Številka 177 TRST, v nedeljo 28. junija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (tO stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka c&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA ta vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. IkNeslM sa Mtoljako lziuj« ,,*Dl*OSTI ' stan« : - Utno K 5*2O, pel l«t* 2 OO —-» Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ao ne sprejemajo in rokopisi se ne vra5ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilničnl ra?un $L 841 652. TELEFOM It 11-57. BRZOJAVNE VESTI.! Gosposka zbornica. DUNAJ 27. Predsednik AVindisctgratz je otvoril sejo ob 1 in pol uri. Na predlog načelnika proračunske komisije grela Scfcon-i orna je bil stavljen na dnevni red državni proračun in finančni zakon ter druge predloge, ki jih je rešila poslanska zbornica. Državna pogedta z Komunsko glecfe varava! literarnih, umetniških ia fotografskih dei je izročena juridične politični komisiji. Poročevalec Niebauer je priporočal zbor-r. ci, naj vsprejme proračun. Kakor prvi govornik v generalni debati ie povzel besedo g:of Fran Thuo, ki je omenil tudi aiero W;.lirmundovo. Ugodilo se je stavljeni zaliti i, da ne bo AVahrmund več predaval v Inomostu, bicer pa mora govornik obžalovati, «;a se je ta stvar tako rešila. Govornik je naglašal, da zamore po njegovem umovanju k.ik profesor verovati, kar hoče, toliko obzirnosti mora pa le imeti, da ne imhaja v pro-tuslovje s podlago, na kateri temelji njegovo znanstveno delovanje. Tega ni storil Wahr-inund. — Govor. je odločno zavaroval svojo stranko preti očitanju, da krati poučno svobode. Govornik je protestira! proti temu, da je bil \Vahrmund poklican v Prago, na večo vseu-j cilišče, obžaloval je, da ni vlada pravočasno i ialala energičnih odredb, kritikoval je dijaški j h raj k in izjavil, da ostane avtonomija visokih j šol netakniena. Ta avtonomija daja pa aka-! demičnim oblastim ne lo pravic in dolžnosti: in teh do žnosti Liso posair ični rektorji in profesorji izpolnjevali. Govornik je konečno izjavil, da se vtčioa njegove stranka ce more odločiti, da bi glasovala za naučni proračun, in da stori manama to le v nadi, da bo vlada v bodoče z vsemi sredstvi delovala na to, da se sedanji odnošaji zboljšajo. (Živhhna pohvala govorniku 30 če3tita;i.) Nemiri na dunajsken in graškem vseučilišča. Graško vsetidilišče zaprto. DUNAJ 27. Danes je prišlo na vseuči-! iTCu zopet do čemostracij in pretepov medi liberalnimi in klerikalnimi dijaki. Pcsredova-a je policija, ki je enega dijaka aretirala. Nekoliko dijakov je bilo ranjenih. Srbska kriza. BELI GRAD 27. Mladoradikalski krogi menijo, da bo treba razpustiti sedanjo skup« šči:io in razpisati nove volitve, češ, d,i sedanja skupščina ne odgovarja volji dežele. Mla-doradikalci so se iziavili, da hočejo glasovati le za proračun, a glasovanje o avstroogrski pogodbi prepuščajo novi skupščini. Porfa in revalski sestanek. CARIGRAD 27. Porta je pred nekolikoj dnevi podala svojim poslanikom okrožnico, v kateri jih pozi?lja, naj se ioiormirajo o re-valskih dogovorih. Okrožnica dostavlja, da porta nikdar no dovoli, da se v Jlacedoniji .cti vojaška od civilne obJa3tij kakor je bilo baje v Revalu določeno. CARIGRAD 27. Po včerajšnjem selam-, liku je sultan vsprejtl v avdijenci avstroogr- j skega poslanika markiza Pallavicini in perzij-j skega poslanika. IZ PERZIJE. TEHERAN 27. Finančni minister in nje- j gova rodbina sta pribežala na italijansko po-1 slaništvo, nekoliko členov parlamenta pa na »ran- j cosko poslaništvo. Število oseb, ki so pribe- j žale na angleško poslaništvo, se množi. Napadi na parlament so prenehali. Mošeja Si-nahala je nepoškodovana. LONDON 27. „Times" poročajo iz Teherana od 26. t. m.: Šah je danes izdal razglas, s katerim je v vsej Perziji proglašeno vojno stanje. — Polkovnik Liakov je imeno-j vari vrhnim poveljnikom a polnim pooblastilom m z ukazom, naj postopa z vso strogostjo, j Kdor bi izdajal časnike ali nosil orožje, bo kaznovan s smrtjo. Patrulje kazakov hodijo po mostu. Spopadi se nadaljujejo. Bazarji so bili odprti s bilo, a kupcev ni bilo. Vojaki so oplenili pro- i dajalnice. Več poslancev so uklenili. Mnogoj vjetaikov so na barbaričen način mučili. Vesti iz pokrajin so podvržene cenzuri, tako da je glavno mesto izolirano od pokrajiD. Boji med reakcijocarji in revolucijonarji v Tebrisu nadaljujejo. Governer je pribežal v ruski konzulat. TEHERAN 27. (Petv. brz. ag.) Streljanje v Tebrisu nadaljuje. Energične odredbe v Teheranu so voditelji revolucijonarne strnke popolnoma zmešale. Plenenja se nadaljujejo« V mestu vlada popolnoma anarhija. Gradec 27. Danes je zopet prišlo do konfliktov med klerikalnimi in liberalnimi dijaki. Vsled tega je rektor ukazal zaključiti poletni semester. Brno 27. Rektorjem nemške tehnike je izvoljen diplomirani arhitekt in redni javni profesor Ferdinand Hracb. mir bodi i Nemcem! Prejeli smo telofoničnim potom : Ko je Vaš pesnik SchiUer pred 100 leti v svojem Wallensteinu nečastno in krivično predstavljal svetu moje miljence |Hrvate, se ni &a tem zgražal nihče, ker je vsakdo znal, da niti Nemci niti Španjolci so niso ravno uzorno ponašati v 30-letni vojni. Ko pa ste Vi letos, ko štejemo 1908., v veku, ki se pri števa k veku prosvete — ob priliki, ko so bili povabljeni vsi avstrijski narodi v carako prestolnico, kjer bi naj sodelovali in prisosto-vali slavnostnemu v3prevodu — na nečuven način v Svoji brešuri žalili moje Hrvate, se tem činom zgraža ves resnično kulturen svet. Ko ste se že spustili v takšno cepidlak stvo in uvrstili v to svojo brošuro ravno to, o čemer ste morali znati, da užali moje hrvatsko ljudstvo, pričakovati bi se pač dalo od Vas, da boste imeli toliko pravicoljubno-sti in da poveste kaj tudi o predniku M a-d j a r o v iz one dobe, ko so hodili ropat v Europi!! Pri tem seve ne bi smeli pozabiti j omeniti krvoločnih Tuikov — mej katerimi i 30 bili tudi eni iz Bo^ne — ! Čisto pozabili | ste tudi na one roparske viteza v srednjem •veku, ker sicer bi jih inscenirali, kako grm o j pred sabo oropane trgovce, otovoreni z boga-i tim plenom teh poslednjih. Sicer se izpričujete s pomot^, ali to Vas i dela slične Judom, ki so Krista trpinčili in ; na križ razpeli, ako je luna mrknila iu se je j zemlja začela tresti, tedaj so so [trkali ra j prših in priznavali: Grešili smo! Ves kes je | prepozen, ker ni bil mogel vzbuditi mrtvega j Krista k življenju! Tudi Vi ne morete več i zapleniti razprodane brošure in sramote ! — ; Krivica, nanešena Hrvatom, vstaja neizbrisna , in nepozabna v globoko užaljeni duši naroda. Svetu bi radi Vi prikazali Avstrijo ka i kor Svoje delo, kakor nekaj, kar ste ustvarili. Vi! Obče znano je tudi Vrše bahanje o svoji kulturi, kateri po vašem mnenju ni enake na vsem božjem svetu. Toda jaz, ki sem kakor večen in tudi pravičen, znam, kako je, zato Vam odločno zanikam eno in drugo. Prvič Vam postrežem z lastnim Vašim pregovorom, ki pravi: „Da3 eigene Lob stinkt" ; kar se pa tiče drugo točke pa — bodi Vam povedauo, da Vindobona (Dunaj) je bila piiitna last mojih Vendov in je po njih tudi dobilo svojo ime, ki se je pozneje, kakor skoro vsako, popačilo. Kaj je bila Avstrija, dokler si ni priklonila mojih Slovenov. Dajte, poglejte malo v zgodovino ! Avstrija je postala le takrat velevlast, ko si je jr'svojila krono sv, Vaclava. Zanikati Vam moram kulturo srca tudi zato, ker Vam maujkajo ona svojstva, ki so bila in so vedno znak hte in te so : Pravicoljubje, vstrpljivost, plemenitost in ' hvaležnost. Ko bi znati biti hvaležni, bi bili ■ v svoji brošuri pač navedli dejstvo, da so ! ravno moji miljenei Slovani leta 1683 in 1844 rešili Avstrijo in dinastijo? Tri dolge veke so moji južni Slovani izpostavljali svoja junaška prsa turškim sabljam in branili Vas v ozadju, da ste ne-| moteni zidali univerze, seve ne s svojim ; denarjem, ampak z obligatnim davkom vseh I narodov. Se ve, Vi ste tudi na to pozabili, ker danes pode Vaši sinovi — burSi druge, nenemške iz teb zavodov prosvete, ki so ▼znikli iz prispevkov — kakor rečeno, — vseh narodov. — Ko so morali zapustiti Hrvatje oskrunjeno zagrebško univerzo, niste Vi niti z mezincem ganili, a zdaj imate ipak obraza aa prihajate pred moje miljence in zahtevate od njih, naj stopijo v Vašo falango v obrambo svobode vede, ko pa moji narodi zahtevajo dom prosvete za-se, jim tega zanikate! Po vsem tem se pač ne more misliti drugače, nego da imate dvojno pravico! Eao za se, drugo za moje narode. Da, ker sicer bi morali tudi priznati, da se je kršilo na grozen način mednarodno pravo na herojih : Zrinskem-Frankopanu! Pozabili ste tudi, da so moji miljenei dvakrat za Avstrijo zmagonosno napojili bojno polje pri Custozzi, v nadi, da jim ta skrajna požrtvovalnost pribori enakopravnost z Vami! Zastonj! Avstrija, ni imela ne Cavouija, ne Bis-marka, ki bi se znal okoristiti z nje srečno lego, Bjenim morjem, in da bi jo tako dovel do hegemonije. Ko bi se hotela Avstrija potruditi, da pošlje v malo Švico kako svojo ekscelenco, da prouči tamošnjo državno idejo, | in jo potem oživotvori tudi v Avstriji, glasilo bi se vsepovsodi kar samo ob sebi: Ich bin ein Oesterreicher; io sono Austriaco; ja sam , Austirijanac itd. Konečno si ne morem kaj, da se Vam nebi ipak zahvalil, na tem, da se svojim početjem še naj bolje odpirate pogled mojim miljencem; in ker le-ti v kratkem postanejo polnoletni, pogode tudi sredstvo, ki Vas temeljito izleči od Vaše nadutosti in nehva-ležiosti. Ziravstvujte! PERUN, ex bog. Za naraščaj zemijeflGlsKin tehnikov Slovensko akad društvo „Kras*' slovenskim abiturijentom. Svesti si svete dolžcosti, da skrbimo za naraščaj slovenskih zemljedelskih tehnikov, sklenilo je naše društvo, kakor običajno ob koncu drugih let, napisati iolorma-tiven članek o „Zemljedelski visoki šoli", o službah, ki Ee jih doseza z zemljedeiskimi študijami in konečno o društvu samem ter Vas rajtopleje vabiti v naš krog. Društvo „Kras" se jo v tekočem tečaju prav resno bavilo z vprašanjem naraščaja in je prišlo do zaključka, da so krive samo nezadostne, slabe in dostikrat č^to napačne informacije o naših študijah in naših stanovih, da je vsakoletni prirastek slovenskih agronomov v primeri z onim drugih poklicev uprav smešno pičel! Kdor pa primerja število Slovencev na „Zemljedelski vis. šoli" na Dunaju z onimi ostalih narodnosti, mora nehote priti do sklepa, da nimamo Slovenci prav nič smisla za te praktične stroke. Kajpada je to v prvi vrsti greh naših srednješolskih vodstev, k: se vobče niti v no manje ne brig?jo za to, da bi poučila diiaštvo o visokošolskih študijah. Tega ne delajo niti glede „Univerze" in Politehnike", kamo-Ii glede drugih praktičnejših zavodov — in vendar bi ne bilo tako težko oskrbeti abiturijentom programe visokih šol. Ako ae govori v naši domovini o zem ijeddsla vis. šoli, se še vedno kaj radi ču-j^:o termini ,.kmet;i, „borštnar" in podobni. Kijpada označujejo ti termini samo one, ki iih rabi;o, a vkljub temu vplivajo ti izrazi pogosto odločevalno na ambicijo mladega človeka. Zuto si štejemo v dolJ.nost, da najprej pojasnimo organizacijo „Zemljed. vip. šole". Zemljedelski vi3. šola se deli v tri strokovne šole ali fakulte: v poljedelsko, gozdarsko in kultur nrno-teh-nično. Obvezna doba študij na vsaki šoli traja 8 tečajev in državno-izprasanioi absolventom vseh treh strok je piiznan naslov inženirja : inženir poljedelstva, ing. gozdarstva ' in ing. kult. tehnike. Leta 1900, je dobil ta akademični zave d tudi akademično čast dok-torsiva, tako, da je odtlej popolnoma jedoakc-vreden vsem drugim visokim šolam. Na vsaki fukulti se mora položiti 3 izpite, za doktorsko čast pa še rigoroz iz dveh predpisanih disciplin z originalno nalogo (disertacijo). Prvi izpit se dela po prvih dveh tečajih, drugi po šestih, tretji po osmih. Glavni predmeti za posamične šole so : I. za poljedelsko: splošna kemija, splošna botaniko, specijalna botanika za poljedelce, geologija, mineralogija, petregratija, anatomija in fizijologija domačih živalij, naci-jonalna ekonomija, splošni in specijalni nauk o nasajevanju rastlin, živinoreja, splošno stroj8tvo, poljedelsko orodje in stroji, mlekarstvo, kult.-tehnično vodno stavbenstvo, poljed.-kemična tehnologija, nauk o splošnem in specijeloem kmetijskem prometu, upravno pravo in pravoslovje, civilno pravo. II. za gozdarsko: matematika (viša), iizika in mehanika, splošna kemija, splošna botanika, spec. botanika za gozdarje, geologija, mineralogija, petrograrija, niža geodezija, gozdno n&sajevanje, gozd. izkoriščanje, gozd. varstvo, nacijonaloa ekonomija, nauk o napravah za gozdni promet, ocenjevanje gozd nih vrednostij, gozdarsko stavbeno inženirstvo, upravno pravo in pravoslovje ter civilno pravo. III. za kulturno-tehnično: viša matematika, geologija, petrograrija, mineralogija, niža geodezija, lizika in mehanika, stavbena mehanika in hidravlika, nacijonalna ekonomija, upravco pravo in pravoslovje, civilno pravo, kult. tehn. vodno stavbenstvo, splošno vodno 6tavbenstvo, kult. tehn. strojno stavbenstvo, zemlje-stavbenstvo, cestno in mo-stovno stavbenstvo. To so predmeti državnih izpitov: poleg teh pa je treba obiskovati predavanja za predizpite kakor tuđi važne praktične vaje in ekskurzije. Študij je lep, ker ne nudi le strogo strokovne, ampak tudi občno prirodoslovno naobrazbo. Akad. društvo slov. agronomov , Kras" ae je to pomlad informiralo pri svojih starešinah in prijateljih glede zemljedeskih služeb in na podlagi teh poizvedeb priporočamo t sledeče: Poljedelski inženir nima sedaj na Slovenskem bodočnosti. Čakati treba, da se naše ! kmetijske šole preesnujejo, povečajo in morda ustanove tudi živinorejske šole. Deželne vlade, i žal, rajši nastavljajo poljedelske srednješolce, ! ker se jim zdi to ceneje in ker se jim gro ' povečini samo za to, d?* zadoščajo zakonom. Poljedelsko strt-ko priporočamo le takim, ki imajo sami doma večo ekonomijo ali pa takim, ki imajo veselje za svet, dovolj energije in so prišli do spoznanja, da ni ravno potreba za narod, da se valjamo vai v domačem pepelu. Gozdarska stroka je za Slovence še popolnoma odprta. Slovenskih gozdnih inženirjev potrebujemo prav krvavo na vseh naših političnih gozdnih uradih, agr. operacijah, domenah in deželnih vladah. Kajpada moramo pozvati ua tem mestu slovenske poslance, da se za\zamejo za nas, zakaj z žalostjo opažemo, da se Še to malo številce naših gozdnih inženirjev, ki odhaja sedaj z zemljedel. vi3, šole, seli rajše v tujine. Slovenske gozdne tehnike na Slovenskem seštejemo lahko na prste in smelo trdimo, da ;ih imamo več v tujini nego doma. i V vseh naših gozdnih uradih in pg«-. opera-jdjah dominiraj o zgolj Nemci. Kulturnim inžerirjem se bodočnost še le | odpira pri na?. Ljubljansko barje bo pohe-! b&valo, ko bo osušeno, stalnega kulturnega ; inženirja ; to je p^gej, ako se Loče, da bodo j imelo osuševalno naprave resen pomen za ' barjane. T adi uradi za egrarno operacije se ! morajo v kratkem reformirati, kajti priglašena so že veča agrarna dela in za ta bo 1 treba kulturnih inženirjev. Na Goriškem se ustanovi, po zatrjevanju nekega državnega i poslanca, v najkrajši dobi deželna komisija za agrarske operacije, in 1 tudi tu pridejo slovenski kulturni inženirji v poštev. Slovenski agronomi pa ne smemo retlek-I tirati samo na našo preozko domovino. Naše j želje morajo iti nekoliko dalje 1 Svoje prak-I tične poklice spravljamo lahko povsodi v ve-(ljavo; zato njal — nerodnega sluge, ki jim ne bo koristil. Mad-jarsko zaupanje do Raucha je torej podobno piramidi, ki stoji na svoji špici. La mala sapica in — prekucne se. Da bi pa Rauch užival neomajno zaupanje krone, na tem pa že moremo opravičeuo dvomiti. Ravno v včerajšnji ..Grszer Tagespost" čitamo, da je We kerle prejel z najvišega mesta strikten nalog, naj najdalje do jeseni napravi mir s Hrvati, ker ni v interem države, da bi na jugu monarhije še nadalje trajali abnormalni odnošaji. Torej Rauch vzdržuje abnormalne in za koristi države nevarne odnošaje ! ! Je-li i to izraz ueomajnega zaupanja ? ! Menda ne. Le drzna in skrajno tendencijozna interpretacija more iz dejstva, da bo baron Rauch odlikovan, izvajati zaključek, da je neporušen. Mari so redki slučaji, ko dobivajo oblastniki odlikovanja ravno tedaj in zato, ker — morajo iti! ! Morda pa je tudi ministerski predsednik Wekerle tako renomiral in grozil s pestmi na hrvatski straai le z namenom, da bi Rauchov polom in svojo blamažo v hrvatski politiki čim dražje prodal!! Moti se tudi v tem. Narod hrvatski je v zadnjih par letih prestal izkušnjo v ognu in ne bo hotel /. žrtvami na svojem pravu — blažiti Wekerle-Rauchove blamaže. Ogrska. Državni zbor. BUDIMPEŠTA 27. Zbornica je nadaljevala specij*lno debato o ! davku na špirit. Po kratki debati ie bil vsprejet $ 36 z spremembo, vsprejeto od ministerstva i?§ 37 in 38 sta bila V3prejeta brez debate. BUDIMPEŠTA 27. Zbornica je vspre-jela vse paragrafe zakonskega načrti o davku na špirit, s trm je načrt rešen tudi v pof drobnoatih. Tretje čitanje predloge be l>o vršilo na prihodnji seji v torek. Košut in Aehrentbal ? Neki listi so prinesli vest, da sa je minister za unanje stvari baron Aehrentbal dne 22. t. m. podal v Karlove vari, kjer da je im< i z ogrskim ministrom za trgovino Košu tom daljši razgovor, v katerem sta razpravljala o aktualnih političnih vprašanjih, ki se imajo rešiti na jesec. Od druge strani pa poročajo, da Achrenthal ni niti bil v Karlovih varih, marveč da je šel obiskat svojo rodbino, ki se nahaja v Marijinih varih. RUSIJA. Car ne pojde v Italijo. Turin?ka „Stampa" je Driobčila vest. da pride ruski car meseca julija na grad Rac-conigi obiskat italijanskega kralja. Italijansko ministerstvo za unanje stvari pa odlGČno de-mentuje to vest- Izjemno stanje. Iz Petrcgrada javljajo, d\ jo v mestu Nižnem Novgorodu, v tovarniškem okraju Sor-movo in v nekaterih krajih nižnenovgorodske gubernije za leto dni podaljšano izredao varstvo, v mestu in okrožju Homel ojačano varstvo. V mestnem poglavarstvu Nikolajev je b:lo izredno varstvo nadomeščeno z ojačanim varstvom. Drobne politične vesti, M o n s. S a r d i je odpotoval na svojo novo mesto v Carigrad kakor apostolski delegat. Dnevne vesti. Za odpravo smodnišnice pri Skednju. — Javili smo bili ž**, da so posl. dr. R y b a r in tovariši stavili v zbornici poslancev interpelacijo na ministra za deželno brambo radi odprave te smodui^aice. Interpelacija se g'asi : Že opetovano je bila c. kr. vlada toliko v tej zbornici kolikor direktni iz krogov prizadetega prebivalstva opozorjena na težke ue-priličnosti, spojene z nadaljnim obstajanjem smodnišnice v S. Pantaleone pri Trstu. Z ozirom na okolnost, da se v omenjeni zalogi neprestano nahajajo velike mccžine eraričnega smodnika, delajo od c. in kr. vojaške oblastnije največe težave gradnji [poslo-! pij na daljavo 760 metrov, ker uveljavljajo v smislu obstoječih predpisov prepoved gradnje. Ali ravno v okolici S. Panteleone so nav-tala v zadnjih letih številna in znamenita iedtutrijalna podjetja čemur'naravna posledica je močno in od dneva do dneva naraščajoče naseljevanje v tem poprej le pičlo obljudenem kra;u. Da je omenjena gradbena prepoved v največo Škodo ne le za udeležene posestnike ampak v obče za širjenje mesta tržaškega proti žavelskamu zatoku, to je jasno samo po aebi in je bilo pa c. kr. vladi v odgovoru na neko interpelacijo v seji dne 10. julija 1906 izrecno pripoznano in obljubljeno, če že popolna odprava, pa vsaj reduciranje množin smodnika, ki se imajo hraniti. Po razvoju mesta tržaškega izlasti pa po bližini pristanišča pri sv. Andreju navstane potreba prvega reda, da se omenjena zaloga smodnika skoro popolnoma odpravi, oziroma preloži. Podpisani si dovoljujejo vprašanje : Je-li vaša ekscelenca voljna izpOslovati, da se zaloga smodnika v S. Pantaleone čim hitreje odpravi ? Imenovanje. Višemu deželnemu sodišču kakor prezidijalni tajnik prideljeni dr. Tiodor Stega je dobil naslov in značaj dtželno-sodnega svetnika. Čestitamo ! Vesela vest. Tukajšnja „Trgovsko-obrtna zadruga" je kupila ravnokar dre hiši. Prva, namenjena za urade in „Trgovako-izobraže-valno društvo*', se nahaja v ul. Stadion št. 21, druga — v kateri bo prostor za ljudsko šolo v mestu in to morda že 3 prihodnjim septembrom — se nahaja v il. Acquedotto št. 22, a v stiku z ono prvo. Z ozirom na to. da se v minolem letu ni moglo dobiti potrebnih prostorov za prepotrebno šolo, kakor tudi z ozirom na bližaječe se odpretje nižje slovenske trgovske šole, je ta korak „Trgoveko-obrtne z=druge" največji pomen za njo samo in pa za našo narodno stvar. Sedaj je torej omogočeno, da se izpolni vroča želja mnogoštevilnim stari še m. ki so leta in ltta prosili in zahtevali slovenske šole v sredini mesta! S prihodnjim šolskim letom se že lahko oddajo tri, za šolo odgovarjajoče sobe. Z naslednjim Jetom pa d»akrat toliko in — več ! Srce mi je zaigralo od radosti, ko sem od kompetentne strani dozual to za vse trž. Slovane radostno vest. Osobito je bilo hudo meni in vaem onim gospodom, ki so minolega leta obleteli vse mesto, iikaje primernih prostorov za odpretje šolskih vsporednic. Posrečilo se je bilo (iu ua tem gre topla zahvaTa „Trgovsko-izobra-ževalnemu društvu") odpreti le I. dekliški razred. Drugih prostorov ni bilo možno dobiti! — Sedaj bodo vsaj nekatera naša društva ozToma zavodi pod lastno streho, a bodočnost pomore še drugim. Živela „Trgovsko-obrtna zadi uga", ki nam je preskrbela prostore za. narodno šolo in to v sredini mesta — med zelenjem ! Naroden oče. Zopefno usiijevanje Nemcev na tukajšnjih c. k. uradih. Piejelt srno: Fri carinskcm uradu v Trstu je spopolniti mrsto višega nadzornika ali p^dravnatelja. Čeravno j3 za co mesto popolnoma sposoben uradnik, ki to službo že 2 leti nadomestovaje opravlja vestno i:i v p->p?lno zado?oljnost vseh strauk, 52 vendar za kulisami nekaj godi, kar bi pa za naše Primorsko ne bilo nič novega. Za rečeno mesto hočejo menda imenovati uradnika tujca, ki ne umeje druzega, nego bla žene namšćine in je že iz tega obzira nesposoben za to mesto. Omenjeni nemški uradnik, ki je bil svo-ječasno prišel z Danaja tu sem na škodo domačih uradnikov in ki je v trgovskih krogih predobro poznan in sploh nepriljubljen, je ob vsaki priliki skušal zasesti kako bolje mesto. Tako se mu je posrečilo, da je vlovil mesto potovalnega nadzornik«, vsled čeaar je zapustil Trst v popolno zadovoijnost vseh, ki so bili ž njfm v dotiki. Sedaj, ko se je odprlo gori imenovano mesto, bi rad tudi to zasedel, in ni izključeno, da se mu to posreči, ker ima protekcijo toliko tu na direkciji, kolikor gori na Dunaju. In to le zato, ker je Nemec! Obžalovanja vredno bi bilo, ako se to zgodi. Energično treba protestirati proti temu, da bi se nam nastavljata uradnike nezmožne deželnih jez'kov, osobito pa, ker je i tu dovolj povsem kvalificiranih uradnikov. 1 Posebno pa mož, ki že upravlja to slu/bo, t vešč deželnim jezikom, v službenih cbzirih ; popolnoma zmožen in vsestransko priljubljen, bodi pri uradnikih, bodi trgovcih. Priporočamo torej g. dvornemu svetniku Rottiai-ju, naj bo vesten in naj preJIaga tega uradnika v imenovanje, ker mu to gre po službeaih letih in je že do sedaj pokazal svojo popolno sposobnost za to mesto; ne pa nemškega Benjamina, kije mlajši od vseh pro silcev. G. dvorni svetnik naj zabrani vsako protekcijo in usiijevanje tujcev na škodo tukajšnjih uradnikov, ki tudi te?ko in dolgo čakajo na imenovanje v viši činovni razred. Pomisli naj, da bi bilo po takem krivičnem imenovanju tujca, zapostavljenih in materijelno oškodovanih več uradnikov ! In to le radi toliko priporočenega, — a za tako mesto nesposobnega Nemca. Priporočamo tudi gg. drž. poslancem da zaprečajo tako usiijevanje Nemcev in sploh jezikovno nezmožnih uradnikov na tukajšnje c. k. urade. Naša iolska mizerija. Otem se v zdnjem času zopet mnogo razpravlja. Kaso veseli smo bili, ko je minolo jesen ob otvoritvi parlamenta prinesel |brzoj ves, da je v proračunu slovenska šola. O sedaj : kakšno razočaranje ! Proračun vsprejet, a še ne vemo nič pozitivnega, |kaj bo z našim šolskim vprašanjem. Da se temu odpomore na kakšen način, se v kratkem skliče stariše na posvetovanj 0 nadaljnem postopanju. Doba dveh mesecev šolskih poCitnic bodi doba neprestanega dela za dosego naših zahtev. Ta dva meseca moramo porabiti, da se trdno združimo in pripravimo na končni boj, v katerem naj zmagamo ali podležemo. D i o n i b. Izlet „Tržaškega Sokola' v Devin se bo vršil v ponedeljek dne 29. t. in. z brzi m parni kom „S. Q i u s t ou in ne s par-nikom „CapodUtria" kakor je bilo prvotno objavljeno. Prvoimenovani parnik je najboljši koperske parobrodarske družbe. V Devic u 1 javna telovadba združena s koncertom in plesom. Na parniku in na veseličnem prostoru bo svirala godba bosanskega peš-polka št. 4. Pri povratku ae bodo prižigali krasni krasni umetaljni ognji. Voznina tja in oaza: 7. vstopnino na veselico vred 2 K, vstopnina na veselico 50 st. Odhod od pomola sv. Karla točno ob 3. uri pop., na parnik Ik» dovoljen vstop od 21/* ure pop. naprej. Odhod od Devina točno ob 9. uri zvečer. V proslavo spomina Godina Vrdelskega Kakor smo že javili, se ustanovi na Vrdeli pri sv. Ivanu poseben odbor, ki bo skrbel za primerno proslavo stoletnice rojstva tega znamenitega okoličanskega rodoljuba pisatelja in zgodovinarja. Sestanek v naui^n izvolita tega odbora se bo vršil jutri v ponedeljek dn>-29. t. m. ob 6 uri zvečer na Vrdeli v prostorih „Konsumnega društva Vrdela". /e'eti je, da se čim več rodoljubov ne le z Vrdele, ampak tudi od sv. Ivana, a po možnosti tudi iz drugih krajev in iz mesta udeleži tega se3tank». Danes otvori akad. fer. dr. „Balkan"' ljud ko knjižnico v Bazovici. Vsakdo, ki se zanima za stvar, naj poleti v Bazovico, da tem slovesnejše praznujemo otvoritev. Začetek ob 6 uri zvečer. Zbirališče pri IJ )33etti-jeveni spomeniku ob 39/4 pop. čim več nas bo, tem lepša bo elavnost sama. Pri otvoritvi bi prodavat društveni predsednik o pomenu ljudskih knjižnic, potem pa bo sledila prosta zabava. Permanente. V iz-ožbi tukajšnjega društva umetnikov (Circolo artistico) imamo prilik-» občudovati najnoveje delo našega slovečcga Rendića, katerega spretna roka se tu odlikuje v najpodrobnejših potezah. Doprsna broneova soha predstavlja načeltika občine Voloske. našega dr. Andreja Stangerja ter izraža živo vse to, kp.r je videl na njem umetnik in mislec Rendić. Bosanske cigarete s6 s 1. julijem za i stotinko pedraže. Ob enem prid? v promet nova vrsta cigaret pod imenom „Vrbaau, ki bo stala po 1 stot. _ Pozor Rojančanke ! Odbor tržaške žensk • podružnico družbe sv. Cirila in Metodija vabi uljudnu vse rodoljubne Kojančanke na važen sestanek v sredo 1. julija ob uri pop. v dvorani „K o n s. d r u š t v a v Rojaau. Pričakujemo, di se na^e zavedne Rojančanke polnoštevilno udeleže tega sestanka. Dan 5. julija, dan našega slavljenja bliža se brzih korako?. Lepi prost ri ,.Narodnegi doma'* pri Sv. Ivanu so žj vsi prenovljeni, a dražestne eospice svetivan^ke hočejo leto* same preskrbeti, da se oliči prostrani vrt in ozaljsa vhod v prijazen pozdrav do?iliin gostom. Čitalnica šentjakobska bo skrbela za ubrano petje. A kakor je že davna stbroslevanska navada, tako so bo tudi ta slavnost dovršila s plesom, mosto kresov pa bodo goreli u metalni ognji. Sleherni bo tudi hotel pri srečo-lovu poskušati svojo srečo. Zato prosimo vrle slovenske gospe, da nam pošljejo v to svrho kak mali dar ! Otroška vesolica v Rocolu. Opozarjam > občinstvo, posebno pa naše R^colčane. da bo vi šila danes ob 5. uii popoludne veselica v prostorih otroškega \rtca v Rocolu. Pridite, da se prepričate o napredku svojih otrcčč jv in da so uverite. kakih sadov prinaša poštena narodna vzgoja ! Izlet' Tržaškega Sokola v Devin se br> vršil jutri, praznik sv. l\ tra in Pavla s brzim parnikom S. G i u s t o iu :.e s parnikom „Capodistria" kakor je bilo opeto/ano javljeno. V Devinu se bo vršila javna telovadba, pri Lateri nastopi niočn.i četa Sokolov in prvikrat ženski oddelek Tržaškega Sokola. Godba bosanskega peV polka št. 4. t.ira na parniku. pri veselici in k plesu, ki se bj vršil v krasnen odprtem restavracijskem salonu. Voznina za tja in nazaj z vstopnino na veselico vred 2 K. vstopnina k veselici 50 st. Odhod od pomola sv. Karla točno ob uri pop. Vstop na parnik je dovoljen od 21/* U1'e P°P* hod iz Devina točno ob 9. uri zvečer. Na povratku se bodo prižigali krasni umetaljni ognji. Izlet v Devin. Opo arjamo si. občinstvo da vozni listki — vstopnice za izlet so v predprod'tji v slovanski knjigarni J. Goren cc in pri vratarju „Naro lne»a doma'* (glavni vhod). Veliko te | ih je že razprodalo, torej kdor jo namenjen v ponedeljek v Devin naj naj se požuri. Tržaška mala kronika. Velika nezgoda na državnem kolodvoru I v Divači. — Dva delavca težko ranjena. Težka nezgoda se je včeraj z;utraj pripetila v Divači. Na onem kolodvoru južne železuice, sta bila vslužbena kakor težaka .Tosin Stok. star 32 let, in Kari Stok, star let, oba oženjena in stanujoča v Povirju. Oba sta včeraj zjutraj ob 7. uri delala na progi pri kolodvoru. Nista pri tem zapazila, da so 6e bližali njima nekateri vagoni, premika ni od drugih delavcev, Na enkrat sta bila oba stisnjena med vagoni, ki so Btali na progi, in onimi, ki so se urno približali. Krik bolesti in obupa je zadonel po zraku. Prestrašeni so pritekli drugi delavci na mesto nesreče. Oba ponesrečenca sta bila izvlečeca izmed vagonov v groznem stanju. Po najnujnejem lečenju te strani tamošnjega zdravnika sta bila položena v kupe vlaka, ki je ravno odhajal v Trst. Na tukajšnjem kolodvoru to i akali strežniki javne bolnišnice z dvojimi nosili, s katerimi so ponesrečence prenesli v bolnišnico. Dočim niso poškodbe Jo3ipa Stoka posebno te/.ke narave (bržkone se mu je strla leva lopatica in dobil je razne bunke po vsem telesu), se je Karlu Stok zlomila hrbtenica, radi česar bržkone ne bo okreval. Ob?a3t poizveduje, komu je pripisati krivdo na nezgodi. — Mladinoljubna babica. Josipina Fara, stanujoča v u1. Madonnina št. 14. je šla včerai ovadit na policijo, da je babica Antonija Scabar, stanujoča v isti hiši, pretepla njeno malo punčiko, komaj štiri mesece staro, ker je njeno javkanje motilo spanje babiCino. Lepa babica, ni kaj reči! Samomor. Predsinočnjem so bili domačini Antona Cernigoja. starega 39 let, sta-nujočega v ul. Scoglio št. 1013, v skrbeh radi njegovega čudnega obnašanja in zaprosili e:> zato pomoč od g. Trevesa. Ko je prišel g. Treves s strežnikom, so pokazali mu sobo, kamor se ie Cernigoj zapr'. ne da bi več dal duška od sebe. G. Treves je poskusil ulooiiti vrata, a ta so bila zaprta cd znotraj. Vstopil je zatorej v subo sko7.i okno. Sirašen prizor se mu jo prikazal. Čeruigoj je ležal na tleh v luži krvi ; v grlu so mu tičale vilice. Goltancc je bil ranjen in to je pro-vzročilo smrt. Prišli so v sobo tudi domačini; prizor ki se je ta odigra?, je nepopisen v ovoji neskončri žalosti. Stvar je bila takoj naznanjena policijskemu ravnateljstvu in prišla je na lice mesta sodna komisija. Cernigoj je zapustil vdovo s tremi otrc-čiči. Obupen čin daje se razlagati le na podlagi hipne blazncs-i. Padel je z visočine 15 m9trov. Kotlar Isan Povk. star 26 let, oženjen, stanujoč v Ro'anu št, 7, je delal včeraj na mostu, Tdignjenem 10 metro7 nad zemljo cb po-bovju parnika v gradnji na Ij'>&y d oveni arsenalu. Na enkrat je zgubil ravnotežje in telebnil dol na tla. — Zlomil si je desno nog o. Dali so ga prenesti v IV, oddelek jnvne bolnišnice. Loterijska številke iz/rebane dne 28. juni ja 1908. Dunaj 78, 66, 2, 38, 79. Gradec 54. 57, 64, 82, 4. Smeinlca. Medsebojni ozir. Žena (ob ■;. uri po noči): Ivadi tebe nisem mogla pet ur zaspati. — Mož: No, in jaz sem pet ur v krčmi računal, da boš zaspala. Koledar in vreme. — Danes: III. ned. j.o Bink. — Jutri : Peter in Pavel apost. Temperatura : včeraj ob "2. ari popoludne -fr- 23 Ceis. ^r&uae včeraj : lepo. Vremenska n^pevud na Primorskem: Kepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Tempe-jatura narašča. Vreme stanovitno. Društvene vesti. ,Lepa Vida" se vprizori danes v odprti dvorani „Narodnega doma1* v Barkovljah, — Naznanja se obenem s!, občinstvu, da je prev-7 1 ulego Alberta v zadnjem trenutku gosp. » g. Tuscher TRST uiica della Caserma štev. 13, II. nadst. V mirodilnici Mario Ferlin sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal ulice deli' Istria, blizo šol .lobi se VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, >IP ŽEBI.JEV, PETROLEJA, žveplo in modra galic. žvepla I. vrste elasttca za cepljenje trt in Hpecijalitetn. aođilnl praaok za pitanje svinj, krav, konj. Itd. l«k Dr. THNKOC2Y-ja v LJablJanl. Prodaja n.i .Irolmo ia >let>e z zeleno nuno, ka-kor varstveno znamko Edino pristen je Thierryjev balzam Najmanjša pošiljatev I2 2 ali 6 1 ali patentovana potna steklenica K =; — THierryjevo centifolijsko mazilo ^p; ljatev 2 dozi K 3 60. (Povezek zastonj). Splošno priznani kot najboljši domači zdravili proti želodčnim boleznim, rezalici,kašlju, zasliženju, vnetju, poškodbam, ranam itd. Naročila in denarne nakaznice naj se naslovlja na A. Tkierry - lekarna - angel j varuh v Pregradi pri ltog. Slatini Zaloga po skoro vseh lekarnah kakor tudi pri FRANCESCO NIELL - TRST Fran Žagar Odprla se je v ul. Gaspare Gozzi 1 MESNICA s prodajo konjskega, mesa Pozor! Oni, ki čita časnik. Velika prilika. ZA eiNKOŠTNE PRAZNIKE 1908. Vsi botri in matere, ki birmajo, naj pridejo predno kupijo obleke v prodajalnico zgotovljenih oblek v ulici Arcata štev. 1, nasproti gostilnici .AirAntico Ussaro*. Od 1. maja naprej prodajajo se vse obleke z velikimi popustili, in sicer toliko barvane in črne obleke za moške in dečke, kakor tudi vse blago za obleke po meri. Vzorce pošlje brezplačno. Okoristite se vsi od te prilike. Udani VITTORIO PISCUR. priporoča svoj □ Prodajalnico jestvin in zalogo plittovih mrežic ulica Commerciale 15 Ima na razpolago yIco lastnega pridelka, teran in belo vipavsko. Razpošilja proti povzetja pakete po -"> ki? vsakoršnega jestvlnskega bla;a : kavo čaj, riž, testenine, olje itd. GUERIN0 MARC8N :: ulica Tivaraella štev. 3. : : Priporoča svojo zalogo oglja in drv | kije vedno preskrbljena z najboljšim kran -skim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 l GflLPERTI - Trst, Barriera 13. Skladišče bluga moške obleke za sezono pomlad-poletje. Podvlake in drobni predmeti za krojaro moških oblek v bogati i/ber lil ago in hlače zgotovljene platnene za delavce. Srajce vsakovrstne za moške. Ovratniki, Mapeetniki in ovratnice v veliki izberi elika i/bera uajfinejega nelirja /a srajce. n perkala in bat i nt a zadnje novosti. Uago /.ii 7.1'uskc obleke v bogati izbori. Sprejme se naročila po meri. — Cene /merne. — Na željo se pošlje u/.orci' brezplačno in prosto. P[ttcnine bele in barvane za moške, ženske in otroke. No gorice bele, Orne in barvane za moške, ženske in otroke. katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. A. SEMULIC Bogata izbera pohištva in tapecirar. delalnica Trst, trg Belvedere štov. 3 Pekarna Gh Majeršič, katera se je nahajala do j sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare št. 10. — Prodaja vedno svež kruh j prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo: vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. j Trgovsko-obrtna lairuga v Trstu po S. Francesco d' Assisi šf. 2, 1. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04. Poštno liranilničnt račun 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi ee ni član, in je obrestuje 41 o 2 0 Sprejema tudi vloge po i K na tedentako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hran. knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Maijna foiasnila 58 dajejo ? uradu med oradainn arami, fc so; od (Mamili od 9. do 12. aoiiol. in od 3. do 5. pod. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovarta zadruga z neomejenim jamstvom. ■MHnMMHI A EDINA HLADILNA PIJACA JE : Sumeči oftti*a.t IsIHIIkfel Šumeči citrat ..Zinili** od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lasinosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilno pijačo. NB. Sumeči citrat Zirilli" je na prodaj samo v sledečih mirodilnicah : Cilia. Ernest Alessio. Alojz Battistutta Risiacb, Ilolle, Brachetti, Her tolo, Brusadin, Brusini, Cumar, Dapretto, Demenia, Dftaitrievich. Fornasari, Gatter. Giaschi, Gliascheg, Gnarini. Kime/., Krasna, Ltvagna, Xa-^elschmit Pasco Petronrv Pettoricli. Poronat. Rizzoli. Rutter, Scussinegli, Skok, Toso, Ursich. \\ urer, Zadnik. Zermtz, Larzenov. Zu> pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena i&S druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno ~ '' za.arovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S LAV1J A" vzajemno zavarovalna banka v PRAGI Rez. fondi: 38.242.074-78K. Izplačane odškod. in kapitalije 91,936.993 72 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nsše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje generalni zastop v Tjubljani čipr pisarne so v lastuej baučaej hiši. v gospodskih ulicah it. 12._ ■■■■■^^■■HHBHBHHKBHHHI Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. jj Uživa najboljši sloves, koder posluje. § Dovoljuje podpore v iz čistega dobička izdatne narodne in občnokoi istne namene, •: Na ulici v Londonu. | Usoda, ali bolje rečeno : hrepenjenje po | lepši bodočnosti me je privelo na mejo Belgije in Nizozemske, da proučim, kar smatram potrebno za bodočnost. Živim v Koliou ob Renu in ob bickoŠtnih praznikih sem poletel v London. Življenje na ulici londonski verao načr-tati ne znam. A domneram se, da tega ne zaa nikdo tako, da bi si čitatelj iz oriza napravil jasno predstavo. Življenjena londoski ulici S3 mora videti iu potem se šele umeje zakaj Angleži ponosno nazivajo svoje g'avno mesto središčem sveta. Posku9;in narisati samo nekoliko utisov, ki so jih vzbudile v meni londonske ulice. London ima na ulici nekatere posebno tipične osebe, ki so nam, pripadnikom „kraljestev in dežela v državnem zboru zastopanih", popolnoma neznani. Takšna oseba je v prvi vr«ti prodajalec novin. Po večini so to dečki, ki so vrlo gibčni in imajo jasen glas. Tudi ca ulicah odmeva neprestano njih vpitje, posebno v dobi, ko izhajajo nekateri važnejši listi. Dečki se ne trudijo preveč s pismen-rovanjem imena novin: vsaki časopis ima ktkšno pomembo samoglasko v svojem imenu, ti jo prodajalci neutrudijivo izklicujejo. Ob-čiasho pa je temu načinu popolnoma navajeno in umeva prodajalce. Tako na pr. ,.Ai;, ki ga prodajalec kriči pešcu naravnost v uho, pojenja „Star", glaska „O" potaenja „Globe" :td. Samo vzneseni dnevnik „Times14 čegar opekasta stavba posebno pade v oko izmed dolgočasnih ft«;ad Qaeen Street-a (Kraljičina ulica), sa izogiblje pouličnemu ropotu in nima lakšnih klicarjev. Ne potrebuje tega. Njegova predija je osigurana vsled njegove kakovosti, in zato ker spada v Angliji k dobremn tonu Laročati in citati -Time*". Od le brezmejne svobode kolportaže pa nimajo dobička listi angleških delavskih krogov. — Angleški delavci sploh še nimajo dnevnika; samo štiri tednike, katerih vsak spada drugi frakciji angleškega socijalizma, razglašajo socialistične nauke. Ali tedniki se ne izklicujejo tako kakor dnevniki na ulicah. Nedavno se je vršil v letoviščnem mestu Bath shud arg'eških strokovnih organizacij. Ob priliki tega shoda se je vršita v mestni liši v Bathu seja, na kateri je polčg vseh pozna-nejših oseb strokovne organizacije imela spregovoriti tudi lady AVar^vick, krarna so iodnica angleškega kralja, ki je členica socialistične stianke in deluje za stranko s peresom in bešedom. Lady War\vickova pa je zbolela ter poslala mesto sebe na sejo dopis, v katerem se teši z nadejo, da bo tudi angleško delavstvo imelo kmalu svoj dnevnik, ki se bo v kratkem lahko kosal z beroliaskim rVo: vrarts". (Največji socialistični duevnik). Slučajno sem naletel na nekatere angleške socijaliste ter govoril o tem. Vsi so bili edini v tem, da so to iluzije, katerim izpolnitve ni možno pričakovati v bližaj bodočnosti. „Ni denarja za početek**. „Koliko potrebujete za to vprašal sem. , , „200.000 liber (4,800.000 K)* ]e rekel eden. „Vsaj 300.000 liber" je rekel drugi. — Oba uradnika organizacij londonskih, vrlo dobro seznanjena s tiskovimi razmerami. Navajam to kakor primer, koliko stane ustano vitev dnevnika v Londonu. Ali — zašel sem nekoliko. Prodajalci na londonskih ulicah imajo sp'ioh znamenito, vsaj za prodajalca znamenito posebnost: izdatne glasove, katerim nikakor ne prizanašajo. Še markantnoj še nego pri prodajalcih novin, je to pri prodajalcih sadja. Kaj se ti nakričijo čez dan, je naravnost strašno. Zasledoval sem nekoč nalašč enega čez pol ure — ta človek je brez prestanka kričal visokim, pronikavim glasom. In ni prestal niti tedaj, ko je prodajal. S kupcem ni pri tem govoril, kričal je naprej. V tej stroki pa vlada znatno tekmovanje, tako, da drug Ee trudi prekričati drugega. Odlikovala se je v tem posebno prodajalka, ki 6e je gibala vedno v bližini Charing Gro33 Station, kjer prihajajo v London tujci, vozeči se iz Dovera. Dobiček prodajalcev sadja ne more biti dosti znalen in je v re3nici težko zaslužeo. Kar na londonskih ulicah preseneča tuje«, je neizrecna živahnost, ki vlada na njih. Osobito na ulicah, vodečih v City, notranje mesto, mesto trgovin in bank. In posebno v jutranjih urah, ko osebe, zaposlene v City, gredo na delo. Ko sem prvič ob 9. zjutraj utal poleg London Bridge (londonski most), vrtela se mi je glava v pravem smislu besede. Mestni bregi na južnem toku Temže, izbljuvajo naravnost svoje prebivalstvo v srednje dele mtsta. Oba široka hodnika mestu sta nepretrgana veriga človeških trupel, katerih nikdo ne gre pečasi ; vsak hiti. Sr-e dina mostu, ki je odmerjena vozovom, je nabasana štirimi vrstami vozov, od kater.h tri vrste vozijo v notranje mesto in ena ven. Je naravno, da je s tem povzročan šum in ropot, ki omamlja tujca popolnoma. London Bridge je za tujce, ki bi radi spoznali London po straci njegovega produktivnega življenja, nekakšen magnet. Ndkolikokrat pritegne tujce k svojemu hrušču ; in vrlo dolgo traja, da se ćlovt k navadi na to v toliko, da to živo verigo ljudi ia vozov pušča mirno mimo sebe pešačiti in vozariti. Takšen trušč in Sam pa r.i s::ino gospodar londonskega mostu in okolice. Tudi diugi deli so polni peklenskega ropota. Enkrat sem stal pred 9. uro na Oxl'ord Sireetu, po priliki tri četrt ure daleč od Citv, t ulici, ki spaja z notranjim mestom elegantne zapadne dele, in naštel sem v petih minutah 142 vozov, ki so samo v eni smeri švignili mimo mene. V drugi smeri jih je morda Švignilo tudi toliko. Nekatere ulice in prostori pokazujejo prav izredno gibale. Tako n. pr. Upper Themse Street, ki se razpenja vsporedno z Temžo; tam se koncentruje ribji trg. Sel sem nekoč tja ob sedmih zjutraj. Ker začenja trg že ob petih zjutraj, je gibanje že nekoliko utihnilo. Ali za tujca je bilo le doBti znatno. Ozka in neravno čista ulica je bila v pravem pomenu napolnjena kakor s čebelami, kedar rojijo. Za trenotek sem jih osumil, da so se ▼si dogovorili, da me bodo suvali. Drud dražega sploh ni Eunil, da-si so vsi letali kakor b'azni ; v mene pa je sunil vsakdo, menda ker sem šel prepočasi. Na v6ej ulici nisem videl druzega, nego same zaboje, ki so jih nosili ljudje na glavah; nosili so jih iz tržnice ia v tržnico ; na močnih vrveh so potezali zaboje v zrak, druge spuščali na ulico; kamor je segalo oko, sami zaboji. A človek, naj bi pazil samo, da mu katera ne zleti na glavo. Bil sem v resnici vesel, ko sem prišel iz tega blodišča ven, da-si od ribjega trga nisem videl prav ničesar. Tudi drugič se mi je tako godilo. Še le na tretjem obisku sem spoznal, da se ti ljudje niso zarotili proti meni, da me niso namenoma obdarjali sunki in me božali ped rebra, ampak da sem se jaz sam vpletal vsem na pot. Tako se je eodilo v ostalem tudi drugim ki so si poiskali ribji trg, da-si se navadno posetniki Londona izogibajo takšnim krajem. Drugačno zopet je življenje pred angleško banko; drugačno v Uhitechaplu; drugačno v ogromnih dokih in pristaniščih londonskih. Ali to spada že v območje druzega podlistka. — F r a n i o Krašovec. V povzdigo planšarstva na Goriškem. X Novi deže!ni zbor se bo bavil z zakonskim načrtom v varstvo planin in pozdigo planšarstva, kateri mu je doposlalo namestni-istvo. Glavne poteze tega za nase hribe jako važnega načrta so : Za časa, ko stopi novi zakon v veljavo, morajo obstoječe planine ohraniti svoj planinski značaj, ravno tako one, ki se po zakonskih določilih vstanove na novo. Piedelovanje planinskih tal, ali delo istih v drugo obdelovano vrsto, kakor tudi vea pravilnemu gospo darst u nasprotna početja ali opuščanja, ki so nevarna bodočemu obstoju planin| so prepovedana. Izjemoma, in sicer v nujnih slučajih, ali, ako to zahtevf-jo narodno gospodarski interesi, more planinska komisija, ki je sestavljena Iz dveh zastopnikov deželne političee oblasti in dveh zastopnikov deželnega odbora pod predsedstvom voditelja deželnega oblastva ali njega namestnika, zasiišavši okrajno politično oblast in planinski odbor dotičnoga okraja, kakor tudi planinski svet, dovoliti lastniku planine, da se planinam odvzame planinski značaj in se predelajo v drugo ob delovalno vrsto. Za vse občinske in skupinske planine mora lastnik sestaviti gospodarski načrt in upravna pravila, ki jih ima predložiti okrajni politični oblasti v odobritev. Gospodarski načrt mora obsegati ves dopustni pašni užitek, ki se je dopoznal na podlagi trajnega dohodka, nadalje podrobne predpise o obsegu, kraju in o načinu vživanja. V gospodarski načrt je vsprejeti posebno določilo o oskrbovanju planinskega gozda in njega ločitvi od planinskega pašnika, o dopustnosti paš3 v gozdu, o potrebnih napravah za zavarovanje in oskrbe planinskih tal in za boljše oskrbovanje planine. — Upravna pravila imajo obsegati podrobna določila o nameščanju in pravicah upravitelj-stva o pravicah in dolžnostih deležnikov ali upravičencev do uživanja. Podrobna določila o vsebini gospedarakih načrtov in pravil Be izdajo ukazoma. Gospodarske načrte občinskih in skupčin3kih planin kakor tudi upravna pravila ]e pregledati uradoma vsakih deset let. S cer so pa vse pre-membe načrtov in pravil podrejene odobritvi okrajnega glavarstva. Ako se niso sklenili posebni dogovori zaradi izbolj še valnih naprav, ki so se izvršile s pomočjo prispevkov iz javnih razlogov, morajo vsakočasni lastn ki ohraniti te naprave za vso dobo, ki se je v to določila ob podelitvi podpove z ozirom na dovoljeno svo'o in na pomen naprave. Da bodo vse planine v deželi ia njih obrat razvidni, vstanoviti je pri vsakem okrajnem političnem oblastvu planinsko knjigo. Pri vsakem okrajnem glavarstvu se u-.ta-novi planinski odbor iz izvedenih oseb dotiČ-nega okraja. Kakor prideljeni strokovni svet deželne politične oblasti posluje planinski svet, v kateri se pokličejo zastopniki deželnega odbora deželne politične oblasti in strokovnih skupio. Planinski svet se peča posebno s pre-sojevanjem prošenj za podpore iz javnih zalogo? za izboljšanje planin. Okrajna politična oblast se peča z nadzorstvom nad izvrševanjem gospodarskih načrtov in pravil kakor tudi nad vzdrževanjem s pomočjo javnih zalogo v izvršenih izbolj sevalnih naprav. V ta namen se poslužuje za neposredno nadzorstvo planinskega nadzornika in okrajnega gozdnega tehnika kakor strokovnega organa. Za prodajo in obremenitev kakor tudi za delitev družbioskih planin treba dovoljenja deželne politične oblasti, ki zaslišijo planinski svef, — Vse prestopke kaznuje okrajna politična oblast z denarnimi globami od 2 do 1000 K; v slučaju neiztirljivosti s primernim zaporom; zaporna kazen ne sme prekoračiti dobe šestih tednov. Denarne globe se stekajo v planinski zaklad, ustanovljeni v planinske namene. Ta zaklad oskrbuje deželni odbor. U NOVA SLOVENSKA £ : knjigovežnica : Uljudno ca/naujam *lav. olifrnstvu, p. n. uOittl!-si »u, krajciin $ol?kim svetom in So!, vodstvom, Ci. duhovščini kakor tudi raznim čitalnicam iu ljudskim knjiiui.-nm, da sem otvoril svojo i t i t i i i i i i i i knjigoveznico TRST, ulica Cecilia št. 9 Izvršujem v=a dela oi priprostih do najtinejiih. Postimo solidno in ceno vezanje kniig za šolske, ljudske iu l.n* knjižnice «r čitalnice. Vrzauje raznih zapisaikor, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje raznih del, ki spadaj > v knjlgoveJko stroko Za-uauja naročila izvr*ujeai solidno in točno. Anton Repen še k, knjigovez. Slav. društvom, korporacljam itd. se najtopleje priporoča „garkovljansko godbeno društvo" pod vodstvom kapelnika g. Majceua za sviranje na veselicah TOVARNA dežnikov francesce Zanetta TRST, Piazzetta S. Griacomo 1 - Corse Izvršuje se vsaka poprava. Cene, da se ni bati konkurence. -—-: Odprla se je gostilna „Alla Sanita" vis a-vis Lloydovi palači. Mr Največji komfort Vino, pivo in izvrstna kuhinja. __y Svoji k svojim ! Svoji k svojim! Zglasiti se je pri kapelniku g. Ferdu Majcenu, Škorklja 542 ■■■■■aHHHaMBB \ovi salon - »r originalnih modelov MoMvzaps^UospoleinoMe. Pranje in okra5enje klobukov, kakor udi preskrba modiatinjam. de G-regorio Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. nadstr. xxxxxxxx^xxxxxxx Odprla se je nova .Kavarna Trieste' v ulici del Belvedere št. 47 ki je popolnoma na novo rimodernirana ia umetniško dekorirana. Na razpolago P. N. občinstva so edino v tej kavarni za ves ondotui okraj na razpolago naj-razneji slovenski, italijanski iu nemški časopisi, kakor tudi vsi ilustrovani listi. Postrežba točna. — Cene zmerne. XXXXXXXX)KXXXXXXX N0VA / prodaja In ica \ //Xu zlatenine in \A |l švicarskih ur \\ JOSIP OPPENHELM fl Yvv B TRST ■ / Vekoslav Plesiiičar ulica Giulia štev. 29 • • • • • • Zastopstvo tefcieuin „Pekatete" vžigalic dr. t>v. Cir. in Melodija ter raznih drugih predmetov. trgovina jestvin, najtocneja postrežba. — Razpošiljam blago po po vsej A vatro-Ogrski od 5 kg naprej. — Zahtevajte cenik. Prodajo se plodonosna jajca :: (za podlaganje) velikih kokoši, okusnega mesa ter dobrih nosilk. Na razpolago so sledeče pasme: Plymouth, Roks eueoli, Arpingston Ftilvae, lele Wyan-dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti'' pod št. 637. SLOVANI ! P°dPiraite samo sv°i* narodno podjetje J^U/J^j f SLOVANSKO KNJIGARNO .n PAPIRNICO JOSIPA GORENJCA, Trst, Ul. VuldlriVO 40. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v/. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi ia asfalta in ka trama, opolzla olj s, mest xa stroje, mašila sa vozove, priznano in najbolje znamko (registrirane) mast sa vagone, mast-vaselina za koše, mast za orožjo, voičilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfafcone) pri Trstu. Crrossol i v - ; - . . \ V-? | -, ' - j * ^ip . ■. .v - •r • t : - . , , rf » liA I ■----V-' • .. • ---> Kdor nar j e v liteva? kupiti za 6 vi-paket, naj za- đsoretnl popir u omlte Ottoman ii OTTOMAN IVAN GUTTMANN - mizar _______ Trst, ulica del Rivo 10 prevzame vsakovrstno mizarsko delo. CENE ZMERNE. — V dobroznani žganjarni — FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar št v. 1 s podružnico: v ulici Ghega štv, IO dobijo ae veano pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec : : kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. •s* ■ tf\ i ifoiDmarje I atane mali poltni zabojček dobro *i'r»Lf-g.« mUa : vijolica, vrtnioa H^J liilja f. dr. — PoSiljatfc* po poStneoi porzetju EOHEMIA PARFUMEEIE Bođcnbaoh a £ Welobor 240 Pozor Slovenci! Edina prilika ! V. Dobauschek TKST, ulica Glosue Cardueei 11 (prej ulica Torreiite) TRST Velika zaloga zgotovljenih oblek za moške in dedke 0V kakor tudi perila in vsakovrstnega oblačila za moške. Vsled postopne sezone prodajam vse blago, ki je imam v zalogi po jako znižanih cenah. Izvršuje se naročila za moške obleke po merL Zaloga črnih klobukov za moške. Govori se slovensko. V prodajalnlci jestvin in Itolonijalncga blaga Vekosl. 5tepančic TRST, Campo San Giacomo 20. TRST dobi se VELIKA IZBERA testenin, moke, olja in vinskega cveta po cenah, da se ni bati konkurenco Pošilja ae poštne pošiljatve po drželi Armaiido Censkj • • Krznar, Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvafnica in izdelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Shrani se črez poletje kožuhe ter se garantira proti moljem in ognju. Prodaja kap za civilne ter uniforme in potrebščine za vojake. Samo Si. 1.50 acetilenske svetilke za obesiti v vrtih aH pa postaviti na mize. Manjši stroški nego ■ petrolejem. Prodajalnica lončevine AVANZO. ulica Nuova št. 38. NOVA peta m iMIMm se je odprla dne i. oktobra v ulici Montorsiiio štev. 7, Kojau. Dobi se vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja iuoke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi-Ukotiuov. Postrežba na dom. Sprejema se domače pečilo. — Priporoča ae za obilni ob sk SVOJI K SVOJIM! JOSIP MREULE. Točne ure prodaja Emilio pller p najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur ▼ TRSTU vls Ponterosso, ogel Nuovt VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste CituiTii lila prodajalke 1850. v' Originalni francoski aparati svetovne tovarne V. Vermorel di Villefranche (Rhone) so najboljši in priznani od vseli vinogradnikov. Posebno priporočljivi so : brizgalnice ,,ECLAIR" proti peronospori, žveplalnica ..TORPILLE". proti oidiju ; mit k tor „EXCELSIOR'i proti fl!okseri; »četilenpka svetilka „MEDUSA" proti trtnim črvom. B"»kor iiadi.mestilo navadne zmesi na podlaci modre galice in apna je hl^nazmes Ecialr-Vermorel komcdna, v«pe£na ter se drži pere?. Predmeti za menjavo pri vseh tparatih. •Ceniki in opini ca željo zastonj in poši-r^nine prosto pri izključnem zastopniku _______za Avdtro-Ograko T. Doswald, Ksršt Piazza Lipsia št. 6. FILIP IVANJŠEUIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jescnicah pri Omi-iu v ulioi Valdirivo it. 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — rSalaij® priporoča slav. občinstvu svoje gistilnc , 111*A drl* ulica Nuova St. 1J in „Ai fratell ditlmati,. ali Zadeeche št. 8. v katerih toči svoja vina l vrst E. FONDA Zafloga vina ira iikerjsv TRST, ulica Gioachino Rossini št. 23 Zaloga: Istrskega vinu lastnega pridelku, najii-nejega viškegra „opolo'% A ne ga burgundca in sladkega belega muškata. Za družine, gostilničar in krčmarje po dogovornih cenah. Orig. malaga po gl. 140, maršala Florio po gi. t-—, cipro po gl. 1*20 in 80 kr., turintki \eraioath po 40 kr. liter. — Peneči refočk po gl 1 — I 20, znoškat po 70 kr., aati ffpnraante p > gld. 1-40, champagne po gl. l'50t francoski po gld. 3. Likerji o. kr. dvorna tovarne J. A. A BAC2EWSKI. Amaro Istri Petraii, furlanski tropinoveo po gl. I 20 in v raprtih stekleničisan po 6 K, Cognao in rum Jamsioa po gl. I'20 in 80 kr. Od 5 litrov naprej brezplačna postrežba ;.u djrn. $m STARA JVIIRODIL»MICP_ M. F. Mm SllCC. TRST, ul. Barriera vscchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, poviak, 5opi63v, pramenij, kemičnih izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, železne žice, elastike za ceplJODje, mila u STEKLENIH SIP. Zaloga žvepla in modre galice. v. '■' B0NIVENT0 & Comp. Artistično • kromolito-grafični zavod I. reda TliST, ulica Tlziano Vecellio št. 4. — Tel. 19-9T- Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. na Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. sa BBHBHBHBB Vftčkretno odnkovfina prva ia ediaa LiTarna ztduot V TRSTU ^^ artistična vlivanja lomeo lapapa j Tr^ deHa Vallc it* »v. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1G7S crst, ulica Saa JKcaio 34, vogal ulice San tfntonio, mezzanin.! jjoOš^CSOi©^^ Specijaliteta: valovljanje lasi, barvanje in sušenje istih s pomočjo električnih aparatov in ne- | govanje rok,--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do j naifinejega bandeu* in spremembe. Sprejme se naročila 7.« čisanje go^pa ua dom. ! § • IIWWwS5e "—: rT"T 7' . ... 2 krasni mramornati stari beneški vazi. 1 m na hemerajdah, revmatjzmu, protrnu, glavo- ; visoid? pripravni za vrt kakega dvore*, za bolu in zastarelih tajnih boleznih zamore j hjšna vrata an kavarno. Napolnite se lahko z vodo, ker bta preiktbljeni s pipn ni. Pojasnila daje : One gospe, katerim lasje izpadajo, ali pn nirnnjo istih zadostno razvitih, naj pridejo v GOIFFEUR des DJLMSI3 FERD0 ANKELE pre^ as'8tent dvornega ,,C0IFFEUR des DAMES'; na Dunaju. Kdor trpi Mana, slaščičarna in tovarna bišiotov s prodajo moko na debelo in drobno CIUSEPPE ZAZINOVICH Trst, ulica Media St. 31. Podružnici: ul. deir Industria3 inŠkedenj 511. Zaloga buteljk, vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. Sprejme se pečenje kruha. Svež kruh trikrat na dan. Podpisani naznanja, da se je preselil iz ulice Sette Fontane 2 v ulico Molino a vento 7 ■ prodajo usnja, podplatov in potreb-ščin za čevljarje. Prodajalnico vodi vedno gospod ANTON BOSE, ki'je bil mnogo let pri gospodu Počkaj-u. : V nadi, da me bo si. občinstvo počaSčalo bilježim udam AGOSTINO Dl LIBERTI. Rodoljubi! Širite „Edinost"! ___ ozdraviti s pomočjo ^^s/^^-o^vvv Odvarkov (Đscotti) Sarsaparitje prendini ^^ G odvarkov za K 1*20 poSJjc po poštnem povzetju Odlikovana lekarna Prendini passo 5i piazza št. 2- Cnitaie rme Trst, Piazsa Nuova štev. 1 Večerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od T.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli Trst ulica San Lazzaro štev. 16, III. nadstr. „Tržaška posojilnica in hranilnica" roflistrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza deli a Caserma št. 2, L u. — TKST — V lastu! hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje 4 c po Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—16°/0, na menjice po 6°/o, na zastave po 5l/,°/0 m na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 2m najmodemeje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi te najuspešneje navaja štediti evejo deco. Poštno - hranilnlčni račun 816 004 DHO&ERIJA Josip Zigon Dl.CaseniM FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTtV. 140 __ Iz^jor drog^ barv. čopičev, polcosti' . parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne voda, ( voska za parkete, na mrzlo pripravljenega, sirupa, tamarinoa, malinovoa itd. itd. Naznanjam p. n. gospodom klijentom, d.i je moja prodajalnica jestvin in kolonijalnega blag:a preskrbljena z vsakovrstnimi jedili 1» te *> f- ... -Delalnioa paiov, kl.nlh patov, »latlič-nih nogovic, cbvez, ravnodriajev, Bar-cbIJ in bidot. lrl8alor]i od D>- «"2°Lnap.r"i* Toplomeri za vročioo K 2. "«w- * U prodajalnici iestvin in Kol. blaga Ignac Žerjal Trst — ulica dei Ficcardi št. 4 — — najde se — — veliko izbero aalamov airov, vina, likerjev in piva v buteljkah. Točna postrežba na d m. CESE ZMERNI'- D>EV>~I DOHODI! VOZOV > A LETO ! Mineralne vode ^s najznamenitejših tu- in inozemskih studencev. Najvažnejša zaloga tega okraja :: MARIO LflNG - Pisarna: ulica del Sale št. I. = Telefon st. 2-88. Zaloge: ulica Madonna del Mare 16 in uiica Rotonda 3. Hočete se prepričati t obiščite velika iklitUta fttarij« vdove Salarinl Pente dalla Faera 9 Jli uL Post« Nuava « (▼ogrni Terrrate). )\] niila CKti 41 Lea^a" Velik izbor i-jotovljenik oblak sa »oike, kastami ca otrok«. Povrlaiki, močm tepe, kcfakl runih paletotov. Obleko sa don ia delo. DaUTtB ebleke. Tirolcki lođen. Nepieae^jivi plaiči (F*1** *sgleSki). flpeoljallteta: blago ta- ia hiotirrjtkfii erara. Izgotovljajo se oblaka po mari pa cajaor^jfl •occ!i, točno, solidne in el?gantae pa aiztlfc c Skladišče šivalnih strojev ipl, olja, aparatov, potreffin iti TEDENSKA PLAČILA, ^f Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trst. ulica Belvedere štev. 40, Tret Hermangild Trocoa jTsarriera vccchia št. S ima veliko zalogo mrivaških tov džl za otroke in odrašČene. od porcelana in bi.-erov vezanih z a i no žico. od umetnih cvetlic s ko vi in napisi. £ is na DfTGPlaMstiii ploščah za sume Bike Najnižjo konkurenčne oone. ZOBOZDRAVNIK Um M Dr. Maksa Briilnt u | Civilna in vojaška krojačnica Hočete imeti svež kruh cel dan ? služite se v pekarni ::::::::!::: Anton Kralj Trst, ulica Commerciale štev. 7 kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotiniin sladčice z rahlega zmeša. Da vstreže udobnosti P. N. občinstva odprla je z dnem i. novembra 1907 I Prva Tržaška mehanična pralnica J TRST, ulica Belvedere 35 !! nov prostor ——===— || u uliti S. Sebastlano l II. niid, ' kjer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. Aless. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih očes, diplomiral ■ raiiocenilec. Ainbulatoriji Corso 23, i. ndst. Ozdravi takoj na . . in i zastarana kurja oćcsa tor jih i/.dere na najvi lnejSi j način brez vsake l-^lećine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. — Iteže nohte vsake debelosti. — Na zahtev, pride na dom Prva slovenska zato 'i Mm pobišt va AMĐEEJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za d&ž. sodiščom) Cene brez konkurence. Svoji k svojimi Svoji k svojimi Bogata zaloga tu- in inozemskega b!ae daje zastonj. ■ ■ ^ ^ V trstu ulica Vine. Belllni štev. II zdeluje zudelauje z eniiijlem, porcelanom srebrom in zlatom. I.:dt*!iije posamezne nmetne zobove kakor tudi eelo zobovje. ORDINIRA od 0.—12. predp.. 3.-5. popol. O priliki birme obiščite oeiavnico zlatanin in dragoecnostij Josip Pompilio TR3T, Corso št. 49 (nova palača) .Na£li bodete dragocenosti po tAkih cenah, da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi sta'o zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dvagocenosti. Vsako v to svrho spadajoče dtlo — se takoj izvrši. Prodaja vencev iu umetnih cvetlic, za mrtvaške vozove, kakor tudi trakov z napisi. u&r Vf^a - Cene nizke. Via Stauiuii 11. liiiiHiite CementPortland H ppve tovarne „EXCELSIORcc v Splitu Skinaisče pri Eftiilio Vannoni Trst, S. Francejco d'flssi IB^Tel. 635 SklndiSčs „Ccmeuia Romano" (hidravlično apno) iu znalca [g iss j di prc»a). SE Prodajalniea jestvin peter peternelf Es*si uiioa GiiUia 76. F roda i a : kavo, rlž. testenine, sladVor, moko. maslo mlio. olje, »veže in suho sadje,kostanj, otrobi,sočlvje itd Požtna pošiljat ve na deželo od 5 kg naprej. 0trebi, moka, ovea na drobno In dsbeto po konk« renčnih cenah Vsak dan svežo blago. Usled uellKiii posotiD, ntinraulieniii direktno u AMERIK zamoremo zalaorati M Trakove prepisovalne ali d. vsake barve, za pisalne stroje vsakega sistema, ne, hektografične, iitografične i. t. prve vrste, po kron 4*50 enega s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplačno, naj fco njegov sistem kakoršensibodi. GIUSEPPE FANO fu Dott. Gustavo Crst, ulica JTuova St. 5, L — telefon 19-73. Skladišče šivalnih strojev in potrebščin, kakor tuđi amerikanskoga pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah. — Mehanična delalnica za popravljanje strojev. JE □b Skladišče pohištva VlITOBiO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Santtft š!. 3 vogal ul. Porp&r iia nasproti kavarne Fed=l Triestino je bogato založeno z novim nepro-ko olj i vi m solidnim in eleg. pohiSt^o m CENE ZMERNE. T0VARNA ZRCAL ATTILIO PIZZORNO TRST, uiica Gluseppe Parini štev. 9 — vogai ulice Giorgio Vašari. - Telef. 687. Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje starih zrcal. — Skladišče kri?t «»lMt7. navadnega in delanesra stekla. — Zaloga navadnih iu uglajenih Sip za . »čije Oglajeni kristali, vezani z medjo — Zrcala z .irf z vsakovrstnimi risbami. — Apaniranje A Cantina famigliare istriana = TRST - ulica Farnato ši. 29 - Trat = prodaja svoja vina. z brezplačno postrežbo na dom. po sledečih cenah : Črno istrsko prve vrste po . . K —'60 I Pristni viski Opolo . . po . .K —*72 Belo r ,...,.— 72 I Črno dalmatinsko . . w . . r —-68 Vrhu tega je vedno preskrbljena 2 vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vsa gori naznačena vina so kemičao anaiizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. K. CIVZOH SI glavici. Nova prodajalniea ur in dragocenosti G. BUCHEE (ex drug Drag. Vekjeta) CORSO štev. 36 — TRST Nasproa preiti! prodajni. Dm. VEKjET. Bogati Izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in 2epnih ur. Kupuje in zmenjujc staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema narotbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlno In 2epne ure. gjC Cene smerne. r Zaloga oglja Josip Turkovich TRST, ulica delle Mura štev. 12 Oglje sladko 25 kg K 2*20 Premog Briquettes & Cockc. Skladišče lesa. IzTrSi se takoj vsako naročilo — brezplačno nm dom Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeli Cene smerne, Počkaj Sr Kogh Hotel Balkan 0 ZOlOŽbi „TISKARNE EDINOST44 v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v sloven. prevodu VOHUN ROMAN Anglež spisal J. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane 1 krono 60 st. po pošti 20 stot. već. Dobi se ra v vseh knjigarnah po Slovenskem. ® PEKARNA in SLADČIČARNA Dominik Milanič, Trst — ulica della Guardfa štev. 24 Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0". I m Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku OD C. kr. pri v. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi druStva glasom bilance • - " 31. decembra 1904.=~cccc Zadružna glavnica (od kojih vpla- čanofK 3,200.000)....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobifkov .... „ 7,489.915 r zaklad proti vpadanju vrednoBtij javnih efektov ... „ 4,14 4154 Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............ „ 83,152.182 Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... 295,436.382 I r plačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] „ 542,251.551 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovan« proti požaru, streli, Škodi vsled razstrelb niomu kakor tudi prevozov po guhem in morju-sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno; vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd O priliki birme! Ure verižice,uhani, prstani. Vse po znižanih cenah pri BOGOMILU PINO (prej urar j u v Sežani) TRST, ulico Vincenzo Bellini 13 - nasproti cerkve S«. Antona nouega Lieienl Capsici C0 nadomestek za Anker-Pain-Expeller Pri nakupovanju tega priznano naji/.vratnejSega bolublaiujcčega mamila, ki se doi»l * TBeh lekarnah naj ee vedno pazi na znamka •SIDRO«. Lekarna dr. RICHTER1A t PRAGI. Skrnina Kožne bolezni in kron. Morbus Brighltii Protin Otrpneiost in razne ženska bolezni Ischias Izvrstni leeilni uspehi smu Krapinske toplice Termalno zdravilišče, uspešno ozdravljenje s pomočjo termalne pitne vode. Priznana od oblastnij, kakor močna, zdrava ln jako krepilna — — — radioaktivna termalna kopelj 38-4-4 stopinj C , z največjo krnico za te- malno kopelj v E"rop». Doteče in odteče v 1 minuti 3800 litrov. Separatne mramornate kadi in Dou«cIie. Edine r tej vrsti obstoječe »obe za potenje. Odprto w 1. aprila do konca novembra. Znižane cene od 1* junija in do 1. septembra. Kopr.liftčni zdravnik Doktor d. Mal. Klin. masnage. Telovadba, eletrika i. t. d. Prospekt« ln pojasnila daje Ravnateljstvo Krapinskih Toplic na Hrvaškem Podpirajmo Dijaško podporno društvo v Trstu. CarloZottich TRST, ulica Molino a venfo 3 prodajalnica usnja Velika izbera vsakovrsnih kož. — Groponi in polgroponi s taro iz prvih avst. tovarn vs- Mor vseli potreMcin za čevljarje. Salone mode Ana Koppel TRST, ulica Barriera vecchia 14, I. n. «vaeti se naznaniti, da je prejela za pomladno sezono klobuke zadnje novosti. Popravljanje klobukov, pranje ter okrašenje kakor j ^ tu li barvanj« slamnatih klobukov v vsako- | - barvo. —— Zdravilišče ■ stanovanji, najvećji I hifijenioni komfort. Izrrstni v- I StaTT^iJ« iu »iivarna. Cene zmerne. Čitalne in konverracijske sobe. — Dvigalo. Krasni vrtovi. Lepa farna cerkev. Stalna godba. Prostori za igre in shode i. t. d. Shramba avtomobilov. Posojsvanjo avtomobilov Od postaje Rogatec, lokalna železnica Grobelno-Kcgatec, (črta Dunaj-Trst), 2 uri ; od postaje Zal)ok-Krapinske Toplice (ćr a Čakovec - Zagreli i uro ) Na ol«.b po-taj ali poStui landauer, privatni vo/.ovi. Privatni avtomobili po narooitvi pri kopallšo-nemu ravnateljstva do postaj Zabok, Krapina, Toplice, Ko-gateo ln Poljčace. 6ioT. m Gifls- RoDDa tehnični urad ---TRST trg Ponterosso 6, III. nad. Ttltfon št. 1241. Brz. naslov? r Robba — Trat. Motori na benzin, nafto in oglje. Elevatori. Stroji za me-Sanje malte. Električne in industrijske napeljave. Veliko skla«li5ee strojev in poljedelskega oredja. Sesalke. Vse pripravljeno. Cene jako zmerne Gostilna „Al buon ritro^o TRRT — Ulica Stadion št. 19 W z lepim hladnim vriom. Toči »• istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino ; PIVO DBEHER prve vrste. DOMAČA KUHIMJA. AMDREJ FTOLAM, lastnik.________ Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel dobroznano in staro gostilno „AL BIVIO" Sv. Ivan pri Trstu. Dobi se najboljše vino ter Dreherjevo pivo. Domača kuhinja, točna postrežba. — CENE ZMERNE. — Priporoča t>e IVAN GOMBAČ, lastnik. Zlate kolajno : DUMAJ-TURIN PALEBKO Zlato kolajne : DUNAJ-T BRIN PALEBMO. J Magrini & Figlio TRST, ulica S. Giovanni št. 14 Telef. 1354 ODL'KOVANA TOVARNA IN ZALOGA J B GLASOVIRJEl Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friodrich Ehrbar na Dunaja. Koncertu klivirii Ehrbar so na razpolago u. Jtoncertlstov. - HARMONIJI, ELEKTR. AUTOM ATICNIPIAMI, PHONOLA. Dajo v najom, v zameno na obroko. Popravljaju akordlra. Ceno zmorno. — - - - kolesa - - - Helical Premier Prve znamke l^T" od K 170 naprej* Pnevmatiki po K 6*— in pnevmatična čreva od K 5*— naprej. Vsakovrstne potreb- HIR NE1I P° najnižjih ščine in šivalni stroji fllU fl llLU .-. .\ cenah Riccardo Sanzin Trst, ulica delle Poste 6. Trst Gospodarsko društvo pri sv. Mar Magdaleni »gornji št. 5 8 naznanja si. občinstvu, da v gostilni . ------ Pri Tirolcu (Al Tirolese) toči vino domače in istrsko, belo vipavsko in pivo Puntigam I. vrste. - Gostilni; ima dobro preskrbljeno kuhinjo. Nadalje s-' priporoča si. društvam in javlja, da ima na razpolago veliko dvorano in velik senčnati vrt v lastnih prostorih. — Za obilni obisk se priporoča ODBOR. -i- Siulio Reddersen *b i TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 I :: :: TELEFON štev. 813 :: :: £ Kirar?lčno orodje, ortojiedićni aparati, Moderei, umetne roke In nope, berglje, 8§ kiini pasi, elastični pasi in uofrovice, elektroterajicvtifno priprave, aparati za inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin xa kirurglčna zdravljenja. Potrebščino iz gnmljin ncprodlrnaga ::;;:::; b laga. :::::::: Prodajalnica jestvin Ivan (austinčic; Trst ulica Sette Jontane štev. 46 Prodaja kave, riža, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, mila, olja, otrobi itd. — Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej poštnim povzetjem. Vsaki dan svožc blago. Kdor hoče kupiti ali prodati & katerosibodi prodajalno, gostilno, ri-a stavracijo, kavarno itd., kdor hoče S kupiti hiSe z io°/0 čistim dohodkom, ® dvorce kmečke hiše, kdor lioče dat @ ali vzeti v najem stanovanja ali skla- ^ dišča, naj se obrne vsem zaupanjem do Ermano Oollarsicli Kavarna Corso od 9.- 11. in 3.—o. bodisi pismeno ali ustmeno. Preskrbi se tudi službe proti an-ticipatni taksi kron 5*—. V pekarni ///////^ Giovanni }(adizar ulica Madonnina št. 12 se dobi vsake vrste kruh svež trikrat na dan Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih biškotinov. Postrežba na dom. Lorenzo Lasorie TRST, ulica Massimo d' Azeglio 21 Prodajalnica kovčego\ in torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. CEHE ZMlENt:. • • • • • Glavno zastopstvo Tr«t, Scala Belvedere št. I. Telefon 10-57 Agencija za nejeme kupovanje in prodaje i, flvorc6Y in zemljišč via Arsenale 2-4 (Piazza Verdi) -- Telefon 14 73 - Delalnica pohištva iz bambusa indijskega trsta in vrhovine ENRICO PREUER, Trst ulica Nuova štev. 22 Naslonjači, stolice, ripose, mizice, cvetlična stojala, etagere, škarnice, pečna okrilja, ve-ternice itd. po najzmernejših cenah. Restavracija „RL B0SCHETT0" priporoča Vogel Vimcemzo Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. maja 1908 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5 55 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7.08 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.50 C Herpelje—Rovinj—Pula 4.20 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 8.10 B Herpelje—Divača—Dunaj—Puža. Ob nedeljah in praznikih: 2.15 BorSt—Draga— Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. 6.10 0 Koper—Buje—Poreč in me^postaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj). Trst— fcerica—Jesenice—Celovec — Beljak — Monakovo 50 0 do Gorice in med postaje (Prvačina—Ajdov -čina: 8.47). 7 45 B Gorica (PrvaČina--A jdovščina 9.11) Jesenice— Beljak — Celovrc — Dunaj Westbhf. — Dunaj i. ž.— Praga—Berolin—Draždane. 6.55 C Opčine— Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo—Dunaj \Vestbhf.—Dunaj j. ž. 5 0 Opčine—Gorica (iu medpostaje) (Prvačina— Ajdo^Čina: 2.55) Jesenice—Celovec. Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga. 5.00 0 Opčine—Goiica—Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž Dunaj—\Vestbhf.—Praga. Opčine—Gorica (Prvačina—AjdovSčina 9.)1). Opčine—Gorica—Jesenice— Belj ak. Prvi valjčni mlin Josefo Kraus® sinovi Delniška družba v Osjeku. Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo Friderik Schvarz, crst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 12.55 3.50 7.25 1100 Ob nedeljah in praznikih: 2.40 0 do Gorice. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). H (K) 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9.47 0 iz Pulo—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 U iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7.00 f? iz Pule—Rovinja (Divače). 0 ^ > B :z Pu'.e, Rovinja (Divače —Dunaja) Hei peij Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj in iz Divače Poreč—Buje—Trst S.OS 0 iz Bij, Kopra in medpostaj. »2.40 0 iz Poreča, Buj. Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakcvc—Praga— Celovec—Jesenice— Gorica —Tr&t 5 45 D iz Monakova, Di:naja j. ž., Dunaja Weatbh Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7 c5 0 iz Gurice in medpostaj Ajdovščine. 10.02 0 iz Celovca. Jesenic, Gorice, OpČin. 11 B \z Trage. Dunaja, Celovca. Gorice, Berolina Draždan. 2.Cf> 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin 6.45 0 ir Monakova, Beljaka. Jesenic, Gorice. Opčin SCO P iz Proge, Celovca, Beljaka. (Ajdov.), Gorice II 50 G iz Trage, Berolina, Draždan, Celovca. Trbiža Gorice, Opčin Ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami t. JbkŽEis železnica. Odhod iz Trsta (Piazza riella Stazione) V Italijo preko Červinjara in Benetk. 1 -}.'» B j rrko Ćervinjana v Benetke. Rim. Milan Videm. Pontebo, Čedad in B do Kormina iCormons) preko Nabrežine. O.iO 0 preko Cervinjsna v Benetke. 12 B preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm". V Italijo preko Kormina in Vidma. &£5 B } reko Nabrež. v Kormiu. Videm. Milan. Rim 9.00 0 v Kcrtniu (se zvezo na Lervinjan in Ajdov-Mlno), Videm, Benetke. 4 07 C v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 91 0 0 v Kormin ^se zvezo v Cervinjan). Do Gorice— Kormina—Cerviojana. 5.2(J 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 5 C O E do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst— LjLbijana—Diir.ai (Rtka-Zagreb-Budimpešta Ostende. 7.55 E v Ljubljano, Dunaj. Reko. Zagreb. Budimpešto ^51 C v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 5.00 0 v Ljubljano. Dunaj. Reko. 6.35 B v Ljubljano. Dunaj, Ostende, Reko. 8.3« > e v Ljubljano. Dunaj, Zagreb, Budimpešto. r.-jp C v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, Budimpešto. O': redeljsh in praznikih: 2.45 do Krmina: 3.55 do Nabrežine. Prihod v Trst. iz Italije preko Ćervinjana in Kormina. TAl f iz Kormina :n Ćervinjana preko Bivia. S.52 B iz Kormina-7 42 E iz Kormina preko Nabrežine. 2' .38 B iz Kormina zveza z Ajdovščino) in iz Ćervinjana 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 216 0 iz Kormina (/veza z Ajdovščino) iu i? Ćervinjana. 4 16 0 iz KormMa 7.10 U iz Ćervinjana. 7.46 G iz Kormira (zveza z Ajdovšč ) preko Nabrežine S.35 F. iz Koimina lastna za t« pripravljena suha skladišča. Edini tržaški *avod za = „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOO " Točna postrežba in nizko cene. □ Oglase treba naslovljati na „Ins. odd. Edinosti". Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERCOLE" ===== najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritisSalno močjo: zujaai-oeno najboljše delovanje, ki prekata vsa druge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolje automatič;i'> pat^atovas«' trtoe brizgalai ni delnje;o same od »el^, n* da bi jih bilo tr ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AHiai.tiJll i)riZnlfi:Cl čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno n.ijnovej Sega izbornega ure-nieenega. najbolj •pripoznuneg.i in ollikov. uva. PH. MAYFARTH & Co> Toyana za k msie stroje DJNaJ II. 7 Odlikovani v vseh državah JveU ' Dal 600 slatirai, !otrebni. — V** žepno uro po41 Ija :: po gld. 2 50 :: po poštn»m povzetju ali pre slovenskemu de!u dežele meče le tupatam kako drobtinico, ki je ostala na bogato obloženi lurlanski mizi. — Furlanski živinorejci so dobivali brezplačno seno, katero je nabavil deželni odbor s podporo dovoljeno od države v ta namen. Dajalo pe je to seno tudi goriškim iz^oščekoin, ki EO italijanski podaniki. Slovenski živinorejci pa tega sena niti za gotov denar niso dobili. ali pa je bilo tako slabo in pokvarjeno, da ga niti izstradana živina ni mogla povžiti. Da bi se v Furlaniji povspešilo pridelovanje vrtnin, odredil }e deželni odbor tozadevna predavanja v Roukah ia je razdelil notrebne rastline med priglašene kmete v Koukah in Turjaku. Za Slovence jo smatral deželni odbor tak poduk nepotrebnim! Nekoliko čebelarjev iz Fiumičela je naprosilo deželni odbor, naj ee v po^psšovanje čebelarstva v Furlaniji ustanovi potovalni poduk o umnem čebelarstvu ter naj se dovoli ♦500 K za nakup panjev s premičnimi sati po novem od C emente iznajdenem ziatemu : tudi naj se dovoli nakup surogator. manje vrednega sladkorja, melase itd., po znižani csni, da se bodo z njimi prehranjevale čebele čez zimo in v drugih kritičnih časih. Deželni odbor je poslal to prošnjo namostništvu £ toplim priporočilom. Slovenci pa naj si sami \ pomagajo! Dcže'ni odbor ee jako zanima za piekop ob Idriji pod novim izlivom Birce ter za uravnavo Idrije do njenega izliva v Ter. V slovenskem delu dežele je tudi nujno potrebna uravnava rsznih voda in hudournikov, ki na-pravljajo veliko škodo, a vse te napredujejo ie po polževo. Deželni odbor je povspešil na vso silo, da se z£čne izvrševati osuševanje zemljišč -Circondara" in Mmolet" v občinah Terzo in S. Martino v približni meri 383 hektarov. — Stvar osuševanja Kobaridske rav«ni pa se ne more zganiti naprej. Deželni odbor je šel na roko zavodu za povspešovanje obrti, da je priredil ež tretji nadaljevalni tečaj za laške šivilje v Gorici: ravno tako mizarskemu nadaljevalnemu tečaju v Červinjanu. — Da bi se priredilo take tečaje tudi za Slovence, o tem Se misliti ni. Skrajni čas je torej, da se novoizvoljeni deželni zbor že enkrat konstituira z nado, da prideta v deželni odbor taka slovenska po-fclanca, ki bosta znala in hotela varovati slo-' venske interese v smislu, da bo deželni odbor pravično postopal napram slovenskim potrebam in nepristransko podpiral obe narodnosti v deželi. I Iz Nabrežine Cenjenin čitateljem „Edinosti" je morda znano, da je dopisnik nekega socialističnega lista očital nabrežinskim mesarjem, da koljejo stare pokvarjene krave in sploh tudi take ki so bile po več mesecev breje. Očital jim je tudi, da se je videlo psa, ki je drsal mlado nerazvito tele po poti. Mesarji so prisilili uredništvo na podlagi § 19. t. z., da stvar popravi, kar se je tudi zgodilo. V četrtek zjutraj t. j. 25. t. m. smo videli na lastne oči na glavnem trgu na tleh popolnoma razvito mlado tele. Ne vemo pa, ali je pes na štirih, ali pa kako bitje na civeh nogah pridrsalo tja iz klavnice po tele. Želeti bi bilo, da bi se občinski zastop nekoliko pobrigal za to stvar in se averil, da ii je gosp. dr. S?oboda zmožen za pregledovanje živine, sicer naj se prisili mesarje, da bodo veakokrat ko se ima zaklati živina, klicali ži'inozdravnika. Tu gre za važno 6tvar, za javno zdravje. Zato prosimo ns& občinski xa9top, naj ima odprte oči. -Resnicoljub". za boiehne otroke in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od n^jslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada jo treba se po bolezni ojačrti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. BSF Izborni okus. J, SERRAVALLO - TRST MT Cene nizke Velika zaloga z manifakturniin blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, b podružnico ul. S. Lazzaro ' si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje ceDjene odjemalce, da je ji.ko pomnožila svojo logo kakor tudi povečala prostore s tein, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato more v polni meri zadostiti zahtevam cenj. odjemalcev V obeh prodajalnicah dobi a se razno blago boljSe kakovosti iu Dajmoderuejše iz pruh tovait posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanki tzoor platceca in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tudi od bombaža, ali pUl^ Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pleteuike svilenme razoo vrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZli )R SNOVIJ ZA NARODEN L IN C t SARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajao, se zamenia ali pase vr,.e dena brez nikakih zadržkov. Poakuiatl in »e prepričati Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s paroiki največje svetovne družbe ~ Severno-nemšhi:::: Lloy4 u Bremenu. £ * Informacije glede cen. črt itd. itd. se dobivajo veOno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York Mr traja samo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu Potniki, ki potujejo na painikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj pisc takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. CENE ZMERNE. - š*jm Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina I Vrat« vtika štev. 5 Največja zaloga stekla in porcelana v za domačo rabo Popolnoma konkurenčne cene. in g.OBtiine. JAKOB :•: :.: HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. ■■■^■hhhmbh m Vrsta, ii. 4 gostilničarjem hčerke. Morilec je aroje de-anje sam priznal; izročili so ga sodišču. Pogorelo je te dni bliza Dugofia na Dravskem polju okrcglo tri orale gozda. Utonil je miooli torek popoludne blizu Verzeja ▼ Muri nadučitelj Vinko Vauda. Zgrabil ga je najbrž v vodi srčni krč, ker je zcal drugače izvrstno plavati. Kap je zadela celjskega cdvetnika dr. Josipa Stepischnegjja. Razne vesti. Atentat na škofa. Dijak Simov je s strelom iz revolverja težko ranil v glavo ka-tolišk ga škola v Ruščuku, Henrika Duldeta Škof ie Simova podpiral. In sedaj je hotel Blednji izsiliti večo svoto. Stanje Škofovo je opasno. Tretje najveće nemško mesto na svetu je New-Jork, ki šteje 659.000 nemSkih pre-biralcev. Več nemSkega prebivalstva imata samo Berolin in Hamburg. Prvi dva milijona, a t3 ne samih Nemcev, in drugi 737.000. Od 3.500 000 prebivalcev ima New Jork le 737.000 pragih Amerikancev, to ie, otrok rojenih od ameriških roditeljev. Poleg 659.000 Nemcev živi v Ntw-Jork 595.000 Ircev. Samo najveće mesto Irske Belfast ima le 340.000 prebivalcev. Potem je Nc\v-Jork najveća židovsku metropola, ker ima 672.000 Židov. VarSnva, ki š.eje med evropskimi mesti največ Ž dov, ima le 263.000 židovskih prebivalcev. Kr*r se avstrijskih podanikov tiče. Štejejo samo tri avstrijska mesta več avstrijskih podanikov, nego New-Jork, in sicer Dunaj, Budimpešta in Praga. Orjaško drevo v Bosni. Med Dobrinjo in Visokim se nahnja hrast, visok 20 metrov. Hrast meri v obsega 14 metrov, v premsru pa 4 in pol metra. V višini 4 metrov se nahaja velika duplja, ki jo rabijo za kosji h!ev. Povodom vojaške vaje peSpolka 47, našlo je v duplji me 3 ta 64 vojakov. Petarda v cerkvi. V stolni cerkvi v Tu-rinu &e je v četrtek rtzpočila petarda, ranjen ni bil Lihče. Sodi se, da je bila namer-jena nadškolu kardinalu Ricbelmy-ju. Zaročila se je v Parizu hčeka predsednika republike, gospodična Marta Fallieres s generalnem tajnikom predsedstva Jeanom La* nes. V i je predsednikov rojak. Kateri vladar največ potuje? Seveda nemški cesar Viljem drugi. Neki francoski list je o tim napravil mali račun. Po tem računu ie Vil.em drugi prepotoval že 42.170 km, z:i njim pride angleški kralj s 15.700 fem, potem bivši francoski predsednik Lcubet s 15 220 km, Alfons XIII. s 10.224 km, car Nikolaj s S.800 km, cesar Fran Josip I. 3 7 5«K) km. Fattie;es b 5.600 km. Msola v Londonu. V Londona je bila aiino'o sred j o poiuiae t-.ka megla, kakorfine ne piriitijo v tem letnem ras j že 13 let. Trajala je tri ure. Temno je bilo tako, da so inorLli prižgati svetilkf. Prodaja rNarodnili Listov*. Posl. dr. Krama* kuj i baje „Narodne Lyste'. V tem alučaju bo prenehal izhajati „Dan", ki ga je ustarovil (lr. Kramar. Umrl je v Gradcu zdravnik generalnega š:aba v pok. dr. Edvard Porias.^ Pokojnik se je rodil I. 1837 v Oretniku na Češkem. Leta 18G6 se je udeležil vojne s Prusi. Profesorjem cerkvenega prava na ino-moškem vseučilišča bo baie imenovan sedanji profrsor na vseučilišču v Cernovicih dr. Val-ter H.irmann pl. Horbach. Isti je rodom Ti-rolec in je bil nekoliko časa docent na ino-moškem vseučilišču. Kuba je ieta 1906 izvozila 256milij. havana-smodk. Ostrige ne morejo živeti v baltiškem morju in sicer radi tega ne, ker ni voda dovolj tlsna. Vapevajo le v vodi. ki ima vsaj 3*7 odstotkov soli, magnezije itd. Senzacijonalno spreobrnjenje. Iz Pariza javljajo, da se je povrnil v katoli-ko cerkev pesoi'i Adolf Rstte, posnemši s tem Huys-mana in Verlaina. Kette je sklenil iti peš v Lourdes. Tamkaj se bo mudil 14 dni, da za-moie pobijati Zolino delo: „Lourdes." O tej spreobrnitvi se mnogi govori in piše. kakor je p r-j i> pesniku mnego govorilo, da je dragi Voltaire. Podmorski kabel. Okolu 50 ladij je dan na dan na tem, da kontrolirajo podmorski kabel ( brzojav) p j svetu in da ga, če treba pozdravljajo. Doslej je v raznih morjih položeno okolu 40O.000 kilometrov kabela, ki je ?rtd_n okolu 1.100 mil, K. Belgija ima najmanjo lloto na sveto, to je. eno Famo vojno ladij o. K a malariji .je prej umrlo v Italiji na leto povprečno 15.000 ljudi. Od leta 1902 morajo na malariji oboleli rabiti kinin in lansko leto je umrlo za to boleznijo samo 7835 oseb. Vodna pota Švedske so povprečno v letu 210 dni odprta in 155 dni zamrznjena. Zadnje brzojavne vesti. Anglaški časnikarji v Pragi. PRAGA Danes predpoludne so prišli angleški časnikarji v mestno hišo, kjer jih ie po/dravil župan dr. Groš, na to so se odpeljali v raz&tavo. Ob 1 uri se je prišel vodit;"- ćašniLariev z deputacijo poklonit name-&tr>i-u grofu Coudc-nbove. Oospodika zbornica. DUNAJ 27. (Zvrietek) Za grofom Thu-nom so še gororili Gh*abmayr, ministarski predsednik baron Beck, vit. Czajkowski, Skene in grof Bilinski. Shod slovanskih dijakov. PRAGA 27. Na današnji tretjem zborovanju svobodomiselnih slovanskih dijakov je bilo navzočih okolu 100 dijakov, med temi pet dam. Govorili bo zastopniki vseh narodov, zastopanih na kongresu. Vsi govorniki so povdarjali, da morajo slovanski narodi v Avstriji stremiti za tem, da mora vsak slovanski narod zahtevati svojo visoko šolo in da se to šolo v resnici tudi ustanovi. Dvoboj. BUDIMPEŠTA 27. Afera Farkashzary in in Tnt8ek se le si rešila mirnim načinom, marveč se visi popoludne med obema poslancema dvoboj na sablie. Nesreča na železnici v Indiji. BOMBAY 23. Povodom nesreče na progi (Bombay-Baroda je bilo 15 oseb mrtvih in 270 ranjenih. Načelnik italjanskega generalnega štaba npokojen. RIM 27. Kralj je naslovil na načelnika generalnega Štaba generala Saletta povodom njegovega umirovljenja pismo, v katerem hvali njegove zasluge za armado in deželo ter izraža osvedočenje, da bo njegovo delo dona-Šalo dobrih sadov. V dokaz svoje posebne naklonjenosti ie kralj podelil generalu naslov ,,conte" (grofa).' Pogreb predsednika Clevelanda. PRINCETON. (New Jersey) 27. Danes se je na tiho vršil pogreb bivšega predsednika Clevelaoda. Pruski deželni zbor. BEROLIN 27. Deželni zbor jo zopet izvolil dosedanje predsedstvo, namreč pl. Krd-jebarja, dr. Bor*cha in dr. Krause. Rusija. Ruski dostojanstvenik odslovljen. Načelnik intendanture Ro*kopski, pod katerega upravo so se za časa rusko japonsk e vojne dogodile tolike malverzacije, je odslovljen, na njegovo mesto je stopil general Po • ljakov. Barcelona 27. Na trgu v središču mesta. je eksplodirala br.mba. Ker ni bilo fcdtrj na trgu ljudij, ni bil nihče ranjen. Poškodovan je bil neki ken;, Ti m blizu so našli peklenski stroj. Frederikshald 2S. V minoli noči je pogorelo v zapadnem mesta delu 23 najvećih prodaialnic. Ponesrečil ni nihče. Moskva 27. Vs!ed nalivov jo povoden j na železnici Moskvt-Kursk odnesla več mostov Poškodovan je bil na nnogih mestih tudi tir. Promet je pretrgan. Lvov 27. Dane3 se je vršil tukaj pogreb drž. posl. MalachoAvakega. Truplo je blagoslovil nadškof Bilczewski. Takoj se oddasta ▼ najem t sredini me*ta dve krasni sobi, z uporabo kuhinje. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. 7pm|iiČf*0 okoli 450 sežnjev pri Konkonelski faCIlllJlObC električni postali prodaja Anton Ferluga v Bojanu 181. 973 flomiftd M °dpre danes 28. junija pri st. Mar. «J9IIIIU€1 Magd. spodnji St. 1053, kjer se bo točil kraSki teren iz Dutovelj po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporoča lastnik. 970 N97n9niaRI slavnemu občinstvu, da točim R«»*llQllJlo ; je irrrstno sredstvo za negovanje ust it zobov in ublažuje katar in hripavoat. Priatui Maokov Kaiser Borax napravi vsako vodo mehko in je najboljše čistilno sredstvo za kožo. PAZITE Piti NAKUPOVANJU- Pristen satno v rudečem kartonu po 15. 30 in 75 itatink r. ol*ež-nirn navodilom. 3E£- NIKDAR GOLI ! Tfc* Edini izdelovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, DUNAJ lll/l STECKENPFERD ■lile z lilijnim mlekom Najmehkejše milo za kožo. Dobiva ae povaodi I A BOZZER urar In dragotlnar - TRST, Corso št. 25 Izbera ilrsplj, ur m srebruine. Sprejme se noya dela in popravljanja po imernth cenah. Kupuje se in menjava zlate in srebrn« predmete ter dragulje. Predmeti, ki ne ugajajo se menjajo. Sladčičarna in pekarna s prodajo mleka Ul* ca Conti it. 2 vogal latitato - Bogata izbera sladčic in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdelan Specijaliteta sladkih prepečencev in konfetov za vsako priliko. — Fina in navadna vina lastnega uvoza. Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko In alpsko maslo. Stavbinsko podjetje JOSIP KTJRET Trst, ul. Chiozza 4, i. sprejme vsako delo bodisi za nove zgradbe ali pa popravljanja. Deli. glavnica K 10,000.000 Telefan 19-95 JL 1 0 4 0 Osrednja banka čeških hranilnic Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 vloge na knjižice. Vloge na ftekoči račun do Menjalnica. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Promijene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskik. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. VJOC OM K 85,000,000- Naslov za brzojav: SP0R03ANKV JL 1 0 4 d Giuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giacomo In Honte 6 Prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela ==r=== obstoječe od leta IS52 Sprejme sc tadi popravljanja. ScajaLišče y MTOlilnici Mizzan (S- Giacomo) S- Met Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ima SVOJ AMBULATORIJ v Trsta -v aiici danita Ste v. 8 ORDINUJE: vsak dan od 10.»/t do 12.»/, ure zjutraj in 4.—5. popoi.d Zaloga moke prve vrste. 18 N Ms. Rupnih & C.e - trst ? ulica Squero nuovo št. 11. Zastopstva in slavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov ■ ■ poznatega valjčnega m'ina ■ VINKO JVlftJftie-a v Kranju Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst. M as si 3 o Sf o & V pekarni Valentin Cucoagna ulica Molino a vento 2t. 3 sz dobi sveži kruh trkrat na San ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst l>iškotiiio> Postrežba na dom. Zaloga moke prve vrste Denarna posojila siva, zamorajo dobiti osebs vsakega siGja ta-Qko na ošabni kolikor na hipotakarnl kratiit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama pnsojiia v vtakom znesku se dajtje po želji strar^ proti primernim ebrastiro oziroma proti amo?'* ilzacijf. Obrniti se je na o OSIPA ZIDARI-* Blioa della C^ssrzaa it. 14, I. nad* t ed t.—12. predpol. In od 3.—5. popoludnt Pekama in sladcičarna GIACOMO VIOLA TRST, ulica del Rivo štv. 19 — dobi ee — svež kruh trikrat na dan. Testenine lastnega izdelka, biškotini. Predaja moke, sladkarij itd. Po zmernih cenah. Postrežba na dom. Savo Kiirbalija Prodajalnica jesMn in iolonijalnep llm TRST - ulica Madonnina 33 - TRST Proda i a jestvin vsake vrste, kave, rlžs, sladkorja čokolade kakao, napollske zmesi Itd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. ZALOGA slanine, alra, furlantke qnjatl in praške Ruhane gnjatl, katere se kuba vtak dan. Nlško, ameriško in dalmailnsKo clje. Vino in pivo v buteljkah. Velika izbera tu- in inozemskih likerjev PEKARNA jtielehiore Obersnu ulica P. L- da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka. Tvrdka vstanovljena leta 1S77. Schnabl & Co Succ. - Trst n Pietr