Stev. 37 IT Trste, soboto dno C. ftbraaria 1915 Letnik XL Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L'r<*ni«vo: Ulica Sv. Frančiika AsiSkega št 20. L nadstr. — Vil dopisi naj se pofliljajo uredniku lit* Nefrankirana pianu se n« sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. UdajsteJj in od rovom urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista .Edinosti- — T tat tiakame .Edinosti*, vpisane zadruge s omejenim poroftvoai v Trstu, ubca Sv. Frančiška Asiikega it 20. T«4«fc*i uredniJ»va ta uprav« štev. 11-57. Karačataa «aa»a: Za celo 1*0.......K 24— Za aedalisto fidajo M a H ...... HO Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio. Cfelasl v tekstu lista do pet vrst.........K 5— vsaka nadaljna vrsta............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. dglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina ta reklamacije se poHljajo opravi Usta. Plačuje ae izključno lo iipcavt .Edinosti*. — Plača in teti m v Tatu. Upa« ln taseratni oddelek ae nahajata v ulici Sv Fraačlika AsiAefa It 20. — PoStnohranilnlčal račun St S41.65Z Boli u Karpatih se nadalliilelo. - Ofenziva austrijskih čet v Bukovini Ruski napadi v Vzhodni Prusiii bi pri Bolimowu odbiti. - Na Francoskem le artiljerijski boji. Z avstrijsKo-ruMa bojijo. DUNAJ, 5. Kor.) Uradno se objavlja: 5. februarja opoldne. Na Poljskem in v zapadni Galiciji je položaj ncizpremenjen. Napadi* ki jih Rusi ponavljajo na nekaterih mestih v Karpatih, se razbijejo vedno z najtežjimi izgubami. V Gozdnatih Karpatih napredujejo naši napadi. Ruska ofenziva v Bukovini je prispela sredi januarja v zgornjo dolino Moldave. Nadalino prodiranje močnih sovražnih sil preko Karpatov, so ustavile najprej naše pozicije pri Jakobeniju in pri KirlibabL V večdnevnih napadih je skušal sovražnik okoli 20. januarja zlomiti odpor naši1, \upifi. ki so varo\ale velike prehode. Ker -o fe vsi poskusi Rusov, da bi zavzeli naše višinske pozicije, ponesrečili in so naše čete, ko so prešle v ofenzivo, iztrgate dne 22. januarja nasprotniku Kirlibabo, se je umaknil sovražnik v naslednjih dneh s svojimi glavnimi silami proti Kimpolun-gu in Moldavl, kjer se je ustavil. V zadnjih dneh so se pričeli novi boji. Naše čete, ki morajo tudi tu premagati velike terenske in vremenske težkoče, so udrie v dolino reke Moldave, vrgle tamkaj se nahajajočega sovražnika nazaj In zasedle Izvor, kraj Mofdavo in Breazo. Število v Krpatih ujetih se je zvišalo za nadaljnih 4000 mož. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hoter, fml. Cesarjeva zahvala naudom DUNAJ. 5. (Kor.i Njegovo c. in kr. a-postolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati sledeče Najvišje lastnoročno pismo: »Ljubi grof Sturgkh! Ozirajoč se na dobo pol leta. tekom katere se nahajamo v vojni, ki so nam je namenoma vsilili naši sovražniki, se spo-piinjam hvaležnim srcem požrtvovalnosti. ki so »o pokazali v tem težkem času Moji zvesti narodi. Prežeti dostojnega in resnega zaupanja, so se pokazali kos velikim zahtevam Jasa. Poslali so v plemeniti pripravljenosti svoje sinove pod zastavo, skrbeli za žrtve vojne in s tem vnovič sijajno dokazali svoj visoki patrijotizem in krasne državljanske čednosti. Ta dobra izkušnja krepi Moje zaupanje. ki je utemeljeno v zaupanju na Mojo armado, koje hrabrost se je v junaških de-janjiii izkazala tako sijajno. Pod vodstvom Moje vlade, ki je glede prizadevanja, da se postavijo vse moči v službo nam vsem skupnega namena, vedno v zvezi z Mojo ogrsko vlado, se bo prebivalstvo tudi vnaprej s krvjo in imetjem oklenilo ljubljene domovine. Prepričan sem, da mu bodo po vojni, katere bremena je prebivalstvo trdno odločeno prenašati do konca, poplačani v z božjo pomočjo izvojevanemu miru trudi, bolečine in nevarnosti vztrajno izvojevanega boja. Naročam Vam. da z izrazom Mojega naitoplejega priznanja in Moje zahvale, sporočite to prebivalstvu. Dunaj, 4. februarja 1915. Franc Jožef, m. p. Sturgkh m. p. Odpošiljalcem pisem v PrzemvsL DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V javnosti je precej razširjeno mnenje, da je za odpravo privatnih PODLISTEK Madame Bovary Niti ne misli več na to, si je dejala E-ma in je pogledala reveža, čigar rdeči lasje so se kopali v znoju. Bovary je iskal po žepu denarja, in ne da bi bil razumel, kako poniževalna je bila zanj navzočnost te pokveke. ki je bila živa priča njegove nezmožnosti, je dejal: »Ej. kako ličen šopek U in je prijel za Leonove vijolice. Ah da, je odvrnila Ema mlačno, »od kupila sem ga neki beračići.« Ka*-el je pritisnil vijolice na svoje od solz porošene oči. Ema mu ie naglo izvila Šopek iz rek in ga je položila v kozarec vode. Naslednjega dne je prispela stara gospa Bovarv. mati. Jokala je mnogo skupaj s sinom. Ema je od časa do časa izginila pcxi pretvezov da ima opravka v hiši. Pri- j hodnjega dne je bilo treba urezati žalne, obleke. Seli so s šivalnim strojem v utico.1 pisem v Przemysl ustanovljena redna letalska pošta- To je popolnoma napačno. Letalci, ki se jih pošlje po potrebi v Prze mysl, zamorejo pri popolni izrabi v po-štev prihajajočega prostora in mogoče teže, odnesti s seboj le za trdnjavsko poveljstvo v Przemyslu določeno službenr pošto. Da bi jemali s seboj tudi privatna pisma, ki jih je na vagone, je seveda popolnoma izključeno. Rad i tega naj se v bodoče ne pošiljajo več pisma poveljstvom, ki prihajajo v po-štev, s prošnjo, da naj se priložena pisma in razglednice odpošlje naprej v Prze-. mysl, ker poveljstva niti pri najboljši volji ne morejo izpolniti te želje in tudi vsle<' velike množine takih pisem ne morejo f svojim manipulacijskim osobjem zmagat' dela, ki je potrebno za odpiranje in sorti ranje pošiljatev. Iz trdnjave Przemysl se prejkoslej odpravlja privatna pošta potom ustanovlje ne balonske pošte in potom letalcev. Letalci zamorejo vzeti iz trdnjave s sabo pri vatno pošto le radi tega, ker je službena pošta trdnjavskega poveljstva razmeroma majhna. ____ Z nenribo-ruskegn bojišča. BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. februarja: Vzhodne bojišče. Na vzhodno-pruskl meji so bili obnovljeni napadi Rusov južno od Njemena odbiti. Ravnotako se je ponesrečil ruski napad proti naši novo pridobljeni poziciji vzhodno od Bolimova. Število tamkaj ujetih Rusov od I. februarja znaša skupaj 26 oficirjev in približno 600 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Rusom primanjkuje municije. BERLIN, 5. (Kor.) VVolffov urad poroča: Nemško armadno vodstvo je dobilo v roke sledeče armadno povelje vrhovnega poveljnika: Ratva, 6. oktobra 1914 —Varšava. Vrhovno poveljstvo opozarja, da je v pretekli vojni perijodi nekaj armadnili zborov in divizij zgubilo veliko množino topov in strojnih pušk, pri čemer visokost izgube ni vedno odgovarjala bojnemu položaju. Njegova cesarska visokost je priporočila radi tega, naj se poveljnike četnih oddelkov opozori na to, da je potrebno, da se nekoliko bolj vaj čuje z vojnim materijalom in to radi težavnosti nadomeščanja in ker je skrajno nezaželjeno, da bi se bogatil naš sovražnik z našimi torovi in strojnimi puškami. Istočasno je priporočila Njeg. ces. Visokost, da naj se vse poveljnike, ki bi zakrivili nezadostno varovanje topovskega materijala in materijala strojnih pušk, kaznuje. Poveljnik II. armadnega zbora, general konjenice Scheidemann. Z nemiho-francoskega bojišta. BERLIN, 5. (Kor.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. februarja. Zapadno bojišče. Na vsej fronti le artiljerijski boji. Posamični francoski napad na našo pozicijo severozapadno od Perthesa ni imel uspeha. Vrhovno armadno vodstvo. Karel je mislil na svojega očeta in se je čudil sam sebi, da ga je tako potrla smrt tega moža, ki ga ni bogvekako ljubil. Madame Bovary starejša je mislila na svojega soproga. Najhujši dnevi njenega zakona so se ji sedaj zdeli z rožicami posuti. Vse žalitve, ki jih je pretrpela od njegove strani, je pozabila pod utisom svoje bolesti, zlasti če je pomislila, da se mora odreči življenju, katerega je bila doslej navajena. In dočim je šivala, ji je od časa do časa porosila Hce debela solza. Ema je premišljevala, da je minulo komaj osemin-štirideset ur, odkar se je bila sestala z Leonom, daleč od sveta in zatopljena v razkošje. Skušala si je predočiti najmanjše posameznosti tistega dneva, toda prisotnost njenega soproga in tašče jo je motila. Najraje bi ne videla in ne čula ničesar, da bi se lažje udajala svojim čustvom in mislim na sestanek z Leonom. Ema je parala podlago neke obleke. Tašča jc strigla sukno, ne da bi trenila z očmi, a Karel je stal pred njima v svojih copatah in v rujavi domači suknji, ne da bi izpregovoril besedico. Mala Berta s svojim belim predpasnikom se je igrala z lopato v pesku. Naenkrat so opazili gospoda Lheureu-\3l, ki je prihajal skozi vrt, Z ozirom na1 Meseca novembra L I. je bilo na Angleškem interniranih I&259 moških podanikov sovražnih držav. LONDON, 5. (Kor.) V zgornji zbornici je državni tajnik lord Lucas na neko vprašanje pojasnil, da je bilo dne 27. novembra 1914 18.259 moških podanikov sovražnih držav interniranih v združenih kraljestvih. V to svoto niso všteti vojni ujetniki. Ženske sploh niso internirane. Število od 1. januarja do 1. februarja izpuščenih ni znano. V angleških lukah primanjukuje delavcev. LONDON, 5. (Kor.) Trgovinski urad je imenoval komisijo, ki naj preiskuje stanje. "o lukah vsied nakopičenja ladij in pomanjkanja delavcev. Vest, oa bi bila kaka nemška torpedovka potopljena v Baltiškem morju, neresnična. BERLIN, 4. (Kor.) \Volffov urad poroča: Rusko poslaništvo v Haagu razširja u-radno poročilo, da je neki ruski podmorski čoln dne 29. januarja potopil pri Mol-nu v Baltiškem morju neko nemško tor-pedovko. S pristojne strani se poroča, da je ta vest popolnoma izmišljena. Podmersik čolni na delu. LONDON, 5. (Kor.) Boje se, da je neki parnik iz Sunderlanda. ki je vozil iz Londona v Oranville, postal žrtev nekega podmorskega čolna. Dva druga parnika se pogrešata. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 5. (Kor.) V seji, ki se je vršila v sredo, je odgovarjal Bonar Law na govor ministrskega predsednika, ki se je izrekel proti predlogam, ki bi povzročile strankarske prepire. Smatra predlog vlade za pameten in mu noče nasprotovati. V navadnih časih bi opozicija le nerada dovolila vladi tako oblast. Toda vlada hoče očividno storiti isto, kkor francoska in kanadska vlada, namreč smatrati zasedanje kot vojno zasedanje. Liberalec Hogge je protestiral proti temu. da bi se z a mogla članom spodnie zbornice odvzeti pravica, da bi vlagali tudi času neprimerne predloge in je predlaga! amendement v tem smislu. Vlada ubija tudi časopisje. Ko je bil odposlan v Vatu kan poslanik, je vlada prepovedala, razpravljati o tem. Predlog vlade je bil sprejet. Francoska zbornica. MADRID, 4. (Kor.) Zbornica je sprejeia včeraj zakon o ustanovitvi oporišč mornarice. Najdeno truplo nemškega letalca. LONDON, 5. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča: Ob izlivu reke Temze se je našlo v vodi truplo nekega nemškega letalca častnika v uniformi. V pljučih mu je tičala šrapnelska kroglja. Domneva se, da gre za letalca, ki je o božiču letal nad Shernesom. Pomožno nemško-avstrijsko društvo v Mon te video nakazalo osrednjemu odboru Rdečega križa v Berolinu 100.000 mark. BEROLIN, 5. (Kor.) NVolffov urad poroča: K dosedaj že osrednjemu odboru nemškega društva Rdečega križa iz južne Amerike nakazanemu precejšnjemu darilu se pridružuje posebno visoka svota, nakazana iz Montevidea. Ondotno nemško-avstrijsko pomožno društvo je naka- žalostni dogodek je ponudil razne stvari. Ema je dejala, da ne potrebuje ničesar, toda trgovec se ni dal odpraviti izlepa. »Prosim, oprostite,« je dejal, »ali bi mogel z vami govoriti za hip na štiri oči?« Nato je pripomnil s tihim glasom: »Radi one zadeve . . . Saj veste . . .« Karel je zardel do ušes. »O gotovo . . . gotovo . . .« V svoii zadregi se je obrnil k ženi: »Ali bi mogla . . . dragica . . .« Razumela ga je in je vstala a Karel je razlagal svoji materi: »Ni nič posebnega, navadna domača zadeva. « Ni hotel, da bi izvedela historijo o menici, kajti bal se je njenih opazk. Cim sta bila sama, je Lheureux zelo prostodušno čestital Emi k njeni dedščini in je nato govoril o vsakdanjih stvareh: o vremenu, o žetvi, o njenem zdravju in drugih malenkostih. Kako se je moral mučiti ves dan! Kljub ljudskim govoricam je bilo njegovo življenje zelo skromno. Ema je pustila, da je govoril. 2e dva dni ji je bilo strašno dolgčas. »In vi ste ozdraveli popolnoma?« je vprašal. »Vaš ubogi soprog se je ves čas nahajal v res neprijetiem stanju. To vam zalo osrednjemu odboru svoto 100.000 mark. Demokratični senatorji za modifikacijo zakona glede nakupovanja tujih ladij. LONDON, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Washingtona: Demokratični senatorji so sklenili, da predlože pri odkazu zakonskega načrta glede nakupovanja tujih ladij komisiji dodatni predlog, glasom katerega naj komisija zakonsko predlogo vrne senatu tekom 48 ur z dostavkom, glasom katerega je zajamčena zaščita nevtralnosti in pa z rokom, da sme vlada pričeti z nakupovaniem ladij šele po poteku približno dveh let po vsprejetju zakona. Tajna pogajanja ruskega, francoskega in angleškega finančnega ministra. PARIZ, 4. (Kor.) »Petit ParisieiK poroča: Pogajanja med finančnimi ministri: Barkom, Lloydom Georgesom in Ribo-tom so tajna. Nobenih tozadevnih poročil ne bo v listih, dokler se pogajanja se zaključijo. Leialci nad Hasenbrouckom. PARIZ, 4.(Kor.) »Agence Havas» poroča iz Hasebroucka: V četrtek predpoldne je letalo več letalcev nad Hasenbrouckom. V bližini kolodvora so vrgli nekaj bomb na zemljo, ki so povzročile le malo stvarne škode. Angleški liberalni poslanec imenovan državnim podtajnikom. LONDON, 4. (Kor. Liberalni poslanec Neil Primrose, drugi sin lorda Roseber-ryja, je bil imenovan državnim podtajnikom zunanjega urada. Pojasnilo japonske politike glede Čingtava. PARIZ, 4. (Kor.) »Agence Havas« pri-občuje naslednja iz Tokija z dne 1. t. m. datirana izvajanja, ki naj se smatrajo kot končno pojasnilo japonske politike glede Čingtava: Japonski ultimatum je zahteval predajo Čingtava pred 15. avgustom 1914 v interesu daljnega Vztoka in zato, da bi se Cingtav slednjič vrnil Kitajski. Nemčija se ie morala dobesedno držati ultimata, drugače bi bifa morala Japonska zopet dobiti prosto roko. Angleška in Japonska sta vzeli Čingtav z orožjem. Nemčija je torej izje^fcila, koristi pogojev ultimata, katerih pogojevani izpolnila. Nemčiji je posest Čingtava gHsorti pogodbe za 99 let zagotovljena, katerfrje Kitajska sprejela pred več kot 15. leti. Zavzetje posesti ni obnovilo medsebojne pogodbe. Kitajska za sedaj nima pravice do Čingtava, temveč samo pravico, da ga zopet vzame po poteku pogodbe. Gotovo mora Cingtav slednjič pripadati zopet Kitajski. Ali da se nasproti zaveznikom postopa lojalno, ne more dati Japonska posesti nazaj Kitajski, katera tvori v pravnem pomenu sporno vprašanje. Ali se more dvomiti, da da Japonska najeto zemljo Nemčiji nazaj, katero so japonske in angleške čete dva meseca blokirale in je to blokiranje stalo najmanj 5 milijonov. Naredba naučnega ministrstva glede polaganja izpitov od strani pravnikov črno-vojnikov. DUNAJ, 4. (Kor.) C. kr. koresponden-čni urad doznaje. da je naučno ministrstvo izdalo naredbo, da se oni slušatelji prava, ki stoje pred pravnohistorično skušnjo in ki imajo na podlagi črnovojniških je priden in vrl človek, dasiravno imava med seboj nekaj težkoč poravnati.« Vprašala je, katere težkoče da so to, kajti Karel ji ni nič povedal, da Lheureux ni hotel vzeti nazaj svoječasno naročenih predmetov. »No, saj veste!« je dejal Lheureux. »Vaše muhe. Kovčeg in drugi potovanjski predmeti.« Klobuk si je potegnil čez oči, roki je držal prekrižani na hrbtu, smehljal se je in ji je ves čas žvižgal naravnost v obraz. Ali je kaj slutil? Obhajale so jo razne bojazni. Na koncu je pripomnil: »Sporazumela sva se zopet, in jaz prihaam, da u-rediva zadevo.« Zahteval je podaljšanje Bovaryjeve menice. Sicer se mu nikakor ni mudilo, gospod naj se ne vznemirja, zlasti sedaj ne, ko je imel gotovo raznih neprijetnosti. »Ali bi ne bilo sploh bolje, ko bi odstopil vso zadevo komu drugemu, na primer vam, potom pooblastila? To bi bilo mnogo enostavneje, in v bodoče bi midva lahko sklepala svoje posle.« Ema ga ni umela, zato je umolknil. Nato ji je jel zopet ponujati svoje blago, češ, da mora na vsak način kaj naročiti. Pošlje da ji dvanajst metrov črnega blaga za obleko. prebiranj ali prostega prijavljenja pričakovati vpoklic v vojaško službovanje, podvržejo lahko izvanredni skušnji po potrebi že tekom meseca februarja, vsekakor pa tekom meseca marca in tudi Še med 8. in 11. aprilom. Na ta način je tem slušateljem prava dana priložnost, da se še pred svojim vpoklicem podvržejo dotičnim izpitom. Dunajski župan v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci župana dr. Weiss-kirehnerja. Župan je podrobno poročal cesarju o svojih utisih pri četah, katere je obiskal. Povdarjal je, da je razpoloženje čet mirno, resno, svesto si svojih dolžnosti in povsem samozavestno. Cesar je poslušal županovo poročilo o gospodarskem stanju z velikim zanimanjem. Romunski list »Indipendance« proti naci-jonalni akciji. BUKAREŠT, 5. (Kor.) Proti počenja-nju lista »Epoca«, glasila Filipescua in na-cijonalne akcije, ki se vrši že nekaj dni sem, opozarja list »Indipendance« na izjavo Giolittija v listu »Tribuna« ter priporoča Giolittijev patrijotizem gospodom nacijonalne akcije in listu »Epoca«. Opozarja dalje na agitacijo, ki ni v skladu z zunanjo politiko, katera nima drugega namena, nego da vrže vlado. Pod krinko Romunske dostajajočega se patrijotič-.iega boja se skriva nizkotna umazana intriga. Tudi list »Viitovul« ponovno ojk)zarja iia to, da patrijotizem kavarne »Capscha« ni merodajen za presojevanje Romunske, lavno mnenje je na jasnem glede intimnega patrijotizma teh gospodov. Dobručka družba za sporazum med Romunsko in Bolgarsko. SOFIJA. 4. (Kor.-) »Agence Tel. Bulga-rc« poroča: Dobručka družba, katera zasleduje veljavo bistvenega bolgarskega značaja od Romunske anektirane province, razglaša izjavo, glasom katere v očigled vesti romunsko-bolgarskih pogajanj izjavlja svojo simpatijo za odkrit sporazum med obema sosednima državama, a samo pod pogojem, da se zaplenjena zem-ija odstopi zopet Bolgarski in da se Bolgarom, ki žive na Romunskem dovoii popolna prostost v šoli in cerkvi, enaka oni, ki jo uživajo na Bolgarskem živeči Romuni na podlagi medsebojnosti. Ruski minister Maklakov član državnega sveta. PETROGRAD, 5. (Kor.) Minister za iotranje zadeve Maklakov je bil. obdr-/.avši svoje mesto, imenovan članom državnega sveta. Razsodba v 151etni pravdi. VRATISLAVA, 5. (Kor.) V že 15 let trajajoči pravdi grofa Kwileckija je višje deželno sodišče kot prizivna oblast izdalo danes razsodbo. Tožba soproge železniškega čuvaja Cecilije Mayer na ugotovitev, da je baje 27. januarja 1897 rojeni grof Stanislav Kwilecki identičen z dečkom, ki ga je rodila ona nezakonskega, je bila odbita z razlogi, da se dokaz o identiteti ni posrečil. Španska zbornica. MADRID, 4. (Kor.) V senatu je odgovarjal ministrski predsednik Dato na interpelacijo bivšega ministra Reverte, in izjavil, da ostane vlada strogo nevtralna in se nahaja v dobrih odnošajih z vsemi vojskujočimi se državami. »To, kar imate, je dobro za domačo rabo. Manjka pa vain obleka za obiske. Videl sem to na prvi pogled. Za to imam dobre oči.« Lheureux ji je prinesel blago osebno. Kmalu je prišel zopet, da ji je umeril obleko, in je odslej sploh prihajal z vserni mogočimi pretvezami; vsakikrat je ponujal svojo uslužnost, bil je zelo prijazen in kakor bi bil dejal Homais, postal je zvest vazal madame. Vedno je lazil okoli Eme in je delal predloge glede pooblastila. O menicah sploh ni več govoril. Zato ni več mislila na to in se je sploh izogibala pogovorom v denarnih poslih. Gospa Bovary, mati, je bila zelo presenečena vsled tega in je menila, da je temu vzrok verski čut, ki se je v Emi nanovo vzbudil tekom njene bolezni. Toda čim je tašča odpotovala, je Ema presenetila svojega soproga s tem, da je pokazala mnogo smisla za posle in za praktična vprašanja življenja. Govorila je o hipotekah, o dražbah, o neki likvidaciji, skratka, rabila je množico tehničnih izrazov iz pravne stroke, in nekega dne mu je pokazala načrt splošnega pooblastila, glasom katerega bi imela pravico do u-pravijanja vsega Karlovega premoženja, do najemanja posojil, izdajanja menic i. t. Stran !L „EDINOST" Stev. 37. V Trstu, dne 6 februarja 191t>. Da se prepreči delavska kriza, ki bi zarr.ogla nastati vsled povratka 400.000 Špnskili rodbin iz tujine, je vlada sklenila. da odredi zgradbo več lavnih del. Kljub določilom o vojni kontrebandi, je španska vlada zamogla doseči uvoz velike množine izdelkov iz Španske, Francije in Italije. Minister je zaključil: V teh težkih ča-sfti, v katerih živi sedaj Španska, raču-uain na sodelovai.je narodnih zastopnikov. Naša edinost bo naša moč. Razglas. c. kr. namestništva ia Primorje z dne 4. februarja 1915, štev. P. M. 32, s katerim se sporazumno s c. in kr. vojaškim poveljni štvom v Gradcu narejuje načrt o izvršitvi pregleda črnovojni;i zavezancev, rojenih v letih 1891., 1895. in 1896. 1, Za črnevoine immtt njene v letih 1891. In 1895.: Mesta Trst in okolice v Trstu dne 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. februarja 1915. Mesta Gorica in političnega okraja Gorica z okolico v Gorici dne 16., 17., 18., 19. in 20. februarja 1915, roliričnega okraja Gradiška v Gr a diški dne 13. in 14. februarja 1915, političnega okraja Tržič v Tržiču dne 10. in 11. februarja 1915, po itićnega okraja Sežana v Sežani dne 10. in 11. februarja 1915, političnega okraja Tolmin v Tolminu dne 22. in 23. februarja 1915, sodnih okrajev Koper in Piran v Kopru dne 21. in 22. februarja 1915, s dnega okraja Buzet v Buzetu dne 25. febr a rja 1915, sodnepa okraja Cres v Cresu dne 10. marca 1915, sodnega okraja Lošinj v Malem Lošinju dne 12. marca 1915, sodnega okraja Pazin v Pazinu ('ne22. in 23. februarja 1915, sodnega okraja Labinj v L a b i n j u dne 7. in 8. marca 19)5, sodnih okrajev Bu e in Poreč v P o r e č u dne 12. in 13. februarja 1915, sodnega okraja Motovun v Motovunu dne 10. februarja 1915, političnega okraja Pula v P u 1 i dne 17., ;8., 19. in 20. februarja 1915, krame občine Rovinj v Rovinju dne 15. februarja 1915, političnega okraja Krk v Krku dne 3. niuiCa 1915, političnega okraja Volosko v Voloskem dne 27. in 28. februarja in 1. marca 1915 2. Za čracvojne zavezance, rojene v leto 18*.: Mesta Trst in < kolice v Trstu dne 26., 27 , 28. februarja in 1. in 2. marca 1915, Mesta Gorica in političnega okraja Gorica ki okolica v Gorici dne 14., 15., 16. in 17. marca 1915, političnega okraja Graclska v Gradiški dne 12. marca 1915, političnega okraja Tržič v Tržiču dne dne 4. in 5. marca 1915, ; olit'čnega ckraja Sežana v Sežani dn^ 10. marca 1915, političnega okraja To'min v Tolminu dne 19. in 20. marca 1915, sodnih okrajev Koper in Piran v K o p r u dne 23. in 24. februarja 1915, sodnega okraja Buzet v Buzetu dne 18. marca 1915, sodnega okraja Cres v Cresu dne IG. marca 1915, sodnega okraja Lošinj v Malem Lošinju dne 12. marca li»15, sodnega okraja Pazin v Pazinu dne 19. marca 1915, so nega okraja Labinj v L a b i n j u dne 7. in 8. marca 1915, sodnih okrajev Buje in Portč v Poreču dne 25 in 26. marca 1915, sodnega okraa Motovun v Motovunu dne l>8 marcn 1915, poliiiCn.ga okraja Pula v Puli dne 20. in 21. marca 1915, krajne občine Rovinj v Rovinju dne 23. marca 1915, političnega okraja Krk v Krku dne 3. marca 1915, političnega okraja Volosko v Voloskem dne 15. in 16. marca 1915. C. kr. namestnik: HOHENLOHE I. r. d. Vsega tega jo je naučil Lheureux. Karel jo je naivno vpraša!, odkod ima papir. »Od gospoda Guillaumina.« In pripomnila je z največjo hladnokrvnostjo: j Pravzaprav nimam pravega zaupanja vanj. Ti notarji so vsi na tako slabem glasu . . . Morali bi vprašati koga drugega za svet. Toda ne poznam nikogar kakor ... ne, ne poznamo nikogar.« »Morda bi Leon . . .« je menil Karel. Toda bilo je težko, sporazumeti se pismenim potom. Predlagala je, da odpotuje k Leonu. Karel se ji je zahvalil, češ, da bi io to preveč utrudilo. Toda ona je vztrajala na tem; slednjič jo je polubil na čelo, rekoč: »Kako si dobra.« Naslednjega dne se je Ema z »Lastavi-co« odpeljala v Rouen, da bi povprašala Leona za svet glede pooblastila. Ostala je tam tri dni . . . 3. Bili so to čudoviti dnevi, polni razkošja in sladke opojnosti. Stanovala sta v hotelu »Boulogne« v pristanu. Tam sta se zaprla v svojo sobo, zakrila okna z zavesami, po tleh sta posula cvetice in sta pozabila na ves svet. (Dalje.) Domači vesti. Smrtna kosa. Predsinočnjim je umri tu na svojem posestvu na Greti štv. 165 upokojeni c. kr. učitelj gospod Štefan Campa. Svojedobno je pokojnik služboval v Vipavi, dokler ni bil imenovan na c. kr. driavno šolo v Trstu. Tu je učiteljeval najprej na Lipskem trgu in potem v ulici Fontana, kjer je bil upokojen. Bolehal je že precej časa in več mesecev sploh ni mogel več iz hiše. Pred-lanjskim mu je umrl edini sin, ki je bil tudi učitelj. Radi njegove blage naravi in dobrodušnosti je bil priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Da-si se je moral mnogo gibati v neslovenskem svetu, je ostajal vedno zvest svojemu narodu. Blag mu spomini Gospe j udovi pa izrekamo svoje iskreno sožalje. Pogreb se bo vršil danes, v soboto, ob 3 popoldne iz hiše žalosti. Preventivna cenzura med vojno. V čeških listih čitamo o zanimivi razpravi na kasacijskem sodišču, ki jej je bil takle povod: Urednik nekega češkega lista v Nim-Durku je bil obtožen radi razširjevanja prepovedane tiskovine po paragrafu 24 tiskovnega zakona, ker je od nekega po preventivni cenzuri zaseženega članka objavil v naslednji številki — dve besedi, namreč naslov. Na razpravi pri okrožnem sodišču se je odgovorni urednik opravičeval, da je v največjem dežju — ker ni bilo nobene železniške, ne brzojavne, ne telefonske zveze — peš hitel v Pragp, da zaukaže, naj članek izpustijo. To se je tudi zgodilo, le naslov je prišel po pomoti v tiskarni tudi v list. Za to pomoto tiskarne ne more biti odgovoren on. Sodišče je uvaževalo to opravičevanje in je uredni-( ka oprostilo. Državno pravdništvo pa ie ! vložilo ničnostno pritožbo. Na kasacijskem ; sodišču je zastopnik generalne prokura-ture dokazoval, da je naslov ostal le vsled malomarnosti urednika in ker je bil list že pripravljen za razpošiljanje, da je tvorilo to poizkus razširjevanja dveh prepovedanih besed. V svojem protispisu je obtože-! nec naglašal, da je poizkus takega čina omejen le na dolozne delikte, a tu da ne more biti govora o zlobnem namenu, ker j iz dveh besed si občinstvo ne more ustvariti sodbe o vsebini članka. Vrhu tega je v vojnem času že po preventivni cenzuri dovolj preskrbljeno, da ne pride nič v list, kar hočejo civilne in vojaške oblasti izključiti od priobčenja. Po skoro dveur-. nem posvetovanju je kasacijsko sodišče ničnostno pritožbo državnega pravdništva zavrnilo. V utemeljevanju je naglašalo. da se ne očita uredniku, da je po natisne-nju druge izdaje vedel, da sta oni dve besedi ostali, ampak je doznal to šele po drugi konfiskaciji. Ponavljamo, da je jutri, v nedeljo, pri Sv. Ivanu predstava v korist Ciril-Meto-dovi družbi. Predstavljala se bo »Marijana«, ljudska igra v petih dejanjih in z eno izpremembo. Nekateri prizori, ki jih ima Marijana (V. Ponikvar), so naravnost pretresljivi. Igra je dobro naštudirana. Upamo, da zadovolji p. n. občinstvo. Oziraje se na to in na plemeniti namen predstave, se nadejamo, da bo v nedeljo dvorana svetoivanskega narodnega doma popolnoma zasedena. Občni zbor tržaške podružnice „Glasbene Matice44 se bo vršil v četrtek, dne 11. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Predsednik. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima svoj redni občni zbor jutri, v nedeljo dne 7. februvarja 1915 in sicer ob lOpred-poldne v prostorih Ciril - Metodove šole na Acquedottu štv. 20. Mnogobrojne udeleže se nadeja Odbor. Nocoj je „ča ev večer" ra čast gospodu Vladimirju Preniru, pevovodji pev. društva „Zarja* v Rojanu. Kdor hoče biLi dobrejvolje, naj pohiti nocoj v naš Rojan, kjer se v krogu dobrih prijateljev in znancev malo razvedri. Prireditelji. Vojne znamke in jubilejne dopisnice. — Od 4. oktobra 1. 1914 so dobivajo pri vseh c. kr. poštnih uradih, kakor tudi pri drugih prodajališčih poštnih vrednotnic nove pisemske znamke po 5 in 10 vinarjev (vojne znamke) po prodajni ceni 7 ozir. 12 vinarjev v drobni razprodaji ter 5 K 40 vinarjev, oziroma 9 K 35 vinarjev za celi list z 80 kosi. Enako so od 2. decemb. 1. 1914 naprej pri vseh erarnih in pri večjih rieerarnih poštnih uradih v razprodaji jubilejne dopisnice, izdane meseca avgusta 1908. in opremljene z novim na-tiskoin po prodajni ceni 15 vinarjev v drobni prodaji ter 4 K 5 vinarjev za zavitek s .30 kosi. Jubilejne dopisnice si pa občinstvo lahko nabavi tudi pri ostalih poštnih uradili. Cisti dohodek, ki izhaja iz poviška v ceni, se porabi za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Vpričo dejstva, da so se te vrednotnice takoj izprva splošno priljubile in z ozirom nato, da ima njih razprodaja zelo človekoljuben namen, kakor je to ravno podpora itak težko prizadetih ubožnih vdov in sirot padlih vojakov, se priporoča občinstvu, da jih uporablja kolikor največ mogoče. Iz ruskega ujetništva se ie oglasil g. Herman Ipavec, učitelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Zadnje njegovo pismo je poslal iz Moskve 28. decembra m. 1., v katerem poroča svojim staršem, da se nahaja živ in zdrav in da je na potu v Sibirijo. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — V pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti: Josip Cepar, od 97. pešpolka, Emil Delak od 5. domobranskega pešpolka, stotnik 87. pešpolka grof Alojzij Marković, Josip Fabris od 8. lovskega bataljona, Peter Valentin-čič od provijanta in Anton Bilukalja od 7. pešpolka. — V mestno bolnišnico so bili [od 8. topničarskega polka, Ivan Nordio od 7. pešpolka in Fran Hoffman od 18. pešpolka. — Odpuščena sta bila iz mestne bolnišnice Anton Merluzzi od 7. pešpolka in črnovojnik FiKp Đone. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerika-ne« so bili sprejeti Josip Ludvig od 87. pešpolka, Fran Cicutin od 7. pešpolka ter črnovojniki Mile Račić, Fran Steblej in Anton Cehovin. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice: Mihael Ručka od 12. pešpolka, Adam Ban jak od 25. pešpolka, Žiga Katona od 51. pešpolka, Josip Birkaš od 101. pešpolka, Karel Nagy od 62. honvedskega pešpolka, Marko Buko-vić od 22. pešpolka ter črnovojniki Hi-jeronim Grassi, Ferdinand Jančnik, Mihael Totoh in Josip Molnar. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« je bil sprejet: Peter Butkovič od 22. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva »Austria« je bil sprejet Silvi j Pittoni od 12. lovskega bataljona, a odpuščena sta bila iz te pomožne bolnišnice Nikolaj Va-scotto od 87. pešpolka in Anton Jasnik od 32. pešpolka. Aretirana tatica. Pri 73-letni starki A-Mura štv. 5, je bila dober mesec dni na lojzija Viezolli, ki stanuje v ulici del le stanovanju 43-letna Adelija Vignolo, ki je doma iz Benetk, kjer ima tudi moža in otroke. Njen mož je sicer precej imovit trgovec, a ker je Adelija vdana pijači in mu je vsled tega delala sramoto, jo je mož zapodil. Seveda: pribežališče vseh grešnikov iz Italije je Trst in tudi Adelija Vognolo je prišla v Trst in tu našla zavetišče pri Alojzij Viezzoli, pri kateri je imela posteljo ter je vsako jutro dobivala tudi kavo, ne da bi Viezzolijeva za to zahtevala kaj plačila, temveč le proti temu, da je Adelija kaj pomagala pri hišnih delih. Viezzolijeva jo je celo rada imela, ker se ji je smilila. Kmalu je pa Viezzolijeva opazila, da jej zmanjkuje sedaj ena, sedaj druga stvar. Tako ji je bilo zmanjkalo 2 para čevljev, 2 para spod. hlač, iDrtič, šal, rjuha in druge take stvari. S prva ni mogla razumeti, kam da so te stvari izginile, slednjič je pa le začela sumiti, da ji morda krade Adelija, posebno zato, ker je bila ta večkrat pijana. Nekega dne je pa zapustila Viezzolijevo in od tedaj se ji ni več prikazala na dom. Obenem žnjo je pa iz stanovanja Viezzoli-jeve izginila tudi čisto nova ženska srajca. Popolnoma prepričana, da je tudi srajco ukradla Adelija, je Viezollijeva vložila na policiji proti njej ovadbo. Snoči ob šesti je pa bila Viezzolijeva pozvana na policijski komisarijat v ulici dei Bachi in tam je našla Adelijo, ki je bla aretirana. Do njene aretacije je pa prišlo takole: Zapustivši stanovanje Viezzolijeve, je šla Adelija stanovat k Pavli Durijevi, ki stanuje v ulici deirOlrno štev. 22. In tudi tu je Adelija kradla, kar je le mogla: ukradla je par Čevljev, žensko obleko in druge stvari, v skupni vrednosti 66 kron, nakar je pobegnila tudi od Durijeve. Ta jo je sicer po noči srečala na Borznem trgu ter jo lepo povabila s seboj. Ker se je A-delija branila, ji je Durijeva rekla, da pokliče redarja in da jo da zapreti, vsled česar se je Adelija vdala in sledila Durijevi na redarstveno stražnico v ulici Giusep-pe Parini. odkoder jo je redar odvedel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi. Tu je Adelija, ki je precej elegantno oblečena, priznala, da si je prilastila nekaj predmetov Viezzolijeve in Durijeve ter da je te predmete zastavila in zastavne listke prodala. Ni pa hotela povedati ne komu je prodala te listke, ne kje je prenočevala zadnje čase. Sploh se je vedla jako prepotentno in malo je manjkalo, da ni o-na dolžila Viezzolijevo in Durijevo, da ste onedve njo oškodovali. Tepeni Arabec. 23-letni Arabec Ahmed Ali, ki je po poklicu pomorščak in stanuje sedaj, ker je brez posla, v ulici delle Bec-chcrie št. 15, se je včeraj dop Idne spri z nekim drugim pomorščakom, ki je ubozega Arabca imenitno naKlestil ter ga ce o ranil do krvi nad desnim očesom in ga tudi u-griznil v desno roko. Ubogi Arabec je m- -ral na zdravniško postajo, da mu je zdravnik izpral in obvezal obe rani. 121etni uzmovič. Včeraj popoldne je prišel v trgovino s papirjem Marije Runichove v ulici G. Carducci neki komaj 12letni deček. Ker je imela Runihova v istem trenotku opravila z nekim drugim odjemalcem, je pustila dečka čakati. Ta je pa porabil to priliko v to, da je pograbil s proda alne mize nek > knjižico, v kateri je bilo 12 kron in 50 vinarjev denarja in potem pobegnil. Ru-nichova je sicer zdirjala za njim, a ni ga mogla vjeti: tekel je, kakor zajec. Trgovina z vinom. Težak Anton Carlini, ki je v službi pri trgovcu z vinom Pavlu Rocco, je predvčerajšnjim peljal z ročnim vozičkom par sodčkov vina na dom nekih od;emalcev. Ko je bil že odpravil večino tega dela in je imel na vozičku le še ep, sam sodček, v katerem je bilo 31 litrov vina, je Carlini pustil voziček s sodčk m za par trenutkov brez pažnje v ulici Chiozza ter se odda jil; a ko se je vrnil, je našel vo iček sicer tam, kjer ga je pustil, a sodčka z vinom ni bilo več. Istotako se je pripetilo težaku Henriku Fonda, ki je v službi pri trgovcu z vinom Cvitanoviču. Pustil je bil predvčerajšnjim brez pažnje v ulici Giotto voziček z veli o steklenico, v kateri je bilo 21 litrov vfna. Od-caljšl se je od vozička le za par minut, a med tem časom je neznan uzmovič odnesel steklenico z vinom in pustil prazen voziček. Nesrečna starka. 70-letna Antonija Zbre-dovec, ki ie vratarica hiše št. 26 v ulici del Boschetto, je včeraj dopoldne tako nesrečno padla na ulici, da si je pri tem zlomila podelil najnujnejšo "pomoč in jo dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Samomorilni poizkus. Predsnočnjim si je hotela 40 letna Marija Tommasini, stanujoča v ulici di Donota št. 7, vpihniti luč življenja. Zaprla se je v svojo sobo in po noči je v sobi zakupit oglje, ki ga je bila naložila v neko posodo. Včeraj zjutraj ob zori so pa drugi stanovalci iste hiše začutili, da je nek čuden smrad razširjen po vsej hiši in obenem so dognali, da ta smrad prihaja iz sobe Marije Tommasi-] ni.eve, nakar so podrli vrata te sobe. -V sobi so našli nesrečno žensko ležati brez zavesti na postelji, nakar so takoj pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je nesrečnico spravil iz nevarnosti. Umrli so: prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu: Barison Anuncijata, 20 dni ul. Sv. Ivana št. 7; Čampa Štefan, 68 let, Greta št. 165; Zorzut Karel, 2 meseca, ul. della Scorzeria št. 13; dr. Bozza Kami!, 81 let, ul. della Sanita št. 7; Debenjak Karel, 61 let, ul. della Ghiacera Št. 8; Luin Roman, 8 mesecev, Sv. Marija Magdalena št. •^19; Luxa Lucijan, mesec dni, ul. Rigutti št. 33; Gustinčič Dante, 22 mesecev, ulica della Scalina^a št. 1 ; Calvazano Andrej, 80 let, ul. dei Montecchi Št. 2; Tušar Marija, 74 let, ul Pondares št. 3; Vascotto Katarina, 89 let, ul. sv. Vida št. 38; Marc Gi-zela, 50 let, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 495. V mestni bo nišnici dne 4. t. m.: Righi Hektor, 10 dni; Šusteršič Josip, 79 let; Pahninello Renat 17 let; Likon Jakob, 75 let; Trampuš Ollnt, 4 dni; Rauber Avgust, 35 let; Opačič Ana, 27 le*. — V mestni bolnišnici dne 5, t. m.: Trevisan Karel, 71 let; Pertot Ivan, 58 let; Perme Anton, 61 let; Barazzutti Rajmund, 12 let; Benc Ivan, 51 let; Vidmar Ana, 67 let; Zor-zutti Donat, 42 let — V bolnišnici pri Sv. Manji Magdaleni dne 4. t. m.: Kukec Jakob, 36 let. Slovensko $leđaliS£e u Trstu. V nedeljo, 7. t. m. ob 4 popoldne se u-prizori, kot poslovilna predstava člana, g. Daneš-Grtd ša, burka v 4 slikah „Pojdimo na Dunaj" Priredil L. Ogrinc. Režijo vodi g. Daneš-Gradiš. OSEBE: LIPE KRTAVEC, ekonom ... g. Danes LIZABETA, njegova sestra ... HELENA, njegova hči.....g. Kavčičeva ZULEC, lekarnar....... . g. ralj CVENKOVIČ. trgovec z želodom . g. Rumpelj ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos4kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in stovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI :: □□ □o se računajo po 4 stot. besedo-1 i—ii—j .Mastno ti-kaue besode se raču- J »-J^J .najo enkrat več. — N^jmaoji® -c pristojbina zna*« 4n stotin k. : Magdalenska mladina r'lSfrv": ( Mutast muzikant*), ki bo v nedeljo 7. t. m V dvorani g A. Č i a 6 (ex Miklavec) pri Kačami. Začetek ob 5. popoldne. Vstopnina 30 vinari ev, sedeži 20 vinarjev več. Ker gre dobiček za družine vpoklicanih vojakov, se nadejamo obilne u-deležbe. Preplatila se hvaležno sprejemajo. 63 (Iflrifl fiQ snaina sobica z dvema posteljama UUUlI samo pošteni osebi. Ulica Farneto at. 44 1 nad., vrata HO, 64 Pertot, urar, ulica Stadion št. 26 !1 10 HllO pošlji' vzmeti, nove žimnicc K 86"—. Po-UVIS polna spalna soba z žimnicumi K 290 — Via Fondera 12, I 8123 Sobo pra na se odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1. H. r>ad. 101 Sledilne družinske peči ^^ K 7'50, medena obešala za zavese K 3'50, prodajo CESCA, Trst. ul. Cascrma štev. 14. 29 Mebiirana soba ^St^if"^ Alfi r; 17, vrata 5t prvo nadstropje. 4015 Odda se ••olnčna soba z dvema posteljama v ul'ci Belvede.-e 12, vrata 1"). 4010 Dl17HrnO m®blirane ali pr.tzne sobe, za eno ali uliZllllIlrf dve osebi, kakor tudi meblirano a'i prazno stanovanje se oddajo takoj v naitfm v sredim mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 0 prtlifje. 100 za pi-arno ali pri mali družini rviiiiubiii^H iščo službo od 9 in pol zjutraj do 2 popoldne Prijazne pomidbe pod „»tefan ja-na Ins. odd. Edinosti. 103 Poslrežnica Meblovana soba naje n gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv U, III. nadst. 4