Poštnina plačana v gotovini Dopisi morajo biti frankirani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno DELAVEC STROKOVNI ČASOPIS V organizaciji le mol, kolil-or moči — toliko pravice — Izhaja 25 v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštn predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št, 3478 Rokopisi se ae .vračajo, leto XXVII V Ljubljani, dne 25. Junija 1940 Štev. 6 Sed an je naloge slrolcovnlli organizacij Ni pametno, če prikrivamo resnico. To se maščuje. Razen tega bi to bilo protidemokratično. Zakaj, o vsem moramo biti obveščeni vsi. Samo tako moremo ohraniti prepotrebno zvezo. Mednarodni dogodki niso ostali brez posledic. Prizadeli so gospodarstvo. S tein tudi delavstvo v gospodarstvu. Vrsta novih težav se je pojavila. Val draginje je izzval potrebo akcije za zvišanje plač. O potrebi menda ni spora. In delavci so inneli prav, ko so se pričeli bojevati za boljše plače. Boj se deloma vrši izven strokovnih organizacij. Menili so nekateri, da novi položaj zahteva nove okvire boja. Naenkrat so zaupniki postali voditelji akcij. V nekaterih tvornicah, kjer ni bilo zaupnikov, so prihajali na čelo akcij ljudje, katerim so delavci trenutno zaupali. Vse akcije izven onih strokovnih organizacij so bile končane brez uspeha. Delavci niso dobili ničesar. Po nekaj dueli so'se vračali v delavnico na same obljube. V nekaterih primerih so se delavci vračali v delavnice tudi brez obljub. Zakaj je tako? Od razrednega nasprotnika ne moremo pričakovati, da podpre naše akcije. Vseli pomočkov sc poslužuje, da se temu 'ogne. V ta namen porabi vse možnosti. Potrebno je, da se ves razred moralno pridruži boju, če se želi imeti uspeh. Sele takrat so nasprotovanja razrednega neprijatclja zmanjšane do najmanjše mere. Naša solidarnost dobi šele v boju svoj najpopolnejši izraz. Samo v njej se ustvarja v praksi spoznanje, da je boj delavcev ene toVarnc obenem boj vseh delavcev, da je ena zmaga tudi splošna zmaga. Tega ni bilo v teh akcijah. Sile razrednega neprijatclja so silno narasle. Znal je vse izkoristiti. Neprijetno izkušnjo je napravil oni del proletarijata, ki je herojsko vršil te akcije. In to, to zbiranje izkušenj, je končano. Ostaja druga pot. V celi vrsti obratov so bili poravnani spori brez stavk. Toda tudi stavke so bile. Trajale so celo dolgo. Rudarji v Klenovniku so se borili 57 dni. In so uspeli. Imamo še celo vrsto takih akcij in takih rezultatov. Ta pot znači zmago razumevanja, da se morejo akcije delavcev razvijati in uspevati samo in edino, če jih vodijo organizacije. Do tega spoznanja prihajajo množice. Zato se vračajo na izhodno točko. To je prvi sad spoznanja. V nadaljevanju akcij se pojavljata dve skupini problemov. Ena se tiče socialnopolitičnih ukrepov, druga se nanaša na organiziranje proletarske samopomoči. Pogoj za uspeh je točna označba nalog. Strokovne organizacije ne morejo zanemarjati dnevne probleme. Zato se pač morajo ogniti vsemu, kar prinaša razdor, vsemu, kar slabi prodirajočo silo. Ta posel se opravlja s tem, če se strne celokupna aktivnost strokovnih organizacij v konkretnih nalogah. To ne pomeni, da te odstopajo, od zgodovinskih nalog celega razreda. Situacija je obratna: delujoč za najbolj konkretna vprašanja v strokovnih organizaci- jah, delamo obenem tudi za uresničenje zgodovinskih nalog celega razreda. Neposredna akcija se mora potezati za gibljive mezde. Le na ta način si je mogoče zagotoviti primerno plačo. Samo na ta način se more osigurati ritem produkcije. Njegovo trajnost morejo delavci braniti le, če so z njim zadovoljni. Če se pa ta pretvarja v verige bede, lahko je poskrbeti, da se to popravi. Razširjenje socialne zaščite se mora tudi izvesti. Imamo celo vrsto vprašanj, ki še niso rešena. Opozarjamo samo na nekatera. Nerešeno je še vprašanje zavarovanja za nezaposlenost. Problem penzijskega zavarovanja delavcev se sploh ne gane. Stanje v delavskem zavarovanju niti zdaleka ne ustreza željam najširših množic. 1 ■ ■ ~ 'l.htv fl'ri 'r "f n" • • < . K i.S ; • mi,.,- Druga skupina nalog je organiziranje proletarske samopomoči. Ni normalno, če se delavci bore in doprinašajo najtežje žrtve, da bi jutri lahkomišljeno zavrgli cel višek svoje plače, ves sad dolgotrajnih naporov. Po »U. S.« NaSe starostno in nezgodno zavarovanle in nlegove rezerve Delavsko starostno in nezgodno zavarovanje je zgrajeno na predpostavki, da se bo pokrivala približno ena tretjina rent iz rednih prispevkov, okrog dve tretjini pla iz; obrestnih donosov ogromnih rezerv, ki naj bi jih to zavarovanje zbiralo. Ocenjuje sc, da bi morale doseči rezerve, zbrane v ta namen, v celi državi samo pri delavskem starostnem in nezgodnem zavarovanju tekom časa ogromno vsoto n milijard dinarjev. Tu pa Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev in zavarovanje bratovskih skladnic še ni všteto. V Sloveniji se more računati, da bi narasli vsi imovinski skladi delavskega, rudarskega in namešč°nske-ga zavarovanja v letih, ko bi dosegli svoi višek, ogromno vsoto nad milijardo dinarjev. Vsa zgradba našega socialnega zavarovanja je zgrajena na predpostavki, da je mogoče nalagati take velike kapitale trajno varno in donosno. To pa tudi pri največji pažnji in normalnih razmerah ne bi bila lahka naloga. V izrednih razmerah pa postaja ta naloga silno težka. 2e zadnja svetovna vojna nam je pokazala, kako je s posojili v časih, ko pada stvarna vrednost denarja. Tako so imeli zbranih slovenski rudarji samo v bratovskih skladnicah 10 milijonov predvojnih kron. Danes bi bile vredne te rezerve nad 100 milijonov din. Po razvrednotenju valute vsled vojne pa je bilo rešenih komaj par odstotkov od stvarne vrednosti te imovinc. Posledica tega je bila, da rudarski starouipokojenci niso mogli prejemati obljubljenih pokojnin. Njihov položaj je še danes težak. Bil bi pa še neprimerno težji, ako bi prejemali sa- mo pokojnine iz prvotnih sredstev zavarovanja in ne tudi doklad iz povsem družili sredstev, ki so se morala šele kasneje najti. Naša dolžnost je, da obrnemo na vse to pažnjo ob drugi svetovni vojni. Čeprav imamo srečo, da smo v državi, ki se ji je posrečilo ostati doslej1 izven vojne vihre, je povsem gotovo, da se gospodarskim jposledicam te vojne ne bomo mogli povsem izogniti. Draginja narašča tudi pri nas neprenehoma in bo verjetno prihodnje mesece še bolj. ) ' t " '»•'v ; » . .... \ ., -l. < Pri takem položaju je ena izmed najvažnejših dolžnosti tistih, ki jim je poverjena uprava imovine našeda socialnega zavarovanja, bodisi pri Okrožnem uradu, bodisi pri Glavni bratovski skladnici ali Pokojninskem zavodu, da vložijo vse napore, ki so mogoči, v to, da se bodo nalagala kapitalna pokritja teh zavodov tako, da bodo naložena varno in po možnosti tako, da se tudi po svoji stvarni vrednosti ne bo manjšala. Po posebnem zakonu je pri nas določeno, da sc ima nalagati večji del te imovine v štirimilijardno državno posojilo. To je zakon, s katerim je treba danes računati. Računati ne samo zato, ker je danes ta zakon tu, temveč tudi zato, ker mora nositi tudi socialno zavarovanje svoj del bremen, ki jili nalaga vsakomur naša razburkana doba. Eno pa je mogoče in potrebno. S posebnim dodatkom v zakonu, ki odreja, da se ima nalagati večji del rezerv našega socialnega zavarovanja v državnih posojilih, naj se določi že danes način, kako naj sc povrne tem posojilom stvarna vrednost, če bi jo in v kolikor bi jo izgubila vsled naraščanja draginje. Ne bomo se spuščali v razmotriva-lije, kako se da to doseči. Poti, ki bi to osiguravala, je več. Omenimo le eno misel. Najsigurnejši, najpriprostcjši in najpravičnejši način bi bil v tem, da bi anuitete teh posojil ne bile stalne, temveč bi se odnašale obresti z;a ta posojila gotovemu številu povprečnih zavarovanih mezd, ki odgovarjajo po iznosu v času, ko je bilo posojilo dano, obrestim. V številu povprečnih zavarovanih mezd bi sc moralo izračunati merilo za obrestno službo teh posojil. Danes bi se dalo vse lažje uzakoniti, kakor se dajo izvesti take revalorizacije kasneje. Ni nam dana prilika in možnost da bi mogli podvzemati v upravah našega socialnega zavarovanja kake konkretne ukrepe v varstvo rezerv tega zavarovanja v tem, ali sličnih pravcih. Zato opozarjamo na tem mestu, da so taki ukrepi nujno potrebni. Morda bi bilo treba započeti diskusijo še na širši osnovi. Dotakniti bi se morali še vprašanja, kako naj se nalaga pri nas preostali del teli rezerv. Bojimo se, da je to še vse manj razveseljivo poglavje. Pred leti smo čitali priznanje, kako je zidal eden izmed naših velikih zavodov ogromno stavbo. Zidal jo je brez skrbnih, predhodno izdelanih rentabih-tetnih računov, iz dneva v dan, po trenutnih razpoloženjih na sejah, čeprav je šlo za težke milijone. Vemo, da se vodi pri nas naložbena in investicijska politika mnogokje bolj po potrebah posojilojemalcev, kakor po potrebah institucije, ki posojila da- ije, bolj od slučaja da slučaja, kakor po premišljenem načrtu. Naša dolžnost je, da opozorimo, da bo nosilo tudi tako postopanje enkrat morda del krivde za to, če te institucije zavarovancem ne bi mogle dati tega, kar ti od njih pričakujejo. Vrhovna načela, po katerih je treba voditi vsaj od sedaj naprej v očigled resnim časom, ki jih preživljamo, gospodarsko politiko vseh naših socialnih ustanov, mora biti: Varnost, donosnost, izključitev vseh partizanskih in političnih ozirov! Vsi propusti v teh pogledih bi bili težak greh proti ponesrečenim in onemoglim delavcem in nameščencem. Ka) le videla in sliSala jugoslov. delegacija v Rušili Po »Trgovskem listu« nekaj odlomkov: posnemamo Direktor devizne direkcije dr. Rudolf Biča-nič, ki je bil elan naše trgovinske delegacije, ki je sklenila trgovinska pogodibo s Sovjetsko Rusijo, je priredil v Zagrebu ipredavanje o svojih vtisih o Sovjetski Rusiji. Ponatiskujemo poročilo O' njegovem predavan;«, kakor so ga objavile zagrebške »Novosti« z dne 4. junija 1940. Zagrebški list poroča: Velikanska prostranost in širina dežele Prvi vtis, ko prestopite meje Sovjetske Rusije in pridete globlje v to veliko deželo je vtis velikosti, velikanske prostranosti', ki se pokaže na vsakem koraku. Ta dležela je 85-krat večja kot naša država ter 300krat' večja kot banovina Hrvatska. 12krat toliko prebivalstva ima kot Jugoslaviji^'. Vsako leto se rodi v Sovjetski Rusiji toliko otrok, kolikor ima Finska prebivalcev. Zato tudi pravijo, v SSSR (Sojuz sovjetskih socialističnih republik), da ne mislijo na osvojitev Finske ko pa se pri njih »z lastno Produkcijo« rodi vsako leto po ena nova Finska. Ta vtis ogromnosti, prostranosti, veličine vas stalno spremlja skozi vso Rusijo. 2e na železnici vas preseneti širina tračnic in velikost vagonov (najmanjši tovorni imajo po 16 ton; srednji, po 20, novi moderni pa do 50 ton). Če se dela železnica, se dela na tisoče kilometrov dolga... Ulice v Moskvi so silno široke, delajo >pa> se za desetletja naprej. In prekopi! Moskva je danes mesto, iz katerega morete danes odipluti v pet morij? Povsod veličina1, prostranost! »Očered« Drugi vtis je, da ta dežela ni dežela nereda ali anarhije, da ni dežela zmešnjav, temveč dežela reda, organizacije, v kateri se vsak pojav anarhije in nereda zatre neusmiljeno in strogo. Deželi m napredku naroda ne smeta biti na poti ne posameznik ne desorganizacija. Z organizacijo je postala ta dežela stare ruske širine velika, krepka in lahka, da v celoti velja omi stari stavek o posamezniku v Rusiji, stavek, ki je šel skozi rusko literaturo In ki iie strnjen v besedii: »ničevo!« Posameznik je v tej organizaciji osamljen, »ničevo«, ki ča- ka potrpežljivo in se ne razburja. Vsak se pokorava občnim interesom. Takšne vrste redi morete videti povsod* Zanimiv ipojav je to. Na ulicah Moskve, na vsakem koraku morete videti ljudi, ki stoje v vrstah pred trgovinami in čaka/io potrpežljivo, da kupijo blago, ki se prodaja v trgovini. (Do-stiikrat čakajo po dve uri in dalj im ko pridejo na vrsto, je blaigo že razprodano. In vendar ne godrnjajo.) Takšne vrste imemiujejo Rusi »očered«, navadni ljudje pa tudi »hvost« (rep). Takšne očeredi niso le pred trgovinami z živili, temveč tuidli pred prodajalnicamii časopisov. Ruski ljudje čakajo in čitajo knjige. Kaj bi na primer bilo, če bi kdo skušal uvesti takšen red v Splitu! (Smeh.) Ta očered je značilen za psiho in mentaliteto teh ljudi. Pred vojno ni bilo tako. Takrat je bilo prerivanje in udarjanje s komolci na: vse strani. Danes tega ni več, ker danes je redi. Zakaj so takšni pojavi, je do neke mere razumljivo. Proizvodnja v tej deželi še ni tako velika, kakor ie kupna moč ljudi in zato so očeredi Vodilni Ijiudje v Sovjetski Rusiji to lojalno priznavajo, a si tudi prizadevajo, da te medostatke odpravijo. Tretja stvar, ki smo in opazili1 v’ Sovjetski Rusiji je kult dela. Videli smo veliko željo za delom, za ustvarjanjem. Vse kaže, da se v Sovj. Rusiji ljudje ne zabavajo tako, kakor se ljudje pri nas radii zabavajo, da sede po gostilnah ter da bi tekmovali s »špricerji«, temveč ti ljudje uživajo in delu in tekmujejo med seboj ter so zadovoljni, kdo bo več storil. Tempo ni povsod tako močaif in intenziven, kakor n, pr. v Ameriki ali na zahodu. Morda tudi avtomobili, katerih je zelo veliko, ne vozijpl tako hitro kakor v Parizu ali Londonu, mislim pa, da vozijo vendarle malo hitreje kot v Zagrebu. Ta kult dela se razvija in goflii tudi po sitrem-ljnjit same vlade, ki u: tvarja velika javna dela in zida velike stavbe, celo luksuzne. Značilno je za Riusijio ravno zidanje velikanskih objektov. Vsem je znana pod'zemna železnica v Moskvi, njih znameniti »metro«, ki je sezidana silno lepo*, umetniško, more se reči razko- šno (marmor, poplemeniti kamni ta Urala, vsaka postaja v drugem kamnu, razsvetljava razkošna), (ločim so potniki v železnici oblečeni zelo skromno. Ta javna dela kulininirajo v zidavi ,palače sovjetov, za katero izdajajo mesečo po 10 milijonov rubljev in ki bo 416 metrov visoka, torej največja stavba na svetu. Velika dvorana v tej palači bo imela 20.0‘Jfl sedežev. Po njenem odru bodo mogli defilirati tanki in celi eskadroni. V mali dvorani pa bo 6000 sedežev, da bi bila ta dvorana Delavskega doma (v kateri je predaval. dT. Bičanič), samo foyer tej »mali'« dvorani. Dolg kamil got' v v 45 dneh Mnogo se govori o načinu, po katerem se izvaiiajo velika javna dela v Sovjetski Rusiji. Nisem videl na lastne oči vsa ta velika dela, zapomnil pa sem si iz razgovora z ljudmi neki značilen primer: V južnih krajih SSSR so delali 270 km dolg prekop in ga napravili! v 45 dneh. Pri delu tega prekopa je sodelovalo vse ljudstvo, vojska in oblasti. Tudi rezultat je bil velik. 140.000 ha zemlje je ta prekoip usposobil za goje n/c bombaža, poleg tega je pa dal še velike količine vode teinu velikanskemu prostoru. Kako žive navadni ljudje? Pa to je za ljudi, ki se bavijo s politiko, nas pa bolj zanima, kaiko žive preprosti ljudje. Kakšen je/, njih način življenja? Ni treba misliti, da žive v SSSR vsi ljudje enako in aa imajo vsi ljudje enake dohodke. To je sicer splošno mnenje pri nas. V resnici pa so velike razlike v dohodkih posameznikov in te razlike morejo biti prav velike. Čistilka v hotelu dobiva n. pr. 200 do 300 rubljev plače ravnatelji tvornice more Priti na 5 do 6 tisoč rubljev. Zlasti medi umetniki so ljudje, ki dobe. tudi po 20 do 30 tisoč rubljev mesečno. (V trgovinah ima prvi pomočnik, ki vodi državno iprodajalnico, po 1500 do 1600 rubljev, drugi pomočnik 1100 do 1200 rubljev, tretji pa 600, hlapec ipo 250 do 500 rubljev.) Naravno je, da tako velike razlike v plačah ustvarjajo tudi velike razlike v načinu življenja ljudi, Če hočete primerjati vrednost denarja pri nas in v Rusiji — po uradnem tečaju se računa, da je rubelj približno enak 10 dinarjem, — po; kupili moči pa moremo oceniti njegovo vrednost, da je en rubelj vreden poldrug do dva dinarja1. Naipačno pa bi bilo, če bi skušali primerjati življenjske razmere in življenjski preračun naš in njihov, ker so elementi tega življenj# zelo različni Stanovanja so slaba Pri nas potroši človek približno 30, morda tudi 40 in celo 50 odst. svojega zaslužka za stanovanje. V SSSR ipcmeni stanarina mnogo manjši izdatek. Stanovanje se plačuje z ozirom na dohodke posameznika ter z ozirom na kubaturo ter znaša stanarina 2 do 5, največ pa 10 odst. zaslužka. To je torej znaten prihranek. Pripomniti pa moram, da so stanovanja mnogo slabša kot pri nas. Tudi sredlnji in višji družbeni sloji stanujejo slabše kot pri na«. Stanovanja so vsa državna in jih dodeljuje v Moskvi moskovski soviet. To je neke vrste stanovanjski urad. Stanovanja ne morete menjati, kakor bi se vam poljubilo. Da se stanuje slabo, ni čudno, če se upošteva, da je imela Moskva leta 1926 nekaj nad 2 milijona Prebivalcev, danes pa jih ima nad štiri. Zida v glavnem samo država. Zato tudi ni mogoče toliko sezidati, kakor bi bilo potrebno. Poleg tega pa se Rusi silno množe. Zida>o se navadno takšna stanovanja, da imajo po tri ali štiri rodbine eno kukiujo. Ne vem, kaj bi na to rekle naše gospodinje. Tamkajšnje so precej nezadovoljne, kakor mislim. Morete si misliti, kako to izgloda, kadar se znajdejo tri ali štiri gospodinje v eni kuhinji pri enem štedilniku in gleda ena drugi v lonec, kaj da kuha. Zato je tam hišnih prepirov več kakor pri nas. Glede stanovanja pa so tudi nekatere izjeme od pravila Posameznik si more za svojo rodbino sezidati hišo, more dobiti v ta namen celo državno posojilo, ne more pa oddajati v te.’] hiši ne sob ne stanovanj. Težkoče z obleko Tudi z obleko je mnogo težav v Rusiji. Sicer nisem videl raztrganih ljudi, vendar pa so ljudje oblečeni zelo skromno. Dame niso vedno tako okusne in nimajo toliko luksuza kot pri nas. Žene se oblačijo skromno in celo one, ki bi se mogle bolje obleči', ker nočejo vzbujati z oblekami pozornosti. Vendar pai se v zadnjem času opažajo neke razlike v oblačenju, v koketiranju, v diskretnem uporabljanju ruža, pri moških pa neki poseben šik, zlasti pri oficirjih. Ko smo bili prvi dan v Moskvi, smo bili vsi presenečeni, da nosi/o vsi moški čepice, celo ministri (narodni komisarji). Mi smo v klobukih na moskovskih ulicah izgledali čudno in ljudje so govorili: »No, vot Amerikanci!■< Niso znali, da smo bili Balkanci. Prve dneve se nam je zdelo, da so vsi sovjetski državljani enako oblečeni in da v resnici ni buržuazije. Takšen je vtis, ki ga dobite na ulici. Imate vtis, kakor da ste prišli v delavsko predmestje velikega evropskega mesta. Ko pa se človek malo privadi na to okolico, opazi razne razlike med ljudini. Vidi, da so nekateri oblečeni bol.'ie, drugi pa slabše. Še mnogo l»o treba delati, da se reši vprašanje zadostne preskrbe ljudi z obleko. Sicer se more obleka tudi kupiti; toda vedno je treba dolgo čakati, da je obleka gotova. Rusi jedo veliko Če je stanovanje slabo, če so obleke skromne, je pa hrana dobra. Dostikrat je celo zelo dobra. Ko je prišla maša delegacij, ki je dvajset let potovala do Moskve (plosk in smeh), so oni rekli: »Pa sediaj, ko so prišli, da- jih pogostimo!« Odgovoril sem jim z zgodbo iz sv. pisma o devetdeset deveti ovci, ki jih pastir poseibno ne ljubi, ki pa je sprejel izgubljeno: z velikim veseljem. Pogostili so nas na poseben način, zelo lepo in skoral bi zboleli od prevelikega jela. Ko smo prišli med druge ljudi, smo videli, da Rusi sploh veliko jedo. Dejali so nam, da je razlog najbrže v tem, ker je ruska klima zelo ostra in da morajo ljudje dosti jesti, če se hočejo vzdržati. V Moskvi je bilo letošnjo zimo 45 stopinj pod ničlo. Zelo zanimivo je, da vpliva zima tako zelo na življenje, da se mora način življenja drugače urediti. Sovjetski uradi začno uradovati ob 10. uri dopoldne in nehajo ob 4. uri popoldne. De- la se toren šest ur na dan. V tvornicah, kjer tehnika dela zahteva drugačen posel, se dela tudi nepretrgoma. V tvornical* orožja še mnogo več. Tempo dela bi se mogel po sodbi mnogih ljudi pospešiti iti intenzivirati, ne da bi se ljudje iztrošili. Šest ur dela nit toliiko, da človek ne bi mogel prenesti tudi intenzivnega dela. Ceneni in dragi predmeti Zelo zanimivo je ugotoviti, da so nekateri predmeti v Rusiji silno ceneni. N. pr. zdravila. Ta se prodajajo skoran po. bagatelni ceni, da se izdatek za zdravila ne more računati v gospodinjstvu kot nek občuten izdatek. Zato srno v trgovinski pogodbi s Sovjetsko Rusijo predvideli, da neke količine zdravil kupimo v Rusiji. ludi predmeti široke potrošnje so zelo poceni. Škatlica vžigalic velja, preračunano na naš denar, oikoli 5 par. Naš finančni minister je bil posebno ganjen, ko je dobil v dar tako škatlico. Kilogram soli veliia 16 do 20 par, črni kruh 84 par, srednji 1 rubelj, beli 1.70 rublja. Sladkor velja 5 rubljev, t. j. 8 do 10 din, petrolej 1.30 rublja, krompir poleti 0.50, pozimi 1.20 rublja. Živalski proizvodi so dražji, cene pa so iste ko pri nas. Kilogram mesa velja 10 d:o 14, masti 25, surovega masla 25 rubl/iev, liter mleka 1.S0 poleti in 2.50 rubljev pozimi. Navadni ženski čevlji so ipo 70, fini po 180 rubljev, ženske nogavive zelo slabe kakovosti po 5.60 rublja. Elektrika je zopet zelo poceni. En, kilovat velja 25 kopejk. Tudi telefon je v splošni uporabi in ni noben problem ter spada k vsakemu stanovanju. Ljudje tam izdajajo mnogo denarja in nimajo nobene potrebe za varčevanjem. Ne čutijo pomanjkanja, da bi morali varčevati. Ljud/ie so za primer starosti zavarovani. Kdor je nad 60 let star ima pravico do zavarovanja. Ne vem, če je to bolje ko Su-zorovo zavarovanje. Poleg uradnega zavarovanja pa se more vsak zavarovati še zasebno za primer starosti ali smrti. Če vidi človek kako Rusi mnogo kupujejo, dobi vtis, kakor da ite v Ameriki. Kupujejo to, kar potrebujejo in tudi to, česar nikakor ne Potrebujejo. Zato so tudi »očeredi«. Vtisi z ulice Povedati vam hočem Še nekaj značilnih pojavov, ki so mi padli v oči. Kako se vidi komunizem z ulice? Kako se v načinu življenja vidi, da je to drugačen družabni red? Prva stvar na ulicah, na katerih se giblje promet (da vozijo avtomobili, tramvaji, trolejbusi, avtobusi in tudi še kak izvošček) je, da na stotine in stotine ljudi kroži, da se vidijo veseli in resni ter žalostni obrazi. Na teh ulicah ni zasebnih trgovin. Niti ena trgovina nima osebnega imena. Vse prodajalne so državne. Napisi so na primer naslednji: »Moskovska trgovina št. 258.« ali »Trgovina št. 429.« Kupuje se vse brez karte in plača z denarjem kakor pri nas, če je dovolil iblaga na razpolago. So tudi brivnice, toda nimajo firme, temveč samo številko. Tudi mizarji nimajo svoje firme, temveč samo napis »mizar«. Je pa nekaj, kar je podobno razmeram v drugih državah. To je kolhozni trg (kolhozni rim«), ki ima v vsakem mestnem delu svojo ,tržnico, v kateri prodajajo kmetje iz okolice Moskve svoje proizvode. Prodajajo čisto svobodno in brez diktata cen in brez kontrole, temveč! se ravnajo sa-mo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Do-čim so v državnih tržnicah cene stalne, so v kolhoznili tržnicah za 20 do 30 odist. višje kakor v državnih prodajalnah, ker prihaja sem bolj sveže in dobro blago in ker kupujejo tu samo premožnejši ljudje. Pred velikimi prazniki in slavnostmi se divignejp cene na kol-lioznem trgu tudi za 50 odst. Hranilnicc in zastavljalnice Navadno človek misli, da ni v Rusiji drugega dohodka kakor samo od dela. To je splošno pravilo. Vsak, kdor hoče živeti, mora delati. Mislim, da je to popolnoma pravilno in dobro in da drugače tudi ne bi smelo biti. Delajo moški in ženske, vsi v rodbini. Je pa tudi nekoliko izjem. So hranilnice, v katere se vlaga denar v hranjenje. Tako je vloženih nekaj milijard rubljev. Hranilnice plačujejo obresti ko pri nas, nekaj* več ko 4 odst. Vloge se morejo vsak hip dvigniti in niso pod zaščito. Celo rezanje kuponov poznajo v Sovjetski Rusiji, namreč kuponov drž. papirjev, državnih posojil, ki dajejo določeno rento. Tudi zastavljalnice so. Neki član naše delegacije je hotel poskusiti, kako funkcionira zastavljalnica, pa ji je ponudil svojo kovinsko uro. Ponudili so mu, ko so uro pregledali 50 rubljev. Toda ko je pokazal, da je ta ura tudi zvonila, da je bila budilka, so mu takoji ponudili 250 rubljev. Zasebna lastnina Tudi zasebna lastnina je v SSSR. Čl. 10. sovjetske ustave govori o tem, kateri predmeti morejo biti zasebna lastnina. V tem členu se pravi, da je pravica osebne lastnine državljana zajamčena od dohodkov dela in varčevanja za predmete domačega gospodarstva, za pravice udobnosti ter zavarovana tudi Pravica dediščine. Posameznik, ki ima velike dohodke (književnik Aleksej Tolstoj ima, kakor pravijo, letno en milijon rubljev dohodkov) si more kupiti avtomobil, da si napravi življenje udobneje. Nikakor pa ne more naložiti, svojega denarja v proizvajalna sredstva, s katerimi bi najel delavce, da bi delali zanj. To je glavna značilnost sistema, ki ni komunističen, je to sistem socializma, državnega socializma, ki še ni gotov, temveč ki se šele izdeluje in ki se še razvija in ki je šele v tretjem letu svoje tretje petletke, ki je torej star šele triinaj^t let. To je mnogo premalo časa in zato je naravno, da ljudje, ki prihajajo iz zapadne Evrope in Amerike, krivo! sodijo o tem, kar se dogaja v Rusiji. Treba je imeti predi očmi, da gre za težko dediščino iz ruske zgodovine in da gre za postavitev novega sistema državne ureditve. So pa seveda tudi izjeme v tem oziru. V čem so te izjeme, kaže naslednji primer: Nek član naše delegacije je bil deset let pred vojno v Moskvi, a tri leta za Sasa revolucije v SSSR. Bil je uradnik v nekem odseku. Nekega dne se je vračal z izleta iz okolice Moskve ter prinesel z seboj petelina, da ga zakoljejo in spečejo. To je bi takrat velik prestopek proti komunističnemu načelu. Odvzeli so mu petelina in naš prijatelj je doibil tri dni zapora, ki jih je tudi odsedel. Sedaj pa, ko je videl, da se petelini kupujejo in prodajajo na trgih svobodno, se je nemalo začudil. Vse se je ublažilo, spremenilo in postalo drugačno. Kolhozni sistem Posebno zanima vse problem kolhozov — vprašanje kmetov. Malo sem od tega videl. Računal sem s tem, da bomo daljši čas ostali v Moskvi, toda zaradi razmer v Evropi smo morali sklenitev trgovinske pogodbe pospešiti, da se vrnemo domov. Uporabili smo za sovjetske razmere nezaslišan tempo ter imeli celo pa tri seje na dan. Od kolhozov torej nismo mnogo videli, t. L mogli smo videti sarmo kolhoze iz železnice, ko srno potovali po železnici. Videli smo, kakft so male parcelice s kmetskimi hišami nakopičene v središču vasi, okolica pa, kako ima velike komplekse zemlje, enako izoraine in posejane. Delali so s traktorji, a videli smo tudi mnoge, ki so delali s plugi, katere so vlekli konji. Videli smo mnogo skromnih in revnih kmetskih hiš, napravljenih iz zemlje, poleg njih pa v sredi vasi večje stavbe, večja skladišča kolhozov. Videli smo veliko razstavo pridelkov kolhozov, ki je bila res velikanska in ki je poikazala zelo lep pregled dela SSSR v kmetijstvu; iz lastnega opazovanja pa morem reči zelo malo. Zanimivi so tudi razgovori s politiki SSSR, a tam je vsak politični človek hkrati tudi ekonomist. Iz teh razgovorov sem posnel, da se je poskus ustvaritve kolhozov posrečil, To dokazujejo objektivni rezultati,'ker proizvodnja kmetijskih proizvodov mi ipadla, kmetje ne silijo več v mesta, temveč ostanejo na vasi, da mora sovjetska vlada apelirati na kolhoz-: nike, da pridejo v mesta ter postanejo delavci v tovarnah. To je indirekten dokaz, da je življenje v kolhozih precej stabilizirano. Glavni vzrok, da pomenijo kolhozi v SSSR uspeh, je v prostranosti sovjetske zemlje. Povprečni kolhoz ima- 1550 ha zemlje, poleg tega pa more imeti vsak kolhoznik tudi še 2 do 10 ha lastne zemlje. Pri nas je tako malo zemlje, da ne bi mogli dati kmetovalcem niti toliko zemlje, kolikor dobivaj« njiv ob hiši, za kolhoze pa sploh ne bi nič ostalo. Zanimivo je bilo zvedeti, kako je bilo to vprašanje rešeno v krajih, kjer je malo zemlje, zlasti na Krimu in na Kavkazu. Pogovarjal sem se o tem s komisarjem Mlkojanom, ki je Armenec in ki pozna te kraje. Dejal je, da se mora v teh krajih voditi gospodarstvo samo na ta način, da se dela čim bolj intenzivno. Propaganda in prisilni ukrepi Videli smo tudi nek značilen film. Izdelan je bil na podlagi romana »Vzdignjena brazda«. Film je kazal, kako je vas preživljala kolhoz in kako se je ta ustvarjal. Sovjeti so naobra-zili v posebnih tečajih 25 tisoč delavcev za organizacijo kolhozov na vaseh,. Kmetje so v začetku sprejemali ta prizadevanja z vidnim nezaupanjem. V filmu se je videlo, na kakšen način se je delala propaganda za kolhoze. Kmetje so pritrjevali propagatorjem, na vprašanje pa, če hočejo vstoipiti v kolhoz, so ved- no odgovarjali z ne! Film je pokazal tudi, kako 50 jjli v to prisilili V akcijo je stopilo tudi strelno orožje. Z revolverji soi priganjali ljudi v kolhoze. Nekateri navdušeni sanjači so šli celo tako daleč, da so ustanavljali kolhoze med perutnino. Takih zabavnih prizorov je v tem filmu bilo; mnogo. Rusi so se zelo smejali prizorom, ko so žene pretepale moške. Takšne kolhoze imamo tudi pri nas. Naše premoženjske občine niso nič drugega ko veliki gozdni kolhozi. Vas se pod vplivom kolhozov zelo spreminja. Ne bi mogel reči, da je to tudi vedno najbolje. So tu pojavi, ki so pozitivni, so pa tudi poijavi, ki so negativni. Ne morem reči o tem kaj več, ker nisem videl kolhozpv z lastnimi očmi. Car v gledališču Nato je govoril dr. Bičanič o nekih političnih pojavih, ki jih je mogel zapaziti na prvi pogled. Pravi, da se je sistem v SSSR konsolidiral in stabiliziral in tisti, ki mislijo, da bi se mogel s carjem ali s pučem odpraviti1, se zelo motijo. Zelo značilno je, da car ne pomeni nobenega strašila več za sovjetske voditelje. Videli smo v petih gledališčih igre, v katerih je car nastopal na odru, včasih slab, včasih tudi dober. To pa ljudi nič več' ne razburja. To je za nje daljnja zgodba, ki se nikdar več ne bo ponovila. Kult vojske Dr. Bičanič je nato govoril o paradi, ki jo je videl 1, maja na Krasili ploščadi (na Rdečem trgu). Ta slavnost pomeni enega najbolj učinkovitih dogodkov, ki smo jih mogli videti. Videl sem že mnoge manifestacije, toda takšne še nisem videl. Morani priznati, da se velika skrb posveča vojski. Povsod smo videli napise, ki so govorili o kultu vojske in o obrambi domovine. Ta kult se igoji v veliki meri. Tako velik je ta kult, da se proslavljajo tudi ruske zmage pred revolucijo, zlasti zmage nad Napoleonom in zmage velikih carskih generalov. Ruska vojska se proslavlja na vsa usta. V vsej, državi se vidi, da je vs^k državljan pripravljen na obrambo domovine, ne države, ne sistema, temveč ravno domovine. Parada te vojske je dokazala, da je ta vojska dobro izvežbam'a, da je zelo disciplinirana, da je napravila odličen vtis. Vojaki so dobro *'Izločeni in dobro oboroženi. To sem videl tudi na poti v železnici. Videl sem tudi vojake, ki so se vračali iz Finske. Videli smo mnogo mehaniziranega orožja, mnogo1, motorizirane pehote, mnogo motorizirane artiljerije ter velike, močne in velikanske tanke. Ta moč vojske je zadostno pojasnilo za zunanjo politiko SSSR in za ugled, ki ga uživa SSSR danes v mednarodnem svetu. Spoznali smo, da smo bili glede Finske pod vplivom neke tuje propagande in da smo si ustva-riil krivo sliko o sili in učinkovitosti sovjetske vojske. Vsa ta zadeva s Finsko ni bila stvar sovjetske vojske kot celote, temveč samo zadeva lemingradskega vojnega okroga. Ta zadeva s Finsko je bila sovjetom zelo neprijetna. Sovjeti slede v svoji zunanji politiki potom, ki jih je pokazal še Peter Veliki. V tem pogledu Je bila glede Finske zavzeta smer prav STROKOVNI VESTNIK SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA NaSa borba In akcije za zvifanje plai Osmi teden stavke keramičnih delavcev v Libojah. Borba keramičnih delavcev traja kompaktno in solidarno že osmi teden. Po informacijah, ki jih imamo, so bili po šestem tednu stavke nekakšni informativni razgovori med delavskimi zastopniki in vodstvom podjetja. Izkazalo se je, da v tej borbi, ki je bila delavstvu vsiljena, ni več glavni vzrok povišanje mezd in sklenitev kolektivne pogodbe, temveč je vzrok borba za načela. Delavstvo se bori prav za prav za priznanje avtoritete razsodbe državnega sodišča. Ali je dopustno, da sme podjetje delavce kaznovati z odpustom iz službe zato, ker so morali pri sodišču iztožiti svoje prejemke do katerih so bili po kolektivni pogodbi upravičeni in vse intervencije organizacije, da to dosežejo, niso pomagale. Vsakomur je jasno, da te pravice podjetje ne sme imeti. Pa tudi ta načelna stvar, za katero doprinaša delavstvo tako ogromne žrtve, ni več vzrok za nadaljevanje stavke, ker je podjetje uvidelo, da na tej načelni stvari ne more vztrajati. Edini pravi vzrok za nadaljevanje borbe, od katere delavstvo ne more odstopiti, je sedaj v glavnem še sledeči: $ Ker je keramično delavstvo popolnoma solidarno in kompaktno in ker se med njimi ni pojavilo stavkokazev, razen par izjem med neorganiziranimi, je podjetje sprejelo med stavka v delo okrog 15 novih, po večini delavk, iz raznih krajev, ki niso bili pri podjetju preje nikdar zaposleni. Čeprav ti zunanji stavkokazi delavstvu borbe ne morejo pokvariti, ker keramičnega dela ne razumejo in se ga v kratkem času tudi priučiti ne morejo in ima podjetje od dela teh stavkokazov verjetno več škode nego koristi, so sedaj ravno ti na novo sprejeti delavci ovira za sporazum. Delavstvo samo po sebi razumljivo, zahteva, da morajo biti vsi delavci med stavko sprejeti, odpuščeni. Ta njihova za- tako značilna kakor druge smeri ruske zunanje politike. Ljudje govore: »Peter Veliki je bil zelo pameten človek. Ena in dvajset let se je boril za Finsko in prišel samo do Vi-borga.« Tudi sedaj niso šli Rusi dalji. Peter Veliki je v borbi za- Finsko; izgubil 1,800.000 ljudi. j Zunanja politika Ta velika ruska država kaže v svoji zunanji politiki mir ter zavest svoje, lastne sile. Vse države gledajo na to, kaj bo rekla Ru-si/ia, ona pa je hladna in mirna. Ko smo se vrnili, smo našli v svoji deželi precejšnje razburjenje in nervozo. Ljiudje so se zanimali, da bi zvedeli, kakšen posel smo opravili. Bilo je na delu tudi mnogo tujih kuhinji, ki so skušale na najrazličnejše načine pretvoriti in naravnost trditi baš nasprotje onega, kar smo mi pripovedovali prijateljem. Bile so to tendenčne, prozorne in lažnive vesti. hteva je vsestransko upravičena in utemeljena, poleg tega pa je tudi v interesu podjetja. Mislimo, da je predvsem v korist podjetja, da je v tovarni red in mir, ne pa konflikti, ki bi radi teh delavcev, če bi v tovarni ostali, nastajali. Mi priznavamo tovarniško avtoriteto in delovno disciplino, morajo biti pa odstranjeni vzroki, ki bi to ovirali. Tak je položaj po dveh mesecih trde in požrtvovalne borbe keramičnih delavcev za svoj življenjski obstoj in svoje pravice. Mislimo, da je dolžnost merodajnih faktorjev, da vsaj po 1 dveh mesecih dopovedo podjetju, da ugodi u-pravičenim delavskim zahtevam. Zato, da novi delavci v tovarni niso potrebni, govori tudi dejstvo, ker tovarna izjavlja, da nima mnogo naročil in da bo eventuelno primorana obratovati 1 s skrajšanim delovnim časom, čemu bi bili to-! rej ti med stavko na novo sprejeti delavci v tovarni potrebni? Razvidno je torej, da je spor možno likvidirati, če seveda niso v ozadju še kaki posebni nameni. Delavstvo pa bo vztrajalo, bilo tako ali drugače, do končne zmage. STEKLARSKA INDUSTRIJA Za obrate v Hrastniku in Sv. Križu pri Rog. Slatini je doseženo zvišanje plač: za delavstvo z dnevnim zaslužkom do 42 din 15 odstotkov, za delavstvo z dnevnim zaslužkom nad 42 din 10 odstotkov. Povišek velja v Hrastniku od 12. maja, za obrat Sv. Križ pa od 20. maja. Steklarna Paračin. Ker se ravnajo zaslužki paračinskih steklarjev po zaslužkih v Sloveniji, bodo tudi tamkajšnjim članom povišane plače v isti višini kakor v Hrastniku in Sv. Križu. Če upoštevamo povišek plač iz decembra 1939, so bile mezde v steklarski industriji zvišane slabše plačanim delavcem za 35 odstotkov, boljše plačanim pa za 20 do 25 odstotkov. KEMIČNA INDUSTRIJA Tovarna za dušik, Ruše. Drugo mezdno gibanje za zvišanje plač je bilo zoključeno 14. maja. štirinajstdnevne draginjske doklade se povišajo s 1. majem: samcem od din 100 na din 125, poročenim brez otrok od din 120 na din 150, poročenim z 1 do 3 otroci od din 150 na din 195, poročenim z več kot 3 otroci od din 180 na din 220, vajencem od din 50 na din 60. V obeh mezdnih gibanjih so bile od decembra povišane mezde povprečno za 34 odstotkov. Apnenik pri Celju. — Last tovarne za dušik v Rušah. — Mezdno gibanje zaključeno v juniju. Od 1. maja dalje veljajo tudi za apneniške delavce v Celju draginjske doklade v isti višini, kakor za delavce tovarne za dušik v Rušah. Kemična tovarna, Hrastnik. Prvo mezdno gibanje zaključeno z 12 odstotnim povišanjem. Drugo mezdtao gibanje še ni zaključeno. Potek dosedanjih gibanj pa kaže, da bodo od 1. aprila dalje zvišanje mezde za novih 25 odstotkov. Doseženi so tudi plačani dopusti od 3 do 6 dni letno. Kemična tovarna v Celju. V podjetju »Metalno akcionarsko društvo«, kakor se kemična tovarna sedaj imenuje, zahteva delavstvo ureditev službenega razmerja s kolektivno pogodbo, zvišanje plač in plačane dopuste. Podjetje je ponovno povišalo dlraginjsko doklado tako, da znaša celotna draginjska doklada sedaj 35 odstotkov. Odklanja pa sklenitev kolektivne pogodbe, vštetje draginjskih doklad v temeljne mezds in tudi plačane dbpuste. Delavstvo je po posvetovanju borbo za uveljavljanje plačanih dopustov in vštetje draginjskih doklad k temeljnim mezdam v spričo sedanjih razmer odložilo na prikladnejši čas. Na zadnji poravnalni razpravi 20, t. m, se je poleg draginjske d'oklade uredilo tudi več stvari, tako v pogledu delovnih .oblek, orodja in drugih naturalnih dajatev. Spremenile so se tudi nekatere temeljne mezde v korist delavcev. Jugotanin, Sevnica. Pri prvem mezdem gibanju v novembru so bile mezde povišane za 50 p na uro. Pri drugem mezdiem gibanju v juniju pa so se delavske plače povišale od 1. junija dalje za ponovnih 15 odstotkov. Kemiča tovarna Moste pri Ljubljani. Mezdno gibanje, za katerega je dala pobudo naša podružnica, pa ga je potem zaključila zveza kovinarjev, se je končalo z rezultatom, ki je bil objavljen že zadnjič v delavcu. O čudnem poteku tega mezdnega gibanja je izdal obratni zaupnik S. D. S. Z, sodr. Korče posebno okrožnico na delavstvo kemične tovarne. O tem mezdnem gibanju in njega poteku se bo še spregovorilo. PAPIRNA INDUSTRIJA Za obrate združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode, je bilo drugo mezdno gibanje končano 8. maja. Dosežena je ponovna dtaginjska doklada na delavca po din 3 dnevno. Izvršena je ponovna prekategorizacija nekaterih delavcev v kategorije z višjim zaslužkom. Zaokroženi so urni zaslužki navzgor na 25, 50, 75 in 100 para. Celotna draginjska doklada na dan znese din 7. Doseženi so tudi plačani dopusti od 4 do 6 dni letno. Kolektivna pogodba, ki je bila s strani organizacije .odpovedana, ostane nadalje v veljavi. Vevče Po vseh krizah, ki jih je vevško delavstvo doživelo skozi zadnjih deset let, to je od leta 1929 dalje, se je tekom letošnjega leta poja,vil nov konjunkturni val. Vzroki tega vala so pač mednarodnega značaja, tako vojna kakor tudi prometne težave. Vprašanje je le, kako dolgo bo ta val trajal, z ozirom na mednarodni položaj? Vsekakor pa se je položaj za podjetje z ustanovitvijo kartela mnogo izboljšal, in je vero-jatno, da se bo kartel na domačem trgu precej dobro uveljavil in bolj zadostil domači potrošnji, ali potrebno bo še dvigniti produkcijo papirja skoro za 50 odstotkov. V ta namen bodo morale slediti nove zaposlitve delavstva. Sa-veda ne smemo pa misliti, da se to zgodi že jutri. Spričo tega se tudi v organizacijo pojavlja se pred vojno. Nastala velika brezposelnost in pomanjkanje med lesnim delavstvom kljub temu da je mog.o pomočnikov v vojaški službi. Sedaj v poletnem času bo še nekako šlo, kaj bo pa pozimi, ko ne bo potrebne obutve, niti ogreva. Pohištveni mizarji so že več let delali za zalogo, da so potem izdelke prodajali na razstavah, letos je ipa tudi to onemogočeno. Prav posebno se to olpčuti v Št. Vidu in ostali ljubljanski okolici. Mizarsko delavstvo mora zaradi tega zapuščati te kraje in poskuša najti drugačno zaposlitev, kar pa je tudi težavno spričo razmer. Tako se zdi, da pride lesno delavstvo ponovno v težak položaj ne samo po mestih, temveč tudi po deželi. BRIVCI Ljubljana Bodoče smernice brivsko-frizer ke organizacije. V zadnjem in predzadnjem članku o položaju brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic smo nekaj navedli o nas, kar odkriva, da je naše življenje mizerno in težko v vseh ozirih. Dejanski stan nam sam nalaga dolžnost, da se pobrigamo, kako bi se naš položaj uredil brez težjih pretresljajev z našimi poslodavci, da bi bil v splošno 'korist nas vseh. Razmere, ki so zavladale v svetu in zaradi katerih je omajan ves življenjski sistem in za vsakega poedinca, otežkoča tudi organizacijsko delo v organizaciji sami. Sedaj smo si priborili finančno samostojnost za Lujbljano, istočasno pa smo dobili tudi možnost, da upostavimo pod-zvezo za celo Slovenijo. Naša država se ne nahaja v vojnem metežu, vendar čutimo tudi vso težo vojnega klanja in vsega, kar je s tem v zvezi. Gotovo je, da prizadeva tudi nas, in sicer iz gospodarskega gledišča, ker je odvisno od gospodarskega standarda tudi socialno vprašanje posamezne države. Življenje nalaga dolžnosti vsakemu poedin-cu, toda vprašanje je, kako bo svojo dolžnost razumel in izvrševal. Tudi mi brivsko-irizerski pomočniki in pomočnice imamo svoje dolžnosti, katere moramo razumeti in izvrševati po svoji vesti kar najboljše. Prvo, kar je nas, se moramo organizirati in strniti v močne vrste ter se s kulturnim in socialnim delom uriti za bodoči svet, kateremu gremo naproti. Priznati morama, da kljub temu, da smo v zvezi s širokimi sloji ljudstva, smo vendar še nepopolni in lajiki v najaktualnejših problemih današnje dobe. Drugo, kar se od nas zahteva, je treznost in resnost. Že dohodki so nam tako pičlo odmerjeni, da ne moremo kdo ve kako šariti z denarjem, a če še tisti težko prisluženi denar trosimo za pijačo, kajenje in v podobne nepotrebne svrhe, tedaj nas bo čas in dogodki dohitel tako revne in izčrpane, da se ne bomo znali o-brniti ne na levo, ne na desno. Resnost nam je neobbodo potrebna. Zavedati se moramo, da za nas ni ugodno, če vidimo, da se nikdo ne zanima za našo usodo in življenje sploh. Kako se bo kdo zanimal za nas, če smo sami brezbrižni ter se sami ne zanimamo in se medsebojno premalo poznamo. Organizacija si je zastavila svoje smernice, katere 'bo treba brezpogojno izvesti in sicer I.) urediti ponovno samostojno brivsko frizersko pomočniško organizacijo v Ljubljani kot strogo strokovno enoto naše stroke, brez kakršnihkoli političnih naziranj. 2.) Ustanovile se bodo razne sekcije strokovne, kulturne in druge, v katerih se bodo vzgajali funkcijonarji za organizatorič-no delo, predvsem mlajši. 3.) Z Združenjem mojstrov je treba takoj stopiti v stike glede ureditve delovnega razmerja, zlasti pa glede plač, V kolikor nas razmere ne bodo ovirale v tem stremljenju, upamo, da bomo svoj program izvedli na celi črti, prav .posebno pa še, če bo med brivsko-frizerskimi pomočniki in pomočnicami zadosten odziv in pojmovanje, Organizacija brivsko-irizerskih pomočnikov in pomočnic apelira na vse pomočnike in pomočnice, da stopijo v svojo strokovno organizacijo, da jo aktivno podprejo in se v nji udejstvujejo vsak po svoji zmožnosti. V naših prostorih v društvenih lokalih dobi vsak potrebne informacije in vsakdo naj prihaja v ta lokal. Pisarna posluje vsak dan razen sobot in praznikov od pol 8. do pol 9. ure zveče v I, nadstropju Delavske zbornice. Nadejamo se, da bomo z našim delom koristili vsemu brivsko-lri-zerskemu delavstvu ter ga s tem dvignili na višjo kulturna in moralno stopnjo. B. Lazič. MONOPOLCI Ljubljana ut’ vil tu Ui i V tovarno je prispela odredba za izpite za nadglednike in »uradni dodatek«. Kolikor nam je znano, bodo bodoče nadglednike preizkušalo s poznanjem pravilnikov, o zaščiti delavstva in drugih takih stvareh. Nam je znano, da bi tudi višjim faktorjem ne škodoval tak izpit, toda ne samo pred komisijo, ampak kako naj ga izvaja v praksi v prid delavstva. Tako se sliši po tovarni, da bodo dobili radni dodatek le oni, katere bo vodstvo poseibej priporočilo z ozirom na znanje in ambicijo.znost. Mi pa vemo, da je po navadi z ambicioznostjo križ, V v ti «V-* lj- t } :s *! .*•> j*k 6B } • i š 5 %'sš’li 1 — ' ' K stvari se bo- mo še oglasili, ko pride stvar v prakso ivi l'i‘> »o k k. s \ u k&t ti RUDARJI Glavna skupščina Glavne bratovske s’ ladnice. V soboto, dne 8. junija t. 1. se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani glavna skupščina Glavne bratovske skladinice v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom: Iz poslovnega poročila za leto 1939 je razvidno, da se je število zavarovanih članov v pokojninskem oddelku dvignilo od 12.332 v letu 1938 na 13.797 članov v letu 1939. Priras.t je znašal 1.465 ali 11.87 odstotkov. Prispevki zavarovanih članov in podjetij so znašali 16 milijonov 938.363 din. Na pokojninah je bilo izplačanih 17 milijonov 749.674 din. Pri tem nastali primanjkljaj se je kril iz rezervnega skla-dia. Premožeje pokojninske blagajne je znašalo koncem leta 1939 14 milijonov 609.287 din. Upokojenci: Staroupokojencev je bilo začetkom leta 1939 665, med letom jih je odmrlo 47, tako, da jih je bilo koncem leta še 618. Vseh upokojencev je bilo koncem leta 1939 3161, ali prirastek 102. V nezgodnem oddelku je bilo zavarovanih