoje otroke vozijo v šolo z avtomobilom, da jim tokrat omogočijo, da se bodo ravnali trajnostno, kar pomeni, da so se do šole odpravili peš oziroma s kolesom.
ŠO, foto: TT
h	■■	■■	V VI	V	■	v ■
Evropske borilne veščine se vedno žive
Seminar evropskih zgodovinskih borilnih veščin Hema 2012 prvič tudi v Sloveniji
Celjska borilna šola Scho-la pugnatoria Celeiana je v sodelovanju z ljubljansko borilno šolo Academia artis dimicatoriae prejšnji konec tedna v športni dvorani Gimnazije Celje - Center organizirala dvodnevni seminar o zgodovinskih borilnih veščinah Hema 2012, s katerim je želela širši javnosti predstaviti evropske avtohtone boje, ki so med Evropejci zaenkrat še slabo znani.
Mednarodni inštruktorji so na devetih delavnicah predstavili in poučevali najrazličnejše oblike evropskih avtohtonih bojev. 50 udeležencev seminarja iz Slovenije, Avstrije, Italije, s Hrvaške, z Nizozemske in s Slovaške je tako svoje znanje nadgradilo v rokoborbi in bojih z dolgim mečem, bodalom, s sabljo, palico,
z rapirjem in dolgim nožem. Na delavnicah je bilo največ zanimanja za boj z dolgim mečem, ki je najbolj priljubljen med avtohtonimi borilnimi veščinami, in za rokoborbo, ki je osnova vsake borilne veščine. Tudi pri bojih z bodalom, ki predstavljajo rokoborbo z orožjem, je bilo udeležencev kar nekaj.
Celjska borilna šola je z organizacijo prvega tovrstnega seminarja zadovoljna, saj je imela za pripravo malo časa in tudi finančnih sredstev. Nekoliko manj je zadovoljna z obiskom domačinov, saj je eden od namenov tovrstnih srečanj tudi predstavitev borilnih veščin širši javnosti. Želijo si namreč, da bi Celjani spoznali njihovo delo in jih tako ne bi več zamenjevali z raznimi vitezi.
Brutalnost le konstrukt Hollywooda
Evropske borilne veščine so v veliki meri izumrle, ker se Evropejci obnašamo praktično. Ko stvar ni več uporabna, jo preprosto pozabimo, za razliko od vzhodnjakov, ki jo zaradi tradicije gojijo še naprej. Borilne veščine, ki so se razvile na naših tleh, prav v ničemer ne zaostajajo za borilnimi veščinami drugih narodov izven Evrope. »Na žalost jih ljudje predvsem po zaslugi hollywoodskih filmov, ki prikazujejo evropske boje izključno kot brutalno vihtenje orožja, ne cenijo dovolj,« je jasen Igor San-cin, ustanovitelj celjskega društva in vaditelj.
Celjska borilna šola se je razvila iz srednjeveške bo-
Med ljubitelji avtohtonih evropskih borilnih veščin je najbolj priljubljen boj z dolgim mečem.
rilne skupine v okviru Turi- zom boja in dejanskim bo- bodo sestajali ljubitelji boja stičnega društva Celje. Ker jih ni zanimal toliko srednji vek kot borilne veščine, so začeli intenzivno trenirati, saj je razlika med prika-
jem ogromna. Z oktobrom se bo začela nova sezona treningov, ki so namenjeni vsakomur, z izjemo majhnih otrok. Ob sredah se
z dolgim mečem in bodalom ter ob nedeljah ljubitelji ro-koborbe.
ŠO
Foto: SHERPA
V podlistku Borilne veščine bomo do konca koledarskega leta izmenično predstavljali posamezne borilne športe na podlagi različnih pisnih virov ter klube borilnih športov s širšega celjskega območja. Prvi, kratkoročen cilj tega podlistka je, da se vsaj odstrne pogled v preteklost, ključno terminologijo posameznih borilnih veščin, predstavi nekatere vodilne trenerje in sodnike ter klube z našega območja tudi širši, splošni javnosti. Na ta način želimo v torkovi rubriki Rekracija približati borilne športe, ki se marsikomu na prvi pogled morda zdijo kot pretepanje, ruvanje, »sesuvanje« ... V nekaterih državah po svetu so borilne veščine sestavni del programov v šolah. Pri nas še ne. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja njihovega pomena za vsakdanje življenje. Če bomo pri ozaveščanju naredili vsaj korak naprej, potem bo poslanstvo tega podlistka izpolnilo svoj namen tudi dolgoročno.
Kaj je kaj v judu
Kolegica me je pred kratkim bojazljivo povprašala, ali je tale dan pri navedbi stopnje pasu resnično dan ali morda kaj drugega, sama sem se počasi le razsvetlila, da waza nima nič skupnega z vazo za travniške rože, mnogi pa se ob zmagah naših judoistov še vedno sprašujejo, kaj pravzaprav pomeni prisojen ippon. Nekaj o pojmih, ki se uporabljajo v judu, torej ne bo odveč tudi za nas, nepoznavalce borilnih veščin.
Oblačilo za judo judogi je sestavljeno iz ohlapnih hlač, kimona iz debele tkanine, ki je ponavadi bele barve (lahko je tudi moder kimono) in zavezan s pasom (obi). Pas se zaveže tako, da se dvakrat
ovije okoli pasu in se spredaj zaveže. Ovratniku na kimonu rečemo rever. Na otip opazimo, da je tkanina debelejša in groba. Ne živijo, ampak rei - tako se učenci juda iz spoštovanja do borilnih veščin in začetnika juda Jugora Kana priklonijo na začetku ter po koncu treningov in tekmovalcem pred začetkom boja in po njem. Dvorana, kjer so treningi juda, se imenuje dojo, bosonogi pa vadijo različne tehnike na blazini, ki se imenuje tatami.
Ni vaza in tudi gola ne
Judo zajema štiri osnovne elemente, med katere prištevamo mete, končne prijeme, vzvode in davljenja. Učenci
juda se učijo vseh tehnik, čeprav v nekaterih klubih strogo upoštevajo, da so nekatere za mlajše od 16 let prepovedane. Poznavalci pravijo, da so tehnike metov (nage-waza) najbolj osupljiv in tudi dinamičen element v judu. Poznamo ročne, nožne, bočne in telesne mete. Z njimi naj bi s hitrimi, z močnimi in nadzorovanimi gibi vrgli nasprotnika na hrbet. V parterju, torej ko se borba preseli na tla, se uporabljajo končni prijemi (osa-ekomo-waza), katerih cilj je, da nasprotnika pritisnemo ob tla. To naj bi storili tako, da s pomočjo ravnotežja lastne teže in s pritiskom na prsni koš nasprotnikova ramena zadržimo na tleh. Na ta način nasprotniku onemogočimo
pobeg. Če ga tako zadržimo 25 sekund, v boju zmagamo. Vzvodi (kansetsu-waza) veljajo za najhitrejši način za predajo nasprotnika, torej za zmago. Z njimi prisilimo nasprotnika, da se preda. Predajo nam sporoči tako, da potapka dvakrat ali večkrat po tleh. Način za doseganje predaje nasprotnika so tudi davljenja (shime-waza), ko nasprotnika ali pritiskamo na vrat od strani in s tem povzročimo prekinitev krvnega obtoka ali pa izvajamo davljenje v področju grla in mu tako onemogočimo dihanje.
Kju ni IQ in dan ni noč
Stopnje znanja, usposobljenosti v obvladovanju juda se označujejo z različnimi barvami pasov. Stopnje pasov delimo na šolske (kyu) in mojstrske (dan). V Sloveniji obstaja osem stopenj šolskih
pasov. Stopenj mojstrskih pasov je deset. Mojstrski pasovi 1.-5. dan so črne barve, pasovi 6.-8. dan so belo-rdeči ali črni, pasova 9. in 10. dan pa sta rdeče ali črne barve. Barva lestvica pri šolskih pasovih je po besedah mnogih trenerjev pestra tudi zato, da se otrokom, ki začnejo trenirati zelo zgodaj, omogoči počasen prehod z ene na drugo stopnjo, da se torej znanje med belim in rumenim pasom utrdi tudi s prehodom na belo-rumeni pas.
Ko se boj konča
Tudi judo je kot druge borilne veščine lahko predvsem rekreativen šport, lahko pa je tudi v prvi vrsti tekmovalen ali kombinacija
obojega. In na tekmovanjih juda veljajo številna pravila. Dobro je vedeti, da obstajajo tri vrste rezultatov in ustrezajoče kazenske točke. Ko sodnik dosodi ippon, se borba takoj konča. Sodnik ga dosodi takrat, ko tekmovalec izvede met hitro, z močjo in s kontrolo ter nasprotnik pade pretežno na hrbet. Ob tem tekmovalec nasprotnika drži v končnem prijemu 25 sekund in nasprotnik se v boju preda. Waza-ari sodnik dosodi takrat, ko manjka eden od kriterijev za dosego ippona, yuko pa je najnižji rezultat, ki ga sodnik dosodi takrat, ko od treh potrebnih elementov za dosego ippona manjkata dva.
BPT
Prihodnjič bomo pisali o rekreativnem in tekmovalnem judu z vidika Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje.
Manjkala je pika na i
Celjski nogometaši sprožili 20 strelov, a ostali brez gola
Gregor Bajde (v belem dresu) je imel proti Triglavu dve lepi priložnosti, ki pa sta, tako kot ostale, ostali neizkoriščeni.
Nogometaši Celja so zabeležili četrti letošnji neodločen rezultat. V Kranju so z domačim Triglavom, ki so ga povsem nadigrali, »le« remi-zirali z 0:0. Velenjski Rudar je prišel do druge letošnje zmage. Z 2:1 je premagal Muro.
Vodilni Mariborčani imajo na lestvici 26 točk, 8 več kot drugi Koprčani. Tretji so s točko manj Ljubljančani, Celjani četrti (16 točk). Velenjčani so se otresli zadnjega mesta, kjer so zdaj Murskosobočani.
»Oh, ta realizacija ...«
Obračun Triglava in Celja se je končal z nepopularnim rezultatom 0:0. V prvenstvu veliko štejejo tudi remiji, vendar pa so Celjani po končani tekmi 10. kroga 1. SNL žalovali za popolnim izkupičkom. Namreč, imeli so izjemno število priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Že drugič (prvič v Kopru) se je izkazalo, da manjka pravi napadalec, ki bi izkoristil ponujene priložnosti za gol. Varovanci trenerja Marijana Pušnika so tekmo začeli agresivno. Od uvodnih sekund naprej so bili oni tisti, ki so narekovali tempo, ko so imeli dogajanje na zele-
nici povsem pod kontrolo. Najlepši priložnosti sta imela Gregor Bajde v 8. minuti in Nikola Ivanović v 26. minuti, vendar pa je manjkala pika na i. Najbližje vodstvu so bili Celjani v 30. minuti. Miha Korošec se je odločil za nenaden strel s 25 metrov, veselje pa mu je preprečila
prečka. Prvi polčas se je kljub precejšnji premoči Celja zaključil brez golov. Pred začetkom drugega dela je namesto Gregorja Bajdeta v igro vstopil Stefan Cebara, ki si je na hitro priigral dve lepi priložnosti, vendar ni uspel zadeti. Sledila je imenitna priložnost Klemna Medveda, ko se je iz oči v oči znašel z vratarjem Triglava, ki pa je dobro pokril gol in žogo odbil v kot. Tudi v nadaljevanju je bila zgodba podobna, ko gostje niso uspeli zatresti mreže gostiteljev, čeprav so jih povsem nadigrali. Tik pred koncem tekme bi se lahko zasedbi Marijana Pušnika vse postavilo na glavo, kajti Triglav je preko Šujice nevarno zapretil, a se je z odlično obrambo izkaza vratar Matic Kotnik.
Ostal je grenak priokus
»Fantom moram čestitati za točko, predvsem pa za trud in borbenost. Na žalost pa jih ne morem pohvaliti za učinkovitost, saj smo zapravili veliko preveč priložnosti za dosego gola. To je razlog, da nismo vknjižili vseh treh točk, ki smo si jih zaslužili. Enkrat smo bili premalo spretni, drugič premalo odločni. Skrbi me le to, da je bila to že druga tekma, ko nismo zadeli. Smo pa nadigrali nasprotnika,« je po tekmi dejal trener Celja Marijan Pušnik, domači trener Siniša Brkič pa je pripomnil: »Tokrat sem zadovoljen le s točko. Tekma je bila zelo težka. Fantje so se trudili po svojih močeh, a pri nas so
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Kolsi
-	Močič, Bajde, Medved
-	Ivanović. Igrali so še Cebara, Verbič, Bilali.
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	10	8	2	0	24 : 4 26
LUKA KOPER 10		5	3	2	11:718
OUMPIJA	10	5	2	3	21:11 17
CELJE	10	4	4	2	9:816
DOMŽALE	10	5	0	5	9:1015
ALUMINIJ	10	4	1	5	11:1613
GORICA	10	3	2	5	15:1811
RUDAR	10	2	3	5	8:19 9
TRIGLAV	10	2	2	6	4:10 8
MURA 05	10	2	1	7	11:20 7
tudi drugi faktorji, ki vplivajo na fante oziroma na igro.« Marko Tuomas Kolsi kljub osvojeni točki ni bil zadovoljen. Jutri bodo v 11. krogu v celjski Areni Petrol gostovali Domžalčani. »Druga četrtina prvenstva se je začela slabše kot prva, ko smo imeli na lestvici tri točke, zdaj imamo eno. Ne glede na to moramo dvigniti glave in že jutri narediti vse, da zmagamo,« je o naslednjem nasprotniku spregovoril Marijan Pušnik, Blaž Vrhovec je pristavil: »Takšen je nogomet. Imeli smo ogromno priložnosti, a nismo zadeli. Če ne daš gola, potem ne moreš zmagati. Na koncu bi ga lahko celo dobili, vendar je >Kota< izvrstno ubranil. Misli usmerjamo v naslednjo tekmo, ko v Celje prihajajo Domžale. Popraviti bomo morale zaključke akcij. Vanje bo treba vključiti še več koncentracije, tudi želje. Verjamem, da nam lahko uspe.« Obračun Celja in Domžal se bo začel ob 17. uri.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Vidma ustavi
Šmarčani slavili v N
V	2. slovenski nogometni ligi je bil odigran 8. krog, prijetno presenečenje pa so pripravili nogometaši iz Šmartnega ob Paki. Šmarčani so z golom Tadeja Vid-majerja slavili na gostovanju v Novem mestu pri do sedaj še neporaženi Krki. Lokalni derbi med Šampionom in Dravinjo je z 1:0 pripadel gostiteljem, ki so slavili z golom Jerneja Leskovarja.
Najsrečnejši so zagotovo bili Šmarčani, saj jim je uspelo na kolena spraviti Krko, ki je v uvodnih 7 krogih delovala suvereno, ko je imela šest zmag in en neodločen rezultat. Odločilni gol je padel v 55. minuti, potem ko je domačo mrežo zatresel Tadej Vidma-jer, ki v dresu NK Šmartno 1928 igra na dvojno registracijo, saj je član celjskega prvoligaša. »Vesel sem gola, nove zmage. Predvsem pa tega, da smo prvi, ki smo premagali Krko,« so bile misli 20-letnega Vidmajerja. Zasedba trenerja Oskarja Drobneta je prišla do četrte zmage ob štirih neodločenih rezultatih. Na lestvici zaseda šesto mesto (12 točk), zaostanek za ekipami pred njo je minimalen. Prednost vodilne Krke (19) pred Zavrčem in Šenčurjem zdaj znaša tri točke. Šmarčani bodo konec tedna gostili Belo krajino.
Ne zmaga vedno boljši
V	celjski Areni Petrol je pri Šampionu, ki ga vodi Jani Žil-nik, gostovala Dravinja na čelu s trenerjem Robertom Pevni-kom, ki je že na začetku tekme krenila na zmago. Konjičani so v prvem delu tekme povsem zaustavili gostitelje, vendar pa jim
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Bratanovič za drugo zmago »knapov«
Rudar je v 10. krogu prišel do »šele« druge zmage. Pred 400 gledalci je proti Muri sprva zaostajal z 0:1, potem pa preko Elvisa Brata-noviča tekmo obrnil v svojo korist. Velenjčani so zdaj na osmem mestu.
Ob jezeru se je navijačem in ostalim privržencem Rudarja prvič predstavil novi trener Aleš Čeh. Pred tem je z ekipo izpadel iz pokalnega tekmovanja, zato je bil cilj pred domačo ligaško tekmo jasen. Gostitelji so tekmo začeli obetavno, ko se je zazdelo, da bodo z agresivno igro zaustavili goste, potem pa je sledila 6. minuta ...Po pre-dložku iz kota Arpada Vaša je bil pred domačim golom najspretnejši branilec Fabijan Cipot, ki je z »desnico« Muro popeljal v vodstvo z 1:0. Cipot je pred selitvijo v Mursko Soboto lep čas preživel v dresu Rudarja. V nadaljevanju se je zdelo, da imajo Murskosobočani vse pod kontrolo, čeprav so na trenutke zapretili tudi
Velenjčani. Ti so bili najbližje izenačenju po strelu Bratano-viča s 25 metrov, ko je zadel prečko. V sami končnici prvega dela so gostje ostali brez branilca Jureta Travnerja, ki je prejel drugi rumeni karton, posledično rdečega.
V drugem polčasu je bila zgodba povsem drugačna tisti iz prvega. Igralci Rudarja so namreč z igralcem več vse stavili v napad in iz minute v minute ogrožali gol Mure, ki jo v drugem polčasu ni bilo opaziti. Iz uradnega vira naj bi med polčasom v garderobi gostov med igralci in glavnim trenerjem prišlo do vroče krvi. Napadalec Rudarja Elvis Bratanovič je v 59. minuti po pravem »fliperju« pred golom, ko je vladala prava zmešnjava, uspel zadeti za 1:1. Devet minut kasneje Bratanovič izkoristil še podajo Mateja Podlogarja in potek tekme obrnil v korist domačinov. Vse do konca srečanja so igralci Rudarja poizkušali doseči izdatnejšo zmago, a jim
ni več uspelo zadeti. Gostje so zapretili v sami končnici, vendar bili neuspešni in zmaga je ostala Ob jezeru.
Podlogar: »Hvala bogu!«
»Ko sem prevzel Rudar, stanje ni bilo najboljše. Povsem razumljivo, ko si na zadnjem mestu lestvice. Tokrat so fantje odigrali zelo dobro tekmo. Ustvarjali smo si priložnosti. Ko smo imeli igralca več, smo narekovali tempo in dosegli dva zadetka. Se pa z igralci šele spoznavamo in kar nekaj časa bo treba, da se vsi prilagodijo tistemu, kar zahtevam,« je po prvi zmagi na klopi Rudarja dejal trener Aleš Čeh, gostujoči Oliver Bogatinov pa je v žalostnem tonu pripomnil: »V Velenju smo povedli, a potem je bila ključna izključitev našega igralca. Rudar je zasluženo slavil.« Pri domačih je nekajkrat nevarno poizkusil tudi Matej Podlogar, ki je bil poln prijetnih občutkov. »Hvala
bogu, da se nam je poklopilo. Zdaj je potrebno ta ritem obdržati. Ne smemo spet izgubiti. Od nas se venomer pričakuje, da smo na domačih tekmah tisti, ki vlečemo voz oziroma narekujemo tekmo. Tako je bilo v drugem polčasu in tako mora biti tudi v prihodnje.« Rudar zdaj čaka gostovanje pri Olimpiji. »Kaj bi nas zadovoljilo? Vse, razen poraz. Proti Olimpiji nimamo česa izgubiti. Ljubljančani so v odlični formi, dobro igrajo, a mi imamo svoje načrte,« je dodal Podlogar. Tekma med Olimpijo in Rudarjem bo na sporedu jutri ob 17. uri.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Rudar (4-4-2): Rozman - Jeseničnik, Bubalovič, Berko, Jahič - Rotman, Radujko, Rošer, Podlo-gar - Črnčič, Bratanovič. Igrali so še Firer, Bakarič, Stjepanovič.
Elvis Bratanovič (v rdečem dresu) je bil glavni junak obračuna z Muro. Marko Krajcer (v rumenem dresu) in soigralci so zelenico v Kranju zapuščali mešanih občutkov. Vnovičen lokalni derbi Celja in Rudarja bo na sporedu v nedeljo v Velenju.
kjer in druščina la Krko
ovem mestu, Šampion z igralcem manj v Celju
Celjanke začenjajo v Novem Sadu
izkoristili. Dve sporni situaciji za enajstmetrovki? Ali sta bili ali ne, to je sodniška določitev. Ta ni piskal in to je to. Dobro veste, da vseskozi zagovarjam napadalen nogomet in to se je videlo tudi tokrat.« Šampion bo v petek gostoval v Zavrču. »Treba bo pokazati napadalno igro. Zavrč je favorit, a prav gotovo se lahko v Celje vrnemo z zmago. Po osmih krogih smo sicer zadovoljni z izkupičkom. Motijo me le določene faze na nekaterih tekmah, ko povsem odpovemo. Takrat fantje dobesedno >spančkajo<. To bo treba še popraviti,« je o prihodnji tekmi dejal Žilnik.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
S tekmami 1. kroga se bo jutri začela nova sezona v Jadranski ligi za košar-karice. Celjski Athlete bo gostoval v Novem Sadu pri Vojvodini.
Celjanke so pripravljalni del obdobja zaključile z dvema prijateljskima tekmama proti Medveščaku iz Zagreba. Prvo so v domači dvorani dobile s 74:61, drugo pa v Zagrebu izgubile z 58:68. Prvo četrtino so sicer dobile s prepričljivim izidom 28:11, potem pa drugo in tretjo izgubile za štiri oziroma osem točk. Pred zadnjimi desetimi minutami so še vodile s 46:41, a niso vzdržale. Marica Gajić je vknjižila 20 točk, eno manj Sanja Orozović.
Ekipa trenerja Damirja Gr-giča zdaj vse misli usmerja k
Jernej Leskovar (z žogo) je odločil tekmo proti Dravinji.
Robert Pevnik je pokomentiral uvrstitev v četrtfinale pokala NZS, ko so pred Dravinjo pokleknile Domžale: »Videlo se je, da v nogometu ni velikih in majhnih. To ni bila senzacionalna zmaga, saj smo bili boljši na igrišču. Njihovih priložnosti, ki jih je videl le njihov trener (Darko Birjukov), sploh ni bilo. Tudi gledalci jih niso videli. Zasluženo smo v četrtfinalu. Se pa v naši ekipi že vidijo novi temelji. Igra dobiva prave obrise in tako je treba nadaljevati. Imamo domače fante, ki so željni nogometa in kot trener želim zmagovati.«
je zmanjkal uspešen zaključek. V 3. minuti je Tadej Kotnik lepo zaposlil Jerneja Čerena-
ka, ki je ogrel dlani domačega vratarja Jasmina Dizdareviča. Minuto kasneje bi moral glavni sodnik Bojan Mertik pokazati na enajstmetrovko, ko je Tadej Gaber v kazenskem prostoru enega izmed domačih igralcev zadel v roko. Že v 16. minuti je Šampion ostal brez Vladi-mirja Golemiča, ki je prejel drugi rumeni karton in moral predčasno zapustiti zelenico. Gol je padel v 9. minuti drugega polčasa, ko so gostje v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Žana Horvata in sodnik Mertik je upravičeno pokazal na strel z bele točke. Uspešno ga je realiziral Jernej Leskovar. Do konca tekme je Dravinja skušala izenačiti, a jim je sreča obrnila hrbet. Najbližje golu je bil Andraž Žurej, ki pa
je lahko po strelu le nemočno opazoval kako je žoga odletela za las mimo leve vratnice.
Pevnik: »Bili smo boljši«
»Zmago smo si prigarali. Težko je celotno tekmo odigrati z igralcem manj. Do zadnjih petnajstih minut smo bili dober nasprotnik, potem pa smo imeli tudi nekaj sreče pri zaključkih nasprotnikovih akcij, a to zmago smo zaslužili. Razmišljam, zakaj lahko z desetimi igralci igramo tako dobro. Vse je v glavah in zato je nogomet tako zanimiv,« je po tekmi dejal trener Šampiona Jani Žilnik, gostujoči trener Robert Pevnik pa je pristavil: »Tisti, ki so si ogledali tekmo, so videli, da smo bili boljši. Po pokalni tekmi se je čutila utrujenost, ampak na koncu smo si ustvarjali priložnosti, ki pa jih nismo
Z evropskega prvenstva s tremi medaljami
Na evropskem prvenstvu v judu za mladinke in mladince so v Poreču razveselili člani celjskega Sankakuja Z dežele. Katja Rigelnik, Urška Gračner in Mihael Žgank so posegli po medaljah.
Katja Rigelnik je bila tretja v kategoriji do 57 kg. V polfi-nalni borbi jo je ugnala kasnejša zmagovalka Treicy Etien-nar iz Francije. V polfinalni borbi (do 90 kg) je obstal tudi Mihael Žgank, ki je moral premoč priznati Rusu Khusenu Khalmurzaevu, ki je zatem postal evropski mladinski prvak. Uspeha Rigelnikove in Žganka je s tretjim mestom v kategoriji do 78 kg dopolnila Urška Gračner.
MITJA KNEZ
V Poreču je nastopila šesterica judoistov iz celjskega Sankakuja Z dežele. Z leve: Adrian Gomboc, Rok Plešnik, Mihael Žgank, Katja Rigelnik, Urška Gračner, Aja Gačnik Zupanc in trener Igor Trbovc
Stopnjevanje forme pred Ligo prvakov
Rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja so bili v 3. krogu državnega prvenstva prepričljivi. Celjani so z visokih 33:15 odpravili Sevnico, Velenjčani so s 35:21 premagali Izolo.
Celjska zasedba se je prvič v novi sezoni predstavila domačim gledalcem. Da je bilo slavje po tekmi dodatno začinjeno, je poskrbel rojstni dan ljubljenca občinstva Dejana Periča.
cc
CINKARNA
jutrišnji tekmi z Vojvodino. V Novi Sad bodo odpotovale danes. »Po napornih pripravah nestrpno čakamo na začetek. Tako kot prejšnje leto nas prva čaka Vojvodina. Preteklo leto smo slavili, upam da bo tako tudi letos, čeprav imamo znova zelo spremenjeno ekipo, še bolj pomlajeno. Trenutno še ni uigrana, potrebuje še čas. Najboljše igre pričakujem okrog novega leta, ko se bodo dekleta povezala med seboj. Trenutno ne moremo pričakovati vrhunske predstave.« Ekipa je v novi sezoni še dodatno pomlajena, zato bo vsaka tekma zanjo nova, predvsem pa velika izkušnja
za prihodnost. »O Vojvodini imamo vse potrebne informacije. Ekipa je sestavljena iz kombinacije mladosti in izkušenj. Mi bomo priložnosti iskali pod košem, kjer so nekoliko slabši. Je pa Vojvodina velik favorit, a bomo dali vse od sebe, da jih presenetimo,« je pred prvo tekmo pričakovanja predstavil Grgič. Vojvodina je konec tedna naprej odigrala tekmo 3. kroga, ko je gostila madžarski PTE Peac. Slednji je bil na gostujočem terenu boljši z 69:65. Athlete bo v soboto v 2. krogu gostoval pri Iliriji. Jutrišnji obračun Vojvodine in Athletea se bo začel ob 16. uri.
MITJA KNEZ
CC
CINKARNA
Moštvo Vladana Matića je že ob polčasu proti Sevnici vodilo 18:8, na koncu pa slavilo s prepričljivimi osemnajstimi goli prednosti. Najučinkovitejši strelec je bil Rok Žuran, ki je dosegel 5 golov, 4 so v statistiko vpisali Gašper Marguč, Žiga Mlakar in David Razgor. »Pivovarji« se bodo jutri v 4. krogu DP v gosteh pomerili s Krko, v soboto pa jih že čaka prva tekma v Ligi prvakov, ko bodo gostovali v Veszpremu. Prihodnjo sredo bo v Zlatorogu prvi letošnji derbi z Gorenjem.
Tri tekme, tri zmage
Rokometaši Gorenja so vknjižili tudi tretjo zmago. S štirinajstimi goli naskoka so slavili na gostovanju v Izoli. Najboljši strelec je bil s 7 goli Jure Dolenec, po 6-krat sta zadela Matej Gaber in Fahrudin Melič. Velenjčane jutri v Rdeči dvorani čaka obračun z Ormožem. V soboto bodo varovanci trenerja Branka Tamšeta v 1. krogu Lige prvakov gostili St. Petersburg.
MITJA KNEZ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SNL, 10. krog: Triglav
-	Celje 0:0, Rudar - Gorica 2:1 (0:1); Bratanovič (58, 67); Cipot (7), Koper - Aluminij 0:0, Maribor - Gorica 4:0 (2:0), Domžale - Olimpija 0:2 (0:1).
2.	SNL, 8. krog: Šampion
-	Dravinja 1:0 (0:0); Leskovar (54-11m), Krka - Šmartno 1928 0:1 (0:0); Vidmajer (55). Vrstni red: Krka 19, Đenčur, Zavrč 16, Dob 14, Šampion 13, Šmartno 1928 12, Bela krajina 8, Krško, Radomlje 6, Dravinja 2.
3.	SNL - vzhod, 5. krog: Malečnik - Kovinar Štore 0:1 (0:1); Petrič (38), Čarda
-	Šmarje 0:6 (0:2); Opareno-vič (26), Asllanaj (45), Neskič (55, 81), Firšt (58, 89), Zreče
-	Dravograd 2:1 (1:1); Žižek (33), Obrovnik (56). Vrstni red: Veržej, Tromejnik 12, Zreče 10, Dravograd, Ljutomer 9, Šmarje 8, Beltinci, Odranci, Rakičan 7, Grad 6, Bistrica, Čarda 4, Malečnik, Kovinar 3.
Štajerska liga, 5. krog: Šentjur - Pesnica 0:0, Radlje - Žalec 3:2 (1:1); Su-ljanovič (11), Vodovnik (60), Lenart - Šoštanj 1:1 (1:1); Rajkovič (23). Vrstni red: Šoštanj 13, Pohorje 12, Pesnica, Radlje 9, Šentjur, Peca 7, Žalec, Marles hiše 6, Lenart, Paloma, Slovenj Gradec 4, Tezno 1.
MČL, MNZ Celje, 5. krog: Radeče - Pivovar Laško 1:1 (1:0); Bahč (86); Blagotinšek (56), Krško B - Kozje 4:0 (2:0), Vojnik - Rogaška 1:4 (0:1); Verhovšek (80); Vtič (13-11 m, 49, 72, 79). Vrstni red: Krško B 12, Mons Claudius, Rogaška 8, Kozje 5, Radeče, Vojnik 3, Pivovar 1.
MALI NOGOMET
1. SL, 2. krog: Nazarje - Slovenske Gorice 3:5 (1:0); Metulj
(11, 30), Alič (39), Dobovec
-	Vuko Ljubljana 1:0 (1:0); Repinc (12). Vrstni red: Litija, Puntar, Dobovec 4, Slovenske gorice, Škofije 3, Oplast 2, Nazarje 1, Vuko 0.
2. SL, 1. krog: Velenje - Sevnica 4:2 (2:1); Jager (6, 25), Linič (10), Ljoljič (25).
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Sevnica 33:15 (18:8); Žuran 5, Marguč, Mlakar, Razgor 4, Janc, Zele-novič, Lekai, Žvižej 3, Poteko
2,	Žabič, Toskić 1; Djurdjevič
5,	Nered 3, Izola - Gorenje 21:35 (11:17); Božič, Redžič 5; Dolenec 7, Gaber, Melič
6,	Bezjak, Golčar, Dujmovič
3,	Cehte 2, Medved, Pucelj, Miklavčič, Dobelšek, Gams 1. Vrstni red: Gorenje 6:0, Celje 5-1, Trimo 4-2, Cimos, Ribnica, Krka 3-3, Maribor, Izola, Sevnica, Sviš 2-4, Krško 1-5, Ormož 0-6.
1. SL (ž), 2. krog: Velenje
-	Ajdovščina 30:24 (15:12), Zelene doline Žalec - Ptuj 37:26 (19:13). Vrstni red: Zagorje, Krka 4, Krim Mercator, Naklo-Tržič, Žalec, Velenje, Ptuj, Adria 2, Celje, Ajdovščina, Piran, Futura, Sežana 0. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 26. 9.
NOGOMET
1. SNL, 11. krog: Celje
-	Domžale, Ljubljana: Olimpija - Rudar (17).
ROKOMET
1. SL, 4. krog, Novo mesto: Krka - Celje Pivovarna Laško (18), Velenje: Gorenje - Ormož (19).
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 1.
krog, Novi sad: Vojvodina
-	Athlete (16).
Občinski praznik občine Šentjur so obeležili sinoči s svečano akademijo s slavnostno sejo občinskega sveta. Na njej je župan mag. Marko Diaci med drugim podelil letošnja občinska priznanja. Pisno priznanje sta prejela Danica Recko in Mladinski center Šentjur, pisno priznanje s knjižno nagrado pa učenci in dijaki Sebastijan Obrez, Jakob Škornik, Špela Gajšek, Špela Škorjanc, Lucija Ko-ražija, Maja Ravnikar Za-bukovšek, Uroš Kovačič in Tajda Krajnc. Župan je pisno priznanje podelil še na predlog Skupine za zdrav način življenja, prejela ga je Vida Zupanc.
Na Prevorju na Guzajevi poti velja posebna valuta. Plačevali boste lahko z Guzajevimi cekini.
Guzajev duh nad kraji novoodkrite kozjanske idile
Ob prazniku Občine Šentjur smo obiskali krajevno skupnost Prevorje
Iz Šentjurja do Prevorja vodi precej kilometrov ovinkastih cest, s katerih se je desetletje ali dve nazaj še visoko dvigoval prah zaradi makedama. Kar je za nekoč pregovorno zaostalo Kozjansko pomenilo coklo v razvoju in svojevrstno prekletstvo, se je danes izkazalo za blagoslov. »Nič nujno potrebnega nam ne manjka. Imamo pa vse tisto, kar je danes v trendu,« zadovoljno povedo gostitelji. Odmaknjenost, neokrnjenost in prvobitnost, povezana z ekologijo in s samopreskrbo, so danes tisto, kar je za kraje, kot je Prevorje, glavni adut vizije prihodnosti.
Ko se številni ovinki zvijejo do najvišje točke, se pokrajina prevali proti Kozjemu. Tako nekako naj bi nastalo krajevno ime. Prevorje sicer sestavlja šest vasi, v njih pa živi približno 750 prebivalcev. Z aktivnim delovanjem na različnih področjih skrbijo, da je ime domačega kraja pomembno tudi v širši lokalni skupnosti, vse bolj znano pa je tudi po vsej Sloveniji. Pred leti so v kraju zgradili novo podružnično šolo. In če so jih nekaj let pestile skrbi zaradi majhnega števila otrok, so letos v prvi razred vpisali šest prvošolcev. Morda se vam zdi malo, a ob 16 otrocih v vrtcu je
za tako majhen kraj to dober obet za prihodnost. Šola je v tem času postala tudi kulturno in družabno središče kraja. Že dolga leta jo vodi Marija Frece, ki se je morala hitro sprijazniti, da mesto učiteljice v takem kraju še zdaleč ni samo služba. »Doma sem v neposredni bližini in to, da je moje delo postalo bolj način življenja, sem hitro vzela v zakup. Z otroki se vključujemo v vse krajevne prireditve in praktično sodelujemo pri vseh aktivnostih. V šoli pa se tudi popoldne in konec tedna vedno kaj dogaja.« V telovadnici pripravljajo različne vadbe, v večnamenskem prostoru pa
celo vrsto prireditev in dejavnosti, ki na Prevorje večkrat v letu zvabijo na stotine ljudi od blizu in daleč.
Gasilci še brez gasilskega doma
Pri tem je izjemno pomembno sodelovanje med vsemi krajani. In tudi na Prevorju je tako, da peščica najbolj predanih sodeluje v vseh mogočih društvih in organizacijah. Damjan Maček je že 12. leto predsednik športnega društva, v zadnjem mandatu pa je tudi predsednik krajevne skupnosti. Na Prevorje so se preselili v njegovih otroških letih. »Priznam, bil je šok. Ampak zdaj imam tu tudi sam dom in družino. Niti slučajno mi ne pade na pamet, da bi se odselil kam drugam.« Podoba domačega kraja se je v zadnjih 20 letih izjemno spremenila, a načrtov za prihodnost imajo še veliko. Če je glavna prometnica med Šentjurjem in Kozjem urejena, pa je kot
povsod še cela vrsta lokalnih cest v zelo slabem stanju. »Še bolj pa si prizadevamo, da bi končno zgradili večnamenski objekt z gasilskim domom v središču Prevorja. Razen šole zdaj nekega skupnega prostora nimamo, gasilci pa temu, kar trenutno tam stoji, še zdaleč ne morejo reči gasilski dom. Smo pa zadovoljni, da smo ohranili poštni urad. To so stvari, ki se ljudem v večjih krajih zdijo samoumevne. Mi pa se zavedamo, kako pomembne so za identiteto in utrip kraja.«
Anini večeri oktobra že v peto sezono
Zadnja leta na primer nimajo svojega župnika. A zadnji, ki je tam služboval, je zapustil pomembno dediščino, ki jo krajani sami negujejo naprej. Karl Gržan je na Prevorju začel z Aninimi večeri. Vsak tretji petek od oktobra do marca se zvečer zberejo v šolski več-
Na vaškem pokopališču je še danes skromen, a skrbno urejen grob Franca Guzeja - razbojnika Guzaja.
namenski dvorani. Skrbno zbrani gostje in dobra izvedba skrbijo, da se ljudje vračajo iz leta v leto. Letos oktobra bo dr. Gržan odprl že peto sezono Aninih druženj. »Ob tem ne smemo pozabiti stalnih prireditev, kot so materinski dan in veseli december, Pohod po poteh XIV. divizije, že dobro desetletje gostimo astronomsko društvo Kosci s tradicionalno astronomsko nočjo, vse bolj pa je znana tudi Guzajeva pot, lani pa smo prvi gostili tudi Ta veseli dan kulture, ki se bo selil po različnih krajih v občini,« zanimivo krajevno dogajanje oriše Frecetova. Domačo pesem pa od tam v svet nosijo Ljudski pevci, ki jih vodi Majda Rezec, in duet sopranistke Martine Zapušek in citrarke Jasmine Levičar. Njihova gledališka skupina pa se je specializirala prav za utrinke iz življenja razbojnika Guzaja.
Ob potoku Bistrica še trije mlini
Legendarni kozjanski razbojnik se je namreč rodil prav na Prevorju. In kot pravi Mirko Pajek - dolga leta je bil predsednik KS, lani je bil za predano delo na tem področju tudi občinski nagrajenec - je zgodba o
tolovaju, ki je dobrotnik malih ljudi, toliko bolj priljubljena in aktualna. Skupaj z Dobjem in s Planino pri Sevnici so zastavili projekt Na poti z Guzajem. 36-kilometrsko pot označuje 12 tabel z vsemi potrebnimi napotki. V vsakem kraju pa z malo pozornosti lahko najdete cel kup turističnih znamenitosti. »V dolini potoka Bistrice imamo trenutno še tri mline. Enega bi se dalo celo usposobiti. V prejšnjem stoletju je na tem območju domačim kmetom dajalo kruh kar 12 takih mlinov,« pripoveduje Pajek, ki je na ta potok še posebej navezan. »Tu sem bil rojen. Ponosen sem na te čudovite kotičke, v katerih ne boste našli nobene plastične vrečke na grmovju, kaj šele črnega odlagališča. Vsako leto imamo tu več obiskovalcev. Tu gostimo jezikovne tabore, različne izlete in številne pohodnike. Je pa dobro, da se ljudje najavijo, ker jih lahko tako sprejmemo njim primerno in seveda gostoljubno. Poti so različne in vsaka reka ima svoje bregove, ampak prepričan sem, da je pomembno le to, da vsi sledimo isti smeri. Mislim, da nam kar dobro kaže.«
StO
Foto: GrupA
Marija Frece je vodja podružnične šole na Prevorju, hkrati pa tista, ki skrbi za kulturni utrip kraja. Da je njena služba bolj način življenja kot kaj drugega, je že zdavnaj vzela v zakup. »Res ni trgovskega centra za vogalom, a imamo vse tisto, kar danes meščani kujejo v zvezde. Dandanes je »in« podeželje in ne mesto.«
Damjan Maček je predsednik Krajevne skupnosti. Med najbolj pomembnimi načrti je gradnja večnamenskega centra z gasilskim domom.
NOVI TEDNIK
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
15
Joče le še v mislih
Prometna nesreča je za vedno zaznamovala življenje Andreja Pegana
Andrej Pegan je Ljubljančan s koreninami v Lučah, kraju Zgornje Savinjske doline. Leta 1996 je pri rosnih 22 letih doživel hudo prometno nesrečo, v kateri je utrpel poškodbe glave in roke. Življenje se mu je popolnoma spremenilo, a z ovirami se vedno znova uspešno spopada.
Andrej Pegan se nesreče, v kateri je izgubil prijatelja, ne spominja. Prav tako niso živi spomini na dogodke pred nesrečo. »Ljudi sem se spomnil, česa drugega pa skoraj ne. Tu in tam se mi utrne kakšen spomin, a takoj spet izgine,« razlaga. Po nesreči je bil enajst dni v komi, zatem še več kot dva meseca v bolnišnici. Kakšne bolečine je doživljal in kako so ga zdravili, ne ve, saj so bili možgani preveč prizadeti. Ponovno rojstvo je doživel šele v rehabilitacijskem centru Soča, novo življenje pa se je, kot pravi, začelo šele, ko je vstal z invalidskega vozička.
Obožuje hojo
Zaradi poškodbe možganov je imel ohromljeno levo polovico telesa, prav tako je imel težave z ravnotežjem. »Ko sem ponovno shodil, sem videl, da je pred mano še življenje. To mi je dalo zagon.« A brez nenehnih spodbud družine in predvsem terapevtk v Soči ne bi šlo, priznava. Med zahtevnimi fizioterapijami je nič kolikokrat obupal, pred sabo ni videl cilja, smisla. Spet drugič je bil poln življenjske energije. Še danes doživlja vzpone in padce in pravi, da je bistvo njegovega življenja po nesreči predvsem uresničevanje vedno novih ciljev. Najvidnejši je bil zagotovo pohod okoli Slovenije, na katerega se je leta 2003 odpravil s prijateljem, ki je prav tako preživel hudo prometno nesrečo. V slabem mesecu sta prehodila dobrih tisoč kilometrov. Dnevno sta naštela tudi po 60 kilometrov in na poti spoznala številne
zanimive ljudi, kot pravi, pa ga je za podvig navdušil ul-tramaratonec Dušan Mrevlje. »Rekel sem si, če je on tekel ob slovenski meji, zakaj ne bi jaz hodil. Odkar sem ponovno shodil, bi lahko hodil
cele dneve, čeprav noga še vedno ne uboga, kot bi morala. Človek stvari, ki se marsikomu zdijo samoumevne, po takšni izkušnji ceni.« Zadnje čase mu, kot pravi, pri hoji zaradi kalcinacije nagajajo
neprestane bolečine. Prepričan je, da bo to minilo, in morda se bo nekega dne podal na pohod po Evropi ali celo okoli sveta.
Po izgubi službe napisal knjigo
Velika želja Andreja Pega-na, ki je invalid prve stopnje, je najti službo. Pred časom je že delal v skladišču v Merkurju in kot pravi, je pri delu zelo užival, a mu je zaradi recesije podjetje pokazalo vrata. Pred nesrečo je pekel pice, česar danes ne bi več počel. Lesarske žilice pa mizar po poklicu ni izgubil. Tako tudi po nesreči izdeluje manjše izdelke, predvsem hišice za jaslice in ptičje hiške. Ko je
ostal brez službe, se je lotil pisanja knjige. V njej je opisal vzpone in padce, ki so sledili prometni nesreči in ga spremljali zadnjih 16 let. Knjiga nosi naslov Misli, ki jočejo, kar, kot pravi, ni naključje. Od nesreče namreč zaradi poškodbe možganov fizično ni sposoben jokati. Prepričan je, da bi se s težavami veliko lažje spopadal, če bi na trenutke lahko zajokal in bolečino »spravil« iz sebe. Ogromno je zato prejokal v mislih. Kakšna solza se mu v misli prikrade še dandanes, a jo poskuša kar se da hitro posušiti.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Veliko pomoči pri premagovanju vsakodnevnih ovir, ko se je moral ponovno naučiti samostojnega življenja, je Andrej Pegan prejel predvsem od Zavoda Zarja in društva Vita, kjer je tudi sam danes aktiven prostovoljec. Z osebami po poškodbi glave deli izkušnje in jih motivira za nadaljnje življenje. Prav tako je ambasador Zavoda Varna pot. Po šolah učencem in dijakom predstavlja svojo zgodbo in jih opozarja na varno vožnjo ter obnašanje v prometu.
Knjiga Misli, ki jokajo, je že Peganova druga knjiga. Prva je bila potopis pohoda okoli Slovenije.
Andrej Pegan se je po nesreči v centru Soča spopadal ne le z napornimi vsakodnevnimi fizioterapijami, temveč je moral precej izboljšati tudi svoj govor, ki je bil izjemno tih in nerazločen. Logopedi so mu pomagali, da lahko danes brez težav komunicira. Deležen je bil tudi veliko pomoči psihologov, ki so mu pomagali sprejeti nov način življenja.
Po svoje tokrat tudi Celjan
Žiga Verk zaigral v drugem delu mladinskega filma Gremo mi po svoje
Ekipa uspešnega slovenskega mladinskega filma Gremo mi po svoje je letošnje poletje ponovno strnila vrste in v Posočju posnela nadaljevanje filma, ki bo v slovenske kinematografe prišel februarja. Čeprav je vsebina zaenkrat še skrivnost, je vseeno znano, da so bili tokrat taborniki razdeljeni v dve skupini. Jurij Zr-nec je imel pod okriljem ljubljanski del tabornikov, Tadej Toš, ki tokrat v filmu nastopa prvič, pa je imel pod svojem okriljem Štajerce. Med njimi tudi Celjana Žiga Verka, ki je v filmu zaigral v vlogi enega izmed tabornikov.
Šestnajstletni Žiga Verk, dijak 2. letnika Gimnazije Celje-Center, se z igralstvom spogleduje že nekaj časa. Na snemanju slovenskega mladinskega filma pa se je tokrat prvič preizkusil tudi v vlogi filmskega igralca.
Letošnje poletje je bilo zate še posebno pestro. Preživel si ga namreč na snemanju drugega dela filma Gremo mi po svoje. Kako to, da si se odločil, da se preizkusiš na avdiciji?
Na avdiciji sem se preizkusil, ker me igra zanima
in prav tako zaradi novih izkušenj v igralskih vodah. Igram v gledališki skupini Celjskega mladinskega centra. Prav tako se želim po zaključeni srednji šoli vpisati na študij igre na AGRFT Ljubljana.
Na avdicije se je prijavilo kar 5 tisoč mladih kandidatov iz vse Slovenije. Kako ti je uspelo prepričati žirante, da si ravno ti pravšnji za eno izmed vlog?
Avdicija ni bila nič posebna, saj smo se morali z režiserjem le pogovarjati, on pa je prav na ta način odkril, ali je kandidat primeren za lik ali ne. Med drugim sem mu moral predstaviti, s čim se ukvarjam in kaj bi rad postal, ko odrastem.
Vsebina samega filma je zaenkrat skrivnost. V kakšni vlogi pa si se preizkusil ti?
Tako kot so snemali prvi del, smo tudi drugega posneli v Bovcu. Izdam lahko le to, da gre za tekmovanje med ljubljanskimi taborniki in štajerskimi taborniki. Na koncu filma se vsi pobotamo in smo prijatelji. Sem eden izmed treh vodnikov v štajerskem taboru, kjer pomagam mlajšim tabornikom pri ustvarjanju in
delu.
Kakšen je bil snemalni dan?
Sam sem začel snemati 26. junija, nekateri že teden prej, končali pa smo v avgustu. Snemalni dan je bil zelo naporen, saj smo snemali cel dan, in hkrati zelo zabaven. Zanimivo je, da čas na snemanju mineva veliko hitreje.
Omenil si, da je bilo snemanje tudi naporno. Kaj je bilo najbolj naporno?
Najbolj naporno je bilo čakanje pred kamero. Kadar so nad nami brnela letala, smo morali vedno počakati, da so odletela, saj je hrup motil filmske kadre. Naporno je bilo tudi čakanje, ko so morali nekateri igralci ponavljati tekst. Meni na srečo ni bilo potrebno, ker nisem imel veliko besedila, imel sem več kretenj.
Jurij Zrnec je v prvem delu filma igral starešino. Gledalci smo ga vajeni v zabavnih vlogah, s katerimi nas vedno znova spravlja v smeh. Kakšen pa je za kamerami? Vas je tudi tam zabaval?
Vsak človek je za kamerami drugačen kot pred njimi. Zrnec je pred kamero zelo zabaven, tudi za kamero je samozavesten, vendar ne-
koliko bolj skromen in zadržan, kot so njegove vloge. Tudi Tadej Toš je zabaven in sproščen, tako, da sta nas oba zabavala.
Se je mogoče na snemanju zgodila kakšna zanimiva prigoda?
Prigode so bile skoraj vsak dan. S Tadejem Tošem imava svoj pozdrav. Opazil me je namreč, ko sem nekoliko bolj leno izvajal vajo. Od takrat naprej me pozdravlja prav s temi gibi. Ne dava si roke, prav tako se ne pozdraviva, ampak le uprizoriva to vajo, kar pomeni, da narediva plosk z iztegnjenimi rokami nad glavo.
Sodelovanje v drugem delu filma Gremo mi po svoje je bil velik izziv in izkušnja. Kakšen pa je honorar za mlade igralce? Si ga prejel?
Honorar je prisoten, vendar se nisem prijavil zaradi plačila. Če bi razmišljal, koliko bom zaslužil, bi si lahko čez poletje nekaj denarja prislužil tudi s počitniškim delom v Celju. Prijavil sem se, ker si to želim početi v življenju in ker so to moje sanje. Komaj čakam že na kakšno novo avdicijo.
ŠO
Foto: SHERPA
Celjana Žiga Verka bomo lahko spremljali v drugem delu slovenskega mladinskega filma Gremo mi po svoje.
Ko peša spomin
Bolnikov z demenco vse več - Pomembni predvsem ljubezen in pozornost svojcev
Ob mednarodnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so mimoidoče v središču Celja osveščali o problematiki Alzheimerjeve demence.
Demenca se lahko pojavi tudi pri mlajših ljudeh kot posledica hujše poškodbe glave, možganske kapi, tumorja ali katere od drugih hujših bolezni, a so te vrste demence zelo redke. Nekatere oblike so celo ozdravljive.
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Po podatkih Doma ob Savinji Celje je med njihovimi 252 varovanci kar 66 odstotkov takšnih, ki imajo diagnozo demence, a tudi v ostalih domovih opažajo, da se število dementnih oseb zaradi staranja prebivalstva povečuje. Strokovnjaki se strinjajo, da je dementno osebo že v prvi fazi bolezni smiselno dati v dom ostarelih ali vsaj v dnevni center, saj ji lahko tam nudijo celovito podporo. Večina dementnih bolnikov v Sloveniji sicer ostaja doma, zanje pa skrbijo svojci, ki so pogosto o bolezni premalo izobraženi. Prav poučenost o lastnostih demence in o tem, kako ravnati z bolniki, pa je še kako pomembna, pravi Zlata Felc. Spominčica za svojce tako redno pripravlja izobraževanja, s katerimi želijo spopadanje z boleznijo olajšati tako bolnikom kot celotni družini.
Ob mednarodnem dnevu Alzheimerjeve bolezni
Mednarodni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok za nastanek demence, je 21. september.
Društvo Spominčica in Zavod Vendi Celje ga bosta obeležila ta petek na Mestnem trgu v Šentjurju. Dogodek pripravljata v okviru projekta Dotik spomina, katerega namen je širšo javnost osvestiti o demenci ter o tem, kako živeti z dementno osebo. V okviru projekta se je od začetka leta zvrstilo več predavanj, ta petek dopoldne pa bodo v Šentjurju predstavili brošuro Babi postaja čudna, vse pozabi, namenjeno otrokom in mladostnikom. Dan bodo popestrili še z delavnicami in s pogovori s strokovnjaki. Že pretekli petek so mednarodni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili v Celju. Lokalna interdisciplinarna koordinacija za potrebe starejših Mestne občine Celje, društvo Spominčica in Regijski center medgeneracijskega druženja so pripravili predavanje Demenca med nami ter v središču mesta postavili stojnico z informacijami o tej bolezni. Oktobra bodo predstavili tudi akcijski načrt, ki bo vključeval smernice in aktivnosti za dodatno izboljšanje strokovne podpore dementnim osebam in njihovim svojcem, ter tudi osveščanje širše javnosti.
Dementne osebe svojce pogosto obtožijo, da so jim ukradli denar, v resnici pa so ga sami nekam pospravili, a se tega ne spomnijo. Tako ni nevsakdanje, da dementne osebe označijo za hudobne. Kot poudarja Zlata Felc, to ni hudobija, temveč pešanje spomina, ki ga je treba obravnavati kot bolezensko stanje.
Štipendije za kakovostnejše življenje
Demenca je zaradi staranja prebivalstva vedno pogostejša, a je splošni javnosti, kot ugotavljajo strokovnjaki, še vedno precej slabo znana. Prav poznavanje te bolezni je sicer ključno za uspešno spopadanje z njo, tako za bolnike kot za svojce.
Demenco spodbudijo različne bolezni, daleč najpogosteje pa je posledica Alzheimerjeve bolezni. Gre za kronično napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, zaradi česar imajo bolniki težave s spominom, z mišljenjem, orientacijo, s presojo in sporazumevanjem, pogosto se »čudno« vedejo. Najhujša oblika demence bolnike priklene na posteljo.
Več stopenj demence
Kot razlaga predsednica Združenja Zahodnoštajer-ske pokrajine za pomoč pri demenci Spomičnica Šentjur Zlata Felc, strokovnjaki stopnjo demence delijo v tri faze. Bolezen se začne predvsem z motnjami kratkoročnega spomina. Starostnik se zelo dobro spominja dogodkov iz otroštva, pozabi pa na primer, ali je po kosilu vzel zdravilo ali ne ter kam je pospravil ključe. V drugi fazi demence začne bolnik izgubljati sposobnost orientacije in abstraktnega mišljenja. Ne najde na primer izhoda iz trgovine, ne ve, kaj je želel kupiti, prav tako ne zna povedati, koliko je star, a po drugi strani ve, katerega leta je ro-
jen. V tej fazi bolezni demen-tna oseba pogosto postane zelo asocialna - ker se zaveda svojih težav, se izolira od soljudi. Tretja, najhujša faza človeka priklene na posteljo. Bolniki niso več gibljivi, pogosto so neodzivni, pri čemer Zlata Felc opozarja, da jim srečanja z bližnjimi še vedno pomenijo ogromno. Kot pravi, je dokazano, da zaznajo bližino svojih bližnjih, čeprav imajo ti pogosto občutek, da ni tako, prav tako izredno dobro zaznavajo glasbo.
Nujna čimprejšnja diagnoza
Alzheimerjeva demenca ni ozdravljiva, s čimprejšnjo natančno diagnozo pa je njeno napredovanje z ustreznimi zdravili mogoče upočasniti. Na simptome morajo biti po besedah Fel-čeve pozorni predvsem svojci starejših oseb, pri čemer jih morajo čim prej napotiti k osebnemu zdravniku. Ta jih zatem pošlje na preiskave k nevrologu in psihiatru. Šele ta potrdita demenco. Zlata Felc ob tem razlaga, da je najbolj pomembno, da dementnim osebam posvečamo veliko pozornosti ter jim izkazujemo naklonjenost, spoštovanje in ljubezen, saj tako te osebe
ALI STE VEDELI?
Električni impulzi potujejo po nevronih s hitrostjo 320 kilometrov na uro.
Nevroni ali živčne celice so v možganih, hrbtenjači, živcih in ganglijih perifernega živčevja, njihova naloga pa je prenašanje informacij. To počno v obliki električnih sunkov, imenovanih akcijski potencial. Vse, kar vidimo, slišimo, vohamo, tipamo in okušamo, naša čutila pretvorijo v električne impulze, ki potujejo po vlaknih živčnih celic. Nevroni med seboj komunicirajo preko stikov, imenovanih sinapse.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 KP
jI	www.pirnat.si
V_Dr. Pimct d.o.o., Razlagova 23. Marihof_V
ohranijo dostojanstvo in samozavest. Da jih ne zmede-mo, jim je treba zastavljati kratka in jasna vprašanja, ki ne zahtevajo zapletenih odgovorov, vedno se ji je treba približati frontalno, da jih ne prestrašimo.
Z aktivnim življenjem je mogoče demenco prestaviti v čim kasnejša leta ali se ji celo izogniti. Felčeva pravi, da je treba vse življenje možgane čim bolj trenirati in tudi v starosti morajo biti aktivni. »Možgani, ki niso uporabljani, so kot zaprto padalo,« izpostavlja in dodaja, da morajo zato svojci poskrbeti, da so dementne osebe čim bolj aktivne, da rešujejo uganke ali križanke, da računajo in se veliko pogovarjajo. Kot dodaja, je pomembna tudi fizična aktivnost, že od mladih nog pa je treba skrbeti tudi za zdravo prehrano in se izogibati debelosti.
Fundacija Utrip humanosti bo že tretje leto podelila štipendije mladostnikom iz celjske regije, ki so se morali spopasti z rakom. Javni poziv, ki bo odprt mesec dni, je na svoji spletni strani objavila pretekli teden.
Fundacija je doslej podelila 19 štipendij, ki so mesečno znašale 150 evrov. Letos bo višina štipendij po besedah predsednika fundacije Gašperja Puhana odvisna od zbranih sredstev in števila odobrenih prošenj. »Z letošnjimi dobrodelnimi akcijami smo štipendijski sklad napolnili že z dobrimi 6.506 evri, precej denarja bomo zagotovo zbrali še z Dobrimi utripi, ki jih pripravljamo za oktober,« je povedal in dodal, da štipendiste na podlagi izdelanih kriterijev izbere tričlanska komisija. Članica komisije in članica uprave fundacije,
zdravnica prim. asist. Jana Govc Eržen, je povedala, da so najpogostejše oblike raka med mladostniki levkemija, rak centralnega živčnega sistema in limfomi. Rakave bolnike imenuje mladi borci, ki se, kot poudarja, tudi po premagani bolezni soočajo s številnimi težavami. Med najpogostejšimi Govc Erženova izpostavlja psihološke in čustvene. Ti mladostniki imajo pogosto občutek, da jih okolica ne sprejema tako kot pred
boleznijo, o sebi imajo slabo samopodobo. Številni imajo tudi težave s pozornostjo. Fundacija Utrip humanosti jim želi s štipendiranjem zagotoviti čim bolj kakovostno življenje z zdravim življenjskim slogom ter tako vsaj nekoliko razbremeniti njihove starše. Štipendije dijaki in študenti tako najpogosteje porabijo za zdravo prehrano, športne aktivnosti in izletniške oddihe ali za prevoz na redne zdravniške preglede in na študij.
Alzheimerjeva demenca je najpogostejša duševna motnja v starosti. Z leti njena pogostost strmo narašča. Po 65. letu se število oseb z demenco vsakih pet let podvoji, tako da je pri starosti nad 85 let dementnih bolnikov že med 30 in 40 odstotki. Po nekaterih ocenah ima v Sloveniji demenco več kot 30 tisoč oseb.
Zastrupitve z metanolom pri nas redke
Na Češkem so v preteklih dneh našteli več primerov zastrupitve s tihotapljenim žganjem, v katerem je bil metanol. V Sloveniji podobnih množičnih zastrupitev po zagotovilih inštituta za varovanje zdravja ne beležijo.
Zastrupitve z metanolom so, kot pravijo strokovnjaki, v Sloveniji redke. Na Centru za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na leto obravnavajo le en takšen primer ali dva. Največ metanola ima pri nas sicer predvsem vino iz grozdja necepljene vinske trte, šmarnice. Kot razlagajo strokovnjaki, je metanol v pijači težko zaznati, saj je prijetnega vonja. Telo metanol zelo hitro vsrka, zato se hitro porazdeli po njem. Začetni znaki zastrupitve so pijanost in bolečine v želodcu. Po šestih do tridesetih urah se lahko pojavijo čezmerno zakisanje krvi, motnje ravnovesja elektrolitov, motnje vida, slepota, epileptični krči in celo smrt. Če sumimo, da se je nekdo zastrupil z metanolom, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč ter prizadeto osebo odpeljati na svež zrak, jo dobro zavarovati pred mrazom in ji usta sprati z vodo. Če je oseba nezavestna, jo položimo na levi bok, v primeru zastoja dihanja ali zastoja srca jo do prihoda reševalcev oživljamo z umetnim dihanjem in masažo srca. Nadaljnje zdravljenje v bolnišnici je odvisno od količine zaužitega metanola, časa zaužitja in klinične slike
Prireditev Utrip humanosti bo postregla s tremi dobrodelnimi dogodki. 2. oktobra bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec monokomedija Janeza Hočevarja Rifleta Star fotr, 17. oktobra bo v Žalcu še komedija z Jonasom Žnidaršičem, Juretom Godlerjem in Jožetom Robežnikom Moja dežela. Izkupiček od prodanih vstopnic bo fundacija Utrip humanosti v celoti namenila za štipendijski sklad. Sklad bo obogatil tudi denar od vstopnic, ki jih bo fundacija prodala za koncert Vlada Kreslina z Beltinško bando in Malimi bogovi, ki bo v celjski dvorani Golovec 19. oktobra.
Žleb z vaše hiše dober »biznis«
Donosen posel s ukradenimi kovinami je za državo bagatela
Na Celjskem oziroma v Celju je kar nekaj podjetnikov, ki znotraj svoje dejavnosti na črno odkupujejo barvne kovine in s tem dokaj mastno služijo. Čeprav naj bi nanje policija že opozorila inšpekcijo, pa podjetneži mirno delajo naprej. Medtem ko je za državo tatvina bakrenih žlebov ali drugih predmetov iz barvnih kovin le bagatela, se za takšnimi dejanji skriva donosen posel, ki naj bi bil preplet kaznivih dejanj davčne zatajitve in tudi pranja denarja. To ugotavljata tako policija kot davčna uprava.
Cena za odkup kilograma bakra, ki ga na terenu najpogosteje kradejo, je okoli pet evrov. Če si nek tat po tatvini oprta deset kilogramov bakrenih žlebov, jih zvije in odnese v prodajo, dobi petdeset
evrov. V kolikor ima dober tatinski izplen, je dobiček še večji. Ponavadi so tatovi še tako zviti, da v bakrene žlebove, preden jih zvijejo oziroma zložijo, namečejo zemljo ali kamne, da je stvar težja ... Ravno zaradi visokih cen barvnih kovin trg prodaje in odkupa cveti. Tatovi se ne ozirajo veliko na to, kaj bodo ukradli. V Velenju so pred časom odžagali kable, ki so bili položeni ob tlakovani pohodni poti ob teniških igriščih, kdaj pa kdaj kje izginejo tudi kakšna skulptura ali žlebovi celo z mrliških vežic. Pri tem so pred leti tatove bakrenih plošč z neke strehe pregnale ose. V Celju se je celo že zgodilo, da so v prodajo prinesli celo litožele-zni pokrov od kanalizacije ali kakšnega drugega jaška. A se očitno nikomur od odku-
Z objekta v Italijo, od tam v Azijo?
Čeprav gre pri teh kaznivih dejanjih za tatvine, ki jih imajo nekateri pogosto za manjšo, bagatelno kriminaliteto, se za njimi skriva ogromna škoda za oškodovance. Če tatovi kradejo iz poslovnih objektov in ne odnesejo samo žlebov, ampak tudi dele električne napeljave, lahko naredijo škodo, ki znaša tudi več deset tisoč evrov. Ogromno škodo povzročijo tudi s poškodovanjem objektov. Kadar se prodaja na črno, gredo največkrat takšne kovine z večjimi prevozi v tujino, pogosto v Italijo ali Avstrijo. Tam sledita predelava v nove surovine in zatem najverjetneje nadaljnja prodaja na območju Azije.
Na Celjskem policisti opažajo, da je med storilci kaznivih dejanj tatvin barvnih kovin vedno več narkomanov. Med njimi je kar nekaj povratnikov, torej oseb, ki so policiji zaradi takšnih tatvin že znane. Denar, ki ga dobijo s prodajo ukradenega, porabijo za nakup mamil, pri čemer pri prodaji kovin na črno ne dobijo računa.
povalcev ni zdelo sumljivo, da je moral biti nekje ukraden. Ali pa je samoumevno, da ljudje kar tako prodajajo takšne pokrove?
Sumljivega ne kupijo
Poleg črnih odkupoval-cev, policiji so znani najmanj trije iz Celja, barvne kovine odkupujejo tudi v Di-nosu. Ta odkupuje odpadne surovine, ki jih je mogoče ponovno predelati. Največji delež predstavlja odpadno železo, sledijo mu barvne kovine, kot so aluminij, baker, medenina in podobno, ter odpadni papir. »V kolikor odpadne surovine odkupujemo od fizične osebe oziroma občana, se mora ta naši odgovorni osebi identificirati. To stori z osebnim dokumentom in davčno
številko, v nekaterih primerih mora predložiti tudi podatke o bančnem računu,« nam je pojasnila Andreja Rot iz Dinosa. Čeprav naj bi celjska policija dobro sodelovala z Dinosom, se zelo redko zgodi - tako pravijo neuradno na policiji - da bi iz celjskega Dinosa prijavili sum, da gre za poskus prodaje ukradenih stvari. »Prijave se vršijo, glede na razdrobljenost skladišč pa vam težko podam podatke o tem, koliko prijav je v določenem obdobju,« dodaja Rotova.
Omenja pa, da v primeru sumljivega izvora materialov odkupa ne izvedejo. Med prodajalci se zagotovo najdejo iste osebe, kar bi morda lahko nakazovalo na sum kaznivega dejanja. Vendar to ni oprijemljivo, saj lahko
nekdo le zbira star odpadni material.
Ko ne moreš dokazati
Na policiji se namreč ubadajo s problemom, kako dokazati, da je neka barvna kovina ukradena. Četudi neznanca dobijo v vozilu, v katerem so naloženi žlebovi, mu praktično ne morejo nič, če ne ugotovijo, od kod so bili žlebovi ukradeni. Nikakor pa seveda tat ne bo priznal, od kod je žlebove snel. Zato je pomembno, da se tatvine žlebov prijavijo, saj se še vedno dogaja, da jih ne. V Celju sicer število takšnih tatvin ne narašča, je pa res, da je ves čas prisotno in da je tega kar veliko. Za storilce so najbolj privlačne novogradnje, kjer so ponavadi žlebovi že na-
meščeni, stanovalcev pa še ni. To storilcem omogoča, da pokradejo še vse ostalo, kar diši po barvnih kovinah. Tudi različne kable. Predmete požgejo, da na koncu ostane samo baker, ki ga odnesejo v prodajo. Baker je najbolj zaželena barvna kovina. Tudi zato, ker naj bi imel dolgo življenjsko dobo in se da dobro obdelovati. Odkupovalci barvnih kovin se najpogosteje, če jih obišče policija, izgovarjajo, da niso vedeli, da so bile barvne kovine ukradene. Kriminalisti jih lahko v takšnem primeru ovadijo zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. Vendar če ne uspejo dokazati, kje so bile kovine ukradene, zadeva hitro pade v vodo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Tatovi se na našem območju največkrat spravijo na hiše, s katerih odnašajo bakrene žlebove. Nekajkrat so jih sneli tudi s cerkva. Nazadnje ravno pred dnevi s cerkve pri sv. Miklavžu v Celju in avgusta s cerkve v Gornjem Gradu. Bakreni žlebovi na Celjskem pogosto zmanjkujejo tudi s počitniških hišic. 16 metrov jih je tako poleti izginilo s hišice na Cmereški Gorci, kjer je nekdo odnesel še osem metrov bakrenih odtočnih cevi.
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Naše iukrske hkye m Mo pri tew v pomet
za uelLhe in, male fioipodinj
J' • /
oaintel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam
kompletov trah knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod :	(+ poštnina).
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje jP^	Podpl!:-
••• odkrivamo turistične bisere
ffif
t- ■■ X
i RELAX"
na Brač s turistiëmi^gMlâlS
Morskih užitkov ni brez sonca in v to smo verjeli. Poln avtobus potnikov, namenjen v Supetar na otok Braču, je dež, ki nas je spremljal po poti, odmislil. Na morju ne dežuje! No, malo je, a smo imeli »prvo pomoč«. Takoj smo začeli z zabavnimi igrami in za nagrado najboljšim razdelili dežnike.
S smehom, ki je naš prepoznavni znak, so vsi, ki so se odločili dopustovati teden dni z Novim tednikom in Radiem Celje v organizaciji turistične agencije Relax, iz dneva v dan ugotavljali, da se vedno znova lahko kaj naučijo. Kvizi, uganke, spretnostne igre, vse to nam je krajšalo dneve, da smo komaj našli čas za plažo in kristalno čisto morje. Vmes je bilo treba še iti na potep po otoku Braču in raziskat legendo o omiških gusarjih. In čeprav smo slišali, da so na Braču bolj gorenjske sorte, vsaj tako jih dražijo, mi tega nismo opazili. Prijazni, gostoljubni, vse je bilo pri roki in morda se bomo še vrnili. A ne kot takšna skupina, saj gremo vsako leto v drug kraj in za naslednje poletje že izbiramo, kam bi šli. Prav zato, da bi slišal namige, nas je na Braču obiskal tudi predstavnik turistične agencije Relax Jože Režonja. Na lastne oči se je prepričal, da gre pri teh počitnicah za samo pozitivno energijo, o čemer so mu poročali tudi iz Črne gore, kjer je ekipa Radia Celje dopustovala junija. Prepustite nam izbiro kraja, sedite na naš avtobus junija naslednje leto in se z nami odpeljite na nepozaben dopust!
NENA LUŽAR Foto: SIMONA BRGLEZ
Kapice TA Relax za vse, ki so tokrat dopustovali z Novim tednikom in Radiem Celje na Braču.
Gasilci smo.
Male sive celice smo aktivirali tudi na Braču. Kvizov, iz katerih smo se tudi kaj naučili, npr. od kod izvirajo »knedeljčki«, je bilo kar nekaj.
Ribič, ribič me je ujel. In nagrado tudi!
Več fotografij na www.radiocelje.com in na Facebooku Novi tednik in Radio Celje.
Balinčkanje tudi prinese razvedrilo in čudovite nagrade. Št. 76 - 25. september 2012 -
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Uspeh Fa-Vo-Ze na Češkem
S slavnostnim koncertom na glavnem trgu moravskega mesta Vyškov na Češkem se je končal mednarodni pevski festival ZpivejFest, na katerega vsako leto povabijo pet zborov iz cele Evrope, ki v slabem tednu odpojejo deset izjemno dobro obiskanih koncertov. Slovenijo je na festivalu zastopala Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center (Fa-Vo-Za), ki združuje 20 dijakov, vodi pa jo Gregor Deleja.
Fantje so na festivalu odpeli dva celovečerna koncerta, enega s sakralnim programom in enega s posvetnim, kamor so vključili tako dela tujih kot domačih skladateljev od renesanse do 20. stoletja ter tudi priredbe ljudskih pesmi iz Slovenije in s Češke. Z obema nastopoma so navdušili številno občinstvo in strokovno javnost ter si pripeli vstopnico za prihodnje festivale v Vyškovu in povabila na gostovanja v različne evropske države. Oba koncerta je posnela tudi češka radiotelevizija.
Fante doma čakajo številni nastopi, avdicije za nove pevce ter priprava novega programa za drugi del turneje, prihodnje leto pa turneji v Srbiji in Avstriji.
BS, foto: ROK RAKUN
Fa-Vo-Za je s svojim petjem navdušila tudi Čehe.
Na prireditvi so se mladi pomerili v različnih vajah, med drugim tudi v vaji z ovirami in z motorno brizgalno.
Mladi gasilci tekmovali
Gasilska zveza Celje je na poligonu pri gasilskem domu v Škofji vasi pripravila pokalno tekmovanje mladink in mladincev celjske regije. V znanju iz gasilstva je tekmovalo 27 mladih enot mladine, od tega jih je bilo največ iz celjske regije, so se pa tekmovanja udeležile tudi enote iz Prostovoljnega gasilskega društva Zgornja Kungota in iz Celju pobratene Gasilske zveze Slovenske gorice.
Na takšnih srečanjih se preverja tudi fizična in strokovna usposobljenost. Na članskem tekmovanju v Škofji vasi sta bila prisotna tudi predsednik in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in Janko Turnšek. Že maja pa so se v okviru meddruštvenega tekmovanja PGD Teharje v gasilstvu pomerile tudi enote starejših gasilk in gasilcev. Tekmovanje starejših so morali pripraviti prej predvsem zaradi zmanjšanja finančnih sredstev, ki jih država nameni gasilskim društvom. Tudi septembrsko tekmovanje mladih enot je bilo zaradi pomanjkanja denarja skrčeno na en dan, v preteklosti pa je trajalo dva dni.
ŠS
dvigajoči loki
Neobičajen pridelek
Naša dolgoletna naročnica Marija Moškotevc iz Laškega je nabrala tak neobičajen paradižnik. Vas na kaj spominja?
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
Končno asfalt!
Pravega kolesarskega veselja ni brez urejenih cestišč. Nevaren makadamski odsek ceste v Brezovi, na katerega je večkrat opozoril kolesarski veteran Ajdan Aco Brajen iz Celja, je končno asfaltiran. Verjetno so tega veseli tudi lastniki jeklenih konjičkov, saj ni več bojazni, da bi si poškodovali avto. Kolesarji pa so hvaležni, da so ta del ceste končno uredili.
Foto: AB
20
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
POZDRAV PTIC MIRU

V soboto so mladi v Celju ponovno širili idejo miru v okviru večletnega projekta Pozdrav ptic miru, ki ga vodi OŠ Lava. V projektu vsako leto sodeluje več šol - osnovnih, srednjih - in tudi vrtci, ki vsak na svoj način opozarjajo na več strpnosti med ljudmi, več sožitja, medsebojne pomoči, ljubezni, torej vsega tistega, kar nam danes najbolj manjka. Ptice miru pa so zaščitni znak teh prizadevanj.
Na tej strani objavljamo nekaj utrinkov o tem, kako so projekt zastavile posamezne šole, ki sodelujejo v njem.
Ustavi ptico in ji dovoli, da ti prinese mir, nato pa ji pusti, da mir ponese naprej.
Veliko je ljudi, ki bi to ptico potrebovali, še več pa je tistih, ki se jo bojijo ustaviti. Ne boj se, ampak širi mir po svetu.
Takole so se v soboto dopoldne mladi zabavali v mestnem središču ob izvedbi tolkalske točke. (Foto: SHERPA)
Glasbena točka
Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, ki prepevajo in igrajo v Glogu, glasbenem krogu SZŠ Celje, so se za projekt Pozdrav ptic miru pod vodstvom mentorja Nina Šloserja ter zunanje strokovne sodelavke Hane Mačkovšek Šloser povezali z učenci OŠ Lava, ki pojejo v pevskem zboru, z mladimi tolkalisti ter njihovo mentorico Sanjo Golob. Za zaključni koncert v centru Celja so skupaj pripravili dve skladbi, in sicer zahodnoafriško Banuwo ter japonski ritem Fujiyama.
V podaljšanem bivanju smo izdelovali ptice miru.
Kaj je svoboda?
V OŠ Frana Roša je v okviru projekta Ptice miru v septembru potekalo kar nekaj delavnic. V prvem triletju smo se v okviru pouka pogovarjali o vrednotah, prijateljstvu, družini in svobodi. Na vprašanje, kaj jim pomeni svoboda, so učenci odgovarjali:
Svoboda je, da lahko tekam po travi. Svoboda je, ko lahko jem pred televizijo. Svoboden sem, ko nimam domače naloge.
Ptica za ministra
Dijaki Gimnazije Celje - Center smo pri pouku slovenščine razmišljali o miru in vrednotah ter svoje misli tudi zapisali.
V okviru prireditve Naših sto, s katero smo 21. septembra obeležili stoletnico poslopja, v katerem je Gimnazija Celje - Center, smo ob mednarodnem dnevu miru v parku ob šoli posadili še eno drevo, ki je za nas, Unesco šolo, simbol sodelovanja šol vsega sveta. Na eni od delavnic so dijaki in učenci II. OŠ pod mentorstvom profesoric izdelali ptice miru iz naravnih materialov ter jih nato razdelili obiskovalcem prireditve. Eno od ptic smo podarili tudi ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku, nekdanjemu dijaku naše šole, ki nas je ta dan obiskal.	AB
Ena od misli učencev: »Ko se dobrota pomeša med ljudi, je lepo, ne pa zlo. To ni dar, ki ti ga da denar, dobrota je prijateljica dobra, ki nikoli ni zlobna.« ( ANA KOP, 6.a, III. OŠ Celje)
To ni dar, ki ga da denar
III. osnovna šola Celje se je letos že tretjič pridružila projektu Pozdrav ptic miru. V knjižnici smo zbrali knjige na temo prijateljstva, ljubezni, družine in strpnosti in jih razstavili na police, tako da so bile ves čas pri roki. V prvem triletju smo se z učenci pogovarjali o prijateljstvu, sprejemanju drugačnih in medsebojnih odnosih, saj je vse to povezano s tematiko miru. Učenci so risali, slikali, pisali pesmi, misli in zgodbice. Učenci višjih razredov so izdelali plakate, pisali pesmi, misli in zgodbe, ustvarjali stripe ... Izdelali smo tudi ptice miru iz različnih materialov. Svoje misli in izdelke smo v soboto razdelili med someščane, zgradili vez miru in širili dobro voljo med ljudi.	PETRA ODLAZEK
Za mirno šolsko okolje
Učenci IV. osnovne šole Celje razmišljajo o miru, ker se zavedajo njegovega pomena. Žal je med njimi tudi nekaj takšnih, ki ga v domačem okolju niso deležni. Za njih se bomo potrudili, da bo šolsko okolje manj stresno, da bo svetlo, toplo in napolnjeno s prijetnimi zvoki.
Mir je odnos: med prijatelji, starši, državniki.
Rada živim in delam v miru. Tako sem ustvarjalna - tako sem lahko jaz.
Po miru vsi hrepenimo. Smo pripravljeni kaj tudi žrtvovati zanj?
Mir je darilo neba, ko slišiš samo tišino.
Če najdeš mir v sebi, ga najdeš povsod.
Mir je kakor sonce. Brez njega ni svetlobe in ni življenja.
Ne vem, kaj je mir. Živim v nemiru.
KSENIJA LESKOVŠEK KORBER
Delavnice vse leto
www.zabavazaotroke.si
V Poslovno komercialni šoli Celje bo glavno vodilo našega dela skozi šolsko leto ohranjanje splošnih človeških vrednot (mir, svoboda, strpnost, pravičnost, prijateljstvo, ljubezen, enakost, družina), razvijanje socialnih veščin in medkulturni dialog. V projekt bomo pri različnih predmetih vključili izbrane teme in pripravili delavnice: sociološko delavnico Sodeluj in spremeni!, literarno delavnico Hočem mir! Hočem svobodo!, likovno delavnico s poslikavo javnih površin v Celju in okolici, Knjigo miru in e-akcijo. DAGMAR KONEC
Letos prvič
Z letošnjim šolskim letom se je za sodelovanje v projektu odločila tudi naša šola, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje. Dijaki so pod
mentorstvom Nine Markovič Korent zelo resno pristopili k delu, saj se zavedajo, da temeljne človekove vrednote vse bolj izgubljajo svoj pomen. Razmišljamo o vrednotah, kot so mir, svoboda, strpnost, spoštovanje ..., svoja razmišljanja in
druge prispevke pa objavljamo tudi na spletni strani šole. Prebirali bomo literaturo s to tematiko, za začetek smo izbrali knjigo Živim za svetovni mir avtorja Sun Myung Moona. V okviru projekta bomo obiskali starostnike v domovih za ostarele ter si tako prizadevali vzpostaviti in razširiti solidarnost in sožitje tudi med generacijami.	NMK
NOVI TEDNIK
STIRINOZCI / INFORMACIJE
21
Ko se je treba posloviti
Ste morda pred kratkim gledali film o psu Marleyju, ki je bil s svojimi vragolijami prava katastrofa za družino, hkrati pa je z njo preživel vrsto let, v dobrem in slabem? Ko so ga nazadnje zaradi starosti in bolezni morali uspavati in ko so ga člani družine pokopali na svojem vrtu, ste gotovo vsaj malo posmr-kali, če že niste ožemali robčkov ... Lastniki živali so ob tem gotovo s strahom pomislili na trenutek, ko bodo sami v podobni situaciji. Kako je pri nas z evtanazijo živali? Kdaj lahko pride do nje, kakšne okoliščine morajo biti izpolnjene? Ali so možne zlorabe in se lahko lastnik znebi živali z zahtevo po evtanaziji? Odgovore smo poiskali pri Ediju Krudru v Veterinarskem centru Celje.
Odkar je bil pred več kot desetletjem sprejet zakon o zaščiti živali, se morajo na tem področju upoštevati točno določena pravila. Zato ni mogoče izpolnjevati želja lastnikov, če bi se ti želeli znebiti svoje živali. Desetletja nazaj se je namreč dogajalo tudi to ... Za večino pa je slovo od zvestega prijatelja, ki je bil z njimi dolga leta in jih razveseljeval, tolažil in včasih tudi jezil, zelo boleče.
Odločitev ni enostavna
Veterinarske ambulante so pri tem pod strogim nadzorom inšpekcije, zato mora biti vsaka odločitev o usmrtitvi podkrepljena z ustrezno dokumentacijo o tem, kaj se je z živaljo dogajalo, in s soglasjem lastnika. »Ob dnevu, ko naj bi prišlo do evtanazije, se včasih zatakne, čeprav
Po zakonu se lahko žival usmrti le, če je ta po presoji veterinarja neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji vse to povzroča trpljenje. Za humano in nebolečo usmrtitev se lahko veterinar in lastnik dogovorita tudi v primeru, če je žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije. Lahko pa do usmrtitve pride tudi v primeru, ko je žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti ali če gre za preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni.
Edi Kruder
se je lastnik najprej strinjal. Običajno se vpraša, ali se ne bi dalo še kaj narediti, da bi podaljšali življenje njegovemu ljubljenčku. Mi smo vedno za to in smo pripravljeni pomagati, če vidimo upanje,« pravi Edi Kruder. Težave lahko nastopijo tudi zaradi potrebnih diagnostičnih preiskav, saj en sam pregled za odločitev, kako
naprej, ne zadostuje, vsaka preiskava pa stane. V teh časih je to lahko za marsikoga nepremostljiva ovira. »Vendar je lastnik odgovoren za svojo žival in tega se mora zavedati že takrat, ko se odloči zanjo,« poudarja Kruder.
Še pogosteje pa se veterinarjem dogaja, da se lastniki težko odločijo za usmrtitev, čeprav se žival muči in ni upanja na izboljšanje. V takšnem primeru morajo veterinarji najprej misliti na dobrobit živali.
Postopek je določen
In kaj se zgodi, ko se veterinar z lastnikom sporazume, da druge možnosti ni?
Z evtanazijo povzročijo pri živali stanje neboleče nezavesti, sledi prenehanje dihanja, nato bitje srca in smrt. Lastnik je lahko ob živali, dokler ta ne zaspi. Po usmrtitvi lahko lastnik svojo žival spet vidi, če želi. Truplo nato zamrznejo, dokler ga ne odpeljejo v zbirni center v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta in nato na sežig v Ljubljano. Psa je ob tem treba tudi odjaviti iz centralnega registra.
Po zakonu sicer obstaja možnost pokopa živali doma, če ni bila bolna, vendar veterinarji ljudem svetujejo, naj se za to ne odločajo zaradi možnosti tveganja okužb. Primerneje je, da se lastnik odloči za kremiranje. Obstajajo posebne ustanove, ki to omogočajo in organizirajo pokop ljubljene živali po željah lastnika.
Tudi veterinarju ni lahko
Edi Kruder dela kot veterinar že 30 let. Pravi, da je postopek sicer že utečen, da pa se tega, da moraš žival usmrtiti, ne moreš nikoli povsem navaditi. »Sam pri sebi moraš razčistiti, da delaš v dobrobit živali,« pravi. Je pa težko, saj nenazadnje izgubiš pacienta, ki si ga dolgo spremljal. Vendar to spada k poklicu. Sam je na primer moral usmrtiti tudi domačo mačko, ker jo je zbil avto. Za otroke so po njegovem taki dogodki posebej boleči, so pa na nek način del njihovega učenja o življenju. Skrb za žival je neprecenljiva izkušnja na poti odraščanja.
TC
Cena evtanazije je različna, odvisna od živali, njene velikosti in postopkov predhodnega zdravljenja. Pri starejšem onemoglem psu, ki je prvič v ambulanti, je najprej potreben osnovni pregled, ki stane okrog 20 evrov, glede na njegovo težo pa je na koncu treba plačati od 80 do 90 evrov. K temu je treba prišteti še stroške odjave iz registra.	www.radioc	«tje.com	DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur	tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
				
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
ue celje
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 01.10.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA ČISTILEC PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE GOSTILNE, KUHINJE IN POMOČ V PRALNICI, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE OZ. DO 31.12.2012, 26.9.2012; GOSTILNA PRI KMETEC DANIJEL KMETEC S.P., ZAGRAD 140 A, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČII - M/Ž; RAZLIČNA DELA TESARJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ŽERJAVAR
ŽERJAVIST DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23,3221 TEHARJE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO EU, NA VOŽNJI DO 30 DNI, SKRB ZA TOVORNO VOZILO, VODENJE DOKUMENTACIJE IN EVIDENC O TOVORU IN TOVORNEM VOZILU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.9.2012; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
AVTOELEKTRIČAR - DIAGNOSTIK TOVORNIH VOZIL
-	M/Ž; -OPRAVLJANJE AVTOELEKTRIČARSKIH DEL, DIAGNOSTICIRANJE NAPAK, DOKUMENTIRANJE DIAGNOSTIČNIH POSTOPKOV, POMOČ SODELAVCEM PRI SERVISIRANJU TOVORNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 29.9.2012; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE
FRIZER - M/Ž; FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.9.2012; FRIZERSKI SALON "MALI" SAŠO MALI S.P., BLAŽEVA ULICA 3, 4220 ŠKOFJA LOKA ELEKTRIKAR
POLAGALEC IN MONTER ELEKTRIČNIH KABLOV - M/Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA ELEKTRIČNIH KABLOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.10.2012; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., MILČIN-SKEGA ULICA 14, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR, FASADER - M/Ž; RAZNA PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 3.10.2012; AGRES, SLIKOPLESKARSTVO,FASADERST VO IN POSREDNIŠTVO BERLONNA, GELTEN KRASNIĆI S.P., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINSTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE GRADBENIK
GRADBENI INŽENIR DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; GRADBENI INŽENIR, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23,3221 TEHARJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA DELO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
-	M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2012; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
ue laško
ELEKTROINSTALATER
ELEKTROENERGETIČAR - M/Ž; ELEKTRO INŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2012; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE ELEKTROTEHNIK
ELEKTROTEHNIK AVTOMATIKE - DELO V NEMČIJI - M/ Ž; ELEKTR OINŠTALACIJSKA DELA NA OBJEKTIH, SERVISIRANJE ELEKTRONSKIH NAPRAV NA OBJEKTIH IN MONTAŽA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2012; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JE-SENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.9.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
ue mozirje
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; GRADNJA OGNJEVARNIH OBJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.9.2012; HALKA, OGNJEVARNA GRADNJA, D.O.O., NA TRGU 7, 3330 MOZIRJE
ORODJAR
ORODJAR-VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽUJE ORODJA, NAPRAVE IN PRIPRAVE OPRAVLJA REDNE SERVISE IN VZDRŽEVALNA DELA NA ORODJIH V SKLADU Z DOLOČILI NADREJENEGA SKRBI, DA SO VITALNI DELI ORODIJ REDNO OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGONIZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV V OKVIRU SVOJE STROKOVNOSTI PO POTREBI SODELUJE PRI MENJAVI ORODIJ ZARADI SPOZNAVANJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV PRI SVOJEM DELU PO POTREBI OPRAVLJA TUDI RAZNA DELA NA STROJIH, PRIPRAVAH IN NAPRAVAHZA OBLIKOVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE FINOMEHANIK
SERVISER - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE SERVISNIH DEL NA IZDELKIH FIRŠT-ROTOTEHNIKADELA PO NALOGU NEPOSREDNO NADREJENEGA ALI DELODAJALCA, KI NISO OPISANA NA OPISU DEL SO PA NUJNO POTREBNA ZA NEMOTENO DELOVANJE PODJETJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT
-	ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
NATAKAR
NATAKAR - NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 26.9.2012; GOSTILNA " VID", GOSTINSTVO, JURE MAROLT S.P., RADEGUNDA 53 A, 3330 MOZIRJE
DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
PRODUKTNI MANAGER - M/Ž; IZDELAVA ANALIZ TRGA, KONKURENCE IN OBSTOJEČIH IZDELKOV TER CENOVNIH TRENDOV NA TUJIH TRGIH, ISKANJE NOVIH KUPCEV, RAZVOJ IN SOOBLIKOVANJE NOVIH FUNKCIONALNOSTI PRODUKTA (DEFINICIJA ZAHTEV) PRENOS NOVOSTI S TRGA V RAZVOJ TER POVEZAVA STRANK, PRODAJE IN RAZVOJA, NEOMEJENO DELO NA LOKALNO DOLOČENEM PODROČJU, VODENJE IN UVAJANJE NOVIH PROJEKTOV, TRŽENJE PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PREDSTAVITEV SESTAVLJANJE PONUDB IN SKLEPANJE POGODB NUDENJE PRODAJNIH STORITEV, REŠEVANJE REKLAMACIJ PRIPRAVA IN IZDELAVA POTREBNE DOKUMENTACIJE, KOMERCIALNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE V TUJEM JEZIKU, KOORDINACIJA Z OSTALIMI SLUŽBAMI ZNOTRAJ PODJETJA IN NAROČNIKI, VODENJE VSE DOKUMENTACIJE, IZDELOVANJE ANALIZ IN POROČIL ZA POTRBE ODDELKA PRODAJE IN LASTNIKA PODJETJA OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENE OSEBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
ue slovenske konjice
ELEKTRIKAR
MONTER STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV NA TERENU, PRETEŽNO V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 29.9.2012; NÜRMONT INSTALLATIONS, INŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., DELAVSKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINSTALATER ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA - M/Ž; ELEKTROIN-ŠTALACIJSKA DELA, MONTAŽA - DELO JE V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 29.9.2012; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ue šentjur pri celj"u
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, UPRAVLJANJE KAMIONSKEGA DVIGALA PO POTREBI IN VZDRŽEVANJE LE TEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V ŠENTJURJU PRI CELJU
-	M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO - NEGOVALNIH IZDELKOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2012; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA
ue šmarje pri jelšah
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VARILEC TIG/AR - M/Ž; VARJENJE CEVI V PETROKEMIJI IN LADJEDELNIŠTVU. DELO JE NA NIZOZEMSKEM, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 28.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; PREVOZ TOVORA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESE-
CEV, 26.9.2012; TGL, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŽIBERNIK 13, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PORTIR - M/Ž; PRENOS PRTLJAGE, KURIRSKA DELA, DVIGOVANJE IN ODNAŠANJE POŠTE, PRIPRAVA HOTELSKIH MAP, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2012; HOTEL ALEKSANDER, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZDRAVILIŠKI TRG 3, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARNOSTNIK V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; PREVENTIVNO IN AKTIVNO VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA NA OBJEKTIH, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.9.2012; SECURITA DRUŽBA ZA VAROVANJE D.O.O., MIKLOŠIČEVA CESTA 18, 1000 LJUBLJANA
VARNOSTNIK V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; PREVENTIVNO IN AKTIVNO VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA NA OBJEKTIH, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.9.2012; SECURITA DRUŽBA ZA VAROVANJE D.O.O., MIKLOŠIČEVA CESTA 18, 1000 LJUBLJANA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA VOZNEGA PARKA - M/Ž; - RAZPOREJANJE VOZNIKOV LASTNEGA VOZNEGA PARKA, VODENJE PREVOZNIŠKE DOKUMENTACIJE IN PREGLED NA DNEVNIMI IN MESEČNIMI VZDRŽEVALNIMI DELI, RAZPOREJANJE POTREB PO PREVOZIH OD PREVOZNIKOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2012; JA-GROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT CVETLIČAR
CVETLIČAR, ARANŽERSKI TEHNIK - M/Ž; IZDELAVA ŠOPKOV, ARAMŽMAJEV, ARANŽIRANJE DARIL, PROSTOROV, PRODAJA, SVETOVANJE, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 28.9.2012; CVETLIČNO DARILNI BUTIK CVETLIČNE SANJE, SANJA STOJNŠEK, S.P., STRMA CESTA 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR - M/Ž; SPREJEMANJE GOSTOV, UREJANJE IN POTRJEVANJE REZERVACIJ, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, IZSTAVLJANJE RAČUNOV, DAJANJE INFORMACIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2012; HOTEL ALEKSANDER, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZDRAVILIŠKI TRG 3, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2012; AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE MARJANCA KUŽNAR JUGOVAR, DR.MED. ZDRAVNIK SPL.MEDICINE SPECIALIST FIZIA-TER, CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 27.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA
-	M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRGOVSKI POSLOVODJA PC STANDARD VELENJE
-	M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA POHIŠTVA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
INŽENIR STROJNIŠTVA PRODAJNI INŽENIR/KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA STROJNIH ELEMENTOV /LEŽAJI REDUKTORJI,EL MONTERJI, VERIŽNIKI, JERMENI IN VERIGE ... , NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2012; TEHIMPEX PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O., GORIŠKA CESTA 17, 5271 VIPAVA
ue žalec
POMOŽNI OBLIKOVALEC KERAMIČNIH IZDELKOV
OBLIKOVALEC ZAHTEVNEJŠIH IZDELKOV - M/Ž; OBLIKOVANJE ZAHTEVNEJŠIH KERAMIČNIH IZDELKOV
-	STROJNO, Z VLIVANJEM, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.9.2012; KERAMIKA LIBOJE, KERAMIČNI IZDELKI D.O.O., KASAZE 34, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2012; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC ELEKTROMONTER
MONTER ZA ELEKTRO DELA - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNE HIŠE ELK Z POVDARKOM NA ELEKTROINŠTALA-TERSKIH DELIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2012; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA - DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.9.2012; GRADBENIŠTVO KOSMOS, GRADBENE STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ZASEBNE FIZIOTERAPIJE-AMBULANTNO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2012; METKA MOČNIK KOŠENINA - FIZIOTERAPIJA, PEČNIKOVA ULICA 10, 3310 ŽALEC
VODNIK
I PRIREDITVE
TOREK, 25. 9.
z lokalnim turističnim vodnikom
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
17.00 Grad Komenda Polzela
17.00 Vrt Hotela Savinje Laško Na smetišču sedanjosti in Kamnine
razstava LD Laško
Ko se fotografija obrne na glavo
naravoslovno-tehnični dan s kostumiranim vodstvom
Po pravljici diši
pravljična ura z Nino Trbovšek
Likovna dela krožkov
odprtje razstave Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec
18.00 Galerija Velenje
Gorenje z vizijo
delavnice za otroke in družine
19.00 Knjigarna Antika
Zveneče cedre Rusije
predstavitev zbirke knjig, gostja večera Helena Cesar
19.00 Cerkev sv. Roka Šmarje pri Jelšah
Hrvoje Jugović
zadnji koncert Rokovega poletja 2012
19.00 Knjižnica Laško
Zgodbe znanih Laščanov
iz posnetkov
domoznanskih predavanj prof. Miloša Rybarja, Toneta Kneza in Jureta Krašovca
20.30 Mestni kino Metropol Džjezz do it
koncert Naike Makuc, violina & Urban Ulrych, klavir
SREDA, 26. 9.
10.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Mladinski center Velenje
Kreativne delavnice s Paulo - filmski večer z Nejcem
Ogled delavnice in predstavitev poklica klobučarja
18.00 Dom sv. Jožefa Celje
Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde
predstavitev knjige Lojzeta Selica
19.00 Pokrajinski muzej Celje Župančič - Milanovič: Veronika Deseniška - Prekletstvo celjskih grofov
predstava Ljubiteljskega gledališča Teharje
ČETRTEK, 27. 9.
9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled ekomuzeja
ob svetovnem dnevu turizma
9.00 do 17.00 Muzej Laško
Brezplačen ogled muzejskih zbirk
ob svetovnem dnevu turizma
9.00 do 18.00 Savinova hiša Žalec
Brezplačen ogled Savinove hiše
ob svetovnem dnevu turizma
9.00 do 20.00 Stari grad Celje Brezplačen celodnevni vstop; 17.00 in 18.00 brezplačno javno vodstvo
12.00 do 15.00 Gasilski muzej Žalec
Brezplačen ogled muzeja
ob svetovnem dnevu turizma
17.00 Narodni dom Celje
60 let delovanja Ribiške družine Celje
proslava
17.00 Vila Bianca Velenje
Voden ogled Vile Biance
19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Slom, Slomšek
odprtje razstave umetniških del udeležencev likovne kolonije
19.00 Atrij Velenjskega gradu
50-letnica KD Gledališče Velenje
gledališki dan začinjen z izbrano poezijo
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
3654
STROJI
KUPIM
TRAKTOR in priključke za traktor, lahko starejši ali slabše ohranjen, kupim. Telefon 041 235-349.	p
KINO
PLANET TUS
Spored 25. in 26. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ted - komedija 21.25
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 3D 15.15
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 16.05, 18.15
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-
glasbeni film, 3D
19.35
Bournova zapuščina - akcija,
triler
20.25
ParaNorman - animirana pustolovščina, 3D 18.40
Kako začiniti zakon - komedija 20.45
Loti - animirani film, sinh 15.05, 16.55
Rimu z ljubeznijo - komedija 18.45
Nevidno zlo: Maščevanje - akcijsko znanstveno-fantastična grozljivka
16.40, 18.50, 20.50, 21.00, 21.45 Straža - komedija
17.00, 19.10, 21.20	
Pogum - animirana	pustolo-
vščina	
16.25, 18.35	
Divjaki - triler	
15.50, 18.30, 21.10	
Pogum - animirana	pustolo-
vščina	
16.10, 17.25	
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Podpis:.
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
POSEST
PRODAM
TRAVNIK, 1.207 m2, v Slatini blizu jezera, prodam. Telefon 051 792-696.3632
ODDAM
NAJAMEM
KUPIM
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
3453
ODDAM
3663
POSLOVNI prostor dajemo v najem ob Mariborski cesti v Celju. Telefon 040 626-815.	3684
V ŠTORAH oddam v najem približno 100 m2 prostora za skladišče ali kakršno koli drugo dejavnost. Telefon 031 654678.	3719
PRODAM
PONI kobilo, »pripuščeno«, poni žrebico, staro 18 mesecev, poni žrebca in osla, prodam. Telefon 041 736-248. l 222 TELIČKO limuzin, staro 7 tednov, prodam.
Telefon 041 271-377. 3697 DVE kozi srnaste pasme prodamo. Telefon 5715-700.	3706
BIKCA simentalca, starega 14 dni, težkega 70 kg, prodam. Telefon 031 509-687.
3709
TELICO simentalko, 250 kg, prodam. Telefon 5735-057.	Š 249 TELICI simentalki, težki 250 in 150 kg, prodam. Telefon (03) 5733-232, 070 485-951. L 228
KMETIJSKA zemljišča, njive in travnike, večje in manjše površine, vzamem v najem. Telefon 070 866-657. Š 250
STANOVANJE
PRODAM
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p DVOSOBNO stanovanje v Laškem, Pože-nelova ulica, ugodno prodam. Telefon 040 296-450.	p
PRODAM
ŽALEC. V najem oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Telefon 070 862214.
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
V SPOMIN
24. septembra je minilo leto dni, kar nas je zapustila mama, babica in prababica
ivanka planinšič
iz Migojnic
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo in prižgano svečko ter ji poklonite cvet. Vsi njeni
PRODAM
SADIKE samorodnih breskev, debela sorta, zelo ugodno prodam. Telefon 5716-516.	3726
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735.	p
GROZDJE: muškat, chardonnay, sauvi-gnon, laški rizling, renski rizling, prodam. Telefon 041 836-745. 3567
OSTALO
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3623
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in 400 l mošta jurka, prodam. Telefon 031 840-282.	3671
45 m2 suhih bukovih drv, cena 50 EUR/ m, prodam. Telefon 041 753-324, 041 542-946.	3698
HRASTOVE sode, lepo vzdrževane, 80, 120 in 140 l, zelo ugodno prodam. Telefon 040 450-405.	3708
SUHA bukova drva prodam ali menjam za živino. Po dogovoru možen razrez in dostava, lokacija Loka pri Žusmu. Telefon 041 271-038. 3715 DRVA, suha, bukova, prodam. Šentjur, okolica, telefon 041 581-677. 3728
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
SEM iskren, delaven, uspešen in pošten, prijazno dekle ob sebi bi rad imel. Telefon 041 510-457. 3603
48-letna simpatična, zaposlena, Celjanka, preskrbljena, želi spoznati prijatelja do 62 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	3733
43-letni premožni Celjan, manjše postave, želi spoznati žensko do 45 let, lahko tudi brez službe. Resna zveza, pomagal ti bom. Telefon 041 248-647. 3733
ZDRAVNIK, 55 let, simpatičen, vdovec, želi spoznati urejeno žensko do svojih let.
Telefon 041 248-647; agencija Alan.
3733
IŠČEM gospo bolj resnih let, ki bi pomagala ženi v gospodinjstvu. Telefon 041 636-614.	3684
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen,
sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim.
V SPOMIN
francu vitancu
Danes, 25. septembra 2012, mineva drugo leto žalosti in bolečine, kar je prenehalo biti plemenito srce mojemu ljubljenemu soprogu.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke.
Soproga Anica
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
STISKALNICO na vodni pritisk ali zrak, nerjavečo in francosko posteljo, 160/200, prodam. Podarim pralni stroj. Telefon 051 318-190.
3716
tednik
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Z
3696
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
»Vžgale« so podkupnine
»Prvič sem jo videl, ko sem njenemu očetu, svojemu sodelavcu, domov prinesel plačo. Ravno je ribala pod. Mislil sem si, da bom še prišel,« pripoveduje Vili Koštomaj. »Naslednjič je prišel s polnimi žepi podkupnin v obliki cigaret za očeta, kave za mamo in čokolade zame,« nadaljuje Jožica. »S tem je tako očaral očeta, da se drugi snubec nikoli več ni smel pokazati pred hišo.«
To je bilo pred dobrimi petdesetimi leti. »Takrat ni bilo tako, da bi z nekom v nedogled hodil. Skoraj lahko rečem, da sva se za poroko tako hitro odločila predvsem zato, da sva sploh lahko bila skupaj.« Tudi zdaj, ko sta skupaj že pol stoletja, še vedno rada tičita skupaj. »Vsem nam sta lep zgled,« je med drugim v svojem govoru na
zlati poroki izpostavil njuna priča Rok Koštomaj, eden od osmih vnukov, ki sta jih s pomočjo dveh sinov in hčere »pridelala« zlatoporočenca.
Preprostost in dobrota, vodilni vrlini zakoncev, sta bili osrednji smernici jubilejnega praznovanja poroke, na kateri je meh, tokrat v družbi Milana in Mojce, znova raztegnil nevestin mlajši brat Franci Pogladič, preostali dve sestri pa sta Jožici zapeli venček ti-
stih ljudskih pesmi, ki so jih kot majhne deklice z veseljem prepevale ob domačem ognjišču. Prijetno so ju presenetili tudi nečaki, ki so prav s tem namenom ustanovili kvartet. Sveto mašo, ki je bila tako kot pred petdesetimi leti v Novi Cerkvi, so popestrili Mojca Pogladič s kitaro in z vokalom, s harfo in z violino Veronika in Barbara Tadina ter mlad voj-niški sestav Forte.
RP
KA/
U\Xl
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Kljub temu, da so bila leva vrata prvotno namenjena zgolj dečkom in desna zgolj deklicam, tega dijaki Gimnazije Celje - Center seveda že desetletja ne upoštevajo več.
Šola z dvema vhodoma
Še vedno markantna, nekoč vojaška bolnica in za tem hram učenosti
Zakaj ima Gimnazija Celje - Center dvoje vhodnih vrat in dvoje stopnišč, ki vas popeljejo v vrhnja nadstropja mogočne stavbe v Kosovelovi ulici 1?
Razlog je preprost - stoletje nazaj nikomur niti na kraj pameti ni padlo, da bi se v šolskih klopeh družila mladež različnih spolov. In če se v šolskih klopeh to ni spodobilo, je bilo za zagotavljanje reda in spoštovanje družbeno primernih pravil obnašanja treba poskrbeti tudi na šolskih hodnikih. Zgodovina deškega in dekliškega
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
šolstva v Celju seveda sega še precej desetletij globlje v zgodovino, a današnja stavba Gimnazije Celje - Center je po načrtih Richarda Klossa v letu 1912 zrasla, da bi pod eno streho združila učečo se mladež. Leva stan šole je bila namenjena dečkom, desna dekletom.
Zagotovo najbolj markantna secesijska stavba v Celju in ena najlepših v tem delu Evrope je tako za dobri dve leti služila svojemu šolskemu poslanstvu, potem so med prvo svetovno vojno v njej uredili vojaško bolnico. A takoj po vojni so šolo spet prevzeli slovenski učitelji in učenci, tako da je levi trakt pritličja in prvega nadstropja zasedla deška ljudska šola, desni trakt pa dekliška ljudska šola; deški meščanski šoli, ki je v tem poslopju le gostovala, so prostor našli v drugem nadstropju. Sčasoma so se v stavbo selile tudi nemške šolske vzporednice in še drugi programi, ko je bila državna dvorazredna
trgovska šola, obrtna nadaljevalna šola in konec tridesetih let prejšnjega stoletja še otroški vrtec. Med drugo svetovno vojno je bil pouk v šoli v nemščini, začasno pa je bila zadnje leto vojne spet preurejena v lazaret, v katerem so skrbeli za ranjence. Šolskemu poslanstvu je stavba ostala zapisana tudi po vojni, ko se je učencem zdaj II. osnovne šole v šolskem letu 1949/50 pridružilo še učiteljišče. Bodoči učitelji so si z osnovnošolci delili poslopje vse do leta 1974, ko je Celje ob Ljubljanski cesti dobilo novo II. osnovno šolo, stavba ob Kosovelovi ulici pa je ostala srednješolcem. Danes - po stotih letih obstoja - v njej nabira znanje približno tisoč dijakov v programih splošne in umetniške gimnazije likovne smeri ter predšolske vzgoje. In seveda že desetletja ni več pomembno, skozi katera vhodna vrata vstopajo dekleta in skozi katera fantje.
IS, foto: arhiv GCC
Kdor nima v nogah, ima v glavi!
Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.