Poitnina platana v gotovini. Sped. in abb. pos. 2. Gr. iP^KgRIMOBK Om E.DxN 1 ^ t v o in UPRAVA v Gorici v ulici nlČ?.1! ev- ^8 ~• Cena oglasom po dogovoru. ^ Prto vsak delavnik od 10.- 12. ure_____________ Ut<> HI. Štev. 2 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poštni čekovni račun St. 11/5092 GORICA DNE 9. JANUARJA 1947. Cena L. 5.— Rešimo slovensko družino! 0 j0 Benedikt XV. ob koncu Ve vojue za vesoljno Cerkev zau-a/,al Praznik sv. Družine, je ua-eiaval dati kristjanom v ^Uziue iz Nazareta veliko zdravilo. iseauska družina je namreč zače-j;1 v °^e^ati. Slovenci smo dotlej ime ■ se precej saravih krščanskih dru 1,1 Izza druge vojne pa se je sploš- z^° razširilo tudi na naše družine. dvojen črv zlasti gloda na kore-411 Mašili dj'užin: moralno zlo iri ■CsPodarski neredi. Moralno zlo družinsko življenje jo osnovano 1111 krščanskem zakonu in na čed-kakor so; edinost, zvestoba, tt oezeri ju či8(ost. Kdor pozna 31 o-,'uce, ve, da te čednosti vedno :.olj ajo med nami. Moralno zlo ^ ki grozi minirati naše družin j. 1‘ Jih torej hočemo rešiti, se rnora- p Slovenci najprej moralno obnoviti. Pri >iuo, je postal obvezen tudi za 3811 ženine. Znano pa je, da so It08'i naši ženini šli na občino re-^trirat svoj'zakon v navadni de-tV:’i obleki. S tem so hoteli pokadi. da je civilna poroka neka ee-,'Uionija, iz katere zanje ni pote-ula nobena pravica in nobc-na v°*žiiost in da hočejo skleniti pra-• Zakon le v cerkvi. ^aj )>i naši mladi ženini tudi la-es ravnali prav tako. Izpolnijo noj l®dpise, ki jih glede zakona laje 'v-avu, toda obenem naj vedo, -Ja **Uuo Cerkev čuva večne postave zie, ki »e tičejo zakona. Božje so (stave zakonske edinosti, zvestobe, JUbezui iti čistosti. Preko teh po-'lv ne more nihče, ki še hoče veljaka moralnega človeka, j Obnovimo torej mod nami mora-V časti naj bo med nami krčanski zakon, na katerem se gradi r,lžina, in slovenska družina ne bo “upadla. Gospodarski neredi ^i’ez dvoma so poleg moralnega * velik sovražnik družine tudi gozdarski neredi. Toda ob gospo-,U|-skih neredih se reformatorji mo-^Ue človeške družbe ločijo. Ko-^Uizem družino uničuje kot sebi j vražuo ustanovo, krščanstvo pa i družino utrditi kot prvo celico ‘'•»Veške družbe .Komunisti pravilno hočejo, naj vj iz sveta izginili ljudje, ki izkori-'u-io. V ta namen — tako uče — 5iQ^.jo vsi brez izjeme, moški im '*sko delati. V ta namen se po ,5sih krajih tudi organizirajo u hruška dela. i dokler se udarniško dela, da se ledeni pomaga, da so ljudi uči de da se vrne delu izgubljena i'o • '° v skladu s krščansko ve- j, 1,1 noben krščanski človek ne :no-'j,‘ biti proti udarniškemu delu. >je samo, da udarniki ne skru-Gospodovih dni in da način . 11 ni škodljiv dušnemu in teles ■ zdravju posameznih delavcev delavk. (| ^'Udar nam se zdi, da imajo ko-itl ^ 55 udarniškim delom svoje sebne namene. Z udarniki hočejo jj vp-riti tip novega človeka, eJove-ti klavca, ki samo dela, a na vse ufco pozabi, pozabi na Boga, po- habi nase, pozabi na družino in živi samo za kolektiv. Novi elovek-delavee naj torej pozabi tudi na družinsko ognjišče. V novi družbi imajo delavci itak pogrnjeno skupno mizo. Čemu še družinsko ognjišče, če pa je za delavca že poskrbljeno in se njegovi o-troei vzgajajo v dječdomu? Družinsko ognjišče goji tudi duha individualizma, ki je nasproten duhu kolektivizma Tako mislijo komunisti ;n je le dosledno, če s takim mišljenjem rušijo družino na vse načine in tudi v njenih temeljih. Kristjani se v tem pogledu bistveno ločimo od komunistov. Mi vidimo gospodarski nered, ki je v cružbi, in vemo, da gospodarski nered spremlja nered v družinskem življenju. Zanemarjena deca, nemožnost daljnjega šolanja delavskih otrok, lesna in nezdrava stanovanja, nepreskrbljenost za bolezen, onemoglost in starost in podobno so žalostni pojavi teh neredov. Toda mi so vprašamo: ali je nered v družini vzrok ali posledica gospodarskih neredov? Odgovor more biti le eden: družina jo žrtev gospodarskih neredov in neredi v družini so le posledica neredov v gospodarstvu. Zato logično sklepamo, da je treba vse gospodarstvo tako urediti, da bo družini služilo in ne družuio uničevalo. Papež Pij XII. je ta uauk kr ščanskega družboslovja jedrnato povzel, ko je dejal: »Vsaka družina nnej svoj življenjski prostor, da se bo mogla naravno razvijati in na-1 redovati.« Pod pojmom »življenj ski prostor-.« družine moramo razumeti vsa, kar je za ugoden razvoj družine potrebno, tudi lasten dom s koščkom zemljišča, ako je mogoče. Sklep Rešimo torej propada našo slovensko družino — vir našega živ jjenja in naše moči. Bodimo moralni ljudje. Vedimo, da družina moralo stoji in brez nje pade. Pazimo budno na gospodarske m d; užabne reforme, ki so med nami uvajajo! Če služijo družini, jih a veseljem sprejmimo, če družino u-ničujejo, bodimo zanje brezbrižni. Gorje nam, če bomo uničili dr-i-žiuo — z ii j o bomo uničili svoj narod. Ne bo potreben tuj meč, da nas nokonča, pokončali se bomo sami. Zgled sv. Družine in Nazareta pa r.sj bo luč in moč in zdravje naših družin! ZAGOVOR NADŠKOFA Dr. A. STEPINOA v znanem procesu v Zagrebu Na zatožni klopi je predstavnik Cerkve v Jugoslaviji Na vse obtožbe, ki so tu izrečene proti meni, odgovarjam, da je moja vest mirna, četudi se občinstvo smeje, in da se ne mislim braniti. Stokrat je tu ponovljen izraz: obtoženi Stepinae. Nihče ni tako naiven, da ne bi videl, da sedi za tem obtoženim Stepiueem tukaj na zatožni klopi zagrebški nadškof in pred tavnik Cerkve v Jugoslaviji. Sami ste tako močno pritiskali na tu obteženo duhovščino, naj izpove, da je samo Stepinae kriv, da so zavzemali tako stališče tako duhovniki kot narod. Sedem mesecev se vodi ostra borba proti meni tako v tisku kakor v javnosti iu drugače. Dvanajst mesecev sem moral prenašati internacijo v nadškofijskem dvorcu. »Prekrščevanje« Srbov V zlo se mi šteje »prekrščevanje« Srbov. To je sploh nepravilen izraz, kajti ko je kdo krščen, ga ni treba »prekrščevati«. To se šteje m'«d verske prestopke. O tem nočem obširneje govoriti. Rečem samo, da je moja vest mirna in da bo zgode vina ob svojem času izrekla svojo sodbo. Res je, da sem moral premeščati župnike, ker jim je od strani pravoslavnih pretila nevarnost, da jih ubijejo, ker jih niso dovolj hitro sprejemali v katoliško Cerkev. Kes je, da se je morala v pretekli vojni Cerkev kakor kača zvijali skozi težkoče, vendar smo šli na roko srbskemu narodu, da bi mu pomagali. Samostan v Orehovici Očitato mi, da sem prevzel prazni pravoslavni samostan v Orehovici, ki je bil nekdaj naš pavlinski, da sem preselil vanj trapiste, katere so Nemci pregnali iz Rajhenbur-K‘a. Mislim, da je bila moja sveta dolžnost, da sem zanje poskrbel. Vojni vikariat Kot težak zločin mi štejejo Vojni vikariat. Prsdseduik sodišču me je vprašal: »Ali niste tega smatrali za izdajo nad Jugoslavijo, ko ste zaradi teh poslov stopili v zvezo z iNDH?« Jaz sem bil vojni vikar tudi za časa Jugoslavije. Ni se mi posrečilo priti do končne iu solidne rešitve. To vprašanje je bilo urejeno s konkordatom, ki je propadel na, beigrajskih ulicah po ratifikaciji pogodbe. Ko je bila vojna med Jugoslavijo in Nemčijo končani, sem moral nuditi duhovno pomoč e,stankom katoličanov bivše jugoslovanske vojske tudi v novoustanovljeni NDH. Oo je tedaj propadla država, je pa vendar ostala voj-t-ka lu morali smo ta položaj upoštevati. Nisem položil prisege, kakor... Nisem bil persona gr ata ne pii Nemcih ne pri ustaših Nisem položil njihove prisege, kot so to na pravili nekateri Vaši uradniki, ki sede tukaj (pripomba pošiljalca: misli konkretno na člana sodišča dr.ja Iva Poldrugaca). Vendar bi bilo nevredno, če ne bi čutili, kako l;ije srce hrvatskega naroda, ki je bil suženj v prejšnji Jugoslaviji. To je praktična osnova iu misel mojili pridig in poslanic. Vse, kar .mo govorili o pravicah hrvatskega naroda do svobode in neodvisnosti, ,ie v skladu z moralnimi načeli iu nihče ne more tega krvatskeuiu narodu braniti. Ali je to mogoče v nasprotju z načeli Zaveznikov? Sveta stolica je tolikokrat naglasila, da imajo tudi mali narodi pravico do svobode. Mar res ue oi smel katoliški nadškof in metropoli', o tem omeniti niti besedice? Ako moramo pasti, bomo padli, ker smo vršili svojo dolžnost.. (»Za ustaše« - je dodal državni tožilec.) Katera oblast je bila zame merodajna? Obtožujete me kot sovražnika države' in narodnih oblasti. Prosim Vas, povejte mi, katera oblast je bila zame 1. 1941.: ali Simovič v Bel-gradu, ali »izdajalska vlada« — kot jo imenujete vi — v Londonu, ali ena v Palestini ali v gozdu? Vi ste zime oblast od S. maja 1945. Ali sem mogočo mogel poslušati istočasno vas v gozdu in one tu v Zagrebu? Ali pa je mogoče služiti dvema gospodarjema? To ni mogoče, niti po moralnem niti po mednarodnem niti po naravnem pravu. Tukajšnje t blasti nismo mogli prezirati, četudi' jo bila ustaška. Vi imate pravico, da mi očitate in da me kličete na odgovor od 8. maja 1945.... (predsednik sodišča doda: »Po tem ne bi mogli soditi niti Paveliča niti Li-saka«). Teroristična dejanja? Za nekakšna moja teroristična dejanja nimate nobenih dokazov. Ako so Lisak, Lela Sofijanec in drugi l-rišli k meni pod drugim imenom m če sem prejel pisma, katerih niti prečitati nisem znal; ako je to krivica, da so ljudje prihajali k mem, Lem mirno sprejel obsodbo. Ako sem dai Mariču prop ustnico, si ničesar no očitam. Moja vest je mir na, ker nisem imel namena, napraviti kaj proti redu, in bi mirne duše lahko odšel na drugi svet s to kri-vieo. Ce mi verjamete ali ne, meni j“ vseeno. Obtoženi zagrebški nadškof zna za svoje prepričanje ne samo trpeti, ampak prav tako u-mretl. Nimamo uiti enega dokaza Sam predsednik Bakarič je pripovedoval duhovniku Mjlanoviču: »Prepričani smo, da stoji za temi akcijami nadškof, toda niti enega dokaza nimamo za to«. Za mene j^ s tem dosti povedano. Dejstva govore, da v F. L. 11. J. ni svobode vesti Sedaj poglejmo, v čem je ves spor, kje so težkoče in zakaj ni prišlo do ureditve odnošajev . Državni tožilec jo tolikrat trdil, da nikjer ni toliko svobodo vesti, kakor tu v tej državi. Dovoljujem si navesti nekoliko dejstev, iz katerih boste spoznali nasprotno. Ponovno trdim to pred vsemi! Niti v eni civilizirani državi LiiO-i/O duhovnikov je pobila N OP. Niti v eni civilizirani državi na svetu ue bi bilo tako kaznovanih za take prestopke. Vzemimo n. pr. župnika Burgerja iz Slatine. Ako je bil član Kultur bunda, pa bi ga obsodili, recimo, na 8 let, v redu. Vi pa ste ga zaradi tega, ker je kot dekan prenesel bogoslužne stvari iz sosedne matične cerkve, kar je bila njegova dolžnost, obsodili na smrt in ubili. Ponovno trdim: niti v eni civiliziram državi ne bi tako sodili. Duhovnik Pavoljnak je bil ubit brez sodbe kot pes na ulici. Isto je r/ obloženimi častitimi sestrami. Niti v eni civilizirani državi jih no Im obsodili na smrt, ampak največ na zapor. Napravili ste usodepolne napake, ker sto ubijali duhovnike. \'urod vam tega ne bo nikoli pozabil. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Vesti iz Vatikana Navada je, da gredo o novem le-iu diplomatski zastopniki v Vatikanu k sv. očetu v avdienco, da niu izroče voščila. Tako je sv. oče sprejel pretekli tedou dolgo vrsto raznih diplomatskih zastopnikov, ki so mu izročili voščila za novo leto. Med njimi je bil tudi Branimir Gabričevič, začasni diplomatki zastopnik jugoslovanske vlade i vi Vatikanu. Tudi Jugoslavija je te rej izrazila sv. očetu voščila za novo leto po svojem zastopniku. — Pri tem pa se nam čudno zeli, da je beograjska Borba ravno za novo leto tako grdo napadla sv. očeta in Vatikan. cPcisJirčefi je ijšel Jimnon min in i papeževa božična poslanica lvot poroča Glas zaveznikov, je beograjska Borba, glasilo jugoslovansko komunistične partije, objavila dolg članek pod naslovom »Vatikan je zagrenjen«. Zdi se, da je članek bil spisan kot odgovor na papeževo božično poslanico. Članek pravi med ilrugim: »Papež je v svoji božični poslanici govoril o povojnih razmerah v Evropi in dejal tudi, da so »sadovi zmago vzrok nepremagljivih trpkosti.« (Citira Borba iz govora sv. očeta). Ta papeževa izjava, navaja dalje Glas zaveznikov, je točna lo, kolikor se tiče Vatikana, ki je zagrenjen zaradi popolnega poraza Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijevo I-talijo. Vatikan je namreč tesno povezal svoje načrte z zaželeno zmago fašističnega vojnega stroja. Torej iz papeževega govora ve »Borba« le za teh par besed o trpkih sadovih zmage in nanjo naveže ui Igo litanije očitkov o hujskanju Vatikana na novo vojno in o njegovi nespravljivosti z novo Jugoslavijo. V svoji veliki radovednosti smo hoteli kontrolirati resničnost ■uvedenih besed. Iz avtentičnega besedila, kakor ga je objavil Os-serv. Romano, smo ugotovili, da so besede napak navedene. Papež je takole izjavil: »Ena stvar jo izven vsakega dvoma: Sadovi zmago ir* nje odmevi niso bili do sedaj samo neizrečno trpki za premagance, temveč so postali tudi vir številnih zaskrbljenosti in nevarnih razdorov med zmagovalci.« Če jo.Borba prebrala papežev Kovor, bi lahko ugotovila, da Vatikan ni prav nič zagrenjen zaradi poraza naeifašizma, temveč je zaskrbljen zaradi negotovosti miru na svetu. Če je kdo zagrenjen, so to C c tov o uredniki Borbe, ki morajo na tako nesramen način potvarjati jasne besede sv. očeta, da morejo po določenem načrlu napadali Cerkov in Vatikan. Goriški nadškof pri sv. očetu Naš prevzv. g. nadškof je šel v Rim na uradni obisk, ki je predpisan vsem katoliškim škofom vsakih pet let, da poročajo sv. očetu o življenju sv. Cerkve v svoji škofiji. Take obiske imenujemo z lafiu-sko besedo «visitatio ad limina A-postolorum» ali na kratko «ad U-mina» (obisk pri pragu apostolov). Ob tej priliki je sv. oče sprejel dne liO. dec. našega prevzv. g. nadškofa v posebni avdienci. Polnočnica na južneDn tečaju Amerikanski admiral Byrd se je odpravil z veliko ekspedicijo na južni tečaj, da preišče tamkajšnje pokrajine in njihovo morebitno bogastvo. S sabo ima ladje, letala m tisoč drugih stvari, potrebnih za raziskovanje tečajnih pokrajin. Za božič so prišli že blizu južnega kontinentu. Opolnoči so vsi udeleženci ekspedicije prisostvovali sv. maši, ki jo je kaplan daroval na neki ladji. Božič v Betlehemu Praznovanje božiča v Betlehemu je gotovo svojevrstno doživetje V^ak.> leto priromajo, za božič mnogi romarji v Betlehem, da tam praznujejo polnočnico., Tudi letos jih. je prišlo več kot 30 tisoč. Nad nekdanjim hlevčkom, kjer se jo rodil naš Zveličar, stoji, sedaj velika cerkev, ki jo oskrbujejo varuhi Svete dežele frančiškani. Polnočnico je imel letos latinski patriarh. ,Ob 10. zvečer se je začela molitev jutr-i-njic, nato je bila inhša. Ko je nmš-nik zapel besede: »Uloria iu cxeel- Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC »is Deo«, bo se oglasili vsi znonovi v Betlehemu, ki so praznično zvonili kake pol ure- To božično zvonjenje betlehemskih zvonov oddajajo po radiu, tako da lahko vsi verniki po svetu doživljajo božično skrivnost z betlehemskimi pastirčki in romarji. Po maši nesejo kip Deteta Jezusa v procesiji k votlini, kjer se je Jezus rodil. Tam pojejo evangelij polnočne maše. Ko dospejo do besed: »In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli,« zavije diakon kip v plenice in ga položi v jasli, ki so tam v votlini. Na božič so' maše v betlehemski votlini do pete ure zvečer, ko gredo v procesiji na »pašnik pastirjev..-, kjer so prvo božično noč pastirji prenočevali pri svojih čredah. S Kristusom ali proti Kristusu Iz lista Osservatore Romano po- OKNO 1 BEOGRAD. Minister za industrije Boris Kidrič je v skupščini pojasnjeval pomen jugoslovausko-al-banskega carinskega dogovora. Povedal je, da je ta dogovor sad skupnega osvobodilnega boja, ki da ni pomenil le zmage nad raznimi okupatorji, ampak tudi zmago delavcev, ki so postali popolni gospodarji v obeh državah. Naši narodi niso postali samo prijatelji, ampak so dali zgled nove ljudske demokracije, ki bo utrdila ua Balkanu mir in gospodarsko sodelovanje med vsemi njegovimi prebivalci. — Pozabil je povedati, da bodo združeni tudi v preganjanju katoliške Cerkve, kakor so v obeh uržavah že nedvoumno pokazali. In prav to bo vzelo tudi gospodarski blagoslov. ZN. — Komisija za atomsko silo se bavi z. vprašanjem razorožitve in nadzorstva nad njo, zlasti nadzorstva, ki bi ga ZN izvrševali potom ziakoplovnih poletov nad raznimi državami. Iz letal je namreč zelo dobro mogoče1 nadzirata in tudi slikati, kaj posamezne države na skri vaj proizvajajo v kakih oddaljenih kotičkih zemlje. — Ruski zastopnik Gromyko bi se še strinjal z mednarodnim nadzorstvom, poslanim oi Varnostnega sveta, a da bi kdo letal nad sovjetsko državo in da bi ta niti svojega veta ne smela vložili, s to mislijo se ne more na noben način sprijazniti. Tudi to mu ne gre v glavo, da bi bil nemogoč veto, ako bi Varnostni svet sklenil kazensko ekspedicijo proti kaki državi, ki bi prekršila sporazum ZN glede atomske sile. — Pa vkljub Gromjkovemu nasprotovanju je komisija za atomsko silo sprejela amerikanski predlog, da se ustanovi od ZN nadzorovalni organ, proli kateremu ne bo mogoče vložiti nobenega veta, in da naj Varnostni svet določi kazni, ki jim bo zapadla država, če bi prekršila dogovore glede atomske sile. — Za ameriški Hlapec LJUDSKA POVKST Spisal Peimmichl, prevedel in presadil na domača tla F.P. Poleti je zahajal na kegljišče pri * Dobrovoljčevi gostilni. Ker je znal uobro kegljati, ni pri igri nikdar izgubil, ampak po navadi še kaj pridobil. Še bolj kot zaradi igre je pa hodil tja, da je prišel v družbo svojih tovarišev. Bilo je pa tedaj v službi pri Dobrovoljcu na pol gosposko dekle z dežele. Dekletu je bilo ime Rozka, bila je že veliko po službah in ni bila nikakor na dobrem glasu. Na Ferjana je že davno obračala oči na skrivaj in je na vsak način iskala priložnosti, da se mu približa. Ferjan je bil še neizkušen fant, prijazno dekletovo obnašanje mu je bilo všeč in kmalu tudi on ni bil do Roz-ke več ravnodušen. Ni trajalo prav dolgo, ko je imelo dekle hlapca tako rekoč na vrvci. Neke nedelje zvečer je spremljala Rozka Ferjana kos poti proti domu. Flipoma je rekla: »Ferjan, veš kaj? Hišo bi si moral kupiti.« snemamo: Agencija INS poroča iz Southbenda (Indiana): Katoliški tednik Ave Maria opozarja, da vedno bolj raste število misijonarjev duhovnikov in laikov, umorjenih ali lireganjanih od strani kitajskih komunistov. Zdi so, da delajo to sistematično po premišljenem načrtu, da preganjajo katoliško vero 111 njena predstavnike. List se vprašuje, kako da Združeni narodi o tem ničesar ne vedo. Isti list pristavlja: povsod, koder so širi komunizem, preganja katoliško Cerkev. Zakaj? V Evropi pravi komunizem, da zato, ker se Cer kev vtika v politiko. Na Kitajskem bi bilo stokrat bolj smešno, kaj takega trditi. Zakaj torej'f Zato pač, ker je proti Kristusu in njegovi Cerkvi. To pokaže povsod tam, Kjer se mu ne zdi potrebno, da bi se skrival. V SVET predlog je glasovalo 10 držav, glasovanja sta se vzdržali Rusija in Poljska. Zanimivo je to, da Rusija niti tega ne mara, da bi kdo z neba kukal v njen raj, ko vendar'želi, da bi se vsemu svetu cedile sline po njem. Morda bi se z višav videla tudi taborišča ljudi, ki raja »niso vredni« — in še kaj drugega. KITAJSKA. — Osrednja obveščevalna agencija javlja iz Pekinga, da so kitajski komunisti skieui-fi sestaviti na svojem ozemlju last no vlado. Tako bosta sedaj tam 2 vladi popolnoma nasprotnih načel. Pod katero izmed teh dveh se bo Kitajcem bolje godilo, ni težko u-ganiti nam, ki tako od blizu gledamo, kako se godi Slovencem pol komunizmom. ALBANIJA je tako močna država, da se postavi po robu tudi Združenim narodom, če je treba. Nj.>h radio namreč razglaša, da albanski narod odklanja sklep Varnostnega sveta, da bi si prišla nadzorovalna ki misija ogledat grško-albansko ir.ojo in odnošaje med Albanci in grškimi partizani. —■ Ali ne diši to po slabi vesti — in po tem, da za malo Albanijo stoji kaka močnejša sila? RIM. — Zaradi podraženja časnikarskega papirja, tiskarskega dela iii plače časnikarjem je bilo sklenjeno, da bo začenši s 5. januarjem stal vsak list na 2 straneh 6 lir, na 4 straneh pa 10 lir. — Listi z majhno naklado bodo tudi tako težko izhajali. General Harding, poveljnik zavezniških sil v Sredozemlja, je naslovil na zavezniške vojake v Italiji in Julijski Krajini božično voščilo, v katerem med drugim pravi, da je zelo verjetno, da je ta Božič zadnji, ki ga zavezniška vojska praznuje v teh krajih. »S čim pa?« je odvrnil Ferjan; »Za to moji borni prihranki še daleč ne zadostujejo. Imam komaj dve sto goldinarjev.« »Pa si spreten in močan in bos kmalu prišel do več denarja. Ves kaj, Ferjan? Drživa midva skupaj! Jaz imam že nekaj sto goldiuarjefv, prihodnje leto grem v tujski hotel m si zaslužim veliko denarja. Ti bi pa tudi ne smel ostati pri skopuških kmetavzarjih. Pojdi raje za vodnika hribolazcev- Imam stanca pri planinskem društvu; njemu te bom priporočila, da te sprejmejo. Tu ti bo kar tekel denar v žepe. Do jeseni prihodnjega leta bova že lahko imela oba toliko denarja skupaj, da bi si lahko upala kaj kupiti. Kas dolg nama'bo seveda še ostal; toda to bova oba pridna in skrbna, bova prišla kmalu na čisto.« Ferjanu je kar zamigljalo pred očmi. Stisnil jo dekletu roko in rekel: »Da, Rozka, če bova skupaj držala, bo že šlo.« Ferjan ni doma pri Bregarjevih nič pokazal, kakšni upi in novi načrti mu rojijo p6 glavi. Delal je pridno in zvesto kot prej, varčeval šo bolj, se izogibal celo najpotrebnejših izdatkov in hodil vse poletje v ponošenem nedeljskem suknjiču v cerkev. Ob prostih večerih' je po- Domače novice Roj proti Marijinemu kraljestvu v coni B Eden izmed grenkih sadov osvobodilnega boja je bil ta, da so v muogih krajih Marijine družbe razpadle. Vsak katoliški Slovenec dobro ve, kako veliko važnost za du-hi vuo življenje med slovenskim narodom so pripisovali družbam naši nepozabni škofje, kakor kard. Mis-sia, škof Jeglič in nadškof Sedej. Sedaj prihajajo dan za dnem vesti, kako ostro borbo so začeli proti Marijinim družbam v coni B. Deli vanje družb bi radi zatrli ne le izven cerkve, ampak začeli so duhovnikom nalagali velike denarne globe tudi za shode in sprejemne slovesnosti v cerkvi sami. (15.000, 20.000, 30.000 L.) Pribiti moramo, da Cerkev ni bila tako preganjana niti ob najhujšem fašističnem divjanju. To zatiranje družb je proti mednarodnim običajem, kajti jugoslovanska oblast je do sklenitve miru z Italijo le okupacijska oblast. Kot taka je dolžna spoštovati obstoječo zakone, med drugimi tudi konkordat med Vatikauom in Italijo. Tako početje morejo zagovarjati in omiljena,ti njegovo zločestost samo sovražniki Boga in njegove Matere. Zgodovina bo brez dvoma pokazala, kam pridejo preganjavoi tiste svetopisemske velike Žene, ki je kači glavo strla. Te besede naj ne bodo le časopisna vest, ampak tudi dobrohoten o-pcinin. Nov zločin v Bukovici V četrtek 2, jan. ob 2. uri poj), je eksplodiral peklenski stroj v hiši dobro znane Kebrove družine v Bukovici. Domačega sina, uradnika ua županstvu v Dornbergu, je raztrgalo na tisoč koščkov. Tudi njegova stara mati je bila hudo ranjena. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. Peter se je lani vrnil od partizanov, kjer je bil več let. Kebrova družina je bila vedno zelo zavedna slovenska družina. Pa zavednost in požrtvovalnost za narodno stvar očividno nekim temnim ljudem ne zadostuje. Domače ljudstvo se zelo zgraža nad novim zločinom in obsoja povzročitelje, ki se zdi, da izhajajo iz dobro znanih vrst domačih zločincev. Policija je prišla kmalu na kraj zločina in poizveduje za krivci. BRDA Tudi v Brdih vsiljujejo razni komunistični propovedniki moderne vzgoje in »ljudske kulture« svoj glasnik »Ljudski tednik«. — Toda pametni in trezni Brici ga zavračajo, ker žali versko prepričanje, ki so ga prejeli od staršev. — Zlasti sramotna slika rojstva, ki jo je prinesel »Ljudski tednik« od 25. decembra 1946 na svoji zadnji strani, je vzbudila gnev in odpor pri sle- sedal večkrat v globokem razmišljanju pred hišo, strmel topo v praznino in dajal na vsa vprašanja raztresene odgovore. Na to je postal gospodar pozoren; toda ni mogel opaziti, čeprav je imel odprte oči, kje Ima zajec svoj brlog. Z Rozko se je Ferjan v poletnih mesecih le poredko shajal; dekle je imelo veliko dela in zaradi košnje tudi Ferjan ni imel veliko časa. Rasem tega je pa bil tudi dijak Stanko zopet doma na počitnicah in je Ferjana ob prostih večerih in ob nedeljah skoraj zmeraj s čim zuposlil. Pred študentom pa je imela Rozka velik strah, kot je bilo videti, tako da se ni tipala nikdar očitno približati Ferjanu. Ko pa je dijak zopet odšel, tudi dekle ni bilo več tako v zadregi in bojazni, temveč se je Ferjanu kar vsiljivo nastavljalo in dobrikalo. Ta je postajal zanjo vedno bolj vnet in nazadnje je bil vanjo kar zatele-ban. Kmalu so začeli o razmerju med obema govoriti po občini in sedaj je prišel tudi Bregar na to, kako je s Ferjanom. Neki ponedeljek v oktobru sta šla Bregar in Ferjan sama v gozd, da bi podrla nekaj dreves. Pred ju-žiuo je vrgel gospodar hipoma sekiro od sebe, se usedel na parobek, si prižgal počasi pipico in rekel Ferjanu: hernem Bricu. Tako hočejo komunisti počasi uvajati naš narod v materialistično pojmovanje življenja! »Ljudski tednik« bi rad vse pobarval* s komunistično barvo, tudi naše najmilejše narodne mučenike, ki niso niti od daleč hoteli komunizma, kakor n. pr. Simou Kos, ki je dal svoje mlado življenje za svobodo domovine m naroda in ne za komunistični protiverski raj... Pa tudi svoje lastne nasprotuike, tiste namreč, ki so bili žrtev komunistične borbe in zarote, bi »Ljudski tednik« rad sedaj napravil za mučenike nacističnega nasilja! Tako beremo v »Ljudskem tedniku» od 25. decembra, da je tudi Tomažičeva sestra »padla kot žrtev nacistov«! Nacistov, da, toda »rdečih nacistov!« Saj vsa naša javnost dobro ve, da je bila umorjena s svojim možem krščanskim socialnem dr. Stankom Vukom v Trstu in da so bili morilci iz tistih krogov, ki niso imeli kaj opraviti z nacisti! VIŠNJEV1K Za novo leto je shod v Gradnem, kjer stoji naša cerkev. — Stara navada pa je, da se Brici radi shajajo v naši vasi na novo leto popoldne. Letos so nas fantje in dekleta iz sosednjih vasi kar presenetili: Iz Vedrijana se ti jih je vsulo v gostilno in 3edlo za mizo polnih štiri m dvajset. — In kmalu se oglase prekrasne narodne pesmi, da je vse drlo v gostilno. ■ (Nikakor nočemo priporočati, da hodijo dekleta s fanti po gostilnah. Op. ur.) Komaj so Vedrijanci odpeli svojo prvo, že se ti zbere okoli druge mize mladina iz Bobrovega in sosednih vasic in nastopi z drugo pesmijo! Seveda so naši fantje Višnjevci opazili goste. Da se pokažejo tudi eni s svojimi glasovi, zapojejo tretjo narodno! Zabava je potekla lepo in mirno v Kristančičevi gostilni ali »Pri Pirčevih«, kakor jim pravijo po domače! Do kakega strankarskega prerekanja ali temu podobnega ni prišlo, ker je bilo v gostilni le premalo »junakov«, ki se vdajajo takim mislim in željam! In Vedrijancev, Dcbrocev in Višnjevcev je bilo vendarle preveč, da bi se jim kdo upal stopiti na prste! DOBROVO Lepo je bilo za Božič na Dobrovem! Sonce je sijalo gorko in nebo je bilo jasno in vedro. Val veselega upanja v bodočnost sc je vlil v uaše duše in srca so zahrepenela po pametni in zdravi zabavi. Zato smo se domenili, da proslavimo svetega Silvestra v širšem krogu! In res! Zbralo se nas je polnih 80 v gostilni pri Pepču Sirku pod Drnovkom. Bili smo vsi enih misli in enega duha! Lepo petje izbrane skupine »Daj, odpočij se tudi ti nekoliko in sedi tu k meni.« Ferjan se je začudil in storil, kot mu je bilo ukazeno. Bregar je spustil nekaj gostih oblakov dima v zrak, pogledal potem ostro hlap 3 x in mu rekel mirno: »Ti, Ferjan, nekaj moram s teboj govoriti... Gl*j, jaz sem s teboj v vsem praV zadovoljen, delaš kot stroj, varčuješ kot mravlja, nimaš slabega govorjenja na jeziku in si sploh pameten in pošten; zato se mi pa prav čudno zdi, kako da imaš zveze z dekletom iz gostilne.« Ferjan je postal ves žareč, nato je izgrgral: »Kakšne zveze? Jaz ue vem nič o tem.« »Pojdi, pojdi, Ferjan, ne bodi tako hinavski! Saj sem vendar na svoje lastne oči videl, kako sta za-telebana drug v drugega in vsa vas tudi govori že o tern.« »Nikdar' ni bilo nič slabega med nama!« je vzkipel hlapec. »To je že lahko,« je odvrnil go spodar; »toda že to znanje samo ua sebi ni nič dobrega. Iz tega ne more priti nič dobrega.« »To je šele vprašanje! Imam pri tem nadaljnje in najboljše namere.« »Gotovo,« je rekel gospodar, »toda te namere so le še preveč v daljavi. In kdo ve, kak bo položaj v desetih letih.« mladeničev je v nas vseh zbudil0 misli na domovino, ki prenaša tak° težko usodo. Da se spoznamo še bolj in predvidevamo, da bo morala biti P°" trošnja toka še bolj omejena. V Julijski krajini je pa stauje 30 slabše kot drugod, ker obstoječe hidroelektrarne naprave ne razpolagajo h hranilniki za letno akumulacijo vode in ker ni v tem P°' dročju nobene termične rezervn® centrale. Tukajšnja trenotna proizvodnja' vštevši centrale srednje Soče, krij® komaj tretjino potrošnje Julijsk® krajine (Cona «A» in «B»), (ločin1 morata biti ostali dve tretjini dovedeni iz Beneške pokrajine, in sicer iz central na Piavi in Adiži. Glede na to stanje je potreba0' da se vsi potrošniki vestno držiJ0 omejitev, določenih od višjih obla sti, in da se zavedajo, da je zloraba nekaterih v breme skupnosti. LISTNICA UPRAVE Drugi listi, dnevniki in tedniki' so zvišali naročnino. Mi smo se odločili, da za nekaj časa, Jajši zmanjšamo obseg lista in ostanemo prJ stari ceni L 5 za posamezno št®' vilko in L 70 za četrtletno naročnino po pošti. To pa ne samo radi (liaginje papirja, ampak tudi zaradi pomanjkanja električnega toka* ki zelo omejuje delo v tiskarnah. Zunanji naročniki nam store u-slug-o, če se poslužijo položnic® poštno tek. računa 11/5092, ki bo priložena prihodnji številki lista* — Dobi se pa tudi na vsakem poštnem uradu, le izpolniti jo j® treba razločno. Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iuechi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S. »Tako dolgo pač ne bo trajalo, s® bo pa že prej zadeva uredila. In kef že govoriva o tem, vam moram kal' i nravnost povedati, da me drug® leto ue bo več tukaj — o svečnici grem od hiše.« »Dobro, da mi poveš,« je dejal Bregar, »toda kaj misliš prav za prav početi? Glej, prej sem ti dal večkrat kak dober svet, in če si m® poslušal, je bilo dobro zate. Žal bi mi bilo, če bi napravil sedaj kak® neumnost. — Povej, kaj prav za prav nameravaš?« »Nameravam... nameravam...,« j® jecljal Ferjan na pol trmasto, na pol v 'Zadregi, »saj se mi ni treba kar vsega spovedati.« »Kakor hočeš, toda to ti povem* Ferjan, z dekletom iz gostilne bo® nesrečen — ta ženska mi ni všeč.« »Ali ji morete kaj očitati?« je vzkipel Ferjan. »Ne maram sploh o nikomer ni® slabega govoriti," kar ni splošrt® znano in o čemer nisem prepričani toda to deklo ni na najboljšem gb‘" •■ui in mi nič ne ugaja.« S tem je bil razgovor končau. Gospodar je bil popoldne precej mil; čeč in Ferjan je bil še bolj tih. A* mogel odpustiti gospodarju, da F gtvoril tako žaljivo o njegovem de- kletu, ki je bilo v Ferjanovili oče*1 l edolžuo in popolno kot angel. (Nadaljevanje)