Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.k.k. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Rlagcnfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 11. julij 1958 Štev. 28 (844) Izjalovljena šolska stavka jasno dokazuje potrebo po nadaljnjem obstoju dvojezične šole V tistem delu tiska, ki je prejšnji teden najbolj navdušeno pisal o šolski stavki ter preroško vedel povedati, da; se bc-stavka razširila tudi na druge šolske' okoliše, je nastala sumljivo' zatišje. Vzroka temu ni težko najti: iniciatorji tega protizakonitega početja so doživeli popoln polom,, zato zdaj osramočeno molčijo in se le na tihem jezijo, da pretežna večina prebivalstva dvojezičnega ozemlja ni hotela slediti željam in poveljem peščice šovinističnih hujskačev in nacionalističnih nestrpnežev. Šolska stavka, ki soi jo načrtno pripravljali s poostreno protislovensko gonjo in ji V danem trenutku posvetili vse razpoložljive sile in ljudi prav do DVP-jevske-ga deželnega poslanca dr. Mayrhoferja, je namreč ostala omejena, le na nekaj že močno ponemčenih ali izrazitoi nemčur-skih krajev, dočim V vseh drugih vaseh in občinah južne Koroške o njej niso hoteli slišati. Zato tudi prvotno tako navdušeni tisk, Ve poročati o: stavki ali solidarnostnih resolucijah le iz nekaterih šolskih okolišev, pa še za te kraje mora priznati, da je bila stavka: izvedena le delno ali pa so solidarnost s stavkajočimi starši izrazili samo V resolucijah, medtem ko se je pouk nemotena nadaljeval. Polom je še toliko bolj očiten, ker stavka ni uspela, čeprav so dobro preračunano1 izbrali ravne č-u* tik p*v,r je prišlo do proti- zakonitih ukrepov proti dvojezičnemu pouku, je značilno, da se na teh šolah odredba o dvojezičnem šolstvu že vsa leta sploh ni izvajala ali pa le zelo pomanjkljivo. • Stavka nikakor ni bila »spontan korak« domačega ljudstva posameznih krajev, marveč povsod le plod hujskanja od zgoraj in od strani tujih privandrancev, med katerimi so bili tudi državni uradniki in člani njihovih družin. • Čeprav se je Koroška OVP potem, ko ie bil polom stavke očiten in jo je kot protizakonito označil tudi deželni glavar Wedenig, po svojem glasilu skušala od nje distancirati in jo prikazati kot spontan korak staršev ne glede na politično pripadnost, ostane dejstvo, da se je njen pričetek porodil na sestanku pliberškega Združenja staršev, na katerem je govoril OVP-jevski deželni poslanec dr. Mayrho-fer; poleg tega so se pri zavračanju otrok od obiska šole v posameznih krajih zlasti izkazali znani pristaši OVP. In še nekaj je treba, jasno povedati: Šolska stavka je bila očitnoi kršeni© obstoječih zakonov! Zato smo radovedni, če bodo upravne oblasti tudi temu primerno vršile svoje dolžnosti ter V smislu predpisov ukrepale proti kršiteljem zakona, zlasti pa proti iniciatorjem, ki so javno" in tajno navajali k protizakonitemu in, s tem kaznivemu dejanju. V obrambo zakonito-sti in pravnosti bi. bilo to: rjeicibhcidno potrebno, kaiti V nasprotnem, primeru bi se lahkoi zgodilo, da bi postala kazen dvomljiva tudi V drugih primerih kršenja zakonov. Napovedi in grožnje z, novo šolsko stavkoi ob pričetku šolskega leta letos jeseni o tem zgovorno p-ričajoi in šovinistični spodrsljaj V »Neue Zeit« z, napadom na slovenske duhovnike izzveni v poudarjanju nenevarnosti take- stavke, »ker noben človek na Koroškem ne misli na tol, da bi proti temu nastopil«, naravnost kot poziv na uresničenje OVP-jev-skih groženj ob začetku šolskega, leta. Protipostavna šolska stavka pa, bi morala biti hkrati tudi resno svarilo vsem, merodajnim krogom, ki kljub nasprotnim predpišem dopuščajo netenje narodnostne mržnje ter hujskanje proti slovenski manjšini na Koroškem. Biti bi jim, morala, svarilo, da nečastna igra medsebojnega, očitanja ni pot do zadovoljive rešitve in da se pri dokončnem sklepanju manjšinskih zakonov ne bedo pustili zavajati od, peščice priseljenih šovinističnih hujskačev, marveč bodo sporazumno s prizadetim ljudstvom iskali tako rešitev, ki bo najbolj uspešno služila medsebojnemu razumevanju in s tem mirnemu in prijateljskemu sožitju obeh narodnostnih skupin. Da pa * jei na, šolskem področju ta rešitev le v dvojezični šoli, je nedvoumno dokazala tudi izjalovljena šolska stavka! Dvojne volitve z nepričakovanim izidom Zadnjo nedeljo so bile parlamentarne volitve na Finskem ter d e ž elnozb or s k e Volitve v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija. Lahko rečemo, da sci izidi obeh volitev v marsičem presenetili. Na Finskem so glavni zmagovalci komunisti, ki sol svoje število poslancev od prejšnjih 43 zvišali na 50, dočim, je prejšnja najmočnejša stranka agrarcev utrpela precejšnje izgube in bo imela v novem parlamentu le še 48 poslancev (prej 53). Občutne izgube so utrpeli tudi socialdemokrati (njihovo število poslancev se je znižala od 54 na 50), na drugi, strani pa s,o za isto število povečali svoj delež konservativci (od 24 na 28). V komentarjih k izidu volitev pripisujejo zmago' komunistov skrajnol slabemu gospodarskemu položaju dežele ter enostransko usmerjeni zunanji politiki dosedanje vlade. Volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji * pa, so izpadle predvsem V korist Adenauer] eve CDU, čeprav so tudi socialdemokrati bistveno pomnožili svoje zastopstvo v deželnem zboru. CDU si je namreč priborila absolutno večino in bo imela od skupno, 200 sedežev 104 v svojih rokah, SPD pa 81. Kljub temu pa Adenauer jeva zmaga, ni tako popolna, kajti v primerjavi s številom glasov, ki jih je V tej deželi dobila pri lanskoletnih državnozborskih volitvah, se je njen delež znižal od ,54 na 50,5°/o, delež SPD pa, je narasel od 34.5 na. 39,2 °/o. Vzrok temu iščejo V dejstvu, da pri teh volitvah ni šld toliko za, lokalne probleme, marveč V prvi Vrsti za, splošno državno politiko in so bile na eni strani merodajne gospodarske pozicije V rokah vladne CDU, na drugi strani pa protiatomska linija, SPD. Zopet avstrijsko-jupslovanska pogajanja V torek je pod vodstvom, dr. Ha,ymerla odpotovala z Dunaja v Beograd avstrijska vladna delegacija,, ki tod nadaljuje poga:-janja v okviru mešane avstriis,ko-jugoslovanske komisije. Komisija razpravlja o še nerešenih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Hujskanje gotovo ni pot do združene Evrope Izmenjava »ljubeznivosti" med SP0 in OVP Med vladnima strankama — OVP in SPD — je prišlo v zadinjih dneh spet do masovne izmenjave čudnih »ljubeznivosti«, ki se je začela: z medsebojnimi očitki po časopisih, našla, svoj višek v govorih kanclerja Raaba in vicekanclerja, Pitter-manna ter se nato nadaljevala v parlamentu, kjer pa, se, je vroča bitka, zaključila s sporazumnim sklepanjem, različnih zakonov. Neposredni povod za nove razprtije v vladini koaliciji so dlali najnovejši primeri korupcije:, V katere so bili' posredno' ali neposredno' zapleteni tudi visoki politični funkcionarji in sta potem obe stranki tekmovali, katera bo svojemu nasprotniku dbkazovala večje umazanije. Končno so se iz tega izcimili medsebojni očitki (iz ust najvišjih predstavnikov obeh vladnih strank) o sabotiranju koalicijskega sporazuma in soi V OVP-jeVskem tisku od veselja Vriskali, da je kancler Raab končno' temeljito obračunal z »dvolično politiko« socialistov in jim s posebnim poudarkom na notranje ministrstvo očital stalno kršenje zakonov, vicekancler Pitter-mann pa je v svojem odgovoru pokazal na kršenje sporazuma s strani OVP ter Poudaril, d'a so socialisti sicer slej ko1 prej za sodelovanje, toda na podlagi enako- pravnosti in nikakor ne pod diktaturo DVP. Očitno pod vtisom tega dvoboja, med šefoma obeh Vladnih strank je' prišlo do ostrih medsebojnih očitkov tudi na zasedanju parlamenta to sredo:, kjer na nobeni strani niso, štedili s: krepkimi izrazi. Vendar končni sporazumni sprejem zakonov utrjuje prepričanje:, da s,e bodo duhovi v vladni koaliciji — kakor že večkrat — spet pomirili, kar bo koristno vplivalo na nadaljnjo politiko v državi. Novi generalni konzul FLRJ prevzel dolžnosti Kakor smo V našem listu poročali že meseca aprila, je bil za novega generalnega konzula FLR Jugoslavije V Celovcu imenovan g, Boris, Trampuž, kateremu je zvezni prezident meseca junija podelil ekseikvatur. Novi generalni konzul je ob prevzemu svojih dolžnosti obiskal ta torek deželnega: glavarja Wedeniga in ravnatelja deželnih uradov Newoletai. Prejšnji šef jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu konzul Mladen Devidte! se je koncem junija poslotvil od Koroške in boi prevzel nov® dolžnosti v zunanjem ministrstvu v Beogradu. V življenju nikdar ni prijetno, če desnica ne ve, kaj dela levica. Še manj je prijetno, če se kaj takega dogaja, v' politiki, gotovo najmanj prijetno pa; je potem, če se kaj takega dogodi v eni in isti politični stranki. In do takega skrajno neprijetnega pojava je prišlo pred dnevi v DVP, ko sio tako na Dunaju kakor tudi v Celovcu spregovorili o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, torej o problemu, ki poleg manjšinskih vprašanj sodi v vrsto tistih problemov, ob katerih s,e celovški in dunajski duhovi navadno najbolj ločijo. Zvezni kancler Raab je zadnjo nedeljo v svojem tedenskem, govoru po radiu govoril o odnosih Avstrije d.o vrste drugih držav ter med drugim omenil tudi razvoj sodelovanja, med Avstrijo in Jugoslavijo. Dejal je: Tudi pogajanja z Jugoslavijo, ki so se pričela februarja tega leta, se ugodno razvijajo. Naše izvedence je pri mesece trajajočih razgovorih vodilo stremljenje, da bi po možnosti razčistili vsa odprta vprašanja in tudi z našim sosedom na jugovzhodu vzpostavili prijateljsko-sosedsko razmerje. Upam, da bodo ta pogajanja na podlagi medsebojnega razumevanja in zbližan j a čim prej privedla do pozitivnega zaključka. Na Dunaju si torej tudi predstavniki DVP želijo nadaljnjega izboljšanja odnosov med našo državo in sosedno Jugoslavijo!, keT se zavedajo, da, čim tesnejše: in prijateljsko sodelovanje med obema so- sednima državama ne bo koristilo le enemu partnerju marveč obema. Toda na Koroškem se izgleda še niso priborili do tega spoznanja in so se FPD-jevskim hujskačem pridružili zdaj še DVP-jevski krogi, ki v očitnem protislovju z izjavami in željami najvišjega predstavnika; DVP kanclerja Raaba družno trobijo v rc,g protijugoslovanske gonje. Kakor smo v našem listu že poročali, so na avstrijsko-jugoslovanskih pogajanjih razpravljali tudi o razširitvi malega obmejnega prometa ter se sporazumeli za bistvena izboljšanje sedanjega položaja. To razveseljivo in od pretežne Večine obmejnega prebivalstva tako na eni kakor tudi na drugi strani meje splošno zaželje-nc izboljšanje pa je pognalo kri v glavo tistim, ki si ne želijo nobenega izboljšanja meddržavnih odnosov, ker bi se potem pač morali odpovedati marsikateremu svojemu sila dvomljivemu argumentu odnosno bi potem za, svojo gonjo sploh ne imeli več argumentov. Zato raje govorijo o združeni Evropi in strupeno napadajo železno zaveso, ki so jo> na svojih mejah proti Zahoidu baje postavile vzhodne države, nočejo pa nič slišati o odločni odstranitvi te namišljene železne zavese, kakor to predlaga Jugoslavija z, razširitvijo obmejnega prometa:. Nasprotno vedo povedati o silnem razburjenju med obmejnim prebivalstvom — verjetno istovetijo to prebivalstvo s peščico1 Mayrhoferjev, Met-(Nadaljevanje na 8. strani) Zboljšajmo pogoje za tujski promet po naših vaseh V zadnjem tednu je kmetijska zbornica razglasila kreditno akcijo zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za ureditev in opremo sob za letoviščarje. V okviru te akcije podeluje deželna vlada kmetom v gorskih občinah ERP-posojila do višine 60.000 šilingov. Za ureditev dvoposteljne sobe so na razpolago posojila do 20.000 šil., za ureditev enoposteljne sobe pa do 10.000 šil. Kot gorski predeli se smatrajo občine, ki jih je leta 1937 kmetijsko ministrstvo razglasilo kot gorske občine. Posojila, za katera je treba prošnjo vložiti pri pristojni okrajni kmečki zbornici, se podeljujejo' proti 5 °/o obresti za dobo 8 let in jih je treba, Vračati v polletnih obrokih. Za posojilo v znesku do 15.000 šil. je treba podpisati menico, za višja posojila pai je potrebno jamstvo ali cesija (n. pr. odstop inkasai za mleko' pri mlekarni). Kmetje, ki imajo koncesijo za gostilno ali za točenje pijač, te vrste posojila ne dobi j oi. V zadnjih letih se tujskega prometa čedalje bolj udeležuje delovni človek iz to vam in pisarn velikih mest. On ne gre na počitnice, da bi se drago zabaval, temveč išče oddiha, spočitja živcev in poprave svojega zdravja. Industrializacija dela in življenja razjedata človeku mesta in tovarne živce: in zdravje. To in pa nujnost varčevanja s svojim zaslužkom ga vodita na oddih in razvedrilo v mirne kmečke vasi in sveži gorski zrak. V zad- * njih letih število prenočišč V gorskih predelih naglo' narašča. Tako je n. pr. letno število prenočišč od 1953 na 1956 naraslo: V od na Malini tzu 44.024 139.847 Kleinkirchheimu 11.431 20.214 Mauthenu 13.862 27.048 Železni Kapli 1.324 2.135 Brez dvoma pa bi se število v tem času povečalo' še mnogo bolj, če bi tudi kmetje imeli na razpolago oni denar in kredite, ki so bili za ureditev sob za tujce oz. letoviščarje na razpolago hotelirjem in gostilničarjem. Kmetje, predvsem iz gorskih predelov, so tok časa in novi vir svojih dohodkov, ki se je odpiral z letoviščarji, kmalu spoznali. Piičeli so zahtevati pocenjene kredite za ureditev sob za letoviščarje. Tako je n. pr. že občni zbor Slovenske kmečke zveze dne 22. decembra 1955 naročil zborničnima svetnikoma Ogrisu in Dumpelniku, da v kmetijski zbornici zahtevata posredovanje cenenih kreditov gorskim kmetom za ureditev sob za letoviščarje. Zahteva je bila občnemu zboru kmetijske zbornice predložena dne 27. marca 1956. Njej so se pridružile tudi druge frakcije. Vzrok, da se je zadostitev tej zahtevi tako zavlekla, je predvsem v zadržanju industrije tujskega prometa, ki je trdila, da bi taka kreditna akcija ugonobila hotelske in gostinske obrate. Odveč je dokazovanje, kako smešna je bila taka trditev. Drugi nasprotnik udeležbe kmečkih ljudi na dohodkih tujskega prometa s;o bili zemljiški veleposestniki. Prezident koroške kmetijske zbornice je n. pr. ob priložnosti razgovorov o tem vprašanju dejal, da bi krediti gorskim kmetom za ureditev sob za tujce kmečke ljudi v svoji miselnosti pokvarili. Taka trditev je izraz nevoščljivosti. Po' mnenju zemljiške gospode bi gorski kmečki človek ne smel biti deležen boljšega zaslužka, kakor ga mu za trdo delo odmerja skopa zemlja. Ali pa se zemljiška gospoda morda boji, da bi bila zaradi tega prikrajšana v svojih nenasitnih željah po kreditih in subvencijah za večanje svojih profitov? Od 1. julija naprej je na Koroškem okoli 7.000 starih kmetov in kmetic deležnih rente po zakonu o dodatni starostni renti V kmetijstvu, ki ga je avstrijski parlament sklenil 18. decembra minulega leta. Postopno, vendar veljavno nazaj do 1. julija 1958 bodo sprejeli prenakazani denar, ki jim je zaenkrat odmerjen kot prehodna dodatna starostna renta. Starostna renta, ki jo bodo odslej naprej prejemali kmečki užitkarji in užitka-rice, je korak naprej V prizadevanju za socialno enakopravnost kmečkih ljudi. Zato se kmečki ljudje odlokov o renti upravičeno veselijo. Sila enostransko', strankarsko-propagandistično pobarvano in zaradi tega odbijajoče, za marsikoga pa tudi žaljivo pa je, kar z odloki o renti počenja Bauembund DVP-ja, ko rento izkorišča za svoje politične slavnosti. V zadnjih tednih odpira bauernbundova propaganda vse registre po vaseh in v tisku, da bi dokazala, kako se je že od vsega začetka Bauembund prizadeval za uresničitev rente. Najmerodajnejši veljaki Bauernbunda hodijo vsako' nedeljo' po' vaseh in »slavnostno izročajo« odloke o renti ter govorijo o svojih tozadevnih zaslugah. O krogih, ki so zahtevo po renti sprožili in ki so se za njeno uresničitev tudi res intenzivno prizadevali, pa zavestno molčijo, tu in tam pa jih celo napadajo'. To početje je odbijajoče toliko bolj, ker so prav iz ust ljudi taistega Bauernbunda, ki si danes pridhoi konstruira svoje zasluge za rento', V prizadevanju in borbi za njeno uresničitev prihajali najbolj naspro- Kakor povsod, naletimo tudi v težnji kmečkih ljudi za udeležbo na dohodkih iz tujskega prometa na ljudi, ki trdijo, da, je sedanji razmah tujskega, prometa le začasen. Če pride do krize, bo tudi letoviščarjev poi vaseh zmanjkalo'. Tako prilivanje pesimizmu ni upravičeno. Veliko bolj upravičeno je mnenje preprostega, mladega kmeta,, ki je s tem v zvezi dejal: »Da bi se pritok letoviščarjev v naše vasi zmanjšal, tega se ne bojim. Če pride do krize, potem, bodo k nam še vedno prihajali tisti letoviščarji, ki danes ob možnostih za nekolika Več razkošja, še hodijo V dražja letovišča,. Ko bodo morali varčevati, bodo' prišli k nam.« Turizem na vasi in v zraku naših gorskih dolin in pobočij im,a bodočnost. Ne samo na kmetiji, temveč tudi na vasi je treba napravtii vse, da bodo naše kmetije in vasi še zboljšale svojo prikupnost in vabljivost. tujoči glasovi proti njej. Odkar je, na dunajski ravni padla zahteva pa dodatni starostni renti v kmetijstvu, so bili prav krogi Bauernbunda tisti, ki so jo na sejah in občnih zborih kmetijske zbornice na vse mogoče načine zavračali in trdili, da je renta za kmete nesprejemljiva, da jih žali V njihovih čustvih, da kmetje odklanjajo »rento za tobak« itd. Zapiski in spomini na razprave v zbornici in sedanji slavospevi o zaslugah so V kričečem nasprotju. Ni res, kar se danes piše in govori, da »s,o merodajni krogi v kmetijstvu« (tako se je Bauembund že vedno nazival — op. ur.) pripisovali uresničitvi rente na j večji pomen in da so prav funkcionarji koroškega Bauernbunda odprli pot za njeno uresničitev. Res pa je, da so vse ostale frakcije v kmetijski zbornici bile vedno enotne v zahtevi poi renti, le Bauembund ji je nasprotoval tako' dolgo, dokler se niso 1956 približale volitve v kmetijsko zbornico. Resnici na ljubo bodi povedano, da je starostna renta za kmete V prvi Vrsti zasluga avstrijskih socialistov, ki so zahtevo pa njej postavili že 1926 V svoj program in ki so jo od 1947 naprej do njene uresničitve neprenehno terjali. Tudi volilna skupnost Kmečka gospodarska zveza je zahtevo po starostni renti v kmetijstvu že leta 1951 postavila v svoj volilni program in se za njeno uresničitev dosledno borila. Res pa je tudi, da se Bauembund v svojem lovu za kmeti ne lišpia prvič s tujim perjem, temveč je to že dolga leta njegova grda navada. Tokio. — Rdeči križ LR Kitajske je sporočil japonski vladi, diai bo prekinil repatriacijoi japonskih ujetnikov iz Kitajske za toliko časa, dokler se ne bo spremenilo' stališče japonske vlade do Pekinga. Funkcionarji kitajskega rdečega križa so mnenja, da so doslej vršili dolžnost, ki sodijo V pristojnost Vlad, povezanih z, normalnimi diplomatskimi odnošaji. Kakor pa je znano, Japonska doslej še ni uradno' priznala LR Kitajske in zato' tudi nimajo medsebojnih diplomatskih odnosov. Washington. — Pretekli teden so' v ZDA proslavljali 182. obletnica ameriške neodvisnosti. Ob tej priložnosti je predsednik Eisenhower naslovil na ljudstvo1 poslanico, v kateri govori o ciljih ameriške zunanje politike in o vlogi ZDA v sodobnem svetu. Na svetovni razstavi v Bruslju pa je ob teij priliki govoril bivši predsednik ZDA Hooiwer. Dejal je, da si ZDA prizadevajo doseči na svetu mir in složno življenje vseh narodov ter poudaril, da je te cilje moč doseči samo, če se doseže atomska razorožitev. Rim. — Albanska vlada je v noti, ki jo' je poslala italijanski vladi protestirala proti gradnji raketnih oporišč v Italiji. V noti je rečeno', da bo albanska vlada dovolila Sovjetski zvezi, da zgradi raketna oporišča v Albaniji, če italijanska vlada ne bo upoštevala albanskega protesta. London. — Britansko zunanje ministrstvo je objavilo pisma, ki jih je poslal predsednik vlade MacMillan predsednikoma vlad Grčije in Turčije. V pismih MacMillan vabi oba predsednika na trojni sestanek, ki naj bi ga čim prej sklicali V Rimu ali Ženevi ter da bi na njem skušali doseči medsebojno pomiritev. MacMillan je prepričan, da bi Vse tri države utegnile doživeti v prihodnosti Velike težave, če ob tej priložnosti ne bi dosegli sporazuma o ciprskem vprašanju. Kairo. — Trije diplomati Združene arabske republike so bili izgnani iz Libanona. S tem V zvezi je dejal minister V vladi ZAR Ali Sabri, da ta izgon pomeni izzivalno dejanje, ki naj bi povečalo sedanja napetost. Dejal je še, da libanonski vladni krogi še vedno izvajajo pritisk, da bi prišlo do tuje intervencije, ki naj bi jih zavarovala ne glede na poročila Združenih narodov, V katerem je rečeno, da ni infiltracije iz ZAR. Bonn. — Zahodna Nemčija bo zgra,-dila 12 podmornic normalne Velikosti. Proučujejo' pa tudi možnost izgradnje še nekaj drugovrstnih podmornic. Po pariških sporazumih iz leta 1954 je Zahodni Nemčiji prepovedana gradnja podmornic s, tonažo nad 350 ton. Lišp s tujim perjem je grda navada Dvomljiva podpora matičnega naroda Bežni vtisi z enodnevnega obiska pri Južnih Tirolcih »Južni Tirolci bi bili srečni in zadovoljni, če bi uživali take pravice, kot jih imajo koroški Slovenci,« je dejal deželni svetnik dir. Oberhammer, ko je v imenu tirolske deželne Vlade pozdravljal kongres Federalne unije evropskih narodnostnih skupin v Innsbrucku. Ta ugotovitev, ki za vsakega, kateri pozna dejanski položaj pri nas na Koroškem, zveni neverjetno kot pravljica iz Tisoč in ene noči, me je vztrajno zasledovala na vsej poti po Južnem Tirolskem in me zaposlovala tudi ob zapisovanju bežnih vtisov z enodnevnega bivanja med Južnimi Tirolci. Že kmalu za Innsbruckom, ko se cesta med Vrhovi Patscher-kofel in Kalkko-gel po' 95 ovinkih Vzpenja proti Schonbergu, se z obcestnih zidov blestijo veliki napisi: »Tirolska do Salurna«, »Napravite Južna Tirolsko svobodno «, »Pomagajte Južni Tirolski, govorite nemško«. Potnik dobi nehote vtis, da naj državne meje, ki jo bo prekoračil na Brennerju, pto možnosti ne jemlje na znanje, marveč se tudi na italijanskem ozemlju vede tako, kakor d'a hi še Vedno bil v Avstriji. Nedvomna dobro preračunana psihoza,, preračunana v podpora avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem, ki ji pa tako utrjevanje in dviganje nacionalne zavesti niti potrebno! ni — vsaj danes še ne. Čeprav so Italijani v zadnjih desetletjih začeli načrtno spreminjati etnični značaj Južne Tirolske in so z naseljevanjem italijanskega življa vsaj v mestih zabeležili tudi že prve uspehe (zlasti v Boze-nu), nemško' govoreči skupini namreč še ne grozi neposredna nevarnost za obstoj. Južni Tirolci imajo močno, morda najmočnejšo hrbtenico' v značilni in hkrati dvomljivi zavesti, da so pripadniki »gosposkega naroda«. Zato na svoje italijanske sodeželane gledajo z gotovo vzvišenostjo, kar se zrcali tudi v dejstvu, da je med njimi le redko čutiti željo' po prijateljskem sožitju med obema narodoma. Mnoga bolj glasno poudarjajo teizo, da so na tej zemlji oni neomejeni gospodarji in Italijani nimajo nobene pravice, da bi se vmešavali v zadeve te pokrajina »Sele potem bo možno mirno sožitje med obema narodoma — je namreč dejal predsednik Južnotirolske ljudske stranke dir. Mag-nagoi na kosilu, ki ga je njegova stranka v bližini Botzena priredila za udeležence kongresa FUEV — ko bomo Južni Tirolci poleg popolne enakopravnosti dosegli še izredna določila, s katerimi bo zagotovljen obstoj naše narodnostne skupine in etnični značaj naše zemlje.« S tem pa je tudi že orisal prvenstveno naloga, ki si ja je zastavila avstrijska manjšina v Italiji. Njeni predstavniki tudi brez nadaljnjega priznavajo, da je enakopravnost Južnih Tirolcev v Veliki meri že uresničena, toda to jim je premalo. Hočejo dosledno izvedbo Pariškega sporazuma, ki jim zagotavlja popolno avtonomijo, hočejo izredna določila, ker se bojijo, da formalna enakopravnost sama v naslednjih desetletjih morda ne bo več v zadostnem obsegu jamčila njihovega obstaja. Zato njihova dosledna borba proti drugo-rodnemu doseljevanju (tudi pri nas na Koroškem znano pod imenom »Unterwande-rung«) in — čeprav zveni to morda nekoliko čudno — borba proti zbliževanju in sodelovanju med obema narodoma. Temu primemo je tudi gledanje Južnih Tirolcev na enakopravnost, ki jo danes uživajo in ki je zelo' poučna za nas koroške Slovence. V podrobnosti se na tem mestu ne bi spuščal, ker smo o njih brali in beremo v obširni razpravi »Južna Tirolska — manjšinski problem Nemcev«. Naglasil bi le toliko, da je ta enakopravnost vidna že ob prvem; koraku nal ozemlje, kjer živi avstrijska manjšina: od največjega uradnega napisa mimo kažipotov in razglasov pa do najmanjših zasebnih napisov so vsi v obeh deželnih jezikih — Eden izmed najlepših krajev na Južnem Uralskem je mesto Meran Eno leto uspešnega dela na Državni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu Maja leta 1957 je bila V skladu z določili člena 7 Državne pogodbe ustanovljena V Celovcu Državna realna gimnazija za Slovence, ki je začela z rednim poukom v šolskem letu 1957/58. Gimnazija je1 začela pouk s prvimi tremi stopnjami. Za prvi razred je opravila sprejemne izpite 39 učencev, od teh 13 deklet, za drugi razred 35 učencev', od teh 14 deklet, in za tretji ralzred 27 učencev, od teh 10 deklet. Vsega skupaj je torej bilo prijavljenih in sprejetih 101 učenec. Pri petih učencih je bilo vprašanje državljanstva nerazčiščeno, zato so morali šolci zapustiti in se vpisati V nemško gimnazijo. Dva, od teh sta se kasneje vrnila, ker je bilo pri njih vprašanje državljanstva razčiščena. Delo- na šoli je takoj od početka potekalo zelo uspešno in so vsi učenci in učitelji bili zadovoljni. Čeprav so se nekateri zagrizeni šovinisti trudili, da bi delo na šoli otežkočali ali cela odvrnili več učencev in soi se pri tem posluževali kaj čudnih metod, ki spominjajo na Little Rock V Ameriki, se slika, šole ni spremenila ter se je delo načrtno odvijalo, prav do zaključka prvega šolskega leta. Velika prednost slovenske realne gimnazije je V t.em, da s,e učenci naučijo obeh deželnih jezikov v besedi in pisanju ter se tako usposabljajo za uspešno delo na ozemlju, kjer prebivata dva naroda. Učni načrt za slovensko gimnazijo predvideva prav isto snov, kot jo predvidevajo učni načrti za; sorodne šole v državi. Takoi se na primer učni načrt za pouk nemščine na Državni realni gimnaziji za Slovence v ničemer ne razlikuje od učnih načrtov na drugih srednjih šolah. Ker se vrši pouk nemškega jezika p>o enotnem učnem načrtu, ki je: predpisan, za, vse državne regine gimnazije Avstrije, so v tem okviru ustrezno, sestavljeni tudi učni programi za posamezne razrede. Tako si učenci pridobe V nemščini isto znanje kot na enakovrednih nemških šolah. Njih znanje se ocenjuje tudi po, istih predpisih. Učenci so V preteklem šolskem letu tako napredovali, da je bil pouk nemščine v vseh razredih docela izvršen. Prednost šole je vsekakor v tem, d,a se učenci v polni meri nauče pismene slovenščine ter tako obvladajo materinščino ne samo v narečju, ampak tudi v pisavi in govorici. Razen tega pa si pridobe tudi znanje učne tvarine v slovenskem jeziku, kar jim mnogo olajša začetne težave, ko se je moral slovenski otrok v popolnoma nemški šoli boriti z izrazi in poleg tega še obvladati snov. Učitelji na slovenski gimnaziji pa se trudijo, kar obvladajo oba deželna jezika, da učence čim .bolj usposobijo za življenje ter jim razlagajo snov ob potrebi tudi v obeh jezikih, kar razumevanje učne tvarine še olajša,. Seveda je delo učiteljev težavno, ker nimajo na razpolago dovolj učnih knjig in morajo, šele sami pripravljati potrebne skripte. Zato je splošna želja, da bi bile za Vse predmete pripravljene ustrezne šolske knjige in bi bil končno, odpravljen popoldanski pouk, ki pomeni tako za učitelje kakor tudi za učence posebno, obremenitev. Zaključek šolskega leta je pokazal, da je bilo delo na šoli uspešna, saj so učenci v povprečju izdelali z zelo, dobrimi uspehi. Ob zaključku je ravnateljstvo šole izdalo lepo urejeno I. letno poročilo Državne realne gimnazije za Slovence za šolsko leto 1957/58, v katerem je začrtana vsa razvojna pot slovenskega zavoda in daje tudi navodila za. naprej. Načrt ovitka »Letnega poročila« je okusno in zelo smiselno izdelal dipl. inž. arch. Janez Oswa.ld, ki na, šoli poučuje risanje in ročno delo za. fante. Na naslovni strani ponazarja: osem. stopnic ter osem zmov, povezanih v klas, osem razredov gimnazije. Lei kdor bo varne« prehodil vseh osem stopnic, bo dosegel cilj — prvi zrelostni izpit. Tudi za, prihodnje šolsko leto se je že prijavilo preko 40 učencev in tako, bodo' V prihodnjem šolskem, letu 1958/59 napolnjeni že štirje razredi. Veselima se, da je delo kljub številnim, izpadom proti slovenski manjšini uspešno napredovalo, kar je jasen dokaz, da s,o časi ustrahovanja minuli in da s;e ljudstvo zaveda, da bo, le z zadostnim naraščanjem inteligence mogoče kljubovati pritiskom peščice nahujskanih šovinistov, ki jim ni poVolji enakopravnost obeh narodov. Prav uspehi slovenske, gimnazije so, dokazali, da bo treba resno, razmišljati tudi o vseh drugih manjšinskih pravicah, ki so zajamčene s členom 7 Državne pogodbe, ter jih končno tudi v polni meri izpolniti. Igre na Petrovi gori v Brezah Slavnostne igre v Brezah so se, popolnoma uveljavile in je njihov sle,Ves že davno presegel meje dežele, in države. In upravičeno, kajti od leta do, leta je uspeh Večji in kvaliteta višja. Brez dvoma, naj-lepši dokaz, kaj vse zmore idealizem posameznikov. Drži, da sta narava in okolje naravnost silila, k temu, toda razvalina je bila že na tem, da popolnoma propadle, predno je prišel V osebi arhitekta Hannesa Sand-le-rja človek, ki jei v njo Vsaj za poletne mesece pričaral zopet življenje. Letos se vsak drugi dan menjata dve igri: Grab-bejev »Hannibal« in Shakespearova komedija »Kakor vam drago«. Premiera, le-te zadnjo soboto, zvečer je bila po svoji izvedbi mojstrovina,, pri kateri je sleherni igralec bil mojster na: svojem mestu. Če so bile doi lanskega leta V Brezah še pomanjkljivosti v tem, da so glavni igralci suvereno izvajali svoje vloge in so daleč za njimi zaostajale stranke vloge, letos teh razlik ni bilo Več čutiti. In v tem je mogoče najVečji napredek breških iger, ki bod:o prihodnje leto praznovale že deseto obletnico,. Kljub temu velja v prvi vrsti priznanje Robertu Mosslacherju v vlogi norca in, Hannesu Sandlerju, ki je, igral Tobijo. Nič za njima ne zaostaja Gudrun, Velisek kot Viola. Zadržano kot prava plemkinja Olivia ie igrala, Ros,witha Smolle, Jo,sef Zechner pa ie izvrstno podal kneza Orsina, Toda, krivica bi delali, če ne bi omenili tudi še Lydioi Zitter kot Marijo, Heinza, Neunteufla kot junkerja in Heinza Koppla kot Malvolia. Bila je v vsem, popolna igra, ki jol je insceniral Hannes Sand.ler in pri kateri je Hanns Hattenberger poskrbeli za godbo, Lambert Hofer in Sofija, Seiser pa, odgovarjata zai kostume. Pot, ki so io ubrali v Brezah, ie vredna posnemanja. Zožili so od vsega početka svoij repertoar le na dela, ki se dajo vskla-diti s čudovitim okoljem, in na tej osnovi izpopolnjevali oder in igralce, da je mednarodni slovesi, ki ga že uživajo igre na Petrovi gori v Brezah, popolnoma upravičen. Celovški madrigalisti na Ljubljanskem festivalu V torek je gostoval na Ljubljanskem festivalu tudi celovški zbor madrigalistov pod vodstvom dirigenta G. Mittergradneg-gerja. Madrigalisti, ki so doslej želi že Velike uspehe, na, svojih gostovanjih po različnih evropskih deželah in. si nai pevskem tekmovanju, v Arezzu priborili celo prvo, nagrado, so v Ljubljani nastopali v preddverju Križank. V glavnem 'je program obsegal starejše pa tudi novejše skladbe, ki so jih pevci izvajali v nemškem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Uspeh pevcev je bil tudi v Ljubljani zelo, velik, le ne,-kolikot je bila publika presenečena, ker pevci niso paze-li niti ene slovanske, kaj šele, slovenske peismi. Zapeli so le eno pesem slovenskega; madrigalista Gallusa — Petelina, toda V latinskem jeziku. Madrigalisti so V Ljubljani nastopali v okviru kulturne izmenjave med Koroška in Slovenijo. Njihov nastopi je bil velik umetniški uspeh. Koncerta, so se udeležili številni visoki predstavniki kulturnega in političnega življenja Slovenije ter deželni glavar Ferdinand Wed!enig s soprogo in divorni svetnik df. Rudan iz Celovca. Predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Krajgher je, pot koncertu priredil v prostorih Izvršnega sveta sprejem. Na svetu še vedno primanjkuje šol Posebna statistika. Organizacije združenih narodov navaja, da, je na pcdeželjskih področjih po svetu še vedno 250 milijonov otrok, ki ne obiskujejo šol in ki so brez osnovnošolske izobrazbe. Celo v državah, kjer je uvedena osnovnošolska obveznost, so šole s samo po enim učiteljem. Koncem leta 1945 je imela v Združenih državah Amerike skoraj polovica, osnovnih šol samo enega učitelja. Leta 1947 ie na primer bilo od 71.000 osnovnih šol v Franciji 44.000’ takih, V katerih je poučeval samo en učitelj. Izboljšanje možnosti za izobraževanje mladine na poitJeželiških področjih, ki so tozadevno še močno zaostala, je ena izmed glavnih nalog mednarodne organizacije- za izobraževanje. Na letošnjem, zasedanju Mednarodne konference za javnoi izobraževanje, ki se jei začela v ponedteljek v Ženevi in bo- zaključena 16. julija, v glavnem razpravljalo oi pospeševanju izobraževanja na! področjih, kjer izobraževalnih možnosti primanjkuje ali jih sploh ni. Mednarodna konferenca za javno izobraževanje ie vsaka leto v Ženevi, bavi pa se V glavnem s tekočimi prosvetnimi problemi. Konferenco- sklicujejo skupno z Organizacijo združenih narodov za presveto, znanost in kulturo ter Mednarodnim birojem za pr osveti jevan j e. Na letošnjo Mednarodno konferenco je bilo povabljenih 90 dežel z vseh kontinentov. Mednarodna dejavnost tudi na področju pT osvetljevanj a je odločilnega pomena za skorajšeni dvig zaostalih področij in dežel. S tem se vodi tudi uspešna borba proti bedi in revščini, ki še vlada v številnih deželah, kjer prebivajo primitivni narodi. Z izobrazbo si bodo- narodi lahko, opomogli in se uspešno borili proti izkoriščanju ter si dokončno, priborili tudi samostojnost in neodvisnost. Program VI. Ljubljanskega festivala Danes, prinašamo še- zadnji del programa VI. Ljubljanskega festivala, ki traja od 28. junija do 20. julija. 15. julij: Večer jugoslovanskih folklornih plesov, »Taneč« Skopje 16. julij: Večer jugoslovanskih folklornih plesov, »Taneč« Skopje 17. julij: Večer medjimurs-kih folklornih plesov — Folklorna skupina; Prelog 18. julij: Večer prvič izvajanih slovenskih skladb — Slovenska filharmonija 19. julij: Rezervirano za morebitno, ponovitev' 20. julij: Rezervirano za morebitno ponovitev Pričetek vs-e-h prireditev je ob 20.30 v Križankah. V primeru neugodnega vTe-me-na, soi prireditve- V rezervni lokaciji. ■ • ! MUHAIIIMS \ um\\lKti\li 51AA1LICHI HAM)LL>5! HI l SCUOIA SIMAH d AVVIAMENTO COAAMERCiAH I ..»»MM! % MAATLKHt KMrtUNNIStHt VORBilDUNOSSlHULE v italijanščini in nemščini. So sicer vmes tudi samo italijanski napisi, toda na drugi strani jih je vsaj v enakem številu najti tudi v izključno nemškem jeziku. Tako dosledna je ta dvojezičnost, da je najti napise v obeh jezikih celo na jedilnih listkih v gostilnah, na razglednicah in drugih spominskih predmetih ter na miznih .# Enakopravnost na Južnem Tirolskem: Povsod dvojezični napisi mikrofonih v prelepi sejni dvorani novega poslopja južnotirolske deželne vlade v Bozenu, kjer je deželni glavar ing. Pupp v svojem pozdravnem, nagovoru poudaril: Ne zahtevamo nič protizakonitega, marveč samo izpolnitev zakonov, ki jih je sprejela Italija sama. Zahtevamo pa tudi prepoved strank, ki delujejo proti naši manjšini, ker le petem bo mogoča pomiritev v deželi. Takih in podobnih vtisov bi lahko zabeležil še dolgo vrsto, toda že ti so nadvse značilni in. navajajo k primerjavi z razmerami, V kakršnih živi slovenska manišina na Koroškem. Kje imamo pri nas dvojezične napise? Kar jih je bilo, večinoma privatnih, ker uradno dvojezičnost še vedno- ni priznana in upoštevana,, so postali žrtev podivjanih šovinistov. Kako, je pri nas zagotovljen nadaljnji obstoj slovenske narodnostne skupine in etnični značaj naše zemlje? Ne samo desetletja, marveč že stoletja je v teku načrtno naseljevanje tujerodnega življa in s pomočjo političnega in gospodarskega pritiska je prešla na stotine slovenskih posestev V last priseljencev. Našo narodnostno, skupino, ki je pred polstoletjem tudi po uradnih podatkih štela še nad sta tisoč ljudi, so v uradnih statistikah zreducirali na komaj nekaj tisoč. Našo borbo zai enakopravnost, zai pravice in nadaljnji obstoj, kar vse nam je- — vsaj na papirju — zagotovljeno s členom 7 Državne pogod!-be, pa imenujejo »nacionalistično izzivanje«, in to zlasti ljudje in organizacije, katerih delovanje- bi morala oblast prepovedati v smislu zakonskih določil. Mislim., da nadaljnje primerjave niso potrebne. Le en sam dan naj bi Južni Tirolci obiskali južno, Koroško, in njihovi vtisi bi bili taki, da se z mnenjem dr. Ober-hammerja in njemu enakih nikakor ne bi več strinjali, marveč bi se zahvalili za tako dvomljivo podporo matičnega naroda. Soglasno z nami bi potem povedali: Koroški Slovenci bi bili srečni in zadovoljni, če bi uživali take pravice, kot jih imajo Južni Tirolci! Rado Janežič Enakopravnost na južnem Koroškem: Razbiti dvojezični napisi 50 let v službi svojega pevskega zbora Odbor Slovenskega prosvetnega društva »Kočna,« V Svečah se je minulo nedeljo zbral k prisrčni slavnosti. Štirim starim zaslužnim prosvetnim delavcem, ki imajo vsak po svoje neminljive zasluge za društvo, je izročil Drabosnjakovoi priznanje, ki ga jim je Slovenska prosvetna zveza, podelila, na proslavi svoje 50-letnice. Z DrabosnjakoVim priznanjem s,o bili odlikovani Jaka Beguš kot ustanovitelj, prvi tajnik in petdesetletni pevovodja društva, Filip Partl, dolgoletni tajnik, duša in srce društva, ter Marija in Janez Waldhauser kot desetletna odbornika in aktivna prosvetna delavca. Ta slavnost pa je bila na- di današnja mladina ter ob njihovi nadaljnji vzpodbudi in opori stopila na njihovo pot. Posebno iskreno zahvalo pa je izrekel Jaki Begušu za njegov neprecenljivi doprinos k uspešnemu delu društva »Kočna« in k razvoju pevske prosvete v Rožu sploh. * Bilo je v prvih letih sedanjega stoletja. Takratni mladi Svečani so po Večerih radi prepevali nai vasi. Med njimi je bil tudi mladi mežnar Jok — kakor Jakoi Beguša imenujejo Svečani in poznajo Rožani. Glasbeno nadarjen, in goreč ljubitelj! petja, je fante kmalu pričel navajati k ubra- Jok pia se je odpeljal na Jezersko, kupil potrebne inštrumente in pričel Vaditi tam-buraški zbor. Od ustanovitve društva »Kočna« so njegovo delo in uspehi neločljivo povezani z Jako Begušem. Blizu 200 sveških fantov in deklet je sprejemalo od njega prve pojme o ubranem zborovskem petju, veli k o« število od njih pa je izuril v izvrstne pevce in pripomogel, da je pevski zbor »Kočne« dolgo časa veljal za najboljši ro-žanski pevski zbor. Jaka Beguš kot zborovodja nikoli ni miroval, vedno je obnavljal svoj zbor. Po razburkanem času prve svetovne vojne je njegov zbor skupno z igralsko družina društva prvi ponesel spet organizirano zborovsko petje med naše prebivalstvo, gostoval je V Št. Janžu, v Podljubelju, na Plešivcu v Št. Jakobu in na Ledenicah. Zaradi tega ni čudno, da so se nacionalni nestrpneži z vsoi silo zagnali v društvo in njegov pevski zbor. Da bi ga razbili, so takorekoč v vsaki vasi občine ustanovili nemško nacionalni pevski zbor. Toda »Kočna« in njen zborovodja Jok so vzdržali. Čestokrat se je zbor zmanjšal na 6 pevcev, a vedno spet se je opomogel in številčno narastel. Ubrana zborovska pesem v Svečah ni zamrla' Utihnila tudi ni pod kruto in krvavo silo nacizma. Živela je naprej v odločnem odporu proti nacizmu in se manifestirala v petju borečih se partizanov in njihovih ilegalnih sodelavcev po bližnjih gozdovih, pa tudi v Svečah samih. Tai odločna volja do življenja je leta 1945 prerasla v nov prosvetni razmah. Takrat 69 let stari Jaka Beguš se je spet Vsode-1 za harmonij in zbral okoli sebe nad 30 starih in mladih pevcev v moški in mešani pevski zbor ter jih pripravil za številne prireditve, ki so se V društvu vrstile v naslednjih letih. Letos, ko obhaja zlati jubilej svojega pevskoi-prosVetnega dela, Jaka Beguš lahko s ponosom gleda na sVojoi prehojeno pot. Duševno čil in veder, kakor ga poznamo Vsa zadnja desetletja, je kot malokdo vzor izkušenega in prekaljenega ljud-sko-prosvetnega delavca. Iz Vsega srca mu želimo, da bi s svojimi izkušnjami in vnemo lahko še dolga leta oplajal naše na rodno-prosvetno delo. In to tudi bo — saj že spet vabi v zbor mlade Svečane in jim želi Vliti v srce tiste ljubezni, ki mu je Vse njegovo življenje ni zmanjkalo, ki je v njem vednoi raisla in ki jo< je presajal tudi v srca svojih pevcev. Iz gospodarskega dogajanja po naši zemlji Pevski zbor SPD „Kočna“ v letih, ko je bil na višku. Tretji od desne sede zborovodja Jaka Beguš menjena tudi počastitvi 82 let starega Jake Beguša, ki je pred 50 leti v Svečah ustanovil prvi pevski zbor, ga vodil, obnavljal in držal skozi vsa viharne čase te dobe. Na seji navzoči zastopnik Slovenske prosvetna zveze! je odlikovancem posebej čestital in izrekel zahvalo za njihov nesebični doprinos k slovenskemu kulturnemu ustvarjanju v Rožu. Izrazil je željo, da bi se njihovih zgledov in vzorov oprijela tu- nejšemu petju in k učenju novih pesmi. Leta 1908 se je predstavil s pevskim zborom fantov iz vseh sosednih vasi. Ko je 29. avgusta 1909 bil pri Adamu v Svečah ustanovni občni zbor Izobraževalnega društva »Kočna« v Svečah, je postal ta pevski zbor njegov sestavni del, Jaka Beguš pa njegov tajnik. V tem svojstvu je kmalu dal pobudo z,a ustanovitev tambu-raškega zbora. Društvo je zbralo denar, Kratke vesti . . . ... iz Celovca Srčna kap je v ponedeljek smrtno zadela komandanta deželnega orožniškega poveljstva za Koroško, polkovnika orož-ništva Karla K o r y t k a . Kraja koles v Celovcu je V zadnjem tednu močnoi narasla. Medtem ko je bilo V tednu od 22. do 29. junija ukradenih 25 koles, je V zadnjem tednu njihovo število naraslo na 32. Od ukradenih je bilo 26 koles nezaklenjenih. Nov mestni prometni urad so v četrtek zadnjega tedna odprli V magistratu. Urad ima vhod iz Stemallee in bo služil številnim tujim gostom, ki Celovec obisku-jejo. Med drugim je prevzel tudi posredovanje prenočišč v mestu. Po telefonu je dosegljiv na številki 36-81, aparat štev. 404. Po mestu se klati nepridiprav, ki ima posebna nagnjenje za ženske torbice, kjer sluti denar. Minulo soboto je med potjo s kolesa iztrgal dvema ženskama iz rok torbice, V noči od sobote na nedeljo' pa je na Križni gori napadel mladega vajenca in ga s pištolo v roki prisilil, da mu je izročil sVojo denarnico, nakar je izginil. V prvem polletju je v Celovcu 57 krat gorelo, navaja v svojem poročilu poklicna požarna bramba. Najbolj pogosto je malomarnost vzrok požarov. Škodo, ki je vsled teh požarov nastala, cenijo na 553.000 šil. škodo pa, ki jo je požarna bramba preprečila, na 1,333.000 šil. ... in iz Beljaka Tradicionalni Beljaški sejem se prične jutri in bo trajal do 20. t. m. Pri živem telesu je zgorela ponoči od sobote na nedeljo 83 let stara Terezija Gritschacher. Zaradi krčevitih popadov v črevesju, ki jih je imela zvečer, je verjetno ponoči vstala in prižgala svečo, da bi si skuhala čaj. Pri tem je prišla preblizu sveči. Na mah so se ji Vneli lasje in na,vrh še obleka. Drugi dan zjutraj so starko našli vso ožgano in mrtvo pri vratih. Neodgovorno početje sta si dovolila dVa motociklista, ki sta s,e za; zabavo vozila po koruzni njivi blizu cerkve sv. Janeza in pri tem uničila več sto koruznih rastlin. Iz odprtega avtomobila je bil ukraden trgovskemu zastopniku J. Lachu suknjič V vrednosti 1.200 šil. Nemškemu letoviščarju pa je iz zaprtega avtomobila bil ukraden fotoaparat. Letoviščar je s tem utrpel škodo v znesku 4.000 šil. V zadnjih mesecih opažamo' na našem ozemlju povečano investicijsko' dejavnost. Na področju beljaškega okraja vidno napreduje razširitev, delno- novo trasiranje in asfaltiranje rožanske državne ceste. Med Miklavčevim in Železno Kaplo- pa razširjajo, asfaltirajo in obdajajo z novimi okusnimi škarpami cesto- čez Jezersko. Dela na elektrarni KELAG-a v Frajba-hu, kjer dela par sto delavcev, naglo napredujejo. Pravijo, da bo z delno zmogljivostjo pričela obratovati že V prihodnji pomladi. Prebijanje rovov pod hribom za Apačami, skozi katere- bo tekla voda iz zajezenega Frajbaha v 320 m niže ležečo-elektrarno pri Dravi, je zaključeno. Dela na jezu, ki bo 140 m širok in 34 m visok, so v polnem teku, v dolini p-a raste poslopje elektrarne. Medtem soi napredovale tudi priprave za gradnjo dravske elektrarne pri Kaza-zah. Vodopravna pogajanja bodo v kratkem zaključena in merodajni krogi obetajo, da se bodo dela na gradbišču kmalu pričela. V gornjem Rožu pripravljajo velik vodovod, ki bo z vodo oskrboval 41 vasi občin Marija, na Zilji, Ledenice, Št, Jakob v Rožu, Rožek in Lipa. Računajo, da bo Vodovod stal okoli 27 milijonov šilingov in bo gradnja trajala 6 do- 7 let, Deželna vlada je s svoje strani že zagotovila, subvencijo 4,320.000 šil., če bo isti znesek prispevala tudi zvezna vlada. Vodovode-manjšega obsega gradijo v Pliberku, v Bistrici nad Pliberkom, Velikovcu in Bo-ro-vljah. Bajtiše in Belo pa bodo letos- elektrificirali, Ne moremo pa razumeti, zakaj so obtičala dela na tako imenovani razgledni cesti med Koitmaro- Ves j o in Žopračami ter na cesti med Hodiškim jezerom in Logo vesijo. Obe cesti se nahajata V osrčju koroškega1 turizma in sta v takem stanju, da jih lahko sodimo med najslabše v deželi. Geometra nad Celovcem Minule soboto je krožilo nad Celovcem nekam čudno in počasno letalo-. Za šale razpoloženi ljudje so trdili, da so to letalo pobrali nekje med staro šaro in da ga preskušajo za konkurenco mopedom. V resnici p-a; je šlo za novo špe-cialno letalo tipa »Pioneer«, ki je posebej konstruirano za merjenje zemljišč in za fotografiranje pokrajin iz zraka. Medtem ko običajna letala že pri brzini 80 km na uro padejo na tla, ostane to letalo v zraku še pri brzini 50 km. Letalo je last zveznega zavoda za merjenje in je s fotografiranjem iz zraka premerilo površino Celovca in okolice-. Letalo torej opravlja delo geometrov oz. jim je V pomoč pri merjenju težko p-reglednih zemljišč in pokrajin. V prihodnjih dneh bodo s tem letalom merili območje Re-isseck — Kreuz-eck v Visokih Turah. Strela je blisnila skozi stanovanje O neverjetni sreči lahko govo-rijoi stara žena in trije otroci, ki stanujejo v Blumen-gasse v Beljaku. V četrtek zadnjega tedna je nad Beljakom divjala huda nevihta. Med bliskanjem in grmenjem naenkrat za-blisne s-kozi dnevno- sobo, da soi starka in otroci kar odreveneli. Strela si je skozi zaprto okno utrla pot v sobo, blisnila mimo starke in otrok čez klavir v sosedno kuhinja in od tam skozi odprto okno na prosta. Za seboj je pustila edino hud smrad po žveplu, starka in otroci pa razen strahu niso utrpeli nobene škode. Na strehi hiše je sicer bil strelovod, ki pa je bil poškodovan in brez stika z zemljo. in dobrega srca in ki je pomagala, komur je le mogla, je ta nesreča povzročila hude opekline na katerih je v torek zvečer umrla V deželni bolnici v Celovcu. Podljubelj Strašna nesreča se je pripetila 75 let stari Mariji Markun, ki je žive-la v »Domu onemoglih« V Podljubelju. Ko je bila v ponedeljek zjutraj na pokopališču, da počisti grobove svojcev, je tam prižigala tudi sveče. Pri tem se ji je vnela obleka in kmalu je uboga starka gorela kakor bakla. K sreči sol se na pokopališču nahajali še drugi ljudje, ki so starki pomagali in jo rešili pred najhujšim. Ubogi starki, ki je bila vedno vselega Dobrla ves V ponedeljek smoi položili k zadnjemu počitku Vojnega invalida Franca Schwarza. V zadnji vojni je bil težko ranjen v glavo, kar mu je- povzročalo iz letal v leto Večje bolečine in razjedalo njegovo zdravjlei in telo, dokler ni koncem zadnjega tedna za Vedno zatisnil oči. Rajni je bil med prebivalstvom splošno priljubljen, ker se je Vedno- zavzemal zal strpnost in mimo sožitje ter odklanjal Vsakršna netenje narodnostne mržnje. Za-toi je bil V svojem trp-ljenju tudi deležen splošnega sočutja, na svoji zadnji poti pa obilnega spremstva doma,činov in Vseh, ki so ga poznali. Žal pogrebni obredi niso bili V duhu značajnega moža. Pogrešali smo namreč slovensko besedo, ki jo je-rajni vedno spoštoval in ki bi bila spričo obile udeležbe slovensko1 govorečega prebivalstva pd. tem pogrebu na mestu. je v ponedeljek prišel do vžigalic, jih stisnil v žep in se šel z njimi igrat. V lopi za steljo je- hotel napraviti mal ogenjček — ni p-a trajalo' dolgo- in že je pričel goreti skedenj. K sreči je bila požarna bramba hitro na mestu in preprečila,, da skedenj in sosedna poslopja niso zgorela. Železna Kapla Po dolgi in trdovratni bolezni j-ei v Železni Kapli umrl Rok Haderlap iz znane Brunarjeve družine v Lobniku. Po- poklicu zidar je dolga leta, bolehal na vodenici ter pljučni in srčni astmi. Vse prerano — saj je bil star šele 55 let — je pridnega delavca kruta smrt iztrgala iz srede njegove- družine. Njegov pogreb boi danes dopoldne. Ženi in trem otrokom naše- sožalje. Tinje Ce pride otrok do vžigalic, nesreča in škoda nista več daleč. To resnicoi znova potrjuje primer v Tinjah. Štiriletni fantek Petek, 11. julij: Olga Sobota, 12. julij: Mohor Nedelja, 13. julij: Anaklet Ponedeljek, 14. julij: Bonaventura Torek, 15. julij: Vladimir Sreda, 16. julij: D. M. K. CeMek, 17. julij: Aleš Plahni! in psoglarci (KAVKAŠKA PRAVLJICA) Tale pravljica se začenja takole: nekoč je živel fant in pol, ki se je imenoval Plahim. Ta Plahun, kar vam pove že ime, je bil tak gromozanski junak, da se skoraj ni upal iz hiše. Če jei muha brenčala mimo okna, jei zacvilil in se skril pod odejo. Pa ga je nekoč tako ščipalo po trebuhu, da je nazadnje le moral iz hiše, a ni pozabil vzeti sablje s seboj, Z njo1 je iz strahu mahal na vse strani, na desno in na levo, kakor da se bojuje s hudimi Turki. Pri tem je po nesreči zadel in ubil tri muhe. In je bil takoi ponosen na to imenitno dejanje, da si je dal napisati na sabljo: »To je Plahunova sablja, s katero je posekal triinštirideset Psoglavcev.« Opasal si je bridko orožje, si oprtal vrečo z žitom in ga odnesel v mlin. Žito je bilo zmleto, naložil si je vrečo z moko in odšel domov. Ali jei dolgo hodil ali ne, kdo to ve? Zgrešil je pravo' pot in zašel v čisto tuj kraj. Ker je bil že utrujen, se je ustavil pod nekim košatim drevesom. Vrgel je vrečo na tla, a sabljo je obesil na vejo, legel v sencoi in zaspal. Nenadoma, kakor da so zrasli iz tal, je stalo pred njim sedem orjaških Psoglavcev, sedem bratov. Vihali so si brke in se pogovarjali, kdo neki je tujec, ki se je upal stopiti na njihovo zemljo. Psoglavci so bili namreč zelo divji ljudje, hujši od Turkov. Nihče ni smel nekaznovan stopiti v njihovo deželo. Še pti- Tri muce Bile so nekoč tri muce, črne kot oglje, z majhnimi rožnatimi noski in lepimi zelenimi očmi. Nekega zimskega večera so si zaželele, da bi šle malo Ven, čeprav jim je mama to prepovedala. Medtem ko je mamica pri peči dremala, pa so muce po tihem zapustile kuhinjo. Zunaj se je mračilo, snežilo jei. Nežne mehke snežinke so pokrivale zemljo' z beloi odejo. In prav kmalu soi bilei vse tri mucke čisto bele. Ko jih je zazeblo, so' se premražene in preplašene vrnile domov. Ko je mamica zaslišala mijavkanje pred vrati, je pogledala skozi razpoko; v vratih in zagledala; tri neznane bete muce. »Nak, te pa niso moje,« si je mislila, »moje so črne.« Vrata se niso odprla in tri muce so ostale Vsoi noč zunaj. Drhtele so odi mraza in prav nesrečne so bile. Tedaj so sklenile, da bodo v bodoče vedno ubogale svojo mamo. ce, ki so letele nad njihovo' zemljo, so jim morale pustiti po eno peresce za col-nino; štirinogate živali pa po en parkelj ali kopito. Najmlajši izmed bratov se je splazil prav do spečega Plahima in si ogledal sabljo. Vrnil se je in drugim bratom povedal, kaj je zapisano na nji. Tedaj pa je Plahun odprl oči in zagledal sedem bratov Psoglavcev, ki so se mu približali in ga prosili, naj jim pokaže svojo strašansko moč. Ta je vzel sabljo in udaril z nogo ob vrečo, da se jei moka dvignila v gostem oblaku, zakrila Plahuna, sedem bratov in košato drevo. »Ali ste videli?« jim je rekel. »Tak sem. Če le stopim na zemljo, se v celih oblakih dvigne prah.« Psoglavci so mu verjeli — kdo bi mu ne bil Verjel? Prosili so ga, naj ostane pri njih, zakaj še nikoli niso srečali takega junaka. Svojo sestro da mu dajo za ženo, a nji polovico; premoženja za doto. Plahim sie jim ni upal upirati, odšel je z njimi, kamor so ga vodili. Sezidali sc, mu hišol in mu dali sestro za ženo. Tako je poslej živel s Psoglavci. Preteklo je nekaj časa — ali je bilo leto ali Več, kdo ve? — ko je prišel V ondiotne gozdove velik merjasec. Ta je zdaj pa zdaj prihajal V vas, napadal in žrl ljudi. Psoglavci so sklenili, da ga ubijejo. Poslali so k Plahunu sla, naj se udeleži skupnega lova!. Plahunu pa to ni kar nič dišalo, poslal jim je pošto, naj le sami opravijo, njega ne bo. Njegova žena pa sei je razhudila, vzela palico in ga nagnala iz hiše. Plahun je bežal, bežal naravnost V gozd, kjer je splezal na Visoko drevo, da bi se skril. Na srečo ali nesrečo pa je imel merjasec ležišče prav pod tistim drevesom. Psoglavci so bili sami odšli na lov. Izsledili so merjasca in ga ranili. Ranjena zver je bežala, bežala, tekla naravnost na svoje ležišče, ki je bilo — kakor že veste — prav pod drevesom, na katerem je čepel Plahun in se tresel pred ženo. Ko' je junak, ki je ubil tri muhe, zagledal merjasca, je iz strahu padel z drevesa, pa zveri naravnost na hrbet in se je trdno oprijel za ščetine. Prestrašil pa se je tudi merjasec, koi je začutil, da ga nekdo jaše in se ga drži za žive in mrtve. Bežal jei, bežal in pribežal naravnost v vas Psoglavcev. Ti so se bili medtem že vrnili z loVai, pomerili so nanj puške in ga ustrelili. Plahun pa sei je; delal, kakor da mu to ni po volji in jih je zmerjal: »Zakaj ste ga ubili? Ali bi ne bilo- bolje, če bi ga bil lepo- udomačil, da. bi mi jedel iz roke?« In Psoglavci so mu verjeli, da govori resnico. Kmalu potem so se prikazali na meji sovražniki, ki so hoteli premagati in pobiti Psoglavce. Bratje so k Plahunu zopet poslali sla, in ga prosili, naj jim pomaga. Toda sel jim je prinesel tak odgovor kot prvič. In je bila Plahunova žena zopet huda, zgrabila je palico in moža spodila iz hiše. Plahun je odšel v konjamo, da si izbere naj pohlevne j šega konja, s katerim, bi pobegnil. Konji pa mu nis-oi pustili, blizu, odganjali so ga s kopiti. Slednjič je našel kobila, ki je bila zvezana na nogah. Vzel je dve krepelci in ju je porinil kobili v lakotnice, a ona je vse pretrpela in se ni ganila. »Ta je zame!« je vzkliknil Plahun. Zajahal jo je in odjezdil, a ne proti sovražniku. Psoglavci, ki soi to izvedeli, soi sei spomnili na merjaisca in si mislili: Boi že prišel, ko bo sila na j večja,... Pogumno; so- se zgrabili s sovražnikovo vojsko. Ko je Plahunova kobila zaslišala streljanje, je bila na mah vsa spremenjena. Obrnila se je in v diru kot blisk zdrvela proti sovražniku. Plahun se je od strahu oprijel Veje nekega hrasta, a kobila je tekla s takoi silo, da mu je drevo s koreninami vred ostalo v rokah. Žival je planila med sovražnike in jih pobijala s kopiti. Kar jih jei ostalo, jih je Plahun potolkel s hrastom, s, katerim je iz strahu mahal okoli sebe ali pa so' jih pobili Psoglavci. Po končani bitki so Psoglavci zgrabili kobilo za uzdo in Plahuna, med zmagoslavnim petjem odpeljali domov. Izbrali so ga za svojega poglavarja. In menda še danes živi med njimi, če ni že umrl. Kako je medved hruške tresel Slovenska narodna V Na Plešivcu so kmetije oddaljene po-več ur hoda druga od druge. Zaradi tega kmet v sili ne more dobiti pomoči od nikoder. Nekoč je- zašel v ne-p-rilikoi kmet Lju-benc na Plešivcu. Blizu hiše- je v bregu rasla njegova- stara hruška:. Sadje je bilo že zrelo in kmet se je namenil, da bo hruško otresel. Tisto jutro pa je njegova soseda že zgodaj odšla po- vodo. Šla je mimo hruške in ker jo je nekdo tresel, je začela pobirati sadeže, rekoč: »Očka, le tresite, jaz pa bom pobirala.« Koi je napolnila p-rdep-asnik, se je hotela kmetu zahvaliti in je pogledala kvišku. Na drevesu je zagledala medveda. Zakričala je, spustila predpasnik, da so se hruške zakotalile- po tleh in odhitela v hišo klicat Ljubenca. Ta se je sicer hudo jezil, končno pa je: dejal: »Saij je Vseeno, če- tresem hruške jaz ali medved.« Nato je opazoval skozi špranja pri vratih, kdaj bo medved nehal s tresenjem. Pod hruško so stale gare. Hruške so padale tudi nanje in se razletavale. Kmeta je bolelo srce, ko je videl, kako mu gre sadje v izguba. Medved je končno prenehal tresti hruško in zlezel z drevesa. Ko je bil že na zadnji ve-ji, se: je ta nenadoma zlomila in medved je telebnil na gare. Gare so- se premaknile in zdrvele po klancu navzdol v prepad. MedVed je med vožnjo strašno rjul in posnemal človeške glasove. Medved se je hudo potolkel. Bil je ta- ko jezen, da je- razbite gare do> kraja razdejal. Od tega, časa ni več hodil hruške trest, kmet pa je bil ob gare, ki jih p-a ni preveč pogrešal. Shvcmna vijolica Prišla je pomlad. Sonce je- pregnalo sne-g si polj. Na drevju so se budili popki. Tedaj se je prebudila čebelica iz svojega zimskega sna. Pomela si je svoje oči z žametnimi tačkami, prebudila svojo tovarišica in skupno sta pokukali iz panja. Opazili sta, da sonce že kar dovolj močno- greje, da je povsod svetlo. Zlezli sta iz panja in zleteli k jablani. »Ali imaš kaj za naju, ubogi čebelici? Vso zimo sva stradali.« »Ne,« jima jei odgovorila jablana, »prezgodaj sta prilezli. Moji cvetovi so še zaprti v popkih. Povprašajta pri češnji!« Čebelici sta odleteli k češnji in jo vprašali, če ima kaj za ubogi čebelici? Dejali sta: »Vsoi zimo sva- stradali.« »Pridita jutri, dragi prijateljici,« je odgovorila češnja. »Danes še ni razcveten noben popek. Ko se bom razcvetela, vaju bom rada; povabila v goste. Čebelici sta odleteli k tulipanu, pokukali v njegovo globoko čašo, toda tam ni bilo ne prahu in ne medu. Utrujeni in lačni sta se vračali čebelici domov, ko sta nenadoma opazili v grmu skromen Vijoličast cvet. To je bila vijolica. Odprla je svoj cvet, poln dišečega in sladkega so-ka. Čebelici sta sie napili in leteli veseli domov. ^OBODNIM SONCEM ORUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV 79 Iztok je zvil pergament. Takoj so zajezdili na splave- in s-e nap-otili čez Donavo proti Turrisiu. Daši bi bili zlahka dosegli še tisti večer na pol razdejano mesto, si je Iztok premislil. Vojaki so bili izmučeni, konji spehani. Če pridejo doi Antov na noč, jih ti lahko napadejo in premagajo;. Slutil je, da mora biti za brdom. in lesom, ki se- je vlekel vzporedno z Donavo proti Aluti, cela vojska Antov. Zakaj sicer bi si ne drznili priti pred vhod do- gradišča Slo-VenoV. Zato se je utaboril v šumi na južni strani brd in čakal noči. Pet naj zanesljivejših vohunov pa je- odposlal ponoči p-re-ko gozda v Turris, da poizvedo za, moč Antov. Ko se je razgrnila, noč nad pokrajino, noč brez mesečine, pa bogata za čudo nizkih in svetlih zvezd, je ležal Iztok vznak na mahu; pod, glavo si jei dejal ščit, čez prsi, opasane s trdim jeklom, težki meč. Odkar se je Vozil z Ireno od Epafro-ditove vile po Prop-ontidi, se mu ni zdela še nobena noč tako lepa!, nikdar sei mu niso približale zvezde tako- nizko, nikoli mu niso bilei prsi tako pretesne kakor ta večer. Ves ogenj strasten ljubečega srca se je razkipel po žilah. Podi oklepom jei trkalo srce ob Epafroditovo pismo-, ki je tiho šepetalo: »Pridi, junak, pridi, po; golobico! Že dviga peruti, njeno modro oko koprni na sever. Čaka, da te zazre pre-zvesita in ti zleti na prsi, kjer poči j e- in zaživi sanje, ki jih tiho koprneče sanja vsako noč, Vsak dan, Vse, trenutke.« In ob istem pergamentu je tičalo p-ismo iz carske pisarn e. Kakor meč v zamahu je bilo to pismo. Udarec bo' topotali in zvalila se bo glava črnega zmaja — nesloge in bratomornega boja. Sloveni in Anti se Objamejo, Vsei sovraštvo se prelije v ljubezen, ki zagori v grozno pre-teč ogenj. Bizanc zatrepeta, njegovim orlom udarijo; na! perut sokoli Slovenov. Ob tej misli je junaku vztrepetalo srce. Valovi sreče s;o ga prepluli, dvignil se je, naslonil s komolcem ob ščit in gledal zlate milijone nad se-boij, iz katerih je- sijala nanj: upa polna sreča. »Bogovi, prizanesite, zaradi naroda, ki vam kolje darove!« Šiloma se mu je oglasil vzdihljaj prošnje na ustnicah. Ustrašil se je svojega glasu. Med vojščaki se je nekdo preobrnil. Veriga na meču je zarožljala. Iztok je omahnil nazaj na ščit. Domislil se je tiste noči, ko- ja neizku- šen mladec ležal takisto Vrh teh hribcev in prežal na Hilbudija. Vse je drugače odtlej. Tako daleč se mu je zdela tista noč, da jo je komaj dosegel s spominom. Vs-e je- drugače, on sam, njegoVa roka, njegove misli, le V srcu je nekaj, Ostalo;: hrepenenje p-0 svobodi, ljubezen do naroda in prav globoko V srcu, na dnu v skritem kotu — mrzli dVotmi. Kot mladec je razmišljal: »Vokodlak — Morana — besi — da bi mu škodovali? Zakaj se jih ne boji Hilbudij? Danels- dviga isti hladni dvom sikajoče želoi: Bogovi, prizanesite-! Li res;? Kaj resnično zmaguje Perun? Kaj ga Vodi Sve-tovit? Ali je res Morana njegov meč?« Čuden strah je objel senca junaku. Zbal sie je misli. V listju je zašumelol. »Če bi Šetek.« In tiha, bojazni polna vera očetov je segla po želu divoma v njegovem srcu in mu odkrhnila, konico. Po- nebu je- priplul žareč oblak. Iztoku se- je- zameglilo pred očmi.. »Če se Vozi Perun? Če ima, nabrU-šene strelice v maščevalni roki?« Zopet se je dvignil, segel po meču in prisegel neizmerne obete Perunu in Svetovi tu. Ali v istem hipu, ko je zatisnil oči, se mu je tiho približala Irena z blagoves-tjo v rokah. Iz knjige je gorel plamen ljubezni in ožarjal njen obraz, ki se je- smehljal v globoki Veri njegovim dvomom. Tiho so se zgibale njene drobne ustnice ka- kor nekdaj v čolničku. Zdelo sel mu je, da so še pordele od njegovega poljuba. Kakor od daleč, izpod neba, je potrkal njen glas na njegove prsi in govoril kakor nekdaj: »Veruj, Izteče-, veruj resnici in Kristusova ljubezen napolni tvoje srce!« Odprl je oči, desnica je zakrilila proti njej, da bi jo stisnil k sebi kakor tedaj na Epafroditovem vrtu pod oljkami. Ali roka je trčila ob mrzlo nožnico, Irena je izginila, krog njega so hropeli v trdem snu vojščaki. Iztok je Vstal truden od misli. Z dlanjo je p-otegnil preko čela. Spanec se je poslovil od njegovih trepalnic. Zavil je s-tihimi koraki v šumo, da bi se razhodil in umiril. Tedaj se je oglasilo govorjenje, smeh, hres-tanje suhih Vej. »Anti!« Potegnil je meč in obstal na mestu. Razveselil se je, da udari v boj in prežene težke misli. Po šumu je sodil, da je malo mož. Zato ni poklical spremljevalcev. Glasovi so se- bližali, veseli in razposajeni. Iztok je prisluškal. Kmalu pa je vtaknil meč v nožnico. Prihajali sol njegovi ogledniki. »Kako?« je nagovoril prvega, ki je stopil predenj. »Brez nevarnosti! Nekaj starešin in pest vojščakov. Samo pet ognjev si kurijo!« »In poslanci iz Bizanca? So; odšli? Nimajo spremstva s seboj?« NAPREDNIH GOSPODARJEV Znižanje dohodninskega davka vsled elementarnih škod Po zakonu o davku na dohodnino (Ein-kommensteuer) obstoja možnost, da finančni urad na posebno1 prošnjo odmerjeni dlavek zniža, če je kmetija utrpela znatnejšo^ škodo zaradi suše, toče itd. Ker leto® suša ni prizadela, le posamezne kmete, temveč cele vasi in občine, se priporoča, da pristojni občinski uradi sestavijo seznam Vseh po suši oškodovanih kmetovalcev in ga prediožijo finančnemu uradu. V seznamu mora biti točno opisana vrsta škode in poljščine, ki so bile prizadete ter njihova površina. Višina škode mora biti navedena tako v odstotkih izpadlega pridelka kakor tudi V njegovi vrednosti. Kjer občine takega seznama ne bi hotele napraviti, naj prizadeti prosi za izstavitev potrdila, ki bo vsebovalo vse zgoraj navedene podatke. To potrdilo mora biti kolekovano s 6 šil. in predloženo pristojnemu finančnemu uradu. V izjavi za davek na dohodnino za leto 1958 (ki ga bo treba izpolniti v prvih mesecih prihodnjega leta) je treba potem na to' škodo in potrdila o njej posebej opozoriti. Za znižanje davka na dohodnino vsled snežnih polomov je treba prav tako dobiti potrdilo o višini škode. To potrdilo iz- stavi gozdna nadzorna postaja (Forstauf-sichtsstation) in ga je treba potem priložiti izjavi za, davek na dohodnino za leto 1958, kjer je poleg doseženega izkupička za les treba napraviti še pripombo »Schnee-bruchholz laut beiliegender Bestatigung«. Zakon o davku na dohodnino namreč V § 34 predvideva za izkupičke za les, ki je bil posekan vsled elementarnih katastrof, znižano obdavčenje. Pczcr — lubadar se je pojarvill Po zimskih snežnih polomih je v gozdovih ostalo nepospravljenih velikoi polomljenih in poškodovanih dreves. Ker so; taka drevesa leglo za lubadarje in druge gozdne škodljivce, so pristojne gozdne inšpekcije odredile, da mora biti polomlje- cSubvezicz/e za znižanje pcirošis/e lesa zi a krneli ji V torek, dne 15. julija, poteče rok za vlaganje prošenj za dosego državnega prispevka k nakupu naprav in pripomočkov za zmanjšanje potrošnje lesa na kmetiji. Da bi se zmanjšala potrošnja lesa na kmetiji in se omejilo grabljenje stelje V gozdu, podeluje zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo od letos naprej subvencije za; naslednje ukrepe: 1. Pokritje streh z opeko' ali etemitom na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, ki so še pokrita z deskami ali skod-ljami (šindelni) — prispevek 30 °/o strot-škov za trdo streho. 2. Ograditev kmetijskih in gozdnih zemljišč z ograjo iz žične mreže ali žične pletenine — prispevek 40 °/o stroškov za žično mrežo ali pletenino. 3. Prezidava štedilnikov in drugih ognjišč za zmanjšanje potrošnje drv — prispevek 30 °/o izdatkov za prezidavo. 4. Nadomestitev lesenih žlebov, napajališč, vodovodov, odtočnih kanalov itd. z železnimi, jeklenimi ali betonskimi — prispevek 30 % izdatkov za novo napravo. 5. Impregnacija lesenih naprav in delov poslopij — prispevek za nakup impregnacijskega orodja znaša 30 %, za nakup impregnacijskih pripravkov pa 25 °/o. 6. Nakup šote (Torf) za nastilj — prispevek znaša 30 šil. na 100 kg, vendar ni višji od 1.500 šil. na kmetijo in leto. Prošnje za dosego teh prispevkov za tekoče leto je treba do 15. julija t. 1. predložiti okrajni gozdni inšpekciji ali pa oddelku za gozdarstvo koroške kmetijske zbornice, Celovec, St. Veiter Ring 57 (Ku-charjev dvorec). Podeljevanje subvencij v gornje namene se bo V prihodnjem letu ponovilo' in bo treba prošnje za dosego subvencije V prihodnjem letu predložiti do; 29. decembra 1958. Za subvencijo' lahko prosijo kmetje, kmetijske zadruge in kmetijske skupnosti, ki imajo' manj kot 200 ha veliko posest. no in poškodovano drevje spravljeno do 30. aprila. Po tem času se na njem naseli lubadar. Nenormalno in izredno' vroče vTe-me v majniku je razvoj lubadarja in drugih gozdnih škodljivcev močno1 pospešilo. V nekaterih gozdovih so napadi drevja po lubadarju že vidni. Pristojne gozdne inšpekcije in nadzorne postaje opozarjajo, da je treba, polomljeno drevje čimprej spraviti in napadeno1 drevje takoj olupiti, lubje in skorjo pa takoj sežgati. Če smo na drevju opazili lubadarja, je treba to takoj javiti občini ali orožniški postaji ali pa direktno bližnji gozdni nadzorni postaji. Kdor bo v tem malomaren, lahko; pričakuje visoko kazen pristojnega okrajnega glavarstva. Vedno spet se zgodi, da pride pri pleskanju silosov do' nesreč. Ko pripravljamo silos za novo polnjenje, ko čistimo njegove stene ostankov lanskega leta, in ko ga na,vrh pleskamo z Intertolom, moramo imeti predvsem lestvo zavarovano, da ne spodrsne. Upoštevati pa moramo tudi še druge nevarnosti in ukrepe, da se obvarujemo nesreče. Silose pleskajmo le ob suhem in hladnem vremenu. Tedaj je nevarnost razvijanja plinov, do katerega pride pri pleskanju z Inertolom, najmanjša. S pleskanjem pričnimo od spodaj navzgor. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da nas, zaradi vdihavanja plinov obide slabost. S pleskanjem večkrat prekinimo in pojdimo iz silosa na svež zrak. Predvsem pa pri pleskanju ne kadimo; plini, ki nastajajo iz sestavin Inertola, so eksplozivni. Poi končanem pleskanju pustima silos na vse strani odprt. Predvsem odvodni jašek naj ostane odprt, da bodo plini na tleh lahko odhajali skozi njega. Ko pričnemo silos polniti in preden stopimo vanj, preskusimo, če v njem niso dušljivi plini. Najprej spustimo V silos na drogu goreča svečo in sicer do dna. Če ta ne ugasne, lahko gremo V silos. Če pa ta ugasne, moramo' silos prej dobro prepihati. Najlažje ga bomo' prepihali, če bomo ob odprtih linah dalj časa V silos re- Popasi števila kmetijskih strojev Poi presledku štirih let soi lani v državi spet šteli kmetijske stroje. Z ozirom na burno mehanizacijo kmetijstva v zadnjih letih bodoi marsikoga zanimali rezultati tega štetja in porast števila, strojev od leta 1953, ko so tudi šteli kmetijske stroje v državi. Naslednji pregled kaže, da je porast Večji, kakor bi si marsikdo predstavljal. Tako so med drugimi našteli: 1957 1953 traktorjev 78.700 31.000 motornih kosilnic 58.000 28.000 vozov z gumijastimi obroči 93.500 45.700 traktorskih plugov 56.800 20.600 enoosnih traktorjev 1.600 400 trosilcev hlevskega gnoja 2.900 700 žitnih kombajnov 4.400 900 pralnih strojev 57.900 3.900 električnih štedilnikov 29.300 4.200 električnih brzoparilnikov 11.700 2.200 hladilnikov (zasebnih) 17.700 3.700 zadružnih zmrzovalnic 800 ? Za nakup kmetijskih strojev je kmetij- Pri pleskanju, silosov kodirne previdni zali silažo. Pritisk, s katerim siloreznica piha zelenje V silos, bo za prezračenje zadostoval. Prav bo tudi, da bomo med polnjenjem — recimo, zjutraj, ko polnjenje nadaljujemo preskusili, če se nad zrezanim zelenjem ni čez noč nabralo preveč oglikove kisline, ki človeka zaduši. V tem primeru bo tudi goreča sveča povedala, ali smemo v silos ali ne. Nevarnost nastajanja oglikove kisline med siliranjem je posebno velika pri mladem in na beljakovinah bogatem zelenju (detelje, mlade trave, grašca in grah). stvo V letu 1957 izdalo 1.572 milijonov šilingov ali 18 % več kakor V letu 1956. Vrednost proizvodnje domačih kmetijskih strojev je V letu 1957 znašala 455 milijonov šilingov nasproti 387,7 milijona v letu 1956 in 414 milijonom V letu 1955. Aleksandrinko kosimo pred. cvetenjem Aleksandrinko smo že marsikje spoznali kot deteljo, ki nas V pogledu na zimske zaloge krme reši, če drugo rastline za prvo košnjo odpovedo. Zanimivo pa je poročilo iz Nemčije, ki priporoča, da moramo Aleksandrinko vsakokrat kositi prej, preden gre v cvet. Ko prične delati popke, moramo kositi. Spomladi sejana Aleksan-drinka,, ki so jo prvič kosili 5. julija, je dala V letu 4 košnje s 116,6 q sena in 20,58 q beljakovin po hektarju. Tri tedne pozneje prvič košena Aleksandrinka, pia je da,la le še 3 košnje s 103,4 q sena in 16,38 q beljakovin po hektarju. Po beljakovinah v mleko preračunana razlika znaša po hektarju 8.400 1 mleka. mleko in učenje Mleko'' sodi med najpomembnejša, hranila šolskih otrok, saj vsebuje celo vrsto' hranilnih snovi. Na Škotskem so z enketo pregledali prehrano gospodinj in njihovih hčera. Ugotovili so, da je v hrani premalo kalcija in vitamina B-2. Prizadetim so svetovali, naj uživajo Več mleka in mlečnih izdelkov. Za rast kosti in zob je apnenec najvažnejši mineral, ki ga je v vsakdanji hrani pogosto premalo. Zgrbljena drža in podobni pojavi pri mladih ljudeh so pogosto posledica pomanjkanja apnenca. V mleku pa je te snovi V podobi kalcija do1-volj. Podobno Velja tudi za vitamin B-2, ki pospešuje rast in trdnost dihal. Mleko pa Vsebuje še druge vitamine iz skupine B ter razen tega vitamine A, D in E, ki so za razvijajoči se organizem odločilnega pomena. Vitamin A, ki ga je dovolj v polnomastnem mleku in v maslu, varuje sluznice pred okužbami, krepi vid v temi in zagotavlja očem prilagoditveno sposobnost pri svetlobnih spremembah. Beljakovine in lecitin, ki jih vsebuje mleko, pospešujejo učenčevo reakcijsko sposobnost in stopnjujejo njegevo' pozornost. Razen tega ima mleko tudi precej glutaminske kisline, ki pospešuje dejavnost možgan. »Viljenec jih gosti in se širokousti. Komaj deset oklepov smo ugledali.« »Dobro. Lezite počivat. Ob prvi zarji odrinemo!« Petorica je legla k vojščakom. Tudi Iztok je sedel na trhlo deblo, se naslonil ob meč in zadremal. Preden so še zažareli nekateri žet rumeni listi vrh brd v sončnem svitu, so Sloveni odjezdili proti Turrisu. Ko so zableščali šlemi pred na, pol porušenim zidovjem, je kriknila straža in zatrobila v rog. Zbor Antov je planil iz spanja, preplašen in zbegan. Čuvaj* je naglo prepoznal Iztoka in zaklical obupan preko ležišč njegovo ime. » Drhtavica je zgrabila Ante, carski poslanci. so pobledeli in vzdihali: »Usmili se nas, Gospod, usmili se!« Vse je bežala na obzidje, vsak je dvigal kopje, nekaj strelic je prifrčkalo Slo-venom v pozdrav. Tedaj je Iztok velel vojščakom, da so zaostali; pozval je dva najstarejša borca, zamahnil z roko proti ozidju: »Mir, mir bratom!« in zajezdil z njima skozi porušena vrata v Turris. Anti so strmeli z izbuljenimi očmi, polnimi sovraštva na ponosnega Slovena, ki je sedel v sedlu kakor kralj, prihajajoč med sužnje. Ko je Iztok zagledal Viljenca, je takoj razjahal in se mu približal. »Dobro jutro in tisoč srečnih dni naj ti prisodijo sojenice, velmožni starosta, Viljenec, bratskega rodu Antov čuvar.« »In tebi, slavnega Svaruna mogočni sin!« Viljenec je govoril z Votlim, glasom, napolnjenim z žolčem in studom. Besede so se sunkoma trgale iz grla. »Ne zameri, da sem te dramil. Tvoje oko je še trudno, ker si gostil v pozno noč svoje lastne sovrage.« Trije bizantinski poslanci soi se ugriznili V ustnice, ko jih je zadeloi mrko Iztokovo oko. »Prijatelji so našega rodu! Ne zasmehuj, da ti prizaneso bogovi! Govori, kaj je tvoje poslanstvo! Voijskoi imaš zunaj, če nas pokolješ, maščevanje od bogovi« »Moj meč se ni pomočil V kri bratov in se ne bo. Zadosti mu je krvi sovragove, da se je je napil in se je še napije dosita.« »Zakaj govoriš tako oholo, če si poslanec?« Bizantinec se je drznil in stopil pred. Iztoka. »Stran!« je zagrmel Sloven. »Tako govoriš ti, sluga Upravde, z menoj, ki sem magister peditum, imenovan od same svete despojne, carice Teodore!« Vsi trije poslanci so se ob tem imenu globoko priklonili kakor stroji brez volje. »Poslanec sem, da, in ponosen sem, ker sem zmagal kačo vaše prelesti. Mir prinašam, bratom, pogibel vam, sovragom!« »Kačo naše prelesti?« je ponovil drzno Bizantinec. »Da, kačo zlogolko, ki je zastrupila bratska srca! Jo li poznate, hinavci carski?« Za hip je nastal molk. Jarožir in še en vojščak, ki sta spremljala Iztoka, sta stisnila ročnike. Zakaj pogledi Antov in Bizantincev so se zgovarjali in ščuvali: »Ubijmo ga!« »Zakaj molčite? Ha, vaše oči klečeplazijo pred starosto Viljencem, da bi pomočil železo v mojo kri in zapisal krvavo zavezo z vami! Magister peditum, ljubeč carice Teodore, ima dobro zastražene prsi, da mu ne ukrade zlepa kdo srcai. Zakaj jokala bi po tej pripravni igračici vaša sveta despojna, bivša vlačuga aleksandrijska! In sam satan krščenikov, ki jezdi na plečih Upravde, se razjoka, ko zve, da se boči nad Tunjušem in tovariši gomila, ki jo je nasul Iztok.« Ob teh groznih psovkah na sveti dvor so se spačili od črta obrazi Bizantincev, Anti so rožljali z meči in ostrmeli, ko so zvedeli o Tunjuševem porazu. Da ni zasla-njal Iztokovega hrbta strašni Jarožir, stežka bi se bili ukrotili in prizanesli drznemu Slovenu. Tudi Svarunič je vedel, da ga varuje meč starega Slovena in pred ozidjem močna četa. Zato se ni razburil, ni ganil, ko je završalo med Anti. Mimo je posegel za zapono in izvlekel izpod oklepa carska pisma. »Starosta Viljenec, žalost vas je pograbila, ko ste čuli, da jei pod mšo pesjan Tunjuš, požrešni volk naše in Vaše svobode. Toda žalost se ti razsladi v Veselje, ko zveš, kaj govori to pismo, ki; se je grelo' na izdajalskem srcu pasjega; Huna! Tolmača imaš, velevrednega kozelnika; naj ti čita!« Suh kozelnik, z grbo' nad levimi pleči, enook, je sprejel pergament in bral in prevajal. Bizantinci soi bledeli, Antom so se razpirala usta od začudenja, s čel so ginile preteče sence. »Ukana!« je zastokal bizantinski poslanec, ko je bilo pismo prečitano. »Ni ukana, starosta Viljenec! Deloi bogov je!« Kozelnik je pomolil starosti pismo in z dolgim črnim nohtom kazal na pečat Upravde. Anti so v jezi zamrmrali. Mrki pogledi so zbodli Bizantince. »Srca se odpirajo!« je pomislil Iztok in izpregovoril. (Nadaljevanje sledi) oddih IN RAZVEDRILO TRAVEN: DVOBOJ v džungli Svetilke v parku so zaplamenele. V kratkem času, odkar se je bil v Antoniju pTičel boj, se je naglo znočilo. Se v svetli, dnevni luči sem videl njegov odkriti, neprizadeti obraz. Zdaj pa mi je noč zakrila v njegovem obrazu vse tisto, kar je bil prej zame naravni, goli, resnični in odkriti človek Antonio. To, kar naj bi bito' postala zame nepozaben pripetljaj — študirati poteze in gibe človeka, ki so ga obsedle temne sile in ga zdaj stresajo in mikastijo, tako' da se mu upre vsaka dlačica in žilica na telesu — to so mi zdaj razdrle kričave svetilke, ki so lagale v Antonijev obraz sence in črte, ki jih v resnici ni bilo. Resničen je bil samo njegov vroči dih, resnični so bili le njegovi tipajoči in v kremplje se krčeči prsti. — Vse drugo je postala gledališka osvetljava. Na sosednji klopi je sedel indijanski delavec, razcapan kakor deset tisoči našega razreda’,, ker zaslužek pogostokrat komaj zadostuje za hrano in večkrat ne ostane niti za pograd po trideset centavov v eni tistih mnogih prenočišč, kjer se zjutraj po petdeset, osemdeset ali sto tovarišev vseh ras in narodov sveta — mogoče z ravno toliko ali še več boleznimi, ki jih zdravniki poznajo ali ne poznajo' ali morda še ne slutijo — umiva v istem čebru, briše z isto brisačo in češe z istim glavnikom. Indijanski proletarec je na klopi zaspal. Udi so se mu sprostili in utrujeno in zdelano telo se je vse bolj in bolj1 grudilo v kupček cunj. Pa se je priplazil indijanski policaj. Krožil je okrog klopi kakor ptica roparica okrog plena, ki ga je opazila z višine, kako plazi po zemlji. Ko je spet prišel na klop, je svoj usnjeni bič povlekel skozi dlan in zamahnil z živalsko surovostjo' in potuhnjenim režanjem v obrazu po delavčevem hrbtu. Strašen udarec. S pridušenim stokavim vzklikom se je delavčevo oprsje prevrnilo' naprej, ko da mu je z Spoznavni znak Prejšnjo nedeljo je Elfrieda obogatila svoje osebne dokumente — dal sem ji odpustnico. Preprosto in jedrnato: Pred nekaj meseci sem jo pismeno spoznal. S pomočjol rubrike »Razno« v »Čebeljem kurirju« (centralni organ nemških ljubiteljev insektov). Moje ostro grafa-loško oko mi je takoj povedalo, da je Elfrieda očarljivo bitje! Njen »u« je bil opremljeni z izredno ljubka kljukico, njen »t« je jasno kazal vitko linijo! modeme žene in očarljiva jamica v njenem »o« je uničila zadnji ostanek mojih do takrat še kolikor toliko bistrih čutov!.. . Najino »čebeljekurirsko dopisovanje« je kmalu toliko napredovalo, dial je bilo želeti tudi vseskozi ustno zbližanje. Zato sem napisal z nemirnim peresom: »V ponedeljek opoldne te pričakujem v slaščičarni Konkordija! Spoznavni znak: jedel bom zamorčke (s smetano). Tvoj Ch. R.« Kaj Vam naj povem! Videti je bito, da so zamorčki s smetano tega grenkega predpoldne val velika zajtrkovalna moda. Pet mladih dlam je sedlo k petim moškim zamorčkom. Jaz sem ostal sam. Elfrieda me je morala zgrešiti... Lepo. Dogovoril sem se za sredo. Spoznavni znak: »Čital bom »Večerni list«!« Mislite, dal je segel kateri teh fakinov po »Vrtcu«, »Produkcijskem vestniku« ali »Svetovalcu zahodnonemških rejcev krznenih živali«? Nihče! Kar je gledalo, je prebiralo »Večerni list«!... In spet se je našlo šest parov! Samo jaz sem preostal, pobit in kot popolna sirota .. . Sijajna misel me je prešinila: »Jutri ob štirih popoldne bom stal pred glavnim kolodvorom. Spoznavni znak: žvižgal bom Wagnerjev Zbor romarjev.« Priznam, bil sem tam četrt ure prezgodaj. Toda, ko sem pričel žvižgati, še nisem slutil strahotnih posledic. Ob štirih je žvižgal ves glavni kolodvor — tukaj bivajoči, odhajajoiči, prihajajoči, prodajalci časopisov, nosači, kočijaži — ta Wagner-jev šlager v najrazličnejših ritmih najmodernejše jazz-tehnike! Elfrieda me sploh ni mogla čuti! In tako se je nadaljevalo in nadaljevalo! Če sem se namenil pojaviti z vrtnico V gumbnici — so naredili cvetličarji razprodajo in ni bilo človeka, ki bi bil brez vrtnice. Če sem se nameraval sestati z Elfriedoi ._______ ANEKDOTA ______________________ v belih flanelastih hlačah — se je že od nekod prikazal teniški klub »Saksonija« — beloi ohlačen in s kompletnim članstvom ter ure in ure stal na istem mestu.. . Končno sem poskušal, kar se da: zvito: kupil sem dve gledališki karti, dVa sosedna sedeža, in Elfriedi poslal enega. Tako sva se morala srečati. Popoldne me je obiskal moj prijatelj Hubertu®. Podaril sem mu za ta večer eno kinokarto, ki bi mi tako ali tako propadla, z besedami: »Pojdi, fant, in se pošteno zabavaj, jaz imam za današnji večer nekaj boljšega V načrtu...« To je tudi storil. V gledališču. Z Elfrieda. Pošteno-. Ob pol dvanajsti ponoči sedim z obupanim obrazom in svojo nesrečno kinokarto doma pri pisalni mizi. Tedaj zazvoni telefon, »Tukaj Hubertus. Tisočkrat, tisočkrat hvala! Pravkar zaročen! Čudovito bitje! Tvoja karta je bila pravi talisman!!!« mečem presekan hrbet. Potem pa mu je telo naglo planilo nazaj. Stokaje se je zvijal in počasi segel z roko proti bolečemu hrbtu. Tedaj je policaj stopil naprej in se peklensko zarežal delavcu. Revežu so od bolečine pritekle na lica debele solze. Dejal pa ni nič. Ni vstal. Mimo je obsedel na klopi. Kajti do tega je imel pravico. Naj bo: še tako razcapan, vendar sme sedeti na klopi, pa naj hodi okrog še toliko elegantnih caballerov in senor, ki se jim v večernem hladu zahoče udobnih klopi in bi radi poslušali koncert, ki se bo kmalu pričel. Indijanec je to vedel, bil je prebivalec in državljan svobodne dežele, kjer milijonar nima nič Večje pravice, da bi posedal na tej klopi, kakor ubogi Indijanec, pa če se mu zljubi tudi celih štiriindvajset ur. Spati pa na klopi ni smel. Tako daleč ni segla svoboda, pa čeprav je stala klopi na Trgu svobode. Bila pa je to' tista svoboda, po kateri sme tisti, ki ima oblast, bičati tistega, ki je nima. Prastari zakon dveh svetov. Prastar kakor zgodba o izgonu iz raja. Davno nasprotstvo med policijo in med siromašnimi in nadložni-mi, med gladujočimi in potrebnimi spanja. Indijanec ni imel prav, to je pač vedel, zato tudi nič ni rekel, samo stokal je. Satan ali Gabriel — policaj se je1 imel za drugega — je imel prav. Nel Pa ni imel prav! Ne! Ne! Kri mi je stopila v glavo. V vseh deželah visoke civilizacije, v Angliji, Nemčiji, ali Ameriki — in kako šele v drugih deželah — je policija tista, ki biča, in delavec tisti, ki ga bičajo:. Čemu se' potem čudi tisti, ki zadovoljno sedi pri koritu, če se to korito strese, če mu korito nenadoma prekucnejo in vse razbijejo v treske. Jaz pa se ne čudim. Rana od krogle se zaceli; rana od biča nikdar. Zažre se vse bolj globoko v meso, zadene srce in prodre v možgane ter sprosti krik, dai se zatrese zemlja. Krik: »Maščevanje!« — Zakaj je Rusija v rokah boljševikov? Ker so: prej tam najhuje bičali. Bič policaja ravna pot ljudem, ki derejo naprej in od katerih korakov zabobnijo svetovi in se raztreščijo: sistemi. Gorje zadovoljnim, kadar bičani kričijo: »Maščevanje!« Gorje sitim, kadar jer- meni bičev razžro srca lačnim in raztrgajo možgane potrpežljivim! Prisilili so: me, da sem postal upornik in revolucionar. Revolucionar iz ljubezni do pravičnosti, iz pripravljenosti, da bi pomagal nadložnim in razcapanim. Pogled na krivico in neusmiljenost napravi ravno' toliko revolucionarjev kakor nezadovoljstvo in glad. Planil sem pokonci in skočil h klopi, kjer je še vedno stal policaj, vlekel bič skozi dlan ter sem pa tja z njim zažvižgal po zraku in se z bliskajočimi očmi režal svoji zvijajoči se žrtvi. Ni se zmenil zame, ker je mislil, da mislim sesti na klop. Stopil pa sem tesno k njemu in dejal: »Takoj me peljite na stražnico. Javil Vas bom. Veste, da: Vam vaši predpisi dajejo pravica do uporabe biča samo: tedaj, ako vas kdo napade, ali pa pri rabuki na cestah po ponovljenem opozorilu. To vendar Veste?« »Ampak pes je tu na klopi zaspal,« se je zagovarjal mali zagoreli peklenšček, ki ni bil višji od pet čevljev. »Potem ste ga smeli zbuditi in mu povedati, da ob tem času tu ne bi smel spati, in če bi bil spet zaspal, bi ga bili smeli pregnati s klopi, vendar ga v nobenem primeru ne bi bili smeli tepsti. Torej z menoj na stražnico. Od jutri dalje ne boste imeli Več prilike, da bi koga bičali.« Fant me je nekaj časa, gledal, videl je, da sem belec in da mislim resno. Obesil je bič na kljukico v svojem pasu in z urnim skokom zginil, kot bi ga bila požrla zemlja. Indijanec je vstal in počasi odšel. Stopil sem nazaj k Antoniju. Naj bo morilec ali pa ne, sem si mislil. Saj je prav vseeno. Vse je džungla. Povsod je džungla. Žri! Ali pa te po-žro! Muho pajek, pajka ptič, ptiča kača, kačo coyot, tarantela coiyota, tarantelo: spet ptič, ptiča pa —. Zmeraj v krogu. Dokler ne izbruhne kje zemska katastrofa ali revolucija in prične kroženje znova, le v drugi smeri. Antonia, čisto prav si imel! Pravica je tvoja. Živi ima vedno prav! Mrtvec je kriv. Ko bi ti ne bil umoril Gonzala, bi te bil umoril on. Morda. Ne, gotovo! To je krog v džungli. V džungli se tega tako kmalu naučiš. Primerov je kar preveč, in vsa civilizacija ni drugega, kakcr naravna posledica občudovanja vrednih zmožnosti posnemanja. žfipcjbcnder Lamartine: je bil bolj literat kot zgodovinar in dobro napisana stran mu je bila več vredna kot zgodovinska vernost. Ko je pisal zgodovino: Girondincev, je poprosil prijatelja Beilerocha, naj se pelje: v La Plati ere in priskrbi opis hiše Madame Roland. Belleroche je opravil nalogo:, toda čez nekaj časa opazil, da se je zmotil v hišni številki. V naglici je obvestil Lamar-tina o pomoti, toda le-ta je menil: »Moj ljubi, zdaj je opis gotov in reči smem, da se mi je imenitno posrečil. Zato he bom spremenil niti besede.« Jakob Sirup1 in njegova žena Katra sta naročena na časopis samo zaradi zdravstvenega kotička. Jakob najde V njem zmerom spodbudo za ugotavljanje lastnih bolezni, kar je njegov najljubši opravek. Jakob Sirup je prebolel že vse bolezni sveta! Globoko užaljen je, če mu kdo ne verjame, da ima to ali ono bolezen. Prične pa se Vedno: takole: Sirup prebira zdravstveni kotiček nove številke. »Poglavje o raku«. Čez nekaj minut razburjeno vzklikne: »Katra! Raka imam! Tu, V prsih! Čutim ga! Vsi znaki se ujemajo! Kronično kašljem! Izbljuvki so rjavkasti! Včasih je kri poleg! Ali se zavedaš, kaj pomeni to: rak! Dnevi so mi šteti! Pripravi se na slovo, Katra! Zvesto sem te ljubil...« Katra mu odgovori zdolgočaseno', medtem ko' krpa nogavice: »Jakec, te je spet popadlo? Zdrav si kot riba, kaj bi z rakom! Spij vrček piva in ga splakni!« »Katra, ne norčuj se iz človeka, ki stoji z eno nogo v grobu! Ali bi ne bilo pametneje pomeniti se o tem, kje naj naročiva nagrobni spomenik? Malo več spoštovanja do ljudi, ki so zaznamovani s smrtjo, prosim!« In tako gre ves teden: rak sem, rak tja, rak dol, rak gor, rak v prsih, rak v želodcu — vse polno' rakov, malih in velikih, preganja Jakoba Sirupa in mu ne pusti do sape. Čez teden dni. Izid nove številke zdravstvenega kotička. »Poglavje o trakulji«. Jakob Sirup s smrtnobledim obrazom očita svoji ženi: »Lani o veliki noči si mi postregla s prekajena surovo: šunko! Nesrečnica, ali Veš, kaj si povzročila! V mojem telesu se je zaredila trakulja. Trideset metrov dolga zajedavka, ki mi žre moije moške moči! Vsi znaki se ujemajo. Suh sem kot preklja in nobena jed mi ne hašne! Vse požre ta tisočkrat prekleta, trideset metrov dolga zvijačnica! Če pomislim, kdo se je naselil v moji notranjosti brez vsakega stanovanjskega dovoljenja; in mi streže po življenju, se mi zvrti v glavi! Trakulja V Jakobu Sirupu, v plemenitem človeku, ki ni storil v življenju nobene neumnosti in zlobnosti, raizen da se je oženil! Dnevi soi mi šteti!« Katra mu odgovori zdolgočaseno:, medtem ko krpa nogavice: »Bo lesena krsta dovolj močna, ali naj naročim železno?« »A tako, norčuješ se iz ubogega človeka, ki je žrtev zajedavca! Dobro, pia bom molčal. Nobenemu človeku se ne bom več zaupal. Saj me itak nihče ne more razumeti. Umiram s trakuljo v sebi in molče odhajam z njo v skupni grob!« In tako gre ves teden (obljube o molku Sirup seveda ne drži): danes trakulja, jutri trakulja, vsak dan samo trakulja! Ko zajtrkuje, pravi ženi: daj kavo za trakuljo! Ko kosi, vošči svoji neprostovoljni podnajemnici, ki si je izbrala njegovo črevesje za brezplačno stanovanje: dober tek želim, tovarišica! Če želite dodatka, kar povejte, takoj vam postrežemo! Čez teden dni. Izid nove številke zdravstvenega kotička. »Poglavje o srčni kapi«. Jakob Sirup sporoči z drhtečim glasom svoji ženi: »Imam občutek, da me bo zadela kap! Vsi znaki se ujemajo! Visok pritisk v sencih! Hoja po stopnicah mi jemlje sapo! Poslavljam se od tega sveta, ki me ni ho*-tel razumeti. Šele po moji smrti bodo ugotovili: bil je hudo bolan, pa mu nismo verjeli. Takrat bo že prepozno, zapomni si, Katra!« Katra mu odgovori zdolgočaseno, medtem ko krpa nogavice: »Pravijo, da je srčna kap imenitna smrt, brez Vsakih bolečin!« »Strela, kot vse kaže, se veseliš mojti smrti!« »Moram ti verjeti, da boš umrl, drugače boš spet užaljen!« In taka gre ves teden: enkrat kap, drugič kap, zmerom kap! Od raka na trakuljo, od trakulje na kap. Čez teden dhi. Izid nove številke časopisa. Zdravstvena stran: »Poglavje o hipohondru ali namišljenem bolniku«. Jakob Sirup sloni pri mizi. Pred njim leži zaprta priloga. Katra se začudi: »Zakaj danes ne prebiraš zdravstvene strani?« Jakob Sirup skrivnostno molči. Katra vzame časopis, odpre ga na zdravstveni strani in prebere prvi odstavek: »Hipohonder je duševni bolnik, ki si domišlja, da je Vedno bolan. Enkrat ga muči rak, drugič trakulja, tretjič si domišlja, da ga bo Vsak čas zadela kap...« Nasmehne se' in odloži branje: »Jakec, kako je s tvojo trakuljo? Te še grize? In z rakom? In s kapjo? Si še vedno z enoi nogo v grobu? Kako je z nagrobnim spomenikom?« Jakob Sirup tiho in skesano odvrne: »Ne ljubi se mi več umirati! Prebolel sem Vse bolezni tega sveta — zdiaj bi rad še malo živel! Katra, obleci se, greva na pol litra in pečenko! Smrt pa naj gre medtem na sindikalni dopust!« SLOVEnS Stran 8 Celovec, petek, 11. julij 1958 Štev. 28 (844) Investicijski načrti za Koroško Hujskanje gotovo ni pot do združene Evrope Finančni referent koroške deželne vlade deželni svetnik Sima je v svojem torkovem govoru po radiu nakazal naloge in cilje deželne finančne politike. Med drugim je poudaril, da; finančni oddelek deželne vlade stalno stremi za tem, da vskladi dohodke in izdatke iz deželne blagajne ter tako omogoča nemoteno funkcioniranje javnih ustanov, upravnih oblasti, številnih podjetij in institucij, ki bi ob nepravilni finančni politiki laihko zašle v težkoče in nestalno delovale. O stabilnosti deželne finančne politike se je pohvalno izrazila tudi vrhovna kontrolna komisija. Zatem je deželni svetnik Sima govoril o številnih investicijah^ ki bodo delno krite z zravnanimi dohodki in izdatki rednega deželnega, proračuna V vrednosti 120 milijonov šilingov, 80 milijonov šilingov iz izrednega investicijskega načrta in 100 milijonov šilingov bo investirala v svoje gradbene načrte deželna družba KELAG. Tako torej skupne investicije znašajo! za tekoče leto 300 milijonov šilingov, kar prav gotovo predstavlja veliko pridobitev za koroško gradbeno gospodarstvo in številna podjetja v deželi. Investicijski načrt predvideva večjo pomoč gospodarsko! zapostavljenim področjem Koroške. V ta namen je projektirana cesta od Baškega jezera, skozi Rož in Podjuna V Labud ter gradnja podjunske železnice, s čimer bi bila ta področja bolj odprta za splošno gospodarstvo. V okviru tega programa j® tudi gradnja elektrarne V Frajbahu, ki je že V polnem teku, in pa gradnja elektrarne na Dravi na področju Kazaz, ter dokončna elektrifikacija Bele in, Bajtiš. Investicije pa so predvidene tudi za pospeševanje tujskega prometa — tako za Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. Sobota, 12. julij: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesrn do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 Oddaja za mladino — 18.15 Kjer se poje, se ustavi — 20.30 Večer z Edelhagenom. II. program: 9.00 Zakrite lepote domovine — 11.00 Ljudske melodije — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Sonce, poletje in glasba — 20.15 Noč v Santiagu. Nedelja, 13. julij: I. program: 6-10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Verelo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Medalja“, vesela enodejanka. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.00 Leto v pesmi — 14.45 Potovanje po Škotski — 15.00 Sonce, poletje in glasba — 18.00 Melodije Hansa Lohra — 20.00 ,,Dežela smehljaja"; opereta. Ponedeljek, 14. julij: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Mali ansambli igrajo (slov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Za mladino — 18.40 Za našo vas (slov.) — 20.15 Mali zabavni koncert. II. program: 9.30 Mladina naj potuje — 14.25 Sodobna avstrijska glasba — 16.30 Kolekcija glasbenih vzorcev — 17.15 Zna- gradnjo vzpenjače na Goldeck ter za ureditev Vodovodov v različnih krajih Koroške. S posebnim zakonom za pospeševanje tujskega prometa pa naj bi bila odprta še številna poidlročja Koroške. Letos bo poteklo 80 let odkar so V Wels,u na Zgornjem Avstrijskem začeli prirejati »Ljudske veselice« v zvezi s katerimi so prirejali tudi razstave kmetij- skih strojev. Tei ljudske Veselice' so doživele tak razmah, da se je iz njih tekom-desetletij razvil osrednji avstrijski kmetij siki Velesejem, ki prikazuje splošni napredek v kmetijstvu, prikazuje kmetijske stroje in druge pridobitve na področju kmetijstva. Letošnji kmetijski velesejem v Welsu bo od 30. avgusta doi 7. septembra in je predvidenih več posebnih razstav in prireditev. Med njimi omenimo razstavo »80 let ljudskega slavja v Welsu«, razstava mesarjev, razstava ptic, gojitev vrtnic in dalij, Velika razstava o ureditvi nje za vse — 17.40 Mednarodno geofizikalno leto — 17.55 Veseli srednji valovi — 19.30 Orkestralni koncert. Torek, 15. julij: I. program: 8.45 Medicinsko predavanje — 14.00 Poročila, objave. Koroška poje in igra (slov.) — 16.00 Godba na pihala — 17.10 Fifty-ffty — 18.30 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Slavnostni koncert ob priliki zborovanja Nobelovih nagrajencev. II. program: 9.15 Lepe melodije — lepi glasovi — 15.00 Zabavna glasba — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 Pisan večer. Sreda, 16. julij: I. p'r o g r a m : 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Vse iz ljubezni — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Godbe na pihala igrajo — 20.15 Lepe melodije — lepi glasovi — 21.00 Življenje polno glasbe. II. program: 9.30 Mladina naj potuje — 10.00 Glasba starih mojstrov — 13.30 Za prijatelje oper — 14.40 V fraku in cilindru na Grossvenedigerju — 16.30 Dunajske pesmi — 17Č15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 19.30 „Hudič na steni", slušna igra. Četrtek, 17. julij: I. program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Slovenske narodne in umetne pesmi (slov.) — 16.00 Pesem domovine — 17.10 Pisan venček melodij — 18.30 Za mladino — 18.40 Oddaja za kmete — 19.00 Misli hitro — odgovori hitro — 20.15 Kako je nastalo — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 9.00 Ti in žival — 9.30 Otroška ura — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Iz starih in novih filmov — 17.15 Znanstveni članki — 17.55 Glasba za delopust — 20.00 Glasba ne pozna meja. Sadna drevesca vseh vrst in sort, za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal. (Nadaljevanje s 1. strani) nitzev in podobnih »domovini zvestih« junakov — ravno zaradi nameravane razširitve malega prometa in na Dunaju — kakor sami poročajo — celo z brzojavkami svarijo pred strašno nevarnostjo, ki bi za Koroško nastala z olajšavo obmejnih formalnosti. Morda bi bilo zanje najbolje, da se zaprejo V steklene omare, ker jih potem bacili Titovega komunizma, prene-šeni po jugoslovanskih turistih, ne bodo mogli okužiti. Povsem jasno pa je, da so vsa taka govoričenja nepoboljšljivih hujskačev le iz- Vrtov, posebna razstava »Zelena lekarna«, razstava1 o •vzreji živine in konj ter prašičev in perutnine ipd. Posebno razstavo-priredijo tudi zvezne železnice pod naslo- vom »Zvezne železnice v službi gospodarstva«. Ob letošnjem jubilejnem sejmu je tudi rekordnoi število razstavljalcev, ki je doseglo 2000. Leta 1878. ko je bilo- 6. septembra prvič prirejeno »Ljudsko slavje« V Weisu je merilo razstavišče 29.150 kvadratnih metrov, danes, po osemdesetih le- Pcnedeljek: 16. 6. — 15. 9. Portorož — Ljubljana — Jezersko- — Velikovec — Celovec — Beljak in nazaj: odhod; iz Portoroža 4.15 prihod v Beljak 12.20 odhod, iz Beljaka 15.00 prihod v Portorož 23.25 Torek: 27. 6. — 19. 9 Beljak — Baško jezero — Koren — Bled in nazaj: odhod iz Beljaka 8.00 prihod na Bled 11.30 odhod iz Bleda, 17.00 prihod v Beljak 20.15 12. 7. — 13. 9. Vrba — Celovec — Ljubelj — Bled in nazaj: odhod, iz Vrbe 7.00 prihod na Bled 11.45 odhod iz Bleda 17.00 prihod v Vrbo 21.10 Sreda: 16. 7. — 27. 8. Beljak — Koren — Baško jezero — Beljak in nazaj: odhod iz Beljaka 8.00 prihod na Bled 11.30 odhod, iz Bleda. 17.00 prihod v Beljak 20.15 Četrtek: 15. 5. — 25. 9. Rijeka — Opatija — Ljub- ljana — Koren — Beljak in nazaj: odhod iz Rijeke 5.00 prihod v Beljak 11.30 odhod iz Beljaka 13.30 prihod! v Rijeko 19.00 11. 7. — 5. 9. Opatija — Ljubljana — Koren — Beljak: odhod: iz Opatije 15.20 prihod; v Beljak 22.15 12. 7. — 13. 9. Vrba — Celovec — Lju- belj — Bled in nazaj: odhod iz Vrbe- 7.00 prihod na Bled 11.45 odhod iz Bleda 17.00 prihod v Vrbo' 21.10 Petek: 16. 7. — 4. 9. Beljak — Baško jezero — Koren — Ljubljana — Opatija: odhod' iz Beljaka 7.05 prihod v Opatijo' 15.40 27. 6. — 19. 9. Beljak — Baško jezero — Koren — Bled in nazaj: odhod iz Beljaka 8.00 prihod na Bled 11.30 odhod iz Bleda 17.00 prihod V Beljak 20.15 raz nepomirljivega sovraštva do Jugoslavije, na Koroškem pomešanega še s sovraštvom do Slovencev, in s skrbjo za domovino in njen razvoj nimajo ničesar opraviti. Zato smo prepričani, d!a se merodajni politiki in državniki ne bodo ozirali na strupeno bevskanje peščice na hujskanju in kaljenju miru zainteresiranih ljudi, marveč bodo s čutom odgovornosti delali za čim tesnejše sodelovanje med sosednimi državami in za strpno ter prijateljsko sožitje med narodi. Samo v tem iskrenem prizadevanju pa je tudi pot do jutrišnje združene Evrope! tih, pa meri že 400.000 kvadratnih metrov. Priobčujemo tudi načrt, kako vzorno urejeno je današnje razstavišče. Prvo leto je »Ljudsko slavje« obiskalo 56.000 obiskovalcev1, že leta 1954 pa je Avstrijski centralni kmetijski Velesejem V Welsu obiskalo nad en milijon obiskovalcev, in s tem je ta velesejem postal eden najbolj obiskovanih avstrijskih velesejmov. Centralni kmetijski velesejem, V Welsu vodi tudi pogajanja, s številnimi inozemskim! podjetji, ki se bodo v prihodnjih letih udeležila te pomembne avstrijske gospodarske prireditve. Tudi doslej jei inozemstvo že mnogokrat bilo' zastopanci s svojimi posebnimi razstavami na tem velesejmu. Da je osrednji kmetijski Velesejem v Welsu res Velikega pomena, je razvidno že iz dejstva, d!a je zvezni prežident dr. Scharf obljubil, da bo letošnjo jubilejno kmetijsko-gcspodarsko prireditev osebno otvoril. Gotske freske iz Slovenije v Celovcu V celovškem Domu umetnosti boi jutri ob 11. uri odprta razstava »Gotske freske iz Slovenije«, ki so sicer shranjene V Na-rodhi galeriji v Ljubljani. Razstava je prirejena V okviru kulturne- izmenjave med Slovenijo in Koroško, otvoril pa jo bo deželni glavar Ferdinand Wedenig. Sobota: 14. 6. — 27. 9. Celovec — Ljubelj—Bled: odhod iz Celovca 14.00 prihod na Bled 17.30 14. 6. — 28. 9. Ljubljana — Ljubelj — Celovec: odhod iz Ljubljane 6.00 prihod v Celovec 9.10 28. 6. — 31. 8. Rogaška Slatina -— Maribor — Pliberk — Velikovec — Celovec: odhod iz Rogaške- Slatine 15.30 prihod v Celovec 20.15 5. 7. — 27. 9. Beljak — Celovec — Ljubelj — Ljubljana — Portorož: odhod, iz Beljaka 7.00 prihod v Portorož 14.30 5. 7. — 27. 9. Celovec — Ljubelj — Ljub- ljana — Opatija: odhod iz Celovca A35 prihod v Opatijo 15.50 12. 7. — 13. 9. Vrba — Celovec — Ljubelj — Bled in nazaj: odhod iz Vrbe 7.00 prihod na Bled 11.45 odhod iz Bleda 17.00 prihod v Vrbo 21.15 Nedelja: 14. 6. — 27. 9. Bled — Ljubelj — Celovec: odhod, iz Bleda 16.00 prihod v Celovec 19.30 14. 6. — 27. 9. Celovec — Ljubelj — Ljubljana: odhod iz Celovca 20.00 prihod v Ljubljano 23.10 16. 6. — 15. 9. Beljak — Celovec — Velikovec — Jezersko — Ljubljana — Portorož in nazaj: odhod iz Beljaka 15.00 prihod v Portorož 23.25 odhod iz Portoroža 4.15 prihod v Beljak 12.20 28. 6. — 31. 8. Celovec — Velikovec — Pliberk — Maribor — Rogaška Slatina: odhod iz Celovca 6.00 prihod v Rogaško Slatino 11.05 6. 7. — 28. 9. Portorož — Ljubljana — Ljubelj — Celovec — Beljak: odhod iz Portoroža 15.30 prihod v Beljak 23.00 6. 7. — 28. 9. Opatija — Ljubljana — Ljubelj — Celovec: odhod iz Opatije 14.45 prihod v Celovec 21.55 RADIO CELOVEC Osemdesetletni jubilej velesejma v Welsu 400.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora je vzorno razdeljenih po posameznih gospodarskih panogah. Vključena s a tudi zabavni park in dirkališče za kasaške tekme Poletni avtobusni promet v Slovenijo in na Jadran