152. številka. & Ljubljana, v sredo 8. julija. XVIII. leto, 188$* Iihoja vnuk dan ive**r, iiiiuši nedelje in praznike, ter velja po pusti prejemnu za a vstri j Bko-offersko deiele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 ^Id., za četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 :nI. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na ooin za vse leto 18 Hd za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jedeti m...... L trld. kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za rue*ec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po rt kr., če se oanatiilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi ua| se livoW frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravuistvo jo v Rudolfa KirlnŠa liiSi, ,Oledališka stolna". Uprav uistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. v«e administrativne utvari. Izvrševalnemu odboru narodnega kluba došlo je sledeče pismo prevzvišenega gospoda K aro J a grota Ilohenvvarta: Castitim volilcem državnozborskega volilnega okraja kmetskih občin gorenjskih! Pri volitvah za državni zbor, dne 28. maja 1.1., me je volilni okraj kmetskih občin gorenjskih, katerega sem že 12 let imel čast zastopati v državnem zboru, vnovič odlikoval z izvolitvijo za svojega državnega poslanca. Prijetna dolžnost mi je, da vsem svojim castitim volilcem za ta dokaz zaupanja, ki me veseli in časti, izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo. Počastilo meje pa tudi deželno glavno mesto Ljubljana s trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani z izvolitvijo v državni zbor. Odločil sem se vsprejeti to poslanstvo, ono svojega starega in meni jako dražega volilnega okraja pa ob jednem potom c. kr. deželnega predsedstva odložim v roke svojih čestitih gospodov volil-cev. Prosim Vas pa vsprejeti zagotovi ji nje, da bom vender isto tako vselej pripravljen v državnem zboru potezati se za Vaše posebne koristi in pri tem po vseh svojih močth podpirati onega, katerega namesto mene za poslanca izvolite. Vsprejmite še jedenkrat mojo najsrčnejšo zahvalo in ohranite mi tudi še v prihodnje prijazen spomin. Na Dunaji, dne 5. julija 1885. Karol grof Hohenwart 1. r. Važno gospodarsko vprašanje. Za napravo trsnic američanskih trsov morala bi v prvi vrsti država skrbeti, kakor se to godi v drugih drŽavah. Na Francoskem vlada ne le, da *) Od tiskovnih pogreškov naj si blagovoli"- čitatelji sledeča dva popraviti: V I. naj so v 10. odstavku mesto: „dobrotnik vinogradnikov in — vinorejcevJ čita: „dobrot-nik vinogradnikov in — vinopivcov." V II. pa se naj v 4. odstavku mesto: „do GO.OdO trsov" čita: „do UO.OOO ha. (hektar.) — Ako so za hektar računa le (1000 trsov, zasajenih je že 'M milijonov atneiiranskih trsov." 1'is. brezplačno daje trsne sadeže, ampak razpisuje celo darila za tiste vinogradnike, kateri najmarljivejše sade take trse. Na Ogerskcm naročila je vlada 2 Va milijona trsov naravnost iz Amerike in celo hrvatska vlada je 10.000 trsov iz Amerike dobila, kateri so se oddali hrvatski gospodarski družbi. Torej povsod vidimo, kako vlade skrbe, da morajo vinogradniki dobivati američanskih trsov. Le v našem kmetijskem ministerstvu še ni zu vsem jasno,*) da se z nobenim drugim sredstvom nič ne opravi proti filokseri, kakor le z američanskim trtam. Ker je postavno zabranjeno uvažati trse iz okuženih krajev, se vlada strogo drži te naredbe in niti v okužene kraje ne dovoljuje uvažanja amo: iranskih trsov, da si se po njih ne more več zatrositi filoksera, ker se je že poprej znplodila. Omenjeni zakon, kakor sploh vse naredbe proti filokseri morajo se odpraviti ali popraviti, ker se ne ujemajo s sedanju znanostjo o filokseri. V poslednjem zasedanji državnega zbora bila je vspre-jeta resolucija, da naj vlada v zmislu sklepov državne enkotne komisije napravlja američanske trs-nire, iz katerih bi dobivali lastniki okuženih vinogradov brezplačno američanske trse. Vlada pa je I izvrševaje to resolucijo,- kupila 2000 trsnih šib od [ g. dr. Geršaka. 2000/ Blizu toliko se potrebuje za V* orala zemlje. Ako se sploh misli kaj vspešnega storiti, potem naj se dela po vzgledu ogerske vlad", in namesto da se novci tratijo za nepotrebna potovanja, komisijone, preiskovanja, kupijo naj se trsi proti filokseri stanovitni. Ko bi na pr. na Bizelj-skem za tisti denar, kar se ga je potrosilo za pre-iskavanje, zalivanje, uničenje, vinogradov, bili precej iz početka nakupili američanskih trsov, bi jih zdaj lehko že toliko tam bilo nasajenih na raznih krajih, da bi jih vsak dobival, kolikor bi potreboval. Kajti novo nasajanje se bode povsod le polagoma vršilo, najpred tam, kjer so vinogradi že okuženi, potem v bližini, kjer se je bati, da se bode trsna uš ugne-zdila, v bolj oddaljenih krajih pa bode le tu in tam kak previden posestnik nekoliko američanskih trsov zasadil. Kajti dokler ne preti nevarnost, nikdo rad *) Kakor čujemo, tudi pri naši kranjski vladi ne. Kajti komisija proti filokseri sestavila so je že lani, a do danes ni imela uiti jedne seje Uredu. ne bode svojega, morda z najboljšimi trsi zasajenega vinograda prekopal in potem tri leta čakal brez trgatve, dokler ne rode novi trsi. Zaradi tega pa se mi tudi ne zdi pretežavna rešitev vprašanja, od kod jemati sredstva v podporo tistih vinogradnikov, kateri ne morejo ob svojih stroških vinogradov prekopavati in na novo zasa-jati. Po zakonu proti filokseri morajo vinogradniki vse dežele plačati tiste stroške, kar se jih nabere za uničenje trsne uši. Na Štajerskem se sicer ni razpisala posebna naklada na vinograde zaradi trsne uši na Bizeljskem, ker so se vsi troški pokrili iz deželnega fonda, tedaj iz doneskov vseh davkoplačevalcev. Ko bi se pa še naprej bilo delalo po starem načinu, bi se konečno morala posebna pri-klatla naložiti na vinograde. Taka priklada, neopravičena za brezvspešno preganjanje trtne uši, da se opravičiti, ter se jej gotovo nikdo ne bi ustavljal, ko bi se iz nje dajale podpore vinogradnikom za nasajanje američanskih trsov. Ker pa vinogradi nemajo le vrednosti za lastnika, ampak repre/entujejo imeniten del narodnega premoženj,', morala hi tudi dežela in ne manj tudi država pripomagati k takemu fondu. Saj se Pri mnogili javnih napravah, za regulovanje rek, za ceste itd. delajo taki konkurenčni fondi, h katerim douašajo država, dežele, okraji ali občine. Torej se sme pričakovati, da se ho to zgodilo tudi za tako občno važno zadevo. Potem se pa bodo prav lahko dovolile take podpore vinogradnikom, da se bode zasajanje zlasti v že okuženih krajih naglo vršilo. Vzemimo Kranjsko Vinogradov J6 20.000 oral. Ako se naloži na oral po ,00 kr. filo-kserne priklade, znašalo bi to 10.000 gld. Kavno po toliko bi dala dežela in država, tako, da bi fond znašal 80.000 gld. Ko bi vinogradniki, kakor smo omenili, dobivali trse zastonj, bi s podporo 100 do 200 gld. za oral se lahko lotili novih na-sadeb. tedaj bi se v prvem letu kacih 150 do "J00 oral na novo zasadilo. Toliko vinogradov pa ne uniči trsna uš v jednem letu. Tedaj hi se zraven uničenih že tudi v okrožji ležeči, le malo okuženi vinogradi lahko prekopavali. Ravno tako ali še lažje na Štajerskem. Tam je za vsem okolu 60.0000 oral vinogradov. LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Ketič Left hvre. Posloveni! * * * Stat notuieis uinbra.) Stirintrideseto poglavje. Norec. Daljo. Ravno kar je na svetlo prišlo novo delo gosp. Revnardn, našega imenitnega govornika, našega slp-večega publicista. Ta knjiga, ki bode spisatelju vrata akademije nravstvenih in državnih znanosti gotovo odprla, se zove Jedinstvo (1 Unite). Gosp. Revnard nespodkopljivo dokazuje, da vse nesreče in vsi prevrati v Francozih izvirajo iz jedinega vzroka: iz slahostne centralizacije. Ker so dande-našnji železnice in brzojavi odstranili vsakatero daljavo, more Francija, uzorna ta država, nazadnja najti ustavo, ki jej dopušča, izpolniti svoj namen. Spisatelj združi v istej roki duhovske in posvetno oblast, čudovito, skrivnostno sredstvo, da bi ž njim poravnal vse one raspore, ki svet od petnajstega stoletja sem razdirajo. Spisatelj zatare občinske zbore, deželne zbore, osrednje zbornice novinarstvo in vsa ona sredstva vladi nasprotne stranke, ki so se morebiti lehko še pripuščala v razsodni dobi, v veku boja in prehoda; a sedaj vse to nema nobene pravice do obstanka v ustrojim uravnanem stoletji, kakor je naše, in v najprvem centralizovanem narodu na svetu. Le jeden mož, pravi papež evropske olike, stoji v središči države, v svojej delavni sobi ima središče brzojavne mreže, ter bode vladal in vodil vso Francijo s svojo neizmotljivo in nepremagljivo voljo. Kot ustroj narodne vrhovne oblasti bode poosebljena ljudovlada („domokratija"), včlovečeni narod. Po tem ne bode nič moglo zavirati napredka; vsi razločki javnega mnenja bodo ponehali; vse glave krvavcev bodo z jednini samim mahom odsekane". „Ko hitro se čitatelj spušča v podrobnosti te knjige, nemogoče je, da ne bi se za priprostost te sestave navduševal. To je pač znamenje vseh velikih, imenitnih iznajdeb. Odsihmal bode v Franciji j le jedna duša in jedna misel. Vsa država skup bode le velik, ostroumno izmišljen stroj, katerega bode j le jedno gibalo gonilo in vodilo. Kdo bi mogel nio- ! titi to veliko harmonijo, ki je le jedna sama nota dela? Jedna sama brzojavna poslanica, ponavljana V štiridesetih tisoč občinah, bode od večera do jutra | prestrojila štirideset milijonov državljanov. - Delajte! poreče brzojav; in nemudoma hode dela za ves svet. -- Učite se! in nevednost hode nehala. - Bodite krepostni! in zaprli bodo borso. — Bo-nite srečni! in vaša sreča bode ustvarjena". „Neverjetno je, da se je človeški rod toli postaral, ne da bi bil vresničil to čudovito iznajdbo, ki bode ime gospoda Kevnarda povečnila. A seveda! parulja je še le od včeraj iu električni brzojav še le od danes! Vrh tega so že naši kralji slutili to resnico, katero sedaj veleumen mož v solnčno svetlobo stavlja Ne da hi se bili katerikrat za pravo ali pravico menili, uničili BO naši slavni vladarji vsako motečo jih oviro; hrepeneli so le po jedinstvu, naj velja, kar velja. Zato zgodovina tudi občuduje Kranja 1., liichelieua, Ludovika XIV. in Napoleona, /e Saint Simon je v mraku zrl to čudovito prenaredbo; a slava, prerokovati jo, pristoja nedvom-Ijivo našemu imenitnemu in globokomislečemu Rey* nardu. Ni ga Francoza, ki ne bi mu te iznajdbe in tega uspeha zavidal44. Oh, moj Bog! mislil sem; g. Revnard se sprehaja, gre, kamor loče; njega občudujejo in ga zavidajo; Revnard je več nego modro/.nanec, imeniten mož je, jaz pa sem imrec! 71 Ako se placa od orala 50 kr. rilokserne priklade, znaša to 30.000 gld in z deželnim in državnim doneskom 90.000 gld. S tein zasadilo bi se 400 do 500 oral z američanskim trsom Posamični vinogradnik pa bi tistih ."»0 kr. za oralo tem raji plačeval, ker je potem zase brez skrbi, ako mu bode treba lotiti se nove nasadbe. Odpraviti pa se bo morala še neka krivica, o kateri se je že govorilo in sklepalo v državnem zboru, a konečno je ostalo vse pri starem. Lastniki morajo namreč plačevati zemljiščni davek z vsemi prikladaini tudi za tisti vinograde, kateri so uničeni po trsni uši in zdaj neso druzega, ko slaba paša To je gotovo krivično in zadeva tem huje lastnika, kateri je vsled opustošenja svojega vinograda ob glavni dohodek. Pa ne le za uničene vinograde moral bi se odpisati zemljiščni davek, ampak tudi tistim vinogradnikom, kateri izruvajo stare vinograde in jih zasade z američanskimi trsi, vsaj za tri leta, dokler vinograd zopet ne rodi. Moji nasveti glede filoksere se tedaj glase: 1. Vsako zalivanje po trsni uši okuienib vinogradov, izkopavanje in iz ruvanje trsov z namenom, da se unići trsna uš in zabrani njeno razširjanje naj poneha, ker je brezvspešno. 2. Preiskujejo pa naj se, kakor je ukazano, vinogradi, da se bo vselej natanko vedelo, kje se nahaja trsna uš, kajti od tega zavisi daljno postopanje. 3. Država i.aj skrbi, za američ unske trsne sadeže, da jih vinogradniki lehko dobe, kolikor jih potrebujejo in sicer brezplačno. To bo državi le prva h ta stroškov prizadevalo. Kedar bode že več 100 oral vinogradov zasajenih z američanskimi trsi, potem se bo dovolj šibovja dobivalo in no bo druzega treba, nego podpirati naprave irsuic v raznih krajih. Gori omenjeni gospod baron Maji je letos dal več oral svojega vinograda v Vinarjih zasaditi z američansko „Vitis riparia", ki pa se mora požlahtniti, ker naravno njeno vino ni okusno. 4. Poseben deželni zakon določuje naprave konkurenčnega fonda v podporo vinogradnikom, kateri bodo prekopavali od filoksere zadete ali v bližini tacih tiloksernili gnezd ležeče vinograde iu jih na novo zasadili z američanskimi trsi. Ako je dovolj fonda, daje se sploh podpora takim vinogradnikom ki to store v katerem koli kraji. Zemljiščni davek se odpiše za vinograde, kateri vsled trsne uši več ne rodo, za tri leta pa z američanskimi tisi zasajenim vinogradom. To so tedaj nasveti, kateri se naslanjajo na sedanjo vednost o tilokserni trsni bolezni in se dado praktično izpeljati, ne da bi se vinogradnikom preveliko breme nakladalo. Z nasajanjem američanskih trsov si ne le ohranimo vinogradarstvo, temveč spravimo je na višjo stopinjo, ker so američanski trsi jako rodovitni in manj občutljivi za mraz in razne trsne bolezni, kakor naši domači. Ker moramo v naših krajih po mojem prepričanji le bolj gledati na kvantiteto, nam bo ustreženo s trsi, ki veliko rodo. Kdor pa hoče imeti še posebna kvalitetna vina, ima v anieričanskem trsu trdno podlago, da ga požlahtni s katero koli plemenito vrsto do- mačih ali tujih trsov. Obupati vinogradnikom vsled filoksere pa ni treba, odkar vidimo lepe vspehe, povsod, kjer so se nadomestili domače trsi z američanskimi. Dr. J. Vosujak. Pol i Men i razgled. V ironij«- dežele. V Ljubljani H. julija. Da bi se zjedinila Hohenvvartov in Lichten-steinov klub in tako utrdila desnica državnega* /.hora. ni verojetno. Vsaj organ princa Lichten-steina „Grazer Volksblatt" daje nam kaj malo upanja, da hi se to doseglo. Ta list pravi, da konservativni poslanci Predarelskega, Zgornje Avstrije in Srednjega Stirskega nemajo nobenega ves« Ija, pridružiti se preveč diplomatizujočemu Hohenvvartovemu klubu, in povekšati njegov števili aparat Nemški listi zagnali so bili velik hrup, da okrog Velegrada razsajajo koze. Očeviden bil je njih namen s tem upitjem samo Slovanom ovirati io-nianje na Velegrad k raznim .TIHoiloviau slavno* ti m, ki se letos tam vrše. Namen so deloma tudi dosegli. Cesko namestništvo je prepovedalo korporativno romanje na Velegrad, pa tudi šlezijska deželna vlada, isto tako tudi namestništvo v Trstu. Zdravniške komisije so na to po vsem Oger sko-Hradiškem okraji stikale za epidemičniuii boleznimi in našle 23 bolnih za škarlatico, 3 za tifusom, 2 za kozami, 2 pa za nepravimi kozami. To gotovo ni veliko za cel okraj, v okolici Velegradski saniej pa neso zasledili nobene epidemične bolezni. Mi smo že povedali, da je ..Nemško narodno društvo" v Liberci na Cteftfeem izključilo štiri svoje člane. Uzrok temu je, da omenjeni pri zadnjih volitvah neso agitovali za kandidata, katerega je postavilo to društvo, ampak za nekega druzega kandidata, ki je sicer tudi neniško-nacijonnlen, pa vendar nekoliko bolj zmeren. Izključeni dr. Ilallvvich je urednik „Reichenburger Zeitunga-e, katera seje vedno odlikovala s svojo odločnostjo. — ,.Pokrok" misli, da Nemci ne bodo dobili nobenega mandata, ako se udeleže volitev za Praški mestni zbor. Pripravljeni so pa Cehi odstop ti jim nekaj mandatov, ako sii ž njimi dogovore in pokažejo svoje miro-Ijubje. A Nemci morajo razpustiti svoj „schulvercin" in ne smejo ovirati ustanovljenja čeških šol v nemških mestih. V to Nemci najbrž ne bodo privolili. Včeraj začele so se miiiisterske konference, da se posvetujejo o obnovljenji aislro-ogrrsk«' nagodbe. Te konference pa še ne bode reševalo stvari na drobno, ampak bodo le določile nekatera občna načela. Nadrobno bode se pa poznejše mini-sterske konference bavile s tem. Carinsko vprašanje sedaj baje še na vrsto ne pride, ampak še le jeseni, da se bodo poprej o tem mogle izreči še strokov-njaSke korporacije. Ogerski listi priporočajo carinsko unijo na zunaj z Nemčijo in dokazujejo, kake dobre posledice hi imela za našo državo v narodnogospodarskem oziru. H k ratu pa tudi priznavajo, da hi bilo težko skleniti tako unijo, ker bi jej morali pritrditi trije parlamenti, avstrijski, ogerski iu nemški državni zbor. Ker so diiirni.sU pri raznih državnih uradih že večkrat prosili, da se jim zboljša plača« je vlada preiskala, kak je njih položaj. Te preiskave so pokazale, da diurnisti v državnih uradih stanejo nad dva milijona goldinariev na leto. Najbolje so plačani diurnisti pri uradih, ki spadajo pod trgovsko ministerstvo, potem pa pri centralnih sodnijskih ob-lastvib, najslabše pri okrajnih sodiščih, prt katerih dobivajo navadno manj kakor goldinar na dan Slednjim se bode baje v kratkem nekoliko zvišala plača, pri druzih uradih bode pa ostalo pri starem. Nedavno izdal je ogerski naučni minister ukaz, da učitelji, kateri so dobili spričevala sposob- Kaj vidim V ime svojega rablja. Kaj pa je storil ta spletkar 'i Čitajmo : „ Včeraj dobila je zdraviloznanska akademija poročilo najveće imenitnosti. Jeden izmej naših zdra-viloznauskih teinenjakov, sloveči Olvbrius, zdravnik norcev, čital je spomenico o duhovitosti, veleumu in norosti. Dokazal je, da po sočutnem traku, ki v nas delovanje možganov veže z delovanjem želodca, iz zadnjega ustroja izvirajo ter se po njem tudi ravnajo konečno vse one živčne moći, katere ljudje navadno zmožnosti imenujejo. Duhovitost je nevroza (nevrose), veleum je dolga gastrita, norost pa je nagla, huda gastrita. Da bi svoj sestav bolje podprl, navedel je doktor kaj zanimljiv vzgled. Ta trenutek ima za svoje poskuse na razpolaganje kaj dragoceu predmet. To je neki doktor L . . . ., ki se v svojej uor.osti domišlja, da je bil nenadoma v Ameriko prestavljen in da je tam prebil teden dnij. Blodnomislije tega ubozega moža je neka čudna zmes pričutov, spominov in izvirnih nazorov, katere doktor Olvbrius z največo skrbjo zasleduje iu opazuje. Bolezen je silno huda. Učeni Olvbrius vender upa, da jo bode v počasno premeuil ter jo s puščanjem krvi, kropilnimi kopelmi in spretno urejenim življenjem prestvaril. Će se mu to posreči, je re- I nogti v inozemstvu morajo še prestati izpit iz mad-jarskega jezika, egerskega zemljepisa zgodovine in 1 o ogerskem ustavovedenji. Mnogo učiteljev služi že nad 40 let in rajši gredo v pokoj, kakor bi pa še delali kak izpit. Obrnili so se tedaj do naučaega ministerstva da jim izpit pregleda. Ako ministerstvo ne usliši njih prošnje, pojdejo pa takoj v pokoj. i To bode pa občine hudo zadelo, ker bodo morale ; najedenkrat v pokoj djati po 5 ali G učiteljev. Ker porotna sodišča na Erdrl|«k<'in neso hotela zatirati rumunskih listov, kakor bi bili radi Madjarji, se je nj m odvzela pravica razsojevati tiskovne pravde in bodo tako pravde izničevale se ogerskim sodiščem. Vnaiije države. > Iramosliii zbornica vsprejela je mirovno pogodbo, katero je Francija sklenila s Kitajem. Monarhisti so pri posvetovanji skušali delati zapreke, ker so iz Anama prišla za Francoze neugodna poročila, škof Freppel je namreč predlagal, da hi se posvetovanje o napominani pogodbi zaradi tega odložilo, zbornica pa je zavrglo la predlog. Iz Španije pregnani republikanci, kateri sedaj bivajo na Francoskem, neki delajo priprave, da bi udrli na Špansko in tam podkurili listajo. V Parizu in v krajih na Španjskem so že osnovali odbore, kateri imajo vse potrebno preskrbeti. Ako se v kratkem ne prekrižajo njih naklepi, bode Španija kmalu imela novo ustajo. Španske republikance podpirajo francoski radikalci. Vladne kanadske čete ujele so jednoga glavnega ustaških vodij, Big Beara, z vso njegovo četo. S tem je ustanek jako oslabljen, če ne popolnem zadušen. šeno vprašanje. Iz napol ozdravljenega norca postal bode veleum. Ko hitro bode izkus dognan, predstavil bode učeni zdravnik norcev svoj predmet naravnost akademiji. Odveč je pač povdarjati nasledke te čudovite iznajdbe. Franciji manka velikih mož, a na ta način jej bode sedaj najlože umetno si jih izdelovati in ves svet ž njimi preskrhljevati. Le v Cha-rentonu je tritisoč bolnikov, kateri se bi s pravim postopanjem v pičlo šestih mesecih lehko prestva-rili v pesnike, glasbarje, umetnike vsake vrste. Tam je pač na stotine nepoznanih Mozartov in Raphaelov. „To berilo, z reškimi opombami in duhovitimi besedami prepleteno, so poslušali z največo pazljivostjo ter je pogostoma s prikupljivim memranjem pretrgovali. Pač težavuo je kazati več duhovitosti kakor jo je kazal dohtar Olvbrius. Slišali smo tudi, da se nekateri za njegovo zdravje boje; ako smo ga mi videli, umirila nas je popolnem trdnost njegovih mišic in močnost njegovih pluč". Trikrat tepec! vzkliknil sem; vender si še manj bedast od onih, ki te poslušajo! Ti si učenjak, akademik, modroznanec, jaz, ki te izsikujem sem pa norec! Ne, ne povrnem se več v to napihnjeno družbo, ki se resnice boji in katero love kakor škorjanec, L)<>( MSI. Iz Gornjega Urada G. julija. [Izv. dop.] Prihodnjo nedeljo bodemo slovesno proslavjali slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metodija. Vabilu ! na to slavnost naj dodam še naslednje vrstice. Vabilo res ni tako razširno, a v resnici bode svečanost izredno velika in lepa, kajti ne mi, ampak celi okraj zahteva, da naj bi se pri nas ta res velikanska svečanost vršila. — Zakaj ravno pri nas ? Mi imamo tolikošno cerkev, kakor daleč na okolu nikjer; več tisoč ljudij ima prostora v njej, ne, da bi drug drugemu bil na poti, razen tega imamo pa tudi v gradu tako velikanske dvorane, da se še v j mestih redko kje vidijo. Ljudje so pri nas od pr« ; vega do zadnjega za svečanost uneti, vsak hoče druzega prekositi. Prepričan sem, da bode naš trg , 12. t. m. podoben naj I pšemu vrtu, kajti iz daljnih ; krajev dobivajo, če pri nas pomanjka, različnih tva-! rin, da se pleto najkrasnejši venci. Mlaj bode pri i mlaji stal, da bode kakor bel gozd z zelenimi glavami, slavolok bode pri slavoloku. Že 11. imamo veeernieo, razsvitljavo in ba-kljada, kojo priredi požarna bramba, drugi dan je v svitu budnica. Ob polu deseti uri vsprejem procesij in tujih društev, ob 10. uri velika cerkvena slavnost. Po cerkveni slavnosti koncert na kegljišči, katerega prirede Čitalniški pevci in Šmarska godba, ob G. uri zvečer prosta zabava v velikih dvoranah v gradu. I/. 3IovJrja 5. julija. [Izv. dop.] Vsled vabila slavnega okrajnega zastopa in prečastitega dekan ijstva v Gornjem Gradu udeležil se bode „ Savinjski Sokol" velevažne slavnosti v spomin tisoč-tetnice smrti slovanskega blagovestnika sv. Metoda z zrcalom jih preslepivši. Če me nemisleča tolpa zavrne, izključim jo tudi jaz iz mirnega svojega bivališča: samota mi zopet povraća svobodo. Tu naj živim in umijem, tolažen po sv. Blagovesti in obdan z onimi starimi prijatelji, ki so zmeraj zvesti in ki nikdar ne lažejo: Sokrates, Deraosthenes, Ciceron, Dante, Cervantes, Louis de Leon, Milton. Tudi vas, dragi mi pesniki, govorniki, državljani, so ljudje zaničevali, preklinjali, izganjali, zapirali, morili. Norci in uporniki v življenji postali ste še le po smrti modrijani in domoljubi. Darilnike svet postavlja le žrtvam, katere je udušil. Zgodovina človečnosti, človeške uaobraževanosti je zgodovina mučenikov. Zakaj bi tudi jaz ne trpel jedno uro V Da si ravno nesem imeniten mož, ali pa neseni vsaj zagovarjal imenitne stvari? Kdo ve, ali mi ne bode domovina še zarad gnusa pred tepci, ki jo mol-zejo in slabe, odpustila mojo surovost in ostrost? Kar je grenko ukusu, sladko je srcu, pravi prislovica; tako je tudi z resnico. Zdravilna je kot vonjava zelišč in gozdov, kot veter, ki prek ledenikov in morja vleče; kdor je živel v tem krepkem, zdravem zraku, uduši se v nižinah in močarinah. (Koneo prih.) v dan 12. t. m. v Gornjem Gradu. „Savinjski So*-kol z veseljem ustreza vabilu tako odličnih, njemuj naklonjenih gosposk, zatorej vabi vse svoje društve--nike, da se slavnosti udeleže ter po svojej moči vse storijo, da bode društvo slavnost izdatno poveličevalo. „Sokoli" z vso društveno opravo zbirali se bodo omenjeni dan zjutraj do polu 7. ure v čitalnici Mozirski, točno ob 7. uri odpeljejo se v Gornji Grad, kjer se udeleže cerkvene slavnosti in tudi potem ljudske veselice. Ob 5. uri popoludne ima „Sokol" odhod iz Gornjega Grada nazaj v Mozirje. Zunanjim društvcnikom se to-Ie po časopisih naznanja. Ob Savinji in morda tudi na spodnjem Štir-skem sploh se bode teško kje velevažna ta tisoč-letnica tako veličastno obhajala, kakor v Gornjem Gradu, kjer ima krasna cerkev v velikem altarji sliko svetih slovanskih blagovestnikov Cirila in Me-todija in ker je ne samo v cerkvi jako veliko prostora, ampak tudi tik nje v gradu za ogromno število naroda. Vsi narodno zavedni našega okraja so v tem namenu složni in hvaležni prečastitemu gospodu dekanu v Gornjem Gradu, ki so izprosili od milostljivega knezo-škofa dovoljenje, da se bode 12. t. m. pri vseh farah našega okraja le zjutraj božja Blužba opravljala, druga pa za ves okraj ob 10. uri dop. in oh 2. uri popoludne v Gornjem gradu. Le malokateri bode tako srečen, da bo letos v Velegradu svoje slovensko srce hvaležno k Bogu povzdignil ter nujgorkejše molil za ubogega zatira-ranega Slovana. Združimo se torej doma, da storimo, kar moremo v velevažnih trenutkih. Ne prezirajmo malomarno redke prilike, pri katerej so narodna zavest mej priprostim ljudstvom tako izdatno pospešiti more. Iz Vranskega okraja 7. jul. [Izv. dop.] Nedavno ste poročali na kratko o Vranskem notarji Schvvarzenbergu. Kar se tiče političnega njegovega mišljenja, je bilo poročilo, Vam poslano, okolščinain primerno. Opazka pa, da se v njegovoj pisarni ne izposlujejo slovenski heležniški akti, ni resnična. Imeli smo priliko, iz njegove pisarne dobiti v roko slovenske pogodbe, pravilno v naščini pisane in na podlagi mnogostranskih izjav moramo javno reči, da se v pisarni beležuika Sclnvarzenberga stranke vprašujejo, v katerem jeziku jim je želja imeti dotični akt. Da je pa imenovani beležuik poleg svojega nemškega mišljenja hud sovražnik Slovencev in da ima vedno svoje ljudi, ki nas ščujejo, to spada pod drugo predalce. Naš kmet naj le zahteva da dobi sloven sko pisan akt, saj mu ga nihče zabraniti ne more. Domače stvari, — („Le tujcem sreče svit v Kraj ni žari") tako tožil je Proširen, tako si pa mislijo tudi vsi naši domači zdravniki, kajti za izpraznjeno mesto vladnega svetnika in zdravstvenega deželnega referenta za Kranjsko (mesto umršega dr. Stockl-a) predlagan je „primo loco" dr. Keesbacher, isti Keesbacher, ki se je pri vsakej priliki kazal s*rastnega nam nasprotnika, ki je tolikrat in tako zagrizeno govoril proti nam. Ker se sme sklepati, da bode tukajšnji terno-predlog odločilen za imenovanje, bode zopet jedno najboljših služeb, pravo „sinecuro", dobil tujec, zaslužni domačini pa, ki imajo jednako, in še večjo sposobnost, nego Keesbacher, pa smejo še nadalje upati inče se jim ljubi Keesbacherju — čestitati. — (Coroninijev klub.) Člani tega kluba, kolikor jih je zopet voljenih, bodo v kratkem imeli predposvetovanje. Coroninijev klub izgubil je 5 sedežev, a le 2 pridobil. Knez Egon Ilohenlohe, katerega so veleposestniki goriški volili, ne bode pristopil temu klubu, pač pa R. Luzzatto, novo-voljeni Tržaški poslanec. — (Imenovanje.) Gosp. Fran Višnikar, sodnijski pristav v Ilirski Bistrici imenovan je okrajnim sodnikom v Ribnici. — (Vabilo k slavnostni besedi z bazarom) na korist „Narod ne mu domu", katero priredita čitalnica Ljubljanska in društvo „Narodni dom" v spomin sijajnih dni leta 1883. o navzočnosti Njih Veličanstva presvitlega cesarja v prostorih čitalnične restavracije v nedeljo 12. julija 1885 s sodelovanjem c kr. vojaške kapele baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. Morlev — „Fanfare des Cuirassier8u, svira godba. 2. Barbiere —Ouvertura k operi „Perdita", svira godba. 3. - Slavnostni govor gospoda Terstenjaka. 4. Komčar — „Olga", svira godba. 5. Herold — Ouvertuva k operi „Caim >a", svira godba. 6. Tovačovsky ,Na gorah poje o* loški zbor čitalnice. 7. Strauss — „Noč v j Benetk ah", potpourri, svira godba. 8. Gounod — nLjubki a cvetka" iz opere „Faust", svira godba. 9. F. 9 Vilhar — „Mrtva ljubav". Pesen za tenor s spren lijevanjem orkestra; poje g. Ivan Meden, i 10. Ros sini — Introdukcija in zbor iz opere „Se-miramiiL |Q", svira godba. 11. Bachd — „Frančiška", svira gc| .ba. l^J. Thomas — Introdukcija k operi „ Hamlet' 1 svira godba. 13. Šintelj — „Kranjska . dežela", poje moški zbor čitalnice. 14. Strauss — j »Nagajivi a", svira godba. 15. Vilhar-Šantej — j wJamska Ivanka*, svira godba. IG. Eisenhut — »Moja ljul >av", oemospev, pojdi gospodje: Rizinger, ; Pribil, Šta mcar, Pelan, Kruleč, Pucihar, Nolli in Paternostei 17. Millocker — „Gasparone", svira godba. 18 — Ritnica. Začetek ob 8 uri zvečer, j P. n. člani Ljubljanske čitalnice so prosti ustopmne; ' gostje plača jo 30 kr. za osebo, otroci 15 kr. Opomba V „bazaru" prodajala se bo bogata zaloga raznovrstnih lepili , koristnih in- mičnih dobitkov narodne' loterije, kate ri so ostali ali nezadeti ali bili podar-I jeni „Narodni 3mu domu" za „bazar* itd. K obilni udeležbi vabi najuljiidnejo Odbor. — (Kr a j carska podružnica „Narod- j nega doma" ) je pričela že svoje delovanje. V Ljubljani ima že nadi 5000 udov in te dni prične I njen odbor poverjenikom razpošilja vati knjižice z markami. Vsaka knjižica ima na platnicah navod, j kako pobirati doneske. Da se namreč olajša pover-; jeniku nabiranje in kontrola tako malih zneskov, j j kakor jih pobira kmjcarska podružnica, daje mu ' i odbor knjižico s krajcsrskimi markami v roke. Vsled [ ; tega nema poverjenik nikake sitne pisa rije; prejetih I i krajcarjev ni treba piisebej zapisovati, ne posebej i ! shranjevati; kolikor mark imi nazadnje manjka v I knjižici, toliko krajcarjev je prejel, toliiko jih mora ! I oddati v Ljubljano, knjižica ima na vsaki (levi) j I strani deset predalov;, v katere poverjenik v po- i i ljubnem redu piše imena ali znamenja uc lov svojega i I okraja; na jedni strani ima torej deset udov pro- I ! stor. Vsak ud plača na mesec 1 krajcar, na leto 12, in zato se razsteza od vsacega pre ubila proti i desni dvanajst mark po krajcarji, ki se prav lahko druga od druge trgajo. Knjižica je teduj preraču-njena za jedno leto in za sto udov. Mark e se jemljo od desne proti levi strani. Znamenje I M. na prvi marki pomeni „prvi mesec"; II. M. na drugi marki ' „drugi meeec" itd. Krajcarski doneski se pobirajo . mesečno; za vsak krajcar so odtrga udu v potrdilo jedna marka njegovega predala, in sicer tista, ki ima število meseca, za katerega je plačal. Če kdo Želi za več mesecev skupaj dati udnino, izroči se mu ob jednem toliko mark, kolikor je dal krajcarjev. Ako hoče kdo več na mesec plačevati, nego 1 krajcar, odpre se zanj v knjižici toliko predalov, kolikor na mesec krajcarjev daje; toliko mark se mu tudi ob jednem izroči. Marka naj se pri plačilu nekoliko natrga, v znamenje da je obrabljena. Po markah, ki še stojo v knjižici, poverjenik lahko vidi, kateri udje so že storili svojo dolžnost, kateri pa ne. One, ki so pozabili na mali donesek, naj blagovoljno potirja in jim izroči zaostale marke. Ko bi kak ud plačal, a ne hotel marke vzeti, naj jih poverjenik kljub temu odtrga, a potem takoj uniči. Prejeti denarji se v poljubnih časih pošiljajo v Ljubljano ali pa koncem dvanajstega meseca, torej takrat, ko je prodanih vseh 1200 mark in je knjižica prazna. Z zadnjim zneskom vred priloži naj se tudi knjižica. Pred pošiljatvijo naj si poverjenik od nabranega dem rja uračuna poštnino, da ne bode sam na škodi. Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Krajcerska podružnica „Narodnoga doma" (Dr. J. Stare) v Ljubljani. Poverjenikov se je žo veliko število oglasilo, celo telegratično dobil je odbor ponudbe od odličnih rodoljubov pač najlepši dokaz, da je ideja kraj-carske podružnice padla na rodovitna tla. Na delo tedaj rojaki! — (Našemu slavnemu rojaku g. Davorinu Jenku) izročila je preteklo soboto posebna deputacijo Belgraških Čehov naslednjo krasno j pisano adreso: Slovutny pane! Vjfbor českeho za-bavniho spolku „Lumir" usnesl se ve sve schuzi dne 20. června 1885, aby Vam vvjevil jmenem be-lehradsk^ch Čechu hlubokou uctu, jakou jevime k Vam, čtftny pane, pro Vaši neunavnost, s jakou pracujete na poli slovanske hudby. Projevujeme Vam timto neobmezene uznani za ty tak četne pisne, jak^mi Iste Obohatil slovanskv zp*v a zvlastž Vaši pisen: „Naprej zastava Slave"! — ktera již po 25 let v naši mile vlasti Češke pfi nezčetn^h pfiležtostech ndrodni nadšeni vzbuzuje a tak u nas zndrodnela, že nemine žadna slavnost, aby se tato nf-kolikrat s orig. s]ovinskym textem nezaspivala a pri pohodu nezahrala. Prejeme Vam jeste z hloubi srdce, by Iste jeste drahna leta pracoval na poli posvatne gudbv slovanske. Mno-gaja ljeta! Na zdar! — V Bele h rade 23. června 1885. Josef Svoboda, František Nekvasil, t. e. jeilnutol. t. č. preuV'da. — (Vabilo k slavnosti) v proslavo slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodiju, kojo priredi Čitalnica v Gornjemgradu v dan 12. julija 1855. 1. Spored: I. Ob 3. uri popoludne koncert na kegljišči. II. Ob G. uri zvečer zabava v velikih dvoranah v gradu: a) slavnostni govor, b) prosta zabava. Igrala bode občno znana izvrstna godba iz Šmarja. Ustopaina k večerni zabavi izvzemši tuja društva 30 kr. Opomba. Tisti dan bode tudi velikanska cerkven* slavnost v isti namen in sicer: I. Ob ValO. uri dopoludne dohod iu vsprejem društev in procesij. II. Ob 10 »ri cerkvena slavnost. K mnogobrojnej udeležbi vabi Odbor. — (Na današnji mesečni somenj) postavilo se je 390 gkiv živine in sicer: 180 konj, 76 volov, HO krav in 24 telet. Kupcev bilo jo malo mv sejmišči in tudi kupčija ni biki živahna. — Na sredi sejmiš-ča za govejo živino napravil se je lep vodnjak in korita, tako, da se lahko do 20 živin-čet h kratu napaja; ravno tak vodnjak napravil se bide tudi na konjskem sejmišči. — (Iz Idrije) piše se nam v 7. dan t. nn Nesrečen dan za Idrijo. Včeraj opol ud ne mej grozno nevihto treščilo je v mestu v hišo posestnika g. G. Kuinra. Strela udarila je v streho, ter šla skozi tri kuhinske oboke v kuhinjo prvega nadstropja in ondu ubila gospo A. Grilcevo, mater dobro znanega umetnika g. L. Grilca. Iz kuhinje šinila je strela dalje v spodnje prostore in potem v tla. Vsi v hiši bivajoči ljudje bili so hudo omamljeni in. ostrašeni, pa posebno hudega se drugemu ni nobenemu nič pripetilo. Hiša je malo poškodovana. Druga nesreča zgodila se je popoludne ob pol 4. uri na mestu, kjer so stale pred malo leti stare Leopoldove peči živega srebra. Nabirali so v izkopanih globinah trije rudarji bogato sreberno šuto. Vsled silnega deževja odluščil se je kos peščenega zemljišča. Delavci zapazili so to še o pravem času in skočili mi stran. Dva sta se srečno rešila, tretji, J. Ozink pa je mej skokom na stran ne-rečno pni, ter vsled nesrečnega padca in zasipa na životu težko poškodovan. Odnesli so ga domov, kjer je previden s sv. zakramenti kmalu umrl. — (Nesreča.) V Trbovljah jo v soboto 4. t. m. delavca Frana Medveda v premogov! jami ubilo. Ranjki zapusti revno božjasti podvrženo ženo in četvero otrok. — (V Cel ovc i.) poneveril je poštni asistent Anton Gilnzl 1001 gld. 90 kr. ter v 2. dan t. m. iz Celovca ubežal. — (Okraj na posojilniča v Krškem, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo) ima svoj uradni dan ob torkih, ko .-o ob 7a 4. uri popoludne seje načelstva, pri katerih se vsprejemajo novi udje in dovoljujejo posojila. — (A nti špirit isti čne predstave.) Gosp. Ho in e s in gospa Fey, ki sta na Dunaji priredila nad GO antispiritističnih predstav, prišla sta iz Zagreba v Ljubljauo. Zagrebški listi pisali so o njiji-nih predstavah jako obširno iu pohvalno. Gospod II o me s in gospa F ey sta vrstnika slavnemu Cum-berlandu. Glavna točka njih predstave je ugibanje mislij. Gospa Fey z zavezanimi očmi ugane damo, katero si je kdo mislil, številke, ki jih je kdo na tablo zapisal, ter najde iglo, ki se je za njene odsotnosti v stranski sobi kamorkoli skrila. Posebno zanimiva je baje predstava z zvezanim „medimu-om" in čarobno omaro. V par dneh bode nam prilika, osobno prepričati se o tem, kar smo do sedaj v tujih listih čitali. Telegrami »Slovenskemu Narodu': Dunaj 8. julija. Vladnim svetnikom in zdravstvenim deželnim referentom za Kranjsko bode imenovan dr. Keesbacher. Dunaj 8. julija. Baron VVodianer umrl. Budimpešta 8. .julija. Bolgarski knez dospel semkaj in ogledal si razstavo. Peterburg 8. juliju. „Journal de St. Peterbourg" pravi o Salisburvjevem govoru v gorenjej zbornici: Mi se o tem nečemo obširneje izreči, nego Salisburv, nam zadostuje izrecna volja Angležev, da se doseže sporazuni-ljenje. Carigrad 8. julija. Orkan okolu Angore (v Mali Aziji) razdejal je tristo hiš. Savbuseh 7. julija. Ker je celo noč lilo, kakor bi se bil oblak utrgal, naraščata Sola in Ka-szaravva jako silno. Voda stopila je čez bregove, preplavila selo Ispe na desnem bregu popolnem. Tamošnje hiše so v nevarnosti, zatorej se praznijo. Volja vsa pod vodo. Sola še vedno narašča, dež neprestano lije. Spretna ran o celjska operacija. Ameriški poslanik na Dunaji, gospod Kasson, je pred kratkim sporočil svojej vladi zanimivo poročilo o čudovitej ranoceljskej operaciji, katero je nedavno poprej izvršil gospod profesor Billroth na Dunaji; to je bila neka čudovita sekcija želodca, pri katerej se je skoraj tretjina želodca odstraniti morala, in kar je še čudnejše, bolnik je zopet okreval, — slučaj, ki se še do sedaj ni nikdar pripetil. Bolezen, katera je zahtevala to operacijo, bil je rak v želodci, in spremljajo jo sledeči simptomi: Jedi nič več ne diše; v želodci se čuti nek čuden, nepopisljiv in jako muoen čut, kateri je podoben nekej nedoločnej otrpnelosti; na zobeh se nabira, zlasti zjutraj, masten slez, ki zapušča jako neprijeten okus; uživanje jedij ne odpravi te čudne otrpnelosti, temveč jo še le povekša; oči upadejo in porumene; roke in noge postanejo mrzle in mastne, — kakor bi jih pokrival mrzel pot. Bolnik čuti zaspanost in spanje ga ne okrepča; čez čas postane nervozen, razdražljiv in nevoljen; njegove misli nadlegujejo slabe slutnje; kadar ustane, se mu vrti po glavi in šumi mu po ušesih in mora se česa prijeti, da ne pade; čreva se mu zapirajo, koža je pogostem suha in vroča, kri se strdi in zaostaja, tedaj ne kroži več redno. Pozneje bolnik izmotava hrano, katero použije, in čuti pri tem kisel ali pa tudi sladak okus; po gostem mu srce hudo tolče in misli, da boleha na srci; naposled pa ne ostane nobena hrana v njem, ker se čeva popolnem ali pa vsaj deloma zamaše. 146—61 Kakor je tudi vznemirjajoča ta bolezen, vendar se onim ni treba bati, ki bolehajo na omenjenih simptomih, kajti v devetstoindevetindevetdesetih slučajih izniej tisoč ne bolehajo za rakom v želodci, ampak za dvspepsijo, katera bolezen se pa lahko ozdravi. Najboljše in najgotovejše sredstvo proti tej bolezni je „Shitker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva v vseh lekarnah. Ta ekstrakt zgrabi bolezen pri korenini in jo radikalno odpravi. Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (Abiilhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje. odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim oinehčalniin pilara" .r)0 kr. Lastnik .,Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: «i a \ i:z u t iex i. lekar ..Pri zlatem levu", kremsior, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: SJiihl.J.-tua: J. pl. Trnk6c/v. Idrija: Warto. Metlika: F. \Vacha. Radovljica: A. Roblek. Kovoinesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Konlas. Celovec: P. Birnba-cber, .1. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolfsberg: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillay „pri sv. Ani". Maribor: \V. Konig, J. Noss. Celje: Kupler-Bchmitt, Mareck. Brnck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. Ftlrst. Konjice: Pospišil. Kiudberg: Pez-ledrer, Leibnitz: Russheim. tjubno: J. Pferschy. Pinj: Behrbalk, Eliasch. RoUenmanu: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Tiinouschek. \\>ifz: C. Mallv. Trst: .1. Dr. Faraboschi ,,al Camello". Gorica h. Christoi' det ti. Novigrad: GionoviĆ. Sušak pri Reki: Wertneinistein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. LlMtnlea upravnlitva, Slavna Čitalnica v Vipavi: N.ik riiin.i je sedaj plačana do 81. oktobra t. I. — Slavno društvo Jvlinost" v Vipavi: Nnrućnino imate sedaj plačano do 80. juliju r. 1. E k se k iitirne (Srtr/oe. (I/, uradnega lista.) 2 eks. držb. pos. Katarin.; Florjunčie iz Šore, J'Ofi WdJ 2L juliju, v Loki. — 1. <'kB drfb. poH. Franca Pirša z Vira, 400 gld., 17. Julija, v Kamniku. JTitjcj s 7. julija. Pri wNm«: pl. Rottenberger /. Dunaja. - .M.iver iz Budimpešte. — Gerčič iz Karlovca. — (.Sj-ohh z Dunaja. — Domlcol) \t /■ --'orj:i. j'ii . t ■: Borowitz i Dunaja. — Dr. Hornnari i/ Trsta. — Plsu, Reitenfeld /- Dunaja, — ZtvJttcr h Celovca, Tržne con<» * Ljubljani dne 8. julija t. L I (l kr. 4{t\ 1 Pienica, hktl. . . . 6 83] Speh povojen, kgr. . mM Rež, i, . . . 51 4 1 Surovo maslo. „ i J M HTl, . ... 4j55 Jajce, jedno .... 31 Oves, „ ... S 51 Mleko, liter .... Ajda, , „ . . . B 4 Goveje meso, kgr. -'64! Proso, „ . . . ti 1 Telečje „ , .;>,; V «K Koruza, „ ... 5 8;- Svinjsko „ - Krompir, „ ... 4- Knšrrunovo R „ — b> Lefla, , ... x PiSanec..... -30 Grah, „ ... 8 - — I7i Fižol, „ ... 850 Seu.», 100 kilo . . 1 69 Maslo, k^r. . - % Slama, , . . ] 60 Mast, „ - H-J Drva trda, 4Quieir. 7f>. Speh friflen, „ — I.M „ mehka, . „ B — Metporologiuno poročilo. 9 j o Oas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo 'krimi v mm. 7. julija 7. zjutraj. 736 45 U5 46 60 60 87 89 10 75 75 85 ■w5 60 25 25 75 75 75 95 Poslano. (7 G LAV N O SKLADIŠTE mi najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan |iek proti trajnom ka.šljit nluoevine 1 iclu'ina ^olPsli prkljani 1 proti meh ritim katnru, I! INK K M.4TT0VIJA Karlovi vari i Widn. VELIKA RAZPRODAJA. Posoda iz ploscenine, železna, postekle-nena in porcelanasta posoda prodaja sc pod tovarniško oeoo na slaroiiB /.iviiiKliom Nejimfcvi na.H^roii |»arii4'K'» mlina. častiti p. n. občinstvo vabi udano (395—3) J. O-., IrgoVec s posodo BeSa papiga (papagaj) i rudečima nšpsoma je danes zjutraj ušla. Kdor jo ujame in nazaj prinese na Poljanski nasip it. 12 dobi primerno nagrado. (409) Trgovsk pomočnik, dober prodajalec, vešč slovanskega jezika, išče mesto v jednej mešanej trgovini. (394—2) Dopise v Zagreb, poste restante N. 100. Izurjenega m ._ j) i) m pravico namestovaiija vsprejmo takoj (4io-i) Dr. Josip Sernec, advokat v Celji. (348-10) iecoli-eva esenca za želodec, V. katero pripravlja G. PICCOLI,lekar v Ljubljani. ).'dravlja kakor je razvidno h zahvalnih pisem lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu in I trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-I javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, 1 migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena iteklenloi 10 novo. IDve lepi, doToro oliranjeni ■ v • • • kočiji« jedna na pol odprta, druga zaprta, skoro novi, — isto tako na pol odprt (411-1) eleganten koleselj ima na prodaj po ugodnih cenah Josip Lavreiičič t Postoj ini. Dr. S|iranu<»r-Je* «■ © Tajni mpdiriiiNki in dvorni sovetnik dr. Itiicking. medicinski Hiiveinik dr. Calin, dr. Maiiuing in mnoge drugo zdravniške avtoriteto no je preskusile in Je za izvrstno domače (ne tijuo sredstvo priporočalo )>mt- vsem želoilčniiu in trelinšniin imle^iiiin. Pomagajo takoj prati migreni, krču v žehaici, otnedlevleli glavobolja, treiiuiioiiniju, laslizeflju, želodčni1] kislini, vzdihovanju, mnotiei, koliku, škndVljnom itd., proti ziaiei žili. zapretju. Hitro in liroz bolečin meče in povrnejo ilftsl da jedij. INiskusir.* h.uiio z malim in prepri-eajte se sami. Jedna »teki. 60 in 30 kr. Pri go<4|io<'u lekarji S\oi»o ▲ A JL > > > > ► A ^1 i i i i 4 i i < 4 primu kvalitet*?, h nslboljfi h 8tir«kih gorskih malhi iu i odlično i romo, s ■>■.■ v