157. številka. Trst, v are« I o, 24. avgusta 1S0S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat nu dan, razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina /ntisu : Ohe izdanji na leto . . . g] računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pniiljajo urednistvil. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema april vniStTO. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. I rednlštvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Hv. 1"2. 1'pravništvo, od-prav ni Atvo In »prejemanje inserator v ulici Molin piccolo št v. .'I, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Dunaj 2.J. Govori se, da grof Tinin odstopi, ako na pošiljanjih z ogerako vlado ne doseže ugod-njih pogojev. Odpove pa da se že takoj in naravnost v Budimpešti. Dunaj 2.'«. Grof Tinin je odpotoval nocoj v -Budimpešto, spremljan od ministrov dra. Kaizln, dni. Biirnreithorja in barona Kasta. Dllllaj 2:\. Konference z ogerskimi ministri I »odo tra jale .!J do 4 dni. Ministerski predsednik avstrijski bode najodločneje branil toliko koristi vse ukupne monarhije kolikor tudi Cislitvanije. In ako se mu ne posreči izvojevati ugodnoj i h pogojev, poda c e s a r j u o d pove d. Dunaj 28. Vedno bolj se utrja govorica, da se jezikovne naredbe za Češko in Moravsko odpravijo pred sestankom drževnegu zbora. Pomisliti pa treba, da je grof Thun izjavil svojedobno, da ne podpiše prej dekreta za odpravo jezikovnih naredeb, nego bode doseženo kako sporazumljenje med obema narodnostima na Češkem, Budimpešta 2.!). Danes je bil občni zbor reške družbe za traniuav na elektriko. Naložili kapital je preračunjen na 1,200.000 kron. Za sedaj se zgradi črta do tovarne torpedov, pozneje pa se podaljša do Opatije in Lovrana, Praga 221. l)ne 4. septembra bodo v Hluk-novu krščansko-sooijalni shod. Na shodu bodo govorili tudi državno poslanca princ Liohtenstein in Gessmann ter deželni poslanec pater Opitz. Dunaj 2il. Ker so delničarji tovarne za orožje v Stevru precej oškodovani vsled slabe uprave, je odredilo državno pravdništvo samo od sebe, ne da bi se bila predložila kaka ovadba, da ima varstvena oblast preiskovati stvar. P O D L I S T E K. 21 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Šenoa. Poslovenil F. S. Cvetko?. Klara je naredila kakor jej je velevala starka; a ona je odprla previdno škatljico ter je začela tipati in kopati po njej. »Ha, tukaj si!« se je nasmejala starka. Na to je izvela velik zlat križ, posut z rubini, na zla-tej verižiei. »Na, vzemi v dar od mene, Klariea ! Ta križ mi je dala moja mati, ko sem se poročila, in jaz sem ga ohranila za vnukinjo. Dobro ga ču-vaj! To je sveta starina, čuvana v naši rodbini sto in sto let. Jednemu mojih pradedov ga je dal Krški knez Frankopan. Takrat so bili krški knezi senjski gospodarji. Dal mu gaje radi zvestobe in junaštva. ( uvaj ga! Dokler je cel, se ti ne more dogoditi nobena nesreča. Čuj me! Izpade pa^kateri kamen, gorjč tebi! To deni zopet lepo v omaro. A sedaj lahko noč!« Zaročenca ste odšla za knezom. Klara se je vrnila očetom v svojo sobo, a mladijunaksc je poslovil in izižel na ulico. Tu je srečal Orloviča. »Dobro srečo, junak in gospod!« je zakričal Uskok, »kako je z zdravjem? Pa čemu te povprašujem po tem ? Govori se po mestu, da zbiraš dične svate! K, dobro si opravil, na lepo srečo si se nameril. Saj je vredna nevesta tri cesarske gradove. Bodc-li kmalu?« Pari/ 2.'J. Ker se je primerilo več slučajev smrti vsled solnčarioe, je odredil vojni minister, da ono dni, ko je vročina prehuda, naj se ne vrše ni marši ni vaje. Kodauj 2'J. Minolo noč so razsajali viharji po vsej Danski, spremljani po groznih nalivih in toči. Na mnogih krajih j<* udarila strela, /bok česar je zgorelo nad ;><> hiš. Tri osebe so zgubile življenje in pogubilo se je mnogo živalij. Carigrad 22. Turška vlada jz odgovorila na note srbskega poslaništva od 2og da. Ne čudi se, zagledal sem se v tebe! Ti si orožje poigral, kakor pravijo. Benečani kar pokajo jeze. Pol veka te nisem videl, niti v svate mo nisi pozval, a nepoznanemu gostu je mesto za vrati. Nu, povej mi, kako jo s teboj ?« »Ne karaj me, gospod Jurij !« je odvrnil Uskok, »saj sva skupaj pojedla marsikako zrno soli, mar-sikako mrvico kruha, pa ni treba poziva in čakanja. Dii, jaz nisem prezrl tvoje častite osebe, ali tebe ni bilo doma; odšel si bil namreč v krajino. Jaz sem pa moral hiteti, velika sila je bila! Kako je bilo to ? Slabo, rečem ti, gospod Jurij! Da se no bi nikdar nasekal turških glav, ako nisem nosil o tem glavo v torbi. Ali pomagal mi je Bog in sveti Nikolaj. Enkrat so potisnili naši Uskoki ladijo v morje, se-li ne bi našla kje pest beneških glav. To so bili možje moje čete, vražji možje do jednoga Brnka Arapčeviča, pravega rabelja in hudodelca. Prežali smo na čoln iz Vrhnika, pa za njim! Ko sem zapazil, da to niso Benečani, ampak domača vrhniška kri, rekel sem svojim: »Varujte se, bratje! Ne drezajmo teh mirnih ljudij, to je naš narod!« Zaman, mornarji se mi zgrabili barko in so plenili brez obzira. A malopridnež Brnko ni iskal ne srebra ne zlata, ampak kakor pes jo skočil na jedno deklico. Si-li kedaj slišal, da junak napada deklice? V meni je vskipelo, potem sem zavpil: »Brnko! v stran roko!« ali malopridnež mi je odgovoril: Išči ti svoje, vojvoda, jaz sem našel svojo, deklica jo moja z lepa ali z grda!« Deklica se ga Prizadevanja za združenje v avstrijskem Primorju. List »Information«, izhajajoči nu Dunaju, je priobčil nastopni članek : V letu I H4H so se pripravljali Seh\varzenberg, Stadion iu Bach, da bi preosnovali staro Avstrijo. V ziuislu državne ustave od 4. marca istega leta naj bi sc v posamičnih kraljestvih in deželah ustanovili tudi deželni zbori, za katere so se tudi izdelali posebni statuti, ki pa, seveda, niso nikdar prišli v življenje. Služili pa so 12 let pozneje državnemu ministru Sebmcrlingu, oziroma dvojici njega poli-tiških redakterjev, pl. \Vebliju in pl. Porthalerju, kakor paradigma (izgled, uzor) in podlaga ua izdelovanju še danes veljavnih deželnih redov in deželnih volilnih redov. Glede na Primorsko jo prišlo ministerstvo Sclnvarzonberg-Stadion na nesrečno misel, da jo ustvarilo mesto jednega tri deželne zbore. Jeden deželni zbor jo dobila pokne-žena grofija Gorica iu Gradišče, druzega mejna grofija Istrska, tretjega mesto Tržaško. .'51. cesarskega patenta od 12. aprila lHf)0 se je namreč mestni svet v Trstu proglasil zajedno kakor deželni zbor. Ta misel je bila opravičena takrat v toliko, v kolikor jo Trst po svoji nepremični zvestobi v revol ucijskem letu res utegnil imeti pravico do posebnega ozira. Seh\varzenherg-Stndionovi deželni redi niso stopili, kakor že rečeno, nikdar v veljavo, ampak so so — kakor vsa ustava od 4. marca 1*4'.» — razveljavili z ill. decembrom ^"»1. No, ko so po izdanju oktoberskega diploma, oziroma po imenovanju državnega ministra Sclimerlinga, šli za tem, je branila z jokom; jaz pa sem vzel malo puško, nameril, sprožil in rabelj je phisknil v morje. Tako sem rešil Dumo iu povrnil sem jo domov. No, dogodilo sc je pri tem, du sva se zagledala. Ali kaj še, neki Benečan se je bil polakomit za bogato dedinjo in sorodniki so jo silili dan in noč : »Vzemi, vzemi vendar gospoda! Ko je imelo počiti, mi je poslala reči po ribiču, a jaz, gospod, sem šel sredi burje po njo. Združil sem vraga z črno žemljico, polegel nekoliko Arbanasov in odnesel svojo Dumo iz pasjega žrela. Posedariči so je lepo vsprejeli v hišo, a gospici Klari hvala od meno in od Boga blagoslov, da je dala revni siroti strehe, ker pri meni ni mogla neoženjena prenočevati. Potem smo imeli svate in Duma je sedaj moja žena. Tako je, — a da vidiš, kakšna je, glej, pred našo hišo smo, pa stopi z menoj. Zona se razveseli, ko izve, da si Klarin zaročni k. Seveda, nekoliko so sramuje, ali kaj hočeš ? Mlada kri in — v tujem kraju.« »Dobro, pa poglejmo, ali te je vredna,« je odgovoril Daničič in oba sta stopila v Orlovi-čevo hišo. V. Blizu Božiča je bilo, vreme mrko iu burno. Okoli osme ure zvečer je sedelo jako živahno društvo za dolgo mizo refektorija v senjskem incniškern samostanu. Bratje so sc bili že umaknili v svoje izbice, izmolivši svoje obične molitvice, samo oče Viktor, samostanski gvardijan, jak, poln iu visok mož, jo ostal z svojimi gosti, z odlično senjsko gospodo. (Pride še). ci |>reil selntj. Ali so .-k' mogli oprijeti Seh\varzenb«'rg-StadionoTe ideje razdeljen ja Primorske na troj*', ali pa združiti v jedcu deielni zlx»r vse tri administrativa«) združene dele: Trst, (loriea-< 1 rad išče in Istra. V resnici je, žal, cesarski patent od iV>. februvarja 1S»»1 odločil za prvo misel, Gospod Schmerling je popolnoma prezrl velikansko spremembo, ki se je izvršila v Primorski, /lasti pa v Trstu, med letom in Njemu se je videl Trst še vedno la fide-lissima od leta 1X4^, dočini se je kar križal pred mislijo, da hi slovanstvo ol> hrbtu države porspršil kakor si bodi. Tako je torej galvanizovnl državno neposrednost Trsta in tamošnji občinski svet je l>il z deželnim redom od 2»>. februvarja 18(»1 zopet proglašen deželnim zborom. Vse Primorje, ki vsega ukup ne Šteje niti TlN).(NN) prebivalcev, je dobilo tri deželne zbore, od katerih je vsaki posamični prešibek, da bi mogel kaj ustvariti v zakonodaji ali administrativno, vsaki pa močan dovolj, da zavira, kar je dobrega ter da dela državi zadrege. Vsa zgodovina Primorske od leta 1H»U je določena po usodnem grehu Schmerlinga, grehu, ki se je povekšal Se s tem, da je zlasti volilni red za Istro popolnoma jed nos t ra nsko ugoden italijanskemu življu. Posledice tega politi-škega greha so postale kaj občutne v zadnjem času. V Istri je italijanska večina deželnega zbora — potem ko je dolgo časa hotela zabranjevati Hrvatom in Slovencem rabo njih jezika na razpravah deželnega zbora — polagoma ustvarila take od-noSaje na sedežu deželnega zbora v Poreču, da ho bili v manjšini nahajajoči se zastopniki večine prebivalstva istrskega v resnici v nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Vladi ni ostalo druzoga, nego da je premestila iz Poreča v P ulj deželni zbor, deželni odbor in vso deželno upravo. V Goriei-Gradišči seje popolnoma zaustavilo delovanje deželnega zbora. V tem zboru so Italijani in Slovenci v jednakom številu, zbok česar no more priti do nikakega sklepa, tor se je moral deželni zbor odložiti in je tamošnja deželna ustava Taktično zaustavljena. So huje so so zasukale stvari v Trstu. Potem, ko soje nemški živelj i/, lastno voljo poitalijančil popolnoma, jo tam gospodovalni italijanizem za počel in vodil skozi leta na najbrezobzirneji način pravi uničevalni boj proti slovenskemu življu, no da bi so plašil kakoršnega si bodi kršenja pravico in ka-koršnega si bodi nasilstva. Kakor sredstvo v odpomoč so jo v zadnje čase jelo priporočati združenje Trsta z Istro, in sicer toliko od italijanske, kolikor slovanske strani. (Korektura tega izreka je že v članku, ki smo ga priobčili nedavno o tem predmetu. Op. uredništva.) Trst in Istra naj bi dobila u k u pen deželni zbor z sedežem v Trstu. Občinski zastop tržaški bi bil potem seveda lo občinski zastop. Ta načrt bi provzročil velikih državnopravnih težav, govori pa brez dvoma mnogokaj zanj. Lo to ko nam dozdeva, da no seza dovolj daleč. Ne lo Trst in Istra, ampak vse Primorje, to je, Trst, Istra in (ioriea-(Jradišče naj bi se združili v jeden deželni zbor z jednim deželnim odborom. Deželni zbor, deželni odbor in vse avtonomno deželno oblasti naj hi imele svoj sedež v Trstu. Tamošnji irredentizem bi bil z jednim udarcem, tako rekoč, skrajšan za jedno glavo in bi so mogel šopiriti k večemu še v občinskem zastopu, ki bi bil potem občinski zastop srednjega mosta, brez veče važnosti, nego sta občinska zastopa v Gradcu in Brnu. To se nam vidi pravo. Državnopravno težkoče takega sklopljcnja večih deželnih zborov so brez dvoma jako velike; ali niso veče, ako se hoče združiti tri deželno zbore namesto samo dveh. Na tem ni dvomiti, da Primorska potrebuje moralno- političnega ozdravljenja — izvede naj so isto v velikem zlogu in h krat u! DOPISI. Iz Trsta (Izv. dopis.) T. veteransko društvo za Trst in okolico pod pokroviteljstvom Njeg. Veličanstva je proslavilo rojstni dan Njeg. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. na sledeči način: <>b M. uri zjutraj se je zbralo členov v uniformi, in precejšnje število v civilni obleki v veliki vojašnici, odkoder so odkorakali pod poveljstvom odbornika (.»rudna, z zastavo in lastno godbo na čelu, v cerkev sv. Antona novega. Po dovršeni sv. maši je korakalo društvo v prejšnjem redu po i Kurzut do namestniStvene palače in nazaj po via Nuova do vojašnice. Potem, ko se je društvena zastava pohranila v običajne prostore, odkorakaloje društvo do društvenih prostorov, kjer so se razšli. S tem je bil zaključen 1. del slavnosti. Ob ">. uri in pol popoludne se je zbralo pred društvenimi prostori v via Golši skoraj toliko veteranov kakor zjutraj, tal koder so odkorakali v že navedenem redu čez »Belvedere« v Rojan, da so udeleže koncerta, ki ga jo priredil odbor na dostojno odičenem vrtu g. T revna. Dasi vreme ni kazalo ugodno, nabralo se je toliko občinstva iz mosta in okolice, da jo bil obširni vrt prenapolnjen. Okolo M. uro in pol počastil je koncert c. kr. namestnika namestnik, o. kr. namostništvoni svetnik pl. Krokič z večimi gg. uradniki. Slavnostni govor ter pozdrav in zalivalo gospodu namestniku govoril je v nemškem in italijanskem jeziku društveni tajnik, gosp. Arming, v slovenskem pa ravnatelj društvene godbe, g. Krokič. Vsi nagovori so bili spremljani z navdušenimi »živio«-klici. Godba je svirala izborno pod vodstvom g. kapelnika Majcena. Mod drugimi jo svirala več slovenskih komadov, za kar joj gre čast in hvala in to jo občinstvo izkazalo po vsaki točki z dolgotrajajočim ploskanjem. To patrijotično veselico so dokaj poveličali umeteljni ognji, ki jih je kaj spretno priredil društvenik Zlobec. So le pozno v noč začeli so se društveniki in drugo občinstvo vračati na svoj dom. Slavnemu odboru veteranskega društva bodi na tem mostu izrečena zahvala za prireditev koncerta in pa za vpoštevnnje enakopravnosti gledo slovenskega jezika, ki so jo dosedaj, hote ali ne-hotč, preziral v društvu, da-si so društveniki po veliki večini slovenskega rodu. Ako bode odbor tudi zanaprej uvaževal jezik večino, si s tem gotovo pridobi zaupanje in naraščaja za društvo. V e t o r a n. Pripomba uredništva. Mi smo bili svojedobno parkrat precej trdo prijeli to društvo. Takrat se nas je razvpito za hujskače in —-Ruse, prav tako, kakor delajo sedaj nckaterniki, ki hi hoteli veljati za krščansko socijaliste. Rusi in panslavisti smo bili, ker zahtevamo popolno veljavo našemu jeziku povsodi, kjer je kaj našega življa, kamo-li v društvih, v katerih jo ta naš živelj — jedro! No, sedaj utegnejo verjeti, da nismo bili tako strašni Rusi, ko smo grajali, kar graja danes — člen istega veteranskega društva. — No gospoda, mi nismo Vaši sovražniki, marveč dobri prijatelji, ker vam kažemo na pot, po kateri more dobivati naraščaja vaše društvo, kakor konstatuje tudi današnji dopisnik. Torej : popolno jednako-pravnost, ker tako zahtevajo pravica, pravo avstrijsko domoljubje in — korist društva veteranov. Iz Dekani 20. avgusta. (Izv. dop.) Gospod urednik! Prosimo Vas, dovolite nam, da odgovorimo nekoliko na dopis iz Dekanske županije v 144 številki Vašega cenjenega lista (več. izdanje), kajti tam je več neosnovanih napadov na našega spoštovanega nadžupana, kateremu so očita nekak suženjski duh. Kar pripoveduje dopisnik o prošnji davčne občino Orni kal in o nemški rešitvi isto po o. kr. okrajnem glavarstvu, jo ros, toda v tem pogledu 110 zadevlje našega nadžupana nikaka krivda. Odločno pa moramo protestovati proti temu, da nam dobro znani dopisnik dolži našega nadžupana, kakor da bi 011 vzpodbujal davčne organe, naj pošiljajo ljudstvu italijanske opomine, češ, da za naše ljudstvo je dobra tudi italijanščina, izvzemši jedino davčno občino (Vnikal. Kaj tacega naš nad-župan ni rekel uihdar in nikomur, kakor je grdo obrekovanje tudi to, da je v Dekanih, kjer [imamo »Čitalnico«, le jeden sam zaveden Slovenec. Mi v Dekanih smo vsi jednaki, vsi ljubimo jednako svoj rod. Drzna in neresnična trditev je, ako pravi dopisnik, da naš nadžupan dajo slabih izgledov v narodnem pogledu. Ne, 011 jo pripravljen braniti pravice ljudstva in to za vsa sela jednako. On tudi poučuje ljudstvo, v kolikor more in v kolikor prihaja z ljudstvom v dot i ko. Toda to našo ljudstvo je zaostalo v marsičem, tako, da ni 'mogoče vsega popraviti hkratu. Sploh pa se no sme vsega zahtevati lo od župana, kajti isti more vspešno delati in zahtevati le tedaj, ako ga podpirajo vsi občani, 110 pa da se mu mečejo polena pod noge. Zato ni prav in je škodljivo, da hoče dopisnik odvračati ljudstvo od župana. Ni res, da naš občinski urad dopisuje oblastim lo nemški ali laški. Le deželnemu odboru piše laški. To pa dela nerad in le z ozimni na velike potrebe, in ker ve, da drugače ne dobi ni-kake rešitve. Mi se no bojimo nikogar. Za pravico smo vedno, a kdor je za pravico, temu 110 treba, da bi I »i I plašljivec. Za to, kakor misli okrajni glavar v Kopru o pravicah slovenskega jezika, vendar ne moro odgovarjati naš nadžupan in no mi. Veste kaj, g. dopisi k: vi sto jezni, ker niste župan — vi! I11 koliko ste škodili občini so svojimi večnimi rekurzi o volitvah ?! In poglejte kakov mož sto! Vedno sto rogovilili proti prejšnjemu, pokojnemu nadžupanit, a ko je prišel dan volitve, sto bili vi prvi, ki ste glasovali zanj ! Tako rogovilite proti sedanjemu nadžupanu in občinskemu zastopu. Trikrat sto žo napadli v »Edinosti«, a vsakokrat krivo. Vso ljudstvo zna, in sosebno čitatelji »Edinosti«, koliko bojev smo žo izvojevali v teh krajih proti italijanski stranki. Najlepši dokaz o mišljenju našega nadžupana pa jo ta, da je bil v Ljubljani toliko na vseslovenskem shodu, kolikor na shodu županov — in to po želji vsega ljudstva. Politični pregled. K položaju. Jeden odličnejših nemških listov gori v raj h u je priobčil te dni članek o sedanji krizi v Avstriji. To nebi bilo nič posebnega, saj je čitati sleherni dan po nemških listih še preveč člankov o naših avstrijskih stvareh, a navadno so pisani tako, da se kar direktno vtikajo v naše notranjo stvari, kakor da bi imeli oni pravico diktirati, kako naj si mi Avstrijci uredimo svojo hišo. Tako postopanje je seveda popolnoma nedopustno, jo nelojalno in perfidno, kor gazi v blato najpri-mitivneje obzire, ki jih mora imeti država do države. Iz kratka : vsi ti članki po nemških listih so narejeni po šabloni AVolf-Sehoncrerjevi, torej dveh gospodov, ki bi hotela, da se rajo danes, nego jutri, zbrišejo moje mod našo in nemško državo. Ravno zato pa je uvodoma omenjeni članek vreden, da rečemo par besed o njem, ravno zato namreč, ker se razlikuje od šablone. Dotični list jo namreč toliko odkrit*.srčen, da povdarja marveč, da z odpravo jezikovnih naredeb no bi bilo prav nič pridobljenega, najmanje pa bi bilo omogočeno parlamentarno reSenje pogodbo z Ogorsko. Nemški list računa namreč tako-le: po odpravi jezikovnih naredeb bi bili za obnovljenje pogodbe: nemški liberalci, liberalno veleposestvo, morda konservativci in morda Poljaki. Sehonererjuuci in krščanski socijalisti pa bi na j izdatneje porabili to priliko, da odvzamejo ves teren liberalcem in bi zapričeli najlutjo agitacijo mod nemškim ljudstvom proti pogodbi. Cehi bi bili seveda v najstrožji opoziciji in Jugoslovani najbrže tudi, in to že z ozirom 1111 Cehe. I11 ti vsi hi tirali obstukcijo, ki ne bi zaostajala za dosedanjo nemško. A vspeh vsemu bi bil ta: da bi bilo parlamentarno rešenje pogodbo istotako nemogoče kakor je sedaj. Črnogora in Srbija. Iz Karlovih vari poročajo, da v politiških krogih vzbuja nekoliko pozornosti dejstvo, da jo takoj za kraljem srbskim Aleksandrom došel tjakaj prestolonaslednik Crnogorski, princ Danilo. Naši čitatelji so morda še spominjajo, da povodom obiska kneza Bolgarskega 11a Cetinji nismo hoteli prav verjeti vesti, da sta vladarja Crnegore in Bolgarske sklenila, povabiti tudi Srbijo, naj pristopi k njiju zvezi. Zdelo so nam jo to malo neverjetno z ozirom na sedanji zistoni v Belomgradu. Ako bi se pa potrdilo, da skupni prihod kralja Aleksandra in črnogorskega prestolonaslednika v Karlove vari ni gola slučajnost in da visoka gosta ni privela tjakaj lo zgolj skrb za ljubi telesni blagor, ampak da je princu Danilu naloga gladiti pot onomu, kar .so je zaključilo na Četinjah, potem ne moramo žo bati, da avstrijsko diplomacijo zaloti novo presenečenje na potu njo balkanske politike, presenečenje, ki bode zelo podobno novi — zgubi. Vunemika ideja. V uvodnem članku zadnjega izdanja smo rekli, da sedanjo nemškona-eijonalno gibanje dobiva netiva in vspodhujo gori iz nemškega raj ha. To je gola resnica, katero po-trja tudi poročilo o delovanju splošnega nemškega schulvereina v IJerolinu, ki izkazuje, da jo v mi-nolom lotu odšlo v A vstro-Ogersko na »podporah« 60000 mark Polog toga pa ne bodo verjel nikdo, da sojo žrtvovala lo ta svota za širjenje pangermanske idejo v Avstriji. Bog ve koliko je prišlo »pod roko!« In vse molči k temu, kakor da bi se umclo po sebi, da smo Nemčija širiti v sosednji državi tako pogubno revolucionarno gibanje, kateremu sta voditelja Schonerer in \Volf! Nikdo ne črhne besedice, ni patentovani patrijotjo v nemškoliberalnem taboru in čuvarji državne misli po raznih oficijoznih in polofioijoznih stražnicah, isti čuvarji, ki no I »i vedeli kam po besede za primerno izražanje ogorčenja, ako bi tako odkrito prihajali v Avstrijo — rublji!! Domače vesti. Novodobno barbarstvo. Včeraj jo bilo zbranih v našem uredništvu par gospodov in vseh nas jo pretresil nastopni prizor. V uredništvo je prisopihala siromašno opravljena žena. Oblečena je bila v črnino in ihtela je hudo. Ko se jo potolažila nekoliko, jo pripovedovala: »Dno 4. septembra 1897. mi je umrl zakonski mož Ivan nabce. Ostala som sama z otročičeni G let. Jaz sem slabega zdravja, da si nisem mogla služiti kruha. A beda jo bila velika, kajti bolezen nam je pojedla malone vse! In kar mi je ostalo, šlo je v zastavljavnieo jedno za drugim. Moj tem me je bolezen vrgla v posteljo. Grozno mi jo bilo, koje nedolžni in gladni otročie prosil —kruha. A jaz nisem imela ničesar. Tako je trajalo nekoliko dnij. Sosedje so mi svetovali, naj dam otroka v kako sirotišnico. In res, kaj mi jo ostajalo druzoga — sledila som njih nasvetu. Da bi 110 bila nikoli! Obrnila som se do neke aristokratske dame, grofice, koprnečo prošnjo, naj mi pripomore, da spravim deklico v kak zavod. Dobra gospa je tudi res pomagala, da je došel otrok v sirotišnico pri sv. Jožefu (pri sv. Ani). Oh kruto sem se prevarila. Menila som, da so mi otrok vzgoji, kakor mi je pri proč al mož na smrtni postelji: »Skrbi, da otrok ne pozabi h v o j e g a j e z i k a!« Ta želja umirajočega mi mora biti seveda sveta. A sedaj čujte gospodje: v teh par mesecih so vcepili v deklico tako mržnjo do mene in do našega jezika, da ne dobivam—kadar jo obiskavam — niti uljudne besede več od njo in je ne morem pripraviti nikakor, da bi spregovorila lo jedno slovensko besedo! »Laši me in paže con tuo ščavo, a mi i me da da mag-nar i Italijani!« tako mi odgovarja otrok! A sedaj — tako jo vsklikuila uboga žena ihtečim glasom — pomislite gospodje: na jedni strani mo vežo želja umirajočega moža, na drugi pa moram gledati, kako so otrok vzgaja ravno v nasprotnem zmislu! Gospodje, jaz nimam nikjer miru, peče in žgo mo vest, ker sem so pregrešila proti pokojnemu možu. Ako se mi no posreči, da rešim otroka iz onega zavoda iu ga rešim sebi in rodu, kakor jo prosil njega oče na smrtni postelji, potom......« (tu jo vsklikuila žena na ves glas v obupu nekaj besed, katerih nočemo ponatisniti). Ginjeni do srca smo vprašali ženo, kaj da želi vendar. In odgovorila je: Srečna bi bila, ako bi imela lo toliko pripomočka, da bi mogla odvesti otroka na Kranjsko. In mi smo uverjeni, da se jej uresniči ta prošnja, kajti gotovo ga ni Slovenca, ki bi ga no pretresla ta pripoved o takem odtujevanju otrok — lastni materi in lastnemu rodu, ta dokaz o našem novodobnem — barbarstvu ! ! Se vedno Braniča. Danes došla nam »Soča« nam pripoveduje jako jako Hotnih stvari. Veselica Nabrežincom so jo torej prepovedala zato, da se jo u streglo j edn i posamični osebi, katera se jo hotela maščevati nad občino Gabrijo, ker je ta ol>-čina (»pustila misel, da bi d o t i č n o osebo — imenovala častnim občanom. (Galierci so so bili namreč združili z Nahrcžinei na prireditev veselice v Hranici.) Tako so je jedni sami osebi na ljubo odvrnil od slavnosti jodon del slovenskega ljudstva. Tako tudi iz Trsta in okolice, kjer se je marsikdo pripravljal na odhod, a jo ostal doma, ko jo izvedel, da ima vsa slavnost biti bolj nemška demonstracija, nogo pa proslava spomina slavnega junaka, izišloga iz slovenske matere. Mi smo izvedeli tudi, da so si Braničanjc vso drugače predstavljali to slavnost in so pričakovali vse kaj druzoga. Pač, šc veliko Hetncjih stvari smo izvedeli. Izvedeli smo, da g. .Janka Le ban a, moža torej, kateri je prav za prav vzbudil misel za to slavnost, ni nikdo vabil na slavil o s t. Se več: orožniki so z a p 1 e n i 1 i n a slavnosti vso izvode lepo, p a t r i j o t i č 11 i m d uh o 111 nasičeno knjižice o pok. junaku od istega g. Le ha na. In zaplenili so tudi za priliko primerno razglednice, katere so hoteli prodajati v Branici. Tako so izvestni gospodje tiščali vso slavnost v svoji posti, da so bili le gotovi, da so jo no dotakne kaj narodnega. To jo nezaslišano, neodpustno, nepatrijotično: mesto da bi ravno tako slavnosti postavljali na najširšo podlago, ker so ista najpri-njerneja prilika za utrjanje patrijotičnoga duha, pa so uredili tako, da so govorili sami in samo—sebi. Slabo bi pola tu doli, ako no bi bil naš rod toli patrijotičen sam po [sobi in tako, da ga no morejo pokvariti niti — prireditelji takih slavnosti, kakoršna jo bila ona v Branici. Ubogi Trst! Ko je minolega lota vihralo velikansko navdušenje med našimi lahoni na »slavnih* zmagah, ki so si jih priborili (!) (z denarjem iu sleparijami 1 Op. stavčeva), smo so čudili zlasti našemu nižemu laškemu ljudstvu, da so jo pustilo tako zavesti ter da je z vso gotovostjo pričakovalo boljše bodočnosti, osobito po izvolitvi »zvezde tržaško«, »dušo naroda« — slavnega Hortisa. No, to dni smo imoli priliko, da smo si oglodali in nekoliko proučili položaj naših delavskih mas v sedanjem poletnem času. Prepričali smo so, da vseh slavnih 4H + 5 uprav nič ne koristijo preprostemu ljudstvu našemu. Ako so hočete prepričati, kaka »mana« da pada v naročje našim revnim ljudem, pojdite po hribih okolo in okolo našega mosta in videli bodete, da ne dobite niti požirka vode(!), ako bi hoteli ugasiti svojo žejo. Zono, ki trobajo vode za navadno hišno potrebe, pa morajo hoditi od sv. Jakoba celo v ulico »Pondnros«, kjer jih je na stotine, ki so trgajo za posodico — vodo!! Hortis ot eompagnia belin, kje sto ?! Xti obrtno-iindal jmalnl soli /a Mesarje V Nnbrežllli se začno novo šolsko leto s I. sept. 1898. Stariši, kateri želo, da so bodo njih otroci na tej šoli izobraževali, dado naj svoje 14-lctne dečke v pouk h kakemu klesarskomu (kamnoseškemu) mojstru v Nabrežini. To so posebno priporoča prebivalcem našega Krasa. Ta hrani šc mnogo kamenih zakladov, katere izvedena roka lahko v denar spravlja. Ce ta ohrtnija redi ptujoe, zakaj bi 110 redila domačih ?! „Bralno društvo" v Velikih Zabijali vabi na veselico v proslavo petdesetletnico Njeg. c. kr. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa I., ki bodo v nedeljo dno 28. t. 111. 11a dvorišču v gradu v Vel. Zabijali. Začetek veselice ob 5. uri pop. Vstopnina na veselico 30 11 vč., sedeži K) nvč., na ples 1 gld. Šolski mladini jo vstop na dvorišče k plesu strogo prepovedan. Na obilno udeležbo uljudno vabi , Odbor. Pevsko društvo „Kolo" naznanja da so novi pevci in pevke vsprejomajo samo še do 4. septembra t. I. Dotičniki, ki Žele vstopiti v to društvo in sodelovati 11a prihodnjem koncertu, ki so bodo vršil meseca decembra v gledališču, naj so prijavijo na pevskih vajah ob ponedeljkih in sredah ob H xji, uri zvečer (v »Del. podp. društvu, Via Molin piccolo štv. 1). Pozneje, do po koncertu, so 110 bodo vsprojemali novi pevci. Odbor. Poriružuiea družbe sv. Cirila iu 3Ietoda v Itoijunskeiu polju priredi dno avgusta velik koncert v proslavo jubileja cesarjevega. Na koncertu bode sodeloval tamburaški zbor iz Pazina. Ker bodo ta slavnost veliko važnosti ne h* ozirom na nje namen, ampak tudi z ozirom na dejstvo, da so v krajih pod Učko sploh ni še priredilo kaj sličnoga, kar bi metalo žarkov blagodejne prosvete med tamošnje, dobro sicor, ali še vedno v tmini tavajoče ljudstvo in bi delovalo na vzbujo in prepon m I naroda — prosimo iu poživljamo rodoljube širom domovino, da pripomorejo po svoje — ali z udeležbo ali s kako svotico — da bodo imeli prireditelji poleg moralnega tudi povoljen materijalni vspeh. Ljudstvo jo tako siromašno, da ne more žrtvovati, od par posamičnikov tudi ni smeti zahtevati vsega. Potrebno pa je, potrebno, da pričnemo z delom za probnjo ljudstva v onih l krajih. Drnžbi sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani. Po 1 gld.: Jožo k, uradnik; Košan, prof.; Koželj, lekarski pomočnik; Krogar, založnik pohištva: Lenart, uradnik; Majcigcr, prof.; 111. Matek, prof.; dr. M. Matok, prof.; Miklosieh, učitelj.; Mih. Nerat, nadučitolj ; M i rosi. Nerat, avskultant; Paulič, poštni kontrolor; Peče, poštni uradnik; Porko, železniški uradnik; Pokorn, prof.; dr. Radaj, notar; Rako-vec, železniški uradnik; Rapoc, posestnik; Rusv, uradnik; Sehilfncr, poštni oficijal; Sohreinor, ravnatelj; Simon, uradnik; Stanič, uradnik; Tajek, vojaški kaplan ; dr. Toro, zdravnik; dr. Voiišck, deželni svetnik; Zidanšck, prof. Po 1 krono gospodje: Cizel, učitelj; Fistraveo, učitelj ; Košonitia, poštni uradnik. Gosp. dr. Glaser in tovariš .'» gld. namesto venca na Krušioovo krsto. »Prirodopisni pouk« spisala Schreinor in Koprivnik, 21 gld. 28 kr. Na občnem zboru nabranih 12 gld. 55 kr. (■isti dohodek koncerta, prirojenega meseca maj-nika, gld. 47 kr. — Podružnica sv. Štefana na Zilji po g. V. Janku 12 gld. 77 kr. — Slavna hranilnica v Ljubnem 11a Stajarskom 5 gld. — Slavna posojilnica v Logatcu 10 gld. — Zbrani narodnjaki in narodnjakinje ob priliki podoknico promil, g. knozoškofu v Ljutomeru 2 gld. G5 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. Mariji Drukar GS ghl. 30 kr. Podružnica Novo Mesto 115 gld. — Podružnica v Bovcu lt' gld. za l. IH07. in 22 gld. za 1. 185)8. — Podružnica v Selcih 15 gld. HO kr. — G. J. Sadnikar v Kamniku 1(M) gld, kot čisti dohodek skupne veselico moške in žensko podružnice, z namenom, da postane pokroviteljica kamniška ženska podružnica (predsednica). — Slavna posojilnica v Celju 50 gld. — G. Frane Sušnik v Skofji Loki iz nabiralnika 1 gld. — Zaspanci iz Kr. G. 1 gld. — C. g. dekan Gantar za »L. N.« 1 gld. — G. knjigotržec Selnventner za 2 »L. N.« 1 gld. — Podružnica v Litiji 5G gld. — C. g. Val. Mikuš, župnik v St. Juriju ob juž. žel., 50 kr. — Zbirka moj Slovenci v Kočevju 10 gld. Moška podružnica v Kranju po g. blagajniku Fr. Luznarju 79 gld. — Podružnica za Kotniaro Ves in okolico 12 gld. — Ženska podružnica za Maribor in okolico 150 gld. 52 kr. — Bog živi vso darovalce! Uljudno so prosijo podružnična blagaj-ništva, ki se niso poslala doneskov, da bi to storila takoj. Blag a j n ištvo d r u ž bo sv. Cirila i n Metod a. Novi koleki za borzne opravke so uvedejo s 1. oktobrom. Teh kolekov bodo 18 vrst in sicer po 10, 20, 40, 50, G0 in 80 stotink ter po 1, 2, ?}, 4, 5, G, 8, 10, 20, .SJ0, 40 i u 50 kron. Kakovost novih kolekov bode slična oni sedanjih. Prodajalce bili* v sveti jezi. Včeraj se je zagovarjal Ivan Martini pred kazenskim sodiščem, obtožen radi javnega nasilstva. Nekoga popoludne je prodaja! buče, ki jih je iinol 11a svojem vozičku, ko mu je municipalni stražar Oskar Sehmidt napravil neke opazko glede njegovo trgovino. Radi toga so jo vzbudila sveta jeza v prodajalcu, ki je odgovoril stražarju prav pikro, završivši svojo apologijo z razžaljivimi besedami. Istotako so je zo-perstavljal policijskomu stražarju, kateri ga je moral aretirati vslod razžaljivih njegovih besed. Lo težko so jo stražarju posrečil ta posel, ker so je Martini branil vsemi štirimi. Pred sodiščem jo tajil, da bi so bil zoperstavil stražarjem, ali jih celo udaril in razžalil. Toda stražarji-pričo so potrdili obtožnico. Martini je bil obsojen na 5 mesecev ječe. Drzna tatvina. Včeraj zjutraj se je uplazil med 7. in S. uro neznanec v stanovanje branjevke Cecilijo Godnik v IV. nadstropju hiše št. 4. ulica dollo Poste in sicer v spalno sobo, v kateri jo prav sladko spaval 1G-Ietni sin Fran. Tat jo ukradel »rebrno uro v vrednosti ♦> gld. ter tiho, kakor je prišel, se /ojM t odpravil, ne da l»i s<» mladenič zbudil iz spanja. Mrtll /ailffalH. Pred nekaj dnnn*>s v Hifilo l'4. avgiinta : Jernej, np.; 1'tolomej, ik. Jutri v tVtrtt'k 25. avgunta: Luriovik, kr.; Patriciju, <1. Solneni: i.uniri: Tzhori ob 4. uri 59 min. Izhod oh 1. uri 4f> min. Ziihod „ 7. „ 4 „ Zahod „ _ 17 „ torej Tu je ."m. teileii. Dnnea je i!;!,"«, »lun leta, ii j Se l.lo dni. Različne vesti. Koliko stane do sedaj vojna Zjedinjene države? Da i lv Telegraph« poroča, da znašajo vojni troški Zjedinjenih držav do IT), t. m. 1">0 milijonov dolarjev. A vlada je pooblaščena od kongresa trositi do .'»50 milijonov dolarjev in še drugih, če hode treba, ker baje niso pokriti še vsi troški. Koliko biciklistov je na svetu? Na to vprašanje odgovarja neki Ernesto Mancini, da je bilo leta 1W4. le na Angleškem okroglih 400.000, a v Ameriki »00.000 biciklistov. V istem letu plačalo se je na Francoskem za bicikle I ,'.>82.000 frankov. Leta 18«>f). se je prodalo okolo 300.000 biciklov, dočim je jeden jedini tvorničar, ki napravlja sedla za bieiklje, prodal istih okolo 250.000. Menda ne Iti rekli preveč, ako bi sodili, da je na svetu vsega skupaj 10 milijonov biciklistov. Samomor starke. 78-letna vdctva Terezija Hojzir se je obesila te dni v Varaždinu na vrv, katero je privezala na sobina vrata. Ko so jej hoteli hišniki opoludne prinesti kosilo, niso mogli vstopiti. Pogledali so skozi ključavnico ter jo opazili, da visi. Došla komisija je konstatovala, da sc je ncsrečniea obesila že okolo S. uri zjutraj. Nesrečnien se je bavila »prorokovanjem« ter je na ta način prištedila 200 for., katere je imela uložene v hranilnici. Pravi razlog samoubojstvu ni znan, toda po mestu se govori, da se je obesila, ker se jo bila zaljubila baje v nekega mladeniča 24 let, ki pa jo jo zapustil. Vidi se, da tudi stara leta niso dovolj trdna obramba pred \— norostjo. Zadnje vesti. Praua 24. »Narodni listv« priobčujejo odprto pismo, došlo jim najbrže od kakega državnega poslanca, v katerem je rečeno, da so popolnoma neosnovane vse vesti o o d p r a v i je z i-kovni h u a r e d e b. Odprto pismo pravi, da nasprotno je res: zagotovljen je definitivno začetek popolne ravnopravnosti češkega jezika. Kar se dostaje notranje politike, ostane stvar nespremenjena, ker je določeno, da v jubilejnem letu se ne store nileaki sklepi ni za, ni proti. Dunaj 24. Iz gotovega vira zatrjajo, da se grof Thun energično upira sklicanju državnega zbora. In če že pride do tega, ne bode avstrijskemu parlamentu nobena druga naloga, nego da izvoli kvotno deputacijo. Budimpešta 21. Konference obojestranskih ministrov so se pričele ob II. uri predpoludne. Od avstri jske strani se udeležujejo konferenc: minister-ski predsednik grof Thun, finančni minister dr. Kaizl,"trgovinski minister dr. Barnreithcr; od oger-ske strani: ininistcrski predsednik baron Banffv, finančni minister dr. Ltikacs, minister poljedelstva Daranvi in minister trgovine baron Daniel. Budimpešta 24. Tu smatrajo zopetno skli-canje državnega zbora v Avstriji za neizogibno potrebo že zato, ker v jubilejnem letu ni smeti odtegniti prilike zakonodajnemu zastopu, da more podati izjavo udanosti do Njcg. Veličanstva. Budimpešta 24. Tu prevladuje menenje, da ogerska vlada vztraja pri svoji zahtevi, da se ne podaljša provizorij ter tla se v Avstriji ne reši vprašanje izvenparlamentaruim potom. Budimpešta 24. Obe vladi sti se obvezali varovati strogo tajnost o konferencah. Sklepi se najpopred predlože cesarju. Potem se izdelajo za- konski načrti, ki s*> predlože državnemu zboru ogerskemu. Potem še le pridejo stvari v javnost. Itllli 21. Včcrnj se je počutil papež dobro in se je nekoliko časa sprehajal po vrtih. Madrid 21. Vlada oporeka vesti, da bi bila znala o povelju španskemu poveljniku, naj zapusti Santiago de Cuba. To povelje je došlo od maršala 1 Matico. Minister mornarice je izjavil, da vzlic mnogim brzojavkam nima nikake nadaljnje oficijelne vesti o predaji Manile. (ieneral Jaudenes se je imenoval generalnim guvernerjem na Filipinih zato, ker jo general Kios vjet. Madrid 24. Kraljica-rcgentinja je podpisala dekret, s katerim se odrejajo volitve v generalne svete. Zaustavljenje ustavnih pravic ne bode veljalo za volilne shode. Najnoveja trgovinska vest. !¥ew-York 22.avgusfa.(Tzvirni brzojav.) Pšenica za za september bK1/*, za december 150s/s. Koruza za september 34'/», zti december 347/h. Mast 537. Stv. 1502 O. S. hv. Dražbeni razglas za zgradbo novega šolskega poslopja v Nabrežini. V Nabrežini vršila se bode zgradba šolskega poslopja s prevdarjenimi stroški v znesku 10.680 gld. lili kr. Vožnje preskrbi občina Nabrežina. Stavbeni nacrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji so v pregled v tukajšneni uradu za časa uradnih ur. Ker ne bode ustmene obravnave, naj sc pismene ponudbe frankirano in postavno ko-lekovane semkaj pošljejo s 5 odstotno varščino v znesku 534 gld. vred do najdalje 31. avgusta t. 1. 12. ure dopoludne. C. kr. okrajni šolski svet. V Sežani, 23. avg. 1898. Predsednik : Dr. Laharnar. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton štv. 2. Bogat izbor čevljev z« gospode. ifOH|H» i u otroke. Delo solidno, trpežno iu jm> mogočih konkurenčnih cenah. |0*0f0« „Hotel Nazionale" v Trata v ulici Viennn It. 4. sc nahaja v bližini kolodvora j itžne železnice, pristanišč, pofttncgn in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. Postrežba najtoČneja. Govori se Blovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk sc priporoča adani Jo lip Sardarović. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici W kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke 99 Styria" Gradcu, — naj se obrne do I«. Colobigf v Trstu, ulica Commeroi&le It. 1, telefon it. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko ia Dalmacijo. 1200 oralov zemlje! Lastnik grajSčinc Stari Ribnik na Hrvaškem razproda od svoje grajščine, ki je 1 uro oddaljena od Metlike in dve uri od Karlovca, na drobno kacih 1200 oralov zemlje. Ta grajščina ima plodovit svet. Kupijo se po ceni lahko njive, boste in travniki ter tako naseli veliko kmečkih rodbin. Lesa je dosti in žaga blizu. Pohištva sc z malim denarjem napravijo. Kraj je lepa ravan, zemljišča imajo globok svet in so doslej še malo bila izrabljena. Voda Kolpa teče mej temi zemljišči. Sadno drevje raste bujno na teh zemljiščih. — Dninarjev je dosti dobiti po 30—40 nvč. brez hrane. Dogovori sc lahko plačilo kupov po letih proti zavarovanju. Podrobna pojasnila podaja oskrbništvo ragjščine Stari Ribnik pri Metliki. Carl Greinitz Neffen, Na Corsu štev. 88. podružnica Trst. P laz z a tlella Legna 8. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fa$on, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kope]ji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in preft o i nje m varne Maline, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.