PRIMORSKI DNEVNIK Leto XVin. - Št. 241 (5325) TRST, sobota 27. oktobra 1962 ŠE VEDNO ZELO NEVARNA NAPETOST ŽARAM AMERIŠKI BLOKADE “Vztrajna prizadevanja glavnega tajnika OZ H P Tanta Protesti po vsem svetu proti ameriški blokadi a bi preprečil napad na Kubo vscov je sporočil, da je dal sovjetskim ladjam ukaz, V ne skušajo razbiti blokade - Vi/ashingtoa nadaiju-načrte za invazijo, češ da se «graditev sovjetskih *orišč» nadaljuje ■ Nesoglasja med Kennedyjem in »RIKŠ 5--AK »E njegovimi sodelavci ? |ets£? Je pczval, naj da ukaz 'iti h? ,^ai?jarn. naj na skušajo ških krogih pravijo, da je polo- godijo funkcioniranje izstrelišč za otokado, ker bi to lahko žaj »kritičen«. ■ balistične izstrelke za srednjo raz- iiiillllll1* ------u. ga vič P» "a n1y Pa U Tantu odgovo-bort.Jeg°Vo ponovno pismo, da sadu ,amerEške ladje izognile irj.i’ če se bodo sovjetske lad-Ttini- !zven Področja blokade. 'Jot , >e tasl danes prvi raz- ;e -Id »niPLp0,noenikOTn sovjetskega a irne mi' ^5.^‘n'stra Zorinom tri ure nji , ..«-* tiumrv/iii Pii la* c s m lasaj«*: >*n?Wd® .traJal pol ure. Ob 21.30 vla hi >W Ii’eev.r°pskem času pa je ■B® P < 4elp„5?rBif:I ameriškega stalne-e PL »s r,jata , Stevensona, ki je bil režice na'~rat odpotoval v Washing-„ le nmVT;l’v'1r s Kennedyjem in Koš«2 vrnil v New York. Ltd Pffsee'1®, zJutrai sprejel dva n le‘uly0^ Re niki, ameriške delegaci- )H] Položaj. Hruščov je od-i» ’.Qa sprejema to zahtevo in ukaz kapitanom sovjet-ostn';j' ki Plujejo proti Kubi, e. anejo izven področja blo- Razgovor med U Tantom in ; daljo. Včeraj eno uro. Po razgovoru je Steven-son izjavil, da sta .pregledala sedanji položaj in imela sva zadovoljiv razgovor. Verjetno bom U Tanta zopet videl jutri«. Ste-venson ni hotel dati drugih izjav in je dodal, da je sedaj «ura tajne diplomacije i j« zena za srednjo bilo opaziti bul- nove plasti zemlje na področju izstrelišč in so popravljali ceste, ki peljejo do teh izstrelišč«. Opazovalci v Washingtonu menijo, da je prišlo do nesoglasij med Kennedyjem in njegovimi glavnimi svetovalci in da je Ken-nedy na lastno pobudo zadnji tre- Nekaj čez polnoči je U Tant; nutek odgovoril z nejasno in sprejel delegate Čila, Venezuele dvomljivo brzojavko U Tantu. in Haitija, ki so prišli na raz- Prav zaradi tega so danes nena-govor v imenu skupine latinsko- doma poklicali Stevensona v Wa-ameriških držav. Predstavnik OZN 1 shington prav v trenutku, ko se zjutraj sprejel . - amerišk tiir*i“ n Rlimntona. j le hii nK^r Zorina in U Tan-j ”, f«„OD "3,30 po srednjeevrop-jfknt.a' oh^SnSOP Pa 'e obiskal je sporočil, da je Kennedy poslal novo pismo U Tantu in da govori o .nadaljevanju graditve raketnih oporišč na Kubi«. Ze popoldne je Bela hiša objavila izjavo, v kateri obtožuje Sovjetsko zvezo, da je »pospešila napore za zgraditev ofenzivnih vojaških oporišč na 1 no pa izstrelišč za balistične rakete za srednjo razdaljo«. Izjava se glasi: »Graditev o- porišč za balistične izstrelke na Kubi se nadaljuje v zelo naglem .iv. uuiuivu , »vuui ut uauatj ujg V 4Ciu ua^iciu JT1 poiot- ^a^^karjem ni i ritmu. Na podlagi navodil pred- J ''^Pski wn!il3enih lzijtiv. sednika Kennedyja, naj se od J ^'»teini. 6 eiat Mf>-rio Garcia blizu nadzoruje dejavnost na Ku- ROznj!1 sr sestal z U Tan- i bi, imamo nove dokaze, ki ka- I žei°. da se je v četrtek 25. okto-3 ia' krni" ^ Tanta s Števen- j bra nadaljevala graditev ofenziv-) °Z1-1° v OZN govorice nih oporišč. Dejavnost okoli teh J btprda -napada ZDA na Ku- izstrelišč ima, kakor se zdi, na- J: Dean Ze Jutri. Britanski de- men, da postanejo čimprej opera- Posla nujno o(lšel v ame- tivna. Imamo dokaze - - - ‘»nistvo, verjetno na raz-1 25. oktobra i Posla "ujno opšel v ame- tivna. Imamo dokaze od ' četrtka j °r 5 ‘»ništvo, verjetno na raz-125. oktobra, ki kažejo, da so se jti.. *tevensonom. V angle-1 začela obsežna dela, ki naj miiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiinilii„ll,l„,il,l„,lmilJiliilll|||||||||||||||||U||nuu|||||M|||| FLRJ IN KUBA 5, 21--1*! CA solidarnost z U Tantom izo 0kr°9 Kube je treba popolnoma odstraniti (Od našega dopis„ika) > ri2fi; - Akcija, ki jo ika ?rir?i • d°:i?nosti generalnega Pobudn ^:0nih narodov U Tant 'SllU i?.e7®zani.h držav in ob — -i^»o slS,ovn?1 javnosti, uživa so- ickofl1 anskimpal’J° in podporo jugo- « ?°iii 1 TanulaV1|lf'S^ in. viade. «Napo- 9' j3 *#«topnikJer'1»Jav11 danes urad' oa Pntk cirzavnerra tniniit,,-, ran« kle^Je zrweve Jugoslavije, _w itr0»J 11 in uz, naSimi splošnimi po-P0.^ ‘ženo de °vanjem, ki je najbolj z 11 0 SDrpJ?|avi Predsednika Tita. r n» samP0refijamo . akcij° U Tanta r« ?j > vsn f ,n,pat jami, temveč ji » m rn ° i odp°ro> na katero, po e 5- on ,Pen|u. ima pravico rač l'aPorie na ob?ime in zapaže- ° < &»,SS!“£ 7nih K.2fm:ernai0’ da se v vseh rogi^nih rani« |kaia velt«' 7, wJui Vi c* oc v vaeii trenutkih najde način za i V., resnemu položaju nor-ie y°*jstvrf eposlanik je izrazil za- laja a zaradi najnovejšega ,?godkov -n je pozdravil |iii,i 1 J*h vlagajo neodvisne države za rešitev sedanje hude krize. Državno tajništvo za zunanje zadeve je izročilo včeraj odpravniku poslov albanskega poslaništva v Beogradu ostro protestno noto zaradi načrtnega razpečavanja brošur ter člankov albanskega tiska in govorov albanskih voditeljev, v katerih se na grob in brutalen način napadajo Jugoslavija, njeno državno vodstvo in druge države. B. B. Nova eksplozija ameriške bombe H v veliki višini HONOLULU, 26. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so danes napravili nad otokom Johnston na Tihem oceanu nov jedrski poskus z razstrelitvijo jedrske bombe v višini od 32 do 48 kilometrov. Jedrsko bombo so izstrelili z raketo »Thor« opclnoči med četrtkom in petkom po krajevnem času. To je že tretja eksplozija ameriške jedrske bembe v veliki višini. Nekateri trdijo, da je bomba eksplodirala v višini od 48 do 64 kilometrov. Takoj po eksploziji so opazili motnje pri telekomunikacija^, ki so trajale okoli pet minut. Nova eksplozija, ki je bila določena za nocoj pa je bila odložena na 31. oktober. je imel sestati z U Tantom. O nesoglasjih piše tudi današnji «New York Post«. Pripominjajo, da je Kennedy namenoma tako nejasno odgovoril, da omogoči vsako nadaljnje manevriranje. Kakor poroča londonsKi »Times«, ,, , izjavljajo nekateri angleški voja- ?:. Poseb- žki izvedenci, da niso prepričani, balistične ra- da j,; ameriške fotografije prepričljivo dokazovale navzočnost raketnih izstrelkov na Kubi. Pripominjajo, da so protiletalski raketni izstrelki obrambni, taktična bombna letala «11-28» so letala, ki jih Sovjetska zveza normalno dobavlja, in gre razen tega za že zastarela letala. Izvedenci dodajajo, da »v bistvu ni gotovo, da so sploh ugotovili navzočnost strateških raketnih izstrelkov, temveč da se pripravljajo oporišča za izstreljevanje strateških izstrelkov. Omenjeni izvedenci dodajajo, da ne vedo, ali imajo ZDA kake druge informacije. Medtem je 12 afriSkih držav poslalo U Tantu pismo, v katerem zahtevajo, naj se pod nadzorstvom OZN ukine pošiljanje orožja na Kubo ter ameriška blokada. Omenjeni predstavniki izrekajo vso podporo naporom U Tanta. Govori se, da bo morda za jutri ali za nedeljo sklicana nova seja Varnostnega sveta. Toda v Washingtonu ne kažejo nobene dobre volje, da bi prispevali k ublažitvi napetosti. Predstavnik državnega departmaja whi-te je danes zagrozil z «nadaljnjo akcijo«, trdeč, da se nadaljuje »graditev oporišč za raketne izstrelke za srednjo razdaljo«. Predstavnik Bele hiše Salinger pa je izjavil, da «ni znakov, ki bi kazali na omilitev napetosti«. Salinger je potrdil, da je Kennedy dobil tri brzojavke angleškega filozofa Russella. Kakor rečeno, je ameriški stalni delegat pri OZN davi nenadoma odpotoval v Washington, kjer se je udeležil seje državnega sveta za varnost, kateri je predsedoval Kennedy. Danes so uradno javili, da so a -meriške vojne ladje davi prestregle libanonsko ladjo »Marucla« v bližini kubanske obale, nakar so skrbno pregledali ves njen tovor. Inšpekcija je trajala tri ure, celotna operacija pa 12 ur. Ladja je nato nadaljevala pot na Kubo. Ladja »Marucla« pluje pod libanonsko zastavo, a je last britanskih paro-plovnih družb, najela pa jo je Sovjetska zveza za prevažanje blaga na Kubo. Danes je prispela na Kubo prva sovjetska ladja, odkar je stopila v veljavo ameriška blokada. V havansko pristanišče je prispela ob 4.30 po krajevnem času. Gre za sovjetsko ladjo «Vi>nica». Havanski radiq je javil, da so ameriške vojne ladje ustavile tudi «Vinico», a je niso preiskale. Londonski «Daily Telegraph« trdi, da je 14 trgovskih ladij, ki so bile namenjene na Kubo in so prihajale iz Gdimje, dobile ukaz, naj menjajo smer, ali pa so raztovorile svoj tovor. Poziv ekumenskega sveta cerkva in patriarha Alekseja - Italijanski kulturniki pozivajo vlado, naj aktivno in avtonomno nastopa za ohrani ev miru RIM, 26. — Italijanski zunanji minister Piccioni je sprejel davi delegacijo, ki so jo sestavljali Carlo Levi, Alberto Mora-via, Pier Paolo Pasolini, Renato Guttuso in Alberto Carocci. Spremljala sta jih poslanca Berlinguer in De Grada. Delegacija je na podlagi pooblastila, ki ga je dobila na včerajšnjem zborovanju kulturnikov v Rimu sporočila Piccioniju mnenje glede mednarodnega položaja, ki je prišlo do izraza na omenjenem zborovanju. li P1* N' ^»iiiiiii,„11,11111(1)11,n,|||m„nj,,m,„,„„1,,,limm|l|||||l||||iinm„|,ll|||„|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM|mi,n,n„|,|,mn,mn Izredno stanje v Indiji Pismo Nehruja Kennedfju ovem Delhiju so ustanovili osrednjo komisijo za obrambo - Kitajci še vedno napadajo jIl4':;em13®1LHI, 26. — Na vsem |ptjw' , ‘tren^0261111!« so danes razgia-1 ivVezi i„° Rtanje. Razglas s tem izredni seji vlade so ._ , z?n°viti osrednjo komi-at^ihirai- anov, katere naloga bo -h kitali aapore ra pbrambo e,tt) "apadu. Komisiji Sl -h dl-UgL^ehru in v sta a Mb«1 1 minister za obrambo 8rar8i nn°n *n finančni minister S S1 u Sai- iti ^ so sklenili sklicati se. 1VBjr°j, kač 8' novembra, t.j. 10 brfjaor ie bilo določeno, i LVseh ;« j- odrede narodne stra-/ CllWidli®kih državah (skupil v ba^k' ’n nadzorstvo nad lu'^| a&Psedliak,de’'Creta 0 izrednem Vi ilaS^^ine.i,n^rednl: ^ ?lne- Osrednji indij-nt lahko izdaja zakone, za katere so v normalnih razmerah pristojni parlamenti posameznih držav indijske zveze. Razen tega ima vlada možnost uvesti cenzuro itn zapreti osebe brez rednega sodnega postopka. Predsednik republike Je podpisal tudi dekret, ki do neke mere vzpostavlja ozemeljski obrambni režim, ki je veljal v drugi svetovni vojni. Indijski državljani so bili pozvani, naj izročijo zlato in dragocenosti vladi, da prispevajo k obrambnim naporom. Predstavnik ministrstva za o-brambo je sporočil, da so indijske čete odbile dva kitajska napada proti kraju Valong na indijskem ozemlju, 25 kilometrov od burmanske meje. Napadalci so utrpeli velike izgube. Predstavnik je dalje iziavil, da so indijske zaledne čete odbile v’-eraj napad kitajskih prednjih čet' na Jang, osem kilometrov vzhodno od Tavatnga, ki so ga Kitajci zavzeli pred dvema dnevoma. Predstavnik je izjavil, da so Kitajci pri napadu na Tavang vrgli v boi 10.000 mož in sedaj pritiskajo ob meji na tamkajšnjem področju ter na jugu ob meji z Burmo, kjer so napredovali 24 kilometrov. Indijske čete na dveh postojankah ob severnovzhodni meji, ki so jih Kitajci napadli pred dvema dnevoma, so se umaknile po hudih bojih na svoje izhodiščne položaje. Indijski poslanik v Washingtonu je zahteval danes razgovor s predsednikom Kennedyjem. Med razgovorom je izročil ameriškemu predsedniku pismo Nehruja. Po razgovoru, ki je trajal štirideset minut, je indijski poslanik izjavil, da je pismo, ki ga je izročil Kennedyju, «v zvezi z aktualnimi vprašanji, iz katerih izvirajo indijske težave«. Po razgovoru je Carlo Levi izjavil časnikarjem, da je bil razgovor prisrčen in prijateljski. Dodal je: »Sporočili smo senatorju Piccioniju čustva intelektualcev, ki so se včeraj zbrali v palači Brancaccio, glede problemov in nevarnosti, ki danes tarejo svet. Poudarili smo nujnost, da morajo odgovorni državniki vseh držav, in torej tudi naše, odločno posredovati v skladu z željo narodov po miru in da s tem prispevajo k obrambi mednarodnega kulturnega sožitja«. Tajnik 0£N U Tant v razgovoru s sovjetskim delegatom Zorinom Slikar Guttuso pa je izjavil, POSLANCI ZAČELI RAZPRAVO 0 ZUNANJI POLITIKI VLADE Blokada Kube zaostrila odnose med strankami vladne večine Socialisti in komunisti poudarili neupravičenost ameriškega ukrepa, ki ga je Pajetta označil za očitno zelo hudo kršitev mednarodnega prava -17. kongres komunistične mladine RIM, 26. — Medtem ko so v senatu zaključili splošno razpravo in odobrili proračun ministrstva za promet, se je v poslanski zbornici začela razprava o proračunu ministrstva za zunanje zadeve, v teku razprave sta spregovorila tudi socialistični poslanec Vecchietti in komunistični poslanec Pajetta. V zvezi s krizo okrog Kube je Vecchietti dejal, da nastanka castristlčnega režima ni pripisati politiki SZ, ampak napakam ameriške politike nasproti razmeram, ki so skupne vsej Latinski Ameriki, in ki jih označujejo 'pogoji skrajne revščine in hudih socialnih ‘protislovij. Vec-ohietti je dodal, da je gospodarska blokada Kube napravila iz tega otoka svetovno vprašanje, nato pa se je vprašal, ali ni morda res, da imajo ZDA več raketnih oporišč v Turčiji, kot jih je na Kubi, in da je spričo tega neupravičena reakcija ZDA. V nadaljevanju je Vecchietti zatrjeval, da bi bile vse teze SlZ o sodobni jedrski oborožitvi velikanski «bluff», če bi SZ res potrebovala kubanska oporišča. Govornik je tudi poudaril, da ne zadošča splošno nasprotovanje italijanske vlade «osi Pariz-Bonn«, ampak mora vlada dati zadovoljiv odgovor na zaskrbljenost, ki jo vzbuja v vseh delih sveta razvoj SET kot blok gospodarske in politične integracije, ki zaostruje nemajhno število mednarodnih vprašanj; hkrati pa mora Italija jasno povedati, do kje je pripravljena slediti francosko-nemškim pobudam, tako glede NATO kot glede SET. Pajetta pa se je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi SZ — kot represalijo na pobude Kennedyja — blokirala Cmo morje in izolirala Turčijo, kjer &o raketna oporišča NATO, in kako bi reagirala Italija, če bi SZ zagrozila z represalijami zaradi raketnih oporišč na Siciliji ali v Puglii. Blokado Je o-značil za »očitno zelo hudo kršitev mednarodnega prava« in dejal, da gre pri tem za «krizo imperialistične politike, ki Jo skušajo rešiti s konfliktom«. Pajetta je nato zatrjeval ,da je «glavno vprašanje Berlina, od katerega je odvisna vojna in mir na svetu«, in da politika levega centra ni prinesla nobene spremembe, kar zadeva zunanjo politiko vlade. Izjavil je tudi, da komunisti ponovno predlagajo nevtralnost, «kar ne pomeni biti brez obrambe, kakor to dokazuje primer Indije v teh dneh«. Pajetta je zaključil, da se je treba zavzemati «za pogajanja brez izsiljevanja, za miroljubno rešitev mednarodnih vprašanj, začenši pri Berlinu, ker tako politiko zahteva italijanski narod; politiko nevezanosti in nevtralnosti«. Razprava se bo nadaljevala in zaključila jutri, zunanji minister pa bo odgovoril v torek. Z diskusijo o poročilu tajnika Serrija se je danes nadaljeval 17. kongres federacije komunistične mladine. Delegat Manca iz Lecceja je govoril o krizi mladinskega sveta, Croce iz Potenze pa se je zadržal na vprašanjih razvoja demokracije v zvezi s perspektivo izgraditve socialistične družbe. Kritično Je posegel v diskusijo Terzi iz Bergama, ki je dejal, da »predkongresne teze KPI niso dale jasnega odgovora glede perspektive italijan-sk® Poti v socializem«. Illumlnati iz Rima se je zadržal na vprašanju levega centra in kritiziral stališče KPI glede levice PSI in dejal, da Jo je ta kritika KPI oslabila. Član vodstva Occetto je poudaril mož-nost dialoga med komunisti in katoličani, ki da ne sme ostati mo- — neokapitalizmu, v nasprotju s socialno naprednejšim pojmovanjem ki se izraža na ekumenskem koncilu (Vatikan II.)». Kongres so pozdravili delegati poljske, sovjetske, madžarske in romunske miadine. V zvezi s kongresom komunistične mladine je Togliatti napisal članek za tednik «Rinascita», v katerem proučuje položaj in potrebe mladine ter delo, ki ga je opravila KPI, da bi prilagodila tem potrebam svojo organizacijo in svojo dejavnost. »Na tem področju je treba marsiKai spremeniti — pravi Togliatti — ln tudi tema avtonomije mladinske organizacije (ki ni orožje stranke, ampak bistveni sestavni del našega gibanja) more za-dobiti svoj resničen in pravi pomen samo, če se tu resno popravi, sistematične in v vsakodnevnem delu, to, kar je treba popraviti«. Sodelovanje sindikatov FLRJ in ZAR KAIRO, 26. V skupnem poročilu, ki je bilo objavljeno danes v Kairu o končanih razgovorih med jugoslovansko sindikalno delegacijo ter sindikalno delegacijo Z AR, obe sindikalni delegaciji dajeta vso podporo pobudi za sklicanje svetovne sindikalne konference zaradi zbližanja sindikalnih gibanj in v zvezi z najnovejšimi dogodki okrog Kube in indijsko-kitajski meji. Pozivata voditelje velikih držav vse narode ■n sindikalna gibanja v svetu, da se trudijo za preprečitev katastrofe. Sindikalni organizaciji Z AR in Jugoslavije opozarjata na okrepijo svoje pozicije, in pozdravljata osvobodilno borbo alžirskih borcev in jemenskih revolucionarjev. Potrjujeta pravico palestinskih beguncev, da se v skladu z načeli OZN vrnejo v svojo domovino, in ostrp kritizirata skupno evropsko tržišče, ki je usmerjeno na izvajanje gospodarskega pritiska na države v razvoju. Sindikalni organizaciji obeh držav pozivata delavce držav skupnega tržišča, naj nastopijo proti kateri koli integraciji, ki bi grozila napredku. Knox o razgovoru s Hruščovom WASHINGTON, 26. — Ameriški industrijec William Knox, ki je imel predvčerajšnjim dolg razgovor s Hruščovom v Moskvi, je danes izjavil, da Hruščov še vedno razmišlja o možnosti, da odide proti koncu leta v ZDA. Knox je dodal, da je predložil Deanu Rusku podrobno poročilo o svojem razgovoru s Hruščovom v želji, da »kaj koristi v tem težavnem trenutku«. Na vprašanje, ali je dobil vtis, da se Hruščov zaveda resnosti položaja, je Knox odgovoril pritrdilno. DUNAJ, 26. — Na zborovanju ob dnevu Združenih narodov na dunajski univerzi je predsednik avstrijske republike Schaerf poudaril med drugim glavno nalogo Združenih narodov, ki je ohranitev miru. Predsednik je izjavil, da Avstrija pozdravlja vsako akl cijo, ki lahko pripelje do mirne rešitve sporov. da so sporočili italijanski vladi prek zunanjega ministra, odločno zahtevo kulturnikov, da mora vlada imeti aktivno, jasno in avtonomno vlogo v obrambi miru. V Rimu je bilo nocoj na Trgu Vittorio zborovanje, ki ga je organizirala CGIL, da protestira proti ameriškemu nastopu proti Kubi. Zborovanja se je udeležilo več tisoč ljudi, ki so nosili zastave in table z napisi proti ameriški napadalnosti. Glavni tajnik CGIL Santi je v svojem govoru obsodil Kenne-dyjevo pobudo. Izjavil je, da se bodo sindikati borili za napredek sveta, in da vojna pomeni konec vsake svobode. Santi je poudaril, da sindikalna organizacija, ki hoče uspeti s svojo akcijo v obrambi moralnih in materialnih interesov delavcev, se ne more umakniti v agnosticizem, trdeč da se visoka politika tiče samo strank. Santi je dodal, da se svetovna vprašanja tičejo prav in predvsem delavcev, in je zaključil s poudarkom, da upravičevanja Washing-tona zaradi blokade proti Kubi, ne slonijo na zdravem razumu, in skušajo zakrinkati imperialistične težnje ameriških državnikov. Po zborovanju so demonstranti odšli v sprevodu po nekaterih u-licah in so se nato mirno razšli. FIRENCE, 26. — Nocoj je bilo veliko protestno zborovanje proti blokadi Kube, katerega se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Zborovanje je organiziral poseben odbor za solidarnost s Kubo. Nastopilo je več govornikov, nakar so zborovalci odšli v sprevodu po mestnih ulicah. Skušali so iti pred ameriški konzulat, toda policija jim je to preprečila. Zborovalci so se razšli, ne da bi prišlo do incidentov. NEAPELJ, 26. — Nocoj je bilo na Matteottijevem trgu protestno zborovanje proti blokadi Kube. Govoril je komunistični senator Maurizio Valenzi. Po zborovanju je večja množica odšla pred kubanski konzulat, kjer je izražala solidarnost s Kubo. Demonstranti so se razšli brez incidentov. ŽENEVA. 26. — V izjavi, ki so jo podpisali glavni predstavniki ekumenskega sveta cerkva v Ženevi, je rečeno, da so člani tega sveta izrazili zaskrbljenost vsaki-krat, ko je neka država odredila enostranske vojaške ukrepe proti drugim državam. Izjava pravi dalje, da ima ekumenski svet cerkva dolžnost izraziti svoje veliko obžalovanje zaradi akcije, ki jo je ameriška vlada sprejela proti Kubi, in izraža upanje, da bodo vse prizadete vlade pokazale zdrav razum in previdnost ter da bodo prispevale k omilitvi mednarodne napetosti. MOSKVA, 26. — Voditelj ruske pravoslavne cerkve patriarh Aleksej je poslal tajniku OZN U Tantu brzojavko, v kateri pravi: »V imenu ruske pravoslavne cerkve vas pozivam, da sprejmete vse potrebne ukrepe, da bo Organizacija združenih narodov izpolnila svojo sveto dolžnost ohranitve mednarodnega miru, ki ga ogrožajo zelo nevarna dejanja ameriške vlade evarne poizkuse kolonialistov, da '"""a" »im.mm., Jutri v Franciji referendum o spremembi ustave De Gaullov poziv volivcem - Skupen program opozicijskih strank ■ Predlogi Mendes Francea za ustavno reformo PARIZ, 26. — Danes ob 13. uril zidanja šol, ohranitev polne eeneral de Gani e znlrliuril r intormn«:;« * je general de Gaulle zaključil z govorom po televiziji volilno kampanjo v zvezi z referendumom, ki bo v nedeljo 28. t.m. Izrazil je Prepričanje, da bodo volivci pozitivno odgovorili na njegov predlog 0 spremembi ustave, na podlagi katere bi se odslej predsednik republike izvolil na neposrednih volitvah. Štiri glavne opozicijske stranke (neodvisni, socialisti, radikalci in demokristjani) so objavili danes skupen program, ki bi v primeru, da bi izid referenduma bil za de Gaulla negativen, predstavljal podlago za sestavo nove večine. Program pravi, da hočejo štiri stranke uveljaviti »skupno voljo za prenovitev demokracije, gospodarskega napredka, socialne pravičnosti, graditve Evrope, mednarodne solidarnosti v službi miru*. Štiri stranke se obvezujejo, da bodo izvajale ustavo »v ravnotežju oblasti«, da bodo spoštovale republikansko zakonitost in neodvisnost sodstva, da bodo uvedle objektiven režim informacij z jamstvi tisku ter z demokratičnimi statuti za radio in televizijo. Galje pravi izjava, da bodo štiri stranke izvajale politiko reše- poslitve, integracije alžirskih Francozov in izboljšanja podpore starejšim, modernizacijo kmetijstva, reforme šolstva in razmah regionalnega gospodarstva. Na diplomatskem in vojaškem sektorju pa se bodo zavzemale za •aktivno navzočnost Francije v mednarodnih organizmih«, obnovile bodo napore »za zgraditev £v-rope, da pride do politične enotnosti pri okrepitvi mednarodnih ustanov, da se iz Evrope napravi družabnik ZDA v okviru okrepljenega atlantskega zavezništva« Za-vzele se bodo za pogajanja' »za integrirano obrambo in za skupno udarno silo«. Bivši predsednik vlade Mendes ki -I® roditelj enotne so-cialisHCne stranke, je danes obja-vii izjave, ki jih je mislil podati r° tiskovni konferenci v sredo, r«, i,e zadnJi trenutek pozval de '-»aulla, naj odloži referendum za- k>žajaSeC*an^e8a mednarodneSa P°" sv°jih izjavah očita Mendes rrance de Gaullu, da je dal po-Dudo za spor v trenutku, ko bi ono želeti, da se po rešitvi alžirskega spora Francozi znova lotilo resnih vprašanj, ki se tičejo mam«]«____ _ darskega in socialnega napredka. Mendes France pravi dalje, da bo v primeru de Gauliove zmage na referendumu nastala nevarnost »vsemogočnosti neznane osebnosti, ki je sedem let ne bo treba bri- ®atl ilL 2a v0l;i0 ali ze*ie naroda in njegovih predstavnikov«. Zavr-ml J® de Gauliove trditve, da bi Franciji zavladala zmeda, če bi volivci odgovorili na referendum z *ne». Dodal je, da nadaljevanje sedanjega položaja pelje v zmedo in morda še mnogo prej, kakor se misli. Zatem je Mendes France omenil glavne točke ustavne reforme, ki jo predlaga v svoji knjigi, ki je bila nedavno objavljena: 1. Uvsd-da »vlade legislature«. 2. Razširitev odgovornosti gospodarskega sveta. 3. Stroga povezanost med gospodarsko in politično dejavnostjo države. 4. Demokratizacija gospodarskega načrtovanja. 5. »Regionalizacija« gospodarske politike o. Ustanovitev centrov za industrializacijo na gospodarsko o-grožemh področij. Veliko pozornost so Izzvale tudi izjave predsednika senata More nervilla o »številnih nerednostih« v zvezi z reft" enriumom, kar bo proti suverenosti kubanske republike.« LONDON, 26. — Skupina 24 laburističnih poslancev je poslala brzojavke Kennedyju in Hruščovu s pozivom, naj sprejmeta ponudbo tajni a OZN U Tanta za istočasno ukinitev ameriSke bloiade okoli Kube in ukinitev pošiljanja orožja na Kubo. NEW YORK, 26. — V bližini sedeža OZN ’e veli' a množica ženK, ki pripadajo gibanju za mir, orpa-niz^ala danes protestni sprevod. V središču New Yorka pa so številni demonstranti trosili protestne letake nroti blo adi Kube. Protestne demonstracije so bila tudi v drugih ameriških mestih. V San Franciscu so demonstranti poslali protestno brzojaško Ken-nedviu. BUENOS AIRES, 26. — Neznanci so odvrgli bombe proti stam>-vanju nekega ameriškega diplomata in proti uradom nekaterih podjetij, ki izdelujejo ali prodajajo ameriško blago. Ni bilo žrtev. SANTIAGO (Čile), 26. —Sinoči je v bližini privatnega stanovanja čilskega predsednika Alessandrija eksplodirala bomba. Ni bilo žrtev. Našli so tudi neeksplodirano bombo. Policija je mnenja, da so atentati v zvezi z demonstracijami proti blokadi Kube KOPENHAGEN, 26. — Sinoči so bile nove protestne demonstracije proti blokadi Kube pred ameriškim poslaništvom. Prišlo je do spopadov med demonstranti in policijo. DANES vanja stanovanjskega vprašanja, m®dnarodnega življenja ter gospo-lon sprožil pied ustavnim svetom. Se včeraj je kazalo, da se je položaj zaradi ameriške blokade nekoliko zboljšal, ker je bilo sklenjeno, da bo U Tant začeLs trojnimi pogajanji. Toda sinoči je nenadoma prišla vest Iz New Torka, da krožijo v OZN govorice o bližnjem napadu ZDA na Kubo, in sicer že danes. Britanski delegat Dean je naglo obiskal ameriškega delegata Stevensona, in v angleških krogih so izjavili, da je položaj kritičen. Kaj se je včeraj pred tem pravzaprav zgodile? U fant se je dvakrat sestal a Zorinom in enkrat s Stevensoncm. ki so ga nenadoma že zjutraj poklicali v Wa-shington na razgovor s Kennedy-jem. Zaradi tega se je moral U Tant razgovarjati z obema podpredsednikoma ameriške delegacije. Vsi ti razgovori so bili šele pripravljalni, kajti agencija TASS je sporočila, da je U Tant brzojavil Hruščovu «da upa, da bo začel v soboto svoje razgovore s predstavniki ZDA, Kube in SZ». Nadvse značilno pa je pri tem zadržanje predstavnikov ZDA: 1. Predstavnik ZDA je včeraj izjavil, da je sedaj izključena možnost razgovorov s predstavniki Kube, tako da so se za sedaj dogovorili, da bo U Tant vodil ločene pripravljalne in šele nato skupne razgovore pri isti mizi. 2. Predstavnik vlade ZDA je zagrozil z nadaljnjo akcijo in trdil, da se nadaljuje graditev oporišč za raketne izstrelke za srednjo razdaljo na Kubi. 3. Ameriške ladje nadaljujejo z ustavljanjem tujih ladij: ustavile so namreč neko libanonsko ladjo in jo zadržale 12 ur; ustavile so tudi neko sovjetsko ladjo, katere pa niso preiskale, tako da je že prispela v Havano. Pri tem je značilno poročanje londonskega «Timesa», da nekateri angleški vojaški izvedenci nikakor niso prepričani, da ameriške fotografije dokazujejo navzočnost strateških raketnih izstrelkov na Kubi, in pripominjajo, da so protiraketni izstrelki obrambni, bombna sovjetska letala pa da so že zastarela. Po drugi strani so v VVashing-tonu nekateri opazovalci mnenja, da je prišlo do nesoglasja med Kenncdyjem in njegovimi glavnimi svetovalci in da so zaradi tega poklicali tako nenadno Stevensona iz New Torka v AVashinz-ton. Glede zadržanja vlade ZSSR pa je moč iz včerajšnjih poročil u-gotoviti: 1. Vlada SZ je sinoči vnovič sporočila U Tantu, da je pripravljena držati svoje ladje iz-ven področja blokade. 2. Vlada SZ je vrnila ameriškemu poslaniku tretjo noto, v kateri se prišteva med ofenzivni vojaški material tudi trdo gorivo za izstrelke. 3. Londonski tisk poroča, da je 14 trgovskih ladij, namenjenih na Kubo in ki so prihajale iz GcU. nje, spremenilo smer. Tudi iz Indije so prišle včeraj slabe novice. Zaradi novih kitajskih napadov je indijska vlada razglasila na vsem indijskem o-zemiju izredno stanje in ustanovila posebno koordinacijsko komisijo za obiambo pod predsedstvom Nehruja. V Franciji pa, kjer bo Jutri referendum, so štiri glavne opozicijske stranke objavile včeraj skupen akcijski program kot podlago za sestavo nove večine v primeru, da bi bil izid referenduma za de Gauila negativen. In še ena vest: nad otokom Johnston na Tihem oceanu so ZDA napravile včeraj nov ski poizkus z razstrelitvijo ske bombe v višini od 32’ do 18 km. M jedr- jedr- Zakaj bodo koroški Slovenci IS. XI. glasovali za socialiste V našem listu smo se že ustavili ob avstrijskih driavnozbor-skih volitvah v Avstriji, ki bodo v novembru. Objavili smo sklep Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v katerem je med dru-gim rete no, da #bodo koroški Slovenci pri volitvah 18, novembra glasovali za listo 2 — Socialistično stranko Avstrije in sploh skrbeli za krepitev naprednih sil v vladi in parlamentu«. «Sicer so v teh dneh in tednih,« pije celovški Slovenski vestnik, «tudi naše vasi naravnost preplavljene od najrazličnejše volilne propagande posameznih strank, ki se potegujejo za glasove pri volitvah 18. novembra, kljub temu pa smatramo za svojo dolžnost, da tudi s svoje strani predstavimo bralcem programe in ljudi, ki se trudijo, da bi dosegli naše zaupanje.» List v isti številki primerja programa obeh vladnih strank, kolikor se nanašata na kmečka vprašanja, na uvodnem mestu pa govori o splošnem volilnem programu odnosno proglasu SPOe (Socialistične stranke Avstrije), v katerem je med drugim rečeno (navajamo po Slovenskem vestniku); Socialisti se brez pridržka priznavajo k neodvisnosti republike Avstrije in k svobodi njenih dr-žavljanov ter stojijo v nespremenljivi zvestobi k republiki in demokraciji. Socialisti hočejo v Avstriji uresničiti socialno skupnost svobodnih ljudi, katera z duhovnimi, gospo- darskimi im socialnimi storitvami nudi mladini zaupanje v uspešno življenjsko pot, materam srečo njihovih otrok in starim ljudem brezskrben življenjski večer. Ne predpravice premoženja ali rojstva, niti pripadnost k privilegiranim skupinam naj bi odločale o položaju človeka v skupnosti, marveč edinole nadarjenost in dejavnost. Socialisti se priznavajo k trajni nevtralnosti in k izpolnjevanju prevzetih obveznosti nasproti drugim državam in nasproti v naši skupni domovini živečim manjšinam. Socialisti so za politiko mirnega sporazumevanja med državami, za splošno razorožitev in za prijateljske odnose do vseh narodov, pozdravljajo prostovoljno gospodarsko združevanje evropskih dežel in se zavzemajo za sodelovanje pri evropski integraciji, v kolikor je to v soglasju z nevtral-nostjo Avstrije. Socialisti obsojajo sleherno zatiranje in izkoriščanje človeka po človeku in naroda po narodu. Socialisti zahtevajo varstvo demokracije in enakopravnosti vseh državljanov. Pripravljeni so. da skupno z vsemi drugimi demokrati branijo neodvisnost in nevtralnost Avstrije. Svobodni vezi na podedovane predpravice ali posest, svobodni vseh predsodkov napram ljudem in narodom, prežeti z,ideali svobode in miru, socialne pravičnosti iliiiiil,ii»i„iiiiii,llliii,llillllli,iiiill,iii,iilii,iliil,,lllill,iiii,„ill,niiiii,...... ZAR IN JEMEN Čeprav je ZAR skoraj takoj po strmoglavljenju federalne monarhije v Jemenu in razglasitvi Jemenske arabske republike objavila, da povsem podpira mladi republikanski režim v Jemenu, mnogi vendarle niso pričakovali, da bo tako kmalu prišlo do vzajemnih obiskov in — kot mislijo mnogi — tudi do proučevanja, kakšne so možnosti za obnovitev federalne unije med obema državama na «no-vih, zdravih osnovah«. Glede tega je bilo nekaj namigov. Predsednik revolucionarnega sveta Je-mena in jemenske vlade general ,E1 Salal in podpredsednik Baj-dani sta uradno izrazila željo po iobnovitvi federacije z ZAR, general Salal pa je celo izjavil, da je Jemen pripravljen proučiti vse korake, ki bi jih v tej smeri ZAR storila ali predlagala. Ze teden dni po teh izjavah sta v Sano odpotovala dva člana predsedniškega sveta ZAR Anvar el Sadat in Kamal Rifat, ki sta v okviru sveta zadolžena za arabske probleme in mednarodne odnose. Njuni razgovori z jemenskimi voditelji so zajeli celo vrsto vprašanj o mednarodnem sodelovanju, pomoči itd. Čeravno niso uradno ničesar objavili, vendarle upravičeno sodijo, da so obravnavali tudi oblike bodočega najtesnejšega sodelovanja med Jemenom in ZAR. Prvo obliko federalne unije med ZAR in prejšnjo kraljevino Jemen so vzpostavili leta 1958, neposredno potem, ko sta se združili Sirija in Egipt in ko so ustanovili ZAR. To se je zgodilo takrat, ko je princ Badr, tedaj še prestolonaslednik in jemenski premier, objavil progrsm naprednih reform v Jemenu, ki pa so ostale le mrtva beseda na papirju in so jih pokopali dokaj prej, kot pa so porušili njegov dvorec v Sani/ Takrat proklamirana federalna unija, znana z imenom »Združene arabske države« je dobila svoj vrhovni svet, ki so mu zaupali določitev skupne zunanje politike in koordinacijo obrambne politike. Toda Združene a-rabske države so ostale le deklarativna oblika, ki je služila tedanjemu fevdalnemu jemenskemu režimu kot orodje za omejevanje svobode v državi in kot zaščitni znak za lažji manever na mednarodnem poprišču. Ta položaj je trajal do začetka letošnjega leta, ko je Kairo po številnih grenkih Izkušnjah preciziral svojo arabsko politiko in odpovedal unijo z Jemenom. V Kairu menijo, da sta strmoglavljenje federalne monarhije in vzpostavitev republikanskega re- ga stališča izvira dejstvo, da vidi Kairo v jemenskih spremembah zelo resen in pomemben preokret v političnem razvoju ne le na arabskem Jugu, temveč tudi na celotnem področju arabskega sveta. Nekateri politični opazovalci so, zlasti v začetku, označili spremembe v Jemenu predvsem kot »veliko ohrabri-tcv arabski politiki ZAR«. Globokim reperkusijam, ki Jih te spremembe lahko povzroče v celotnem arabskem svetu, pa so pripisovali drugoten pomen. V Kairu prav tako poudarjajo, da so jemenski dogodki nedvomno opogumili vsa napredna gibanja v arabskem političnem razvoju, vendar se lotevajo jemenskih dogodkov iz drugega zornega kota. Po kairski oceni so namreč spremembe v Jemenu ohrabritev za nekatere, na drugi strani pa so vsaj toliko, če ne dvakrat bolj prestrašila druge, oziroma zadale hud udarec arabski reakciji in njenim načrtom, ki jih izražajo nedavni pakti med kraljem Saudom in Huseinom, poskusom namreč, da bi pritegnili v ta pakt tudi Sirijo, da bi ustvarili tako imenovano »islamsko federacijo*. V luči takšnega ocenjevanja jemenskih dogodkov se je spremenilo tudi stališče ZAR. Kairo je prvi priznal novi jemenski režim m mu obljubil pomoč ter podporo. Takoj nato je sledila uradna izjava, da čuti ZAR dolžnost spoštovati določbe sporazuma v Džedi, ki zavezujejo vsako državo podpisnico (Jemen, Saudska Arabija in ZAR), da z vsemi močmi priskoči na pomoč drugi državi podpisnici v primeru kakršnekoli agresije nanjo. Hkrati s to izjavo o podpori so dejansko začeli pošiljati pomoč novemu republikanskemu režimu. Iz Kaira so v Jemen že odpotovale ali pa še bodo skupine strokovnjakov, zdravnikov in drugega medicinskega osebja. Prva ladja z zdravili m sanitetnim materialom Je pristala v pristanišču Hodeide že pred dvema tednoma. Vsa ministrstva so dobila nalog, da morajo v najkrajšem času v okviru svojih resorjev izdelati načrte za nujno pomoč republikanskemu jemenskemu režimu. Povsem razumljivo je, da Kairo ni pozabil niti na obveznost, da v vsakem trenutku, če bo to potrebno, nudi mladi jemenski republiki tudi vojaško pomoč. Medtem pa Arabska liga molči, Ce se je po zasedanju v Stori Liga aktivno prizadevala, da bi se izvlekla iz krize, je videti zdaj, da so notranja nasprotja med posameznimi nje- im napredka, so socialisti od leta 1945 dalje odločilno sodelovali pri izgradnji države — ne za svojo lasitno stranko, marveč za vse avstrijsko ljudstvo. V sodelovanju z drugače mislečimi sodeželani, ki je bilo uspešno kljub političnim nasprotjem, so prispevali 'k temu, da je bila na ruševinah zgrajena svobodna in življenjsko sposobna država, na katero so ponosni vsi Avstrijci. Tisti vplivni krogi, ki so Avstrijo že enkrat privedli v prepad, zahtevajo zdaj samovladanje brez socialistov v vladi in proti socialistom v parlamentu. Socialistična stranka, zaskrbljena za varstvo bodočnosti Avstrije v negotovem svetu, poziva vse Avstrijke in Avstrijce k sodelovanju, da bo zagotovljeno uspešno, vendar ogroženo sodelovanje. Na podlagi svojega volilnega programa, kjer je uvodoma poudarjeno, da se socialisti priznavajo k enakosti vseh državljanov pred zakoni in k enakopravnosti vseh pred uradi, se SPOe v konkretnih vprašanjih med drugim zavzema: za stabilnost valute, ki je najvažnejši pogoj za vsako utrjeno gospodarstvo in ki temelji na izravnanem državnem proračunu, na ustaljenosti razmerja med cenami in plačami, na izdatkih, ki ne smejo presegati porastka narodnega dohodka, in na aktivni plačilni bilanci; za polno zaposlitev v vseh predelih republike in za ustvaritev novih stalnih delovnih mest v zaostalih predelih, za nadaljnje zvišanje življenjske ravni z nadaljnjim večanjem narodnega dohodka, za ohranitev kupne moči plač in penzij s pomočjo uradnih ukrepov proti neupravičenemu navijanju cen; za širokosrčno podporo pri stanovanjskih gradnjah s tem, da se poleg že obstoječih skladov za gradnjo stanovanj vsako leto dodelita v ta namen dva odstotka državnih dohodkov, z državnimi sredstvi ali s podporo države zgrajena stanovanja je treba dodeliti na podlagi potreb in gospodarske zmogljivosti interesentov, izogniti pa se je treba tudi temu, da bi stanovanja ostala prazna; za socialno pomoč na pravem mestu s pomočjo socialnega zakona o oskrbi, ki bo zagotovil enako oskrbo vseh. ki so potrebni pomoči. Ob koncu je v proglasu rečeno, da pomeni program SPOe kažipot v boljšo in srečnejšo bodočnost. Zato hočejo socialisti v parlamentu postati močnejši, tako močni, da v Avstriji nikdar več ne bo moglo priti do samovladanja tistih krogov, ki so Avstrijo že enkrat privedli v prepad. Indijski vojaki na izvidniškem pohodu vzdolž vzhodne meje s Kitajsko Foichi je sprejel rTi • • • 1 roisiia RIM, 26. — Minister za turizem in prireditve Foichi je dopoldne sprejel koordinacijskega tajnika italijanske zveze gledaliških delavcev dr. Osvalda Troisija, s katerim se je zadržal v prijaznem razgovoru o vprašanju opernih gledališč, posebej pa še o delavskih zahtevah. Minister Foichi je tudi v zvezi s svojimi včerajšnjimi izjavami v senatu zagotovil, da se vlada živo zanima za ta vprašanja in da bo on sam kmalu stopil v neposreden stik s predstavniki delavcev tega sektorja. NOVARA, 26. — Na cesti Nova-ra-Biandrate je ponoči neki avtomobilist povozil in ubil dve osebi, ki sta hodili ob robu ceste. 2 rt vi sta dva delavca. Avtomobilist je s svojim avtomobilom pobegnil. ..................................................................................iiiiiliiiiiiiliiiiiiMliiiiiiiiiii.......iiiiiiiiiiiihihuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....•■■■■n DOBRA VEST IZ TURINA 30 oseb rešenih pred slepoto s presaditvijo konjske roženice Poskuse je v bolnišnici«Marca Vittoria* opravil primarij prof. Giani TURIN, 26. — Danes zvečer so objavili rezultate cele vrste pose- gov optične kirurgije, ki jih je opravil prof. Piero Giani, prima- rij bolnišnice »Marca Vittoria. iz Turina in ki so bili dolgo Časa v tajnosti. Kirurg je odvrnil skoraj gotovo slepoto od 30 oseb, ki so imele na roženici neko bolezen, ki je doslej veljala za neozdravljivo. Dr. Giani je dosegel uspeh s tem, da je na roženico bolnih vsadil roženico konj, ki so poginili le nekaj ur prej. To je prvi primer, da se je v optični kirurgiji poskusila take vrste operacija. V vseh primerih, kjer je Giani operiral, je bil izid pozitiven: razni bolniki, ki so bili na tem, da vid izgube, so si ga v nekaj mesecih izboljšali ter dosegli maksimume 8-9 desetin. Poskusi dr. Gianija zaključujejo dolgo vrsto študijev, pri katerih se je izvajala presaditev človeške rcženice. Ti posegi pa imajo nekatere neugodnosti, ker se presajena roženica čez nekaj časa orosi. Potem so se delali poskusi s presaditvijo osušene ali zmrzle živalske roženice; poskuse je vodil sam dr. Giani ter njegov kolega prof. Payru iz Pariza, ki je sedaj v Bostonu. Konja so izbrali za »darovalca, roženice zato, ker je konj, tako kot pes, imun za omenjeno očesno bolezen. Presaditev se opravi s ploščicami debeline 3-4 desetink milimetra. DOMODOSSOLA, 26. — Danes se je v Domodossoli pojavil še e je (Ob podelitvi Nobelove nagrade za književnotl} Uoj SJ John Ernst Steinbeck, ki mu je bila v četrtek prisojena letošnja Nobelova nagrada za književnost, izhaja po očetovi strani iz nemškega rodu; priimek se je prvotno glasil Grosstein-beck. Po materini strani pa je v njem irska kri. Tej evropski mešanici pa se pridružuje ameriški element, ker je njegova stara mati po očetovi strani pripadala stari ameriški družini, ki se je že v 17. stoletju naselila v Massachusettsu. Steinbeck se je rodil 27. februarja 1902 v majhnem kalifornijskem mestu Salinas. Oče je bil tam uradnik, mati Olive Hamilton pa učiteljica. Mladi J. E. Steinbeck je hodil v šolo brez posebnega navdušenja in bolj kot šola mu je ugajalo življenje na konjih na ,ranchih’. Kljub temu pa je le diplomiral na neki višji šoli l. 1918. Naslednje leto se je vpisal na univerzo v Stanfordu kot av-ditor, to se pravi, da izpiti zanj niso bili obvezni. Tu je prebil štiri leta in zanimal se je zlasti za naravoslovje in predvsem za morsko biologijo. Bilo je l. 1925, ko je nenadoma prekinil študije in se odločil za življenje literata. Poln upanja se je vkrcal na neko trgovsko ladjo in se skozi Panamski prekop peljal v Neto York. Toda to veliko mesto mu je nudilo le razočaranja. Postal je kronist nekega velikega lista v New Yorku, toda kmalu so ga odpustili, ker je kazal preveč neodvisnega duha. Da je lahko živel, se je lotil raznih del. V zimskih mesecih si je našel službo paznika na nekem posestvu v Sierri Nevadi ob obrežju jezera Tahoe. Tukaj je dolge zimske mesece samotnega življenja izkoristil s tem, da je napisal leta 1929 svojo prvo knjigo -Rdeča svetnica«, ki so mu jo navdihnili spomini iz Paname. Gre za biografski roman sira Henrgja Morgana, angleškega pustolovca iz 16. stoletja, ki se je odpravil osvajat Panamo, ki se je tedaj imenovala «Zlata čaša,. Našel je založnika, ki je rokopis sprejel in knjigo izdal. To je bil četrti Steinbeckov rokopis, toda za prve tri ni bilo založnika. Ko je zapustil mesto paznika, je odšel v neko ribogojnico za postrvi in pozneje na razna kmečka posestva. Leta 1930 se je oženil s Carol Henning, s katero se je naselil v majhnem pristanišču Monterep. Imela sta čoln in večino svojega časa sta porabila za ribolov, da bi si tako povečala svoje zelo skromne dohodke. Pozneje, preden sta se ločila, sta se preselila v bližino San Francisca v Los Gatos. Leta 1932. še v Monte-revu, je Steinbeck napisal »Pašni ke na nebu,, zbirko novel o življenju majhne kmečke skupnosti. Delo je naslovil po imenu (Prerija na nebu) neke dolin« v bližini mesta Salinas. Leta 1933 je bil objavljen njegov drugi roman «Neznanemu bonu,, v katerem je protagonist neki kalifornijski kmet, ki je priklenjen na zemljo s kar mističnim čaščenjem. Kliub svoji literarni kakovosti Predstavljajo prve tri Steinbeckove knjige finančno popoln neuspeh.- prodanih ni bilo vsega skupaj niti 3000 izvodov, vendar pa ni bil več daleč trenutek zmagoslavnega uspeha. Praktično je bil Steinbeck vse doslej neznan, a postal je na mah slaven leta 1935, ko je objavil V kratkem se bo v kinematografih pojavil film »Motorizirani«, ki ga je zrežiral Camillo Mastrocinque. Alberto Bonucci (na sliki s tablico ) je edini, ki noče ničesar slišati o motorizaciji — potem Je pa izžreban za avtomobil z rimsko evidenčno tablico in številko 1.000.000. Vendar ga tudi to ne omaja. Z njim igrajo Nino Manfredi, Ugo Tognazzi, Franca Valeri, VValter Chlari, Franchi in Ingrassia i. dr. Ravnico Tortille» (v sloVe* ter ni -Polentarska polica,)- * ;i 2 Zt ga je zelo hitro dosegla 1,1 'čin, fcj izdaj in neka filmska Mižanj iz Hollywooda si je takoj 11 'redno j tovila pravico za filmsko I l'ha delava. Steinbecka je ne«1 Organj slava kar oplašila in urM' tupno ^ se je v Mehiko. _ > Poleg Od burleskne epopeje >e< l »paisanov• v Monterepu je & nil FPlSOVg ■ >St i,d‘istvc tr "a P* črt rr«č i °> da ril*'1 1 fr* vsako leto najboljšemu U nijskemu romanu. Se ® , *a*). * i speh pa ga je čakal nas leto (1937), ko je izšla '£T*1a sv .Ljudje in miši,,, v kflt vedno opisuje življenje potfstj - .|0 Poj hov in kalifornijskih k** , tem Delo je doseglo vetih USPen di v gledališki predjv*'! 1938 je Steinbeck objavi ,0. no študijo »Their bi00 strong, in »Dolgo dolin0’’ go novel, ki so še vein° stavljene v njegovo rojsl" želo. Leta 1939 so ga izvolili 2 Cortez, je pisatelj leta t&j javil knjigo »Luna je zgodbo o norveškem odpflf# vstopu ZDA v vojno in ff-* ložnostnem delu -Bomhs AifM 'lama. "dar j a "avi j a Onim 'Kih m ..........................i ioi je Steinbeck postal poseb0' jj®Štev, pisnik lista »Vetu York *®fci Tribune» za Evropo; pod" bil v Anglijo, neto pa vernoa/riško fronto ter lijo. Ko se je vrnil v Amen kt a ice 5i> 'hi r«t'na od leta 1944 vse do 1961 0 Itj,* še mnogo raznih del. i V slovenščini je izšlo v1 , j Prt0 vodov Steinbeckovih dei'^ !j0Vsa dovi jeze,. »Ljudje in ^ tij^n *Polentarska polica, (Tj 'tij v Fiat), «Negotova bitka,, Si, k? (Enst n f Ed’j vVeh no od raia, -Biser,. V podlistku P® eji slovenščini izšel roman " in četrtek». « if,a. v. Ko je ameriški pisatelj ^i ne Caldtvell, ki se sedaj ie^ 'e na Poljskem, izvedel za C h ^ Ss tev Nobelove nagrade ^ becku, je izjavil, da si je ^ °'jni’Ce beck pač zaslužil to Pr‘l . *a ] > s« in sicer že davno. Tudi v Parizu so z zi stvom sprejeli vest, da je j, ‘1 jt*J1 beck postal Nobelov nagr. j '> Med osebnostmi, ki so ' j žta akademija — da ohrani .1 ir ti nagrade Nobel v bolj s‘^t 1 Sove in obsežnem svetu svoje oklevanje ter pod® ^ grado npr. kakemu Jap°° trjuje list bil čilski ;,S" "Sv Ui f*hj, or«"H *> n. ~ p- lit' »d0Br? ».v rabcu ali Afričanu. Kon bolj vreden kandidat. libra i Tumorski dnevnik — 3 27. oktobra 1962 ZAHODNA NEMČIJA IN KUBA ptrah pred vojno Občutek olajšanja ob pobudi 40 nevezanih držav - Obleganje trgovin z živili ■ Ni več navdušenja za militaristične avanture občutek oprez- 2dn-napetem in dramatičnem t0D SJU’ ki je zavladalo z na-od_m kubanske krize, je v za-D»>'?PemSk* javnosti moč zdaj ?a2lt> določen '*a »lajšanja. 0m ZVez* s kubanskim prime-iinnfll *k„ le zabodnonemška vlada že mWI spočetka docela hladno-or„°,zavzela svoje stališče pod-* i K li brezrezervne solidarno- ®Y' g! Z^A. Njena izjava in pa fl j«i c,.; kako je javnost obveščala Ini i> :rerfZaniU »kritičnega časa«, sla ne0 mea prebivalstvom, ujavnega obveščanja so, i .L,0 z vladno izjavo — kjer ,je s(i * «vf8 druge8a bilo rečeno, da j je S* {e . m: ko se sprejemajo do-k JJ| tsnj nujni. ukrepi, pričakuje od iNeOot »lov pret,lvalstva razumno so-•ipovii tdUsanje>> — ustvarili takšno poni*'1 io * Jej. v katerem so ljudje sa-ned te i„j akal‘> ali se bodo sovjet-knjigo k|J ,Co»n«1 adje »podredile ameriškim oziroma, ali bo, na-odelj^stn, sre^anje obeh naj večjih D n‘b sil na Karibskem mor-laderf1611^0 oboz°žon spopad. Site ,i.rugin možnosti izhoda iz situacije, pa javnost ni bili veznanjena. Združeni narodi enjllradnih izjavah sploh niso n„j ’• V takšnem vzdušju, i! * vzdušju pričakovanja j^tske kapitulacije ali spoli tei’ sta zahodnonemški radio fckor?vlzlja zabeležila naravnost Pedal n° štev'lo poslušalcev in da obstaja poleg re-ik8 ?a osnovi «ali — ali« še lii,re.ruga, razumnejša rešitev, v°, d na osnovi pogajanj. Dej-eva] a.4ta obe velesili zdaj za-’at» \ lntervencijo Varnostnega 'la n lud' v nek' meri vpli-i fcolH rje. !. zahodnonemške komen-ve(ji 'e*) ^radno bonska vlada, v nasld i8cije oajnovejšim razvojem sila k”! £®la ’ doslej sicer še ni za-fcflteh j«vils °lega stališča, pač pa je „ pol1 >stj ’ da je stanje pripravlje-' h*1' S pustilo. uspe\ k „ ,v 2yezi so se znova za-tvi- 1 »ki« Po^vijati tudi ugibanja, it *°c bl zdaj utegnile biti po. ,lood kubanske krize glede ha k ; nsko vprašanje. Spet je opa-„drto , ?eko, bojazen, da bi se ti ,jStnP 'atiPinŽ8vP za4eli skupno re-, tak° Postali pred- li aajtoa barant"68* trg°vanja, ozi-o/ Cambararnta"la mod obema ve-. In, čeprav se venomer ieze>-»navijal ZauPanje v ZDA ter ■ČM Kričal? “hveznosti, ki so jih ? •ten idi, •ajo etnli11' •o.ni‘l pa!« temu zakoreni- navzlic mnenje, da bi položaj na ""'»u Karibskem morju vendarle utegnil neposredno vplivati tudi na razvoj položaja v Berlinu. V zadnjih dveh dneh so v Zahodni Nemčiji spravili v pogon domala ves propagandni stroj, kateri je prav na klasičen način pokazal, kako je tudi brez ustreznih dokazov ter politične pre-tehtanosti in samo s pomočjo že starega recepta brezobzirnega na-1 padanja nasprotne strani moč vplivati na javno mnenje. Gre za metodo, ki je bila nekako prirojena domala vsem nemškim režimom, kar jih poznamo iz zgodovine. Metoda, ki se je vsakokrat pokazala za napačno, škodljivo in, kot nam je znano iz polpretekle dobe, tudi tragično za samo nemško ljudstvo. Cez noč se je namreč pojavila cela vrsta člankov in reportaž, katerih očiten namen je bil, da se opraviči ter »argumentira« pravilnost ameriških ukrepov, ki da so izključno naperjeni proti »komunističnemu napadu«. In spet se je pokazalo, da zahodno-nemški vladi nekako prija vsako zaostrovanje mednarodnih odnosov, naj do njih pride kjerkoli in kakorkoli, ker prav vse prispeva k razvijanju političnih koncepcij hladne vojne in blokovskih tolmačenj mednarodnega položaja samega. To so, seveda, stališča zahodnonemške vlade, ki pa — če upoštevamo vznemirjenost javnega razpoloženja v bonski republiki, ko se je zdelo, da bo zaradi Kube prišlo do spopada — niso hkrati tudi stališča za-hodnonemškega prebivalstva, vsaj ne njegove večine. To je, namreč, vendarle potegnilo določene zaključke glede na preteklost, ko so nemške ljudi podobna stališča že pripeljala samo v nesrečo. Sicer pa so zahodni Nemci ne samo ponosni, marveč tudi močno navezani na doseženi standard. Toda sleherna resnejša vojaška avantura bi jim ga gotovo uničila. Tega se danes dobro zavedajo. Tudi zaradi tega so se potemtakem bržkone olajšano oddahnili, ko do neposrednega spopada v zvezi s Kubo vendarle ni prišlo in ko so izvedeli za pobudo 40 nevezanih držav, da bi se spor reševal v okviru Organizacije združenih narodov. Zanimivo je obenem omeniti, da je prebivalstvo zahodnonem-ških mest, brž ko se je nevarnost vojaškega spopada pokazala, začelo malone oblegati najrazličnejše trgovine z živili, v strahu, da bi ta zmanjkala. Torej, tipičen primer panike, ki v najmanjši meri ne priča, da bi se ljudje v Zahodni Nemčiji kaj posebno navduševali nad morebitnimi militarističnimi eksperimenti. Pa tudi glede možnosti, ki so jo nekateri postavljali, da bi namreč ameriška blokada Kube utegnila- imeti za posledico vzhodno zaporo zahodno beri inskih pristopov, se je javno mnenje v bonski republiki pomirilo. V takšno možnost verujejo samo še nekateri paničarji. mmmBsmmm. ,<-3 Po revoluciji posveča kubanska oblast veliko pozornost mladini. p0. sebno velja to za šolstvo in izobrazbo nasploh. Trdijo, da se za to posebno zavzema sam Rdel Castro, ki ima zelo rad otroke, otroci pa njega. Na sliki vidimo predsednika vlade Kube z mlado pionirko Iz umetnostnih galerij Pet naj mlajših v prostorih PD Škamperle V tekočem, tednu si lahko ogledamo dve razstavi naših domačih slikarjev: v Gregorčičevi dvorani razstavlja Robert Hla-vaty, v oni prosvetnega društva «Skamperle* pri Ivanu pa skupina šestih mladih. Pravilneje povedano, tvorijo na poslednji večino Goričani. So to Demetrij Cej, Jože Cej, Vladimir Klanjšček in res še mladi sin Rudolfa Sakside, ki pravkar razstavlja v Kopru. Ker je tudi Faganel goriškega porekla, zastopa tam Tržačane, torej, le Palčič. Zato pa. ta kakovostno precej več zaleže, čeprav je prisoten samo s štirimi listi v črnobelem Trije odtisi odrazov iz ribiškega okolja so kot taki zanj takoj spoznavni, nasprotno, pa osnutek za ovitek sporedov Squarzinije-vega gledališča vsebuje mnoge kali novega dojemanja črnobele umetnosti. Od ostalih dorašča Palčiča predvsem Demetrij Cej, že po tem, da razstavlja največ velikih slik, v katerih kaže novo napredovanje v abstraktno stran, hkrati pa obnavlja starejše prekoekspresionistične zasnove vojnih, navdihov. Mnogim pa bo gotovo najrazumljivejša slika tržiških ladjedelnic, ki je bila pohvalno omenjena na zadnji ex tempore tekmi tega poletja. Vmesni položaj zavzema pa ono olje, s katerim si je priboril nagrado v Marianu. Po resnosti slikarskega dela in močni razstavni dejavnosti, se Demetrij Cej že vključuje v zna-čilnejše goriške likovnike. Za pokrajinsko tolmačenje je zelo nadarjen Robert Faganel. On sicer ljubi močne, sončne barve, ki so nevarne za začetnike. Vendar pa Faganel njih jarkost ume pravilno uskladiti. Tu razstavlja liste izdelane z oljnatimi pasteli, katerih poteze mehča s podgrevanjem papirja. Sedemnajstletni Saksidov sin očitno ne sledi očetovim zgledom. Učitelj mu je Černigoj, ki ga posnema zelo spretno v m no-gosnovno izvršenih delih. Bucike in mrežice, vdelane v vzbo-klinasto podlago, dopolnjuje z rahlim nabrizgom barv in povsod doseže prijetno dekorativ-nost. Soroden a manj podoben mu je mladi Vladimir Klanjšček. Seveda ne moremo v obeh primerih še govoriti o resnični sli- karski nadarjenosti, dokler ne vidimo tudi taka dela, ki zahtevajo strožje poznavanje ustvarjalnih postopkov. Vendar pa leži v njih mladosti jamstvo bodočega napredka. Ako bi bila na tej skupni razstavi prisotna še osemnajstletni Zuljan, ki se je nedavno odlikoval na konkonelski ex tempore tekmi, ter še Andrej Košič iz Gorice, potem bi se nam tudi nudil popoln pregled nad slikarsko ustvarjalnostjo nastopajočega novega rodu naših slikarjev v zamejstvu, med katerimi občutno pogrešamo srednjo generacijo, ki so jo nam nemile kulturne razmere pod fašizmom zatrle v kali. S to razstavo pa dobiva sve-toivanski okraj našega mesta tudi še posebno prvenstvo po številu sličnih kulturnih nastopov. Po prvih dveh Bambičevih razstavah in nato po oni Palči-čevi, je namreč sedanja že četrta, in nadejamo se videti kmalu še peto, ako se bo v tem okraju tiho snujoča Tončka Kolaričeva končno le ojunačila pokazati svoja dela. M. B. """.""".......■"■"i"'."'"....i....................... .................................„„ POEZIJA 94 VERZOV, KI JE LAHKO SNOV ZA DRZNE KOMENTARJE Mladi sovjetski pesnik E. Jevtušenko o stalinovcih doma in v svetu «Kam vse vodi še telefonska žica iz mavzoleja ?» - «Danes negujejo vrtnice v upanju, da je njihova ostavka le začasna» MOSKVA, konec oktobra. — Redko se dogaja, da bi politični ljudje dajali pesnikom večji pomen. Se bolj redko se dogaja, da bi pesniško tkanje stihov služilo kot nekakšna preja za zunanjepolitične komentarje. Toda nikoli se ni uvodnik »Pravde« znašel na četrti strani, namesto na svojem tradicionalnem mestu na prvi strani. Toda zdi se, da se je nekaj od teh redkosti zgodilo pred dnevi po objavi pesmi »Nasledniki Stalina«, to je pesmi, ki jo je napisal mladi sovjetski pesnik Evgenij Jevtušenko, čigar popularnost neprestano narašča. Res je, tudi tega dne je bil uvodnik na svojem običajnem mestu in v njem je bilo govora o ljudskih univerzah, toda njegov pomen v bistvu pripada verzom Jevtušenka, ki so bili v listu postavljeni v skromno rubriko »Literarna stran«. Pojav treh pesmi, ki so bile objavljene v osrednjem glasilu sovjetske partije na dveh nepolnih ............................................. n.,,,.,.....,............................................................................ ZIVINOZDRA V NIK SVETUJE IN POJASNJUJE (orenčnice in gomoljnice kot krma Kako zeleno krmo siliramo in koliko v zimskih mesecih zaleže Uh .Ut e / IpnrO n P« neb P' Ntevo*nil-ien;iu živine moramo i- h1' '"lini!!1' tud' korenčnice in go-S!J< j ' Pr»v zaradi tega je pa- V 1 KG KRMILA JE metno, da kmetovalci poznajo krmno vrednost omenjenih hranil, k. no a tel'' vsal0b{ene tabele je razvidno, i krave tudi z repo. Pri tem 1 a M h ** O m ts n irinn L : 1 „ I _________l : : j „ ^ £ apnjena hranila vsebu- jiskoll?50 vode in prav malo V N > ln' bi živino krmili ’ iJ !' bi 2eP° a'i podobnimi hra-? V8»i,Zlv*na ne dobivala v repo Ji Nian! onih snovi, ki jih za Jjje jn 0 rast in razvoj potre-„ '‘n® »o zaradi prevelike kodi ., *4i , e v teh krmilih. Prav ,, ilm° na različne hek- “ijjt a,k'*mpi°rse’ potem je že bolje’ j. p„lr zamenjamo s peso, 'Vihfc.'1 A»'*'jfr zamenjamo » eir, ,'eglj { *•* pomislimo, da bomo da * Ni , !* uspeh, kot če bi jih Pf , E 1 D«!romPlriem- Eri krmlje- ? ( tpaH,p*so et’ „ »tpuo nam bo vsaj deloma ,naPorno kuhanje ali rauklfikno n,mpiria> kar za peso k poiri p)emenskim prašičem jm° P6S0 V SUr°’ P% Iv',su?ovP\ lahko poklaciamo iOb\\ uMo in* krompir, vendar se i Ro a nanj polagoma pri- rti t i, tud? /e banj privadi, ga jit1 i Pa u,,?0 30 kg na dan. Ka- 'a *°Vedo haaim° krompir bodlsi < tfK?1,« arsakts ». ,a e Vse z?bipir, odstranimo z m 0i>,?o3avii„ r°ntpirjeve klice, ki K‘*d. J0 na njem zlasti na zlasti pozimi krmijo naj ne pozabijo, da postaja mleko grenko in manj okusno, če kravi dajo. več kot 12 kg repe na dan. Kar velja za repo, velja tudi za kolerabo. Pesa je hranilo, ki dobro deluje na prebavila in nekateri pravijo, da je zdravilna, ker preprečuje vnetje črevesja in preganja črevesne gliste. Tudi korenje je odlično hranilo in Je posebno primerno za mlade rastoče živali, Velikega pomena za živinorejo je tudi silaka. Zato ne bo odveč, če spregovorimo tudi o tem kon-serviranju raznih krm. Znano je, da krma s susen:em izgubi mnogo hranilnih snovi. Pri spravljanju sena ali detelje kaj radi odpadajo razrn listi, v katerih so glavne hranilne snovi, t-ri spravljanju krme včasih ta izgubi tudi do 3o ali celo 40 in še več oast. nranilnih snovi. Da bi se temu izognili, so si nekateri strokovnjaki omislili silažo, t. j-spravljanje zelene krme v velike nalašč v ta namen zgrajene silose. Z uvedbo silaže imajo kmetovalci na razpolago svežo krmo tudi v zimskem času in živinorejci dobro vedo, da krave, krmljene z zeleno krmo, dajejo več mleka kot krave krmljene s senom ali deteljo. Poleg tega marsikatera jesenska košnja detelje, ki bi zaradi slabega včeme-na za "otovo segnila, nam bo, spravljena v silose, sluzila kot odlična krma čez zimo. Zelena koruza, ki jo okisamo v silosu, nam daje največjo maso, kakršne ne more dati nobena druga rastlina. Spravljeno v silose jo kmetje s pridom pokladajo zlasti kravam mlekaricam. Koruznica nam dalje ne le večjo maso, ampak zahteva hkrati mnogo manj dela kot pesa ali repa. Silirati koruznico pa ni težko, le glavnih navodil se je treba držati. Poleg tega mora biti tudi silos dobro in pravilno zgrajen. Krmo pa, s katero mislimo silos napolniti, moramo zrezati s slamoreznico in dobro stlar čiti, zlasti na robovih. Cim bo« lje silažo stlačimo, tem okusnei-ša bo. S tlačenjem smo namreč iztisnili iz nje poleg vode tudi škodljivi zrak. Ce smo vse pravilno naredili, bomo že čez 6 do 8 tednov imeli prvovrstno silažo sladkokislega duha in okusa, ki jo govedo požrešno je, čim se nanjo navadi. ‘ 2al je siliranje pri nas še vse premalo udomačeno in želeti je, da bi si kmetje, ki se želijo posvetiti živinoreji, v večjem obsegu, zgradili primerne silose. Pa tudi za prašiče lahko napravimo dobro silažo, največkiat tako, da v manjših jamah ali kar kadeh siliramo parjen krompir. Se bolje je, če na 2 do 4 dele parjenega krompirja dodamo en del surove in prav mlade zelene krme; črne detelje, lucerne ali česa podobnega. Ob koncu želimo živinorejce opozoriti, da naj žrtvujejo sredstva za gradnjo silosov, kajti stroške za gradnjo bodo imeli kmalu povrnjene, ker uvedba silaže na domačih posestvih pomeni, imeti v bodoče doma več in boljšo krmo. Imeti več in boljšo krmo pa daje kmetom ,m°ž-nost, da redijo več glav živine na manjši površini zemlje in z večjimi ugodnostmi, ki iz tega izhajajo. Dr. D. R. stolpcih, pa se ne zdi niti malo naključen. V prvi pesmi mladi Tadžig Mišakan govori o novem sovjetskem partijskem programu, v tretji pa se Moskovčan Jaroslav Smeljakov obrača navadnemu sovjetskemu človeku in ga spominja na to, da ga je »srepogledi voditelj, včerajšnji genij, molčeč in utrujen« v nekem govoru imenoval — vija-ček. Zgodba Smeljakovg o »navadnem vijačku«, o takšni predstavi človeka v Stalinovem gle. danju na stvari, se zaključuje z opominom, da navaden človek ni nikak vijaček, pač pa da odraža svojo dobo in »zanjo odgovarja«. ipi 1 'Wi Mladi sovjetski pesnik EVGENU JEVTUŠENKO Med tremi pesmimi je najdaljša in najbolj ostra ona, ki j® prišla izpod peresa Evgenija Jevtušenka. Sloves, ki ga uživa, da mora spregovoriti o vsakdanjih dogajanjih in problemih, daje Jevtuševkovim verzom posebno, specifično težo aktualnosti. jevtušenko začenja svojo pesem z opisom kako je bilo Stalinovo truplo odstranjeno iz Leninovega mavzoleja. Po njegovem pisanju je bilo krsto težko prenesti in se je tu in tam zatikalo. Toda Stalin je bil — piše Jevtušenko — tih, »grozno brezglasen«. In vtem ko je jezno stiskal balzamirane pesti, si je hotel zapomniti Vse one, ki so ga spravljali iz mavžoleja, da bi se nad njimi maščeval, če bi kdaj zbral toliko moči, da bi ponovno vstal iz groba Kajti on si je bil nekaj zamislil. Mladi pesnik hih obrača neposredno sovjetski vladi: «Podvojite, potrojite stražo pred to nagrobno ploščo, da bi Stalin ne vstal več in s Stalinom — preteklost«. Jevtušenko nadalje govori, da pod preteklostjo ne misli na Magni-togorsk in na zastavo, ki je bila zabodena na Reichstag v Berlinu, pač pa da misli na to, kako se je pozabljalo, kaj je za človeka dobro in na zapiranje nedolžnih. Za samega Stalina pravi, da je, zaverovan v veliki cilj, pozabil, da «sredstva morajo biti dostojna veličini cilja«, da je bil daljnoviden in da je poznal zakone borbe, da pa je tudi «veliko naslednikov pustil na zemlji«. Pesnik nato vzklika; «Meni se zdi, kot da je v grobu postavljen telefon: da Enveru Hodži sporoča svoje ukaze Stalin. Kod vse se še vleče žica iz tega groba? Ne, Stalin se še ni predal. On smatra smrt — popravljivo. Mi smo iz mavzoleja spravili njega. Toda kako iz Stalinovih naslednikov spraviti Stalina?!« Moč teh stihov v tako preprostem novinarskem prevodu se ne da dovolj občutiti, toda smisel je jasen. Jasen je tudi tedaj, ko pesnik opisuje naslednike Josipa Visarjonoviča Stalina. In on jih vodi tudi v svetu, v mednarodnem komunističnem gibanju (o Albaniji govori odkrito, toda analize o voditeljih KP Kitajske so prav tako precej jasne) in v sami — Sovjetski zvezi. Za ene pravi, da «v ostavki negujejo vrtnice, računajoč tajno da je ostavka začasna«. Za druge pravi, da »Stalina zmerjajo celo z govornega odra, sami pri sebi pa ponoči objokujejo stare čase«. Pesnik nadaljuje, da Stalinovi nasledniki danes ne umirajo zaman od srčne kapi. Njim, »nekdanjim stebrom«, ne ugaja doba, «v kateri so taborišča prazna, dvorane, v katerih ljudje poslušajo stihe, pa — prepolne«. Jevtušenko zaključuje svojo pesem s tem, da »nekateri trdijo«, da se je treba v zvezi s tem pomiriti in odgovarja: «Jaz da naj bi se pomiril, tega ne bom zmogel. Vse do tedaj, ko bo na zemlji Stalinovih naslednikov, vse do tedaj, se meni zdi, da je Stalin še vedno v mazvo-leju.» Stihi tega pesnika so v zadnjih desetih letih v Sovjetski zvezi naleteli na različne ocene. Toda iz ognjene kritike je izšel ovenčan z avreolo borca in slave. Nato so sledila potovanja v tujino in izvolitev v odbor Združenja književnikov. Poleg tega je njegove stihe o Stalinovih naslednikih objavila «Pravda», kar ima prav tako svoj določen pomen in smisel. Bolj kot kateri koli članek so bili te dni brani in ponovno prebirani njegovi verzi, teh 94 vrstic pesnika, čigar pesmi je «Komsomolskaja pravda« zadnjič posvetila celo šestino svojega prostora. Za sovjetske bralce, ki so navajeni reševanja mednarodnih ugank, je takšno pesniško sporočilo pokazatelj, ki verjetno nakazuje, da ideološka polemika s stalinisti po svetu lahko preide v novo in ostrejšo fazo. Vsekakor pa mora objavljanje takšnih stihov v moskovski »Pravdi« nekaj pomeniti že zaradi tega, ker se doslej kaj takega še ni tiskalo, vsaj kar se odkritosrčnosti razsojanja in jasnosti ugotavljanja tiče, predvsem, glede tega, da «kar je starega ostalo« nudi krčevit odpor vsemu, kar je novega. P. V. PRKJKM SIMO LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Rasse-gna bibliografica menslle. N. 151. Anno XIV. Settembre 1962. Pre-sldenza del Conslgllo del Ministri. Roma. PERSPEKTIVE. Mesečnik za kulturo ln družbena vprašanja. Izdaja Državna založba Slovenije. St 20 Leto II. 1961-62. G1ULIANO HERRANZ: L Opus Del. Estratto. Studi cattollcl, Anno V. Maggio-glugno 1961. N. 24. GIULIANO HERRANZ: Natura del. 1’Opus Del e attivltž temporall del suoi membri. Estratto. Studi cat-tollci. Anno VI. Luglio-agosto 1962. N. 31. Roma. Na svojo srečo v • • Z1V1 v Angliji Pri vsej nesreči je imela srečo. Rodila se je namreč na Angleškem, kjer je sonce s svojimi žarki precej skopo. Ce bi se bila rodila in živela kje pri nas in na področju Sredozemskega morja nasploh, ali pa tudi drugod na svetu, kjer je veliko sonca, bi ji bilo zares hudo, morda bi svoje nesreče sploh ne mogla prenesti. Za kaj in za koga pravzaprav gre? Gospa Mulhern je Angležinja in zdravniki so ugotovili, da ima zelo čudno alergijo: brž ko stopi na sonce, postane njena koža vijolično rdeča. Poleg tega jo začne glava hudo boleti. Zato sme iz hiše le zvečer, po sončnem zahodu. O podobnem primeru so časopisi poročali že nekje pred letom dni in tako tedaj, kot tudi v primeru gospe Mulhern so zdravniki ugotovili, da gre za alergijo proti sončnim žarkom. V obeh primerih, ki so sicer zelo redek pojav, gre za izredno občutljivost, za nekakšno foto-sensibilnost, ki je posledica nepravilne menjave kožnega pigmenta, ki mu pravijo porfirin. Sioer je še več drugih alergij, ki so tej podobne in mnoge imajo kaj čudne simptome. Koža pri teh ljudeh ne pordeči, niti se ne pokažejo kaki drugi vidni znaki, pač pa človek občuti zelo ostre bolečine v trebuhu, tako da so se celo zdravniki pri tem motili in človeka operirali, kot bi šlo za vnetje slepiča. Rudolf Golouh 75-letnik Kakor se je sicer vse svoj« življenje izogibal hrupnemu priznavanju svojega dela in čaščenju, tako je tudi ob svoji petinsedemdesetletnici naš rojak Rudo!/ Golouh želel, da bi javnost šla tiho mimo tega. Toda preveč je znano njegovo t me in preveliko je bilo njegovo delo, da bi se to lahko zgodilo. Rudolf Golouh je naš ožji rojak. Rojen je bil v Kopru 25. oktobra 1887, svoja mlada leta, do konca prve svetovne vojne, pa je preživel v Trstu. Po svojem razvoju in vzponu je Golouh pravi samorastnik. Ko je dovršil drugi razred gimnazije, se je začel učiti obrti. Pri tem pa je vedno našel priliko in čas, da se je dalje izobraževal. Za okolje, v katerem je vzrastel, je značilno, da je svoje znanje črpal prvenstveno iz italijanskih virov. Toda vedno se je zavedal svoje narodnosti in se hkrati tudi dodobra seznanjal s slovensko knji. ževnostjo. Vzljubil je zlasti Cankarja in Zupančiča. 2e zgodaj se je v njem vzbudila pisateljska žilica. V njegovih prvih spisih se izraža njegov večno nemirni, revolucionarni duh, ki je našel primerno netivo v naukih, ki sta jih tedaj širila Kropotkin in Bakunin in za katere je bilo tedanje tržaško ozračje še posebno dovzetno. Kot sedemnajstletnik je Golouh ustanovil m v glavnem tudi sam p*-sal anarhistični list v italijanskem jeziku, ki mu je dal značilno ime «Germtnal». Ker takemu listu ni moglo biti usojeno dolgo življenje, so mu v kratkem sledili drugi: «Getme» (1907), »fl Rensiero« (908) in »L 'Aurora* fl909). Tedaj je tudi sodeloval pri milanskih listih, v katerih je objavil zlasti prevode Zupanu e-ve proze in dramatiziran prizor iz Cankarjevega «Hlapca Jerneja*. Sodeloval pa je tudi že pri tržaškem italijanskem socialističnem glasilu «11 Lavoratore». Od l. 1909 dalje pa ga srečamo pri vseh slovenskih socialističnih listih. V «Naših zapiskih* je objavljal pesmi, bil je sourednik ljubljanske «Zarje» in »IVapreja«, med prvo svetovno vojno je u-stanovil tržaško «Zarjo» ter bil med ustanovitelji in v uredniškem zboru «Demokracije». Golouh pa ni bil le časnikar, temveč se je tudi prav uspešno uveljavljal kot organizator in agitator v socialističnih prosvetnih, političnih in zadružnih organizacijah v Trstu in na tedanjem Primorskem, zlasti pa še pri «Ljudskem odru» in v »Višjem kulturnem svetu*. Pri prevratu od koncu prve svetovne vojne je bil član Narod, nega sveta in Odbora za javni blagor v Trstu. Odločno je bil za priključitev Trsta in Primorja k Jugoslaviji. Sodeloval je pri jugoslovanski mirovni delegaciji v Parizu in bi izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino. Po vojni je nadaljeval svoje delo kot časnikar v Ljubljani m Mariboru. Bil je glavni urednik «Napreja», ustanovitelj in urednik «Ujedinjenja«, »Rdečega prapora«, «Enafcosti» in »Svobode«, ter je pisal še za druge liste. Hkrati pa je nadaljeval tudi svoje organizacijsko in izobraževalno delo, zlasti pri konzumnih m produktivnih zadrugah. Tudi v Jugoslaviji se je Golouh ukvarjal s književnostjo; o tem priča n figova drama «Knza» iz l. 1927. Med drugo svetovno vojno se je priključil Osvobodilni fronti, zato so pa Nemci aretirali in poslali v Dachau. Tedaj mu je tudi padel sin pri partizanih. Sedaj živi v Ljubljani kot upokojenec skupaj s svojima hčerama. Vendar tudi sedaj ne miruje, temveč sodeluje v Zavodu za tgo. dovino delavskega gibanja ter pripravlja svoje spomine. Ob njegovi 75-letnici mu želimo, da bi čimprej zaključil svoje delo, ki bo pomemben delež k zgodovini našega življa v Trstu, in da bi še dolgo let živel v zasluženem miru. L. c. se v svojih sfi- ■i..>>iii...iiiiln<>iiuimiMlonMii»ni>iiMi.ii>ii>iiHiiii»iil|,„lllliml.iin.niiimiiiminmHimi.nlili",,l,'iimiiii„liiiiini,iiinliiiiiiiiiiiiiilini.iiii>iiiiiHniiiii. Zdravje OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vse oko-liščine bodo ugodne za sklenitev nekega zanimivega posla. Uveljavili boste svoj ugled med prijatelji. Zdravje dobro. LIK (od 21.4. do 20.3.) Ne sprej. mite novih odgovornosti, ker bl se utegnili kesati. Prepričali boste nekatere družinske člane o primerno, ati svojih načrtov. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 2L5. do 22.6.) V teku Jutra bodo nastopile nekatere težave, popoldne pa boste vse ugodno rešili, uspelo vam bo uveljaviti nekatere svoje ideje. Gla.vobol. RAK (od 23.6. do 22,7.) Srečen dan za vse. KI bodo odšli na potovanje. Skušajte se bolj zanimati tu. dl za vprašanja svoje okolice. Zdravje zadovoljivo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Morali se boste spopasti z nekaterimi težav«- HOROSKOP ml. Ogibajte se oseb. ki jih komaj p°^?.we- Nadzorujte svoje zdravje. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ne boj-te .Se,. Dredl°žitl svojih načrtov pred-stojnlkom. Prilagodit« s« okoliSČ** nam, ne da bl zahtevali nemogoče od svoje družine. Počivajte TEHTNICA (od 23.9. do i3.10.) Da bl okrepili svoj ugled, boste morali sprejeti nekatere nove Iniciative. Nastopile bodo nekatere spremembe v vaših 6ustven.ih odnosih Zdravje izvrstno, ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Odločno se zoperstavite. Ce bl vas kdo po krivici napadel. Vaša ljubo- sumnost Je neutemeljena, dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne Počivajte na uspehih, ki ste Jih bili 2 lahkoto dosegli. Optimistično vzdušje v družini. Zdravje zelo dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bo. dite previdni, posebno na področju finančnega poslovanja. Zoperstavite se brezbrižnosti, ki Jo zadnji čas do vas kaže ljubljena oseba. Počivajte. VODNAR (Od 21.1. do 19,2.) Bodite zelo previdni v dejavnosti, ki zahteva pogum ln hladno kri. Popolno razumevanje drage osebe. Zdravje zelo dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uresničite J|m prej svoje načrte In postavite si solidne temelje za bodočnost. Pomagajte nekemu prijatelju v potre- bL Zdravje dobro, Radio Trst A 7.00: Koledar, 7,30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 1145: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske znamenitosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 14.40: Zlata Gašperšič in Janez Triler-15.00: Ansambli Boudelalre, »Con-dor«. Mediolanum; 13.30: Mali koncert; 16.00: Junaki športa; 16 15-Operne uverture; 16.40; Igra F Vermellle; 17.00: Mestni glasbeni licej «Jacopo Tomadini«; 17 20-Lahka glasba; 18.13: Umetnist’, književnosti in prireditve; 18 30: Jazz panorama; 19.00: Tržaški obiski: »Dolina In Boljunec«; 19 45-Italijanski akvarel; 20.00: Športna tribuna; 20.40: »Koroški Akademski oktet«; 21.00: »Pravica«, dramska zgodba; 22.20: V ritmu ln me-lodiji. 1«°: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13,50: Opereta, kolikšna strast; 13.35: Eno uro v diskoteki; 14.33: Album za violino in klavir; 14 43: Dantejev »Pekel,« SOBOTA, 27. OKTOBRA 1962 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; io.30: Sola; 11,00: Omni. bus; 12.00: Pojo Abbate, Guidl, Itd.; 13.30: Sodobni motivi; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Ital. pesmi; 15.45; Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operni pevci; 17.23; izžrebanje loterije; 17.30: simfonični koncert; 20.25: Enodejanka »Poizkus«; 21.20: Ital. pesmi; 22.00: Pedagoška oddaja; 22.25: Plesna glasba. II. program Koper ®.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre-oos RL; 7.13: Glasba za dobro Ju. Jfo; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Glasba po že-Jab; 13.40: popevke m ritmi; **.J0: Zabavna glasba; 15.30: Koračnice; 16.00: Izbrali ste; 16.30; Dogodki ln odmevi; 16.43: Komor-"a glasba; 17.00; Srečanje med no-tami; 17 40. Jaz2. l8 00. Prenos "L; 19 00; Poje Ray Charles; 19.30: RL: *2-15: Plesna glasba; «•00: Prenos RL. 8.00: Jutranja glasba; 8.33: Renato Rascel; 10.35: Pojo Del Mare, Levi, itd.; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14.45: Nove plošče; 15.00: Filmska glasba; 15.33: Popoldanski spored; 16.50: Plesna glasba; 19.50: Cappello a cillndro; 20.35: Mesto v luninem svitu; 21.35: Cimarosa: «11 maestro dl cappella«; 22.10: Piedigrotta 1962. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Nielseno-ve skladbe; 19.15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert: 20,30: Revija revij; 20.40: Beethovnove skladbe; 21.20: Pesnik Mario Luži; 21.20: Simfonični koncert. Slovenija S.00: Dobro Jutro; 6.30; Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: Skladatelja Kalan in Juvanec; 8.55: Radijska šola; 9.25: Ob glav benem avtomatu; 9.45: Gorenjski Kvintet; 10.13: Papandopulo: Sim- fonletta; 10.40: Seznanite se s Parkerjevlmi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednostlt 12.05: Kmetijski nasveti; 12 13; Dalmatinski plesi; 12.30: Spored Chopina; 13.15: Obvestila; 13.30: Glasba; 14.05: Mozartove koncertne skladbe; 15.20: Kurt Edelhagen in pevec Perry Como; 15.40: Med našimi amaterji; 16.00: Vsak dan za vas; 17,05: Gremo v kino; 17 50: Strune kitar; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Operetni napevi; 18.25: Brat. Je Avsenik; 18.45: Naši popotniki; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Ob dnevu var-čevanja; 22.15: Oddaja za Izseljence; 23.05: Za ples. Ital. televizija 8.30, 12.15 ln 13.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnev-nik; 18.50: Nikoli ni prepozno; 19,20: Oddaja za delavce; 19 50: Znanstvena oddaja; 20.00: Teden dni v parlamentu; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.03: Jagvarjev prijatelj; 22.25: Churchillovi spomini; 22.50: Marcel Cerda ml ; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Šport ln športniki; 2155: Dnevnik: 22.20: Komik Max Llnder. Jug. televizija Zagreb 18,00: S polnimi jadri — mladinska TV igra, Beograd 19.00: Slike ln skulpture; 19.15: Ustavna tribuna. Ljubljana 19.30: TV obzornik, Beograd 19.30: TV poita; 19.45: Propagandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik; 20.30: Vreme-plov. Italija 21.05: Jagvarjev prijatelj. Ljubljana 22.00: Vdova, ki ni bila vdova. Beograd ».15: Tretji Človek. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, na J nižja 10.9, op 19. ort 13, vlage 65 odst., zračmii tlak 1019,3 raste, veter 3 km jugovahodnlk, nebo jasno morje mirno, temperatura morja 17.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 27. oktobra Antonija • Sonce vzide ob 6.35 m zatone d 17 01, Dolžina dneva 10.25. D*' vzide ob 5.10 m zatone ob 16.* Jutri, NEDFLJA 28. oktobra Simeon Vp VOLITVE SE BLIŽAJO - OBLJUBE DEŽUJEJO Gradnja pomola št. VII se bo kmalu nadaljevala Že v prvih dneh prihodnjega meseca naj bi po zagotovilu župana razpisali natečaj za dodelitev del Minister za javna dela Sullo je včeraj dopoldne telefonsko sporočil županu Franzilu, da ie državni svet odobril nov natečaj za dodelitev gradnje pomola St. VII. To vest je župan sporočil med svečanostjo pri polaganju prvega kamna nove šole in dodal, da pričakujejo, da bo do te dražbe . prišlo že v prvih dneh novembra in da se bo na tak način dokončno uredilo pereče vprašanje gradnje pomola št. VII. Gradnja tega pomola spada v okvir zakona, ki predvideva 45 milijard lir za gradnjo naslednjih javnih del v korist tržaškega gospodarstva, zgraditev pomola it. VII, avtne ceste Mestre-Trst dvojni železniški tir na progi proti Trbižu in krožno progo v tunelu do pristanišča. Zakon je bil dokončno izdan 1958. leta, dejansko pa so potrebna sredstva na razpolago že od 1954, leta, tako da se že od takrat stalno govori o omenjenih pomembnih javnih delih, ki prihajajo stalno na dan zlasti, ko se bližajo volitve. Pomol št. VII so pričeli graditi še pod upravo vladnega generalnega komisarja dr. Palamare in to na osnovi privatne dražbe, kjer je dobilo naročilo podjetje Cidonio. Kasneje pa se je (konkurenčno podjetje tej dražbi uprlo in je pritožbi državni svet ugodil, saj je šlo za očitne nepravilnosti ori dodelitvi del. Med tem časom pa je družba Cidonio že pričela graditi in je zgradila začetek pomola. Celotni spor se je zato še zapletel, ker je družba upravičeno zahtevala odškodnino za že opravljena dela. Kaže, da so sedaj dokončno uredili spor, čeprav še niso znane vse podrobnosti in da bodo uredili zahteve družbe Cidonio. ter na novi dražbi dodelili celotno gradnjo. Seveda na bo do začetka, odnosno točneje obnovitve del, minulo še precej časa in lahko računamo, da bo minulo več let pred otvoritvijo novega modernega pomola. Tudi ostale omenjene gradnje javnih del, ki so vključene v zakon o 45 milijardah, se niso rodile pod srečnejšo zvezdo. Se najbolje kaže za gradnjo avtoceste Benetke — Trst, za katero se vsaj do sedaj ni nič čulo o nepravilnostih. Vendar je tudi tu prišlo do daljše zakasnitve, čeprav lz objektivnih tehnično-promet-nih razlogov. Prvotni izdelani načrt je namreč predvideval gradnjo cenejše ceste, ki bo imela samo tri cestišča za vožnjo v obeh smereh in ki bi bila široka 16.5 metrov. Taka cesta bi stala v celoti 13 milijard lir, ki bi jih li krili s posojilom in 6 milijard lir, ki bi jih prispevala država. Mini- viju In podtajnik je obljubil, da se strski svet pa je z dekretom od 13. aprila 1960 določil, da se lahko grade avtostrade samo z dvema ločenima cestiščema za vsako smer, zaradi česar se je cesta občutno razširila in bo sedaj skupno široka 24 metrov. Logično so tudi občutno narasli stroški. ki so predvideni: 21.4 milijarde v breme družbe Autovie Venete in 8.5 milijarde v breme države. Prva dela so že predali raznim podjetjem, ostane pa še 19 odsekov, ki jih bodo dodelili na javnih dražbah. Predvidevajo, da bodo to cesto zgradili decembra 1964. leta. Na vsak način je zanimiva ugotovitev, da bodo u-pravne zahteve potrebovale sko-ro dvakrat toliko časa, kot gradnja ceste To avtostrado bodo povezali tudi z Gorico in bodo na tak način povezali avtocesto s projektirano avtocesto Palmanova — Gorica — Ljubljana. Na železniški progi proti Trbižu so sicer naredili nekatere pomembne izboljšave, s katerimi so pospešili promet, vendar še zda-leka ni niti govora o dvojnem tiru. Končno spada v okvir omenjenega zakona tudi gradnja krožne proge do novega pristanišča, ki naj zamenja sedanjo zastarelo in nerodno zvezo ob morju. O tej gradnji smo že mnogo pisali, saj ie praktično ustavHena. ker so bili načrti pomanjkljivi in so na odseku pri Drevoredu D’An-nunzio zgradili točno nad predvidenim predorom veliko stanovanjsko zgradbo, za katero obstaja nevarnost, da se zruši, v kolikor bi z vrtanjem predora nadaljevali. Vidali pri dr. Mazzi Vladni generalni komisar dr. Mazza je včeraj dopoldne sprejel poslanca Vittoria Vidalija, kateri ga je obvestil o incidentu med volilnim zborovanjem na Trgu Unitk 24. t. m. in protestiral proti vmešavanju podkvestorja v njegov govor. Že predvčeraj sta v tej zvezi protestirala tudi poslanca Franco in Beltrame v Rimu pri podtajniku v notranjem ministrstvu posl. Ariostu. Vidali Je tudi zahteval odločnejši poseg generalnega komisarja v zvezi s položajem delavstva v podjetju Orion-Crane, ki že več kot tri tedne stavka in ki še vedno čaka na rešitev spora zaradi kazenske odpustitve štirih delavcev. Tudi o tej zadevi je poslanec Raffaele Franco na posredovanje komunističnega poslanca Vidalija interveniral pri podtanjniku ministrstva za industrijo in trgovino posl. Cal- iiiiiiiiimufiiiimMiimtiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiifiiHiiiiiimiimifiniimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiii VOLILNA KAMPANJA SE BLIŽA VRHUNCU Danes in jutri na trgih vidni strankarski voditelji Marangone in De Pascalis (PSI), Donini in Terracini (KPI), Romita (PSDI), Medici (KD) Danes in jutri se bodo predstavili tržaškim volivcem vidnejši predstavniki vsedržavnih vodstev ■različnih strank, ki nastopajo na volitvah v tržaški občinski svet. Za socialiste bo govoril ob 19. Uri na Trgu Goldoni videmski poslanec Vittorio Marangone, ki bo predvsem orisal napore za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina. Ista tematika bo v bistvu na dnevnem redu zborovanja, ki ga bo PSI priredila v nedeljo dopoldne v kinu Supercinema, kjer bo govoril član vsedržavnega vodstva poslanec De Pascalis. Oba poslanca sta že vpoznana s tržaškimi vprašanji in med drugim tudi podrobneje poznata zahteve tržaških Slovencev, saj je poslanec De Pascalis letos poleti sprejel delegacijo Mladinske iniciative, ki je bila u-radni gost federacije socialistične mladine. Za komuniste bo danes ob 17. uri govoril na Trgu Goldoni senator Ambrogio Donini, ki je prav tako dobro vpoznan s slovenskimi vprašanji in se je zlasti zanimal za sprejem zakona o slovenski šoli. Tržaška federacija KPI bo priredila v nedeljo ob 10.30 na Trgu Perugino zborovanje, kjer bo uvodoma govoril bivši župan devinsko-nabreiinske občine Dušan Furlan, nato pa senator Terracini. Za socialdemokrate bo danes govoril ob 18. uri na Trgu Goldoni poslanec Pierluigi Romita, sin znanega preminulega socialdemokratskega ministra. Tržaška KD pa napoveduje za nedeljo ob 11.30 zborovanje v kinu Grattacielo, kjer bo govoril minister Medici; Včerajšnja volilna zborovanja niso bila tako živahna kot v preteklih dneh, saj različne stranke pričakujejo uspeh važnejših zborovanj, ki so jih sklicale za soboto in nedeljo. Vendar pa je bil zanimiv odgovor tajnika tržaške socialistične stranke Pittonija na grobe obdolžitve liberalnega prvaka odv. Morpurga, ki jih je izrekel na številnih zborovanjih. Pittoni je tako odločno podčrtal stališče tržaških socialistov do slovenske skupnosti in ugotovil, da socialisti zastopajo načelno stališče obrambe slovenskih narodnih interesov, kar je sestavni del demokratičnih zahtev. Pittoni je podčrtal, da tu niti ne gre za socialistični program, temveč za osnovna načela demokracije, in da morajo demokratično čuteči Italijani popraviti vse krivice, 'ki jih je fašizem prizadejal Slovencem. Tajnik PSI Pittoni je govoril na Trgu Valmaura, dobrih 500 metrov dalje pa je govoril za PSDI prof. Lomza, ki je podčrtal nujnost levega centra na našem področju in ostro polemiziral s tržaško federacijo KPI. Današnja zborovanja: KPI: 11.00 Istrska ulica Burlo 11.30 Trg Goldoni Tonel, 17.00 Trg Goldoni senator Donini, 17.00 Istrska ulica Pescatori, 17.00 Ul. Sinico Tonel, 17.00 Trg Rosmini Muslin. PSI: 19.00 Trg Goldoni poslanec Marangone, 18.30 Gropada Anton Abram, 17.30 Podlonjer (v bližini gostilne Pertot) Dušan Hreščak. PSDI: 18.15 Trg Goldoni poslanec Romita in Cesare, 10.30 Trg Goldoni Lonza, 11.30 Tovarna strojev Sv. Andreja Lonza, 12.00 Tržaški arzenal Lonza, 12.30 Sprehajališče sv. Andreja Lonza. PU: 16.30 Elizejske poljane poslanec Malagodi. Na delu sc je ponesrečil 38-letni Umberto Grecc s Stopnišča Bonghi St. 50. Sel je zaradi opravkov v delavnico v ladjedelnici Sv. Marka, pa se ie spotaknil ob kovinsko ploščo. Padel je ln se pobil po prsnem košu ter sl verjetno nalomil rebra, zaradi česar se bo moral zdraviti tri tedne. bo za vprašanje zavzel. Med razgovorom z vladnim komisarjem je Vidali prosil tudi za pojasnila v zvezi z aplikacijo zakona za ureditev položaja bivših u-službencev ZVU in komisar dr. Mazza je zagotovil, da bo to vprašanje čimprej in v celoti rešeno. Poslanec Vidali se bo končno zanimal v Rimu tudi za vprašanje pomoči po suši prizadetim kmetovalcem, ker pristojno ministrstvo ni v tej zvezi ukrenilo še nič konkretnejšega. Pogajanja gradbene stroke Delavska zbornica sporoča, da se bodo danes nadaljevala pogajanja z združenji gradbenikov glede zahtev, ki sta jih tukajšnja sindikata postavila za dosego posebne nagrade in drugih izboljšanj, ki so jih že priznali delavcem v drugih pokrajinah. Za deželni zakon nujni postopek Ob začetku včerajšnje seje senata je predsednik Leone sporočil, da je odposlal poslanski zbornici ustavni zakonski osnutek o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, ki sta ga že sprejela v prvem čitanju obe veji parlamenta. V poslanski zbornici pa je komunistični poslanec Caprara predlagal nujni postopek pri obravnavi v drugem čitanju tega u-stavnega zakona. Misovski poslanec Almirante je, kot je bilo pričakovati, nasprotoval temu predlogu. Predlog je bil dan na glasovanje in večina poslancev je sprejela nujni postopek. V Zavijali bodo gradili podjetje za kavo V industrijskem pristanišču bodo v kratkem začeli graditi novo podjetje za izločitev kofeina iz kave. Podjetje bo gradila italijanska podružnica švicarske družbe Kotak. Ves njen proizvodni proces bo avtomatiziran, tako da bo zaposlenih samo 15 oseb. Za to podjetje so se potegovala tudi druga mesta, toda lastniki so izbrali Trst, ki ima že veliko tradicijo na področju trgovine s kavo. Strokovnjaki menijo, da bo ta pobuda še bolj pospešila trgovino s kavo skozi Trst. V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Položili so temellni kamen za novo šolo v Ul. Vasari Stroški za šolo bodo znašali 210 milijonov lir, gradnja pa bo predvidoma trajala 420 delovnih dni Polaganje temeljnega kamna za šolo v Ulici Vasari lllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirilllllllllllllllllllllllllilllillllllllllllllllliiiiiiiiillillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KLJUB PREKINITVI STAVKE KOVINARJEV Delavci podjetja Orion prisiljeni nadaljevati borbo Delegacija delavcev pri županu - V nedeljo bodo delavci skupno s svojci manifestirali na Trgu Unita Borba v podjetju Orion se nadaljuje, čeprav so kovinarji po vsej državi prekinili stavkanje zaradi pogajanj. Deiavci nadaljujejo borbo z geslom: Ali se vrnejo v tovarno vsi ali nihče! Včeraj je izdal stavkovni odbor delavcev podjetja Orion naslednje sporočilo: «570 delavcev stavka že 23 delovni dni. Danes Je šla k županu delegacija ter ga seznanila s sporom. Zupan Je zagotovil, da se bo zavzel, da se spor čimprej in pravično reši. Minister Preti je pritrdilno odgovoril na brzojavko PSDI, ki ga Je prosil, naj intervenira pri ministrstvu za delo. V nedeljo 28. oktobra od 10. ure dalje bodo delavci podjetja Orion skupno z njihovimi svojci manifestirali na Trgu Unitk za pravično in čimprejšnjo rešitev spora.« Poslanec KPI Vidali Je vpraša* ministra za delo in socialno skrbstvo, ali ve za borbo 570 delavcev podjetja Orion proti štirim odpustom. Pri tem pa Je šio za represalijo, ker so se ti delavci udeležili stavk kovinarske stroke. Delavce Attilia Buttilano, Francesca Franca, člana notranje komisije, ter Nevia Stefania in Giuliana Figelli-ja so odpustili 4. oktobra z lažno utemeljitvijo, da so bili v stavkovni straži ter da so grozili in se nasilno obnašali z dvema uradnikoma in s stražnikom podjetja, ki niso stavkali. Vsi navzoči pa pričajo, da to ni res. Kasneje so voditelji podjetja poklicali na ravnateljstvo skupine delavcev in jih vabili, naj se odrečejo stavkanju, hkrati pa so jim sporočili, da ne bodo preklicati odpustov štirih delavcev, češ da so hujskači, ki povzročajo nered. Dali so tudi razumeti, da utegnejo odpustiti še druge delavce. Strnjena stavka, ki traja nad tri tedne, pomeni za delavce in njihove družine zelo hudo žrtev in vse javno mnenje soglasno obsoja ravnanje vodstva podjetja. Vidali je na koncu pozval ministra, naj neposredno posreduje, da se spor pravično reiš. Včeraj pa se je Vidali razgovarjal z vladnim generalnim komisarjem dr. Mazzo in ga prosil, naj odločno interveniva, da se reši spor. Urad za delo je sklical sindikaliste in skušal od njih izvedeti, pod kakšnimi pogoji pristanejo na rešitev spora. Najbrž misli urad za delo na kompromis, toda delavci ne popustijo. Predstavniki stavkovnega odbora podjetja Orion so se obrnili tudi na stranke in jih prosili, da bi na koncu volilnih zborovanj orisali njihovo borbo, tako da bi seznanili občinstvo z njo. Na to prošnjo so ‘ ' l PSDI. V že pristale KPI, PSI in . ta namen bodo danes delavci podjetja Orion tudi razdeljevali letake po hišah in trgovinah. Ti delavci so že pred dvema letoma pokazali, kako znajo odločno braniti svoje pravice. Takrat je vodstvo Oriona odpustilo enega delavca, tri pa suspendiralo in delav- ci so nepretrgano stavkali celih 25 li ob tej priliki pa je pod- dni. Tud: ^ jetje pokazalo svojo nepopustljivost. Iz tega skoraj očitno sledi, da služi to podjetje združenju in-dustrijcev za neko predstražo v odporu proti delavcem in njihovim zahtevam. Z lesenega ogrodja padel 7 m globoko Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil pri gradnji neke stavbe blizu bivše tovarne Gaslini 50-letni Alessandro Suule iz Ul. Caboto 20. Delal je na lesenem ogrodju, pa se je deska, na kateri je stal, premaknila, zaradi česar je zgubil ravnotežje in padel z višine 7 m. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddele k Saule se je pobil po čelu in levi nogi ter ranil v dimlje, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna. Včeraj ob 11. uri so položili prvi temeljni kamen novega šolskega poslopja v Ul. Vasari. Slovesnost* so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Med drugimi so bili prisotni župan dr. Franzil, vladni komisar dr. Mazza, poveljnik vojaškega področja gen. Guadagni, šolski skrbnik odv. Vi-gneri, skrbnik za javna dela vladnega komisariata inž. Rinetti in številne druge osebnosti. Slovesnost se je začela s podpisom pergamenta, ki so ga vzidali v prvi temeljni kamen. Takoj nato je spregovoril župan, ki je med drugim dejal, da občinska uprava z zadovoljstvom polaga pr-v: temeljni kamen nove osnovne šole za okraj Stare mitnice. Ta gradnja je v okviru splošnega načrta za gradnjo novih šol, za katerega občina želi, da bi bil čimprej izpolnjen. Nato Je župan pojasnil, zakaj se je začetek gradnje te šole tako zavlekel. Dejal je, da je morala občinska uprava prebroditi velike težave pri zapletenem postopku v zvezi z gradnjo. Dražba za gradnjo je bila razpisana že septembra leta 1955. Občinska uprava se ni znašla samo pred običajnimi birokratskimi vprašanji za odobritev načrtov in za dosego državnega prispevka. Veliko zakasnitev je povzročil tudi postopek za odkaz najemnih pogodb 18 obrtniškim, trgovskim in industrijskim obratom, ki so imeli svoje poslovne prostore na kraju, ki je bil določen za_ šolo, ker je bilo treba najti takšno rešitev, da se omogo- ........................................IIMMIM.mm...I.lili........................mm SMRTNA PROMETNA NESREČA MED MAČK0VLJAMI IN D0MJ0M Z avtom zletel s eeste in si razbil lobanjo Nesrečnež je umrl takoj po prevozu v bolnišnico, njegov sopotnik pa se je rešil z manjšimi poškodbami VSTAVLJENO DELO V PRISTANIŠČU V£eraj 24-urna stavka pristaniških delavcev Stavka je bila po vsej državi Včeraj so kali ! do vsej državi stav- pristaniški delavci, ki so napovedali 24-urno stavko. V našem pristanišču je bila stavka popolna in je bilo vse delo ustavljeno. Napovedale so jo vse tri sindikalne organizacije: CGIL, CISL in UIL. Pristaniščniki stavkajo predvsem, da bi dosegli sodobno ureditev predpisov o delu v pristaniščih, kar so jim delodajalci odklonili. Pristaniščniki so namreč edina stroka, ki ne uživa vsedržavne delovne pogodbe in za katero sploh niso določe:.i enaki minimalni prejemki. Njihove plače se določajo ločeno po pristaniščih, pri čemer imajo sveti pristaniškega dela le posvetovalno vlogo. Zaradi tega so precejšnje razlike v plačah in normativnih predpisih po posameznih pristaniških in ie pač razumljivo, da hočejo prieta-niščniki doseči enotno ureditev, tako da se določijo .minimalne mezde za vso država. V drugih pristaniščih se je namreč precej povečal promet in s Razen tega pa so del tega prometa odtegnili delavcem pristaniških družb s tem, da velika podjetja v pristaniščih nakladajo in razkladajo ladje s svojimi delavci. Poleg zahteve po splošni ureditvi delovnih odnosov in mezd pa zahtevajo sindikati, predvsem pa FILP-CGIL, minimalno osnovno dnevno mezdo 2.200 lir, najmanj 25 odstotkov akordnega dodatka ter odškodnino za tiste delavce, ki ne dobe teh dodatkov, to je »dnevničarje«; zagotovpljene minimalne tedenske prejemke, znižanje delovnega urnika na 40 ur na teden, zvišanje hranarine (v primeru bolezni ali nezgode) itd. FILP-CGIL pa zahteva tudi razširitev staleža pristaniških družb ter ureditev mezdnega in pravnega položaja okrog 7000 »priložnostnih« delavcev, katerim je treba priznati stalnost zaposlitve ter druge ugodnosti, ki jih uživajo stalni pristaniščniki. V ta namen je treba Ustanoviti »pomožni stalež«. Na cesti Mačkovlje-Domjo se je včeraj popoldne zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 22-letni Lucio Strain, ki je bival v Miljah v Ul. Senesi 1, nekoliko pa se Je poškodoval 21-letni Adriano Fontanot z Griže št. 4. V avtom Fiat 500 C, ki ga je vozil Strain, sta se peljala iz Mačko-velj proti Domju, toda na ovinku nekaj sto metrov od razpotja pri Krmenkl, kjer se od dolinske ceste odcepi cesta v Mačkovlje, je avto zletel s ceste dobrih 10 metrov, treščil v grmičevje ln se prevrnil. Strain je verjetno vozil s precejšnjo brzino in je na ovinku pritisnil na zavore. Cesta je pa nasuta. kar je bilo usodno za šoferja. Zaradi mečnega sunka so se vrata odprla, Straina je vrglo nekaj m vstran, Fontanot pa je obležal blizu prevrnjenega vozila. Bil je ves zmeden In se sploh ni zavedal, kaj se je zgodilo. Pri padcu se ■ je pobil po levi rami in prsnem košu ter Je dobil živčni pretres. Ležal jo kot omamljen In poslušal radio, medtem ko je Strain ležal nezavesten in ves okrvavljen, saj si je prebil lobanjo, čeljustno kost in ličnico ter Je močno krvavel. Neki mladenič se je kmalu po nesfeči pripeljal mimo z vespo in je iz grmičevja slišal radio. Stvar se mu je zdela nekam čudna in je šel pogledat. Tako je zapazil prevrnjeni avto lr. ponesrečenca ter je nemudoma obvestil dolinske karabinjerje ter poklical rešilni avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Straina so ob 13.30 sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek, toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman in je ob 15.15 podlegel hudim poškodbam, Fontanotu na so nudili lam, Fontanotu pa so nudili prva zdravniško pomoč ln bo okreval v dobrem tednu. Francoski turistični predstavniki v Trstu Skupina voditeljev francoskih turističnih uradov, ki je prišla v Italijo na povabilo družbe Alitalia, je obiskala tudi naše mesto in okolico. Gostje so prišli v Trst 23. t. m. zvečer z avtobusom iz Benetk in še isti večer bili gostje pokrajinske ustanove za turizem. Naslednje jutro so si ogledali mesto, obiskali grad in miramarski park ter se zaustavili na kosilu v Gr-ljanu. Nato so si ogledali Grljan-sk’ in Sesljanski zaliv in Devin, kjer je bila poslovilna zakuska. Francoski potovalni agenti so bili navdušeni nad mestom in predvsem nad njegovo okolico in so zagotovili, da bodo naredili vse, da bi svoje običajne goste usme- H w 4' 1 I 1| * v; r. j L5 w V - Mia Prevrnjeni avto, s katerim se je ubil Strain odlični tržaški kuhinji, kar je za francoske turiste še posebne važnosti. Kovinska plošča mu je nalomila nogo Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu 34-letni Ferdinand Miloš iz škedenjske ulice 113. Skupno z dvema deovnima tovarišema je raztovarjal z voza kovinsko ploščo v ladjedelnici Felszegy. Nenadoma pa Je plošča zdrsnila in udarila Miloša po nogi. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga spre j e1 i na opazovalni oddelek. Zdravili se bo moral dober mesec, ker si Je verjetno nalomil desno nogo. Huda nesreča pod Obeliskom Sinoči nekoliko po polnoči so s pridržano prognozo sprejeli na 2. kiiurški oddelek 19-letno Ondino Raccanelli s Furlanske ceste 145, ki se je hudo ponesrečila z vespo. Peljala se je na zadnjem sedežu vozila, ki ga je vozil 22-letni At-til>° o^oSani ?P°dnje Magdalene 808 od Obeliska proti sanatoriju, da bi po bližnji poti prišel d0 Furlanske ceste in pripeljal dekle domov. Ko je vespist privozil dobrih sto metrov pred sanatorijem, je zapazil na cesti velik kamen in se mu je hotel izogniti ter je krepko kre-ni 1 na desno, pri tem pa je trčil krmilo, dekle pa je zletelo z vozila in treščilo z glavo v steno. Udarec je bil tako hud, da si je reva globoko ranila in prebila čelo ter je seveda precej krvavela. Pisani ji je takoj priskočil na pomoč in tekel v sanatorij, od koder je poklical rešilni avto, da so ju odpeljali v bolnišnico. Z motorjem treščila v obcestni zid Po Ul. Fabio Severo sta se sinoči peljala z Umbreto proti središču mesta 19-letni Mirko Marc iz Boršta 19 ln 19-letni Mario Prašelj iz Doline 150, ki je sedel na zadnjem sedežu. Verjetno sta šla precej naglo In je zaradi tega Marc na ovinku zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je z vso silo treščilo v obcestni zid. Motorista sta pri vsem tem Imela kolikor toliko sreče, saj bi se lahko hudo poškodovala. Prašelj se je pobil in ranil po obrazu, ranil si je jezik, ranil ln pobil se je po desni roki in nogah ter je dobil živčni pretres. Marc pa se je 1 v*l ’ 1 Aolll i« nnt>ne1r»1 pobil ln ran'l po čelu in opraskal po desni roki ter je dobil živčni pretres. Oba so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na 2 kirurški oddelek. Zdraviti ne bosta morala dva tedna. Končno so sindikati postavili že rili tudi na našo obalo. S poseb- oh skalo. Njemu se ni zgodilo hu-nekatere normativne zahteve, m nim občudovanjem so se izrhžali dega, saj se je le nekoliko opra- tem delovna storilnost delavcev.*se tičejo dopustov, odpravnin ita. o lepoti obalne ceste pa tudi o skal po prstih, ker se je uprl ob Vse, ki jih zanima zgodovina • ’:ča Slovencev v Trstu, obveščamo, da jim je na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, knjiga ki jo je napisal Lavo Čermelj: či preselitev obratov, ne da bi prekinili z obratovanjem. Za odškodnino prizadetim podjetjem je občina plačala skupno 19 milijonov 610.000 lir. Kar se pa tičg stanovanj so nekatere družine dobile odškodnino, druge pa so dobile občinska stanovanja. Zatem je župan poudaril, da je zakasnitev začetka del povzročila večje stroške. Podjetje Crismani, ki je svoj čas napravilo predračun v tedanjih pogojih, je zaradi zvišanja stroškov za delovno silo in povišanja cen gradbenemu materialu, zahtevalo, da se mu prizna višja cena za vsa gradbena in druga dela. Predvideni stroški za Iz- gradnjo šole sedaj znašajo 210 milijonov lir. Država bo prispevala polovico te vsote. šola bo najsodobneje zgrajena. Glavni vhod bo imela v Ul. Vasari ter bo imela tri nadstropja. V sredini poslopja bodo uredili upravne prostore z ravnateljstvom, tajništvom in dvorano za učitelje. V poslopju bo 24 učilnic. Vsaka učilnica bo imela 39 kv. metrov in . bo lahko sprejela 36 učen- cev. Skupno bo torej šola sprejela 864 učencev. Učilnice bodo po- stavljene tako, da bodo imele vsa okna na zunanjo stran poslopja. V sredini poslopja bodo velike dvorane, skozi katere bo vhod v učilpice jn v; katerih .se bodo ,*jčne-ci lahko razvedrili med odmorom. V štranskenf delu poslopja bo telovadnica, ki bo obsegala 240 kv. metrov. Od 3650 kv. metrov zemljišča, ki je na razpolago za gradnjo šole, bo poslopje zasedlo 1350 kv. metrov. Župan je nadalje povedal, da bn gradnja šole predvidoma trajala 420 dni odnosno 13.000 delovnih dni vseh zaposlenih delavcev. Umrl je kapitan Guido Cosulich Včeraj je nenadoma umrl v starosti 75 let kapitan Guido Cosulich iz znane družine pomorščakov, ki je z Malega Lošinja prišla v Trst leta 1889 in se tu močno uveljavila. Pokojnik, ki je 30 let vodil Tržaški Lloyd, je leta 1905 dokončal v Trstu pomorsko akademijo. Vkrcal se je na ladjo »Herzogin Caecile« in začel svojo kariero kot navaden pomorščak. Po treh letih plovbe je postal pomorski oficir, leta 1910 pa kapitan dolge plovbe. Med prvo svetovno vojno je prevzel vodstvo ladjevja pomorske družbe Cosulich, po vojni je bil poveljnik ladje »Presi-(lente Wilson*, po smrti svojega brata pa je leta 1926 prevzel vod' stvo pomorske družbe svoje družine. Ko je leta 1928 družba Cosu- lich prevzela večji del delnic Tržaškega Lloyda, je bil imenovan za oooblaščenega upravitelja te družbe, ki jo je vodil do leta 1958, ko je ?topil v pokoj. Guido Cosulich je bil več let predsednik društva Yacht Club A-driaco in podpredsednik Italijanskega avtomobilskega kluba. Čeprav je izviral iz hrvaškega porekla, je bil italijanski nacionalist, zaradi česar ni nič čudnega, če so ga lani izvolili za predsednika združenja istrskih beguncev. Drugi koncert zborov s tekmovanja v Arezzu Danes 27. t. m. ob 21. uri bo v Avditoriju drugi in zadnji koncert pevskih zborov, ki so nastopili na letošnjem mednarodnem polifonskem tekmovanju v Arezzu. Koncert organizira tržaški sedež RAI-TV, nastopili pa bodo zbori; C.R.S. «Julia» pod vodstvom Maria Macchija, «Antonio Illersberg)) pod vodstvom Lucia Gagliardija in «Santa Maria« pod vodstvom o. Vittoriana Maritana. Vabila za koncert so na razpolago na sedežu RAI, Trg Oberdan štev. 5,- Ukradena m najdena motorna vozila Na komisariatu javne varnosti Je Fulvio Stefani iz Ul. Veltro 89 prijavil, da so inu neznanci ukradli vespo, ki jo je parkiral na Reški cesti. Imel je srečo, ker so agenti Sli J® WC policije nekaj ur pozneje našli u-kradeno vozilo v Ul. Cadoma. Prav tako je (mel srečo Lucio Velicogna iz Drevoreda 20. septembra 78, kateremu so neznanci 20. t. m. ukradli motor, ki ga Je parkiral blizu svojega doma. Agenti prometne policije so namreč včeraj našli motor ln mu ga Izročili. Tudi Emesro Chemic od Spodnje Magdalene 1820 Je Imel srečo. Najprej Je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli ponoči’ avto, ki ga OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941. | Ifaj^po pn^ pa^spSl, dt je našel svoje vozilo. Slovensko gledališče v Trt na V nedeljo 28. oktobra ob v kulturnem domu na KCNTOVELU LUKU PIRANDELLO «CEPICA S KRAGULJČKb Iz « vzema: oktobr, Okraj r Posveti kov oh K°v OSEBE: Oiampa — Rado I" ni(1 krst, gospa Beatrico Fioric* ljudsk Mira Sardočeva, gospa Ass» -sw ta La Bella — Leli Nakrsto« Sv fa Fifi La Bella - Silvij Kot* p Span6 - Jožko Lukeš, Sara® A 1 na — Zlata Rodoškova, »«■ ■ — Miranda Caharija. in «PATENT» OSEBE: Rosario Chiarchia1 Modest Sancin, Rosinella Miranda Caharija, D’Andrea Jožko Lukeš, I. sodnik — SJ ne Raztresen, II. sodnik — ® vard Martinuzzi, MarrancB Silvij Kobal. Prevod: P. R. Scenograf: Jože Cesar Kostumi: Alenka Bartlova , REŽISER: ADRIJAN RUSfl1 Prodaja vstopnic eno uro pričetkom predstave pri k gajni dvorane. Mitja *>ani * stavnil Go s: •vetov; Požeti io sta "»vam “Pošte •kih s <1U nn •ebej Mta Gledališča GLEDALIŠČE VEHDI Vodstvo gledališča Verdi ap®s zapade juitrti rok za obnovitev , majev za novo sezono, ki se za£nt nov. z gala otvoritveno premiero dijeve opere «Don Carlos«. THZASKO STALNO GLEDAL!** sprejema vpise za recitacijskoJ vsak dan od 12 do 13 in od 18-3* 19.30. treba v izv hTnll •tuni venda \eljav “bmoč Jenske ,v,em J'n]u <5 ------ a.LVWliav4 vciui l1P< vse abonente tonske operne sezoflj $ zaoade i uit ni 7n Ah.n/wft#>v V »u*Bt bultu J«, o "kiju, “Drofi •'viie nel •e Petri A Nazionale 15.00 «ln veter Je ra) meglo« (E iil vento disperse W bia), Eva Marie Satnt, Karl M®" Prepovedano mladini. . Fenice 15.00 «Opera'Cija nasilje* *L razlone terrore), Glenn Ford; Remick. Prepovediano mladink Exceistor 15.00 «Sladke peruti ffivo siti« (La dolce ala della giovine^ tre>y, Metrocoior. Paul Nevvman, G*™ ne Pase. Prepovedano mladink Grattacielo 16.00 «Crna duša« ni labarda 16.00 »Sladke noči« notti). Teohnicotar. Pri mladimi. ilodrammatico ie!oo «pesn pesmi« (Canzoni, canzoni. Sordl, Rascel, Celentano, Techniicolor. Prepovedano J i cvmiiiuviui. prepovedano "»vp Aurora 15.30 »Mister Cobb gre A St.i, čitnlce« (Mister Cobb va *n v 'tev za). ‘‘te'' Garibaldi 16.30 »Sedem na«lavnlhJ Srni hov*> (1 7 ipecoatl ca pitali). •** lres Vlady. Prepovedano mladini. traj Cristallo 16.00 «Sam pod zveZ“* h (Solo sotto le steli«), Kirk Do°* Capttol. 15.30 «Trije proti vsem« 1 contro tutti). Teehnicolor. Fran* naitra, Dean Martin 1 V Impero 16.30 »Tajni otok« (L’iso>» steriosa) Massimo ie.OO «Drakut maščefl “del (Drakut u vendlcatore). TecW1 «*n lor. Burt Nelson, Mciaa Orfei *«c; Moderno 16.30 »Angeli z revolver! 'e (Angeli con la pištola). Ted*’ >b lor. Glenn Ford, Bette Davis. , pV< Astoria 16.45 «Pesmt v ritmu (Canzoni a tempo di tvvist), PeP Di Capri, Milva. „ Astra 16.30 «Povej mi resnico* ^ Pfo mi la veriti), Vittorio Veneto 16.30 «Kakor v dalu« (Come l,n uno specchio)'’ mar Bergmanov film nagrajen * Škarjem. Prepovedano mladini*' Abbazia 16.00 policijske oblasti niso mogle iz-Oet>_ krajnih *r»d'ščih. — ----- ladlat, v p, .. * * * (A*1 čel; Uz,nah pri Sečovljah so za- ‘ S prm n 1 „:_: ___i__• » ■ Zaradi poneverb pri ČOKI obsojen na 3 leta in 4 mesece Obsojenca pa ni bilo na razpravi in sploh ne vedo, kje je Trojica pred sodniki zaradi obračunavanja z redarjema Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Ballarini zapisnikar Strippoli, zastopnik zasebne stranke Amodeo, obramba Berton) bi se moral zagovarjati včeraj 57-letni Ernesto Boccacci iz Ul. Giulia 15. Obtoženec ni bil Nadi« Prisi;s crpp'rdmi noskuri, da bi , J*tn' izdatnejših vodnih za-Z»MJ PodrViA• <)raba vode na koprskem icoiof. hst-aj, 'V je zmerai večja zaradi , '1>hn , °^e industrije, zaradi po-. skuTviii^kmetijstva in tudi zaradi «ne), j turi,t;,a porasta prebivalstva med v n -ho sezono. Do sedaj so ah zvrtali 12 vrtin v glo-(J0l' . nretrov. Poskusi so bili *a’ usnešni, sai so v polo- 1 rlnVtili »aJa k. — i iiir ‘ ^ k!« (Le »e • spevi ed* >i - , Jošt dobili '-odo. Zrtioglfi-' ftl. jtae 'h v.rtin je ‘0 do 60 litrov *ak'bodn sv®ra%3; Izviru omrežia rižansV«,, >re a do 28iptka prihodnje tu- vaC*;tev ”, T7011"- .To J« začasna re-tev' ,na rešitev na bo uresni- iivnlh1 Jrndol?®4^3 °Irioltavi vode iz ), »resnična konfet!1 bos^a , ,s’c!lpa1 trai dn »'• fJL zvez®* koprski *•'«* z STLS Dodjd*' v-p; 5?, zadostne količine vo-iem» * Istri n-t -v®nslc' ir» Hrvatski prao* Rovin-a Ar, Ankarana. V j, * * * ,'isol* l'asvetA?,r>r^ 80 organizirali š!rše i *a varst,nirfei- olver' Tech*1 IV pepl ir v hio>* ajen dini- istovetnost ponarejevalca.' Boccacci.ia so $6 obdolžili, da je med julijem in decembrom 1960 prikazal kot plžčario najemnino za urade CONI. kar pa ni od. govarjalo resnici. Končno so ga obtožili, da je ukradel Več pisem, med februarjem in aprilom lani. ki jih je pokrajinski urad CONI poš-i-n) o«.—•»*<*{ ustanov1 Pri vsem tem gre za poneverbe, ki jih je Bog-acci zagrešil ne da bi računal na možnost kontrole z vrha. In prav do te kontrole je prišlo, ker v določenem trenutku nekatera športna društva, ki so prejemala dotacije iz skladov CONI, niso prejela obljublie- -...... „„ nih nakazil. Družbe so se nam- ■ 'ia ce’ nerešenih vorašanj I reč pozanimale pri osrednji u-ftv0 ,ra Postati mladinsko var-1 pravi za izplačilo nakazil. Ta pa e0,hun r° wseb. uo.tanov, poriietij, | je izjavila, da so bila nakazila ooa^etn. oh- JScii ttj ’t’cno-družbenih organ1-. . Udeleženci so ueotovili. da - ___ ___ Trgu Unitš. Piccoli je parkiral avto a katerim se je vozila omenje-na trojica na nekem mestu na Trgu Unitš, kjer je oviral promet. Pripomniti je treba, da so prav tedaj snemali na Trgu Uni-ta film »Senilnost*. K avtu sta sta hotela kaznovati vozača. Piccoli pa se je uprl in tako je prišlo do prerekanja in potem celo do fizičnega obračunavanja. Včeraj so sodniki spremenili smisel obtožnice ter obsodili Pic-colija in Irsutovo na 4 mesece in 15 dni zapora. Irsutovi pa so preklicali pogojno kazen na katero so jo pred časom obsodili zaradi nekega drugega prekrška, in sicer v višini 4 mesecev zapora. Cotterlija pa so obsodili na 2 leti in 5 mesecev zapora ter na 65 tisoč lir globe. Pri tem gre tako za kazen, ki so mu jo odmerili zaradi dogodka na Trgu Unitš, kakor tudi za neko tatvino, ki jo je obtoženec zagrešil 26. aprila letos. Cotterli se je ponoči prikradel v stanovanje 20-letne Gabrielle Mur-golo por. Porcelluzzi v Ul. Bec-cherie 9, kjer je ukradel 150:0(10 lir, 2 bankovca ZDA po 5 dblar-jev, 2.800 dinarjev ter en gramofon. Pri tem tatinskem podvigu je Cotterli preplezal neki zid ter je vlomi) okno. Sodniki so pri razsodbi upoštevali tudi, da je bil Cotterli že obsojen na 2 meseca zapora zaradi nekega pretepa ter so zato preklicali teda- Prispevki za nakup semena Ministrstvo za kmetijstvo je dalo pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v Gorici na razpolago naslednje vsote za nakup semena za leto 1962-63: 4 milijone lir za prispevke pri nabavi semenskega žita; 3.5 milijona lir za seme za krmske rastline; 2.2 milijdoa za nakup semenskega krompirja italijanske proizvodnje CE.MO.PA.; 2 milijona za seme hibridne koruze in 3.1 milijona lir za nakup in brezplačno razdelitev semen za razne povrtnine. Prispevek lahko dobijo direktni obdelovalci in spolovinarji na Goriškem. Kdor želi dobiti prispevek za nakup semenske pšenice, mora vložiti prošnjo na posebnem obrazcu pri kmetijskem nadzorništvu; obrazec se dobi tudi pri podružnicah v Ronkah, Krminu in Gradiški. Rok za vložitev prošenj zapade 10. novembra, račune za na-kupljeno seme pa je treba predložiti do 30. novembra t.l. Direktni obdelovalci imajo pravico do nakupa 100 kg semenskega žita s prispevkom spolovinarji pa 50 kg. V vsaki družini lahao zaprosi za prispevek samo en član. Spolovinarji morajo priložiti potrdilo gospodarja. Sledila bodo podrobna navodila glede nakupa drugih vrst semena s prispevkom. v objavo naslednje pismo: »Moderni čas nam je poleg udobnosti prinesel tudi celo vrsto drobnih neprijetnosti, ki marsiadaj spravljajo iz ravnotežja razrahljani živčni sistem. KoliVokrat si razbijamo glavo, kje bi dobile Slove-ka, ki bi nam popravil majhne okvare na vodovodu, gospodinjskih strojih, električni napeljavi, skratka, belimo si glave, kako bi odpravile nevšečnosti, ki nam jih noče popraviti noben električar, hidravlik ali kateri koli obrtnik, pa čeprav ga nadlegujemo po telefonu ali osebno v njegovi delavnici. Meni se je primerilo celo to. da mi je neki obrtnik, katerega sem tako prosila za uslugo, brez ovinkov odgovoril, da raje on plača uslugo, kot da bi sam šel in popravil okvaro. Dodal je, da se mu ne izplača izgubljati časa za take malenkosti, ko pa ima polne roke velikih in odgovornih del. Sklep, da vam pišem, je v meni dozorel po mučni noči, v kateri se je nespečnosti pridružila še obsedenost zaradi neprestanega šumenja v pokvarjeni vodovodni pipi nje. Tudi občinskemu vodovodu ne more biti vseeno, če puščajo pipe. krav gotovo jih je precej v našem mestu, skozi katera uteka voda, ki jo kupujemo v Jugoslaviji. Števci tako majhnih količin sicer ne beležijo, vendar pa iz malega raste veliso in tisti, ki je najbolj priza det, niso samo mestna podjetja, ampak skupnost, v imenu katere in za katero delajo ta podjetja. Zato je v meni dozorela ideja, ki jo predlagam časopisu, da se zanjo zavzame. Obstaja v tem, da bi pri mestnem vodovodu skrbeli za drobne usluge, predvsem za popravilo pip. Marsikoga bi rešile drobnih skrbi, ki povzročajo slabo kri v družinah, kjer možje ne znajo ali nočejo zavihati rokavov, da bi o-kvare popravili; končno pa bi mestni vodovod prihranil nekaj denarja, ker mora plačati vodo, za katero ne prejme niti lire. V upanju... itd.» * • • Pismo naše iitateljice je zanimivo in utemeljeno; tako je na mestu in njeni razlogi tako prepričljivi, ..............................................................................uh VESTI IZ NOVE GORICE V goriškem okraju imajo okrog 26.000 zavarovancev Vsaka občina ima zdravstveni dom in vsaj eno lekarno - Se vedno premalo zdravnikov Iz zadnjega poročila 'Zavoda za. cenze, v kateri sta bila zapletena socialno zavarovanje v Novi Gorici | tudi 24-letni Franco Lupi Iz Gorice Ul. Prato 17 in pa Ivo Obljubek, prav tako iz Gorice, ki sta bila na tovorniku. Včeraj okrog 8.45 je prišel v civilno bolnišnico v Gorici omenjeni Franco Lupi, ker je imel poškodbo na desnem kolenu, ki je bila posledica omenjene prometne nesreče. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali na zdravljenju v bolnišnici za 8 dni. pristopila dva mestna redarja, ki njo pogojno razsodbo. ........................................'Hilli....... V PONEDELJEK SKUPŠČINA LASTNIKOV »alo .organ»zac’i in društev, -^bskih „2 -Pri izflp,avi vseh oh-0 Prob]pm statutov upoštevali tudi mladinskega varstva. V * * * Ob^o]0’ns*t‘ občini pripravlja-jUristifintv?e ,na^rte za izgradnjo hi), p oblektov v prihodnjih u Jtoge yre za zgraditev krožne >le)i h, 2a v. Postojnski ja- «/ Nitev mktr-’f,kacii0 in z»man.i9 *)0 noel„P,a2lrlske Jame’ za grad* itsiiruJi?®8 botela v Postojni, za že izplačana. Spričo tega nejasnega stanja je osrednje vodstvo CONI poslalo v Trst nekega inšpektorja, ki je pregledal vse ra čune Boccacci je takoj priznal, da si je prilastil večjo vsoto de' naria. Pripomnil je, da je poneverbe izvršil, ker je zašel v; hude finančne težave. Javni tožilec je včeraj zahteval naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obso-:olgfjAfrtUr'priVuRa hnte,a v Postojni, za j dijo na 5 let zapora ter na 28.000 5 i > Zaj. * Kostišča v Predjami | lir globe. Sodniki so zahtevo upo-sett« lik. Za srni« 18. " isbeP®; v s0*! t*lfj ,p^ i'st** 4 J ia m am vRp' Vlafit ietti’ > Za r s v ireciiami | nr gioDe. ooaniKi so zahtevo upo- rna :azaIntev campinga ter za števal), toda kazen so zmanjšali hi, ~jreditvena dela pri Pivka na 3 leta in 4 mesece zapora ter vsa ta dela bodo potre- 8.000 lir globe. Poleg tega bo mo- murna linTšiTFTffo- rt kom ob 18. uri Lux film: Rimsko zlato Predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri Lux film: (L’oro di Roma) BLAIN, ANNA MARIA FERRERO in JEAN SOREL 201 U 5 g kino belvedere na opčinah predvaja danes 27. t. m. ob 18.30 uri film: Komandant Jonnv (Comandante Jonny) Igra. GARY COOPER Tedenski počitek v gostinskih obratih V tržaški pokrajini pride po en gostinski obrat na vsakih 200 prebivalcev V ponedeljek ob 16. uri bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 skupščina lastnikov gostinskih obratov, na kateri bodo razpravljali o tedenskem počitku ter o drugih vprašanjih, ki zanimajo to kategorijo. Kar zadeva tedenski počitek je prevladoval predlog, naj bi si lastniki sami izbrali dan počitka med ted-nom, ne da bi se v to vmešavale pristojne oblasti in določile u-strezno rotacijo. Oblasti naj bi samo koordinirale zaporo na osno-vi predlogov lastnikov, da se zaščitijo koristi javnosti. Poleg tega bodo na skupščini tudi razpravljali o drugih vprašanjih. Odborniki združenja bodo poročali o sestanku, ki so ga nedavno imeli s podprefektom dr. Pasinom. Predstavniki gostincev so se podprefektu pritožili predvsem proti delovanju raznih menz, barov in drugih lokalov, ki jih u-pravljajo nekatera društva in ki bi morali služiti samo članom odnosno uslužbencem zadevnega društva, podjetja ali ustanove. Hkrati so tudi omenili vpfašanje občinske menze na Trgu Libertš, ki se je sedaj spremenila v »restavracijo*, kar po mnenju lastni- kov gostinskih obratov ne ustreza namenu, za katerega je bila ustanovljena. Poleg tega so gostinci opozorili podprefekta na veliko število gostinskih obratov v tržaški pokrajini, saj imamo se-daJ en gostinski obrat na 200 prebivalcev Tako visoko številp, menijo gostinci, ne opravičuje niti tako imenovani »turistični za-kon’- Zaradi tega bi morala biti oblasti zelo previdne pri izdajanju obrtnih dovoljen za odprtje novih gostinskih obratov. V bolnišnici se je ranil Včeraj ob 1«. uri se Je zatekel na oddelek za prvo pomoč v go-riški bolnišnici 35-letni Oltndo Ro-sada iz Benerk, kJ je zaposlen prav v tej bolnišnici kot popravljalec cevi. Pri svojem delu se Je namreč laže. ranil na levi nogi. Nudili so mu prvo pomoč in v dveh dneh bo zopet zdrav. Z lestve je padel Včeraj povmciue okrog 15. ure Je 37-letni Lulgi Fain iz Gorice Ulica Vittorio Veneto 19 prislonil lestvo na zunanji del hiše, da bi popravil oknico pri nekem oknu. Pri delu pa je izgubil ravnotežje In padel z lestve ter se ranil na kazalcu leve roke. Takoj je odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh Pri pomivanju šip se je ponesrečila Včeraj popoldne okrog 15.30 je prišla po pomoč v gorlško civilno bolnišnico 42 letna Marija Zanghie-rella iz Gorice Ul. Gelsl 3. Ko je pomivala šip j v bližnjem sanatoriju, kjer Je zaposlena. Je padla z lestve ter se pri tem precej močno udarila na zadnjem delu telesa in na desni nogi Nudili so Ji pr- je razvidno, da je ta ustanova v zadnjih desetin letih precej prispevala za zdravstveno zavarovanje, za pomoč bolnikom, za opremo in ureditev zdravstvenih domov in ambulant. Iz teh podatkov je tudi razvidno, da se je v obdobju 10 let število zdravstvenih delavcev povečalo za sk jd 500, število zavarovancev pa se je tudi močno dvignilo in jih le sedaj kakih 26 tisoč. Ob koncu avgusta lani je zavod izkavozal 42/ milijonov din dohodkov in 509 milijonov din izdatkov. Letos sc. se izdatki še bolj povečali in znašajo v enakem obdobju 538 milijonov. Od tega odpade samo za zdravljenje po bolnišnicah 200 milijonov (175 milijonov). Tudi potrošnja zdravil se je povečala za 15 milijonov, za 37 milijonov pa so izplačali več za nadomestilo osebnih prejemkov med boleznijo. Zdravnikov je še vedno malo, saj v nekaterih primerih odpade po 70 ambulantnih pregledov dnevno na enega. Ugotovljeno je nadalje, da imajo po goriških podjetjih mnogo starejšln delavcev, ki so fizično in zdravstveno manj odporni. V Idriji jc n. pr. skoro polovica vseh zavarovancev upokojencev. Na povečanje izdatkov vplivajo tudi številni prirperi obolelosti ia TBC ter hujša posledice nesreč pri delu in izven njega. , S pomočjo ljudskih odborov je zavodu uspelo izboljšati zdravstveno in lekarniško službo do take mere, da sta sedaj v vsaki občini okraja po en zdravstveni dom in centralna lekarna, ki ima po možnosti tudi podružnice po drugih večjih krajih. Tri dni po nezgodi je prišel po pomoč Poročali smo že o prometni nesreči, do katere je prišlo dne 23. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I žulijo arobm, toda številni problemčki. Obrnili smo se na direktorju občinskih podjetij inž. Htgonata ter mu prikazali zadevo. Osvetlil jo je z drugega zornega kota in nam predoeil sli .o, ki je zares zanimiva. V sedanji fazi ugotavljanja o-Kvar na glavnih vouuvodnih napeljavah se v zemljo izgubi od 19 do 20 odstotkov vode, ki jo kupujemo v Jugoslaviji, pred dvema letoma, ko so teiimki pričeli odstranjevati okvare nu ceveh z eiektrons .trni aparati, je bila uguoa nurannust alarmantna, cei,h oo cdstotnov, tser se namerava upravu vodovoda znova lotiti ugotavljanja onvar, se oo izguba skoraj gotovo znižala na 10 odstotnov, to pa je dopustna me/a, kt velja tudi za nove vodovode z jeklenimi cevmi. Uhajanje vode skozi pipe predstavlja malenkostno količino, morda na .šnih 5 odstotkov ali celo še manj; ker pa so Pipe za vodovodnim števcem, plača izgubo potrošnik. Lahko pa se tudi zgodi, da števci po določeni dobi niso več občutljivi za šibke tokove in tedaj gre izguba na stroške vodovodne uprave. Skoda, ki so jo utrpela mestna podjetja, pa je tako malenkostna, da se jim ne bi izplačalo vzdrževati delavca, kx bi skrbel za drobne usluge po stanovanjih. Direktor je še dodal, da so z ugotavljanjem okvar na vodovodu znižali izgubo za 10 odstotkov, kar pomeni 400.000 kub. metrov. Ker se plačuje voda Jugoslaviji Po 13 dinarjev, je bilo s tem prihranjenih 5,2 milijona lir. Z nadaljnjimi pri. zadevanji se bo izguba znižala na tisti minimum, ki je dopusten pri vsakem, tudi novem vodovodu. Glede popravila drobnih okvar je direktor predlagal, naj se ljudje specializirajo za taka dela; posebno bi prišli v poštev upo ojenci, ki bi si zaokrožili pokojnino. Prav gotovo bi vsakdo rad plačal 500 ali 600 lir, da bi mu kdo odstranil nevšečnost, ki mu tudi ponoči ne dd pokoja. Občinska podjetja, je dodal inž. Rigonat, bodo s svoje strani pregledala, če bi gospodarska rač unica omogočila uresničitev predloga o takšni uslugi. Sodimo, da smo bili dovolj izčrpni tn da si bo spoštovana čitatetji. ca znala pomagati iz stisk, v katere nas peha razvita tehnika. i ................................................ GORIŠKI NOGOMET Sovodnje - Farra jutri v Sovodnjah Juventina gostuje v Krminu proti Cormontiumu - Naraščajniki iz Sovodenj igrajo doma proti Cormontiumu * Naraščajniki Juventine pa igrajo s podmladkom Cormonese Nogometaši iz Sovodenj se pripravljajo na derby tekmo, ki jo bodo imeli jutri popoldne ob 15. uri na domačem igrišču proti ekl pi iz Farre. Čeprav so gostje znani kot precej dobri igralci, pa so se morali v Sovodnjah zadnjič zadovoljiti samo z eno točko. Tokrat si bodo skušali domačini pridobiti obe točki. Seveda pa se bo treba za dosego tega cilja potruditi in pokazati dobro igro r.e samo posamič ampak tudi kot celota. Ob 14. uri naj se zberejo na igrišču naslednji igralci: Ferfolja S.. Podgornik, Marinič, Ožbot, Pe-tejan, Devetak, Pelicon, Ferfolja B, Terpin, Ferfolja T., Kerševan Kuzmin Z., Kuzmin B. K°t Je razvidno iz lmei., igrajo v ekipi sam, domačini, ki so letos okviru svojega društva zbrali še nove naraščajnike. vo pomoč, ozdravela bo v 5 dneh. I oktobra ob 23 41 zvečer blizu Pia- I Isto velja tudi za naraščajnike ..............."""......................................."»...n.................mini...................|llmi’ IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Martinovanje SPD na Lokvah bo v nedeljo 11. novembra. Vpisovanje za udeležence z avtobusom bo trajalo, do. kler bo kaj mest ma razpolago. Za udeležence z lastnimi vozili traja vpl. sovanje do 2. novembra. Vpisuje se na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. Vožnja z avtobusom za člane po 400 in za nečlane po 500 lir. Vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu. Odhod avtobusa iz Podgore ob 13. url, izpred kava m e Brabuj v Gorici ob 13.15. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri Technirama barvni film: ZIMSKE POČITNICE (Vacanze d'inverno) Igrajo; ALBERTO SORDI, MICHELE MORGAN, VITTORIO DE S1CA' ROSSI DRAGO, CRISTINE KAUFFMAN in DORIA GRAY KINO «1IUS» PROSEK predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri film: Izvrstno' delo Federica Fellinija SLADKO ŽIVLJENJI (La dolce vita) Igrajo: MARCELLO MASTROIANNI in ANITA EKBERG Deset meseeev po ustanovitvi je družba že propadla Eden od lastnikov je dobil 10 mesecev zapora zaradi stečaja s prevaro Na živilskem trgu v Gorici so jo zasačili s tihotapskim žganjem Včeraj je sedel na zatožni klopi pred okrožnim sodiščem v Gorici 39-letni Domenico Rigatti, mizar iz Riva ddl Garda. V obtožnici je rečeno, da je zakrivil stečaj s prevaro, ker je kot družabnik z neomejeno odgovor nostjo in kot upravitelj družbe »Falegnameria artigiana Alessio A Rigatti* s sedežem v Romansu, katere stečaj je proglasilo sodišče z odlokom od 9. novembra 1959, odnesel od družbene imovine za 1.800.000 lir iz zastanka na plačah, ali iz plačil klientov odnosno si je pridržal blago, ki ga je prejel od upnikov. Družba je bila ustanovljena novembra 1957 razpustili pa so jo že septembra leta 1958, pozneje pa je Rigatti do proglasitve stečaja delal pri podjetju. Pri včerajšnji razpravi je Rigatti izjavil, da so bili domenjeni, da bo prejemal po 80 tisoč lir plače mesečno, da upravo Podjetja ni vodil sam, ampak v družbi z drugim družabnikom A-lessiom. Povedal je nadalje, da niso imeli drugih zapiskov kot nekakšno knjigo za blagajniške zapiske ter pristavil, da gre pri nekaterih postavkah, za katere je obdolžen, da si Jih je prilastil, le za pomoto pri vpisu. Pristavil je nadalje, da si je pridržal le nekaj živeža, ki ga je porabil za potrebe svoje družine. Obtoženčev branilec odv. Ballar-dini iz Rive je skušal dokazati, da v tem primeru ne gre za stečaj s prevaro, ampak kvečjemu zn navaden stečaj omejenega obsega ter navedel nekatere pomote v obtožnici, kjer niso vnesene vse vsote v dobro in v breme. Zato je zahteval za obtoženca o-prostitev. Po daljšem posvetu je sodišče spoznalo obtoženca za krivega stečaja s prevaro in ga obsodilo na 10 mesecev zapora s pogojno odložitvijo, ter mu prepovedalo za 10 let vodenje trgovskih poslov zase ali kot upravnik drugih pod Jetij. * * * Dne 11. novembra lani se je 63-jetna Rosa Grion iz Kaprive vrtela okrog pokritega trga v Gorici v rokah je imela torbo, iz katere SJ ruoleli vratovi treh skrbno za-niašenih steklenic. Finančnim stražnikom davčnega oddelka, ki kaj radi stikajo tam okoli za sumlji-vimi osebami, se je obnašanje že-lice zdelo nekam sumljivo. Zato sta jo dva ustavila in potem ko sta se Predstavila za finančne stražnike v civilu, sta jo vprašala, kaj ima v torbi, Zenica je brez oklevanja povedala, da ima tri steklenice jugoslovanskega žganja, ki da ga je kupila od neznancev po 600 lir za liter. To je bilo financarjem ao-v , , da !0 ženici zaplenili vse tri steklenice z žganjem ter njo samo pnjavilj sodišču. Pri včerajšnji razpravi v Gorici je ženica še enkrat poudarila to, kar je že prej izjavila financarjem, namreč, da je kupila žganje, da bi ga spila vsako jutro kozarček, poleg tega pa ji je »lužilo za zdravilo proti revmatizmu. Povedala je tudi, da je bilo tokrat prvič, ko je kupila žganje in da ga je nameravala vsega porabiti sama. Njen zagovornik odv. Mamolo je predlagal, naj bi ženico milo sodili, ker ni imela špekulativnih namenov. Sodišče pa jo je spoznalo za krivo, ter jo obsodilo na plačilo globe 10.100 lir, na plačilo sodnih stroškov in zaplembo žganja. Drž. tož. B. Pascoli; preds. sod. dr. Storto; zap. Daidone, ki se bodo dopoldne prav tako na domačem igrišču pomerili z naraščajniki ekipe Cormontium iz Kr-mina. To je nova ekipa, ki pa je že pri prvih nastopih dobro pokazala in predstavlja precej trd oreh. Standreška Juventina pa nastopi jutri popoldne v Krminu proti novi ekipi Cormontium. To ho tretja letošnja tekma naših igralcev. Ali bodo vsaj tokrat prinesli domov obe točki? Ce se bodo potrudili in igrali dovolj prepričljivo ter povezano, uspeh ne bi smel izostati, saj ima Juventin«, ki je lani nastopala v višji kategoriji, mnogo več izkušenj bot njem jutrišnji nasprotniki. Vsekakor so se juventinci tudi ta teden vadili kot običgjno in pravijo, da se bodo jutri potrudili v tem smislu. Za odhod v Krmin naj se ob 14.15 zberejo v baru pri Milanu naslednji igralci: Devetak, Za-vadlav, Sulič, Paškulin, Ferfolja, Cijak, Ermacora, Batistič, Marega, Haufert, Petejan, Nanut E., Nanut D. Moštvo bo igralo jutri verjetne v nekoliko spremenjeni postavi, ker bodo preizkušali nekatere igralce tudi na drugih položaji«, lato velja tudi za naraščajnike, ki bodo nastopili dopoldne ob 10.30 proti naraščajnikom ekipe Cormonese v Krminu. Ce so tudi naraščajniki te ekipe tako močni, kot so titularci, potem se bodo morali Standrežci res pot.-uditi, če bodo hoteli prinesti domo.' vsaj eno točko. VERDI. Zaprto CORSO. 16.30: »Vojščakov počitek (II riposo ael guerriero), Brigit-te Bardot ir. R. Hosein. Cinema-scope v barvah. Mladini pod 18. tom prepovedan. VITTORIA. 16.30. «Upomiki iz Sa-marjaa (Gh ammutinati di Sa-mar), G. Montgomery in G. Roland. Ameriški barvni film. CENTRALE. 18 30: »Neizprosna obsodba« (Iiap)acabile condanna) Ameriški barvni film z L. Egan in O. Reed. Mladini pod 18. letom prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 12.10. najnižjo 2,6 stopinje ob 6.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK 6 — 27. oktobra I# NA STADIONU «PRVI MAJ» PRI SV. IVANU Z izločilnini tekmami v odbojki noccf začet eh 5. slovenskega športnega tedna Ob 20. uri prva tekma deklet Škamperle - Dijaški dom OBVESTILO Športno združenje Bor sporoča, da je moralo zaradi velikega števila prijavljenih moštev za tekmovanje v planinsko-orientacijskem pchodu in razpoložljivosti atletskega stadiona delno spremeniti tekmovalni urnik. Tekmovanje v planinsko-orientacijskem pohodu se bo začelo v nedeljo kot napovedano ob 8. uri zjutraj, tekmovanje v igri .Med dvema ognjema* za mladinke in mladince pa ob 10. uri in ne ob 9. kot je bilo prvotno določeno. Urnik tekmovanja za igro med dvema ognjema bo naslednji: Ob 10.: Dijaški dom - Cankar (deklice). Ob 10.15: Cankar »C* - Cankar «B» (dečki). Ob 10.30: Dijaški dom - RMV. Ob 10.45: Cankar C - Cankar A. Ob 11. uri se bo začel polfinale. Ob 11.30 pa finale. Udeležence planin sko-orientacij- skega pohoda obveščamo, da morajo biti vse ekipe zbrane na startnem mestu, na stadionu pri Sv. Ivanu če pred osmo uro. Po startu prve ekipe ne bo pripuščen k tekmovanju noben zamudnik; ekipa bo črtana tudi če bi zakasnil le en sam član moštva. Vsi tekmovalci naj imajo dobro obuvalo za hojo po slabšem zemljišču in grušču, prav tako pa tudi primerno oblačilo (planinsko). Vsaka ekipa mora imeti tudi pisalo. Letošnja proga bo predvidoma približno še enkrat daljša od lanske. Prireditelji letošnjega 5. slovenskega športnega tedna so dobili obvestilo uprave šolskega stadiona v Kolonji, da bo tekmovalni prostor na razpolago Boru v četrtek in ne v nedeljo, kot je bilo določeno v prvotnem urniku. Zato so bili prireditelji prisiljeni prenesti vsa atletska tekmovanja na četrtek 1. novembra zjutraj. Tekmovanja, ki bj morala biti v četrtek in sicer tek čez drn in S1 m, namizni tenis in odbojka (finale), bodo v nedeljo. Športni teden bo potekal po sledečem razporedu: DANES 27. t. m. od 20. ure dalje odbojka JUTRI, 28. t. m. ob 8.: orientacijski pohod 10.: med dvema ognjema TOREK, 30. t. m. ob 20.30: šahovski brzotumir SREDA, 31. t. m. ob 20.30: streljanje ČETRTEK, 1. novembra Atletika ob 8. : zbor 8.15: 100 m (čl), krogla (ml) paiica (čl) 8.40 80 m (že), daljina (čl) 9. : 400 m (čl) 9.15: 4x100 m (predteki) 9.30: 80 n. (ml.), daljina (že) 10. : filali 100 m (čl), 80 m (že), 400 m (čl) 10.30: višine (čl in ml), kro-gia (že) 11. : J300 m (čl) 11.30: met krogle (čl) 12. : skok v višino (že) 12.30: met diska (čl) 13. : štateta 4x100 m (čl) PETEK, 2. novembra ob 20.30 streljanje SOBOTA, 3. novembra ob 20.30: oubojka NEDELJA, 1. novembra ob 9. : tek čez drn in strn 9.30: namizni tenis 15. : odbojka (finale) Čez 300 slovenskih športnikov in športnic bo od danes dalje na- pelo vse sile, da doseže za barve društva, za katero nastopa, čim večji uspeh in čast. Nocoj se bo namreč začel slovenski športni teden, ki je dosegel že peto leto obstoja. Kot v prejšnjih letih sme- mo tudi letos pričakovati ostre, a lojalne borbe v vseh panogah in ni izključeno, da bodo prireditelji dali možnost s temi nastopi kake- mu talentu, da pokaže svoje do da- nes neizrabljene in skrite zmožno- sti. Nocoj se bo športni teden začel z izločilnimi tekmami v odbojki. Tekme bodo v dvorani stadiona «Prvi maj» pri Sv. Ivanu z naslednjim urnikom; DEKLETA ob 20. : Škamperle - Dijaški dom 20.30: RMV Cankar MOŠKI : Barkovlje - Cankar C ob 21. 21.30: Rocol • RMV B 22. : RMV A - Dijaški dom 22,30: Cankar B - Škamperle A v Šesto kolo nogometnega prvenstva V Bologni in Turinu dvu zunimivu derbyju Sani zopet v vrstah Milana Dva derbyja sta v središču pozornosti jutrišnjega šestega kola nogometnega prvenstva A lige: emilijanski med Bologno in Spa-lom ter mestni med turinskima tekmecema Torinom in Juventu-som. Sploh vse enajstorice polagajo precej pažnje temu nogometnemu tednu, ki bo precej živahen in predvsem utrudljiv. Jutri, v četrtek in ponovno v nedeljo bo- do morali igralci na igrišča s strahom pred spodrsljajem. To velja največ za Bologno, ki se nikakor noče odpovedati vodilni vlogi. Možnost, da poveča razda-lio z zasledovalno Spal je velika ne samo zaradi igralcev, ki so prav gotovo skoraj za razred boljši, temveč tudi zaradi domačega okolja, sredi katerega bo potekala nedeljska tekma. Turinski derby bo prav gotovo privabil na igrišče rekordno šte- vilo gledalcev ne toliko zaradi igralcev Torina kakor Juventu-sa, ki se je po nakupu napadalca Mirande precej opomogel. Iz spodnjih delov lestvice se je Ju-ventus preril do varne sredine in vse kaže, da še ni konec njegovega vzpona. Danes je težko predvidevati zmago tega ali onega, vendar ni izključeno, da se bo moral Torino, ki ima nekaj nerazpoložljivih igralcev, predati mestnim nasprotnikom. dicini ne bo mogel Igrati. Prav tako bo odsoten rezervni vratar, zaradi česar ne bo drugega izhoda kot prepustiti obrambo mreže vratarju mlajših nogometnih sil. Precejšnje pričakovanje vlada za nastop Milana v Genovi. Gostje bodo na igrišču Sampdorie ponovno predstavili nekaj tednov zaradi poškodbe odsotnega Sani-ja, ki slovi kot odličen režiser napadalnih akcij. Preostaneta še dve tekmi in sicer Mantova-Napoli ter Venezia-Modena. Posebno za nastop Nea-peljčanov vlada pričakovanje. Navijači upajo, da bodo igralci Neaplja pokazali to kar so v medte-denski prijateljski tekmi z La-ziom. V tem primeru bi morala Mantova, pa čeprav bo nastopila na domačih tleh, prepustiti gostom če ne obe pa vsaj eno točko. Bolj izenačena bi morala biti borba v Benetkah. Sicer tudi v tem primeru velja pravilo, da so domačini v prednosti. Ce to ali ne bomo videli jutri. drži Proti registraciji tekem v korist tekmecev Sprejet prizit Delamarisa\ f toštnir Abb. Kakor je znano, je republiška tekmovalna komisija negirala tekmi Delamaris-Kladivar in Odred-Krim-Delamaris z izido^ 3:0 p.f. v korist nasprotnikov. Obe enajsterici sta se namreč P1] tožili z motivacijo, da je bil igralec Delamarisa Januš nepravih! registriran. Vodstvo Delamarisa je vložilo ponoven protest na odločitev in kače, da bo v tem uspelo. V zadnji številki službenega glasila Jugoslovanske nogometne zveze »FutbaL smo namreč zasledili popravek v zvezi z registracijo Januša, iz katerega sledi, da je imel imenovani pravico nastopa na prvenstvenih tekmah s 5. septembrom letos. Vsa zadeva okrog pritožbe meče slabo luč na celjskega Kladivarja, ki je na igrišču izgubil tekmo in je hotel priti do točk za zeleno mizo. Kladivarju je bila namreč dobro znana zadeva z igralcem Janusom, ki je bil prej njegov Tudi za ostale tekme je težko predvidevati izide, pa čeprav se lahko za večino primerov govori o zmagi domačinov. Fiorentina bo imela v gosteh Palermo, Inter nevarno Atalanto, ki bo skušala, kot je njena stara navada, prekrižati račune Herrerovemu moštvu. Rimljani, ki bodo sprejeli v goste Lanerossi, so kar se tiče skrajne obrambe v resnih škripcih. Cu- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm,m,uniimiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiniiiiiiniiimimij 11111111111 SVETOVNO PRVENSTVO V ODBOJKI Sovjetska zveza pred ČSSR zmagovalka v moški skupini Jugoslavija osma, Italija pa štirinajsta PO JUGOSLOVANSKI TV V nedeljo prenos tekme Madžarska Avstrija Jugoslovanska televizija bo v nedeljo ob 13.50 oddajala v direktnem prenosu iz Budimpešte mednarodno nogometno srečanje MADŽARSKA - AVSTRIJA MOSKVA, 25. — Z zadnjim dnem svetovnega prvenstva v odbojki za moške reprezentance je Sovjetska zveza še potrdila svojo premoč in zasluženo osvojila prvo mesto in naslov. Sovjetski odbojkarji so premagali tudi zelo močne Poljake in neporaženi zaključili prvenstveni turnir. Na drugo mesto se je uvrstila CSSR, na tretje pa Romunija. Jugoslavija, ki je nastopi- 1 ATLETIKA po SVETU l -k Im NEW DELHI, 25. — Med atletskim dvobojem Indija - Zahodna Nemčija je prišlo do nepričakovanega presenečenja Indijci so namreč zmagali v štafeti 4x400 m s časom 3’10”7, medtem ko so Nemci Janz, Haas, Holdorf in Reške rabili za isto progo 2 desetinki sekunde več. V teku na 400 m je zmagal domačin Milka Sir.gh pred Nemcem Re-skejem. Obema so prisodili isti čas 47”6. Zmagi v tekih na kratkih progah pa sta postali plen Nemcev: Hebauf je z 10”4 zmagal na 100 m, Schumann pa z 20”8 na 200 m. KAIRO, 25. — Ameriški atleti so se v atletskem tekmovanju s kairsko izbrano ekipo uvrstili skoraj v vseh panogah na prvo mesto. Med najboljšimi rezultati je treba navesti 10”4 Američana Roberta Poyn-terja na 100 m, ter 7,97 m Darrela Homa (ZDA) v skoku v daljino. V tej panogi je Egipčan Teymour Lanknha dosege) s 7,74 m nov državni rekord. 3:1 3:1 3:2 3:1 3:2 la v finalni skupini, je bila osma, Italija pa, ki je igrala v tolažilni skupini, kjer so borbe potekale za zasedbo od H. mesta dalje, je zasedla 14. mesto Izidi tekem zadnjega dne so sledeči: Finalni turnir Japonska - Brazilija Madžarska - Kitajska Bolgarija - Jugoslavija Romunija • češkoslovaška Sovjetska zveza - Poljska Tolažilni turnir Izrael - Italija Albanija - Mongolija Sev. Koreja Avstrija Holandska - Finska KONČNA LESTVICA 1. SOVJETSKA ZVEZA 2. ČSSR 3. Romunija Sledijo: Bolgarija 15, Japonska 14, Poljska 14, Madžarska 12, Jugoslavija 12, Kitajska 12, Brazilija 9 točk. V tolažilni skupini je prvo mesto zasedla Zahodna Nemčija pred Holandsko, Severno Korejo in Italijo. polfinalu je Laver premagal Flee/v terja v petih setih, Hevitt pa New-comba v štirih. DANES NA PRVEM KANALU Registriran prenos boksarskega dvoboja G. Fullmer-D. Tiger 3:1 3:0 3:0 3:0 18 točk 16 15 TENIS MEXICO CITY 25. — V prvem srečanju medeonskega finala za Davisov pokal med Mehiko in Švedsko je Jan Eri k Lundquist z zmago nad domačinom Palafoxom 8:6, 1:6, 8:8, 6:4 povedel Švedsko v vodstvo. * * * BRISBANE. 25 — Rod Laver In Bob Hevitt sta se uvrstila v finale teniškega prvenstva Queenslanda. V VENEZIA Magnanini; De Bellis (De Mar-chi), Ardizzon; Tesconi, Ca-rantini, Frascoli; Azzali, Bar-tč (Santisteban), Mencacci, Raffin, Stivanello (Pochissimo) MODENA Gaspari; Barucco, Garzena; Goldoni, Aguzzoli, Balleri; Gallo, Bruells, Pagliari, Cine-sinho, Vetrano. CATANIA Vavassori; Giavara, Rambal-delli; Corti, Bicchierai, Bena-glia; Vigni, Szymaniak, Pe-troni, Milan, Prenna. GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno; Occhetta, Colombo, Baveni, Bolzoni, Giacomini, Firmani (Galli), Pantaleoni, Bean. INTER Ferretti; Picchi, Masiero; Bol-chi, Guarneri, Burgnich; Bi-cicli, Maschio, Mazzola, Sua-rez, Corso. ATALANTA Cometti; Rota, Pesenti; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Do-menghini, Christensen, Da Costa, Mereghetti, Olivieri. SAMPDORIA Sattolo; Tommasin (Vigna), Delfino; Bergamaschi, Berna-sconi, Vicini (Tamburini); Ma-estri (Tommasin), Toro, To-schi, Brighenti, Cucchiaroni (Da Silva). MILAN Liberalato; David, Radiče; Pi-vatelli, Maldini, Trapattoni; Lodetti, Sani, Altafini, Rivera, Barison. RIM, 25. — Vodstvo RAI TV javlja, da bodo jutri, v soboto popoldne ob 18.35, oddajali na prvem kanalu registriran prenos boksarskega srečanja za svetovni naslov srednje kategorije Fullmer-Tiger, ki je bil 23. t m. v San Franciscu. MANTOVA Negri (Arbizzani); Morganti Corradi; Tarabbia, Pini, Can-cian (Castellazzi); Simon: (Geiger), Giagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni (Spinelli). NAPOLI Cuman; Molino, Mistone; Co-relli, Gatti, Girardo; Ronzon (Mariani), Rosa, Fanello, Fra-schini, Tacchi. TORINO Vieri; Scesa, Poletti; Bearzot. Buzzacchera, Ferrini (Rosato); Danova, Locatelli (Ferrini), Gualtieri (Peir6), Peiro (Locatelli), Crippa. JUVENTUS Anzolin; Castano I, Sarti; E-moli, Salvadore, Leoncini; Ni- colč, Del Sol, Miranda, Sivori, Stacchini. FIORENTINA Sarti; Robotti, CastellettI; Rimbaldo, Gonfiantini, Mar-chesi; Hamrin, Magi (Pentrel-li), Cavicchia, DeIl’Angelo, Pentrelli (Canella). PALERMO Rosin; Giorgi, Calvani; Ador-ni, Grani, Serenij Pace, Fau-sttnho, Fernando, Malavasi, Deasti. BOLOGNA Santarelli; Pavinato, Lorenzi-ni; Tumburus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli (Franzini), Renna (Haller) (Bulgarelli), Pascutti. SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Puccini, Cervato, Riva; Dell’Omo-darme, Massei, Bui, Micheli, De Souza. ROMA Ginulfi; Fontana, Corsini; Guarnacci, Losi, Jonsson; Orlando, Angelillo, Lojacono, De Sisti, Leonardi. LANEROSSI Luison; Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti; Himberto, Menti, Campana, Pu-ia, Vastola. član. Temu igralcu niso ho>J dati izpisnice, ker ni imel jenih finančnih vprašanj s bom. S tem je Kladivar pravila, ki jasno govorijo, ‘ klub ni dolžan dati izpisnice v primeru, če ima igralec obe J nosti v športnih rekvizitih, L ■ ... tem ko se vse druge neres* P' obveznosti lahko rešijo po re’ *®0 z sodnijski poti in nimajo nob< >0 vojs zueze z izpisnico. Da se je ‘ ttenjen registracijo nekoliko ^ dogoči] deva z vlekla, pa ni bil kriv klub - -lamaris ampak naključje, da "Cno je pismo za • FutbaU zadri1 naj u nabiralniku okrajne zveze telesno kulturo. O zadevi b* Jen dokončno sklepali na prvi * ' Ot republiške tekmovalne komiki le giecj kniščt V republiški rokometni ligi ^0>i Piran prejšnjo nedeljo osvojil “ Renn točki v Ljubljani, kjer je f 1 magal tamkajšnjo Svobodo . 13 21:16. Najboljši igralec je bil ' ke; rač, ki je sam dosegel deset j ( det kov. V ženski ligi pa je IViujj na sporedu domači derby ^ etn Koprom in Piranom. Končal. e s je neodločeno 5:5, čeprav so b fari prčanke vodile že s 5:2. ledr v okrajni ligi so dosegli ! lorin-slednje izide: ESŠ-Jadran irtn * Izola-Piran II 17:12, Partizan . 'O per-SCK 35:8 in Piran //-£• « Kut 21.13. V ženski ligi pa je Jad'\ »lije , premagal Delfin s 5:3, ESS ''Sdtio Piran 11 z 11:6. '°jaškr j^imi °vrrnul: N k NOV SISTEM ZA DOSEGO VRHUNSKIH REZULTATOV Atletom priporočljivo dviganje uteži? rti,tske IX Sets *«46a Tudi atletinje vnete £esa pristašinje te metodi alpj* Dviganje uteži je pred relativno kratkim časom prišlo na pomoč lahkoatletom. Prvi so to metodo treninga uporabljali le metalci, ker pa so strokovnjaki in atleti kmalu izpopolnili razne vaje za utrditev vsake mišice, so postale uteži eden glavnih rekvizitov tudi za skakalce in tekače. Z izpopolnitvijo novega načina telovadbe so prišli tudi senzacionalni rezultati. Največ novic o rekordih je prišlo iz ZDA: tamkajšnji asi 0’Brien, Nieder, Alley, Can-tello in drugi sp začasno še povečali širino oceana in Evropejci so dosegali v primerjavi z ameriškimi, skoraj smešne znamke. Dbbri dvigalci so bili tudi Morrow, Sime, Muchinson in Calhoun, ameriške puščice na kratkih progah. V Evropi so se za novost prve zanimale razvite države z močnim strokovnim kadrom kot Sovjetska zveza, Nemčija in Poljska. Ze ... " ’ na prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drug*. Bqlogna—Spal Catania—Genoa Fiorentina—Palermo Inter—Atalanta Mantova—Napol! Roma—LR Vicenza Sampdoria—Milan Torino—Juventus Venezia—Modena Catanzaro—Lazio Lucchese—Cagliari Sarom—Rimini Avellino—Salemitana x I x 1 1 1 x 1 1 2 x 2 1 x 1 2 x 1 2 x 2 leto pred olimpiado je prišel Poljsko svetovni rekord v metu diska, velik napredek pa so v vseh metih napravili tudi Nemci in Rusi. Zanimivo je, da je tud; med ženskami dviganje uteži dobilo mnogo pristašic. Ena najbolj navdušenih je bila svetovna rekorderka v skoku v višino Jolanda Balas. ki je vsako zimo dvignila skupaj čez 30 ton, ogromen napredek pa je v Vzhodni Nemčiji zabeležila Renate Garisch, ki je prišla do rezultata 17,47 v metu krogle. Tehnika novega treninga se je vedno bolj izpopolnjevala in strokovnjaki iz Evrope, posebno Rusi, so dokaj hitro nadoknadili izgubljeno. Za svoje varovance so sestavili skoraj do natančnosti precizne programe in zanimive so vaje, ki jih izvajata svetovna rekorderja Brumel in Ter Ovane-sian. Poleg navadnega dviganja morata na primer tekati s svinčenimi ploščicami na - nogah ali pa preskakovati že lepe višine z obteženimi sprintericami. Nič čudnega ni torej, če Valerij Brumel dvigne kar 125 kg, približno iste teže pa je sposoben tudi njegov tovariš Ter-Ovanesian. S posebnimi vajami sta atleta pridobila tudi na hitrosti, saj sta zmožna na 100 m 10”7 oziroma 10”4. Pretirano vežbanje v dviganju uteži ima seveda tudi negativne ci, Rusi metalca A' in Poljaki. Za ruskf%veta kladiva Bakarinova fUkren je zvedelo, da dvigne v obril* i0v-|~e skem triathlonu okoli 450 kg, cs Pok rep p.K! posledice. Največja nevarnost je zmanjšana hitrost pri vajah in bolje je torej dvigati manj in hitreje kot Pa nasprotno. Primer take nezgode je bivši svetovni rekorder v metu diska Piatkowski. Ta atlet je med zimo 1959-60 in v mesecih pred olimpiado dvigni) toliko ton, da je močno izgubil na gibčnosti in hitrosti in rezultat vsega je bil zelo slab uspeh na igrah v Rimu in povprečni rezultati skozi celo sezono 1960. Z dviganjem uteži si atleti seveda zelo utrdijo vse mišice in sklepe in razne poškodbe, kot pretrgane kite in zviti gležnji, so vedno redkejši. Prav v Italiji imamo dva primera atletov, ki se uteži ne poslužujeta. Vsi dobro poznajo svetovnega rekorderja v kopju Lievoreja in metalca krogle Meconeja. Ta dva atleta sta do odličnih rezultatov prišla po vrsti negativnih sezon in ne-vzdržljivosti v daljših naporih nam kažejo številne poškodbe. Zgodilo se je namreč to, da sta oba atleta po prvih dobrih rezultatih navdušeno prehitro for-sirala v treningu in ker mišice takega napora niso bile vajene, so odpovedale. Tudi na nedavnem evropskem prvenstvu v Beogradu so atleti mnogo vadili z utežmi. Skoraj navadna stvar je bila videti atlete, ki so z 90—100-kilskimi bremeni na ramenih po večkrat počepnili in se nato z vso silo pognali na i boli I ski metalec krogle Komar koli 370 kg. Hruj Poleg navadnega ali bolj ’z,C?rh c polnjenega načina dviganja uljr so odkrili tudi revolucionarno Bili todo. Na tihem so to »novost* jp--znali že nekaj časa, v javnL pa je prišla na nekem kongr®| trenerjev dvigalcev uteži. pa seveda tudi atlete. Vs« *,a^ je zelo enostavna in vsak®0 vi ko spremeni v telovadnic0 * svoje stanovanje. Nov sisteri imenovali »sistem izometrične trakcije* in da se ga vsaj Pi®"1 bližno razume, naj navedemo P pst i: mer : atlet ali ne-atlet naj ?e J &jne\ stavi med kuhinjska vrata in^ *Uge jih z rokami skuša razširiti. v Pet ta se seveda ne bodo zganil«' TqL lovadec pa se mora vanje up'r (p-z vso močjo največ od 6 v-.*1® sekund. V drugi vaji se »X3, skuša dvigniti strop, razne ®Druh' pa so možne z dvema palicari» ‘a izi verigo. Na eno palico je ([JP Se stopiti, drugo pa je treba vj lOtifer ali potiskati, kakršna je žina verige. Vaje se jajo pred seboj ali za hrb3 tudi tu pa ni priporočljivo Woidr 4 v£ct]o sekund |yjas jati dalje od 6—10 vsako od 5—6 vaj. fcV° Med znanimi atieti ki v«! V uporabljata to metodo sta mel in ameriški metalec kri **°, te Gary Gubner. Sovjetski atlet,*) jgjj primer z vso silo potiska l., vSeh gami nepremične stvari, GUI ; pa pri ^svojih vajah največ 6. IVAN CANKAR 3 vzel je v roko grčavo romarsko palico in se je napotil. Na 'S Tkrfl-Ohl ca ia nnlrriiin 1 pragu se je pokrižal. «Srečen hodi, Jernej, če je božja volja, da nastopiš to pot; Hlapec Jernei Stopil je v vežo, šel je po lestvici v svojo izbo, ki si jo je bil nekoč sam izbral in pripravil pod streho. Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo, drugega nič. Na klinu je visela prazniška obleka, v košu pod klopjo je bilo spravljeno perilo. Postelja je bila pregrajena s pisano plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni Martin, iz turške vojske za spomin. Na plahto je položil najprej prazniško obleko, nato perilo; ko pa je začel zgibati plahto In vezati culo z močno vrvjo, se mu je storilo hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred razpelo in se je pokrižal in se sklonil globoko, tako da je celo naslonil na blazino. «Oče naš, kateri si v nebesih... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, kateri si v nebesih... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico!... Oče naš, kateri si v nebesih... ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale; in tudi svojega hlapca na izkušaj predlogo, ker je že star in nadložen: in potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, kateri sl v nebesih....* In Bog ga je potolažil in bridkost je izginila In mimo je bilo njegovo srce. Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame culo in škornje, in srečen se povrni!* Od daleč je ugledal Sitarja, ki je stal kraj senožeti. «Odpusti jlm!» je rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil roko v slovo in pozdrav. «Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo nego bridkost; brez sovraštva s pota — obe roke mu stisni v pozdrav, za roko ga pelji v hišo, kakor sina, ki je zablodil!* Se se je ozrl na hišo in po polju, po senožetih, lokah in daljnih pašnikih, in je šel v dolino. Velika In lepa hiša je sodnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla. Čudno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano vežo; strah ga je bilo tistega kraja ki je bil poln jeze in kletev, hudih in krivičnih pravd in kr.vih priseg. Naproti mu je prišel služabnik, suhljat, upognjen starec, ki je nesel pod pazduho velik sveženj rumenih papirjev. «Bog daj dober dan!* je rekel Jernej in se je odkril. «Kaj bi rad?* je vprašal služabnik godrnjaje in je premeril Jerneja s čemernim In neprijaznim pogledom. «Kaj da bi rad?* se je nasmehnil Jernej in je gledal na suhljatega služabnika globoko dol, dolg do stropa kakor je bil. «Nikogar ne mislim spraviti na vislice, verjemite! Kaj bi človek po nepotrebnem žalil človeka? Drugi naj se pravdajo drugi naj prisegajo in kolnejo. Jernej se ne bo pravdal! Le poslušajo naj in naj razsodijo, brez jeze in brez zlega!> Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti služabnik. «Kaj blebečeš? Koga iščeš?* ♦Pravičnega sodnika!* Služabnik se je namrgodil pokazal je z dolgim kazalcem na stopnice in je šel. Culo in škornje na rami, palico v roki je stopal Jernej počasi po temnih stopnicah. Prišel mu je naproti majhen, koščičast kmet, ki je mahal z obema rokama in je bil v obraz ves zaripljen od jeze. ♦Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!* Jernej se je hudo začudil. «Kdo je razbojnik?* Košcičasti kmet je hitel mimo in ni nič odgovoril. ♦Jeznorit človek!* je pomislil Jernej in je zmajal z glavo. ♦Med pravične sodnike je šel, pa je našel razbojnike!* Stal je na hodniku in ni vedel, na katere duri bi potrkal. In ko je stal in gledal, so se odprle duri na stežaj. Zelo dolg in zelo suh človek, črno oblečen, kozjebrad, je stopil iz izbe, šel je mimo in je pustil duri odprte. S klobukom v roki, plah in radoveden je gledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko, s papirji obloženo mizo je sedel sodnik; debel, plešast gospod z dolgimi brki in nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo je pisal mlad pisar. Sodnik, je vzdignil glavo in je pogiedal po strani na Jerneja. ♦Kaj pa je?» Z opreznim korakom je prestopil Jernej prag. ♦Pravice iščem, krivico tožim!* je rekel Jernej. «In mislim, da sem prišel na pravi kraj!* Pisar je nekoliko okrenil glavo in se je nasmehnil, tudi sodnik je privzdignil obrvi. ♦Le brž povejte!* Jernej je zvrnil culo in škornje na klop, stopil je k pre-graji in se je naslonil nanjo z obema rokama. «Sodnik, jaz nisem hudoben človek, nikomur ne privoščim zlega, tudi tistim ne, ki so mi po krivem storili. Pravico meni, drugim ne krivice in ne hudega povračila — to je pravda po božji volji! Zato ne maram, da bi gnali Sitarja iz hiše, s culo in škornji na ramah, kakor sem šel jaz; kaj šele, da bi ga vklepali in ga gnali skozi vas in ga metali v ječo! Tudi okarati ga ni treba pred drugimi ljudmi, zakaj užaljen bi bil — naj sam opravi s svojo vestjo! Pravico, komur pravica — krivičnemu pa usmiljeno prizanašanje in odpuščanje!* Strmela sta obadva, sodnik in pisar. «Kaj se ti blede, človek krščanski?* je vzkliknil sodnik. «/Kaj nisi ti Sitarjev Jernej s hriba?* ♦Tisti sem!* je pokimal Jernej urno. ♦štirideset let sem že tisti — Sitarjev Jernej s hriba! Ampak mladi si je zdaj rablja dve palici in verigo. 'JlOrt,',, * ner je poleg metalca krogle, z W,V:M ima odlično znamko 19,78, , PC dvigalec uteži, ki spada v ».RlSči tovno elito. Na nedavnem * v0. Ij tovnem prvenstvu v Budil*1.?, pezpn je v težki kategoriji osvOJ11 gv dvigom 497 kg tretje mest0 Ah. ) Vlassovom in rojakom Sebe1*’ tfj kakih 30 cm od tal Med najbolj I skyjevim. j ta,. - navdušenimi so bili tudi tu Nem-| BRUNO KRI2M” lig) fe * ‘tet nekaj izmislil — recimo sodnik, da si je le za šalo iziblsJ hl6cist le iz porednosti in prešernosti: na, Jernej, je rekel pov3 ‘ ^eii Nv Vr m culo in vzemi romarsko palico in pojdi! Ne] recimo, voli ? pavat ali seno prodajat — temveč na levo pojdi, ali na ali kar naravnost, kamor se ti pot bolj zložna zdi; in n*'! .■n se več ne povrni! Zdaj si star in, ker ti je hrbet že upogm'|Jo ker se ti kolena že tresejo — zdaj pojdi! Tako je rekel pa odprite bukve sodnik, in razsodite po pravici!* Pisar se je nagnil preko papirjev in se je smejal, da sfl mu pleča tresla; sodnik je nagubančil čelo. «Kaj torej hočeš tukaj? Čemu si prišel?* Od čuda je odprl Jernej usta in je molčal. * *Cemu si prišel?* je vprašal sodnik tako osorno in je t dal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil ^ še nize. ♦ SJ 8 «Saj sem razložil svojo zgodbo po vrsti, brez laži in Vnokvž ra Sj 8 acm rasiozu svojo zgoaDo po vrsti, Drez laži in 'ih.;,1« olepšav: tako se je godilo in nič drugače. Kaj bi še pripove« vukl‘( val, čemu bi prežvekaval? Vaša je sodba in beseda, ne &0] ^ < I* g Vi ste zdravnik; pokazal sem rano, pa jo zacelite!* Zmerom bolj se je čudil sodnik in zmerom bolj osori10 gledal; tudi pisar se je smejal zmerom bolj. *Ne utegnem, mož,* je rekel sodnik, ♦ne utegnem,* ieit kel, «da bi se pogovarjal z vami o steklem polžu in ° L kači! Kar imate povedati, če kaj imate, povejte brez ovil”1 drugače pa se izgubite!* Tako je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestop9*« žju1 je z noge na nogo, popraskal se je za ušesom in ni ve kaj bi. « «Kako sodnik? Ce stopim k štacunarju, da bi kupil t0*3 i P’ — kaj mi bo ponujal soli? Prišel sem vprašat za pravic0’^ .efe ] pa: čemu si prišel? Razložil sem svojo pravdo, vi pa: kal bečeš? Nisem prišel kupavat soli, gluhi štacunarji, tobak« dajte.* ,j| Vrnil se je čemerni suhljati služabnik z drugim, še v«c svežnjem papirjev pod pazduho. «Ti, Krušnik,* mu je ukazal sodnik, «primi tega človek« p roko in mu pokaži, kje so stopnice in kod se pride na c«®1 (Nadaljevanje sledi) 1-11, Tel. 33-82 — UPHAVA: TRST — UL.SV. FRANČIŠKA št. 20 — Te), st. 37-338 — NAROČNINA: meseča« 650 Ut. - Vn«pre): tl H FONI ST VO* TRST — UL. MONTECCH1 b-Il. TELEFON 93-808 IN 94-038 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico . .... ■ uiji. |[r nolietna 3500 Dr celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40;dln, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din Poštni tgkoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-53/4 Za 8LRJ: ADIT, DZS, LJU ' 3-1 telet 21-928, tekoči račun pri Naivodnj banki V Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI; Cene o*fasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 iir. =■ Mali oglasi 30 lit beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri up* Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst V letna Striiarjevs ulica ]Ši hsCst h' ^ 5l‘. bi/ **>’ S ^or