P* poitl prtjtman: ta e«io lato naprej 26 K — h po) leta , 13,-, {«trt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V uprtvniitvu' projeman: za relo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, tetrt , , 6 , - , mesec , 1 , 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* in [interala •prejema upmvniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrai&jo, cefrankovaua pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 130. V Ljubljani, v ponedeljek 10. junija .,1901. Letnik XXIX. Za vsakega nekaj. Ministerski predsednik dr. pl. Korber je v državnem zboru govoril, da se mu gibanje »Los von Rom« ne zdi nobenega večjega pomena. Katoliška cerkev ima toliko moči do src, da se ji te agitacije ni treba bati. S to izjavo je hotel ministerski predsednik, zvest svoji dosedanji politiki, s katero se nikomur noče zameriti in vsakemu dati nekoliko obliža, da bi vsi šli za njim, ustreči na obe strani: krščanskim strankam, ki zahtevajo varstvo vere proti surovim napadom, in protikrščanskim strankam, ki hočejo, da jih nihče ne ovira v baju proti cerkvi. A ta izjava je sama v sebi protislovna in kaže le slabost in neodiočnost, ki brani avstrijski vladi količkaj pogumen korak bodisi na desno ali na levo. Vlada si mora vendar jasno odgovoriti na vprašanje: Ali katoliška cerkev sme od vlade zahtevati brambe ali ne? Ako jo sme zahtevati, tedaj jo vlada mora dati brez izgovora. Država brani vsak urad, brani celo čast zasebniku, a edino cerkev in vera sta brez varstva, brez brambe. Vsakdo se sme zaganjati vanjo, in ni ga branitelja, ki bi se ustavil tem napadom, in ni ga kaznitelja, ki bi klical zločince na odgovor. Sovražne sile izpodkopujejo cerkvi temelj na vseh straneh. Ris je, da uničena cerkev ne bo nikdar in da skale, na kateri stoji, nobena sovražna sila ne poruši, a škoda, ki se ji lahko v posameznih deželah zgodi, je često velikanska, in tisoči ljudi se ji mnogokrat odtujijo in propadejo v brez-verstvo, zapeljani po brezvestnih sovražnikih. Ali nima cerkev tudi na Francoskem in na Španskem velike oblasti do src in do vesti ljudstva ? In vendar peščica iramasonov s iramasonsko vlado na čelu uganja brezobzirno in brezpravno proticerkveno politiko, izganja redove, grabi cerkvi premoženje, kuži ljudstvo v slabih šolah in daje pro- stost vsem najljutejšim napadom na katoli-čanstvo! Tudi v Avstriji so razmero vedno bolj napete. Prišlo bo morda kmalu do odločnega in odkritega verskega boja tudi v zbornici. Saj sta nemški nacionalna in liberalna stranka odločno protikatoliški in komaj čakata, da bi se v Avstriji začelo izganjati katoliške kongregacije kakor v Franciji, in tudi med slovanskimi poslanci jih je nekaj, ki že sedaj sanjajo, kakor dr. Tavčar, o slovanski stranki, ki bi vzdignila prapor »Proč od Rima». Ta stranka bi javno priznala Iramasonstvo v Avstriji ; one lože, ki na tihem rujejo proti cerkvi — in teh je v Avstriji mnogo — bi nastopile v odkritem boju, Blovanski in nemški »pročodrimovci« bi se zedinili pod okriljem framasonstva v eno stranko, in v Avstriji bi zadivjal kulturni boj v najbes-nejši ostrosti. Na to se ljudstvo pripravlja, zato se hujska, obrekuje, blati. Zato se mladina zastruplja po časopisih, da bi enkrat rujovela skupaj z volkovi. Zato se pa glasi kakor ironija, ako reče avstrijski minister, da se za katoliško cerkev ni bati, ker ima že sama dovolj moči proti nasprotnikom. V Avstriji je cerkev vklenjena, brez orožja. Država ji je vzela vso oblast, vsa sredstva, š katerimi se more v javnosti braniti, so ji oropana — in Bedaj se naj Bama brani ! Oni pa, ki si je prisvojil t?v, sredstva in ki ima torej naravno dolžnost, da brani cerkev, smehljaje v očigled vsem nevarnostim pravi : Ni treba, saj ima saira dovolj moči! Ta kompliment, s katerim je hotel Korber ustreči na obe strani, se mu je ponesrečil. Pomagal si je sicer hipoma iz zadrege, a izgubil je mnogo na zaupanju. Državni zbor. Dunaj, 8. junija. Državno posojilo. Za nove železnice in vodne ceste potrebuje Avstrija do 1000 milijonov. Ta potrebščina se sicer razdeli na 25 let, toda vlada že sedaj potrebuje 125 milij. Komaj je poslanska zbornica v tretjem branju vsprejela zakona o železnicah in vodnih cestah, že bo se oglasili Rotšildovi agentje in vladi ponujali posojilo. Znano pa je, da denarni baroni v prvi vrsti skrbe za svoje žepe in da so jim države molzne krave. To je dalo povod, da so poslanci dr. Krama f, dr. O r o s s in K a i s e r s svojimi tovariši v torek vprašali finančnega ministra, ali res išče posojila pri Rotšildu. Finančni minister dr. vitez B o h m - B a w e r k je danes odgovoril ter izjavil, da mu je konsorcij poštne hranilnice, Rotšildove hiše, zemljiške in trgovske kreditne banke ponudil 2-50 milij. po 4% in po kurzu 94. Finančni minister je sicer priznal, da bi morda na jesen ali zimo dobil posojilo proti ugodnejšim pogojem, toda le morda, mogoče pa tudi proti neugodnejšim. Dr. Kramer pa je v svoji interpelaciji tudi obžaloval, da ima v Avstriji za državna posojila Rotšildova hiša že monopol. Minister temu ugovarja, češ, da četrtino posojila prevzame poštna hranilnica in da ima država vso kontrolo v rokah. Recimo, da vlada sedaj res nikjer ne dobi ugodnejšega posojila, vendar je žalostno, da mora Avstrija vodno iskati posojil na mej narodnem trgu. Avstrija dolžuje milijarde in na leto gre večina milijonov za državne dolgove v inozemstvo, ki pa se vračajo zopet le kot privlačna sila za nova posojila. Res, da ima država še precej kredita, toda kredit pada z davčno močjo. Davčna moč pri nas pa ne raste v enaki meri z državnimi dolgovi in potrebščinami. Nam se zdi, da gospod finančni minister ni udušil bojazni pri raznih strankah. Obrtni red. Nato jo danes zbornica nadaljevala in dovršila podrobno razpravo o premembi paragrafov 59. in 60. obrtnega reda. Večina zbornice je vsprejela predloge obrtnega odseka ; ustavljali so se le soc.-dem. iz „ljubezni do obrtnika, ki mu poje mrtvaški zvon", in pa liberalci ft la Noske in \Vra-betz. Mej razpravo sta se čedno ozmerjala dr. Pommer in dr. Ellenbogen. Posl. S c h n e i-d e r je zahteval, da se prepove prodaja cvetlic od hišo do hiše in na ulici. Zbornica je vsprejela ta dostavek, kar ne ugaja prijateljem »dišečih cvetlic«. Kvota in nagodba. Kakor znano, bi morala biti nagodba z Ogersko že 1. 1897 gotova. Obstrukcija pa je bila slepa in gluha za gospodarske koristi avstrijske državne polovice na veliko veselje ogerskih zaveznikov. Grof Thun je s § 14. podaljšal nagodbo, a kvotni depu-taciji sta po dolgih pogajanjih določili kvoto 65-6 : 34 4. Ker pa parlamenta nista odobrila te kvote, moral je vladar podaljševati kvoto. Avstrijska vlada pa želi, da avstrijski parlament govori in izjavi svoje mnenje. In to stališče je edino pravo. Ljudski zastopniki naj govore, ali naj Avstrija še daljo hlapčuje Mažarom in jim drago plačuje Beu-stovo neprevidnost. Vlada potrebuje moralno zaslombe za svoje zahtevo nasproti Ogrom. Sedanji ministerski predsednik jo že kot trgovinski minister v Gavčevem kabinetu odločno zastopal avstrijske koristi in tudi danes je v svojem govoru naglašal, da »ima nagodba z Ogersko mnoge napake in da jih treba popraviti«. V tem oziru popolnoma pi Hrjujbniu mial.t. In «it- ne moremo pojmiti, da bi morala zbornica biti bolj vladna, nego je vlada sama. Da, tudi temu pritrjujemo, da je ugled habsburške države v evropskem koncertu mnogo večji in vplivnejši, ako mora vnanji svet računati s skupno državo. To volja osobito z ozirom na nove carinske in trgovinske pogodbe. S tega stališča želimo, da se končajo vedni in razni provizoriji. Ako se do 1. 1903 ne dožene nagodba z Ogersko, ostane sicer sedanja carinska zveza z Ogersko do 1. 1907, bančni privilegij do 1910, toda te razmere so jako slaba podlaga za carinske in trgovinske dogovore z vnanjimi LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. I.avtižar. (Dalje.) 11. Zaragoza. Pozno zvečer smo došli na arabski kolodvor v Zaragosi. Skoro mi je bilo žal, da se od svoje znanke nisem nič poslovil, ker se je hipoma izgubila s prijateljicama med množico popotnikov. Tedaj izročim svojo malenkost omnibusu „Gran Hotel de Europa", kjer se nas nabere poln voz. Strežniki donašajo kovčeke, jih po lestvi porivajo na streho ter nakopičijo polagoma tako težo nad našimi glavami, da bi bilo joj, ako bi se vse skupaj podrlo. Pa še ni konca, zopet ropota na vrhu, odkod neki že jemljejo toliko blaga? Sedaj je vendar mirno, kočijaž požene, konja močno potegneta in krepko peketajo podkve čez Ebro. Dolga vrsta prižganih svetilnic stoji na obeh straneh ulic, mogočne kupole Marijine cerkve „del Pilar" se vzdigujejo proti ne-besu, še višje stegujeta dva vitka stolpa svoja vrhunca v sinji zrak, na „Plaza de la Constitucion" pa kar mrgoli ljudstva, ker svira godba v sredi trga. Kakor nalašč dobim prav tukaj v dru- - / gem nadstropju lepo stanovanje, ki ima balkonska vrata obrnjena v središče ljudske zabave. Z zvišenega prostora opazujem mrgo-ljenje občinstva, oko gleda nebroj luči, na uho done vesele melodije, med katere se meša vpitje prodajalcev časopisov. Ko hrup nekoliko potihne, razločujem klic „e 1 p a i s, e 1 p a i s", sličen grlu kakega dečka. Kdo bi mislil pri tej mamljivi vadi na spanje ? Ne morem se več premagati in namesto da iščem počitka v postelji, odidem na trg nazaj med živahno zabavo. Godba svira naprej in naprej tiste „gassenhauarje", ki se sicer ušesu navadnega človeka prilegajo, a so brez vsake glasbene vrednosti. Zopet začujem „el pais, el pais" s takim stopnjevanjem, da bi intervale lahko zapisal v glaskah, dotičnik prihaja vedno bližje in slednjič se srečava, a to ni deček, ampak koščena baba, ki nese pod roko velik šop tiskovin. Bogvc v koliko praskah je že potekalo življenje tega ženskega bitja in koliko je bilo zanj ranjenih src, ki so sedaj ozdravljena. „El pais" zakličo prav poleg mene, da imam priliko videti to črnikasto stvar, katero je že menda vse drugo zapustilo, le jezik jej še ni odpovedal službe. „Quanto vale el periodoco?" jo vprašam. (Koliko velja časopis?) „Diez centimos, caballero." (Deset ccn-timov, gospod). Dobro, bom vsaj vedel, kak časnik je „el pais", ki pomenja svet ali zemljo. Oblike je tako obilne, da bi služil za poganjalo čez veliko mizo, mišljenja pa republikanskega, kar se razvidi iz besedi pod naslovom „diario republicano." Na vsaki strani ima pet širokih kolon, izhaja pa trikrat na dan v Madridu. Koliko se porabi dandanes papirja, koliko se mora zbrati gradiva, da je ves ta papir napolnjen, koliko truda imajo vredniki in stavci, da dobi vsa reč lepo vnanjo obliko in koliko mora biti ljudstva, da to pokupi! Po pravici imenujemo tisk velesilo, ki dela javno mnenje, velesilo, ki živi mnogokrat od samih fraz in laži, katerih se poprijema množica, nezmožna samostojnih nazorov ali prelena, da bi si vstva-rila lastno sodbo. In vse tc ideje po časnikih, kako hitro so sprejete in kako naglo zopet zavržene, slično mušicam — efeme-ridam, katerim jc usojeno le enodnevno življenje, ki zjutraj rojene že zvečer zapadejo smrti. Toda ne pozabimo tudi dobre strani tiskarstva, kajti pošteni časniki odpirajo oči zapeljanim, saj je resnica le ena, ki se sicer lahko prikriva daljšo dobo, a prodre pozneje s toliko večjo silo. Drugi dan je bila nedelja, katere nc pozabim tako hitro. Pred cerkvijo N u e s t r a Senora del Pilar (Naša Gospa na stebru) stoji mož, ponujajoč romarjem drobne knjižice, in tudi ženica žc čaka v okrogli kolibi, okoli katere so za steklenimi okni razstavljeni odpustki v spomin božje poti. Iz ulic prihajajo duhovniki v svetlih talarjih in plaščih, prepasani s svilenimi cinguli in pokriti s širokokrajnimi, ob straneh privi-hanimi klobuki. Vsi hitč proti ccrkvi, nad katero se vzdiguje osem azuleja kupol z le-sketajočo raznobarveno streho. (Azuleja-plo-ščice so delane iz ilovice ter prevlečene s steklenino; rabijo jih za kinčanje sten in za kritje strehe. Ker je ilovica steklenasta in raznobarvena, se svetijo ploščice od daleč, da dela njihova bliščoba prijeten vtis na oko.) Na obeh straneh cerkvenih vrat so zbrani reveži, katerim je to gotovo najljubši kraj. Ker niso tako srečni, da bi enako srečnejšim stanovom vlekli mesečno ali kvar-talno plačo na podlagi kolekovane pobotnice, mole okrogle kovinaste posodice nasproti, da se položi va-ajc kak milodar. Stopivši v velikansko hišo božjo, zgrajeno v renesanškem slogu s temeljnim obrisom podolgovatega čveterokota in s trojno ladijo, nc vem, kam bi sc obrnil najprej. Kajti nc ena, temveč dve cerkvi ste to, pa sklenjeni tako med seboj, da tega nc opaziš pri prvem pogledu. En veliki oltar jc obrnjen proti vzhodu, drugi proti zapadu. državami. Vprašanje pa je: Ali naj Avstrija vedno prijenjuje ogerskim zahtevam ? Morda je ni stranke v zbornici, ki bi bila zado voljna s sedanjo nagodbo. Naravnost krivična za Avstrijo pa je kvota. Posl. P o v š e je opetovano to dokazoval v kvotni depu taciji. Res, da se je kvota lani zvišala za 44 %, a na drugi strani so se odškodovali Ogri s porazdelitvenim zakonom. Žito jako dvomimo, da bi avstrijska zbornica odobrila dogovorjeno kvoto, za katero so glasovali člani gosposke zbornice in le trije člani poslanske zbornice. Posl. Kaiser je danes v imenu nom-ške ljudske stranke zahteval enake pravice in dolžnosti za obe državni polovici, torej kvoto 50 : 50. Avstrijska industrija ima sicer še danes svoj trg na Ogerskem, toda izvoz se krči, na drugi strani pa ima ogersko žito v Avstriji svojega največjega konsumenta. In to se približno zravna. Dr. Lecher, veščak v tem vprašanju, je odločno pobijal sedanjo nagodbo in kvoto ter že napovedoval »pogreb v nagodbenem odseku«. Posl. U d r ž a 1 je v imenu mladočeškega kluba izjavil, da bodo glasovali proti pred logi. Baron Schwegel je izražal željo, naj bi nagodbeni odsek srečno rešil to vele-važno, a tudi težavno vprašanje. Jutri zbornica izvoli nagodbeni odsek 48 članov, ki bode v bodočem zasedanju tri trde orehe nagodbe z Ogersko. Lokalne železnice. Koncem seje se je sinoči pričela že razprava o lokalnih železnicah. Poročevalec G i-zowski je priporočal, da zbornica odobri zakonski načrt brez premembe. Vpisanih je mej govorniki tudi več slovenskih poslancev, toda na vrsto prideta k večjemu dva. Na dnevnem redu je namreč še nad 30 točk, a zbornica ima seji samo še v ponedeljek in torek. Zato gre vse s parom. Za pogorelce v Kropi. Posl. Pogačnik in tovariši so danes vložili nujni predlog, naj bi država izdatno pomagala pogorelcem v Kropi. V predlogu se naglaša, kako zadnja leta vsled rastoče konkurence propada žebljarski obrt in število prebivalstva: službe,«" alaho, re®äJ(in» velika. Pogorelo je 14 hiš in mnogo hišne oprave ter obleke; nad 30 družin je brez strehe. Škode je do 200.000 kron, a zavarovani so biii le za 34.000 kron, sedem po sestnikov sploh ni bilo zavarovanih. Hitra in izdatna pomoč je torej utemeljena. Za poškodovance po toči. Posl. Pfeif er in tovariši so danes nujno predlagali, naj država dovoli potrebno pod poro posestnikom občine Črešnjevec v črnomaljskem okraju, katerim je 27. maja toča naredila veliko škodo na polju in v vinogradih. Bosanska živina in les. V avstrijski delegaciji je delegat dr. Šusteršič na skupnega drž. fin. ministra vložil interpelacijo zaradi konkurence, ki jo delata bosanska živina in les južnim deže lam, posebno Kranjski. Bosna zalaga z živino že Trst in mornarico v Pulju. Tudi bosanski les škodi lesni trgovini na Kranjskem. Tako n. pr. stane stavbenega lesa želez, voz 20 km, postavljen v Trst, z Notranjskega okoli 350 kron, iz Bosne pa enak les le 220 kron. Torej je voz bosanskega lesa za 130 kron cenejši. To kaže, da v Bosni ne poznajo prave cene lesa in se tako uničuje blagostanje, ob enem pa dela škoda lesni trgovini na Kranjskem. Bosanska vlada naj torej primerno zviša ceno domačemp lesu in omeji konkurenco. Domač svinec. Delegat dr. Šusteršič je na vojnega ministra vložil utemeljeno interpelacijo, zakaj vojna uprava na tujem kupuje svinec, ko ga doma dobi po isti ali še nižji ceni. Vojaško strelišče v Dobcu V Dobcu pri Cirknici imajo vojaki že okoli 7 let svoje strelišče, kamor hodijo streljat po več dnij spomladi in na jesen. Mej strelnimi vajami posestniki iz Dobca in nekateri tudi iz Bezuljaka ne smejo na polje, pašnike in v gozde. Celo studenec jim za-pro po več ur na dan. Vsled tega ljudje trpe znatno škodo, ki znaša na leto povprek 500 kron, a odškodnine ne dobe nobene. Posl Žitnik je svoj čas izročil v minister- v stvu prošnjo, a danes je dr. Šusteršič še v delegaciji vložil interpelacijo na vojnega ministra, naj se posestnikom v Dobcu in Be-zuljaku dovoli primerna odškodnina. Napredovanje hrvatske misli. L. 1848. je rekel Košut Lajoš, da ne more najti na zemljevidu Hrvatske, toda ban Jelačic mu je kmalu potem pokazal z mečem v roki, da „još Hrvatska ni propala." To je bil ob enem vrhunec ilirskega pokreta in Hrvatskej zagotovljen obstanek. Sicer je zadel tudi junaške in požrtvovne Hrvate kruti absolutizem, kakor vse ostale narode avstrijske carevine, vendar pa se je od zdaj vsaj znalo za kraljevino Hrvatsko, katero so hoteli poprej popolnoma izbrisati iz zemljevida. Tudi deset let trajajoča germanizacija ni mogla zadušiti ilirske aH hrvatske misli, marveč se je z novo ustavo 1. 1860 iznovič povzdignila vkljub vsem zaprekam z Dunaja in Budimpešte. V kratkem času so bili po-hrvačeni vsi uradi in ravno tako je bil uveden v vse šole hrvatski jezik, seveda razun Krajine, kjer se je nemščina držala še kakih 15 let, dokler ni z zedinjenjem njenim z matero zemljo tudi tukaj popolnoma zginila. Hrvatski sabor ni pozabil poleg važnih državnopravnih razprav na narodno organizacijo in posebno na odgoj mladeži v narodnem duhu ter je s tem položil pravi temelj narodni misli. Hud udarec je zadel Hrvate kakor tudi ostale Slovane v Avstriji z dualizmom. Zlo je bilo posebno to, da se ni še pred dualizmom zedinila Dalmacija s Hrvatsko, kar je zahteval hrvatski sabor večkrat, ali je dalmatinski sabor takrat še po svojej večini laški to zahtevo odločno odbijal. Tako je našel dualizem Hrvatsko vso razcepano, a če je bila že avstrijska politika že od nekdaj pi'Otivna vsakemu združenju slovanskih plemen posebno na jugu države, se je zdaj pridružil tej protislovanski politiki tudi Mažar, ki je dobil z dualizmom isto oblast v iz-točnej polovici države nad Slovani, kakor jo je imel Nemec v zapadnej. Beustpvo gesio: „blovane na zid pritisniti" je bilo od zdaj merodavno v habsburškej monarhiji in Hrvati so vkljub svojej nagodbi občutili posledice te politike. Toda narodna misel hrvatska se ni dala zatreti, napredovala je neprenehoma, a posebno še od onega časa, ko so bili z velikim požrtvovanjem škofa Strossmayerja in vsega naroda utemeljeni narodni zavodi: akademija znanosti in umetnosti, vseučilišče in narodno gledališče ter preporojena ali pa na novo utemeljena društva kakor: Matica Hrvatska, društvo sv. Jeronima itd. Tako je narodna hrvatska misel dobila čvrst temelj ter se ni dala nič več potlačiti, a ko je med tem tudi v Dalmaciji prišla na površje narodna hrvatska stranka posle dolgotrajnih in hudih borb, se je tudi v tej posestrini kraljevini razvijal tisti proces narodnega probujenja kakor v banovini in zdaj je Dalmacija razun nekih uradov in laške gimnazije v Zadru popolnoma hrvatska zemlja, kar je seveda po prebivalstvu bila že od nekdaj. Mažari in Nemci so poskušali vse, da se ta narodni pokret ne širi dalje, ali ga niso mogli zaustaviti niti v Istri, kjer so si pridobili za zaveznike Lahe ter trpe celo laško irredento samo zato, da se Hrvatstvo zatre, toda zastonj. Tudi Istra se vzdiguje in s hrvatsko gimnazijo v Pazinu je položen temelj pravemu razvitku narodne misli. Mažari so se leta 1878 proti vili okupaciji Bosne in Hercegovine le radi tega, ker je prebivalstvo teh dežel hrvatsko, pa so slutili, da se bode s časoma tudi v teh zemljah razširila hrvatska misel, katerej so oni tako protivni. A ker niso mogli okupacije ustaviti, so izmišljali razna sredstva, kako bi zaprli vhod hrvatskej misli v te zemlje. Toda trudili so se zastonj, saj vendar niso mogli hrvatsko prebivalstvo odstraniti ter ga nadomestiti z drugim, a če so začeli gojiti bosansko misel in bosanski jezik, jim vendar tudi to ni pomagalo, hrvatska misel se je širila tudi tukaj vkljub srbskej in vla-dinej bosanskej neprenehoma do dandanes. In tako je postala hrvatska misel vkljub ogromnim zaprekam nemških, mažarskih in laških sosedov tako jaka, da morajo ž njo računati ti sosedje, četudi sicer o njej še vedno govore z nekim prezirom, izza katerega se skriva pa očitno nezadovoljstvo, ker je niso mogli zatreti. Politični pregled. V Ljubljani, 10. junija. Cesarjevo potovanje v Prago. V sredo 12. t. m. dopoludne malo pred 10. uro se odpelje vladar na Češko, kjer ostane do vštevši 18. t. m. Podrobni načrt za to potovanje je že objavljen. Cesar ostane v Pragi do 17. junija zjutraj in si bo v teh dneh ogledal razne naprave in zavode obeh narodnostij. Čehi kakor Nemci se radujejo tega dogodka, ki naj pomeni pričetek narodnostne sprave mej obema narodoma ter slovesen zaključek spomladne mirne parlamentarne dobe. Cesarja bodo spremljali na tem potovanju ministri Koerber, Hartel in Rezek, ob jednem z njimi pa pohite domov k vsprejemu češki poslanci. Posebno mnogo si obetajo od cesarjevega obiska nemški liberalci na Češkem, ker se bo po njih mnenju te dni jasno pokazalo, da češka ni samo češka, marveč imajo jednak delež na vseh (?) poljih tudi Nemci. »Neue Freie Prcsse« vsled tega ministrom polaga na srce, naj se ne drznejo z nobenim činom žaliti čuta nemškega prebivalstva, ker rane, ki jih je usekal narodnostni boj, še niso zaceljene. Pomniti morajo ministri, da mora zahvala za redno parlamentarno delo jednako veljati Cehom in Nemcem, ki so bili združeni v večini in skupno reševali težka vprašanja.— N<>, prihodnji dnevi pokažejo, če bodo Nemci sami vztrajali vseskozi na tem stališču. Vinska klavzula. Nekemu ogerskemu listu poročajo 8. t. m. z Dunaja, da se je mej našo monarhijo, Nemčijo in Italijo vsprejel sledeči posredovalni predlog glede vinske klavzule: Vinska klavzula kot taka zgine. Vino se sprejme vredni carinski tarif in sicer z nekoliko višjo postavko nego je dosedanja, in se bo progresivno zviševal po alkoholskih stopinjah. Nemčija in Avstrija dovohta Italiji specijelne garancije proti konkurenci španskih, francoskih, grških in turških vin. Izvzeta bodo nekatera boljša vina v steklenicah. — Koliko je resnice na tej vesti, se seveda še ne da določiti. Kompromis mej Staro in Mlado Čehi ? Za pflhodnjo eleželnozborsko volivno borbo na Češkem se vrše že v vseh strankah velike priprave, najbolj agilne so pa, ^zdi se, razne nemške stranke, ki bodo v boju proti češkim strankam hodile večinoma skupno pot. Da odstranijo kolikor možno pretečo nevarnost, skušajo voditelji mlado-češke stranke skleniti s staročehi nekak vo-livni kompromis, s katerim bi se odbil na val narodnih nasprotnikov. Glasom poročil v dunajskih listih je parlamentarna komisija mladočeškega kluba sklenila pričeti s Staro-čehi tozadevna pogajanja. Govori se, ela je na Moravskem zadevno vprašanje že rešeno, momenti, ki so ločili obe stranki, so v zadnjih letih skoro do cela odstranjeni in danes se vodja Staročehov dr. Začek ne razlikuje mnogo od svojega nekdanjega zastopnika dr. Stranskega! — Ta vest je dosedaj najmanj vsaj prezgodnja. Mladočehi si, to smemo verjeti, gotovo žele kompromisa, ker so po mnogih okrajih najbolj v nevarnosti ravno njih mandati, toda Staročehi si bodo poprej dobro premislili, predno izročo lep kos dela svojim verskim nasprotnikom. Italija in trozveza. V sobotni seji italijanske poslansko zbornice je oddal radikalni poslanec De Marinis, govoreč o albanskem vprašanju, sledečo izjavo : »Italija si mora dvakrat premisliti, predno obnovi trozvezo. Nemčija posebno pa Avstrija potrebujeta Italije, ta je pa lahko brez njih. Radi Albanije se bliža Italija raz-poru z Avstrijo«. — Kaj tacega svet dosedaj pač še ni čul. Avstrijski zastopniki naj vendar pokažejo ošabnim Lahom, da tro-zveza ravno Italiji največ koristi, Avstriji pa povzroča veliko škodo. Razpor mej Kubo in Zveznimi državami. Odgovor kubanskega zastopa na načrt ustave, kakoršno hoče Kubancem usiliti vlada v Washingtonu, je grozno zbodel ameriške vladne kroge. Ko je kabinet v Washingtonu v petek prejel oficijelno poročilo, da kubanski zastop kar najodločneje odklanja brezpogojni vsprejem ustavnega načrta, jo takoj naročil generalu Wood, naj na vsak način izvede ameriško zahtevo, če se pa nikakor ne uda, naj šiloma razpusti kubanski zastop. — S takimi drakonskimi sredstvi si Amerikani pač ne bodo utrdili prijateljstva in pokorščine pri Kubancih. Kitajski dvor še ne gre v Pekin. Iz Shanghaja dohaja poročilo, da je kitajski cesarski dvor za sedaj še odložil potovanje v Pekin, in sicer, kakor naglaša cesarjev odlok z dne 6. t. m., radi tega, ker je prevelika vročina, ki bi slabo uplivala na zdravje že priletne cesarice-vdove. Potovanje se jo odložilo do 1. septembra, ker so astrologi določili, da bo ta dan ugoden (!) za nastop daljne poti. — Bržkone se je že jela uresničevati bojazen, ki so jo gojili gotovi krogi glede miru v Kini. Kitajska vlada, ki je vaaj deloma postopala roko v roki z ro-varji, je pritiskala na velesile tako dolgo, da so jele umikati sve^jo čete iz Pekina in Kitajske sploh, sedaj pa noče izpolniti pogoja, pod katerim se je ustreglo njeni želji. Slovstvo in umetnost. »Prešernove poezije« v nemškem prevodu so izšle kot celotna zbirka z naslovom : Fr. Prešern. Poesien. In deutscher Uebertragung geaammelt und herausgegeben von dr. F r. Vidic. Im Verlage des Ileraus-gebers. In Commission bei Alfred Holder, k. und k. Hof- und UniversitiUsbuchhandler, Wien. 1. R'.thenthurmstrasse 13. — Čisti dohodek je namenjen za Prešernov spo menik — Prešernove poezijo so doslej izšle že v ruskem prevodu Koršekovem, sedaj jih imajo tudi Nemci. V tej izdaji manjka samo »Nova pisa-rija«, za katero bi bilo Nemcem treba napisati preveč razlage, da bi jo umeli, manj kajo epigrami in par pesnij iz dodatka, ki se je pridejal »Poezijam« še le po pesnikovi smrti. Sprejete so seveda tudi pesmi, ki jih je Prešern sam zložil v nemškem jeziku. Iz raznih prestav, ki jih je imel pred seboj dr. Vidic, je izbral najboljše. Prelagatelji so sledeči: H. Penn, A. Rudolf, A. Funtek, E. pl. Strah), X., Lujiza Pesjakova, E. Sam-haber, Germonik, L. Pintar V. Tausk, L. Dimitz, Iv. Škerjanoc, Fr. Vidic, Ivan Sou-van, Feliks baron Pmo. Sonetni venec je ves Funtkov. Prestave so sicer različne vrednosti, vendar moramo reči, da je g. dr. Vidic zbral najboljše. Ta zbirka je res zadela Prešernovega duha, kolikor ga je možno izraziti v nemščini. G. Ignacij Hlad ni k jo izdal zbirko 26 pesmij, ki se morejo peli pri sv. oblia jilu, za presv. Rešnje Telo in za Srce Jezu sovo, z naslovom »0 saerum convivium«. Zložene so za mešan zbor, za solospeve in za spremljevanje orgelj (cena partituri in 4 glasovom je 4 K), posamni glasovi se dobe po 40 h Res veliko, lepo število skladb, ki priča o neumorni delavnosti g. skladatelja. Duh je svež in melodičen, in gotovo bodo pevo vodje radi segli po teh skladbah. Nekaj teh pesmij je bilo sicer že v litografiranih izdajah objavljenih, a v tej res ukusno in lepo prirejeni zbirki so nam zopet dobro došle, ker spadajo moj boljše Hladnikove skladbe. Zbirko jako priporočamo. Zaščitnikom Levčevega pravopisa v pre-vdarek. Spisal prof. V. Bežek. Ta razprava je izšla kot ponatis »Ljubljanskega Zvona«. G. prof. hoče podreti Levčev pravopis. To je »memento, da si že ob enajsti uri, ki menda dojde še o pravem času, da zabrani ali vsaj izkuša zabraniti omenjenega pravopisa uradno potrditev, ki našemu slovstvenemu razvoju sicer ne bi bila v pogubo, toda v prid tudi ne«, pravi pisatelj. Da pri-jerna med »zaščitniki« tudi prof. Štreklja in o. Škrabca, je umljivo. Mi smo tudi nekaki, dasi ne znanstveni »zaščitniki« Levčevega pravopisa, in reči moramo, (la nas prof. Bežek ni omajal v dosedanjem prepričanju, da je Levčev pravopis prav rabljiv in praktičen. »Dom in Svet« na primer so drži dosledno Levca, a kakor se vidi, mu to ni v pogubo; tudi »sacrificio d'inteletto«, o katerem govori prof Bežek, se nam ne zdi tako krut, da bi se ne smel poskusiti zaradi enotne pisave. Sploh pa to borbo prepuščamo gg. fi-lologom. Kar bodo najpametnejšega dognali teoretiki, tega se bomo oklenili mi, ki smo le praktični jezikoslovci. Za zdaj ostanemo še pri Lovcu, naj bo uradno potrjen ali ne. Dnevne novice. v Ljubljani, 10. junija. Deželni predsednik baron Ilein se je danes zjutraj s soprogo podal na Notranjsko. t Dekan Jožef Krese. Včeraj popo-ludne ob 1 uri je umrl g. Jožef Krese, dekan in župnik v Kočevju. Rojen je bil 8. marca 1834 v Prečini V mašnika posvečen ju bil 26. jul. 1859 kot tretjeletnik. Služboval je kc.t kaplan v Boiovnici, v Šempetru pri Novem Mestu in v Šmihelu pri Nov. Mestu. L. 1871 je postal župnik v Strugah. V Kočevju je bil dekan od 1. 18S4. Veliko se je trudil, da namesto stare jako slabe kočevske župne cerkvice postavi lepo romansko cerkev po načrtu barona Schmida. Mnogo let se je trudil zastonj in užil mnogo bridkosti. Jako se je veselil, ko je videl, da se njegova želja uresničuje in ko se je začela zidati cerkev. Toda Bog ga je poklical k sebi, predno je mogel videti dovršeno novo stavbo, ki bo res najvzomejša romanska cerkev daleč na okrog. Bil je milega in blagega značaja, postrežljiv do vsakega. Pogreb bo jutri ob '/sil- uri dopoldne. Naj v miru počiva! Osebna vest. Čast. gosp. Ivan Skuhala, dekan ljutomerski, se jo podal že koncem meseca majnika. in sicer tretjekrat, v Marianske lažne na Češko zdravja iskat. Kakor se nam poroča, mu bivanje v tamoš-njem mestnem „Krankenheim« dobro prija. Utegne še do srede junija, če ne še dalje časa, tam gori ostati. Za povratek si je izbral pot skozi Monakovo in Solnograd. Mu želimo stalnega zdravja! Pisatelj Meško se je odpeljal v Karlove vare. Njegovi župniji St. Daniel in Strojno oskrbuje med tem častita duhovščina od Fare (Prevalje). Dal Bog, da se ljubljenec čitajočega občinstva slovenskega vrne kmalu zdrav in čil! Odbor »Slov. katol. akademiškega društva Zarje« v Gradcu se je na ustanovnem zborovanju dne 6 junija sestavil lako-le : Predsednik cand. phil. E v g e n Jarc, podpredsednik stud. iur. Jop. D e r-m a s t i a, tajnik stud. phil. F r. K o 1 e n e c, blagajnik cand. phil. Miroslav Malgaj, gospodar stud. phil. Anton Jarc. Dru štvena adresa se glasi: Zarja, Gradec, Uni-»ersitat. Mariborski župan zopet — odstopil. Mariborski občinski svet je imel 7. t. m. izvenredno sejo, v kateri je podžupan dr. Schmiderer naznanil, da mu je župan Nagy pisal, naj podžupan sprejme županska posla. Kakor jo povedal poročevalec o tej zadevi, višjega dež. sodišča svetnik dr. Got-tscheber, odstopil je župan radi tega, ker je soc. dem. »Arbeitervville« prinesel poročilo o tajni seji obč. sveta in ker je ta list trdil, da je župan hotel, naj so radi nekaterih nepravilnosti odpuščenega stavbnega inšpektorja Rezegha zopet nastavi, a da je župan s tem svojim predlogom pogorel. Obč. svet je na to poročilo izjavil, da poročilo v »Arbeiter \ville« ni bilo resnično, da župan takega predloga ni stavil, ter je županu Nagyju izjavil zahvalo in zaupanje na njegovem »delovanju«. »Razžaljeni« mariborski župan ima torej dovolj kadila in nemški Mariborčani eedaj upajo, da se nehajo komedije -fe ved-nimi »odstopi-. Umrla je v Monakovem grofica Ksa-\erina A 11 e m s, soproga grofa Žiga Attemsa iz Podgore. Skušnje usposobljenosti za otroške vrtnarice so napravile: Berta Detter, (z nemškim učnim jezikom), Ana Gorup, Justina Hernaus, Marija Lebemann in Albina Pogačar (z odliko) s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Krščanska ženska zveza Zborovanje »Krščanske žtnske zveze« se vrši jutri ob 3. uri popoludne v „Katol. Domu«. Konec šolskega leta in zrelostne skušnje. Na tukajšnji učiteljski pripravnici združeni z vadnico bode konec šol. leta dne 3. julija. Dno 4. julija se prične matura. Na I. drž. gimnaziji bodo sklep šolskega leta dne 3. julija, dne 4. julija se prične matura, katero bode delalo 04 domačih in 5 zunaj-nih abiturijontov. Maturo bode delala tudi neka gospodična. Celovec v praznični obleki. Obč. svet celovški je sklenil, naj so Celovec včeraj in danes slovesno okrasi z zastavami, ker je cesar že potrdil investicijsko predlogo. Jutri bode v UjIovcu Biavnostni banket in bakljada. Ljubljanski občinski svet ima redno sejo, v torek, dne 11. t. m., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu so tudi poročila : Mestnega magistrata poročilo o zulevi nekaterih nujnih poprav v kopališči v Koleziji. O prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. O razsodbi deželnega odbora z dne 10. maja 1901 v zadevi hišnemu posestniku H Ludvigu predpisanega hodnika. O novi uredbi mestne registrature. O ponudbi stavbnega podjetnika Jakoba Acceto za odkup mestnega stavjšča za Wettachovo vilo. O računskih sklepih mestnega in drugih zakladov, s katerimi upravlja mestna občina. O napravi ksilolitnega tlaka v poslopji jubi-lejske ubožnice, O zadevi troškov za model naročenih zmajev pri cesar Franc Jožefovem mostu. O tlakovanju špitalskih ulic, Mestnega trga, trga pod trančo, Starega trga in ulice Pred škofijo. O prestavljenju starega skladišča s prostora bivše deželne bolnice v mestno gramozno jamo ob Poljanskej cesti. O prizivu hišnega posestnika Antona Gebe proti odredbi glede naprave stranišča v Rohrmanovej hiši v Židovskih ulicah. O kolavdaciji in koneč-nem obračunu poslopja grofovske Stuben-bergičine ubožnice v Gradišči. Odseka za olepšavo mesta: O napravi Ulopij v nekaterih drevoredih. O premestitvi igrišča v Lattermanovem drevoredu. O prispevku za nakup biciklja vodovodnemu monterju Otonu Pavčiču O računskem sklepu mestnega vodovoda za 1. 1900. O podelitvi ustanove za ženitno opravo, osnovane povodom srebrne poroke Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Petindvajsetletnico bode praznovalo meseca avgusta t. 1. školjeloško gasilno društvo. Stavka delavcev v papirnici v Podgori. O tej stavki se poroča, da se je pričela, ker je nameravalo vodstvo tovarne pri kalandrih znižati štovilo delavcev. Ženske delavke so bile razburjene, ker se jim je hotel zaslužek skrčiti s tem, da bi odslej pri zgibatiju pol zaslužile 1 gld. na 200 risov, dočim so prej zaslužile 80 kr. na 100 risov. Stavka se je pričela tudi radi osor nega in pretiranega postopanja delavskih nadzornikov Poche in Novaka. Delavci so zahtevali, naj se ta nadzornika odstranita. Delavce, ki so bili odpuščeni k vojaškim vajam, je vodstvo hotelo smatrati kot odpuščene od dela ter jim je hotelo dati potom, ko so so vrnili cd vojaških vaj, nižjo plačo. Vseh stavkujočih je bilo 150 moških in 200 žensk. Vodstvo tovarne je grozilo, da kdor sedmi dan po stavki ne stopi v delo, bo odpuščen. Predno delavci ne btopijo v delo, izjavilo je vodstvo, da so ne bodo vršila nobena pogajanja. Kakor v Vevčah, tako so tudi tu socijalni demokratje igrali žalostno ulogo. Delavci so stopili v delo, predno bi se jim v glavnih njihovih zahtevah ugodilo. Morda dobe delavci 20 vin. na dan več plače. V petek se je nakrat naložilo delavkam, da bi delale dve uri čez določen delavski čas — ne vemo pa ali prt ti plačilu ali brezplačno. Delavke pa tega niso storile, marveč so zapustile tovarno ob 6. uri kakor po navadi. Ko so se v soboto zjutraj vrnile, da bi šle ob navadni uri k delu, zaprli so jim vrata ter jih niso pustili v tovarno. Vsled tega pa so še delavci zapustili delo. Kako se bo stavka končala, bomo poročali. Upravičenim zahtevam delavstva želimo najboljšega vspeha. Slovenska trgovska šola v Trstu. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu jo včeraj imelo slavnostni zaključek svoje trgovske šole. Novo liberalno podjetje. Liberalci so v Radečah pri Zidanem Mostu ustanovili »Narodno« hranilnico in posojilnico. Iz Slov. Gradca se poroča nemškim listom o veliki jezi, ki vlada mej nemčurji ker je obč. svetnik g. Avgust Günther prodal svojo hišo in gostilno slovenski zadrugi. »Kje dom je moj ?« Gospod Janko Trost je izdal nove, jako lepe razglednico z geslom : »Kje dom jo moj ?« Razglednica ima slike sedmih največjih mest na Slovenskem. Zgoraj na sredi je slika Ljubljano, na nje levi strani Trst, na desni pa Gorica. Na levi strani pod Trstom je Novotncsto in pod tem Celje, na desnej strani pod Gorico pa sta Celovec in Maribor. Razglednice so prav lepe. Kap je zadela v Radovljici c. kr. sodnega slugo Franca C i r e r j a, doma iz Moravč. Druga žrtev požara v Kropi Po žar v Kropi zahteval |e že drugo žrtev. Lo-renc Magušar, star 78 let, je šel v soboto 8. t. m. z delavci v visoko kroparsko goro, kjer so pripravljali in dričali les za strehe njegovemu sinu Juriju, vulgo bogati Jurij. Dolga smreka ga je z vrhom tako močno oplazila, da je starček odletel v grmovje in obležal med drevjem nezavesten. Sprejel je v gozdu sveto olje in papežev blagoslov, na kar so ga nesli v rjuhah v njegovo hišo, kjer je izdihnil po kratkem trpljenju svojo dušo. Ljubljanske novice. Pokopali so včeraj pleskarskega pomočnika gosp. Adolla B o n č a r j a. Pokojni je večkrat pridno sodeloval na odru Rokodelskega doma. Dru-štveniki »Katoliškega rokodelskega društva« so mu v obilnem številu izkazali zadnjo čast, pevci pa so mu v slovo zapeli ginljive žalo-stinke. N. v m. p.! — Meščanska godba se je obrnila do Nemcev za podporo. Glasilo ljubljanskih Nemcev »Deutsche Stimmen« se v včerajšnji številki strahovito norčuje iz te prošnje. Z nemško podporo torej ne bo nič, pa tudi z meščansko godbo nič, dokler bodo v odboru taki strokovnjaki, kakor L. Stricelj in Jožef Turk. — Gostilničar »pod s k a I c o «, o katerega nesrečnem dejanju smo poročali, je. v soboto ob '/,5. uri popoludne umrl. — Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj v bolnico kosca Antona Moharja. Napadla ga je božjast in pri padcu si je Mohar odri zal s koso uho iti «e porezal po obrazu Delavko M. Ribič je včeraj v »Pratru« zadela gugalnica v obraz in v prsa. Poškodovano bo morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. — T a t v p r o d a j a 1 n i c i p u š k a r j a F r. S e v č e k a. Puškar Franc Sevček v Židovskih ulicah se je v soboto zvečer za nekaj trenotkov odstranil iz prodajalnice. Priliko je porabil tat in mu ukradel revolver vreden 10 kron. Sevček je tatu videl, ko je tat prišel iz prodajalnice, a tat mu jo ušel. -U k r a 1 je Francetu Vizjaku neznan tat iz nezaklenjene sobe srebrno uro vredno 12 K. — Zgubil je Jožef Kušar srebrno uro vredno 24 kron. — Franc W ti r n e r, bivši pek, se je včeraj, ko je zagledal procesijo, tako nespodobno vedel, da ga je moral stražnik aretovati. Požigalec v ljubljanski okolici — prijet! Ta glas je sel včeraj v do-brunjski okolici. Kmetje so prijeli nekoga, ki se jim je zdel silno sumljiv. Nič ni pomagalo, da je prijeti možak rotil se. da še ni nikomur hiše užgal. Ker jo vsled požigov vse v okolici jako razburjeno, je umevno, da ga na njegova zagotovila niso spustili. Do-šlo je orožništvo, ki je še le prav spoznalo prijetega moža in danes ee trdi po Ljubljani, da je bil prijeti možak, kateri se je zdel možem v dobrunjski okolici tako sumljiv — policijski kancelist g. T o p 1 i k a r! Njegova nedolžnost se je seve takoj dokazala. Tudi nekaj drugih preradovednih Ljubijan čanov je bilo v okolici prijetih, ker jih niso ljudje poznali. Danes sc čuje, da jo na policiji priprt sumljiv človek, o katerem se »sumi«, da je požigalec. Ime mu je natakar Fleischman. Po okolici jo na delu 27 orožnikov. Vesti o pretilnih pismih še vedno ne potihnejo in vsak trenotek si ljudstvo izmišlja nove stvari. O požigalcih se čujejo že cele pravljico, kakor o najdrznejših ropanjih. Radi detomora je danes dobila pred ljubljanskimi porotniki 33!etna dekla Marijana K i so ve c iz Pudobona 3'/, leta ječe. Prvi v Trstu zakonito preskušeni slovenski krojaški delavec je g. Jožef Petelin, doma iz Ribnice. Prestal je 4. t. m. preskušnjo iz svojega rokodelstva in je dobil za to odpustno spričevalo krojaške zadruge v Trstu. Učil so jo pri g. Jožefu Gregorčiču. Umor. Iz Celja so poroča: Kajžar Jožef Turnšek v Veliki Pirešici živel jo že daljo časa s svojo ženo v prepiru. Nedavno je hotel ustreliti spečo ženo, a žena so jo prebudila, izvila možu puško ter jo skrila. Žena se je v strahu pred možem podala v Malo Pirešico k zakonskima Antloga, kjer jo ie to dni dobil njen moi. Turnšek je pijan zahteval puško nazaj. Hotel je stresti svojo jezo nad ženo, toda žena mu je ušla. Turnšek jo je šol iskat v kuhin)o, kjer je dobil deklo Katarino Požar Znosil se je nad to. Vrgel je deklo na tla in toliko časa hodil po njej, da je izdahnila. Meso na obrazu ji je s čevlji vse odtrgal. Po storjenem umoru je mrtvo deklo vlekel na sadni vrt in po-begnil. Orožništvo ga je zasledovalo in je dobilo morilca, ko se je v nekem potoku kopal. Samomor Slovenca na morju. Franc Juhanti iz Brega p. Komen je skočil, vozeč se v večji družbi svojih rojakov s parnikom »1 lannov 'er« i/. Bremena v New - York, s krova v morje, kjer je za vedno izginil. Kaki nagibi so nesrečneža vodili v to, še ni znano. Težko ranil je z bajonetom v Št. Jerneju na sojmu orožnik Franc Mumik posestnika Janeza Udovča, ker se mu ie le ta zoperstavil. Samomor. V Gradcu se je obesil rav-naleli dež. stavb Karol lluber. Na sobotni živinski semenj v Ljub ljani so prignali S27 konj in volov, 280 krav in 95 telet, skupaj 1205 glav živine. Kupčija je bila dokaj živahna, ker je bilo mnogo kupcev s Koroškega in Moravskeera. Zdravje v Ljubljani od 2>J. ma|a do 1. junija. Novorojencev 20, mrtvorojena 2, vmrlih 25; med njimi za šk^Viatico 2, tifuzom (legarjem) 1, jetiko 4, vnetjem so-pilnih organov 2, vsled mrtvotula 2, za različnimi boleznimi 14; med njimi 3 tujci in iz zavodov 9; za irifekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škar-latico 7, tifuzom 2, vratico 2, ušenom 3, inlluenco 1. Za organiste »Amerikanski Slovene-nec« poroča, da žele dobiti v P.ttsburgu v Ameriki slovenskega organista, popolnoma zmožnega v svoji stroki, kakor tudi izvrstnega pevca. Kdor želi to službo sprejeti, naj se obrne do: Rev. John Kranjec, 5S th. Street, Pittsburg Pa. Amurika. * * « Barnum in Bailey v Pragi Povodom cesarjevega bivanja v Pragi priredi ta cirkus v Pragi v času oJ 13. do 18. junija 12 predstav. V sredo bo v Ustju, 19. v Kolinu. Z vojaških vaj Nekdo, ki se je moral vdeležiti štiritedenskih vojaških vaj, je izra-čunil po števcu korakov, katerega je imel pri sebi, da je v tem času naredil 06o.029 službenih korakov, ako se pa priračuna temu številu na dan še 600 korakov, katere je prostovoljno napravil, tedaj je svota korakov v štiritedenskih vojaških vajah pri posamezniku 827.629 korakov. Cirkus Sidoli, tudi v Ljubljani še v spominu, potuje sedaj po Nomškom. Koncem tekočega meseca bode pričel svoje predstave v Kolinu. Cirkus Sidoli ima sedaj 200 oseb in 1 ¿3 konj. Prebrisan tat jo osloparil nekega bogatega trgovca v Aachenu. Poslal jo skopemu trgovcu vstopnice v gledališče za vso trgovčevo rodbino. Trgovec se je prostih vstopnic polakomnil, meneč, da jih pošilja kak obožuvatelj njegove hčere. Ko je bil trgovec z vso svojo rodbino v gledališču, ulo-mil je tat v njegovo stanovanje in mu ukral par tisoč denarja in vse dragocenosti. Lord Milner je izvoljen londonskim častnim občanom. Olimpijske igre v Chicagi bodo I. 1904. Z a olimpijske igre bodo sezidali novo vel kutisko poslopje, v katerem bo prostora za 30.000 sedežev in 80.000 stojišč. Veljalo bode 175.000 dolarjev. V 60 urah iz Evrope v Ameriko. »Daily Mail« poroča iz Petrograda skoro neverojetno vest. Ta list trdi, da so poskusi ruske vlade z nekim novim pomorskim par-nikoin dosegli vspeh, tla prevozi novi par-nik iz Evrope v Ameriko v 60 urah. Ta parnik bo lahko rabi za tovorni in osebni promet. Najhitrejši parniki so doslej privo-zili iz Evropo v Ameriko v petih dnevih in pol. Zelezuice na zemlji obsegale so do I. 1899 — 772 159 km. Obsep železnic so je v 1. 1899 pomnožil za 20.8Š7 krn. Polovico vseh železniških prog na zemlji ima Amerika. ^Tajnost pri telefonu Pri telefonih na Švedskem so upeljali nove vrste aparat, ki takoj naznanja, ako se pogovor pri telefonu posluša pri telefonskem uradu. Pariški Rothschild — antisemit Od poslanca Breiterja izdavani „Monitor" javlja, da je ravnateljstvo potrolojskih jam v Mracznici, ki so last pariškega llothschilda, odpustilo vso židovske delavce. Ko so so židje pritoževali, dejalo jim jo ravnateljstvo da jih je radi tega odpustilo, ker so — židje. Rothschild je moral napraviti paö žalostne skušnje s svojimi židovskimi rojaki. Sleparstva pri nakupu ogerskih konj za Južno Airiko V Petkovi seji angleške spodnje zbornice je posl. Blundell Maple zahteval od vojne uprave pojasnil, če je res, da so na Ogersko odposlani angleški častniki po izredno visokih cenah nakupili konje ter jih zaračunili vojni upravi, potem pa diferenco mej pravo vrednostjo konj razdelili med se in mej prodajalce. Finančni tajnik vojne uprave je odgovoril, da se vrši preiskava v tem oziru, meni pa, da je ta trditev neosnovana. Morda, a gotovo pa le ni. Upor v angleški vojski. V taboru v ShorncliiTe v Južni Afriki se je uprla jedna kompanija angleških irskih vojakov. Najprej so uporniki v svojih barakah vse razdrobili, potem pa so streljali tri ure na angleške vojake, katere so poveljniki poslali, da jih ukrote. Še-le velikanski premoči bo se Irci udali. Lord Roberts se vdeleži letošnjih nemških velikih vojaških vaj. Fonograf kot priča V ruskem mestu Smulensku umrl je nedavno bogat mož, ne da bi zapustil kako oporoko. Vse iskanje oporoke bilo je zaman, dkoro na to je našel nek sorodnik umrlega mej zapuščino fonograf. Poskusil je fonograf in na njegovo veliko začudenje oglasil se je iz fonografa glas umrlega tor pravil svojo oporoko. SorodniL\ je nesel fonograf k sodišču, ki je pripoznalo veljavnost take originalne oporoke. Prebivalstvo Francoske. Ljudsko štetje na Francoskem še ni popolnoma končano, vender se približno že ve. da se je prebivalstvo Francoske v zadnjih 10 letih pomnožilo za 500.000 duš. Pariz šteje sedaj 2,600.000 prebivalstva, pomnožilo se je torej prebivalstvo v Parizu samo za 150.000. Iz Angleške na Francosko po zraku Že pred letcm je predlagal laški grof Pompio Pieri, naj se zveže Angleško in Francosko z neko posebno vrsto železnico, ki bi se pomikala naprej po zraku, pritrjena 100 m visoko v zraku na vrv. Vozove bi tvorilo 50 balonov in oddaljenost mej D o wer jem in Calais o m 36 km bi se prevozilo v 15 minutah. Sedaj je do-gotovljen proračun in pričelo se je z nabiranjem kapitala. Vozna cena bo za osebo 1 liver sterlingov t. j. 20 mark. Vsak dan bi ta železnica, katero bi gonila elektriška moč, prevozila 48krat tja in nazaj. Dohodek na dan bi znašal 9600 mark. Hiša se sezida v treh ali štirih dneh To je najnovejša iznajdba Edisonova. Najprej se postavi ogrodje iz železa. Edison je iznašel nov cement, katerega ulije preko železnega ogrodja in ta cement postane tako trd, kakor najtrdnejši kamen. V tem, ko se ta cement suši, se pc stavi streho. V taki hiši ni vlažnih stanovanj. Dohodki ameriških časopisov. Iz-davanje lista »World« donaša čistega dobička 500 000 dolarjev. »New York Herald« donaša čistega dobička 750.000 dolarjev. »Journal« ves čisti dohodek porabi za razširjenje lista »Herald« izhaja v 150.000 iz-tisih, »World« in »Journal« pa v 300.000 iztisih. V raznih uredništvih in službah lista »World« je nastavljenih 1500 oseb. Samo stroški za papir tega lista znašajo na leto jeden milijon dolarjev. Društva. (»Slovenska Matica«) vabi na CXXVI. odborovo sejo v ponedeljek dne 17. rožnika 1901 ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Potrditev zapisnika o CXXV. odborovi seji in o XXXVII. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia. (Mestna hranilnica ljubljan-s k a). Meseca maja 1901 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 860 strank 667.308 K 67 h, 853 strank pa dvignilo 450.648 kron 83 h. (Mestna hranilnica v Kranj i.) V mesecu maju 1901 vložilo je 351 strank i 14 349 K 5 h, dvignilo pa 315 strank 73.589 K 85 h, 11 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 9.680 K. Stanje vlog iznaša 2,524 540 K 57 h, stanje hipotečnih posojil 1.682.762 K 70 h in denarni promet 246.387 K 24 h. (Okrajna hranilnica in posojil n i c a v Š k o f j i Loki.) V mesecu maiu vložilo je 91 strank 27747.56 K, dvignilo 17 strank 5548.38 K. Izplačalo se je posojil 4 strankam 2900 K. Saldo blagajnike dne 30. aprila 1901 6538.68 K. Prejemki meseca maja 29054.71 kron. Izdatki meseca maja 34529.48 K. Promet 70,122.87 K. Stanje hranilnih vlog 162,038.58 K. Stanje posojil 99854 K Saldo blagajne dne 31. maja 1901 1063.91 K. Število zadružnikov: 84. Darovi. Za pogorelce v Kropi. I. izkaz. G?. Bončar 99 klg. žemelj. Vinko Majdič 200 K. Karol Pibrovc, obleke za 50 K. Pre-vzvišeni knezoškof Jeglič 100 K. Šimen Zu pan, župnik 50 K. Drž. poslanec Jožef Pogačnik 30 K. Mihael Ažman, žel. sprevodnik 200 K. Jožef Smrekar, c. kan , obleke 16'/, klg. Bog povni! Za odbor lloenigman. Za pogorelce v Gorenji vasi: »Gorenjski v Mariboru; 10 K. — Neimen/» van 1 K. — G. And. Š mencc, župnik, Št. Lovrenc 10 K. Za pogorelce v Kropi: »Gorenjski v Mariboru« 20 K. — Neimenovan 1 K. — G. Andr. Šimenec, župnik. Št. Lovrenc 10 K. — G. Eliz. Smerekar 30 K. — G. Ana Urbančič 20 K. — Ljubljanski duhovnik 20 K. — G. Jos. Bohinec v Reki 10 K. — G. dr. Iv. Svetina, gimn. prof. 10 K. Telefonska in brzojavna poroči)f. Dunaj, 10. junija. Cesar gre v sredo v Prago. Nekaj uradništva je že odšlo. Dunaj, 10. junija. Gosposka zbornica je sprejela soglasno kanalsko predlogo v 2. in 3. branju nespremenjeno. Dunaj, 10. junija. Poslanska zboi-nica je sprejela zakon o lokalnih železnicah v drugem in tretjem branju neizpremenjcno. Poslanec Pfeifer je govoril zato, da se nadaljuje belokranjska železnica in da se začno graditi železnice Kranj-Tržič, Trebnje-Tržišče, vipavska železnica in da se podaljša, oziroma zveže proga Ljub-ljana-Kamnik. Dunaj, 10. junija. Odsek za nujne pomoči je sprejel predlog posl. Steinerja, da se predloge o nujnih pomočih reši še v tekočem zasedanju. Dunaj, 10. junija. Nagodbeni odsek je odložil kvotni zakon za jesen. Naglašalo se je, da se ne sme tako važen zakon v naglici zadnji trenutek obravnavati. Zadnja seja danes zvečer. Dunaj, 10. junija. Poljski klub je imel sinoči banket za slovo, h kateremu sta prišla ministra Ivorber in Pietak. Načelnik Jaworski je na-glašal, da je zbornica zopet delavna. Min. predsednik Korber je naglašal, da bodo vodna pota koristila deželam. Vlada bo i nadalje dobrohotna Galiciji in ne bo zaostajala v tem oziru za prejšnjimi vladami. Nato je govoril Pietak. Pariz, 10. junija. „Matin" poroča, da je policija prijela dva anarhista, fotografa Vigo in slikarja Decone, ki sta imela v svojem stanovanju mnogo razstreljivih snovij. Dunaj, 10. junija. Kot gotovo se poroča, da prinaša gospa Bothova Krugerju važna poročila. Jutri gre iz Londona h Krugerju, konec junija v Afriko. Bruselj, 10. junija. Ko je Krugerju izročil ruski odbor burskih prijateljev 150.000 rubljev, izjavil je Krtiger, da je zmaga Burom gotova in da sprejmejo kot mir le popolno neodvisnost. London, 10. junija. Angleži so v Južni Afriki izdali proklamacijo, v "kateri izjavljajo, da bode po preteku jednega meseca vse premoženje Bu-rov, ki ostanejo v boju, konfisko-vano in ako se katerega Bura potem ujame, kaznovalo se ga bode z dosmrtnim pregnanstvom. Fnirli so: 7. junija. Ludovik Černe, uraski vajence, 18 let, Slomškove ulice št. 13, srčna hiba. — Josip Zerbo, metlarja sin. 3 mesece, Križevniške ulice 9, lympho-denitis. — Anton Vizlar, uradni sluga, 59 let, Breg 6, vsled raka v požiralniku. — Adolf Bončar, pasarski pomočnik, 20 let, Rimska cesta 6, jetika. 8. junija. Fran Kovač, gostilničar, 40 let, Mestni trg 11, otrpnenje možgan. — Fran Privšek, črevljarja sin, G mesecev, Krakovske ultce 27, catarrhus intestinalis. V bolnišnici: 5. junija. Alojzij Lordani, delavca sin , 2 leti, škarlatica. . Žitne cene dne 8. junija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za junij.......K 817 do ».jesen....... Rž za junij........ , „ jesen........ Turšica za junij....... „ „ juli ¡-avgust..... „ „ september-oktober . . Oves za julij........ „ » jesen ....... Na budimpeštanski Pšenica za junij.......K 818 do „ „ oktober..... Rž za oktober...... Oves za oktober..... Koruza za julij...... (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 8'05 do 8-65 „ južne žel.......„ — Hž * ,....... 7-70 Ječmen „ „......* • „ ob Tisi........7-20 Koruza ogerska..........5-75 Cinkvant „ .........690 Oves srednji........n 7-80 Fižol...........- 8-00 817 „ 846 : 7-90 » 7*29 „ 5 03 » 5-68 * 588 n 795 „ 6-45 borzi: K 818 „ 6-88 » 6-01 » 5-10 „ 5-39 8 20 8 47 8-00 7-30 5-64 5-69 589 8-05 616 8-15 6-89 6-09 5-11 5-40 7-95 8 25 825 5-85 7-26 810 1000 Meteorologiöno porodilo. fišina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0 m m m 5 Cm opazovanja Stenje barometra t mm. Temperatura po Celzija VetreTi Nebo S t •sa" * 8| 9 zveö. 734 3 | 20 2 sl. vzh. del oblač. 0-0 9 7. zjutr. 2 popol. 735 1 733 3 16 4 26 8 st. jvih. sr. szah. jasno oblač. 91 9. zveč. 734 2 191 sl. zah. |pol oblač. 0-3 „|7. zjutr. |2. popol. 733-8 733-1 152 18-3 sl. j/,ah. I oblačno sr. szah. | dež t 597 1-1 Tužnim srcem naznmjava, da je pre-častiti gospod Jožef Krese | kn. šk. duhovni svetnik, dekan, mestni župnik itd. po kratki, mu » južne železnice 3°/0 . 347 - > » južne železnice 5°/0 . 122' — > » dolenjskih železnic 4°/„ . — * — Kreditne srečke, 100 gld....... 400 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 397 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 4915 Ogerskega » , » 6 » . 25 — Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....16 75 Rudolfove «rečke, 10 gld......58-— St. Gen6is srečke, 40 gld........ 233-— Waldsteinove srečke, 20 gld....... 394 50 Ljubljanske srečke.......... 60 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 279 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. . 6030 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..... 887 ~ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 — Splošna avstrijska atavbinska družba . . . 160 — Montanska družba avstr. plan...... 478 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 445 — Papirnih rubljev 100 ......... 253 75 i Nakup ln prodaja 1A Menjarnicna delniška družba ST Pojasnila 1A v vseh gospodarskih in Ininčnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaljskih vrsdasstalh paplrjav in vestni svili za dosego kolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti KT naloženih fgf. avnlo. TDB 1 rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. t Zavarovanja za ignbe pri irebanjlh, pri izžrebanja 1 najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. 1 K u 1 a n 1 n a izvršitev naročil na borzi. „3TI E B C U B" 1., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgam 2.