ŠTORE ‘ Ip? g 15. |uli| 1963 Št. 7 Leto lil ZELEZAR G L AS I LO Si LO,V NEG A KO LE HEkTE L-tZ.A IME? FT O R*E i PLANA ZA JUNIJ 1965 1. Aglomeracija- .. . . . . . .51,5 % 2. Elektroplavž . . . . . . 42,1 °/o 3. Jeklarna . . .... . . . 45,1 %> 4. Valjarna . . . . . . . . 49,5 % 5. Siva livarna . ........................... ... 51,3 % 6. Livarna valjev . . . . . , . 51,0 % 7. Obdelovalnica valjev . . ..... 55,0 Vo 8. Samotna............................... . . 52,6 % SKUPAJ PODJETJE (brez gredi’c) . . . . . 4? 6 0/o ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore .-“ Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik,. Anton MackoŠek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan * Žmaliar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje • Dvaindvajset let 'je preteklo od dni, ko je partija popeljala jugoslovanske narode v boj, ki je imel samo dve alternativi: Izgubiti vse ali ose dobiti! V juriših na bunker-je.k. skoz. i obroče sovražnih oklopnikov, ob preziranju smrti, I d spopadu z zaostalostjo, so jugoslovanski narodi postavili SS|f; . . v ■. _ I' temelje novi družbi. Nikoli ne bo zbledel spomin na junake, ■&’ so. doig'nßf'^^Bfavo^upoirä iri^feVOlucije V dneh, ko je Evropa klečala poražena pred fašizmom. Pred 22. leti se jer slovensko ljudstvo'22. julija dvignilo h uporu proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Fašistične tolpe so I med prvimi državami Evrope napadle naše Ozemlje vendar niso I mogle zlomiti svobodnega duha naših ljudi. Kapitulirali so Hdržavni in vojaški vrhovi stare Jugoslavije, 'razbita ,je bila njihova armada, a država razkosana na več okupatorskih področij. To'je. bil čas, ko so bile sile osi na vrhuncu svojih boči in ko se je zdelo, da Hitlerjevi novi načrti niso ne-Wpstvarljivi. Njegove enote so naglo prodirale o globino sov-jetske države, a v državah zasužnjene Evrope je vladala Wpegotovost. V takih razmerah se je slovensko ljudstvo dvig-IfiiZo k uporu. Temeljna postavka o uspeh je bila vera o ne- |j||j mhcrpno moč ljudstva in V njegovo pripravljenost, da se v če-i ■ ' ' p&.i ■■ malje večjem obsegu angažira o oboroženi borbi za dokončne l&ž Rt / BlmVl Sanage. / . -v Tl;,;:,. . . • ■ § I ■ WM I “ Z dnevom zmage nad fašizmom, nad izdajalci in izkori- ppl Hjjeoažsfco razredno družbo pa je bil dokončan šele prvi del I® ■H , - £8® gase revolucije. Pred borci, ki so jurišali skozi sedem težkih |p£C pofenziv so bile nove, nič manj težke naloge. Izgradnja nove države, nove družbene ureditve, predvsem pa čvrstih eko- Jpg* HHHH.. hnomskih temeljev, vse to je terjalo novih naporov od delov- §§3 Tpfe'?-;..te;'■ .'rNmlSPM.:'..' . dh ljudi naše domovine. V težkih obdobjih obnove so bili nosilci revolucije spet jedro ha katerega se je naslanjalo naše v ; IH vodstvo, naša zveza komunistov in tovariš Tito. Sli Spominski dnevi so Obračun za nazaj, namenjeni pa so J||3 hidi-za pogled naprej. V soočenju s problemi rassega notra- i?|s§ njega razvoja, prilagojenimi mednarodnemu položaju, z mo-raIno silo tradicije osvobodilnega boja, p zavestjo ogromnih |||| jzniag in velikega uspeha pri našem družbenem razvoju, bo- 5^ ■■■■■■HI ||| M .rfm-a ■j.', WB/sSm do praznovali praznik vstaje. Počitniški dom na, Rabu že od 13. junija nudi članom našega kolektiva prijeten oddih. Prve skupine, ki so še vrnile, so tudi letos, kot vsa ostala leta zèlo zadovoljne'in se veselih dni, prebitih na dopustu, rade spominjajo. V juniju ni bil dom polno zaseden, dasiravno so cene oskrbovalnega dne bile nekoliko nižje, vzrok je V tem, da še ni bilo šolskih počitnic. Iz ekonomskih enot VALJARNA :. V ekonomski enoti valjarne je. ODS zasedal 6. junija. Obravnaval je i proizvodnjo v mešeeu maju in jo - primer jal s planom za leto 1963, stanje vložka, naročila, poslovne stroške , ? in pa tekoče; zadeve. , ODS je Ugotovil, ,da je Bila efektivna proizvodnja v tnoseen maju dosežena s 115,11 %, preračunano' v lOibračiitiiske tone ’ pa s 151.74 %, Tako dober uspeh je valjarna dosegla s. tem. da, so bili:s zastoji, zelo zmanjšani, saj je' pid .skupnega , števila pogonskih ur, by zastoj riia grobi proisi : 2.18'% a na finj 'progi 5,74 %; Porabo energije je imela valjarna ijizpod normativiöiV, izplen pa ni bil ravno ugoden, to- pa zaradi naročil, ki ..niso bila najbolj ugodna. ODS je z zadbvol j,è tvom ugotovil, dà,., je obrat presegel 5-mesečni plam v efektivnih tonah za 0,1 %, Glede naročil letos obrat nima težav, vendar računa, da težave še lahko nastopijo. imajo pa še težave z vložkom. Ko je- ODS obravnaval poslovne stroške obrata valjarne, je ugotovil, da jim je uspelo znižati režijske stroške, (obratovna režija jej tudi .nižja), prav tako pa tudi stroške remontov. Na splošno je obrat znižal stroške največ z večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, fcag je zasluga večjega napora in štednje slehernega' zaposlenega ' v 'ekonomski ertoti. Finančni uspeh v valjarni je dosežen v prvem tromesečju z 58,8 % od planiranega. ODS ekonomske enote ,valjarde je z delom prvih petih mese-.cev, zadovoljen, vendar smatra, da še niso izčrpane vse možnosti, da, sp, uspeh tako po proizvodnji,; kakor po realizaciji še poveča. ŠAMOTARNA ODS ekonomske enote samo-farne, je na svoji.’sdji pregledal, rezultate dela v mesecu maju in ugotovil, da .so mesečni plan pri opeki dosegli s 14,6 %, pri malti so pa ostali pod planom za 2.9 % Pri doseganju finančnega .plana so imeli težave zaradi neugodnih naročil. Sprejeli ,so operativni plan zia julij, ki je ‘enak, osnovnemu. Obrat samotama je dosegel v prvih petih mesecih' 44,1 % planirane proizvodnje. JEKLARNA ; V ekonomski enoti jeklarne pa je ‘bil skupni posvet, obratovod-, . stva, asistentov in delovodij, kjer so temeljito predelali: plan remonta SM peči. Temeljita obdelava plana remonta in'pa der . litev dela oz. odgovornosti za poedina dela je bila. z namenom, ‘ da se stroški remonta znižajo, da se skrajša trajanje, remonta in . da se dela izvršijo kvalitetno. Nia skupnem sestanku so analizirali stanje ; delovne sile in ugotovili, i da imajo precej delavcev, ki so zaradi izredno’težkih pogojev dela. izčrpani in zaradi tega. često belami. Bili So mišljenja, naj se za obrat jeklarne, ki ima sedaj pèt delavcev premalo, .sprejme Ite mlade im: zdrave delavce .izpod 30 let starosti. , 'Na koncu .posveta pa je imel”, tov. Logar Zdravko predavanje ’■'^Proizvodnja jekla doima in V, svetu v primerjavi s Štorami«. ,7 EKSPEDIT ODS ekspedita je obravnaval splošno problematiko v obratu z oziram na naloge, ki -stojijo pred njimi. Posebno skrb je po-. . svetil HTY službi in uporabi zaščitnih sredstev.' Ugotovljeno je bilo, da transportni’ delavca ne uporabljajo ’ vedno zaščitnih sredstevin pa da zaščitna sredstva ‘v tem obratu hjitró propadajo, tako da ne trajajo določenih dobo. Razprava o nezgodah je . pokazala,. da je odstotek, sicer znižan, vendar je potrebno ukreniti vsie, da ,se še znižajo. Clami ODS so bili mnenja, da v obratu ni delovnih mest za ljudi z manjšo fizično sposobnostjo, ‘ zato bi .se naj ljudje ki jih zdrav-, nik spozna za manj zmožne, zaposlili ’drugje. ODS je ugotovil, da se je ponovno začelo pijančevanje delavcev v obratu, posebno ob dnevih izplačila osebnih dohodkov, zato naj obratovodstvio vsaki primer pijančevanja prijavi v disciplinski postopek. ODS ' je ■ mnenja., da je treba vse primere najstrožje kaznovati, saj odstotek alkohola v krvi zmanjšuje delovno spioisobnoat1 in delavca izpostavlja nesreči. -ek Iz kadrovskega poročila Kadrovsko poročilo o odsotnosti z dela v .prvih petih mesecih tega leta izkazuje, da je bilo povprečno število zaposlenih v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta za 0,9 % višje, v primerjavi s planom za letošnje-leto ,pa 0,7 % nižje. Pr.i tem moramo upoštevati, da je lanskoletno povprečje zaposlenih v prvih petih mesecih za 0,5 % nižje kakor povprečje celega leta. Prav tako lahko pričakujemo. da bo zaposlenost v naslednjih mesecih tega leta višja, saj z ozirom na potrebo pq novem kadru v obratih že nekoliko presegamo predvideni plan števila zaposlenih. V prvih petih mesecih je zapustilo podjetje 91 sodelavcev, kar je na višini povprečja lanskega leta. V istem času smo . sklenili delovno razmerje z 82 novimi sodelavci. Po mesecih je odšlo iz podjetja in .prišlo vanj: ojg -s g N £ \ Raž Lik a Januar 10 5 5 Februar 14 17 3 Marec 42 29 15 April 15 20 5 Maj 10 11 i Skupaj 91 82 18 Tako se je število zaposlenih od 1. 1. do 51. 5. 1965 znižalo ža 9 oseb. Največ ljudi je odšlo iz podjetja v mesecu marcu zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka v JLA. Prav tako se je v istem mesecu zaposlilo v podjetju največ oseb, ki se je vrnilo iz JLA. Načini prenehanja delovnega razmerja so različni in jih navajamo v naslednjem statističnem pregledu: Vzrok prenehanja delovnega razmerja ' Število oseb Odpoved delavca 16 Odpoved podjetja 3 Samovoljno 10 Odhod v ILA 30 Disciplinski odpust iz .podjetja 2 Smrt delavca i Starostna upokojitev 3 Invalidska upokojitev 9 Sporazumno med delavcem im pod ret jem 15 Med preizkušnjo 2 Skupaj 91 r Ce pa analiziramo vzroke, za-kai je delovno razmerje prenehalo, nam približna analiza .pokaže. da so glavni vzroki naslednji : Število oseib Vzroki Stanovanjske razmere 1 Nekotektni medsebojni odnosi Boljši pogoji 2 13 dela drugje Zaradi šolanja 4 Zaposlitev v bližini stanovanja 8 Slab odnos delavca do dela 6 Družinske razmere 3 Starostna upokojitev 3 Invalidska upokojitev 9 Zaradi smrti 1 Odhod v JLA 30 Nedisciplina 1 Zapor 1 Preusmeritev in in izučitev poklica drugje 4 Odhod v inozemstvo 1 Neznani vzrok 4 Skupaj 91 To je približna slika stanja brez detajlne analitične obdelave vzrokov, ker niso redki primeri, da delavec resničnih vzro-kov ne pove ali pa navaja netočne podatke, kar seveda ni v prid niti delavcu niti podjetju. Odsotnost z dela Odsotnost z dela zaradi bolezenskih dopustov v prvih petih mesecih tega leta in. višina izplačanih sredstev kot m adom e-,'stilo 'osebnega dohodka. Qis - Januar 3.187 3,022.041 Februar 2.894 2,853.879 Marec 2.982 5,011.150 April 2.934 2,853.754 Maj 2.965 3,080.961 Skupaj 14.962 14,801.783 Povprečna skupna odsotnost zaradi bolezenskih dopustov In tudi izplačilo hranarine je precej nižje, kot v istem razdobju lanskega leta, kar je predvsem pripisati pozitivnemu učinku letošnje pravočasne preventivne akcije cepljenja proti gripi. To trditev podkrepimo ž dejstvom, da je bilo v mesecu marcu letos 45 % nižji stalež, kot isti mesec lanskega leta, v .mesecu aprilu pa 29 % nižji. Odstotno pa predstavlja odsotnost z dela zaradi bolniških dopustov še vedno problem, ker je ta odsotnost previsoka z ozirom na skupno število delovnih dni, saj predstavlja v povprečju za 5 mesecev 5,96 %, od tega odsotnost do 50 dni 5,08 % in nad 50 dni 2,88 % ali po mesecih: , % o GSKjÖ • S ® Januar : 208 . 150.345 Februar 154 109.687 Marec 172 147.292 April 204 164.379 Maj 232 220.276 vrsta odsotnosti znatno nižja,"kar bo nujno posledica znatno višje odsotnosti v ostalih letnih mesecih. Do 1. 6. je bilo koriščenih sta, kar je 23,7 % letnega pl» ali 71,15% od skupnega štei ■ dni odsotnosti brez bolezensl izostankov. Izostanki z dela skupaj br ez bolezenskih dopustov Vzrok izostankov Število % na skupno . % cak| dni' število dni 19621 Redni letni dopust 9.326 71 102.3 Izredni .plačani dopust 1 850 6,5 - 102,81 Izredni nepl. dopust 135 1 67, d Neopravičeni 'izostanki 126 1 200 1 Zapor in pripor Ostali izostanki (tečaj predvoj. vzg., orožne ' 272 2 66,21 vaje, 4 urno delo itd. 2.415 18,5 92 j Skupaj 13.124 100 99,lj Skupaj 970 791.981 Torej 970 dni porodniškega dok pusta ali 6.6 % od skupnega števila dni odsotnosti. Izplačano nadomestilo pa 791.981 din ali 5,3% od skupaj izplačanih sredstev kot nadomestilo OD zaradi bolezenskih dopustov.. Oid 1. januarja 1963 dalje določa zakon o zdravstvenem zavarovanju, da podjetje izplačuje nadomestilo OD v ca.su bolezenskih dopustov za .prvih 30 dni in za stroške zdravljenja Zaradi nesreč pri delu iz dela prispevka, ki ga skupščina komumailnega zavoda za socialno zavarovanje odredi podjetju. Ako odrejena vsota ne zadošča, se razlika krije iz sredstev za OD. Ako je izplačil manj, kakor znese skupno dodeljena vsota, je razlika namenjena. upor1 ahi za zboljšanje zdravstvene preventive v podjetju: Kako potekajo izostanki z dela zaradi bolezenskih dopustov in težine'bolezni, oz. .čas zdravljenja, nam nazorno prikazuje razmerje izplačil nadomestila OD za prvih 50 dni zdravi jen ja (plača podjetje) in nad 30 dni zdravljenja (plača Zavod za so- i daino 'zavarovanje). ’ Višina izplačil 'in - razmerje stroškov za-nadomestila OD med podjetjem (do 30 dni) in Zavodom za socialno, zavarovanje (mad 30 dni) statistično prikazana po obratih oz. .oddelkih nam izkazuje naslednje: Skupnih izostankov- z dela iz gornje tabele in zaradi bolezenskih dopustov je 28.086 delovnih dni ali 11,3 % od skupnega števila delovnih dni. V primerjavi z letom 1962 pa 84,5 %. Primerjava odsotnosti z latom 1962 pa nas ne sme zavesti v brezbrižnost vprašanja odsotnosti z dein radi bolezenskih dopustov,, moramo upoštevati, da je| lanskoletna odsotnost precej] ja zaradi epidemije gripe vi seču marcu in aprilu. Analitična ocena Iz dosedanjega dela pri: analitični' ocenitvi delovnih mest smo zabeležili izkušn je po organi za ci j.sk o - p r.o g ra msiki pluli’ in kvaliteti tega tako občutljivega dela. Priprave del ,\so sider pravočasno stekle,, čeprav sp bile težave pri izbiri definicij za posamezne karakteristike in kriterije pogojev. Praksa nam bo pokazala, kje bodo potrebne korekture, predvidevamo' pa, da teh ne bo mnogo. Obratne komisije za analitično ocenitev so v večini pravilno, pojmovale definicije, nekaj primerov pa je bilo, da je zaradi nepravilnega tolmačenja definicij bilo nujno . ocenitev ponoviti oziroma popraviti. Nekatere komisije v začetr ku' nišo-uašld gag definicijah osnovnega pravila — orientacije, ki velja za celotno podjetje.' Ti motivi vs-ekakor opozarjajo na to, da je. definicije potrebno še izpopolniti, da bi odpadli-vsakršni dvomi pri uvrščanji! delovnih Obrat — 'oddelek Višina izračuna in izp-lač. hran. do 30 dni din Razmerje izplačil nadomest. OD Podjetje. : Zavoid v odstotkih Podjetje :,Zavod Elektro,plavž 430.940 1 79 21 Teklarna 882.387 69 31 Valjarna .1,296.047 66.5 133,5, Livarna sive lit. 1.434.479 60 40 Livarna valjev 41.544 24 . , '76 1 O.bdelovalnica v-alj. 213.797 35 1 , 65 Samotama 367.387 49 51 Mehanična delav. 433.408 - 76 24 Elekroobrat 115.232 , 46. 54 Modelna .mizama 40.846 11 89 P romet 414.819 53 47 . Energetski obrat 222.957 44 56 Gradbeni oddelek 126.301 46 54 Ekspedit 213.027 62 38 Laboratorij Strokov, admin. 121.959 30 1 70 službe 623.977 29,5 70,5 Komunala 264.292 45 55 Avtooddelek 29.096 16 ' 84 : Skladišče 55.583 35 65 OTK 148.500 92 8. Skupaj 7,676.378 > 52 48 ' Torej od skupino izplačanih sredstev kot nadomestilo OD zaradi bolezenskih dopustov je plačalo podjetje 7,676.378 din ali 52 % od skupno izplačanih sredstev v te namene. ' Razlika med izplačanimi in dodeljenimi sredstvi podjetju nam dokončno še ni znana. Po orientacijskih izračunih dodeljena sredstva za prvih pet mesecev ne bodo zadostovala. Odsotnost z dela zaradi dopustov in drugih vzrokov Po planu je predvideno, da maj bi bilo dnevno odsotnih z dela zaradi rednih letnih -dopustov v svoje glasilo! mest. Vendar v skrajnosti tiii tem vprašanju ne bi mogli] Saj bii se razprave o tem lai zavlekle v neskončno®,t. Postavljeni izdelavni rok bil s strani obratnih komisij j koračen za 12 dni. Komisiji proizvodnih obratih, ki imajo! razmetno največ delovnih so ob prevzemu- nalog zahlen' sicer daljši termin, karaktèrisli no pa je, da so svojo nalogo šili celo- pred rokom. Za vzor mu je vsekakor livarna sive li ne, dei je poskrbela tudi za ki litetno delo. Tudi druge komisi v proizvodnih obratih niso mi go zaostajale, vse pa. ob rol predložile, gradivo ocenitev koliko težavnejša je bila ,nal< obratnih .komisij p rii vzdfže1 nih, obratih. lovni proces v. vzdrževalnih, ralih žalitev,a 'svojstvene pogoj po različnih delovnih mestih, re j,, tudi ocenjevanje ni ehosB no. Glede na kvalifikacijski " stav v teh obratih pa nalogi hi ja prevelika za odmer jeni & Tu in tam so v loibraitniih misijah postavili vprašanje, naj spre jetim definicijam ■ upajo. Nič čudnega ni, da so| zaradi tega ponekod zaradi tovosti« uvrstili delovna mj za eno' ali dve stopnji višjei to definicije do,voljujejp. Na, Ija pripomba, da so nekatere misije pozabile na programi la, ki :ga je odobril upravni bor ŽŠ, po katerem se delo do mih komisi j preveri, po- poselim komisijah, ki so dolžne pregi dati rezultate z vidika c,eloM podjetja. Tu pa je sedaj ] blem, o katerem bo -govora j čas,a, kot pa, je .postavljen v] gram dela. - Posebne komisije, ki. so : avtorji definicij za vsako, raktériatiko posebej, anali« podatke obratnih komisij-nistrativno-tehnična ,služba! zbrala podatke obratnih kó® pripravila rangliste po vsaH kriteriju in .s topnjik'zaradi» gleda' po tako ‘ imenovani® zoutalni liniji. Izdelani s? ’ tudi statisti oni prikazi tM lutnih in relativnih ka«»'( grafični pregledi, prav' t#,j bili korigirani opusi dsHr mest. Posebne komisije (p® tj rakteriistdkah) morajo ce!° ; gradivo temeljito analizira™, bi spravile v sklad ocenit^,, tev, kot pogoj 'ža kasnejsL| • kovanje. Nedvomno je, d® Je ! lo tdb komisij .zelo težavno,J vic zato,-ker v ta namen ne| rejo žrtvovati rednega dew| ga časa, pač pa je del-o izključno na nadure, drag11 i to, ker mora pri sprem®? j korekturah, konzultirati jßffi? ; ■ te 'obratne komi,sije. , Iid'eaW tudi rentabilno bi biloi j] sebne 'komisije (vsega je-k ] nov), skozi teden dni clew .: (Nadaljevanje na 5. sto. p15; julija 1963 » Analitična ocena Ena izmed akcij (Nadaljevan je z 2. strani) _ iinfino na analitični ocenitvi, *r bi pri kontinuiranem delu 't najbolje ujeli objektivna Irila odnosov med obrati. Morji bivše odločili za tak način ya namesto dolgoročnega in ne Hj koncentriranega — in ten-Ljega študija. Sicer drži, da K napake — nepravilnosti od-Ljfob priliki razprav s kolek-E, to pa je v bistvu že bolj Kanj adaptacija, ker je po-pno celotno problematiko ob-Lavati znova. [Ogl(ul sumarnih podatkov iz ì]a ocenitve po obratnih koimi-|ah nam odkriva nekatere nalite, ki j,ih moramo popraviti. Iprimer vzemimo definicijo za )i(prali in nečistoča) za prvo ppjo, ki pravi:,, »čisto delo v limici ali , pisarni«. Zbir oce-kaže, da je takih primerov pii nas 161, ali 7,4 % na planilo zasedbo. Ocenitev glede te- r tTer j etno ni realna. &dalje vidimo, da je ocen i-itr ugotovila blizu 700 delovnih tat, ki so različno ocen.jetrna IS ta'fdelovna mesta so izmed p teoretično možnih, ocenjena »povprečju za 18 različnih kri-fejeV. Pri tem delu so komisi-Ktnorale ugotavljati še zasedbo, itak« da, je s k tipno registriranih 131.000 primerov. Iff to odkriva tudi razlog zia-iaj posebne komisije ob postav-leiem terminu£ svoje naloge še pl končale. Poleg usklaj.eva-B ocenitev med obrati mora-Fjofpoisebne komisije delati na »polnitvah definicij, da bi [iokončana ocenitev delovnih pest bila čim pravilnejša osnovala kasne j še izračunavanj e točk [Poglejmo si ob tej priliki še Brage, motive. |PiO piavidiniku o formiran ju in plSfeft, jŠD, sprejetem V letu I je predvidena zasedba za sknjMM) 2170 delavcev. Obratne faaisije- so. ob ..sodelovanju • s Kadefinm oddelki' iir~oErfrtf Btovilé .potrebo za 2209 delav-rav, obakrat pni enakih proizvodnih nalogah. Dejanska zasedli je sedaj 1950. ■ Tožno je, da so nekatera delovna mesta še odprta, • pez-ase-lena, da je v bodočnosti zasedla upravičena. O teh razpravlja upravni odbor ŽŠ, ki je medtem iekaj novih, delovnih mest že Hobril. Vendar piri tako. ravno-hšn.i registraciji potreb lahko Memo v drugačne težave, Vze-«mo primer, da je pri enakih j r Po sklepu centralnega delav-fea sveta in na predlog obrato-|dsfoa prometa je bila v juniju teecii nabavljena parna loko-■jioa za normalnotirni železni- proižvodinih nalogah in pri enaki vrednostni (ne točkovni!) masi ÖD različna zasedba. Iz naslednjih kazalcev lahko razberemo, kako bi upadal osebni dohodek, pri čemer jemljemo za osnovo sedanjo zasedbo. Pri dejanski zasedbi 1949 10O pri zasedbi 2000 97.5 pri .zasedbi 2050 95 pr,i zasedbi 2100 93 pri zasedbi itd. 2209 88.3 Posledica takih nerazčiščenih vprašanj bi seveda pri analitični ocenitvi pomenila tudi napačne izračune, saj gre za delitev točkovne mase, za to - pa ni vseeno, ali je vredna 100 ali . samo 88 din. S problemom je komisija za anal, ocenitev seznanila upravni odbor ŽŠ, ki je sprejel ustrezni sklep, da se ugotovijo realne potrebe po zasedbi ob načelu, da lahko opraviči povišanje z izjemo nekaterih splošnih služb, ki jih v / organizacijsko' tehničnem pogledu še potrebujemo. Ali drug problèmi Analiza delitve po sédanjèm Pravilniku OD je pokazala določene utesnjenosti med posameznimi delovnimi mesti. Tu ne g,re toliko za nivo kot za vpliye, ki so jih povzročile' tkvz. fiksne točke po degresivni tablici, s katero še je reševal problem nižjih osebnih dohodkov. Te spTemembe so bile izvršene ha priporočila družbenih organov. Z . novo analitično ocenitvijo naj bi se dosegli ustreznejši odnosi, ki segajo v sam problem delitve čistega dohodka. S,pojasnilom, ki ga je komisija za analitično ocenitev dala upravnemu odboru ŽŠ, bo 'glede tega doprinešena rešitev, ki bo pomenila generalno linijo - politiko delitve OD, osnovo za vsa nadaljnja izračunavanja. Nič manj aktualno ni vprašanje uveljavitve določenih ko-r'èktuii; če nam ‘ekonomski izračuni tako kažejo. Ob pomoči, tozadevnih analiz bo UO obravnaval višino' sredstev, ki naj bi se prelilo v OD; Hkrati s tem bo UO odločil, kdaj in v kakšni obliki naj se eventualna korektura UO izvrši. O tem pričakajmo razprav pri organih samoupravljanja. S konkretnejšim primeri ocenitev po obratnih komisijah ,in ugotovitvah posebnih komisij se bomo oglasili, ko bodo podatki na razpolago. ■ nosi ena izmed njih (lokomotiva št. 12) letnico izdelave 1913 in da je jetos dopolnila 50 let. Obratovalna doba parnega kotla je podaljšana samo do junija 1964, na- Bilo je leta 1944. Vroči septembrski dnevi in soparne noči. Naša XIII. brigada Mirka Bračiča katere komandant je bil Knežević Milenko, ki je tedaj štela okoli 1.300 borcev, se je odločila, da likvidira postojanko Kozje. Komandant Milenko je določil 9. september za dan akcije in razdelil brigado po bataljonih. Vsak bataljon je imel svojo nalogo. Postojanka Kozje, v kateri so bili poleg nemške policije in ver-manšafta še nekateri nemčurji, je bila dobro utrjena. Upali smo, da bomo z nenadnim napadom Z vseh strani hkrati uspeli postojanko zavzeti v prvem naletu. Zato smo z naših položajev odšli iz Zagorja skozi Pilštanj z vodičem, ko se je začelo mračiti. Pohod je pil pripravljen v največji tajnosti, da ne bi sovražnik zvedel za naše namene. Bataljoni so se razdelili blizu Kozjega vsak s svojo nalogo. Drugi bataljon napade policijo, tretji bataljon postojanko vermanšafta, prvi bataljon pa pripravi zasede na cestah, ki vodijo v Kozje, obenem pa naj bo^ pripravljen priskočiti na pomoč, če bi bilo potrebno. Napad.je bil dogovorjen na znak eksplozije mine, ki bi naj bila izstreljena iz minometalca s položaja v bližini Kozjega. Toda dobro organizirana akcija je imela slab začetek. .Vodič, ki je vodil borce do Kozjega in pozneje drugi bataljon proti utrdbi policije, je borce izdal pred policijo in akcija se je pričela prej, pred dogovorjenim znakom. Padle so prve žrtve iz naših vrst. Sovražnik je bil opozorjen in kaj kmalu videl nevarnost, ki mu preti. Organiziral je pravočasno svoje sile, s tem pa nam je prekrižal račune za naš predvideni napad.. Srdito se je branil, Niti r naši juriši, močno obstreljevanje, žrtve tovarišev, ki so sp prebili 'v bližino sovražnikove obrambe in metäli vanje bombe, niso zlomili odpora. Treba je bilo ukreniti nekaj, .s čimer bi ta odpor zlomili. Komandant se je odločil za miniranje bunkerja, ki je onemogočal vsako našo akcijo. Za to akcijo so izbrali mene. Skrbno, sem si pripravil razstrelivo, si ga privezal okrog pasu in se pod okriljem močnega koncentričnega ognja naših borcev počasi pre- motioo štev. 12 in nabaviti nov parni kotel,! ali nabaviti malo rabljeno parno lokomotivo novejšega tipa, primerno za naše razmere. Hoteli smo nabaviti tudi Diesel lokomotivo, vendar zaradi visoke' nabavne cene, zaenkrat takšna lokomotiva še ni prišla o poštev. Z ozirom na itgodno ponudbo »Jugokomercije« smo se odločili za nakup parne lokomotive od tovarne »Natron« o Mag-, laju. Nabavljena lokomotiva je izdelana leta 1960 v Tovarni lokomotiv v Slavonskem Brodu in je bila o eksploataciji v tovarni »Natron« o Maglaju. Zaradi specifičnosti proizvodnje v tovarni »Natron« (celuloza — papir) lokomotiva iz požarnovarnostnih predpisov ni mnogo obratovala ter so jo zaradi tega prodali. Lokomotiva je izrazit tip mà-neverke ter zato primerna za pre-mikalno službo v Železarni. Teža lokomotive je 48 ton, osni pritisk 16 ton. trikrat vezana, dovoljeni najvišji delovni pritisk 14 kg/cm-, premer koles ie 1.370 mm, razsvetljava je električna, zračna zavora, mazanje je centralno. Ci-lindrska vlečna sila je 6.500 kg, adhezijska vlečna sila 2500 kg. Pri poskusni vožnji v Železarni je lokomotiva pokazala zelo dobre rezultate, zlasti pri dostavljanju tovora na elektroplavž, saj je z lahkoto porinila 9 naloženih voz t. j. 220 ton preko vzpona proti plavžu z normalno hitrostjo, predpisano za naš industrijski tir. bijal proti bunkerju. Vse je bilo odvisno od izvršitve moje naloge. Zavedal seni se tega in bil trdno odločen, da jo izvršim, pa četudi za ceno življenja. Uspelo mi je po skoraj enournem plezanju s tovorom eksploziva priti pod bunker. Odvezal sem si ga in ga previdno namestil pred lino, iz katere je sikala strojnica. Prižgal -sem vžigalno vrvico in se previdno umikal. Toda še pre- Nedaleč iz Štor je zraslo pred nekaj leti majhno naselje, ki ga po domače . imenujemo »Draga«. To naselje smo 'si zgradili predvsem delavci iz Železarne in š tem rešili stanovanjski problem sebi in družbi. Za vsakega posameznika je takrat velik dogodek, ko se lahko vseli v svojo lastno hišo, a kljub temu, da imaš vse še tako lepo in moderno urejeno, imaš občutek, da še vedno,ni vse v redu, če v hiši nimaš napeljane zdrave . pitne vode. Že od vsega začetka gradnje našega naselja smo imeli edino željo: priti čjmprej do vode. Skozi naše naselje teče majhen izvir, katerega smo imeli namen koristiti pozneje za vodovod, vendar sami tega nismo zmogli, zaradi česar smo se obrnili, na krajevno skupnost s prošnjo, da nam priskoči na pomoč ter nam z našo pomočjo skuša rešiti problem vode. Krajevna skupnost je takoj poslala-v našo vas. svojo komisijo za komunalno ureditev, ki si je ogledala na kraju samem izvir vode, obenem se pogovorila z vaščani ter istočasno sestavila predračun gradbenih del. Predračun gradbenih del tega vodovoda je bj.l prilično visok, saj bi stal vodovod preko milijon dinarjev, kar pa krajevna skupnost ne bi zmogla dati iz svojih lastnih finančnih sredstev, zato je bilo sklenjeno, da vaščani prispevamo svoj lastni delež o obliki prostovoljnega dela. Gradbena dela so se pričela že v zgodnji pomladi ih sicer naj- Oset Franc, žerjavooodja, je k članku »Kdo je odgovorene, objavljenem v iŠtorskem Železarju« v oktobrski Številki postavil vprašanje, kdaj bodo odstranjene določene pomanjkljivosti, ki jih kot žerjavooodja tudi sam občuti. Opozarja na obljubo komisije, da z delom prične na pomlad 1963, situacija pa je prej kot slej vedno ista. Na zastavljena vprašanja bo uredništvo odgovorilo v naslednji številki 'z razloga, ker na poslani dopis tov. Oseta ( 1. julija 1963) o roku dveh dni hi bilo moč zbrati odgovorov od pristojnih strokovnih služb. Hkrati tovarišu Osetu sporočamo, da smo takoj posredovali vsem merodajnim či- den sem dosegel varen zaklon, sem jo skupil. Močna detonacija, mi je povedala da je' naloga opravljena in da je odprt prehod našim borcem, ki so nato z jurišem likvidirali to gnezdo. Sovražnik je začel panično bežati. Nekaterim je uspel beg, druge, je na begu doletela smrt, veliko pa smo jih ujeli. Plen po končani akciji je bil obilen. Poleg orožja in municije smo zajeli tudi mnogo hrane in obleke. Iz skladišč smo pobrali naropano blago iz okoliških krajev in ga vrnili prebivalstvu. Sredi Kozjega je bil organiziran miting, kjer so slavili zmago nad sovražnikom. Naš uspeh je okrepil zaupanje v našo borbo in priključilo se je mnogo prostovoljcev iz Kozja in okolice v naše vrste. Jaz še tega slavja nisem mogel udeležiti. Težko ranjen pri izvrševanju svoje naloge sem bil kmalu pripeljan v bolnico v Jurklošter, kjer sem bil tri mesece. Takoj po' okrevanju sejn se pridružil borcem, s katerimi sem vršil nove akcije, ki sem jih vedno uspešno zaključil. Fidler Martin ' prej z izkopom rova za polaganje , vodovodnih cevi, a pozneje z izkopom samega rezervoarja za zajetje vode. Vsa strokovna dela so izoiršili strokooanjaki, ki jih je plačala krajevna skupnost iz Snojih sredstev, ostala dela pa smo opravili sam).. Vodovod je bil zgrajen o rekordnem času, saj so osa dela trajala le nekaj več kot tri mesece. Otvoritev vodovoda smo imeli dne 22. 6. 1963, katere so se udeležili tudi člani krajevne sku p-nosti tovariš Trnoošek Ivan, Korošec Ignac in Mlakar Franc. Kot zastopnik Železarne se je svečanosti udeležil1 tovariš Markovič Rajko. Na otvoritvi je najprej spregovoril član gradbenega odbora tov, Mlakar. Zahvalil se je v imenu prebivalcev »Drage« vsem, ki so kakor koli pripomogli h gradnji vodovoda, posebno pa še krajevni skupnosti in Železarni Štore. .V. imenu Železarne Štore je spregovoril tovariš Markovič in poudaril, da naj bodo vaščani še. o nadalje tako složni, kot so bili pri reševanju stanovanjskega problema, gradnji sedanjega vodovoda, kar jim bo zagotovilo, da v najkrajšem času uredijo tudi prepotrebno cesto skozi naselje. Predstavnik krajevne skupnosti je navzočim razložil, kako izgleda končni obračun dela. Vaščani so s svojim delom prihranili krajevni skupnosti 650.000 din, saj so o ta namen opravili preko 200 prostovoljnih delovnih ur. niteljem o podjetju njegove, po našem mnenju zelo upravičene zahteve. ZAHVALA Ob težki izgubi moje mame TEODOROVIČ MARIJE se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so mi izrazili'sožalje ter mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala upravi osnovnih sredstev Železarne Štore za darovani veneč., Anica Jurovič fiii 11 jij! Promet. Marskateri član ko-ji.V'Pa se je morda vprašal, za-,a) kupujemo še eno lokomotive F aO n h r_ ° Pa imamo že dve. Ce IVO, na- teneje ogledamo naše normai-:rne lokomotive, opazimo, da kar se mora kotel odstaviti jz obratovanja. Tudi spodnji ustroj lokomotive zahteva drugo leto generalno popravilo. Pojavilo se je oprpšanje, ali popolnoma obnoviti sedanjo loko- flobili smo novo lokomotivo Koliko ie vreden vodovod Kdo je odgovoren Novo sprejeti člani kolektiva Poročili so se LIVARNA SIVE LITINE- Brglez Franc, NK delavec, šamotar-na; An tie j Franc, KV mizar, gradbeni oddelek — tesarji; Kozole Cecilija, kuharica KV, Počitniški dom na Rabu; Klepe j Anton, NK delavec, jeklarna; Leskovšek Jožef, delavec NK, jeklarna; Teržan Mihael, NK delavec, jeklarna; Ohnjec Ivan, delavec NK, ekspedit — skladišče; Žaler Franc, NK delavec -^progovna skupina na prometu; Krevs Marija, NK delavka, komunalni oddelek; Kresnik Marija, NK delavka, komunalni oddelek; Skornik Marija, NK delavka, komunalni oddelek; Ferme Maks, NS uslužbenec, mehanična delavnica ; Kukovič Ivan NK delavec, gradbeni oddelek — tesarji; Barukčič Kazimir, NK delavec, valjarna; Cater Albin, NK delavec, valjarna; Rabuza Ivan, NK delavec, -elektroplavž; Jelenc Ivan, NK delavec, elektroplavž; Ojsteršek Ivan, NK delavec, Samotama; Brečko Franc, NK delavec, livarna sive litine; Zalokar Vid, NK delavec, livarna sive litine; Mernik Janez, NK delavec, livarna sive litine; Gračnar Janez, NK delavec, Samotama; Vrečko Anton, NK delavec, Samotama; Romih Jurija Ivan, NK delavec, Samotama; Pajk Franc, NK delavec, valjarna; Žagar Ivan, NK delavec, valjarna; Lavriha Rudolf, NK delavec, gradbeni oddelek — zidarji; Lončar Primož, NK delavec, valjarna; Peček Jožef, NK delavec, valjarna; Mlinarič Ivan, delavec NK, elektroplavž. Strnad Jožefa, delavka v komunalnem oddelku — okrepčevalnici in Felicijan Alojz, delave ciz livarne sive litine; Žaberl Anton iz valjarne; Rozman Anton iz livarne sive litine; Močnik Zvonko iz OTK; Mlakar Daniel iz livarne sive litine; Recko Ivan iz šamotarne. Čestitamo! Košir Milan je z žerjavom prestavljal fpolno ladjo zlom n ine na drugi ^kup zlomil ine. Pri tem se je na kupu odkrušil kos železa in mu odle.tel v čelo. : EKSPEDIT: Bouha Vili si je pri dviganju železa na federai poškodoval podlakt desne roke. Izostanki Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.662 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 2.350, zaradi izrednih dopustov 162. Zaradi neplačani L izostankov 21, zaradi neopravičenih izostankov 21, zaradi ostalih izostankov 596 delovnih dni, torej skupaj 5.812 delovnih dni. Nezgode VALJARNA: Odšli iz podjetja Plavšt-ajner Anton je delal pri previjanju tlačnega vijaka. Pri tem je.- drog zdrsnil in mu padel po glavi in Hrbtu. Gračner Anton, dvigalec na I. ogrodju. Pri valjanju ingota ni takoj prijelo ter mu je šele pri tretjem poskusu uspelo poriniti ingot, ki je. bil zakrivljen, med valje. Takrat .pa imenovani ni pravočasno umaknil dvigalnega kavlja, ki ga je udaril po rebrih in obeh rokajL Pajk Ivan je vlagal gredice v plame-nično peč. Pri tem ga je sodelavec z gredico, katero je peljal s kleščami od peči k progi, opekel pod kolenom desne noge. . KOUMNALNI ODDELEK: Petek Jože je izsipaval smeti v jamo. Pri tem je z roko zadel v ročaj pokrova jame tako, da mu je stisnilo prst med posodo in ročaj. Kocman Olga je s «sodelavko prenašala 50-litrski lonec z vročim. čajem. Nu lpncu še je odtrgala ročka, čaj se ji jè polil po nogah, kjer je dobila opekline. Mesec junij je po stanju nezgod isti kot v lanskem letu, 'ko je bilo ravno tako sedem nezgod. Posebej je potrebno ob polletju omeniti elektro obrat, ki je že drugo leto brez vsake .nezgode, čeprav je potencial nevarnosti zelo velik. Letos pa ko brez nezgode še livarna valjev, modelna mizama in gradbeni oddelek. V glavnem se (bado vsi učili poklica v Šolsko-industrijskem kovinarskem centru v Štorah, le za električarje je, predvideno šo-■•lan je v Blok t po goš poda r s k i šoli v Mariboru. Rok prijave je .sicer potekel, ker pa je do.sedaj prispelo še sorazmerno malo prijav, smo primorani podaljšati rok do 25. julija t. 1. Pogoj za vpis je uspešno zaključeno osemletno osnovno šolanje. Kandidati za sprejem morajo predložiti: 1. Lastnoročno napisano sp njo — kolkovdno s 50 djj 2. Zadnje šolsko .spričevalo 3. Izpisek iz rojstne ' knjige > 4. Lastnoročno napisan §f| njepis Prošnje pošljite kadrovski sektorju podjetja do navedi ga roka. Učenci iz oddalji krajev bodo lahko stanoval? ■domu učencev Štore. V časiij lanja prejemajo učenci mesi nagrado. Sodelavci, .izkoristite to pril ■nost in usmerjajte vaše otroH poklice. R. 1|| Tokrat zopet V četrtek, dne 27. junija je bilo na igrišču »Olimpa« v Gaberju občinsko tekmovanje članov in- dustrijskih gasilskih društev Filmi v Štorah 20. In 21. julija: italijanski film »VOJNA SE NADALJUJE« 27. in 28. julija: ameriški- film CS — barvni — »CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI« 3. in 4. avgusta: madžarski film - ' »LJUBEZEN NA RAZPOTJU« 10. in 11. avgusta: ameriški film »KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA« celjske občine. Nastopilo je pet ekip s 45 člani. Tekmovalci so tekmovali v teku na 100 metrov v polni opremi z bremenom, vezanju vozlov, meta- gimi. S tem rezultatom so gasilci postali občinski prvak leto 1965 in se bodo potegiI septembra meseca na okrajiifi tekmovanju o Preboldu za naj najboljšega društva v celjski okraju., Tekmooanje, katerega org! zacijo je občinska gasilska zi Fideršek Adolf, delavec NK, je bil zaposlen v valjarni, odšel sporazumno s podjetjem; Horjak Jože, paznik ogrevalca v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo; Oberski Alojz, KV premikač na prometu, odšel v preizkusni dobi; Leskovšek Jožef, NK delavec v jeklarni, odšel v preizkusni dobi; Ribezelj Justina, KV bolničarka v obratni ambulanti, je samovoljno zapustila delo; Zalokar Vinko, čistilec gredic v valjarni, je odšel po lastni želji; Vodeb Franc, delavec , adjutaže v - Samotami, je odšel po lastni želji; Brečko, Franc, NK delavec v livarni sive litine, je odšel v preizkusni dobi; Frece Franc, NK transportni delavec, na ekspeditu, je /samovoljno zapustil delo; Žagar' Ivan, NK delavec v valjarni, je odšel v preizkusni dobi Melinc Ivan, sušilec gline v šamotarni, je odšel po lastni želji. Obvestili ^nr«............liiiii,. j ■ ! Perspektivni razvoj podjetja in vedno večje zahteve po srednje, višje in visoko strokovnem kadru (nam narekuje, da bomo za šolsko leto 1963/64 dodelili nove štipendije študentom na šolah. Po še ne dokončnih podatkih predvidevamo, .da bomo štipendirali ljudi, ki se šolajo v naslednji strokovni smeri in šoli: Stroka Pri .izbiri kandidatov bodo pod enakimi pogoji imeli prednost člani kolektiva in njihovi svojci —r otroci članov našega delovnega kolektiva. Za šolsko leto 1963/64 je naše podjetje razpisalo sprejem učencev v poklicno šolo za naslednje poklice: Poklic Število učencev ig Naraščaj v družini so dobili Marčen Štefka, delavka v komunalnem oddelku ih Marčen Rudolf, delavec na elektroplavžu; Mulej Ivanka, delavka v komunalnem oddelku in Mulej Jernej, delavec v šamotarni; Lipovšek Vlado iz valjarne; Arlič Martin iz elektroplavža; Plahuta Anton iz jeklarne; Kos j ulij an iz. ekspe-dita; Verk Hinko iz livarne sive litine; Sivka Martin iz OTK. Čestitamo! Cd Kovinostrugarjev 40 fakulteta j Rezkaìlca 2 f-< Q CD >oa Strojni ključavničarji 23 Metalurgija Strojna 10 1 I — 18 Kovača Livar ja —/ kadupa-r j i 2 19 Elektro 1 HIH Električarji 15 Kemična 2 Topilci 7 Fizika 1 _ Tehnični kontrolorji Ekonomsko- — specializacija 19 komercialna 3 5 2 Samotni zidar 1 Ekonomska i f 4 Skupaj 19 ' .5 24 Skupaj 128 K ■ ! " ■' ' Bl I 4 nju vrvi, hitrem oblačenju, mokri vaji z motorno brizgalno in odgovarjanju na vprašanja iz gasilske službe o industriji. Največ, to je 825 točk, so dosegli gasilci iz naše železarne pred Tovarno eniajlirane posode 815,5 točk, Cinkarno 704 točke in dru- zaupala gasilcem T osarne etna rane posode o Celju, je zelai bro potekalo in pokazalo, da štorski gasilci še vedno n boljši. Na okrajnem tekmooa o Preboldu jim pa želimo mn uspehov z željo, da se plašil kar se da visoko. -eki DIHALNA NAPRAVA NA STISNJENI (KOMPRIMIRANI) ZRAK Ta naprava se lahko uporablja pri vseh takih delih, kjer se pojavljajo zdravju škodljivi plini, hlapi in pare, posebno pa pri delih v raznih kanalih, plinovodih, zaplinjenih cisternah, jaških itd. Uporabnik naprave dobi za dihanje potrebni zrak iz cevovoda. Stisnjeni zrak prihaja po Kako se zavarujemo pred strupenimi plini Uporaba zaščitne havbe cevovodu skozi oljni čistilec, od tod skozi regulimi ventil v masko. Izdihani zrak pa odteka pre- ko ventila za izdihavanje na prosto. Glavni deli dihalne naprave so: polmaska, kompletna maska, havbà, dihalna cev, regulimi ventil, sklopka, cev za stisnjeni zrak, oljni filter in cevovod za dovod stisnjenega zraka. Polmaska zapira nos im usta ter jo smemo uporabljati le v prostorih; kjer so manj strupeni plini. Če je računati na delovnem mestu z nevarnimi strupi za dihanje, tedaj je treba uporabljati kompletne maske ih ne polma-ske. Polmaska je narejena tako, da se znotraj nje med izdihava-njem kondenzira del izdihane vlage, ki naraste na 50 do 60 % in preprečuje neprijetne stranske pojave, kot n. pr. osušenje ustnic, draženje gornjih sluznic itd. Kadar gre za delo pri zelo strupenih plinih ali parah, oziroma kadar moramo poleg dihalnih organov zaščititi še oči in obraz, takrat uporabljamo kompletno masko. Pri delu z raznimi jedkimi snovmi, kjer so poleg dihalnih organov in oči ogroženi še glava, vrat, in slično, je treba vzeti havbo, ker je ta zavarovana proti obrizgavanju s kislinami ali lugi, zaradi svoje gumirane konstrukcije. Z rfegulirnim ventilom lahko delavec regulira količino dotekajočega zraka. Ventil ima tudi je količina zraka prevelika, pa upor izdihanja. Tako delavcu ni težko najti načina pravilnega dotoka zraka. Oljni filter ima nalogo, da čisti zrak pred oljnimi hlapi in drugimi umazanijami. Omogoča tudi da je zrak brez vonja in da ga je mogoče vdihavati. Oljni filter je uporabljiv do 500 obratovalnih ur, oziroma se mora vložek v filtru zamenjati, kadar začne zrak dišati po olju. predmete, ker bi jo s tem poäj dovali. Ta dihalna naprava pa je;® zana na dovod stisnjenega zraki in se lahko uporablja le (a kjer obstoja dovod istega. I nas je zaenkrat ta naprava i 1 PRAKTIČNA UPORABA DIHALNE NAPRAVE Zaščita in uporaba dihalne naprave na stisnjeni zTak pri plesaknju z nitrolaki nalogo, da varuje masko pred eventualnimi sunki, ki jih povzroča zrak v dovodni cevi. Delavec, ki je opremljen s tem aparatom si regulira potrebno količino zraka z regulirnim ventilom sam. Če je premalo zraka se stopnjuje upor v dihanju, če Sestavimo sklopko z regulirnim ventilom in to dovolj tesno, priključimo zrakotlačno cev z regulirnim ventilom in zapremo ventil. Nato odpremo pipo na cevovodu za stisnjeni zrak. Končno priključimo rebrasto cev s polmasko, masko ali havbo in odpremo reducirni ventil. Šele nato namestimo eno od navedenih mask, pri čemer moramo paziti, da maska dobro tesni. Tes-nost maske kontroliramo tako, da zapremo dovod zraka, če v tem primeru še lahko dihamo, je znak, da maska, ne tesni in jo moramo pritrditi z jermeni. Pri samem delu moramo paziti, da ne stiskamo rebrasto cev, ki spaja masko z ventilom ob trde KŠ M a| ■liji ij. k Win V prejšnji štev. Železarja je bil °P,SI aparat za. merjenje količine pliflPv' »J nja slika pa prikazuje način, lca_ ® J ugotavlja tesnnst plinskih naprti meščena le na elektrophil lahko bi se pa uporabljala tol v obdelovaluici valjev pii P? skanju valjev in drugod, kje* ‘ zaradi uitrohlapov in zaradi a gih plinov otežkočeno ozu'01 ! ogroženo normalno dihanje-