Naročnina pnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdalo ENEC celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D.večji oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, vellicl po 3 ln 4 Din. v urednllkemdelD vrstica po 10 Din 0 Pn večlem O naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo ie v Kopitarjevi ulici »t. 61111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelema/o Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 Uprava le vKopltar/evl ul.št.6 ^ Čekovni račun: Clubl/anu štev. 10.G30 ln 10.348 za tnserale, Saralevošt.7S63, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunal št. 24.797 I. Č,: Po izvolitvi. Praga, 27. maja. Vse vstopnice že davno, davno oddane. Jospodje ministri, senatorji in poslanci so pri-oščili uživanje slovesnega trenutka tudi svo-im ženam, in te imajo prednost. Iz reprezen-ančnih hotelov na Vaclavskem nâmësti je Jical telefon, specijalni odposlanci ameriške-a in evropskega tiska so rotili livrirane Irežnike in sluge parlamenta, da ne gre to- ko za formalno volitev, kot pa za »štim-ungsbild«, za izraze obrazov tistih, ki so îkli »da« za Masaryka, in onih, ki so mu šli isproti praznih rok, oziroma s praznimi list-i. Da bo Masaryk izvoljen, ve itak že vsakdo, olitični tisk iz umevnih razlogov ni mogel elati senzacij, kot je vsa borba bila do od-ičiinega akta vsaj strpljiva. Eden se je pa oboko oddahnil in si mel roke — ministrski •edsednik in vodja češke agrarne stranke oktor honoris causa Anton Švehla ... Prof. Masaryk je v svetovni javnosti še sdno združen tako tesno z ustanovitvijo se-mje češkoslovaške države, da bi neizvolitev i prvi hip vzbudila dojem nehvaležnosti od rani lastnega naroda. Dejstvo je tudi, da je ieteta med domačimi do profesorja praške liverze, ki je pustil med vojno rodbino in olege, se prikazal zdaj v Petrogradu, zdaj v ijevu, zdaj v Londonu, zdaj v Parizu, zdaj >pet v Ameriki z neprestanim ceterum cen-!0 Austriam esse delendam, še vedno visoka, :tudi ne splošna in ista. A vendar volivni boj bil tako enostaven; na zunaj ne strupen, m zavratnejši pa za kulisami. A vendar je ravi triumfator g. Anton Švehla, tako napram istni stranki, kot napram vladni koaliciji in arlamentarnim klubom ... Zakaj meščansko-grarna koalicija je morala voliti na levo, vehla pa si je zasigural vodstvo vlade v tej li drugi razširjeni ali spremenjeni koaliciji i pa — tako upa — Masarykovo nasledstvol Tudi danes bi bil izvoljen, če bi bil — otel. A to mu ne gre v račun, zato si je iz-ral drugo pot. Švehla je bil do nedavna edini odja agrarne stranke. V tej lastnosti se mu posrečila centralizacija politike in gospo-arstva, zlasti pa 45 političnih časopisov, ki si v upravnem in idejnem smislu udarjajo na no, in to vkljub temu, da stranka pravzaprav i edina. <Že ob sestavi sedanje koalicije pu dobil močnega tekmeca, prof. ministra dr. odžo, ki je to vlado spravil skupaj, ki je da-es voditelj desničarskega krila stranke in ki — kar je morda najvažnejše — doma iz lovaške, vpoštevan in torej za češko-slova-to državno koncepcijo absolutno potreben. Ji bi g. Hodža ne zrastel previsoko, če bi il Švehla le reprezentančno državna oseb-ost? Njegovi računi imajo še drugo stran: rvič strah, da stopi Masaryk ob neizvolitvi 3pet kot privatnik v politično življenje in iu torej izdatneje meša politične štrene, dru-ič pa, da ne potisne predaleč stran od sebe ojno organizirane, a še vedno močne socia-ste, ne izvzemši komunistov. Švehla je nam-ič kljub temu, da je veleposestnik, politično ^vičarsko orijentiran. Tudi v sedanji vladi ni retrgal vpzi s socialisti, a da jih obdrži kot odporo pri eventualni bodoči vladi, kakor idi bodoči predsedniški volitvi, je napravil acialistom »poklon na levo«, ki so hoteli svojega somišljenika — Masaryka. Potreba po tej podpori bo morda kmalu ta: vladna koalicija; a drugo: predsednik Masaryk je danes 77 let star, bi koncem te izvolitvene dobe dokonča! 84. leto, če ga doživi... Ergo ... In ne da bi volitev predsednika bila kakorkoli4 v programu te koalicije, je proglasil Masarykovo kandidaturo, ostale stranke pa zavedel do politične slepe u.i^o ... Politika Masaryka tako v notranjepolitičnem kot zunanjen; oziru je dovolj znana. Njen eksponent in izvrševalec je dr. Beneš. Brez dvoma, da se ob drugi izvolitvi bistveno ne bo izpremenila, čeravno Masaryk tudi kot osebnost predsednika močno posega v politično življenje. Vendar se le dajo očrtati troj- v Praga, 27. maja. (Izv.) Danes ob 12. uri 10 minut je olvoril predsednik skupščine skupno sejo poslancev in senatorjev. Na dnevnem redu je bila volite" predsednika češkoslovaške republike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen, takoj pri prvem glasovanju, dosedanji predsednik Masarvk za nadaljno dobo sedmih let. Dobil je 274 glasov od celokupnega števila oddanih glasov, ki je znašalo 432. 104 glasovnice so bile oddane prazne. Poslanci, ki so oddali svoje glasove za Masaryka, so sprejeli izid glasovanja z navdušenim ploskanjem. Izid volitev je v mestu oznanilo 21 topovskih strelov. Ob 12. uri 50 minut je prišel Masaryk z dvovprežnim gala-vozom, da kot novoizvoljeni predsednik priseže na ustavo republike. Na ulicah so stale številne množice ljudstva, ki so Belgrad, 27. maja. (Izv.) Danes se iz vladnih krogov razglaša, da se bodo volitve vršile 18. septembra. Z ozirom na to se zdi, da je Voja Marinković popustil, ker je hotel imeti volitve že pred 1. septembrom. Da se bližamo volitvam, je jasno iz tega, ker je general Milosavljević vpokojen. Svoječasno sme že poročali, da bo general Milosavljević Belgrađ, 26. maja. (Izv.) Iz Zagreba prihaja veet, da se je precej Radičevih poslancev svojemu voditelju Stjepanu Radiču izneverilo in da nameravajo pri prihodnjih volitvah nastopiti samostojno. Ti novi Radiče-vi disidenti so stopili v stik s predsednikom ministrskega sveta Veljo Vukičevičem, da bi Belgrad, 27. maja. (Izv.) Iz Sombora poročajo, da se je tamkaj včeraj končal dvodnevni proces proti napadalcem, ki so za časa poslednje volivne borbe za parlament dne 25. januarja 1925 napadli voditelje Nemcev v Jugoslaviji dr. Roberta Krafta in poslanca dr. Gregorja Grassla v vasi Sivac. Kakrs znano, je bil dr. Kraft pri tej priliki težko ranjen in je bil v smrtni nevarnosti. Istotako Seja ministrskega svela. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o sledečih stareh: Nabava 20 tisoč parov čevljev za orožništvo, razna resorna vprašanja iz vojnega ministrstva in cela vrsta resornih zadev skoro iz vseh ministrstev. Med drugim je finančni minister predložil spremembe pravilnika o reguliranju prometa z valutami in devizami. Odobrilo se mu je, da lahko sprejme 130 zvanični-kov v službo finančne kontrole. Ministru za socialno politiko se je odobril nov pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev. Zakon o odvetnikih. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Plénum zakonodajnega odbora je do konca sprejel zakonski načrt o odvetnikih. V glavnem so se sprejeli vsi paragrafi po predlogu s par nebistvenimi spremembami. Važnejše so te-le spremembe: V § 119., ki govori o odvetniškem pokojninskem skladu, se je na G o s a r j e v predlog sprejelo novo besedilo, po katerem ne naloge, ki danes močneje trkajo na njegove duri kot ob prvi izvolitvi, namreč: nu)-nejša ureditev razmer z Vatikanom; večja komunistična in večja, oziroma nova fašistovska nevarnost. Češki fašisti, ki danes uživajo srm-patije Kramarovih demokratov, denarnega lu inteligenčnega sveta, pravijo mnogi, so pojav, ki se ne sme podcenjevati. A ravno oni vidijo v Masarykovi izvolitvi — napeljavo vode na lastni mlin, prilivanje olja na že itak močni češki nacijonalizem v odporu proti socializmu, komunistom in Nemcem. Slovanski svet pa vidi slejkoprej v Masaryku tudi kot drugem predsedniku češkoslovaške republike eno največjih, če ne največjo sodobno politično osebnost slovanskega življenja in držav. predsednika živahno pozdravljale, in na vseh poslopjih so bile izobešene zastave. Tudi poslopje parlamoula je bilo slovesno okrašeno in v notranjščini lepo razsvetljeno. Tajnik parlamenta je peljal Masaryka v dvorano, kjer so bili zbrani vsi poslanci in senatorji. Pozdravil ga je predsednik parlamenta Malypetr, ki je v kratkem nagovoru slavil njegove dosedanje zasluge za državo in poudaril vzroke, ki so bili merodajni za njegovo ponovno izvolitev. Pre-čital je za tem besedilo prisege, nakar je Masarvk slovesno odgovoril: »Obljubljam«. Po tej slovesnosti je Masaryk zopet zapustil skupščinsko poslopje in se podal v grad. Pri izhodu ga je pozdravila astna kompanija, na njegovem potu pa ga je spremljal oddelek kava-lerijo. vpokojen, da bi se mu dala možnost kandidature pri bližnjih volitvah, da bi v bodoče lahko ostal kot strokovnjak na svojem mestu. Ni še rešeno vprašanje, katera stranka bo tega generala sprejela na svojo listo in mu zagotovila mandat. Vsekakor je jasno, da general Milosavljevič mora biti izvoljen. bi\!.i zastopani v volivni vladi. Število teh poslancev, ki so izstopili iz Radičeve stranke, je precejšnje. Oni zatrjujejo, da bo Radič doživel pri prihodnjih volitvah precejšen polom, ker ga tudi sicer njegovi pristaši zapuščajo v velikem številu. je bil ranjen tudi dr. Grassl. Sodišče je prvotno vse štiri obtožence oprostilo. Pri ponovni obravnavi pa so bili spoznani za krive in so bili obsojeni. Glavni voditelj napadalcev podnotar iz Sivca Stanko Tanurčič je bil obsojen na štiri mesece ječe Slavko Lesko-vac na dva meseca, Milan Plavšič na tri mesece, Jovan Vlaškalič na dva meseca ječe. morajo odvetniške zbornice tekom treh mesecev ustanoviti posebne zavarovalne sklade za primerno vzdrževanje onemoglih članov in za slučaj smrti njihovih družin. V sklepnem paragrafu je bila na predlog poslanca Go~ sarja sprejeta med zakone, uredbe in dekrete, ki se razveljavljajo, tudi citacija dekreta avstrijske dvorne pisarne iz 1. .1833. o javnih agentih. Retencijska oziroma založna pravica odvetnikov na gotovino in vrednostne papirje pa se je omejila do višine pravdnih stroškov, katere ima odvetnik terjati od strank ter je odvetnik dolžan brez odlašanja s stranko obračunati. — Pri končnem glasovanju je večina načrt sprejela. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom. Prihodnja seja odseka sekcije bo v ponedeljek ob 10 dopoldne. 899llllflDS»RBIBIIRIBBaiai Drevi ob 20. uri v dramskem gledišču „Kralj Oidipus". Manifesfacijska proslava desetletnice majske deklaracije v veliki dvorani hotela Union v nedeljo, 29. maja 1927 ob desetih dopoldne. Spored: 1. Akademski orkester. Koračnica. 2. Slavnostni govor oblastn. poslanca g. prof. E. J a r c a. 3. Kvartet: Koroške narodne pesmi. 4. Govor narodnega poslanca g. Fr. S m o d e j a. 5. Kvartet: Koroške narodne pesmi. K obilni udeležbi vabi »SLOVENSKA STRAŽA«. Bolgarija. Z nikomur proti nikomur. Sofija, 26. maja. Na velikem volivnem shodu v Stari Zagori je zunanji minister Burov dejal, da je zunanja politika Bolgarije miroljubna. »Z mirno politiko napram sosedom in oddaljenim deželam moramo dobiti koristi iz začasnih in trajnih pogodb. Ne bomo se dali izrabljati za intrige. Mi se ne združujemo z nikomur proti nikomur ter nismo prevzeli nobenih obveznosti.« TRGOVINSKA POGODBA Z BOLGARSKO. Kakor je zvedela belgrajska »Pravda« iz Sofije, bolgarski trgovski krogi pritiskajo na sofijsko vlado, naj bi čim prej ponudila bel-grajski vladi pogajanja za sklenitev medsebojne trgovinske pogodbe, ker bi bila taka pogodba najboljša posredovalka za ožje zbližanje med obema državama. !ta!ija in Albanija. g Rim, 27. maja. (Izv.) Minister za letalstvo je predložil ministrskemu svetu pogodbo, ki se je sklenila med Italijo in družbo »Deutsche Luft-Hansa«. Na podlagi te pogodbe je ta družba delnice družbe »Adria-Aero-Lloyd« v Tirani, ki jih je imela v rokah, odstopila italijanski vladi. Italijanska vlada si pridržuje pravico vzdrževati direktno ali potom privatnih družb zračne črte, ki jih je imela družba «Adria-Aero-Lloyd«. Imenovana pogodba ima namen: 1. da se čimbolj utrdijo prijateljske zveze med Italijo in Albanijo, 2. da ne bi druge države preprečile ustanovitve zračnih trgovskih zvez med Italijo in Albanijo. DE PINEDOVA SMOLA, g Rim, 27. maja. (Izv.) Ministrstvo za letalstvo sporoča glede De Pinedovega poleta naslednje: Na potu iz Trepassy-bay proti Azorskim otokom se je moral De Pinedo boriti z najhujšimi nasprotnimi vetrovi. Računal je, da ne bo mogel dospeti na Azorske otoke. Radi tega se je spustil na morje. Upal je, da se bodo vetrovi polegli in da se bo mogel spet dvigniti. V morje se je spustil ponoči 23. maja. Toda vremenske razmere so se poslabšale. Medtem je neka portugalska jadrnica našla letalo. De Pinedo je dal hidroplan privezati k jadrnici. Morje je postajalo vihar-nejše. Tretji dan je dobil hidroplan tudi več poškodb. Medtem je prišla na lice mesta italijanska ladja »Superga«, ki je odpeljala hidroplan v Horto na Azorskih otokih. Tu bo De Pinedo letalo popravil, nato pa bo z njim odletel proti Rimu. LINDBERGH. v Pariz, 27. maja. (Izv.) Letalec Lindbergh je obiskal včeraj generala Focha in Joffrcja. Peljal se je tudi v Versailles. Popoldne so letalca v slovesnem vodu spremljali v mestno palačo, kjer ga je pozdravil v imenu občine predsednik občinskega sveta. Trgovci iz St. Louisa, ki so financirali sedanji polet Lindberghov, so obljubili, da financirajo nov polet z zapadne ameriške obale na Havajsko otočje. V San Francisco pa so trgovski krogi razpisali nagrado 50.000 dolarjev za polet iz San Francisco v Manilio. Ponovna izvolitev Masaryka m predsednika ČSR. Dvoboj London - Moskva. ODPOR PROTI POLITIKI ANGLEŠKE VLADE. — RUSKI ODGOVORI. ANGLEŠKI PARLAMENT SKLENIL PRELOM Z RUSIJO. London. 25. maja. Uradno se poroča, da ho angleška nota sovjetski vladi odposlana v petek. Danes se jo vršila kratka seja vlade o ruskem vprašanju. Od merodajne strani se poroča, da bo «oficieliia sovjetska misija v Londonu dobila 7 do 10 dni časa 7.a odhod iz Anglije. London, 26. maja. Parlamentarni klub delavske stranke je v seji sklenil, da v parlamentu ne bo stavil predloge za nezaupnico vladi, da pa bo glasoval proli vladnemu predlogu. Predlog delavske stranke se glasi: »Fo zaslišanju izjave ministrskega predsednika je zbornica mnenja, da ukinitev trgovinske pogodbe z Rusijo ter prekinitev diplomatskih odnošajev zamore imeti resne mednarodne posledice ter zapreti uspešna pota za obnovo trgovine in industrije. Zalo je ta politika, ki bi dežela nanjo ne smela biti vezana, dokler ne bo predloženo zbornici poročilo posebnega zborničnega odbora, ki uaj bi pregledal vse tozadevne dokumente ter popolnoma preiskal dejstva.« London, 26. maja. Na današnji zbornični -leji je bil z 367 proti 118 glasovom odklonjen predlog delavske stranke. Zaupnica vladi pa je bila sprejeta s 357 glasovom proti 111. S tem je prelom z Rusijo izvršen. Na seji je prvi govoril govornik delavske stranke Clynes, ki je zagovarjal predlog svoje stranke. Nato je govoril zunanji minister Chamberlain. Za njim je govoril sivolasi, a izredno temperamentni voditelj liberalcev Lloyd George, ki je silovito napadal vlado ter njeno protirusko politiko. Končal je z dvignjeno pestjo proti ministrskim klo-pem: »Razuma nimate nobenega več! Imate aamo še večino!« London. 26. maja. Pozornost je vzbujalo vprašanje, kakšno stališče bodo v rusko-an-gleškem sporu zavzeli dominijoni, predvsem Kanada in južna Afrika. Kanada ima namreč sama svojo trgovinsko pogodbo z Rusijo. Sedaj je kanadska vlada sklenila odpovedati rusko trgovinsko pogodbo, toda se postaviti na stališče Amerike, ki kupčuje z Rusijo brez formalne trgovinske pogodbe. Na identično stališče se bo postavila vlada južne Afrike, katere ministrski predsednik Hertzog je v zbornici izjavil, mu o kaki komunistični propagandi v južni Afriki ni nič znano. Moskva. 26. maja. Energično, a mirno se ponaša moskovska vlada. Zdi se, da je njena tendenca, izogibati se vsakemu koraku, ki bi pozneje mogel ovirati zopetno trgovinsko zbližanje. Voditelj trgovinskega komisarijata je izjavil, da bo organizirana ruska trgovina točno izvršila vsa dosedanja londonska naročila. Toda moti se, kdor misli, da se ne bomo mogli preorijentirati v druge dežele. Organizacija ruske trgovine je tako močna, da takoj lahko svoj uvoz in izvoz preložimo v druge kraje. Posebno se naglaša važnost Amerike. Nota ruskemu poslaniku izročena. v London, 27. maja. (Izv.) Angleška nota sovjetski vladi je bila danes dopoldne izročena ruskemu poslaniku v Londonu. Nota ni bila odposlana v Moskvo. Francija in Rusija. Z ozirom na angleško-ruski prelom in na bivanje čičerina v Parizu je važno francosko javno mnenje. »Petit Parisien« je mnenja, da sta se Bri-and in čičerin v prvi vrsti menila o komunistični propagandi. Briand je energično protestiral proti sovjetski propagandi v Franciji in v kolonijah. Zahteval je, da se ta propaganda neha, če ne, se bodo francosko-ruski odnošaji poslabšali. »Matin ï tudi razpravlja o komunistični propagandi in izjavlja: Če bo francoska vlada podobno doživela kakor je angleška, bo to imelo ravno tako težke posledice. Če hoče sovjetska Rusija ohraniti dobre odnošaje, mora izpolniti tri pogoje: 1. Tretja internacijonala ne sme v Evropi, predvsem pa ne v Franciji, snovati zarot proti obstoječim vladam. 2. Obstoječe zarote naj se spravijo s sveta. 3. Moskovska vlada mora 3. internacijo-nali prepovedati vsako komunistično propagando v inozemstvu. Splošno je francosko časopisje mnenja, da mora Rusiji Franciji več nuditi kakor je nudila doslej. Pozdravlja se korak angleške vlade, toda — previdno se pristavlja, da iz tega ne sledi, da bi Francija morala slediti vzgledu Anglije. Kmetfki dan na Trški gori pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija t. 1. po tem le sporedu: Oh 9 dopoldne sv. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pa veliko zborovanje zunaj cerkve, na katerem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in fantje! Na agitacijo za veličastno udeležbo! Na binko-Stni ponedeljek vsi na Trško goro! v London, 27. maja. (Izv.) Besedilo note, ki jo je zunanji minister Chamberlain izročil ruskemu poslaniku Roscngoltzu, je bilo popoldne objavljeno. Nota ugotavlja, da je z ozirom na preiskavo v sovjetskem poslopju dokazano, da se je od tam vršila špionaža in propaganda za prevrat. S tem je dosežena skrajna meja, in oziraje sc na besedilo trgovinske pogodbe, je Anglija s tem oproščena vseh obveznosti, izvirajočih iz te pogodbe. S tem prenehajo tudi vse predpravice, ki so jih imeli člani trgovinske delegacije. Njih odhod iz države se mora izvršiti v določenem roku. S tem pa ni onemogočena normalna trgovinska zveza med obema državama in tudi družba >>Arcos« more s svojim delom nadaljevati pod pogoji, ki veljajo za druge trgovinske družbe. Končno izjavlja vlada, da s tem prenehajo vse diplomatske zveze med obema državama. Člani trgovinske delegacije pa se pozivajo, da tekom desetih dni zapuste državo. v London, 17. maja. (Izv.) V nekem govoru o angleško-ruskih odnošajih je rekel predsednik Baldwin sledeče: Prišel je čas, ko treba vsako vmešavanje v notranje zadeve naše dežele preprečiti. Treba je bilo storiti ta korak, ker vmešavanje Moskve ni bilo več znosno in ker so bili po vsem svetu njeni agentje, ki so proti nam neprijaleljsko postopali, Naš prelom diplomatskih zvez nikakor ne pomenja vojne napovedi napram Rusiji. Ta korak pomeni samo to, da nadaljnih zvez z Rusijo ne bomo več imeli. Kljub temu pa j trgovinske zveze s to državo morejo pod navadnimi pogoji obstojati še nadalje. Bojno razpoloženje Litvinova, Moskva, 26. maja. Izredno pozornost je vzbudil nenadni in izredno ostri ton Litvinova, ki sedaj zastopa Čičerina. Litvinov je izjavil, da se prelom ni izvršil radi družbe »Arcos«, marveč je to le višek kampanje proti Rusiji in sovjetom, »katere hoče Anglija na vsak način uničiti«. »Anglija dela z vsemi sredslvi na vojno z Rusijo,« — »Rusijo zadaviti — to je bila vedno vodilna misel Baldvvinove politike.« — »Chamberlain, ki je nagrajen z Noblovo nagrado, je odlašal s prelomom v nadi, da dobi zaveznike. Toda vsaka dežela si je svestna zločinskega značaja tega početja.« Rusija mobilizira? v Tokio, 27. maja. (Izv.) Japonski listi prinašajo brzojavke iz Harbina, po katerih so sovjetske čete dobile povelje, da se takoj izvrši mobilizacija. Mobilizirane čete bodo poslane takoj na mejo skrajnega vzhoda. Te odredbe smatrajo kot predznamenje vojne med Anglijo in Rusijo. Angleško-ruski prelom in dogodki na Kitajskem. Šangliaj, 26. maja. V zvezi z angleško -ruskim prelomom vplivne kitajske osebnosti pričakujejo z velikim zanimanjem, kaj ukrene Japonska. Sodi se, da bi podobni ukrep od strani Japonske bil za Rusijo na Kitajskem bolj škodljiv kakor ukrep Anglije. Vendar ni pričakovati, da bi Japonska zdaj bila voljna prelomiti z Rusijo. NEMČIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA. Kakor poročajo iz Berlina, so se pričela pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo za medsebojno odpravo vizuma na potnih listih. Pri tej priliki se bo rešilo tudi vprašanje bivanja nemških delavcev na Češkoslovaškem in obratno. Oblastni šolski odbor. V zadnji številki smo popisali sestavo in delokrog krajevnih šolskih odborov, kakor ga določa najnovejša odredba prosvetnega ministra. Ista uredba pa ustanavlja tudi oblastni šolski odbor, o katerem je treba tudi poročati javnosti. Oblastni šolski odbor sestavljajo: veliki župan ali njegov namestnik, prosvetni inšpektor, oblastni šolski nadzornik, oblastni sanitetni referent, oblastni gradbeni referent, upravitelj učiteljišča, šef krajevne finančne uprave, okrajni šolski nadzornik, dva upravitelja osnovnih šol, ki ju imenuje prosvetni oddelek dotične oblasti, ki jih redno izvoli oblastna skupščina na rednem zasedanju, prve člane po tem določilu, pa imenuje oblastni odbor. Predsednik oblastnega odbora je veliki župan, za zapisnikarja izvoli oblastni šolski odbor enega izmed šolskih nadzornikov ali učiteljev, ki so člani oblastnega šolskega odbora na sedežu oblasti. Za blagajnika izvoli istotako oblastni odbor enega izmed članov oblastnega šolskega odbora na sedežu oblasti. Oblastni šolski odbor se deli na širši in ožji oblastni šolski odbor. Ožji oblastni šolski odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, zapisnikar, blagajnik in vsi člani, ki prebivajo na sedežu oblasti. Oblastni šolski odbor ima tele dolžnosti: pregleduje in odobruje proračune krajevnih šolskih odborov, skrbi za zidanje novih šol in za popravo starih šolskih poslopij, podpira nabavo potrebne šolske oprave, nadzira šolsko imovino, preiskuje spore med učitelji in krajevnimi šolskimi odbori, nadzira poslovanje krajevnih šolskih odborov in predlaga ministrstvu za prosvelo ustunavljanje, združevanje in razdruževanju šolskih občin ter porazdeljuje imovino dotičnih občin. To so glasna določila o oblastnem odboru. Kar smo rekli zadnjič za krajevni, to velja v glavnem tudi za oblastni šolski odbor: nima skoro nikakih pravic, pa obilne dolžnosti. Ljubljanski in mariborski oblastni odbor sta na svoji skupni seji v Celju 26. maja t. 1. razpravljala o sedanjem stanju v obeh samoupravah in soglasno ugotovila: Proračuna obeh oblastnih samouprav sta sestavljena točno po smislu člena 320 fin. zak. za leto 1927-28. Zato oblastna odbora pričakujeta, da bo finančni minister proračuna odo- Beležke Д Proti duhovniku. Dogodek na Sv. Jo- štu izrablja »Domovina« zato, da napada tajnika SLS g. Gabrovška kot duhovnika. Da-si se je med tem že čisto določno ugotovilo, da dr. Stanovnikova trditev o intervenciji dr. Natlačena proti razpisu volitev v Ljubljani ne odgovarja resnici, ampak, da gre zgolj za nek razgovor o primernosti in neprimernosti volitev med počitnicami, ko je veliko ljubljanskih volivcev na deželi, vendar mora »Domovina« vpiti na duhovnika Gabrovška. Prav je, da »Domovina« pri vsaki priložnosti pokaže te svoje rogove, da bomo nanje lahko bolj natančno pokazali tudi takrat, ko jih bo hotela skriti. Д Narodni Dnevnik in dr. Stanovnikova zadeva. »Narodni Dnevnik» je začutil dolžnost, da brani demokracijo in pravico diskusije v slučaju dr. Sianovnik. Pri tem pa je nasedel napačnim informacijam, .češ da se je g. dr. Stanovniku ta pravica kratila. To namreč ni res. Ravno v slučaju dr. Stanovnika je vodstvo stranke tako skrupulozno varovalo načelo demokracije in diskusije in g. dr. Stanovnik je to obzirnost tako temeljilo izrabljal, da je bil ta položaj dejansko v velik kvar ljubljanski organizaciji SLS. Izvršilni odbor je z vsemi sredstvi, ki mu jih daje poslovnik, silil g. dr. Stanovnika v diskusijo. Sestavilo se je razsodišče, v katerem je imel g. dr. Stanovnik ravno toliko zastopnikov kot izvršilni odbor, da, sestavilo se jo v popolnem soglasju in sporazumu z g. dr. Stanovnikom. Opetovano je bil g. dr. Stanovnik pozvan naj formelno to razsodišče prizna, kakor ga prizna izvršilni odbor, na razpolago je imel g. dr. Stanovnik, da prevzame vlogo toženca ali obtožitelja, kar mu je lažje, samo da sc omogoči diskusijam končno rešiti mučen položaj. Dr. Stanovnik tega ni hotel. Toda tudi Še po vsem tem vodstvo ni ni storilo nadaljnih korakov, kakor doloma pravilnik, in ki bi dr. Stanovniku onemogočili vsako besedo v stranki, ampak se je zadovoljilo z izjavo, g. dr. Stanovnik odlaga vse funkcije, ne da bi določilo kale rok, do kedaj jih ne sme na novo sprejeti. Torej tudi še potem, ko je g. dr. Stanovnik že prekršil strankin pravilnik v vseh točkah, mu je vodstvo še zavarovalo svobodno besedo v stranki. Da bi se postopanje še olajšalo, je član izvršilnega odbora pred par desetoricami bivših najožjih pristašev dr. Stanovnika 'iznesel očitke, ki jih je treba razčistiti in prevzel za te obdolžitve odgovornost. Zopet radi možnosti diskusije. G. dr. Stanovnik pa se je vseh teh ponudb diskusije rešil s svojo izjavo v »Novostih». Tudi tukaj moramo N. D., ki nas očividno noče razumeti, povdariti, da bi g. dr. Stanovniku zgolj radi kake izjave v tujem listu, še nikakor ne odrekali diskusije v stranki. Toda izjava g. dr. Stanovnika vsebuje več neresničnih očitkov proti SLS ter je izražena tako, da daje nasprotnikom kar največ vsaj dozdevnega gradiva proti stranki, z eno besedo ta izjava jo sovražen napad. Napadalec menda tudi po pojmih N. D. neha biti prijatelj napadenega. Zato so izvajanja N. D. o demokraciji brez temelja Д Radiïevci. Kadar bodo bivši samostoj-neži še trdili, da so slovenska stranka, jim pomolile pod nos sledeče vrstice iz »Kmet-skega lista«. Ta list poroča o zborovanju vodstva Radičcve stranke v Zagrebu in navaja tele Radičcve besede: »Pozdravljam posebno zastopuike »Slovenske kmetske stran- Uredba nič ne predvideva, odkod bo oblasti) šolski odbor dobival sredstva, samo ukazuj« da jih mora imeti. Kakor vsaka centralistični uredba, tako tudi ta ne daje nobene podlagi za dober razvoj in napredek ustanove, ki ji j, namenjena. Moramo pa vseeno skrbeti, svojimi nemškimi vzorniki. Д Bolgarska in mi. Pod tem naslovo se bavi glavno glasilo radikalne stranke be grajska »Samouprava« vnovič z vprašanje zbližanja med Bolgarijo in našo državo i ugotavlja z zadovoljstvom, da so se v zai njem času medsebojni odnošaji še nadal, znatno zboljšali in olajšali. List se izraža j ko simpatično o vladi g. Ljapčeva in pi& Naša iskrena želja je živeti v kar naj bol šem razmerju z vsemi sosedi, zlasli pa Bolgarsko. Za upostavitev teh dobrih odn šajev z našo vzhodno sosedo ni z naše stra nobenih potežkoč. Naj so tudi gotove stvai ki bi mogle ločiti dve sosedni državi, vendi smatramo, da obstojajo tudi mnogi in ze močni intei'esi, ki priporočajo sodelovanje čim boljše odnošaje. — Če primerjamo sed njo pisavo »Samouprave« napram njeni p savi prejšnjih let glede na Bolgarsko, pote je tudi to en dokaz, kako so se odnošaji n znatno razveseljivo zboljšali. MflcLrO CrïtirO 1>е'с najboljše 78 Din, c mUOKt; 01 dJLC, „ejše 55 Din, fine cefir 2 ovratnikoma 88 Din, ccnejSe 60 Din, mako-cc z 2 ovratnikoma 110 Din, najfinejše trikolin 1 Din, cclir in oksford navadne 40—65 Din, spodr hlače, kratke in dolge iz gradlna in platna, kr vate, nogavicc kakor tudi vse druge modne p trcbščinc kupite najceneje lc pri F. in I. GORIČ^ v Ljubljani, SV. PETRA CESTA 29. — Ojjlejte blago in ccne v izložbahi Žo botre in birmana obleke lastnega Izdelka po najnižjih eenali IOS/P ROJI NA, LJUBUAN Izjava slovenskih oblastnih skupščin ob 10 letnici majske deklaracije. Ljubljanski, in mariborski oblastni odbor sta na svoji skupni seji v Celju 26. maja t. L glede na desetletnico majske deklaracije sklenila izjavo: »Na temelju majske deklaracije, ki pomeni prvi začetek lastne državnosti Slovencev v skupnosti s Srbi in Hrvati, bomo po vseh svojih močeh delovali, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev okrepi in da se načelo narodove samoodločbe, izraženo v majski deklaraciji, uveljavi za vse, ki so po krvi, jeziku in duhu naši bratje.« Oblastni odbor ljubljanski: Oblastni odbor mariborski: Predsednik: Predsednik: Dr, Marko Natlačen, 1, r. Dr. Josip Leskovar, 1. r. Člani: Člani: Dr. Juro Adlešič, 1. r. Marko Kranjc, 1. r. Dr. Anton Brecelj, 1. r. Jurij Kugovnik, 1. r. Peter Hauptman, 1. r. Dr. Andrej Veble, 1. r. Dr. Anton Milavec, 1. r. Alojzij Zupanič, 1. r. Ljubljanski in mariborski oblastni odboi za pravice slovenskih samouprav. Desetletnica majske deklaracije. LJUBLJANSKO MEŠČANSTVO! Mestni magistrat v Ljubljani vabi narodno meščanstvo, da okrasi v proslavo desetletnice majske deklaracije dne 29. maja 1927 jvoje hiše in okna z narodnimi zastavami, kakor bo storila tudi mestna občina na svojih poslopjih. PREBIVALSTVU MESTA MARIBORA! Ob desetletnici majske deklaracije priredi Jugoslovanska Matica v Mariboru v nedeljo, jne 29. maja 1927, veliko slavnost, obstoječo i i manifestacijskega tabora na Glavnem trgu, obhoda šolske mladine, -društev in ostalega občinstva po mestu in odkritja spominske plošče v mestnem parku. Z ozirom na velepomembnost tega zgodovinskega dogodka vabim prebivalstvo mesta Maribora, da v nedeljo, dne 29. t. m., kakor ludi na dan desetletnice same, v ponedeljek, dne 30. t. m., okrasi svoje domove z zastavami. Župan: dr. Leskovar s. r. ORLI IN ORLICE! Vabimo vse člane orlovske organizacije, k se polnoštevilno udeleže nedeljske manifestacije, ki se vrši ob priliki desetletnice majske deklaracije v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. KRŠČANSKO ^ENSTVO! Krščansko žensko društvo v Ljubljani vabi svoje članice, da se udeleže manifesta-tijske proslave desetletnice majske deklara-pije v veliki dvorani hotela Union v nedeljo, Z9. maja 1927, ob 10. uri dopoldne. Zbirališče jred Prešernovim spomenikom. K SLAVNOSTNEMU SPREVODU V LJUBLJANI. Občinstvo prosimo, da zavzame svoje jrostore samo na hodnikih in trotoarjih in laj ne sili na ulico, da pride sprevod tem epše do veljave. Pred sprevodom se bodo po ilicah prodajali spominski znaki po 1 Din, ! Din in 5 Din. Želeti je, da ima vsak človek la ta dan spominski znak. Lični znaki z brš-ianovim listom so pravi spomin na naš simbol ired desetimi leti. GG. TRGOVCEM! Nekatere trgovine so lepo okrasile svoje tložbe z deklaracijsko diplomo. Prosimo vse i■ trgovce, gostilničarje in kavarnarje, da »snemajo ta zgled in danes, v soboto in na-lednje (clni javno izlože okrašeno deklaracij-ko diplomo. NARODNIM DRUŽINAM! Narodne družine, posebno one, ki imajo tanovanja na ulice, koder pojde slavnostni iprevod naše mladine, prosimo, da okrase ivoja okna z zastavicami in deklaracijskimi liplomami. Diplome so naprodaj v vseh trgo-(inah in v pisarni Jugoslovanske Matice, Še-cnburgova ulica 7, II. 'ROSLAVA V NARODNEM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI. 28. maja, sobota: Madinske prireditve v iroslavo desetletnico majske deklaracije, in icer: popoldne ob 16. uri v obeh gledališčih lastopi otrok osnovnih in meščanskih šol, večer ob 20. uri v dramskem gledališču Kralj )idipus, igrajo dijaki humanistične gimnazije. Cene znižane, dijaške.) SPODNJA ŠIŠKA. Katol. prosv. društvo v Sp. Šiški proslavi da-îes zvečer 28. 1. m. ob 8. uri v samostanski dvorani 0 letnico majske deklaracije. Na programu so pev- (omano Guardini: Zvorsovs. Prostor znotraj v cerkvi govori o Bogu. 'ripada Gospodu, je poln svete pričujočnosti. iaj je hram božji, ločen od sveta, oklenjen s tenami in oboki. Ta prostor je obrnjen na-znoter, v skrito. Govori o skrivnosti božji. In prostor zunaj? Velika daljava nad rav-linami, ki se razprostira brez konca na vse Irani? Daljava na višavah, vzpeta v neskonč-lo? Daljava v dolinah, globoko mirujoča, za-eta med gore? Kaj ta ni zvezana s svetiščem? O pač, tudi ta! Iz hrama božjega raste tolp v ozračje, kakor da ga osvaja za Boga. I' stolpu, v jarmu vise zvonovi, težki od bro-ia. Ves njih razločno oblikovani trup niha in Jddaja zvok za zvokom v daljavo. Valovi bla-[oglasja: jasni nagli, ali težki polni, ali glo->oki počasi brneči. Izlivajo se, preplavljajo laljavo in jo napolnjujejo z vestjo iz svetišča. Vest daljave; vest o Bogu brez mej in irez konca; vest hrepenenja in neskončne iz-lolnitve. »človeka hrepenenja« kličejo, katerega Irce jc odprto veliki daljavi. Da, če slišimo zvonove, čutimo daljavol te nihajo raz stolp v ravan na vse strani v »eskončno, tedaj gre tudi hrepenenje v da-ïavo, dokler se ne zave, da izpolnitve ni na linjc se topečem robu ravni, temveč znotraj. Če se zvonjenje razliva s cerkve na gori » dolino, aH če se vzpenja v sinjo višavo, se ske točke in predavanje dr. Puntarja. Vljudno vabljeni vsi. HRASTNIK. Ob 6. zvečer se zberejo vsa društva preil gostilno Franc Loger z občinstvom in šolsko mladino vred. Tam bo en govor, nakar je sprevod na kolodvor, kjer je drugi govor, nakar gre sprevod do Narodnega doma, kjer je zaključni govor in razhod. Vse občinstvo se vljudno vabi, da se slavnosti udeleži. Med proslavo gorita dva kresa. VRHNIKA. Katoliške organizacije na Vrhniki se udeleže proslave desetletnice majniške deklaracije v soboto, dne 28. t. m., ob pol deveti uri zvečer v okvirnem programu Jugoslovanske Matice. Zbirališče je pred Rokodelskim domom, odkoder odkorakajo malo pred po! deveto na križpot, kjer se pridružijo Jugoslovanski Matici. Člani organizacij, udeležite se vsi te proslave! Narodne noše, moški in ženske, gredo s Katol. slov. izobraževalnim društvom. ZAGORJE OB SAVI. Jugoslovanska Matica priredi dne 28. maja 1.1. ob pol 8. uri zvečer proslavo 10 letnice majniške rlekiaracije: 1. Zbirališče pred rudniško restavracijo; 2. obhod z rudniško godbo po novi cesti do trga pred zagorsko šolo, kjer se vrše govori, deklama-cija, pevske in godbene koncertne točke. — Odbor. TRBOVLJE. V Trbovljah proslavimo 10 letnico majniške deklaracije na zelo slavnosten način. V soboto zvečer ob 8. uri bo pri Forteju na Vodah skupina prireditev vseh kulturnih društev, s petjem, govori in raznimi živimi slikami. Vstopnice se ne bodo prodajale, pač pa se pobirajo prostovoljni prispevki in prodajaie se bodo diplome, ki jih je izdala Jugoslovanska matica. V nedeljo ob 8. uri dopoldan je izpred restavracije na Vodah obhod delavske godbe do orožniške postaje, po novi koloniji, po Pauer-jevi koloniji, polaj in nazaj pred restavracijo. Tu se formiramo v sprevod, ki odkoraka nato v Trbovlje k sv. maši. Pred sv. mašo je še na glavnem trgu pred cerkvijo slavnosten govor. Po cerkvenem opravilu pojdemo nazaj na Vode in tu se razidemo Popoldan od 5. do 6. ure bo pred restavracijo koncert delavske godbe. Hišni posestniki se prosijo, da razobesijo zastave. Občinstvo se prosi, da se proslave polnoštevilno udeleži. TRŽIČ. Manifestacijsko proslavo ob desetletnici majske deklaracije priredijo naši javni zastopi, šole in vsa društva skupno v nedeljo, 29. maja. Ob desetih se vsi manifestanti udeležijo službe božje v župni cerkvi, nato se uredijo v sprevod, nakar se vrši obhod po mestu. Na glavnem trgu bo končno manife-stacijsko zborovanje. RUŠE. Desetletnico majske deklaracije proslavi tuk. Prosv. društvo v nedeljo, 29. t. m. ob 3. uri popoldne v stari šoli. Na sporedu so: deklamacije, petje, govor in simbolične telovadne točke. Po prireditvi prijateljska zabava. Vsi Rušani naj se udeleže te prireditve v najobilnejšem številu, saj je naš lepi kraj bil odnekdaj narodna trdnjava! JEŽICA. V nedeljo, 29. t. m. ob 8 uri zvečer bodo naša katol. društva slovesno proslavila 10 letnico »Majniške deklaracije«'. Nastopil bo agilni pevski odsek prosvetnega društva pod vodstvom pevovodje gosp. Hvastje z več pevskimi točkami in bo vprizoril ljubko >Mlado Bredo . Sodelovali bodo tudi Orli in Orlice. Vsi vabljeni! Za občinski odbor, ki bo skupno z našimi društvi proslavil ta veliki praznik slovenskega naroda, so rezervirani prvi prostori. KRANJ. Jugoslovanska matica v Kranju proslavi 10 letnico majniške deklaracije s prireditvijo »Akademije« v soboto, dne 28. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma, pri kateri sodelujejo dijaki gimnazije, učenci osnovnih šol 1er domači orkester in konservatorista gg. Bruna in švikaršič. V nedeljo, dne 29. maja bo ob udeležbi šolske mladine, naraščaja Rdečega križa in vseh društev slavnosten sprevod po mestu ob zvokih domžalske godbe. Zbirališče ob tričetrt na 11. v parku pred Narodnim domom. Meščani, udeležite se obeh prireditev v polnem številu ter manifestirajte na ta način za naše osvobojenje in zedinjenje v narodni državi ter segajte pridno po diplomah, ki jih je založila Jugoslovanska matica v spomin na ta zgodovinski dan in ki se bodo povodom slavnosti prodajale! ŠT. VID PRI LJUBLJANI. V nedeljo, dne 29. maja t. 1., bo Blaž Potočnikova čitalnica prosiavila desetletnico zgodovinsko majniške deklaracije z vprizoritvijo Medvedove pet-dejan. tragedije -»Za pravdo in srce*. Pri igri sodeluje celotni cerkveni zbor, ki je nanovo naštudiral od dr. Fr. Kimovca nalašč za to priliko kompo-nirano pesem >Le vkup, le vkup uboga srenjac. Med odmori bo izvajala koncertne točke mladinska godba iz Ljubljane-Kodeljevo. Slavnostni govor pa je prevzel profesor zgodovine dr. Fr. Trdan. Začetek točno ob 7. zvečer. Ker je popraševanje po vstopnicah veliko, priporočamo, da si jih nabavite že v predprodaji pri gdč. Zakotntk, da ne bo pri večerni blagajni prevelikega drenja. Za udelcžence iz Ljubljane bo preskrbljen povratek z avtoomni-busi. LITIJA. Podružnica Jugoslovanske matice je sklicala sestanek vseh kulturnih in humanih društev iz Litije, Šmartna in Gradca, na l;-nterem so se izrekla vsa društva za čim lepšo manifestacijo ob tej priliki. Vsa društva sodelujejo korporativno. Program bo sledeči; v soboto, 28. maja, ob pol osmih zvečer se formira sprevod vseh društev, tudi onih iz Šmartna, na prostoru pred restavracijo g. Šribarja, nato je odhod na litijski Glavni trg, kjer govori v imenu litijskih društev g. dr. Krevl. Nato se sprevod nadaljuje v Šmartno, kjer ga pozdravi tudi zastopnik Smarskih društev. Pri manifestaciji sodeluje železnl-čarska godba iz Zidanega mosta in vsi združeni povski zbori pod vodstvom g. Petra Jereba. Društva, ki imajo paradni kroj, nastopijo v njih. Vabljeni prijatelji narodne misli, posebno oni iz okolice I Imenovanja v oblastni šolski odbor. Ljubljanski oblastni odbor ie v svoji XIII. sftji dne 25. maja 1927 imenoval v smislu uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnov, in meščanske šole v oblastni šolski odbor tele osebe: Za mesto Ljubljana: Dr. Anton Milavec, obl. odbornik v Ljubljani; Brežice: Jožef Skoberne, pos., župan in nar. poslanec, Senovo p. Rajhen-burg; Črnomelj: Josip Nemanič, pos. in obl. posl., Zelebej p. Metlika; Kamnik: dr. Dominik Žvokelj, odvetnik v Kamniku; Kastav: Julij Lazič, katehet v Kastvu; Kočevje: Anton Skubic, dekan in obl. posl. v Ribnici; Kranj: Anton Umnik, pos. in obl. posl., Šenčur; Krško: Franc Kobal, pos. in obl. poslanec, Gabrijele p. Tržišče; Litija: Valentin Sitar, župnik, Zagorje ob Savi; Laško: Filip Križnik, rudar in obl. posl., Trbovlje; Ljubljanska Pavel Jos. Flach, francoski konzul, ki zapušča te dni Ljubljano, kjei si je pridobil s svojim delom in nastopanjem vsesplošne iskrene simpatije. DEV. MAR. V POLJU. Prosla-yo 10 letnice majniške deklaracije priredi tukajšnji orlovski odsek v soboto, dne 28. t. m. po sledečem sporedu: 1. Ob pol 8. uri igra pred Društvenim domom godba Prosvetnega drutva. 2. Proslavo otvori v dvorani ob 8. uri zvečer g. prof. Rožič i govorom o zgodovini majske deklaracijo. 3. Petje. 4. Člani Orla izvajajo proste vaje za 1 1927. 5. Deklamacija »V. pepelnični noči« (članica). 6. Petje. 7. Članice: Tri dobe češke zemlje. 8. Deklamacija »Primorska vizija«. 9. Proste vaje za leto 1927 (mladci). 10. Deklamacija Knežji kamen«. 11. Petje. Vstopnina 3 Din je namenjena za naše brate onstrar meje. Proslava naj bo dostojna mani-festacija zgodovinskega dejstva, ko je pri nas posebno delavsko ženstvo pokazalo svojo neustrašeno voljo za narodne ideale! JESENICE. Program proslave desete obletnice majske deklaracije se predrugači. Manifeetacijskega obhoda na večer 28. majnika 1927 ne bo. Vrši se samo proslava v nedeljo, 29. majnika ob 11. uri pred kolodvorom. Nastopijo združeni pevski zbori iz Jesenic in Save in velik mešan zbor z izbranim sporedom. Obenem promenadni koncert. BREZNICA. V nedeljo, 29. maja priredi podružnica Jugoslovanske matice v Prosvetnem domu na Breznici ob 3. uri popoldne v proslavo 10 letnice majske deklaracije akademijo z govorom, deklamacijami in petjem. — Zatem vprizori izobraževalno društvo igro »Miklova Zala«. okolica: Valentin Zabret, dekan v št. Vidu nad Ljubljano; Logatcc: Jakob Maček, pos. in lesni trgovec v Dol Logatcu; Novo mesto: dr. Ivo Čee-nik, odvetnik in obl. poslanec, Novo mesto; Radovljica: Jakob Jan, obl. posl. in pos., Podhom p. Gorje pri Bledu. Novi člani okrajnih cestnih odborov. Ljubljanski oblastni odbor je v svoji XIII. seji dne 25. maja t. 1. imenoval na podlagi g 39. cestnega zakona v cestne okrajne odbore sledeče člane: V cestni okrajni odbor Bled: Lovro Poljane, pos., Boh. Bela 1,; Franc Rus, naduč. v pok, Bled; Franc Mavrič, pos. iii župan, Boh. Bistrica. — Brdo: Jože Poznič, obl. posl., Gradišče 16 p. Lukovica; Janez Bergant, pos., Krasce p. Moravče. — Kamnik: Andrej Mejač, pos., Kaplja vas 14, p. Komenda; Franc Gams, pos., Mekinje 26, Janez Vrečar, роб. in mizar, Domžale 56. — Cerknica: Ivan Ronko ml., pos. in zid. mojster, Cerknica; Andrej Makovec, pos., Rudolfovo 8, št. \ id; Ivan Puntar, pos., Unec 75. — Črnomelj: Ivan Trem-pus, pos., Ogulin 1 p. Vinica; Janko Doltar, pos., Črnomelj 142; Ivan Mihelič, pos. in trg., Stari trg. — Logatcc: Ivan Plečnik, pos. Hotederšica 4: Ivan Ovsenk, pos. in gost., Žiri 53; Iv. Mihevc, pos, Čevce, Dol. Logatec. — Lož: Matija Mišic, pos. ObloČice 1; Ant. Ponuda, pos., Pudob 6; Franc Modic, pos Runarsko 9. — Metlika: Jože Mihel- i čič ml., pos.. Vavpča vas 3, p. Semič; Josip Nemanič, pos. in obl. posl., Zelebej p. Metlika; Ivan Kramarič, pos., Radovica. — Kočevje: Jožef Eisen-zopf, poštar, Stari log 119; Robert Ganslmayer, vin. trg., Kočevje 265; Vrtnik Alojzij, pos. Osil-nica. — Ribnica: Franc Levstik, pos., Goričavas 4. p. Ribnica; Ivan Levstik, pos., Sodražica 6; Ivan Bartol, pos.. Retje 19 p. Loški potok. — Velike Lašče: Karol Štrukelj, pos. in župan, Rašica p. Turjak; Matija Samec, pos. in župan, Kompolje p. Videm; Anton Štrubelj, pos. in gost., Zdenska vas p. Videm. — Krško: Jožef Kaplar, pos., Bučka; Jožef Salmič, pos., Gorenja vas p. Leskovec; Jožef Pacek, pos., Malo Mraševo p. Sv. Križ pri Kostanjevici. — Radeče Alojzij Rman, pos.,, Caj p. Št. Janž; Janko Simončič, pos.. Rodeče št. 9; Anton Polanc, pos. valj. mlina, Radeče 59. — Kostanjevica: Ivan Repselj, pos., št. Jakob 9 p. Št Jernej; Fr. Zevnik, pos., Čatež. — Mokronog: Friderik Maire t ič, pos., Zloganjeka gora 10, škoc- njo, nato pridejo šestdeseta in sedemdeseta leta v našem slovstvu, doba »Slovenskega Glasnika«, Levstika, Stritarja in Jurčiča »Klasja« in »Dunajskega Zvona«, nato sledi razmah slovenskega literarnega življenja z ustanovitvijo »Ljubljanskega Zvona« in »Doma in sveta«, ki z imeni svojih sotrudnikov pričata o razvoju do danes. Iz okvira teh desetletij govore k nam imena: Frančišek Leveč, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Janez Trdina, Ivan Tavčar, Anton Aškerc, Zupančič, Kette, Murn-Alcksandrov, dalje sodobniki ob »Zvonu« (Kraigher, Levstik, Kozak) in ob »Domu in svetu« (Detela, Finžgar, Pregelj). Članek se zaključuje s poročilom o glasilih mladega rodu, o »Križu na gori« (metafizični realizem) in o »Mladini« (novi realizem), z njo v zvezi omenja tudi pred letom umrlega kraškega pesnika Srečka Kosovela. Naj za sklep še pozdravim misel, potom podobnih informacijskih člankov navezovati literarne stike z inozemskimi literaturami, posebno s slovanskimi. Stiki naj bi bili medsebojni. Tako bi se zožile daljave, ki ločijo meje evropskih zemelj in vezi, ki se morda rahlo rišejo tu in tam, bi postale nedvomno tesnejše. Malemu narodu Slovencev gotovo nikdar ne bo v kvar, če seže glas o nas izven naših meja. Bodi omenjeno še to, da so podobni poizkusi bili zelo živi ob času naše zviliaricne moderne ob svitu stoletja. Upam pač, da je vsem znano tozadevno delo zlasti dveh Slovcncev, namreč Ivana Cankarja in Ivana Prijatelja? širijo prsi in čutijo, da so mnogo širše, kot so mislile. Ali pa prihaja v gozdu glas zvona odda-leč skozi zeleno tišino v mraku, da ne veš odkod, daleč, daleč — o, kaj se tedaj vse zbudil Dolgo pozabljene stvari se zdramijo, da j obstojiš in prisluhneš in se spomniš: »Kaj je le to? ... Kaj? .. .« Tedaj čutiš daljavo. Kakor da se duša razširja, prepenja, kakor da odgovarja daljnemu klicu neskončnosti. »Tako širen je svet,« pravijo zvonovi. »Tako poln hrepenenja ... Bog kliče... V njem samem mir .. .« O Gospod, bolj širna kot svet je moja duša. Globlje kot vse doline njene želje. In njeno hrepenenje bolestnejše kot daleč izgubljeno zvonjenje. Ti Gospocl, edini ga moreš izpolniti, ti edini... Francè Vodnik: Naši literarni stiki % Čehi. Literârnf Rozhledy, češki Hte-rarno-informativni list, ki s spisi, tičočimi sc literarnih osebnosti in lepe književnosti sploh, uspešno služi procvitu in razširjanju češke knjige in goji s poročanjem o delih iz področja tujih literatur, literarne stike z inozemstvom, prinaša v letošnji majski številki tudi članek o slovenski literaturi, ki ga je napisala Silva Trdinova. Članek nosi naslov »Kratek pregled slovenske literature od Prešerna do danes« in je bil napisan po iniciativnosti uredništva (dr. Vâclav Brtnik), ki je tak kratek pregled našega slovstva za svoj list želelo, prav za »Literarni Rozhledy«. Gotovo moramo pohvaliti skrb češkega uredništva, ki nas ni prezrlo in je celo samo ponudilo prostor za tri strani velikega obsega zavzemajoče poročilo o razvoju naše umetniške knjige. Tudi pisateljici gre priznanje, ker sè je vabilu odzvala in tako pomagala seznaniti češko občinstvo z našo literaturo. Ker članek ni napisan iz ambicije, podati samostojen oris naše literature in njenega idejnega in formalnega razvoja — saj bi taka študija sploh ne sodila v literarno-informativni list, kakršnega predstavljajo »Literarni Rozhledy«, radi tega tudi ni mogoče izrekati nikakršne tozadevne sodbe o njem. Kot zgolj informativni poizkus pregleda je mirno « fočno pisan in gotovo dosega svoj namer tam bi se pač moglo oporekati pos; im, bojim se tudi, da je pisateljica po;. j prerada sle- dila že ustaljenim sodbam : . .arne zgodovine. Posrečilo se ji je vendarle podati ravno razvojno linijo, izločiti važne in pomembne vrhove, tako da jc njih pomen očiten vsakemu, . čeprav sta morala tu izpasti oznaka in oris onih duševnih sil, ki so povzročile in gibale rast duhov h končni formalni izoblikovanosti, ker bi presegala okvir informacije. Članek obsega pregled celotncga literarnega dola pri nas, o čemer priča že naslov sam. Prešeren, Novice, Koscski izpolnjujejo dobo pred marčno revolucijo in ono tik za Ka/ se godi doma jan; Prane Kobal, pos. in župan, obl. post., Gabrijele p. Tržišče. — Litija: Matej Rihar, dekan, Šmartno; Leopold Hostnik, župan, Šmartno; Tit. Strmljan, pos., Mačkovec p. Vače. — Višnja gora: Jože Oven, pos., Martinjavas p. Vel. Loka; Peter Zaiviršek, župan, Križka vas p. Višnja gora; Lovro Jevnikar, Sol. upravitelj, Št. Vid. — Novo mesto: Kastelic Fr., pos., Mačkovec p. Novo mesto; Anton Pavlič, pos., Orehovica, p. št. Jernej; Ivan še-nica, pos., Obrh 5, p. Toplice; —žežombork: Franc Travnik, pos. in župan, Dvor; Ignacij Ko-šak, pos., Gabrovka p. Zagradec; Ivan Vehovec, pos. Žužemberk; Trebnje: Ignacij Pevec, pos. in obl. posl., Škovec p. Vel. Loka; lvun Kažič, pos., Gorenja vas p. Mirna; Jožef Pust, pos., Vrhlrebnje p. Trebnje. Ljublj. okolica: Trkov Janez, župan obč. Dobrunje p. Sp. Hrušica; Franc Erjavec, pos., Vižmarje 11 p. Št. Vid n. Ljublj.. — Vrhnika: Valentin Koritnik, pos. in župan, Briže, Polhov gradeč; Josip Brenčič, obl. posl., Vrhnika 211; Franc Lončar, pos., Horjul. — Kranj: Franc Grilc-poe., Trata 11 p. Cerklje; Anton Umnik, obl. posl. Šenčur 20; Jernej Novak, pos., Trboje 47 p. Smlednik. — Tržič: Vinko Klemenčič, župan in pos., Kovor; Rudolf Feinic, pos. in gost., Tržič; Jože Zupan, роз., Križe 6. — Škofja Loka: Valentin Debeljak, pos. in trg., Škofja Loka; Franc Augustin. pos., Godešič 15 p. Škofja Loka; Franc Ur-šič, obl. posl. in župan, Hotavlje p. Gorenja vas. — Radovljica: Ing. Jernej Zupane, industr., Lan-covo; Franc Jane, pos., Begunje; Ivan Kleindienst, pos. in gost., Predtrg pri Radovljici. — Kranjska gora: Martin Noč, pos., Koroška Bela 73 p. Javor-nik; Franc Torkar, pos. in livarski moj., Sava p. Jesenice-Fužine; Anton Smole j, pos., Dovje 51 p. Mojstrana. Anketa o kmetlisko-nadalje-valnem šolstvu. V mestni osnovni šoli v Celju se je vršila dne 26. maja t. 1. anketa o kmetijsko-nadaljevalnih šolah z dnevnim redom: V kakem obsegu se bo moglo kmetijsko-naùaljevalno šolstvo razviti v šolskem letu 1927-28? — Anketa je v obče konsta-tirala, da je v tem vprašanju zaznamovati prav lep uspeh. Poročila učiteljev kmet.-nadaljevalnih šol so v tem edina, da je naš poljedelec naklonjen strokovni izobrazbi in želi celo, da bi se vzporedno s kmetijsko-nadaljevalnimi šolami otvarjale tudi gospodinjske šole. Velike težkoče povzroča tozadevnemu šolstvu finančno vprašanje. Anketa je bila mnenja, da naj veliki župani pozove jo občine, da vstavijo v svoj proračun primerne vsote za kmetijsko-nadaljevalno šolstvo. Tudi v mariborski oblasti naj se nastavi nadzornik za šolske vrtove, ki bi imel vodstvo in inicijativo v kmetij-sko-nadaljevalnem šolstvu. Tečaji za osnovnošolske učitelje na kmetijskih šolah naj bodo brezplačni, ker je povzdig kmetijstva interes države in oblasti. Nujno je, da se kmetijsko-nadaljevalne šole otvorijo v vseh okrajih. — Prihodnji sestanek istega značaja se bo vršil letos sredi septembra ali oktobra. Slovenci v Italiji Italijanski kralj v Trstu. V torek, dne 24. maja, ob 20.10 se je jel pomikati iz Trsta proti Rimu dvorni vlak Viktorja Emanuela III. Kralj se je v pozdrav z okna nasmehnil, nakar ga je vlak odnesel izpred oči Trža-čanov. Slovenci v Trstu, na Primorskem in Istri so se oddahnili... Hvala Bogu! Zakaj? Proti osebi kralja Viktorja Emanuela III. nimajo ničesar, saj je znan po svoji plemeniti dobrosrčnosti. Nasprotno, Slovenci v Italiji vedo, da je dvor pripravljen dovoliti Slovencem vsaj nekaj pravic, ki mu jih je kralj v svojem prvem prestolnem govoru po aneksiji tudi obljubil, medtem ko je prav fašizem preprečil izpolnitev teh obljub. Če kdo, hi se morali prav Slovenci veseliti kraljevega obiska, da manifestirajo proti režimu, ki je zagrešil, da se slovesna in odkrita kraljeva obljuba ne izpolni, seveda, ako bi s kraljevim prihodom ne bila združena proslava zmage, po kateri so bili Slovani odtrgani od narodnega telesa. Pri slavnosti Slovenci niso bili zastopani, fašizem jih je kralju zatajil, da bi ne dobil vtisa, da prihaja v slovenske kraje in pokaže kralju praktične rezultate svoje akcije na Primorskem. Pač pa je bila odkazana Slovencem druga vloga. Slovenci v Trstu, na Goriškem in v Istri so bili talci za kraljevo življenje! Resnično. Kadar gre za to vlogo, italijanski režimi vendar priznavajo obstoj velike slovanske narodne manjšino v Italiji, priznavajo, da je Primorska slovanska dežela. Če se Italijanu na Primorskem skrivi las, če je kdaj padel, kak fašist pod roko prevratnih elementov, so tega vedno krivi Slovenci. Gorje goriškim Slovencem, če bi bil manifestacijo 10.000 goliardov in obisk generalnega tajnika fašistovsko stranke Turatija v Gorici motil kak incident. In celo atentat na Mussolinija v Iiologni je morala Gorica drago plačati z znano novembersko nočjo. To je sistem, ld je prišel pri italijanski masi, a žalibog tudi političnem oblastvu v kri in meso. Jasno, da tudi ob priliki kraljevega obiska v Trstu ni moglo biti drugače. Trst je v režimskih krogih splošno slabo zapisan: mesto avstriaknnlov, ki ne nudi ugodnih tal fašizmu, a obenem gnezdo prevratnih elementov. Odtod izredno stroge varnostne odredbe ob kraljevem prihodu. A protestirati moramo, da so iščejo morebitni atentatorji prav med Slovenci! Mislimo, da ni slučajno, da zgodovina ne pozna slovenskih atentatorjev. Slovenski narod je narod reda. slovenski narod je politično prezrel, da bi se našel med njim človek, ki bi mislil, da bi kaj korislil svojemu narodu, ako bi položil roko na vzvišeno osebo kralja. Nkoro bo 10 let, odkar prenaša slovensko ljudstvo v Italiji najhujše krivice, dan sa dnem ga skvadristi e svojimi nasilji naravnost iz- zivajo, in vendar ne morejo Italijani registrirati niti najmanjšega nasilja od strani tega ljudstva. Ali jo bilo torej ros potrebno tirati v ječo Slovence za fusa kraljevega bivanja v Trstu? Čemu so se nekateri slovenski uradniki lmofinirali za nekaj dni na Krasu? Ali je smatral neki varnostni organ, ki je aretiral nekega slovenskega časnikarja, res za potrebno izjaviti, da bodo Slovenci drago plačali, ako se kralju kaj zgodi? Ta gospod je še dodal, da ne bo mogla nobena kvestura zaustaviti množic, ki bodo v tem slučaju navalile na Slovence. Če dodamo še, da so dalmatinski Italijani, ki so prišli prav za to v Trst, tiste dni ščuvali italijansko maso na represalije proti Slovencem, postane jasno, zakaj kraljevi obisk v Slovencih ni mogel zapustiti veselili sledov. Gospodu goriškemu prefektu Cassiniju. Goriško prebivalstvo si je cd obnovitve goriške pokrajine veliko obetalo. Nade so bile upravičene, čeravno so ostale neizpolnjene. Videm je bil predaleč, videmska pokrajina je bila ena izmed največjih, vitleniski prefekt je bil preobložen z delom; videmska gospoda ni razumela potreb goriškega prebivalstva, deloma jih ni mogla, deloma jih ni hotela. Saj ji je manjkala tradicija, manjkali so ji stiki 7. deželo, ki je bila drugače upravljana in obljudena po prebivalstvu druge narodnosti in druge miselnosti. Z obnovitvijo goriške pokrajine pa je bil deželni glavar goriški prefekt postavljen v srce slovenske dežele, v Gorico. Prvi goriški prefekt g. Cassini živi torej v stalnem kontaktu s slovenskim prebivalstvom Dana mu je tedaj prilika, da ga sam spoznava in sicer direktno in ne potom že tradicionalnih informatorjev. V Gorici biva že precej časa. Med tem časom se seveda še ni mogel poglobiti v dušo slovenskega prebivalstva; Italijanu je to iz znanih vzrokov zelo težko. Eno pa je g. Cassini gotovo že ugotovil: slovenskega ljudstva ni težko vladati. Slovensko ljudstvo je globoko verno in politično zredo; spoštuje zakone in one, ki jih izvajajo, toda pod pogojem, da tudi ti njega spoštujejo. Politično zrel narod si je svest svojih pravic in noče milosti. Na goriški prefekturi pa se slovenskemu ljudstvu deli le milost ali vsaj uradništvo se tako vede proti slovenskemu kmetu kakor proti beraču. To je ponižanje, ki Slovenca boli. Državni uradnik ne bo delal razlike med elegantno opravljeno damo in priprostim kmetom. G. prefekt naj se malo ozre v prav tisti urad, ki je pred -vsem poklican, da skrbi za točno izvajanje zakona in s katerim pride ljudstvo najbolj pogosto v slik. Zakaj se pritožbe nad postopanjem uradništva na kvesturi čedaljebolj množe? Številne aretacije za časa kraljevega obiska v Trstu. Tržaška kvestura je iz ^varnostnih ozirov« nekaj dni pred prihodom ital. kralja v Trst aretirala časnikarja Mihcmloviča ter še par slovenskih uradnikov; neki drugi uradnik je bil konfiniran do 28. maja v Komnu, kjer se je moral dnevno trikrat javiti pri karabinerjih. Aretiranih je bilo naravnost ogromno število komunistov; število se ceni na okroglo 3000 ljudi. Polne so bile vse tržaške ječe in celo v »ljudskih prenočiščih« so bili aretirane! zaprti, ker je v ječah primanjkovalo prostora. P3HH Drevi ob osmih akademska manifestacijska proslava maj-niške deklaracije v veliki dvorani Uniona. Svet slušateljev ljubljanske univerze. novice ■k Jugoslovanski klub. V torek, 31, t, m., je seja Jugoslovanskega kluba ob 10. uri dopoldne v upravništvu »Slovenca« v Mariboru, Koroška ulica 1, ~k Za občinske volitve. Te dni izide ponatisnjen volivni red za občinske volitve v Sloveniji. Kdor ga želi, naj takoj piše na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana. Točno naj vsak sporoči, koliko izvodov želi. Izvod po 5 Din. Za poštnino pri posameznih izvodih je priložiti še 50 par. ■A" Miklošičeva slavnost. Ker se je že leta 1883. vršila v Ljutomeru velika Miklošičeva slavnost, in leta 1926. postavil spomenik slavnemu učenjaku v Ljutomeru, se je v njegovem rojstnem kraju Radomerščak, občina Kamenščak pri Ljutomeru, osnoval odbor za odkritje spominske plošče, katera bo nameščena na njegovi rojstni hiši v Radomerščaku štev. 11. Ta velika slavnost se vrši dne 7. avgusta t. 1„ radi česar 'sc naprošajo cenjena društva in organizacije, da na ta dan ne pri-rede nobene slovesnosti. Natančnejši program bo pravočasno objavljen. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke, ki imate razumevanje za to veliko Slavje, sc vabite, da se tega slavlja udeležite. — Pripravljalni odbor. •k 3. Planinski zbor se vrši letos na bin-koštni ponedeljek, 6. junija, v Kamniku v »Kamniškem domu« in se začne ob pol desetih dopoldne. Na dnevnem redu je letno poročilo planinskih odborov o stanju planin v njihovih področjih, predavanje okrajnega ekonoma g. Josipa Šuštiča o »Pašništvu in planšarstvu«, predavanje mlekarskega inštruktorja g. Pevca o »Planinskem sirarstvu« in predavanje veterinarja g. Rauterja o »Higijeni pašnikov«, — Vabljeni so vsi planinski gospodarji iz ljubljanske in mariborske oblasti, zlasti zastopniki srenj in sosesk ter pašniških, živinorejskih in splošno kmetijskih zadrug. Polovična vožnja je zaprošena. Popoldne se vrši poučna ekskurzija na graščini Križ in Volčji potok. ■k Praznik narodne prosvete. Po odloku min. prosvete se bo tudi letos na Vidov dan proslavil po vseh šolah »Praznik narodne prosvete« s poljudnimi predavanji za ljudstvo in dijake, s koncerti, zabavami in telovadnimi vajami. K agilnemu sodelovanju pri tej kulturni manifestaciji se vabijo vsa prosvetna in kulturna društva z željo, da bi se tega dne zbirali prostovoljni prispevki za fond »Narodnega prosvečivanja«, iz katerega se nabavljajo knjige za knjižnico širših slojev. Prispevke pošljejo šolska vodstva s poročili ministrstvu prosvete. — Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti, prosvetni oddelek. -k Na Limbarski gori se je vršil na praznik 26. t. m. I. slovenski zdravstveni tabor, katerega se je udeležila velika množica ljudstva od daleč in blizu. Tabor je vodil okrajni zdravnik dr. Trtnik, ki vodi društvo Narodno zdravje v Lukovici. Govorili so sledeči gg.: Župan Peter Capuder o redu in snagi pri gospodarstvu, dr. Lapajne o vplivu solnca za življenje, dr. Ivo Pire: kako si ohranimo zdravje. Govornikom sc je zahvalil oblastni poslanec g. Poznič, ki je lepo poudaril pomen tega gibanja. Le zdrav narod bo branil in bo kos sovražnikom domovine. Tabor je zopet zaključil dr. Trtnik in povabil navzoče, da obiščejo Zdravstveni dom v Lukovici. ■k 501etnica meščanske šole v Krškem, V našem članku o proslavi 50letnicc meščanske šole v Krškem se je vrinila neljuba pomota, da smo nehote izpustili med bivšimi učitelji krške meščanske šole, ki so postali ravnatelji na drugih zavodih, ime naiodličnejšega učite-. lja, g. Dragotina Humka, sedanjega ravnatelja mariborske deške meščanske šole. Pomoto s tem popravljamo. Umrl je v Zagrebu profesor visoke komercialne šole dr. Belošević. •k Uradni dnevi pri okrajnem glavarju v Ljubljani. Pri okrajnem glavarju v Ljubljani so kot uradni dnevi določeni ponedeljek, sreda in sobota. Ker so referenti ob drugih dnevih vsled notranje službe prezaposleni in radi zunanje službe večkrat odsotni, se stranke opozarjajo, da se zglašajo pri tem uradu samo ob uradnih dnevih. — Okrajni glavar v Ljubljani, dne 25. maja 1927. kr Litijčani! Spominske diplome, izdane v spomin desetletnice deklaracije, naj vise v vsaki narodno zavedni hiši. Komad stane samo 10 Din. Dobijo se pri povcrjenicah za posamezne okoliše: ga. Steinerjeva, gdč. Rodc-tova in gdč. Habjanova. Diplome ima pa tudi v zalogi društveni tajnik g. učitelj Župančič. •k Društva in korporacije, ki žele prirediti protialkoholna predavanja s skioptičnimi slikami, naj se pravočasno obrnejo na »Sveto vojsko« v Ljubljani. Voditelji ljudstva, dajte mu priliko, da spozna resnico o alkoholu! •k Za tečaje »Brezalkoholne produkcije«, ki se vrše za časa velesejma, se je prijavilo že lepo število udeležencev. Opozorite na tečaje tudi druge, o katerih veste, da se zanje zanimajo; mnogi listi nočejo objaviti teh vabil, kar ima za posledico, da njih naročniki o teh tečajih ne vedo. Prijavite se čimpreje »Brezalkoholni produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. •k Odlikovanje za f Frana Malgaja dospelo. Junak Koroške, Franc Malgaj, ki je daroval svoje mlado življenje dne 6. maja 1919, je bil odlikovan z Karadordevićevo zvezdo z meči IV. reda že 30. septembra 1926. Odlikovanje je dospelo te dni in ga je prevzel brat pokojnega g. Ivan Malgaj, žel. vpokoje-je že precej let na splošno zadovoljnost jav-s t e r prejel svoje odlikovanje, tudi Karador-đevićevo zvezdo, te dni, -k Krščansko žensko društvo v Ljubljani uljudno naznanja svojim članicam, da se je sestavil sledeči odbor: predsednica gdč. Cilka Krek, podpredsednica ga. U. Sadar, tajnica ga. dr. U. Logarjeva, namestnica gdč. Slavi Vencajz, blagajničarka ga. prof. Sušnikova, namestnica ga. dr. Natlačcnova, gospodinja ga. Vrhovčeva in Murmayerjeva. ~k Imenovanja pri poštni upravi. Kot vršilec dolžnosti upravnika pošte Ptuj je imenovan g, Ivan S m o d i č , dosedaj poštni m brzojavni uradnik II kategorije II. skupine istotam. — Za poštnega tajnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani je imenovan Ivan Zupane c, dosedaj poštni in brzojavni uradnik istotam. ~k Smrt mladega gospodarja. V okolico Zeče, v področju nadžupnije Konjice, se je dne 31. januarja 1925 priženil Pepček, sin gospodarja Winterja, župana v (Zrečah. Mlademu možu pa jc nit življenja pretočeni torek prerezala neusmiljena smrtna kosa. In izpolnili so mu ob času bolezni razodeto željo, naj bi njegove telesne ostanke shranili v rojstveni župniji, v sosednih Zrečah. N. v m. p.I Tk III. jugoslovanski sestanek za operativno medicino v Belgradu jc preložen na željo večine tovarišev na mesec september z istim dnevnim redom. Točen datum se bo objavil pravočasno. Gg. tovariši, ki še niso prijavili svojih predavanj ali .referatov, se piu-sijo, da store to čimprej, a najkesneje do dne L avgusta. DOBER TEDEN nas loči od binkoštnih praznikov, zato vabin. vsakega, da si pravočasno nakupi potrebnih ob lačil pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJAN; da bo omogočeno cvent. potrebna popravila pru vočasno izvesti. •k Izpit za rezervne administrativne pod poročnike ekonomske stroke so dne 9. maj položili sledeči dijaki: Rudé Aničić, Mak Badiura, Ivan Cizej, Zlatko Goldfinger, Drag Grabeljšck, Drago Grunberger, Milan Juj Ante Maurcr, Ladislav Poljšak, Ivan Ravše Ljubivoj Skrt in Drago Sulimanović. •k Važno imenovanje. Bolnišnice v mar borski oblasti je že oblastni odbor prevzi pred dnevi in je bilo potrebno ta na novo pre vzeta podjetja spraviti v roke preizkušenem vodstvu, ki bo znalo zavode dvigati k izpo polnjenju. Oblastni odbor je imenoval zdrav stvenim konzulentom za mariborsko oblast ravnatelja mariborske splošne bolnišnice pr marija dr. Janka Dernovška. Dr, Dernovšc je že precej let na splošno zadovoljnost jav nosti vodja največje bolnišnice v mariborsl oblasti in radi tega ima izmed vseh zdravn kov v oblasti največ vpogleda v poslovanj ter potrebe bolnišnic. Tudi pod rajno Avstrij je bil ravnatelj graške deželne bolnišnice, ol enem tudi zdravstveni referent pri oblastnei odboru in to načelo se je ohranilo tudi pri s< danjem imenovanju. Osebnost dr. Dernovšk nam jamči, da je imel oblastni odbor pri im< novanju srečno roko in bodo bolnišnice mar borske oblasti pod nadzorstvom g. konzulent napredovale na občo korist ter zadovoljnos G. ravnatelju in primariju dr. J. Dernovšku zasluženemu imenovanju iskreno častitamo! •k Vrhnika. V nedeljo, dne 29. t. m., o priliki slovesne blagoslovitve novih zvonov z cerkev pri sv. Trojici kramarji nimajo pr stopa. Toliko v blagohotno vednost. ■k Nova roparska tolpa je pričela straši okoli Kostajnice Pokrajinske na Hrvatskec Ljudje so opazili devet oboroženih hajduke Prebivalstva se je polotil velik strah pre njimi. kr Nov list v Dalmaciji. Ivo Prodan, vej letni boriteJj za narodno stvar, ki je izdaj dva hrvatska časopisa, je sklenil preseliti skarno iz Šibcnika v Preko in začeti z izda novega lista. "A* 100 članov mednarodnega odbora h lezničarjev je v četrtek prispelo na Suša Jutri bodo z ladjo odpotovali v Dubrovni od tam se podajo na potovanje po Črnigoi Bosni in Hercegovini. V naši državi se bo( mudili 15 dni. Ure, verižice, oteki, uhani itc so vedno najlepša | birmanska darila, ki jih dobite najceneje pri tvrdki LU D. CERNE — LJUBLJANA, ■k Sprejemi rezervnih častnikov v akti no službo. Inžencrsko-tehnični oddelek min strstva za vojno in mornarico sprejme rai popolnitve inženersko-tehnične stroke z ai ministrativnimi častniki tekom 1. 1927./28. ! rezervnih častnikov v aktivno službo. Prija\ kandidatov morajo biti do 1. septembra 19! v inž.-tehn. oddelku ministrstva za vojno mornarico. Natančni pogoji za sprejem so ra vidni iz razglasa, ki jc nabit na magistrat: deski v Ljubljani. ■k Kap ga je zadela. Dne 23. t, m. je um na srčni kapi g. Jožef Šimenko, posestnik župan v Pobrežah pri Ptuju. Bil je dalje ča župan, ki je šel vsem ljudem po možnosti i roko. Rajni je bil miren ter pošten in vedr zvest član SLS. N. v m. p.! pozne sezsje znatno znižane cene! Oglejte si naše izložbe! Grfčar l ■A" Dražba lova. V četrtek, dne 2. julij 1927, ob 10. uri se bo pri podpisanem urac v sobi št. 1 potom javne dražbe oddal v z. kup lov občine Št. Vid na petletno dobo, t. od 1. julija 1927 do 31. marca 1932. K t dražbi se vabijo vsi interesenti s pristavkoi da lahko vsak dan ob uradnih urah vpogl' dajo dražbene pogoje. — Okrajni glavar Ljubljani, dne 23. maja 1927. — Dr. Fc jančič s. r. ~k Samo predsodek je, če kdo misli, da rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo 2il brez primesi zrnate kave v popolno zadovo ; nost. Ziko dobite v vsaki trgovini v rdeč zavitkih. -k Za birmo kupite najceneje: ure, zla nino pri tvrdki Fr. E a j e c , Ljubljana, Sta trg 9. ■jk Je H Vaš smeh veder? Ali morate sv je zobe sramežljivo prikrivati pred tujimi p gledi? Bleščeče zobe, zdrava dlesna, ki kij1 bujejo vsem razdevajočim bolezenskim k lem, daje Sargov Kalodont, čisti, osvežuj razkužuje, kr Priporoča se trgovina z zlatnino,sr< brnino in urami. Lepa birmanska darila I znatno znižanih cenah. A. Fuclis, zlala Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. — Zamenja tudi za. staro srebro in zlala CfuMfana O Somišljeniki! V nedeljo 29. maja 1927 ob 10 dopoldne proslavi »Slovenska Straža« v Unionovi dvorani desetletnico majniške deklaracije. Vse somišljenike in somišljenicc pozivamo, da gredo gotovo k tej proslavi. Po-agitirajte, da nihče ne manjka. Tajništvo SLS. 0 Slovenci) Jugoslovani! Akademiki! — Drevi ob osmi uri vsi na manifestacijsko proslavo desetletnice majske deklaracije v veliki dvorani Uniona. Govore akademiki: Iskra, Likovič, Mrzel in Jurkovič. — Svet slušateljev ljubljanske univerze, O Zopetna predstava »Kralja Oidipa« v ljubljanski drami. Na splošno željo občinstva ponove dijaki višjih razredov I. drž. gimnazije drevi ob 20 v dramskem gledišču Sofoklejevo klasično tragedijo »Kralja Oidipa«. Uprizoritev je pred mesecem dni dosegla krasen uspeh in nedvomno ga bo tudi danes zvečer, Zato naj nikdo ne zamudi te zadnje prilike in naj poseti predstavo. Vstopnice se dobe pri dnevni operni blagajni in pa zvečer pred predstavo v drami. Cene so znižane dijaške. O Ljubljanska prosvetna društva naj se udeleže skupnega manifestacijskega zbora, ki ga priredi Slovenska Straža v nedeljo 29. t. m. ob 10 v dvorani hotela Union. © Posetnike prireditev v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani se vsled policijske odredbe opozarja, da za časa adaptacij levih stranskih prostorov dvorane, ni na levi strani dvorane nobenega izhoda za silo. © Razstava slik Jakopiča, Sternena, Vesela in Jame se definitivno zapre v nedeljo, dne 29. maja zvečer. Vabimo na obisk te izredno zanimive razstave slovenskih mojstrov predvsem vse one, ki so jo doslej pregledali. Narodna Galerija. © 16. artiljerijski polk praznuje svojo slavo dne 5. junija kot spominski dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na Gospo-svetsko polje leta 1919. Služba božja bo ob 10 dopoldne na dvorišču vojašnice »Kralja Aleksandra I.« © Strokovna zveza javnih nameščencev in Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani imata danes ob 20. uri skupno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. — Ker se bodo obravnavali važni predlogi, prosimo poinoštevilno udeležbe. — Tajništvo, © Izlet v Dob. Jutri, v nedeljo popoldan priredi J. k. a. d. »Danica« svoj letni izlet v Dob pri Domžalah. Ob 3 bo v tamkajšnjem društvenem domu proslava majniške deklaracije a govorom, petjem in igro. — Odhod ob 14.l6 z glavnega kolodvora, iz Domžal bo vozil avto v Dob. Vabljeni vsi naši prijatelji, zlasti gg. starešine in tov. bratskih društev! © Oddaja umetnega ledu v mestni klavnici se jc pričela. Več v inseratu mestnega magistrata. © V vodo je hotela. Devctindvajsctletna brezposelna služkinja Ančka V. iz Ribnega je hotela prejšnjo noč o polnoči skočiti pri šent-peterskem mostu v Ljubljanico. Stražnik je Ančki, ki je bila v precej vinjenem razpoloženju še pravočasno preprečil zlohotno namero. Kakor pripovedujejo očividci, pa je Ančka radi bede samomorilni namen le simulirala, da je dobila brezplačno prenočišče na stražnici, kamor so jo peljali z vozom rešilne postaje. © Pogrešan. Gospa Marija Fobinščakova je prijavila policiji, da je njen mož, stavbni mojster Andrej Robinščak odšel dne 18. t. m. na Sušak kupovat ribe ter da se je nameraval vrniti že 20. t. m., vendar pa ga dosedaj še ni domov. Gospa Ro-binščakova se boji, da se je njenemu možu, kaj hudega pripetilo in je prosila zato policijo naj poizveduje za njenim pogrešanim možem. © Tatvine. Upravitelj pokopališča pri Sv. Krištofu Franc Ržišnik je prijavil policiji, da je nekdo v noči od 24. na 25. t. m. ukradel iz kapele nad grobnico Familie Seunig dvoje oken s svinčenim okvirjem in mrežo. Neznani tat je nesel okna v podstrešje mrtvašnice, kjer je pobil steklo, svinec pa odnesel in najbrže kje prodal. Škode ni bilo mogoče ugotoviti, ker je rodbina, katere last je bila grobnica, že davno izumrla. — Amaliji Podbev-škovi, delavki iz Trzina, je bilo iz nezaklenjene pralnice v Vošnjakovi ulici ukradeno več obleke v skupili vrednosti 525 Din. — Gostilničar Lovro Grčar s Planinske ceste v Sp. Šiški, je šel pred kakimi 10 dnevi v svoj gozd na Rožniku nalagal hrastove lilode. Ko je bil voz naložen, se je strlo kolo, nakar je lastnik pustil voz s hlodi v gozdu, ter ga je nameraval pozneje spraviti domov. Voz je ostal ves čas v gozdu, pred dvema dnevoma pa je neznan uzmovič zvalil hrastove hlode z voza ter voz ukradel in ga neznano kam odpeljal. © Karambnli. Včerajšnja policija beleži prav lepo število karambolov. Tako je vozil trgovec A. S. v četrtek z enovprežnim vozom (brekom) po Zaloški cesti po levi strani ter se je na voglu Ahacljeve ceste zadel v avto ljubljanske rešilne postaje in mu odtrgal blatnike. — Šofer F. T. je vozil počasi z avtom po Ižanski cesti. Vkljub počasni vožnji pa je zadel v drog električne napeljave, ga podrl ter pokvaril električno omrežje. — Puškar-ski vajenec Lojze G. je peljal ročni voziček z dvema zabojema po Miklošičevi cesti. Pri tem je bil zelo nepreviden in je zadel z vozičkom v nekega kolesarja ter ga podrt na tla. Kolesar tehnik Viktor P. se je lažje poškodoval ter si pri padcu strgal obleko, Tudi kolo je znatno poškodovano. © K filnin je šla. Pred nekaj dnevi smo čit.ili v zagrebških časopisih, da se je vrnila domov neka zagrebška krasotica, ki je poskušala svojo srečo v Berlinu pri filmu, toda bila je zelo razočarana in se vrnila ozdravljena od filmske bo'ezni domov. Tudi neka mlada ljubljanska krasotica, ki jo je pred krotkim reklama proslavila kol bodočo filmsko zvezdo, je sklenila, da odide k filmu. Pred nekaj dnevi je izjavila svoji materi v Rožni dolini, da je povabljena v neko koroško zdravilišče, v resnei pa je odšla naravnost v Berlin, kjer bo poskušala evoio srečo Dri filmu. Mladi Ljubljan- čanki res ne privoščimo vsega razočaranja, ki jo v tujini najbrž čaka. © Specijalna trgovina dunajskih bluz,. otroških obleke, Kristofič-Bučar, Stari trg. © Najsolidnejee in najcenejše postrežejo z raznim manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 8. 3563 МагЉог □ Dr. Pivko ▼ obmejnem kotn. V družbi nekaterih orjunašev in učitelja Robnika je priredil poslanec Pivko dne 26. maja za SDS shode v Svečini, Sv. Juriju ob Pesnici' in Gor. Sv. Kungoti. Na vseh treh zborovanjih je bilo tako malo zborovalcev, da se še ni izplačalo govoriti. V Svečini so kmetje korporativno odšli iz gostilne Arh, čim so zvedeli, da bo tam zborovanje SDS. Celo Sv. Jurij ob Pesnici se je spuntal, dasiravno smatrajo SDS Sv. Jurij kot svojo trdnjavo. V gostilni Vračko so bili zbrani skoro sami financarji, a malo drugih volivcev. Kolovodje SDS so se vračali iz obmejnega kota kakor planinski lovec brez plena. □ »Slovenec« je imel uspeh. Ker je »Slovenec« poročal, da je vložena tožba zoper g. Eržena zaradi znanega bogokletnega članka, si dovoljuje »Jutro« poročati, da je »Slovenec« zahteval to tožbo in da je imel uspeh, ker je državno pravdništvo res obtožilo gospoda Eržena. Zdaj bi se lahko poslužili dr. Reismanovega načina popravka: Res je, da »Slovenec« ni tega kriv, ker je o tem poročal, ampak g. Eržen, ki je članek priobčil. — Mislimo pa, da to ne bo nobena senzacija, ko bomo poročali, da je dr. Reisman podpisal pristopnico k socialistom. □ Nižje rcdovc in sicer prvi nižji red (ostia-riat) ter, drugi nižji red (lektorat) bodo prejeli v nedeljo, 29. maja v mariborski stolnici sledeči gg. kleriki mariborskega duh. semenišča: Hanželič Rudolf iz Ormoža; Klemene Josip iz Iloč; Kocbek Edo od Sv. Jurija ob Ščavnici; Ledinek Maks iz Slivnice pri Mariboru; Lesjak Karel, od Sv. Jurija pod Taborom; Vodeb Ivan iz Vidma; fr. Koren Mansvet iz Vojnika in fr. Lončar Frančišek od Sv. Jurija pod Taborom. Na praznik Vnebohoda Kristusovega so prejeli isti gg. prvo toneuro; dne 12. junija, na praznik presv. Trojice pa prejmejo tretji (eksorcistat) in četrti nižji red (akoiitat); cerkvena slovesnost se prične vsakokrat ob 7. uri v stolnici. □ Šah. Danes, 28. t. m. igra gosp. Kramer simultanko v hotelu »Pri Zamorcu«. Vabijo se vsi ljubitelji šaha, da se v čimvečjem številu udeležijo te zanimive prireditve. V slučaju večjega po-seta igra tudi g. C. Vidmar iz Ljubljane. Vstopnine ne bo. □ Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Začetkom junija se prične turnir za prvenstvo mariborskega šahovskega kluba. Pravico udeležbe imajo člani, ki so dosegli v zadnjem turnirju najmanj polovico dosegljivih točk. Za prve štiri nagrade, ki dosežejo največje število točk, so določene posebne nagrade. □ Družabni klub obvešča tem potom svoje članstvo, kakor prijatelje, da se nameravani nedeljski izlet vsled nestalnosti vremena preloži na eno prihodnjih nedelj, kedaj, javimo pravočasno. □ Ljudska univerza v Mariboru. V petek 27. maja je zanimiva mladinska prireditev iz velikega skavtskega pokreta, ki se je mogočno razširil po celem svetu. Predava g. Penkov iz Ljubljane — eden prvakov tega simpatičnega mladinskega gibanja .nazaj k naravk — in sicer o predmetu >1г romantike skavtskega življenja*. — 1. junija je Gronland II. del. — Izlet na Plitvička jezera se vrši po sledečem sporedu. Odhod je 3. junija ob 5 popoldne z osebnim vlakom. Prihod v Vrho-vino v soboto ob 5 zjutraj. Od tam z autobusom ali peš (3 ure) na Plitvička jezera, kjer ostanemo do pondeljka zjutraj. Iz Vrhovine odhod ob 10 dopoldne, vrnitev ob 10 zvečer. Sobe so rezervirane. Vožnja stane sem ih tja okrog 60 Din. — Pismene prijave je nasloviti na »Ljudsko univerzo v Mariboru« s priložitvijo 100 Din. Prijave se sprejemajo samo do 30. t. m. □ VI. redna seja mestnega občinskega sveta se vrši v torek, dne 31. maja t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov. □ Preložitev dirke z motocikli. Zanimanje za motocikliško dirko, ki bi se naj bila vršila na dirkališču na Teznu pri Mariboru na Vnebohod popoldne, je bilo zelo veliko. Pripeljali so se dirkači iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Dunaja in Gradca. Žalibog, začelo je deževati že predpoldne in najhujši naliv se je usul dobre pol ure pred dirko. Po razmočenem dirkališču je sploh izključeno voziti količkaj hitro, kaj šele dirkati. Radi plohe so preložili dirko na nedeljo 29. t. m. ob isti uri kakor na minuli praznik. Dirkači iz Belgrada in Dunaja so ostali kar v Mariboru, oni iz drugih mest pa se vrnejo v nedeljo. Zanimanje za mariborske dirke je že od nekdaj veliko in to radi prostora, ki je kakor ustvarjen za dirke. □ Kaj tacega se ne sme več zgoditi! Poročamo na drugem mestu, da je bila motocikliška dirka na Teznu odpovedana in preložena tik pred otvoritvijo. Zelo veliko posetnikov je že bilo plačalo vstopnino, ko se jim je naznanilo da dirke ne bo. Veliko teh je zahtevalo povrnitev vstopnine, a so bili zavrnjeni. Prišlo je do nevarno razburljivih prizorov, ker je veliko delavcev in uradnikov trdilo, da v nedeljo ne morejo na dirko, ker so zadržani. Dirkališki odbor se mora za prihodnjo izogniti scenam, kakor jih je bilo videti na Vnebohod popoldne. □ Mariborska šolska deca gre na morje. V letošnjih počitnicah bo šlo iz mariborskih šol v razna kopališča v Dalmacijo 100 deklic in 50 dečkov. Občina je obljubila 30.000 Din podpore, ostalo bodo pa plačali starši otrok. □ Težka nesreča pri zidanju občinskih hiš. V Smetanovi ulici, kjer se zidajo štiri nove mestno stanovanjske hiše, so delali tudi na praznik, dne 26. I. m. Pri delu na zgradbi, katero je prevzel stavbenik Nassimbeni, se je pripetila težka nesreča. Delavec Franc Fazinger iz Sp. Radvanja je padel z najvišjega odra na cementni tlak kletnih prostorov ter obležal smrt nenevarno poškodovan. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ Delo ob praznikih naj bi počivalo. Na Vnebohod so vršili pleskarji delo na neki hiši poleg stolnice vse dopoldne in pri tem delali hrup, ki se je čul tudi v cerkev. Nismo sicer mogli izvedeli. kdo je delo odredil, ali hišni gospodar, ali stavbenik, ali kdo drugi, vendar je Ireba javno opozoriti, da nal se. tnko delo ob zapovedanih maz-nikih ne vrši. Srebro iutro polepša Rjas ELI DA: CREME DE Ш) CHAQUE HEURE neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj upija. Osvežuje in daje koži barvo alabastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. Krema medlo p r i r o d n e barve □ Dva smrtna slučaja v Mariboru. V Mariboru je umrla soproga posestnika na Meljskem hribu štev. 46 Marija Kos, stara komaj 40 let. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob četrti uri popoldan. — Trgovcu in pletarju v Orožnovi ulici g. Rudolfu Barta je umrl 7 letni sinček. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne. Celje & Dež in mraz sta na praznik Vnebohoda skazila celo vrsto prireditev in tako prirediteljem povzročila mnogo škode in jeze. — Pri odkritju spominske plošče v vojni padlim vojakom lavan-tinske škofije v Petrovčah se je slabo vreme najbolj poznalo. Že udeležba je bila manjša, kot pa se je z opravičeno gotovostjo pričakovalo. Bojno igro »Kalvarijo« pa so morali že po 4. dejanju vsled premočnega naliva prekiniti. — Številni celjski izletniki, ki so se hoteli udeležiti motocikli-stične in avtomobilske dirke na Teznu pri Mariboru, so se popoldan rebus infeetis vrnili in bodo v nedeljo zopet poskusili srečo. — Po celjskem športnem klubu Celje organizirani nočni tek po celjskih ulicah jo moral istotako odpasti, ker so celjske ulice ob dežju vsled nerodnega gladkega tlaka za tek v dežju prenevarne. — Na svoj račun pa je prišel celjski krajevni odbor Rdečega križa, ki je zvečer priredil v veliki dvorani Celjskega doma ob pogrnjenih mizah koncert mariborske vojaške godbe. & Društvo *0rel« v Grižah priredi v nedeljo dne 29. maja 1927 ob pol 4 popoldne na vrtu gosp. Ivana Pikla v Grižah javno telovadbo s sledečim sporedom: proste vaje članov, članic, višjega in nižjega naraščaja, orodna telovadba, lahka atletika. Po telovadbi srečolov. JSr Prepoved točenja alkoholnih pijač na dan razglasitve vojnega razporeda. Okrajno glavarstvo v Ćelju je prepovedalo točenje alkoholnih pijač na okrajnih zbirališčih na dan, ko se razglasi vojni razpored, t. j. na dan 29. maja in sicer v Braslov-čah, v celjski okolici, pri Sv. Juriju ob juž. žel. )trg), pri Sv. Petru v Sav. dolini, v Vojniku, na Vranskem in v Žalcu. Alkoholne pijače se ne smejo točiti od polnoči naprej in ves dan, dokler bo poslovala komisija. Kdor bi prišel na zbirališče pijan ali tam delal nemir, bo kaznovan. — To odredbo okrajnega glavarstva toplo pozdravljamo. Enaka odredba bi bila na mestu tudi ob času splošnih naborov. Py Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1927 ob dveh popoldne na dvorišču pred gasilnim domom v Gaberju svojo letno tombolo ter prosi vsa bližnja, zlasti celjska društva, da bi se na to prireditev ozirala, ker je čisti dobiček namenjen za delno kritje dolga za avtobrizgalno. & Izgubil je neki gospod svojo rjavo usnjato listnico, v kateri je bilo 30 Din, legitimacija za kontrolo nočnega davka, domovinski list in še druge listine. Novo mesto Dijaška Mar. kongregacija priredi pod vod-vom p. Ernesta Jenko, v nedeljo, dne 29. maja ob pol 5. ure popoldne zelo zanimivo, majniško akademijo v kongregacijski dvorani. Na sporedu so: govor, deklamacije, petje in igra »Žrtev zlobe«. Pri akademiji nastopi prvič dijaški tamburaški zbor. Prijatelji mladine vljudno vabljeni! Tržič 70 letnico praznuje danes (28. maja) gospod Anton Woiseisen, nameščenec pri gosp. dr. Karlu baronu Bornu, iz sv. Katarine (Puterhof) pri Tržiču. Jubilantu, ki se počuti čvrstega in čilega in ki je že nad sto divjih petelinov, srnjakov in gamsov poslal v zeleni raj, želimo, še mnogo lovske sreče in obilo let življenjskega zadovoljstva. Bog ga živi! Vr.&nix€£5 Novi zvonovi. V soboto dobi podružna ccrkev sv. Troiice na Oljkini gori dva bronasta zvona is ljubljanske zvoname v teži 28100 kg. Pripeljejo jih iz Ljubljane ob 6 zvečer, na kar se vrši pri cerkvi sv. Lenarta sprejem in pozdrav zvonov s petjem in deklamacijo. Blagoslov zvonov bo v nedeljo. 29. t. m., ob pol 10 pri sv. Trojici in nato sv. maša. Pri •sv. maši bo darovanje še za tretji zvon. Častilci sv. Trojice od blizju in daleč sle vabljeni, da pridete ta dan poslušat svetotrojiške zvonove in se udeležite redke slovesnosti. Zlata in srebrna poroka. V nedeljo, dne 22. t. m. je obhajal naš organist g. Grum srebrno poroko. Cerkveni pevci so ga počastili prejšnji večer s podoknico v nedeljo pa so mu tudi prepevali med sveto mašo, po kAteri je g. dekan ponovil poročnt blagoslov nad jubilantoma. Te slovesnosti so se udeležili tudi slariši jubilantov, ki so ob isti priliki obhajali svoje zlate |>oroke. Zlato in srebrnoporo-čencem kličemo: Bog vas ohrani še mnogo in srečnih let! Izletniki, ki prihajajo na Vrhniko, imate poleg drugih vrhniških zanimivosti, primeren prostor za odpočitek v Rokodelskem domu, kjer je lep senčnat vrt in kjer vam tudi gostilničar lahko ponudi, gorko in mrzlo jedačo. Nesreča Pri postavljanju nekega kozolen so je ponesrečil Janez Jurca (Tejčarjev Janez) eden naših najboljših fantov. Čeprav so poškodbe precej velike, je upanje, da bo kmalu okreval. Vozni rod. Vlak odhaja z vrhniškega kolodvora ob 0.10, ob 9.52 ob 16.35, ob nedeljah in praznikih tudi ob 20.04. Zadnji vlak vozi samo do 30. septembra. Težka poškodba. V gozdu pri Sv. Sebeščanu je nalagal Mihael Flisar iz Brezovice dolg bor. Ko je bil bor že naložen in so ga hqteli ualagateljf ravno pritrditi, se je voz zganil. Drevo je.zdrsnilo na tla in je na nesrečo padlo Flisarju na levo nogo in mu jo je v gležnju popolnoma zmečkalo. Za popravo cest. Kakor se doznava, je za popravljanje, ozir. graditev naših cest vzeto v proračun 1.200.000 Din. Od te vsote je namenjeno za gradite vnove ceste Genterovci—Nedelica—Turnl-šče 400.000 Din. Graditev navedene ceste je že zdavnaj v načrtu. Izdelan je bil že tudi načrt, samo graditev sama se je odlagala od leta do leta. Upamo, da se sedaj več ne bo odlagalo, ako se določeni znesek v resnici izplača. Nova cesta bi bila za celo okolico velikega pomena, ker bi šla v ravni Prti, med tem ko dela sedanja pot ovinke in je tudi drugače v tako obupnem 'stanju, da je v slučaju dežja promet sploh nemogoč. Dopisi Šmarje pri Jelšah. V petek, dne 27. maja je tukajšnje sodišče zaprlo jioslovodjo tukajšnjega kmetijskega konsumnega društva, ker je osumljen mal-verzacije pri društvu v višini 100.000 Din, večinoma v dobi od 1. jan. t. I. do danes. Revizijo poslovanja je izvršil dr. Ogrizek iz Celja. Ker jo društvo radi tega postalo visoko pasivno, je bilo prisiljeno prijaviti konkurz. Naše «Ujaštvo Vsem akademskim društvom I Pozivamo vsa akademska društva, da sigurno pošljejo svojega zastopnika (ali pa več) na meddruštven važen pogovor v lokalu Sveta (na dvorišču univerze). — Svot slušateljev ljubljanske univerze. Naznanila A se absolvente licejskoRn tnrnvskrffa tečaja letnika 1921-22 se vljudno vabi na 5 letni sostnnek dno 2. junija 1927 v restavracij! >Zvezdn< ob pol 19. uri. — 1'. Omota. Kam pa r nrdrljo? Vsi ua veliko vrtno majniško veselico, katero priredi društvo dvorca ob dveh popoldne (v slučaju slabega vremena se vrši v velikih notranjih prostorih). Nn veselici bo igrala godba z Dobrove. Vstopnina d Din za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega nrodia. se preplačila hvaležno sprejemajo. Odboc, . Pred Lindberghovim poletom v Evropo : Pred svojim odhodom se je sestal Lindbergh (na levi) s svojima ameriškima tekmecema Byrdom (v sredini), ki je preletel severni tečaj, in Chamberlainom, ki se že tudi dlje časa pripravljata na polet preko Atlantika. Kari Lindbergh ki je 21. t. m. prvi preletel s svojim aeroplanom Atlantski ocean Novice ïgz ЛтегШе Umrli so zadnje dni: V Clevelandu je umrl John Tisover. — V La Salle, 111. je preminul slovenski družini John Raz ni k. 121etni sinček Matija. — V Little Falls, N. Y. je umrla Amalija Drobnik nagle smrti, stara 46 let. — Istotam je umrl John Osredka r. star 55 let. Kje bo Jednotin sedež? Pri Kranjsko-sloven-ski katoliški Jednoti, ki ima svoj sedež v Jolietu, je nastal zadnje dni živahen boj. kako naj se Jednotin glavni urad popravi, ali pa stari proda in postavi nov. Zdaj pa mora priti na vrsto vprašanje, kje naj se novi dom postavi. Nekateri pravijo. da bi bila najbolj pripraven kraj za Jednotin sedež v Chicago, drugi zopet drugje. Najbolj pa so ве zdaj postavili Shebovgančani, kjer pastiruje in deluje g. župnik Jakob Črne. Ti pa so sklenili, da če članstvo odglasuje. se Jednotin dom postavi v Sheboygamu, Wisconsin, da kupijo lote t. j. zemljiške parcele) sami. Tako požrtvovalno se doslej v sličnem oziru ni pokazala še nobena naselbina. Politično življenje in Slovenci. Imamo več naselbin po Ameriki, v katerih so Slovenci naseljeni zelo kompaktno. V Clevelandu imamo okrog 35000 naših ljudi, izmed katerih je mnogo državljanov, in to ob času volitev nekaj zaleže. Po malih mestih v par krajih Slovenci dominirajo druge narode. Samo, ko bi bila sloga! V večjih mestih pa bi, ako bi bili v zvezi s Cehi, Poljaki in drugimi Slovani! _ v Clevelandu imajo Slovenci svojega alder-mana t. j. občinski odbornik V Forest City, Pa. Imajo Slovenci tudi svojega župana. Na Willardu, slovenska farmarska naselbina, imajo Slovenca za župana in do malega ves občinski odbor je v slovenskih rokah. Je še par drugih naselbin, v katerih ee Slovenci udeležujejo političnega življenja. Lahko pa bi se še marsikje, ko bi imele energičnih voditeljev. Cjublian&Ko gledišče DRAMA. fledelja, 29. maja: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Izven. Ponedeljek 30. maja: Zaprto. Torek 31. maja: MNOGO HRUPA ZA NIC. Red C. Marihorslio gledišče Sobota, 27. maja ob 20 IGRA V GRADU. Ab. A. Kuponi. Nedelja. 29. maja ob 20: SCAMP0L0. M0LNAR: IGRA V GRADU. Molnar je kakor valček, ki ga pleše sentimentalen par. »Igra v gradu» je v prvem dejanju dre-mavo razvlečena, da ji je treba prav umetničenih injekcij, da ne uspava; v drugem malo zakipi; v tretjem pomeša štrene, kakor da je godba zaigrala tuš. Ah kakor da je pisatelj dve uri odpiral steklenico vina; nazadnje se mu posreči in zamašek švigne v strop in vidno se za peni. Vse dejanje je v tem: Mlad idealist ljubi igravko in jo ima za madono; madona je le demimondka. Idealist se prepriča o tem na lastna ušesa in obupa. Dober prijatelj ga reši s tem, da mu na prav surovo duhovit način povrne iluzijo. »Anekdota» je približno tako napisana, kakor je napisal dobri prijatelj svojo prigodnostno igro »Zob za zob». Tehnika je površna. vsebina je zategnjena mimo dejanj. Razen oetavlja nič. Za srce prav čieto nič. — Goson''""al smešnosti nekaterih duhovitih prizorov igra ne fe g, Jožko K,osi č, ki ni le po vlogi, temveč tudi po svojem tempu vodil igro. G. Rasberger kot njegov kompanjon pač ni mogel več dati. G. Zeleznik je bil toliko raznežen otrok, da ne vem, kdo se je zmotil: ali on, ali Molnar, ko pravi, da je tudi pravi komponist. Gdč Starčeva je zakulisni del odigrala z izvrstno modulacijo, pred kulisami je legala včasih na živce: morda zato, ker se v mimiki in gestah le preveč posnema. Škoda, ker ni kriva le sama! Saj je pri teko številnih različnih kreacijah, kakor jih imajo naši igravci v eni sezoni, le preveč razumljivo, da se ponavljajo. G. Grom je bil po maski izžeta limona in je dal lepo, zaokro-žneo figuro. Zdi se mi, da je bil predobro razpoložen. G. Kovič P. je bil tajnik; svojo vlogo je preštudiral z vso skrbnostjo in skušal iz nje izvabiti drobna doživetja ozkoumnega, polakirane^a »strokovnjaka», polnega »odgoovrnosti» in »skrbi». Lakaj g. Urvaleka je bil prisrčen relief življenja. Škoda, da nam odide g. Urvalek! Zelo škoda! Hm, gledališče več ko napol prazno... Dr. F. Š. Ilirija : Gradjanski 5:0. PR- PRIČETEK DRŽAVNEGA NOGOMETNEGA VENSTVA. Ilirija in Gradjanski sla otvorila na praznik 26. t. m. v Ljubljani tekme I. kola za letošnje prvenstvo Jugoslavije. Jutri se odigrata še dve tekmi I. kola: v Sarajevu med Sarajevskim amat. ŠK (SAŠK) in belgrajsko Jugoslavijo, v Osijeku med osiješkim Hajdukom in subotiškim atletskim in nogometnim društvom (SAND). Zmagovalci v teh treh tekmah ter HAŠK (Zagreb), Belg. SK in Hajduk (Split) prično 5. junija prvenstvene tekme po sistemu na točke. Vsak klub igra po eno tekmo z vsakim klubom; klub, ki doseže največ točk, postane prvak države za leto 1926-27. Kot običajno šteje dobljena tekma 2 točki neodločena 1 točko. Ilirija je pokazala na praznik prav dobro, obenem skrajno požrtvovalno igro. Rezultat sam že pove, da je na celi črti nadkriljevala svojega glaso-vitega nasprotnika, dolgoletnega prvaka Zagreba in sedanjega prvak Jugoslavije ,1. hrvatski gradjanski ŠK iz Zagreba. Izvzemši prvih 15 minut je bila Ilirija celo igro v vidni premoči. V 28 minuti je dosegla 1. gol z razantnim strelom Doberleta, tik pred polčasom nadaljnji gol, ki ga pa sodnik vsled of sida ni priznal, po odmoru pa po Verovšku, Do-berletu, Omanu in zopet Doberletu v kratkih presledkih še 4 gole. Omanov gol štev. 7 zopet ni bil priznan vsled of sida. Moštvo Ilirije je igralo v običajni postavi, le v golu je igral Kreč I, ki je obo-obolelega Miklr.včiča zopet jako dobro zamenjal, in na mestu srednjega napadalca je igral Zupančič G. Posebej omenjati posamezne igralce ni potrebno, celo moštvo se je borilo z vzglednim elanom in vero v svojo zmago; igralo je enostavno in koristno, redkokdaj je tratil kdo čas z nepotrebnimi akcijami in poskusi. Gradjanski je ostal ljubljanski publiki nasprotno na dolgu v marsikaterem oziru. Igral je nesmo-treno, raztrgano, brez onega poleta in prodornosti, ki sta sicer odlikovali to renomirano moštvo. Zlasti v drugem polčasu, po drugem golu, je moštvo zelo popustilo ter se moralo omejiti popolnoma na obrambo. Tekmo je vodil prav dobro belgrajski sodnik Joksič; publika se parkrat — večinoma neopravičeno — ni strinjala z njegovimi odločitvami pri foulih. Zagrebški listi so seveda vsi razočarani. Njih poročevalec v Ljubljani je imel nalogo, da vsakih deset minut poroča, kakšen je potek igre. »Zagreber-Tagblatt« piše; Gradjanski v Ljubljani premagan k. o. Sramota, ki jo je s tem porazom nakopal Gradjanski zagrebškemu nogometnemu športu neodpustljiva, »Jutamji list« se pa takole jezi; Rezultat nas je naravnost osupnil. Poraz Gradjanskega je med največjimi in najtežjimi, kar jih je doslej pretrpel. Udarec je tem hujši, ker je Zagreb s tem že v prvi rundi izločen iz nadaljnjega tekmovanja, prepuščajoč sedaj zastopstvo svojih bojev edinole moštvu Haška. — Pa je res hud poper. GAK (Grader):IIašk 2:1. V Zagrebu je gostoval na praznik graški prvak Atletik SK, ki je po dobri igri zmagal nad zagrebškim prvakom Haškom z 2:1. Danes in jutri igrajo Gradčani v Splitu s Hajdukom, o Binkoštih v Ljubljani z Ilirijo in Pri-morjem. Ilazrna. Na praznik sta se vršili v Sloveniji dve prvenstveni tekmi. V Ljubljani je hazena SK Maribora zmagala s 14:7 proti Primorju ob obojestransko dobri igri. V Murski Roboti je gostovala ljubljanska Atena. ki je imela proti domaČi družini SK Mure jnko težko stališče in je kljub požrtvovalnemu odporu podlegla v visokem razmerju 3:25. SK .Tadran. Danes od 13.30 dalie delo na igrišču. Ob 17.30 slikanje vseh sodelujočih pri izravnavanju igrišča. — Tajnik. FINALE ZA PREHODNI POK VI, LNP. Ilirija;Atletik SK (Celje). Jutri, 29. t. m. sc odigra na prosloru SK Ilirije odločilna tekma za prehodni pokal Ljubljanske nogometne podzveze, ki jo absolvirata podzvezni pr- vak Ilirija in Atletik SK, prvak Celja, kf ee je kvalificiral za finale s tem, da je v predtinalu z 2:1 zmagal nad mariborskim Rapidom. Prehodni pokal LNP je menjal doslej dvakrat lastnika. Prvo leto po razpisu (1925) ga je pridobil SSK Maribor, lani ga je prevzela Ilirija. Pokal je razstavljen te dni v izložbi trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti. Tekma se prične ob 17. uri, predtekmo absolvirata ob 15.30 Slavija in Reka. Ilirija postavi proti Atletikom v glavnem isto moštvo kol predvčerajšnjem proti Gradjanskemu, pritegnila pa bo predvidoma še Zemljaka, Ciroviča in Vodeba. MOTOCIKLISTICNE DIRKE V MARIBORU. Za četrtek, 26. t. m. napovedanh dirka se je morala radi deževnega vremena preložiti na nedeljo 29. maja. Tukajšnji agilni Motoklub je pridno pripravljal teren za veliko športno prireditev in se ni tudi ustrašil večjih gmotnih žrtev. V sredo popoldne in četrtek predpoldne so dirkači pridno trenirali za veliki »nastop». Inozemci so se v velikem številu udeležili. V najmanjši kategoriji (175 ccin) sta tukaj inozemca Sandler (Puch) zmagovalec Baden-dirke in g. Opawski (D. S. IL), izmed domačinov g. Za-lokar (Monet in Goyos) ter g- Moravec na Bianchiu. Kategorija 250 ccm qe isla, z eno izjemo. Omeniti moramo pa najznamenitejše dirkače dneva. Poleg zgoraj dveh omenjenih inozenicev so pohiteli v naše mesto še g. Dirtl na Sunbeamu in g. Strohmayer (BSA). Gospod Môslacher ni prišel radi smrti svojega očeta. Izmed Dimajčanov so se prijavili: RiepJ (Sunbeam), nadalje graški dirkači: gg. Schroder (F. N.) je omenjeni Sandler (Puch) Seliлal (velocette), Goriupp (F. N.) Lamer (Blackturme). Iz Ljubljane sta še g. Vodišek in g. Golobiewsky. Vsem inozemskim dirkačem želimo, da se v našem msetu kar najprijetneje počutijo in da do nedelje sipoznajo tudi našo okolico. Žal da nam vreme ni naklonjeno. SVETOVNA KOLESARSKA PRVENSTVA. Organizacijski odbor Zveze nemških kolesarjev se je glede letošnjih svetovnih kolesarskih prvenstev posvetoval v Kôlnu z zastopniki mesta Koln. V tem mestu so se izvojevala svetovna kolesarska prvenstva že leta 1895. in je torej že nekaj zgodovine zraven. Nemci upajo, da bodo letošnje tekme - . —. .j Najnovejše spomladanske mode (Dame na dirkališču v Longchampu pri Parizu) prinesle nemškemu kolesarstvu in mestu KOlnu popoln uspeh. Predsednik organizacijskega odbora Stevens je poročal o načrtu, ki je prav obširen: 14. julija; sprejem domačinov; 15. julija; 16. kongres Zveze mednarodnega kolesarstva (UČI). Zvečer svečanost, spojena z razvitjem praporov trideseterib udeleženih držav. Svečana otvoritev svetovnih prvenstev in pozdrav mesta Kôln ; 16. julija: prihod potovalnih dirkačev. Zvečer Nemško prvenstvo v parih na 100 km; 17. julija: Služba božja za padle. Cvetlični korzo. Amatersko svetovno prvenstvo na kratke razdalje v stadionu. Zvečer razsvetljava Renovih bregov; 18. julija: Nemško prvenstvo v umetelnem kolesarstvu. Igra z žogo na kolesih; Kinčuk šef ruske sovjetske trgovinske misije v Londonu, ki' je bil na gospodarski konferenci v Ženevi 19. julija: Izlet na parniku. VI. nemško hribovsko prvenstvo; 20. julija: svetovno prvenstvo poklicnih kole-sarjev, kratka razdalja; 21. julija: Cestno svetovno prvenstvo na Niirn-burg-Ringu ali pa >Rund um Kôln< s startom in ciljem v Kôlnu. Zvečer velika zaključna slovesnost: 22. julija: preddirke za svetovna prvenstvu trajnostoih dirkačev v Elberfeldu; 25. julija: Zaključna dirka za svetovno prvenstvo trajnostnih dirkačev v Elberfeldu. Za razna organizacijska dela so osnovali 16 posebnih odborov. TurisiiUa Podrninka SPD v Kranju priredi na Vnebo. hod, dne 26. maja 1927, izlet k Valvazorjevi koči na Stolu. Na predvečer bo odborova seja radi prezidave Prešernove koče na vrhu Stola. Člani in planinci vabljeni. TO ЋМ OHO KNJIŽNICA DRUŠTVA NARODOV. V Zenevj dogotavljajo novo poslopje za zborovanja DN. Tu bo tudi knjižnica dobila svoje primerne prostore, kakršnih v sedanjih prostorih nekdanjega hotela National pač ni imela. V sedanjih prostorih je lepa saliio čitalnica, to je prejšnji jedilni salon hotela s prelepim razgledom na jezero. 80.000 raznih knjig in zvezkov pa nima nič kaj primernega prostora. V posebni dvorani so zbrane uradne tiskovine vseh dežela, a zakoni posameznih držav imajo zopet svojo dvorano. Knjižničarke so dame z visokošolsko izobrazbo in sicer je po ena Angležinja, Francozinja, Ka-nadčanka, Norvežanka in Poljakinja. Poleg teh so v knjižnici tudj ena Rusinja in ena Švicarka. Katalog v angleškem jeziku omogoča pregled vseh knjig in spisov. V posebnem seznamu pa se shranjajo časopisna poročila, tičoča se DN. Sedaj kontrolirajo okoli 300 časopisov za temi poročili. * * » Ako bi se vse zračne celice pljuč odraslega človeka položile ena poleg druge, bi pokrile prostor 100 štirijaških jardov (yard = 91 cm). « Miss Sholfrid Sjorgen v Torontu v Ca-nadi ima lase dolge deset čevljev. Pet do šest ur potrebuje, da si jih opere. Po poklicu je frizerka. Neki učenjak, ki je prevajal staro japonsko novelo iz 1. 1004, je našel, da je v noveli omenjena igra, popolnoma slična današnjemu nogometu. Poisz vedo vanta Učenka je izgubila rdečo železniško legitimacijo. Pošten najditelj naj jo odda v upravništvu našega lista, ker je zanj brez pomena. Vremensko ooročilo Meteorološki zavod v Ljubljani dne 27. maja 1927. Višina baromelra 308*8 m Opazovanja Barometer loplOlB » C Kol. »1 «po Velet In brzine » m Oblačnost o—te Vrsta padavin î P ca II Krni |fB! ob opazovanlu »nrnđo7n i ™ 5 7 762-4 11-4 87 E 1 10 dež 3-2 18-4 10-3 LJubljana (dvorec) 8 63 W 6 10 14 760-5 15-9 21 759-5 14-5 72 mirno 10 Maribor 760-6 12-0 71 mirno 10 dež 4 14 10 Zagreb 762-7 13-0 86 ESE 2 10 dež 2 23 u Belgrad H 763-8 14-0 71 mirno 9 dež 3 19 9 Sarafcvo 76Г8 14-0 62 E 4 2 21 10 Skopljc 763-0 17-0 63 mirno 1 21 10 1 Dubrovnik 761-3 17-0 54 ESE 4 2 18 11 Spiti 759-8 18-0 65 NSE 10 1 20 16 Pr»(|a 7 761-6 8-0 W 10 5 12 6 1 Najvišje temperniore veljajo ?a prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 шш naznanja v slavnem spremenljivo vreme, Gospodarstvo Peronospora na hmelju. Žalec, 27. maja. Poronospora resno ogroža edino aktivno panogo našega kmetijstva, t. j. hmeljarstvo. Vinogradnikom je že skoro uničila dohodke, hmeljarjem jih pa žuga uničevati. Ko je leta 1035. g. univ. prof. dr. Škorič iz Zagreba prepotoval Savinjsko dolino v svrho proučevanja peronospore na hmelju, je izjavil, da bo njegova prva naloga, določiti, ali se nova bolezen Siri le potom glivic od površja obolele rastline na površje zdrave, ali je pa sedež bolezni v kore-niki. Uspeh njegovega zasledovanja nam g. prof. ni javil. Ko je letos spomladi gosp. Matija Povšnak iz Pariželj blizu Braslovč — eden izmed najboljših hmeljarjev Sav. doline — obrezoval lani po pe-ronospori hudo napadeni pozni hmelj, je opazil na onih delih trt, ki so bili vsled obsipavanja pokriti z zemljo, očitno izpremembo. Na oddaljenost 8—10 cm so bile trte kakor podvezane, kazale so na teh mestih neko trohljivost ter so bile krhke, ko so zdrave trte vendar prožne. Takšne trte je g. B. poslal piscu teh vrst in so pri njem še na ogled pripravljene. Iz navedenega sledi torej nedvomno, da ima peronospora svoj sedež v notranjosti rastlin — v koreniki in da se širi potem potom glivic, ki so prikazujejo na listih, trtah in kobulah od rastlino na rastlino, od nasada do nasada. V podkrepitev te mojo trditve naj služi tudi dejstvo, da prihajajo v prvolctnih in tudi starejših nasadih kuštrovci neposredno iz zemlje. V obrambo peronospore na hmelju se po našem priporočajo in sicer ponovno le sledeča sredstva: 1. Obligatorično — prisiljeno izruvanje poznega hmelja, ako že to sploh ni prepozno in kakor se je to svoječasno oblastvenim potom zaukazalo v vinogradih brežiškega okraja. Ista usoda naj so izvrši nad divjim hmeJjem. 2. Skrbno zbiranje in zažiganje vseh hmelje-vih in obolelih delov goldinga, na katerem so se že lani in tudi letos nedvomno pojavili prvi znaki peronospore. 3. Sežiganje vseh rastlinskih ostankov in plevela po obiranju hmelja. 4. Stanoviten boj vsemu plevelu. 5. Pravočasno in ponovno škropljenje neokuženih nasadov s pravilno sestavljeno galično-apnovo brozgo. G. Pravilno gnojenje z dobro prirejenim in preležanim, s superfosfatom zboljšanim hlevskim gnojem. i7. Vporaba Tomaževe žlindre v jeseni in v nadomestitev čilskega solitra vporaba apnovoga dušika in sicer z ozirom na veliki upliv apna na v zemlji se nahajajoči, nerazkrojeni rastlinski živež. 8. Gnojenje hmeljnikov vsaj vsako peto leto z apnom (mavc, frajh, lepor). Izkušnja has namreč uči, da umetna gnojila, posebno pa čilski soliter, povzročajo sicer v prvem hipu zelo bujno rast, vendar pa hirajo takšni nasadi pozneje, ako se jim s pravilnim gnojenjem ne priskoči na pomoč. S čilskim solitrom umetno povzročena bujna rast dela velike liste ter povzročuje takozvano »jalovost« hmelja. Blago takšnih rastlin je vedno bolj lahko, rastlina sama je pa za vsako bolezen veliko bolj dostopna. Povodom poučnih shodov primerjamo v svrho boljšega razumevanja peronosporo s trtno ušjo in z jetiko. Zakaj uspeva naša trta na ameriški podlagi? Zato, ker je ameriška trta od narave tako krepka, da zamore rediti poleg uši tudi nadze-meljske dele naše trte. Katero je pa dosedaj skoro edino sredstvo zoper jetiko? Zdravo telo, ki si ga pridobivamo in ohranimo edinole potom pravilne in zadostne hrane, potom vodo in solnca. Skrbimo torej, da bo tudi hmeljska rastlina deležna pravilnega negovanja, da bo postala krepka in odporna zoper škodljivce in da bo nam in našim potomcem ostala vir blagostanja. Nadučitelj Anton Petriček. * * * Ljubljanska borza za blago in vrednote. Dne 27. t. m. se je vršila seja za konstituiranje odbora borznega sveta, kojega člani so bili deloma izvoljeni na občnem zboru dne 10. t. m. Predsednikom je bil izvoljen: g. Ivan Jelačin ml., podpredsednikom gg. dr. Ivan Slokar in Andrej âarabon. V upravni odbor so bili izvoljeni poleg imenovanega predsedstva še borzni svetniki gg. dr. Fram Windi-scher, dr. Josip Basaj, Rihard Schwinger in Janko Jovan. Na to je sledilo imenovanje novih borznih senzalov: a) za vrednote (deviza, valute in efekte), gg. dr. Janko Berce, Gabrijel Erzin in Vaso Suyer. b) za lesno stroko Ciril Picek in c) za deželne pridelke: g. Gabrijel Erzin. Borzni svet je konečno sklenil razpisati še dve mesti senzalov za vredonte (davize, valute in efekte). Prošnje, ki so bite vložene zn že izpolnjena txi senzalska mesta za vrednote se bodo vpoštevde tudi pri novem natečaju. Konkurz Slavonske banke d. d., Zagreb. V smislu konkurznega reda za Hrvatsko je zagrebško konkurzno sodišče imenovalo začasni upniški odbor. Slovenske upnike zastopa v tem odboru dr. Roman Ravnikar, ki je, kakor znano, tajnik odbora upnikov Slavenske banke v Ljubljani. Kongres gospodarskih korporacij v Splitu. Kongres gospodarskih korporacij v Splitu, ld je bil -/aradi tehničnih težkoč od goden, se vrši po sklepu tajnikov vseh zbornic dne 7. in 8. junija 1927. Iz rudarstva Srbije in Bosne. V Južni Srbiji, na planini Staro Brdo so te dni odkrili velika ležišča železne in svinčene rude, za katere so že zanima neko angleško podjetje. — V bližini Vareša (Bosna) v vasi Borovica so otvorili rudnik za svinčeno rudo, ki so ga že Rimljani eksploatirali. Že pred 1. 1918 je rudnik dalj časa obratoval. Nov odbor upnikov Slavenske banke. Zagrebško sodišče je na predlog upravnika mase dr. A. Horvata imenovalo provizoričen odbor upnikov v konkurzni zadevi Slavenske banke. Predsednik odbora je odvetnik dr. H. Horvatič kot zastopnik največjega upnika »Instituto Italiano di Credito Ma-ritimo» (t); člani so pa: zagrebški odvetniki: dr. Dušan Gjorgjevič, dr. Ivo Hiršl, dr. Jura,j Pečarevic in samo 1 Slovenec dr. Roman Ravnikar; namestniki so zagrebški odvetniki: dr. L. Sik,, dr. Б). Bran-rîafy, dr. M. Hajdič dr. Lj. Tomasič in dr. Z. Kun-terié. Dva veliko konkurza na Hrvaškem. V konkurz je prišla tvrdka: Emanuela Ebenspangera sinovi v Belovaru ter znana zagrebška tvrdka Gustava Sochera nasledniki. Prva nudi 20 odstot., druga ima pasiv 35 milijonov dinarjev, dočim so aktiva tudi znatna. Industrijski razvoj Kočevja. Kočevje ima že dalj časa obstoječi premogokop (1886 ga je prevzela TPD). V kratkem začne obratovati velika električna centrala TDD, ki bo dajala tok industrijam. Poleg močne lesne industrije, ki šteje več velikih podjetij, je bila ustanovljena po vojni velika volnena tvornica >Tekstilana, tovarna sukna» s 150 delavci. Kakor sedaj poročajo, so namerava ustanoviti velika bombažna tvornica, prihodnje leto menda pa se ustanovi tudi trikotažna tvornica. Kočevje ima za industrializacijo dosli predpogojev kakor n pr. novo električno centralo ter zaledje z velikim številom prebivalstva, ki se mora zaradi brezposelnosti izseljevati v inozemstvo. Govori se tudi, da naj bi se v Kočevju ustanovila tekstilna šola, za katero se poteguje tudi Kranj. Bančni zavod v Kočevju je Merkantilna banka. TPD. Kakor poročajo z Dunaja, se vrši 13. junija t. 1. seja upravnega sveta TPD, na kateri bo predlagana dividenda 30 Din za 1926 (isto kakor za 1925). Izgube, ki jih je utrpela TPD pri Sla-venski banki, so deloma ali celo večinoma odpisane. Jeklarski kartel. ^Internationale Rohstahl-gemeinschaft zboruje 9. junija t- 1. v Luksemburgu. Najbrž bodo razpravljali tudi o zadevah, ki se tičejo neposredno naše države in njene jeklarske industrije. Obnovitev mednarodne rreie xa. statistiko sladkorju. Kakor poročajo z Dunaja, ne je vTŠila pred kratkim konfernca o ureditvi statistične službe glede sladkorja. Na konferenci so bile zastopano sledeče države: Jugoslavija, Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, Ogrska, Poljska, Belgija, Irska, Romunija in Italija. Sklenjeno je bilo obnoviti Mednarodno zvezo za statistiko sladkorja, katere poslovodja jo znani dunajski statistik dr. G. Mikusch. Naše državne železnico kupujejo železo na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da sta dobili združeni tvrdki: Laura in Kflnigshutte dobavo 2.000 ton tračnic, 1500 materijala za mostovne konstrukcije in več pristaniških žerjavov za jugoslovanske drž. železnice. Sporazum med češk., madj. in jugotdov. predilnicami. Kakor poročajo iz Prage je bila na skupščini zveze češkoslov. bomb. predilnic sprejet, od madj. in jugoslov. bombažnih predilnic predlagani sporazum o skupni ureditvi plačilnih pogojev. &orsza Dne 27. maja. DENAR. Zagreb. Berlin 13.48—13.51 (13.48—13.51), Italija 308 15—310.15 (307.97—309.97), London 276.20-277 (276.20—277), Newyork 56.70—56.90, (56.70—56.90), Pariz 222.29—224.29 (222.50 do 224.50), Praga 168.20-169 (168.20-169), Dunaj « do 8.03). Curih 10.935—10.965 (10.935—10.965). Curili. Belgrad 9.13 den. (9.13), Pešta 90.60 bi. (90.60 bi.), Berlin 123.15 bi. (123.16 den.), Italija 28.33 bi. (28.11 bi.), London 25.2575 bi. (25.25 bi.), Newyork 519.75 (519.85 bi.), Pariz 20.36 bi. (20.36 bi.), Praga 15.40 bi. (15.40 den.), Dunaj 73.15 den. štediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 310.875 (310 bi.), Sofija 3.76 den. (3.76), Varšava 58 den. (58 den.), Amsterdam 208.12 (208.15). Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, Kodanj 189.50 London 34.45, Milan 38.69, Newyork 709, ' Pariz 27.78, Varšava 79.22. — Valute: dolarji 705.50, francoski frank 27.92, lira 38.65, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 183.80, Zagreb 59.23. Pariz 131.92, London 163.45, Newyork 33. 61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. in vest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 3^3.05—344.50 zastavni listi 20 do 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, Prn-štediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trboljve 490 bi., Vevče 130 den., Stavbna 55—65, šešir 101 den. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 84.50—85, agra-ri 51.25—51.75, vojna odškodnina 344—345, maj 345—346, junij 347 zaklj., Hrv. esk. 96 zaklj., Hipo-banka 61 zaklj., Jugobanka 93—94, Praštediona £50 den., Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 510 zaklj. 525 zaklj., Slavonija 29—30, Trbovlje 480—485. Dunaj. Don.-savska-jadr. 80.05, Živno 89, Alpine 45, Greinitz 7, Kranjska industrijska 47, Trbovlje 59.50, Hrv. esk. 13.50, Leykam t j.70, Avstrijske tvornice za dušik 38.50, Gutmann 36.50, Mundus 165, Slavex 14.99, Slavonija 3.85. BLAGO. Ljubljana. Tendenca za les neizpremenjeno čvrsta; za dež. pridelke čvrsta; zaklj. les 4 vag. Kurzi neizpremenjeni. Isspred sodišča Premetena »trgovka«. Na Vodnikovem trgu je dalj časa strašila in pohajala od stojnice do stojnice, od kmetice do kmetice zaiana Micka. Kaj rada se je prislinila k jajčaricam. Pa sta v njeno košaro smuknila po dva do tri jajca, kakor je že bilo; kadar se ji je pa ponesrečilo, imela je dobro olco, je pa že ponudila 100 dinarski bankovec. Ker pa kmetice nimajo toliko drobiža, je jajca vrnila in šla daljo za plenom. Pazili so nanjo tudi stražniki, pa je imela srečo in stodinarski bankovec jo je izrezal. Zadnjič jo je pa zavila k mesarski stojnici, se tam nekaj časa smukala in smuknila klobaso. Mesarica jo je še dosti zgodaj opazila in po njej je bilo. Morala je s stražnikom in končno pred sodišče. Ima že lepo število kazni za seboj in namaknili so ji k vsemu številu še dva dni zapora. Na dolenjski cesti se bi bil zadnjič kmalu nevarno poškodoval mlad inženjer; peljal se je na motornem kolesu, v priklopnem vozu pa je imel gdč. G. Bilo je že krog devete ure zvečer. Kot je izjavil inžener, je vozil z brzino 10—12 km in sicer v smeri proti Ljubljani. Zatvornice pri cestnem prehodu na dolenjski progi ni opazil, ni pa nanjo polagal važnosti, ker ni bilo nobenega opozorilnega signala in signalno luči, kot je predpisano. Ob cesti tudi še ni gorela luč. Tik pred zatvornico je pa videl, da je zaprta, ni pa mogel več ustaviti motorja. Zaletel sel je v njo, pa vendar ne z najhujšo silo. Sam je bil poškodovan na obrazu, spremljevalki se pa ni nifi zgodilo. Seveda, motorno kolo je bilo tudi deloma pokvarjeno. Inžener se je moral zagovurjati pred sodiščem, pa se je po pričah izkiizalo, da njega ne zadene krivda, pač pa v tem slučaju — železnico. Bil je oproščen, za odškodnino bo pa moral tožiti —• železnico. Drag napad v Zalogu. France in Rudolf io dolgo sovražita sosedovega sina Janeza in kadar je le naneslo, sta so znosila nad njim. Zadnjič ga je napadel France, z vilami je bil oborožen, pu ga jo podrl na tla in ga obdelal z rokami. Kmalu na to so pa popivali v neki gostilni. Janez se je vračal1 domov, Franco in Rudolf pa za njim. France se je pripravil s kolom, ga podrl na tla in mu zadal 7 težkih ran na glavi. Janez je nezavesten obložili na tleh, Rudolf pa šaril okrog njega z vilami. Buje ga ni udaril. Rudolfu jo vzel vile sosed, ki se je zbudil na krik Janeza. Oba, France in Rudolf sta temperamentna fanta in France je bil že precejkrat kaznovan zaradi tepeža ter enkrut sedel celih šest mesecev zaradi težke telesno poškodbo. Za svoje junaštvo je dobil France 3 tedne zapora. Rudolf pa 3 dni. Odškodnino in za bolečine Janez ni nič zahteval. Državna razredna loterija. Izžrebani dobitki dno 25. maja 1927. Efektna banka M. .Tankolc, Ljubljana. 0480 707 168 936 439 026 405 464 838 818 836 503 672 920 672 27(1 973 666 03П 657 (2000) 69!I 032 93S 604 849 166 085 211 920 1812 080 231 910 278 545 248 486 473 580 232 636 390 467 999 433 769 965 441 364 648 181 35« 2017 834 390 166 804 595 906 (2000) 953 612 171 220 865 668 041 713 373 262 064 626 419 3586 837 182 593 631 735 758 659 807 (2000) 903 096 962 438 (2000 ) 057 064 223 439 120 650 56,S 643 889 966 749 038 4512 (2000) 459 985 025 460 517 002 843 389 112 952 488 189 ( 2000) 291 134 744 083 421 283 690 048 525 373 757 900 5702 195 445 225 021 422 (2000) 258 243 769 245 200 773 638 121 626 000 296 860 a518 827 411 159 612 478 797 979 915 078 009 720 857 215 732 855 350 417 959 947 793 031 122 563 611 561 685 995 7066 381 196 711 053 575 619 105 052 612 181 509 443 699 237 710 504 (2000) 829 800 718 9R2 987 509 648 374 729 8233 638 946 4 13 526 419 417 135 133 249 901 815 385 586 490 9866 803 721 762 551 844 804 208 722 475 150 234 489 200 790 401 (2000) 743 999 391 220 710 858 034 578 10473 968 357 752 875 940 (2000) 593 683 5в1 669 941 456 091 213 952 308 219 768 82S 667 8П0 904 922 149 11719 782 494 061 791 072 721 050 678 950 441 963 129 856 781 280 439 272 983 347 513 12077 994 (2000) 692 349 621 810 033 331 198 704 564 155 146 585 686 211 13387 009 072 314 910 939 525 226 193 179 765 867 038 134 190 947 448 578 14155 838 185 38« 1(09 841 608 971 247 502 516 328 491 822 238 155 471 707 595 550 733 751 708 S30 045 310 853 15209 (2000) 415 755 304 .144 491 895 959 184 128 518 623 989 674 041 371 368 16418 830 722 089 308 426 326 724 606 715 093 983 (2000) 5113 460 294 580 711 583 200 154 357 17303 834 755 618 600 029 774 702 769 067 081 587 862 635 557 919 508 133 968 020 250 088 947 808 339 610 372 299 994 18241 426 046 192 552 956 033 227 965 916 864 777 162 005 268 424 730 407 173 804 131 123 018 19533 724 075 714 992 092 597 750 978 269 054 240 344 322 839 629 674 778 675 148 617 074 050 20591 715 396 774 530 261 248 061 183 956 207 760 623 915 148 980 626 270 869 ( 2000) 082 853 204 512 . 21795 717 701 042 502 266 700 054 (2000) 598 921 334 622 393 428 246 244 584 (2000) ,850 530 548 508 062 688 522 370 655 988 851 550 539 22150 810 10 1 715 (400.000) 741 516 475 765 490 650 062 266 041 883 366 920 661 13S 119 133 902 339 426 122 980 690 529 23133 414 999 550 693 632 091 621 420 (2000) 427 421 042 768 398 014 057 380 100 4S1 494 90Г. 24371 3S7 605 484 232 987 537 (4000) 843 871 305 739 405 280 198 960 083 685 431 461 502 889 183 117 626 293 496 892 946 Sven Elvestad: 42 Mo ž, ki le oropal mesto. Pristav je nabral obraz v dvomljive gube. »Pa ne da bi pogrešili tudi s tem, ker smo tega Alzačana prijeli?« je pripomnil malo porogljivo. »Mislim, da presojamo zadevo le malo preveč mednarodno. Jaz sam poznam tudi nekoliko ljudi, in priznati moram, da sem bil redko kdaj naletel na tako očitno neumnost, na tako nepojmljivo preprostost ko pri tem človeku.« Krag ni odgovoril, temveč samo vprašal: »Ali je potrebno, zasliševati tega moža še dalje, dokler ne pride poročilo iz hotela Malmo, kjer je stanoval skupaj z vodjo vse tolpe?« Pristav je vprašujoče pogledal od enega do drugega. »Za svojo osebo,« je dejal, »menim v resnici, da moramo tega norca prisiliti k nadaljnjim priznanjem; prav tako pa morem tudi čakati, ako gospod policijski načelnik tako želi.« Načelnik je pa dejal, naj odloči Krag. »Kaj je vaše mnenje?« je vprašal. »Čakati,« je odvrnil Krag. »Dobro.« Pristav je prikimal in ukazal, naj odvedejo oba ujetnika. Prodno se je pa to zgodilo, je dejal Krag tiho. ^Thollon mora v celico med pet do devet, če je katera prazna. Zapreti ga morate, kolikor mogoče daleč od Laha. »Kakor menite,« je odvrnil pristav. »V te stvari se ne vtikam.« Sedaj je ukazal Krag, naj odpeljejo ujetnika posamezno, tako daleč vsaksebi, da se ne bosta mogla med seboj sporazumevati. Čim so bili Hiradniki sami, je rekeil pristavi: Sedaj bi pa rad slišal vaše mnenje?« Krag je odvrnil: »Mislim, kakor sem že povedal, da sta nas sleparja strahovito zvodila za nos. »Nisem tega mnenja,« je rekel pristav. »Halo, stražnik se je že vrnil iz hotela Malmo. Poročajte!« In mož jim je povedal, da sta v zadnjih dneh res stanovala v hotelu dva inozemca. Eden po opisu ujeti Thollon — je govoril samo francoski. Drugi, očividno mnogo odličnejši gospod, je razumel tudi nekoliko angleški in v tem jeziku je govoril s hotelskim osobjem. »Doslej se vjema vse z mojo domnevo,« je rekel pristav. »Dalje.. .< »V hotelu so-z gotovostjo smatrali enega za gospoda in drugega za njegovega slugo. Gospod je bil večkrat zelo robat in je ošteval služabnika. Toda ta se je zelo trudil, da bi v vsem ugodil gospodu. Vprašal sem osobje izrecno, kaj sodijo o slugi, in vsi so mi rekli, da očividno ni posebno razumen. Včasi da se je obnašal strašno bedasto, često je pohajkoval brez dela in prodajal zijala.« Pristav je zadovoljno pokimal Kragu in rekel: »Dalje.« »Pred tremi dnevi jo gospod nenadoma izginil, in se pozneje ni več prikazal.« Tu se je vmešal v pogovor Krag s pripombo: »Kako je izginil?« »Da, o tem niso mogli povedati nič zadovoljivega. Nekega dneva sta odšla gospod in sluga iz hotela in nista se več vrnila, niti ponoči ne. Šele drugo jutro je prišel domov sluga, toda sam.c »Ali so na njem opazili kakšno spremembo, znak, da se je kaj zgodilo?4r »Ne, toda zvečer istega dne je začel povpraševati po gospodu, in ko se ta tudi naslednjega dne ni vrnil, se je sluga očitno zelo vznemiril.« »In tedaj?« »So tudi v hotelu začeli nekaj sumiti in so poslali račun. Mož ga je takoj poravnal in dal povrh obilo napitnine, in tako se je seveda vse nekako pomirilo. Toda neka okolnost je pa pri tem le zelo zanimiva?« »Katera?« »Da je izginila tudi gospodova prtljaga.« Ta vest je pristava nekoliko osupnila. »Ali je imel dosti prtljage?« je vprašal Krag. »Ne,« je odgovoril stražnik, ki se je bil dal v hotelu očividno o vsem poučiti,« samo majhen ročni kovčeg. Ta je, kakor sem rekel, izginil. In ž njim vse gospodove potrebščine: ovratniki, perilo in sploh vse. : »Ali je imel gospod takrat, ko sta bila odšla s slugo, svoj kovčeg pri sebi?« »0 tem niso v hotelu nič vedeli. Nihče ju ni bil videl, ko sta odhajala. Vedo samo, da sta ob štirih bila še doma, in ju ob šestih, ko so pogledali v sobe, ni bilo več tam.« »Ali sta odhajala tudi sicer navadno skupaj z doma?« »Le redkokdaj.« »Kako se je obnašal sluga včeraj in predvčerajšnjim?« »Vznemirjal se je bolj in bolj in je neprestano povpraševal po gospodu. Končno so v hotelu prišli do prepričanja, da mu jo zmanjkalo denarja.« Pri teh besedah je položil pristav dlan na zapisnik: »Tu imamo pojasnilo, tako sem si zamišljal stvar tudi jaz. Gospod je pustil reveža na cedilu. Pri tem smatram za gotovo, da je gospod istoveten s starim, bolehavim gospodom Raspailom, ki smo ga bili skupno z Lahom prijeli v Velikem hotelu. Ko se je bil naravnost čudežno izmuznil rokam našega redarstva, se ni maral več vrniti v hotel, ali se je pa vrnil prav natihoma, da bi vzel svoj kovčeg, in je nato pobegnil. Bedasti sluga bi ga bil — tako je računal — na begu samo oviral, in zato ga je pustil na cedilu. Tako je prišel sluga v stisko, in ko je bil slednjič porabil ves denar, si je skušal pomagati s tatvino v trgovini z dra-gotinami. Skrivnostne posetnice je imel seveda od svojega gospoda. Mislim, da ve nekaj maioga o počo-njanju svojega gospoda in zato molči, ker se boji, da ne bi preveč povedaL« illlE 2 S 5 s s £ s § o — Б-* K » N 3 « P rm П S- S* § tr* 0* r g ^ M & -o. O IT » I £? io ë r TJ ДЈ o • a « x e_, »B M O -••v П ° c is* o » P* B M — S C ■P c „ a < t/l a « ■2: o iB o 0) &Ï? S Ë 2. o t-I—> Fš EC C •i n, O o B B § -B 9Г s. Sf S g D * a c p i i-11. M- O n P g S. H H 1=111= Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo GRITZMER, ADLER in PHONIX Večletna garancija. Najnižje Cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v uubluni ob vodi blizu Prešernovega spomenika 25798 251 716 230 33S 516 106 430 758 148 662 281 686 (2000) 181 (2000) 280 321 239 910 090 623 333 455 914 627 26776 271 444 846 05П 125 765 (2000) 986 537 881 815 032 184 983 510 479 684 484 902 27909 757 029 323 171 553 354 695 463 894 211 276 628 139 (2000) 216 180 158 743 493 147 903 28206 7 49 631 171 466 405 302 919 21.2 (2000) 816 657 243 710 936 345 169 446 208 042 477 482 823 575 753 810 29167 401 261 404 370 710 068 861 767 905 24« 162 735 958 117 029 388 046 663 428 548 974 192 183 761 969 223 103 991 604 980 30297 748 022 204 077 284 535 089 708 507 403 504 104 801 906 730 114 505 (2000) 759 275 679 418 800 023 951 404 745 503 239 429 544 268 31019 052 018 013 293 164 280 559 566 (2000) 563 508 54S 881 277 775 364 889 347 (2000) 352 391 742 698 (2000) 794 897 605 753 789 800 863 105 983 706 933 32301 680 010 863 624 230 (2000) 568 820 343 369 638 108 684 012 338 939 328 732 582 893 968 551 910 337 279 817 33510 S18 804 297 512 942 898 844 435 927 237 397 590 (10.000) 764 461 136 076 C65 766 555 402 703 939 34132 126 (2000) 221 066 542 065 806 306 646 529 328 475 lil 812 282 002 681 468 031 070 179 057 079 915 549 792 482 35454 870 254 (2000) 915 7S1 056 126 496 475 654 915 99.1 407 797 033 626 886 245 001 578 612 996 804 139 36257 548 799 760 340 453 256 772 279 061 094 482 415 808 867 437 874 783 690 166 882 089 508 37249 925 13S 352 163 565 189 403 089 054 747 616 976 878 0S2 096 306 843 067 (2000) 767 709 555 162 183 668 962 (10.000) 38055 224 537 793 396 441 802 891 875 477 532 480 595 227 306 845 995 328 220 (2000) 953 022 485 975 025 131 473 011 114 045 3923Л 3-27 093 440 1 78 217 109 418 219 S99 S92 561 004 239 013 853 046 675 245 326 476 781 161 616 172 895 40940 797 130 914 (2000) 677 189 781 228 347 586 217 730 907 680 975 809 306 41341 846 22S 665 102 582 (2000) 604 426 920 751 099 875 115 675 498 (2000) 071 279 097 204 650 636 387 322 732 550 447 42786 341 279 827 916 045 007 561 173 783 954 458 709 339 208 412 494 386 790 968 594 43000 002 765 387 186 683 099 399 687 381 380 801 325 664 734 227 310 940 977 414 871 010 377 829 435 791 44405 062 (2000) 403 (20001 722 588 699 <533 199 213 259 710 (2000) 491 614 (2000) 604 953 654 688 874 245 (20001 -153 476 058 145 439 (2000) 605 45936 527 026 595 469 191 344 (2000) 709 261 445 269 715 699 233 995 (2000) 525 705 119 695 46254 215 963 938 868 361 396 249 886 410 969 564 212 748 636 716 635 896 622 537 305 47366 757 286 943 652 817 296 499 324 029 093 (2000) 059 696 667 589 919 791 545 546 372 810 322 269 769 408 583 550 010 066 (2000) 48596 132 08^ 963 213 673 499 436 306 039 192 626 068 104 975 204 481 240 250 819 (2000) 855 403 49764 177 688 521 146 803 130 662 266 194 726 191 980 747 741 993 50126 557 484 177 882 745 910 (2000) 087 371 590 475 499 340 866 179 612 286 51626 927 278 618 472 149 351 433 014 686 542 873 016 243 294 164 226 768 144 412 386 52227 142 390 424 322 801 671 758 774 165 616 243 230 637 705 675 228 855 514 748 282 804 147 290 797 53177 331 252 902 073 183 027 828 973 628 534 112 394 202 913 496 599 0O4 841 917 744 905 429 811 311 616 54228 115 080 778 691 964 340 509 957 355 256 748 854 468 347 55141 453 707 P95 913 051 452 955 944 (2000) 082 (2000 ) 261 108 016 741 960 943 126 653 663 883 238 601 437 518 R33 753 923 363 293 802 002 864 56906 284 553 212 842 646 796 184 754 537 654 140 289 221 423 680 775 048 056 353 57514 574 564 814 320 578 209 811 949 107 023 543 (2000) 894 065 170 954 646 787 978 517 (2000) 303 726 874 109 590 912 918 161 051 892 913 058 000 600 053 376 401 563 942 037 201 454 59226 291 576 613 708 902 208 973 (2000) 565 994 647 392 561 808 (2000) 280 143 495 60008 618 498 786 (2000) 467 224 761 882 586 303 154 779 806 488 082 599 553 (2000) 974 433 (2000) 61229 976 670 717 328 400 951 923 747 147 992 398 064 829 494 690 295 677 274 918 311 172 054 62512 833 800 595 283 606 433 818 835 505 495 457 260 386 661 187 570 400 531 258 971 (2000) 634 63099 184 857 1 25 027 943 982 520 734 623 905 (2000) 948 499 634 364 245 274 074 «59 829 855 205 927 161 64247 382 013 444 318 017 324 381 305 695 025 457 791 287 (4000) 648 507 (2000) 909 180 483 419 515 (2000) 998 65440 017 (2000) 287 280 299 761 131 230 904 803 285 715 405 574 188 013 842 (4000) -187 953 499 920 423 755 66974 288 756 829 266 413 661 722 710 045 162 809 636 328 771 174 978 (2000) 563 930 014 350 528 060 386 616 589 550 67416 (2000) 518 955 541 567 273 496 936 469 880 162 574 523 292 771 788 882 071 770 106 666 279 107 690 68092 884 925 714 607 248 848 706 818 308 892 836 779 153 911 074 593 519 781 69672 838 075 206 122 081 104 462 561 398 857 410 912 394 124 679 021 514 787 368 226 70671 240 295 837 936 292 614 221 881 166 568 371 272 698 922 427 698 922 427 991 840 069 755 839 71441 683 119 205 588 163 384 487 855 137 (2000) 020 083 748 R"3 821 (2000) 979 943 457 944 762 500 794 346 327 379 844 593 102 991 108 671 72889 164 151 674 356 431 633 (30.000) 848 417 010 752 405 829 672 988 100 009 735 866 (2000) 818 775 73973 818 (2000) 643 294 (4000) 978 178 318 821 332 375 088 (2000) 732 062 952 (2000) 575 693 (2000) 467 507 448 548 74545 341 472 255 360 920 460 740 551 931 837 998 011 730 651 483 795 299 005 976 843 503 591 75492 016 798 201 992 372 614 429 027 (2000) 628 020 896 977 490 459 947 033 904 964 430 934 588 161 (2000) 383 139 76343 732 825 295 787 549 505 690 695 293 933 101 678 489 701 676 672 765 807 760 662 499 77051 750 234 895 684 981 481 297 996 662 902 156 406 (2000) 980 925 251 4-48 690 302 603 197 988 133 099 912 445 468 322 439 111 966 328 244 168 (2000) 78155 514 803 088 453 075 761 018 397 276 405 270 909 235 (2000) 067 950 156 443 975 926 307 79542 792 306 582 852 738 567 735 539 499 653 568 214 747 417 774 299 806 649 6533 568 214 747 417 774 299 806 649 320 866 201 409 979 285 998 (2000) 089 547 80213 943 197 179 704 301 367 650 749 456 (2000) 218 493 693 637 347 304 767 121 902 103 876 81184 540 219 376 901 833 559 729 884 294 354 744 079 273 974 108 894 523 737 056 676 182 (2000) 82899 217 026 595 357 562 80b 550 961 43У 933 183 241 (2000) 826 690 665 214 473 83143 962 884 441 816 496 421 021 138 073 440 648 132 478 813 528 629 631 (10.0000) 110 364 292 498 925 420 84526 784 607 338 965 106 197 846 687 627 028 014 383 778 875 842 959 615 058 130 85582 738 980 906 (2000) 869 745 156 799 464 679 279 710 375 684 823 701 291 986 (2000) 347 967 271 278 226 86512 072 737 196 003 132 248 269 701 881 (2000) 770 547 249 923 545 718 472 239 630 103 084 87246 879 586 839 748 070 453 996 896 740 417 010 040 049 709 830 858 843 000 861 (2000) 704 88216 582 682 684 355 981 617 (2000) 246 324 272 236 946 557 784 575 146 979 789 757 447 698 228 685 89532 385 498 797 117 792 829 398 074 030 661 403 817 695 779 600 538 750 824 504 (4000) 756 055 823 042 215 (2000) 418 90387 831 970 502 072 562 456 056 289 516 S23 532 734 998 881 903 103 259 893 043 942 306 580 213 955 381 102 616 91916 037 448 985 271 442 195 371 701 890 633 250 556 297 309 913 755 647 92948 893 742 081 004 299 794 231 273 961 882 025 445 212 (10.000) 995 883 545 502 904 93026 182 578 257 921 143 216 527 160 541 701 191 178 246 449 669 380 825 268 782 983 94518 401 261 547 322 919 399 493 352 975 242 175 683 998 317 741 134 283 ,95937 488 292 114 920 067 S84 003 989 757 633 010 764 710 409 408 510 135 671 96530 448 764 094 728 727 010 276 702 (2000) 920 218 634 915 092 906 127 254 053 759 656 392 841 142 217 630 213 461 068 492 468 (2000) 124 426 97300 676 569 083 624 292 297 001 861 793 757 770 151 050 536 165 070 801 079 460 021 345 625 007 103 400 024 566 961 326 044 681 248 98218 811 786 459 948 694 079 606 691 981 593 282 557 526 714 (2000) 166 177 919 352 410 635 104 760 850 142 99186 666 782 399 806 381 227 393 468 325 930 389 345 070 215 311 416 821 460 929 797 450 100328 668 540 406 086 778 734 978 683 512 959 817 199 099 071 142 554 456 444 380 710 193 712 565 749 301 101070 886 662 216 572 274 002 617 137 755 618 506 988 775 720 258 017 266 189 434 880 820 S54 S62 191 362 102396 496 558 072 395 91S 592 157 100 097 161 259 145 173 545 172 745 039 210 548 103537 235 138 911 097 124 401 878 014 113 231 941 620 486 536 288 934 997 674 408 104762 376 569 728 633 334 800 509 422 819 648 012 956 664 (4000) 408 100 098 625 792 70b 257 315 106 818 364 105173 190 900 923 009 354 766 259 778 462 306 883 966 811 218 999 694 739 106167 245 931 567 796 359 220 835 892 919 804 104 127 122 (40.000) 392 234 501 456 453 604 684 (2000) 976 191 841 148 652 375 656 535 74S 107803 246 504 925 245 548 663 821 171 818 101 581 029 661 095 349 462 458 556 927 826 365 177 971 565 160 623 497 317 108187 356 459 735 455 645 894 268 258 714 615 207 586 322 776 400 519 016 234 491 180 1099-11 626 065 048 159 879 130 373 517 021 565 441 231 227 695 (2000) 514 (2000) 908 450 133 132 269 362 110846 495 296 186 803 878 433 036 663 799 728 572 256 632 129 854 311 159 205 379 381 136 507 792 179 208 607 492 605 111536 413 249 675 512 981 406 915 782 19/ 791 357 480 223 100 377 513 340 445 392 364 112559 437 813 836 348 916 181 245 (20001 047 974 575 425 783 901 210 388 661 314 771 05b 071 840 415 746 113105 735 511 005 114 153 147 352 678 737 417 963 809 642 761 728 876 640 042 175 490 114435 153 696 883 989 037 811 828 389 906 457 148 298 456 739 891 437 174 390 789 599 489 260 115875 849 156 859 225 475 323 494 960 023 474 716 496 220 571 332 081 046 191 654 437 736 188 134 598 014 742 553 116476 584 511 816 492 413 977 645 096 89-1 798 (2000) 354 380 830 752 683 431 313 203 814 066 694 907 117445 565 425 357 035 499 127 736 899 064 (2000) 438 712 399 423 352 (2000) 602 806 983 158 118988 245 275 654 792 171 882 019 663 639 107 974 960 837 281 641 391 777 423 222 119117 302 012 550 456 132 145 967 901 198 041 100 893 427 929 211 869 (2000) 490 601 375 878 120812 061 2-17 345 996 667 415 784 633 0M 257 987 870 822 534 481 374 952 772 (4000) 956 279 947 121052 076 055 075 529 096 557 514 951 101 207 090 507 019 053 856 026 800 926 766 420 547 979 743 (2000) 211 980 111 804 706 122258 998 305 270 854 Û89 0(53 500 205 018 347 325 875 003 351 369 051 825 842 310 985 123655 636 247 956 430 (2000) 041 (2000) 49« 485 336 049 012 272 821 805 626 098 982 177 092 924 028 124154 786 705 957 316 999 206 774 477 369 173 622 117 621 418 400 778 207 279 830 536 851 959 772 522 393 180 549 (2000) 239 365 (2000) Ne zamudite obiskati specielnega, zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. 1. — Vsj informacije daje g. vod. tečaja J. STEINMANN, Ljubljana. — Zahtevajte prospekti HLAPEC za par konj išče službe. Franc Vonisch, Sevnica ob Savi, 4143 Star. kmečko dekle želi službe v priprosti, dobri družini. Vajena je kmečko in nekoliko tudi boljše kuhati, opravljati tudi vsa hišna dela. Gre najrajše v Ljubljano ali blizu nje, kot kuharica ali hišnica. Ponudbe na upravo: »Kuharica« 4149, Pekovski pomočnik srednjih let, išče službo; zmožen je vsakega dela. Gre tudi v mesto ali na deželo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4155. KONTORIST vojaščine stalno oprošč., zmožen slov., nemškega in srbo-hrv. jezika, išče službo pri trgovskem ali industrijskem podjetju na deželi'. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Z. V. S.« 4117. PRODAJALKO sprejmem v špecerijo; hrana in stanovanje prosto; dober zaslužek, stalno mesto. Pridite osebno s petletnim spričevalom. - Mavec, Medvode it, 8 pri Peku. 4086 KUHARICO izvežbano kot drugo moč z dobrimi spričevali — sprejme restavracija Hotel Štrukelj. Večja zavarovalna dražba sprejme za Ljubljano akviziterje in zastopnike za življenski oddelek proti visoki proviziji. - Ponudbe upravi lista pod: »Eksistenca« št. 3888. STANOVANJE tudi samo prazno sobo, iščem takoj, — Naslov v upravi lista pod št. 4164. SOBA iePe°,ek0tPrrTaÏ: svetljavo, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5165. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Domžale, tom in njivo, sredi Domžal št. 48, se bo 1, junija ob pol 10 dop. na javni dražbi prodala pri okraj, sodišču v Kamniku, soba št. 6. Ker je hiša na lepi legi, se nudi sedaj ugoden nakup. — Pojasnila daje F. Janežič, Domžale. Borov les okrogel, event. tudi žagan, kupi večjo množino tvrdka AL. NEUDAUER, izvoz lesa, Gor. Radgona. Hrastove POTNICE ostrorobne, 2.65 m dolge, 44 mm deb., 19—28 cm šir. Hrastove hlode 2.7 m dolge, od 30 cm sred. prem. navzgor, kupi večje množine tvrdka AL. NEUDAUER - izvoz lesa, Gornja Radgona. POZOR! POZOR! Zlati uhani ceno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 4148. JV* Starovpeljana TRGOVINA mešanega blaga, s stanovanjem, se ugodno proda. Ccnj dopise na upravo »Slovenca« pod št. 4097. Damsko kolo prodam. — Poizve se: Poljanska cesta štev. 50. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 //asa obrt ČČ. gg. ŽUPNIKI! Vsa pozlatarska, cerkvena in privatna, v mojo stroko spadajoča dela, izvršujem vedno po najnižji ceni. Za obilna naročila se priporočam cenj. župniščem. — Umetne slike in okvirji. ANTON KOS, pozlatar, Ljubljana, Mestni trg 25. 4039 I Cf»n luščen GRAH LCbUr in FLŽOL za kuho nudi po izredno nizki ceni Sever in Komp. LJUBLJANA Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. T. RABIČ Ljubljana ORSKK. GRAMOFONISTII Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov event. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za preciz. mehaniko, A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov. 3730 Debele luskinaste otrobe kupit« najceneje pri tvrdkl a. volk. uubifana Besljeva cesta 24. Kemično pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah flnton Bog Selenborgova ulica 6/1. Tovarna Vlt-Ollnce OSLE za kose prave bergamaške - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana.__3930 »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno ko. pališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 vsa naročila po meri in popravila pri Franc Szantner, Ljubljana Šeienburgova ulica 1 prvovrstna špedialna izdelovalnica čevljev za občutljive m bolne MORSKO KOPALIŠČE Ц» јјрз ■ đt јјК- HOTEL ROK m &Б1ЛБ 50 sob v samem hotelu 1 «• Informacije daje lastnik AL. BERANEK. pohištva "4 Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. JIHDREJ KREGAR lovarPnffitJaa,09a ŠT. VID nad Ljubljano (nasproti hoiiodvorsi Vižmarje)^ s. C. l. Traieilers' chcqnes Potovalne čeke Banca commerciale italiana v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih vnovču-jejo vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje, „ Naznanilo. m «шафввв imirn pok msi nirMi m$m\ Ljubljana, Slerï tra 14 naznanja cenjenemu občinstvu, da f stvor; 1. junija svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne I Postrežba točna! Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo. Mag, št, 13.161/27 — réf. XXII. 4136 IzëbIgvbhIb in oddaja ustna !i v liiiski V Ljubljanski mestni klavnici je pričela obratovati naprava za izdelavo umetnega ledu. Led, ki se ga lahko napravi dnevno 10.000 kg v kockah po 12—13 kg, je iz čiste vode mestnega vodovoda. Led, ki je strankam na razpolago vedno v vsaki množini, se oddaja na licu mesta v klavnici po sledečih cenah: posamezna kocka........Din 6.— pri odjemu 20 kock naenkrat .... Din 5.— pri odjemu 200 kock naenkrat po . . Din 4,— Približno v treh do štirih tednih bo klavnica pričela raz-važati led na željo strankam tudi na dom, pri čemer se bc led podražil približno 1 Din pri kocki. Stranke se naprošajo, da prijavijo pismeno ali ustmeno ravnateljstvu mestne klavnice željo, kdaj in v kakšni množini naj bi se jim led dostavljal na dom. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 24. maja 1927. Јл Jugoslovansko tlakama v Ljubljani: Karal C Izdajatelj: dr. Fr. Kolovec. Urednik: Fran« Terieglav,