Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 114. Posamezna številka Din 1'—. LETO ra. NARODNI DNEVNIK I*h*Ja vsak dan opoldne, jzvzeaali nedelj in praznikov. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. DPRAVNI8TVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. K Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.98&. Interview z min. Pucljem- MINISTER PUCELJ O LJUBLJANSKEM PROTIKORUPCIJSKEM SHODU. Ker so poročali nekateri slovenski in a hrvatski listi, da namerava g. mini-proivVaU Puceli preprečiti ljubljanski §lg ?ruPcijski shod, ki ga propagira pucj’ile. .obiskal naš urednik g. ministra o to ln ga zaprosil za kratek inteTvievv je j-1^ Premetu. G. minister Pucelj se ;^j.ežn'vo odzval prošnji in izjavil: vlade ' ,?aiman3e ue more biti namera bi dei, Pa stranke, ki ji pripadam, da Protik kakšne ovire nameravanemu tega ^0ruPcijskemu shodu. To že vsled to]mavu b* se vsak° oviranje shoda se vlada ljubljanskega pro-kor ne cd ga sh°da boji. To pa nika-b°ji nitj kn»1Vari.a resnici- Vlada se ne še manj pa s??!*811® debafc v skupščini, nega shoda nrotn®^11 'kakega protest' aranžiran še s . pa liai bo ta se bo ;a\ ■ velikim pompom. To ko c c i ° lasll° Pokazalo v skupščini, se >o obravnavala od opozicije pobovim Vložena protikorupcijska interpe-acija Obžalujem le, da ni opozicija te mterpelacije že preje vložila, da bi se Ze preje videlo, da vlada nobeni razpravi 0 korupciji ne izbegava. m^-n kak{) je vaše osebno mnenje, g. r„iai®ter) glede ljubljanskega protiko-rUpc>Ukega shoda?« Iwrani naiprej ome-sto o ra v i 1 n o r. odnem Dnevniku« či-linhr i P°udarili, da bi morali pri hubljanskem shodu sodelovati vsi slo giski poštenjaki in vse slovenske stran-, ki imajo pravico, da nastopajo proti ornpciji. Največja napaka ljubljanske- stram a.pa Je> da Sa od slovenskih shna V prireia saill° SLS, da ima torej ka -i sbankarski značaj. Ta čisto stran-rski značaj je še zlasti poudarjen z uSukusnimi napadi »Slovenca« na vlado la seveda tudi na mene. Vsled tega pa bo tudi njegov efekt mnogo mdnjši, kakor pa če bi bil protestni shod vse Slovenije. v Lblku veudar pravi to’ da Protestirajo sllWan t pr0ti kovripeiji bosanski imi- Ijoradn-i ^ S1'bski davidovičeveu in zem- ene ue vabi se Pa na sh«d niti medtVenSke s,ranke- Kakor da 'bi bila med Slovenci samo SLS nm*i o Pa še nekaj keba pofi. cija v držav,! ni nastala šele v£raf °.rUp' več so bile sedaj interpelirane st4r??e' davno znane in so imele zato vse stranke sklieateljice ljubljanskega shoda že Sedem let čas vložiti interpelacijo v teh 'Prašanjih. Ampak tega ni storila niti ®ba od teh štirih strank, temveč priti je °ral St. Radič, da se je pričel v Jugovi odkrit in odločen boj proti ko-upmji. Ne ena od štirih sklicateljic ni Radiči HSSaTPl'0ti korupciji’ k° Stifpa” k0 izklinjsf Vendar se hoče to st ran- cijskega shoda! Ued(djskega Protikorup' da se1«-1' Pa Protestirati proti temu, stranke* nfS’ d? se n* Slovenske kmetske deljskj rHVabil0 k ^delovanju na ne-re SKS „i- j Nai stopi na plan, kdor mo-Jikauski ši SRS (Slovenski repub- Šo i-nr' ]anski) očitati le eno najmanj-„• , PClJsko zadevo. Vse naše delova- vlun , va.zuJe’ da je bila llaša stranka \ edno čistih rok in da je bila vedno proti korupciji. Zato bi se njo moralo povabiti k sodelovanju in da se to ni zgodilo, Proti temu odločno protestiram. Nobenega vzroka ni moglo biti za domnevo, da bi 'bili mi načelno proti nevskemu shodu. To se je moglo priea-jdVat> le od one slovenske stranke, ki sha^VZrok’ se b°ib da 'hi nedeljski afe . razPravljal tudi o dobro znanih tah, katerih pa za enkrat ne navajam. Ponesrečen atentat na Si Radiča. Zmaga sokolstva v Lyonu. Beograd, 25. maja. Ko je Stjepan Radič v nedeljo govoril na zborovanju v Stari Pazovi, se je govorniški tribuni bližal neki mladenič, ki se je zdel Radičevi okolici jako sumljiv. Dali so ga prijeti. Pri zaslišanju je trdil, da je novinar. Ko so ga preiskali, so našli pri njem bombo, ki Jo je hotel vreči na govorniško tribuno. Ime atentatorja je Mihič. Govor Si. Radiča v Somboru, Sombor, 25. maja. Včeraj je imel št. Radič tu veliko zborovanje. Pred njego-govim prihodom v Sombor, je bilo opaziti tu veliko živahnost in gibanje. Posebno se je videlo, da je prišle na zborovanje veliko število ljudi, ki so jih poslali radikali Pašičeve skupine in samostojni demokrati, ki so hoteli na vsak način shod ovirati. Ko se je prikazal Štefan Radič, so mu začeli pretiti s palicami in klicati: »To je srbska država«. Nastalo je žvižganje in piskanje’. Šele ko je na intervencijo dr. Pernarja poseglo vmes orožništvo, je T>il za silo vzpostavljen red. Nekaj demonstrantov je bilo aretiranih. V taki atmosferi se je pričelo zborovanje, ki ga je ©tvoril predsednik Batič. Prvi je govoril Štefan Radič. Bavil se je najprej na splošno z zakoni in dejal: Boljši je najslabši zakon, kakor pa da smo brez zakona. Aludiral je nato na vidovdansko ustavo, o kateri je rekel, da ima svoje napake. Je pa to državni temeljni zakon, zato ga on brez premisleka priznava. Vsak zakon naj stopi v veljave, potem se bo že videlo, kaj je dobrega in kaj je slabega na njem. Ko se to ugotovi, pa se lahko s sporazumnim sodelovanjem vseh, Srbov, Hrvatov in Slovencev spremeni in zboljša. Treba je pustiti svobodo zborovanjem. Tudi narodna skupščina mora svobodno delati. Naš cilj je človečanstvo — seveda ue kakor si ga v sanjah predstavljamo, temveč kakor je pravično. Nato govori o demokraciji, najprvo na splošno, petem omenja francosko revolucijo in komunizem. Prve kot drugo je pogrešilo. Edino soliden in zdrav temelj države je seljaška država, oziroma sel ja.šl; a demokracija, ki jo vodi Hrvatska seljačka stranka in še nekatere druge parlamentarne skupine. Pcsebno omenja g. Ljubo Jovanoviča in njegove pristaše. Oni so do danes že štirikrat rešili in utrdili vla- do sporazuma, ki je v glavnem seljaška vlada. 'Govori dalje o samem delu. Seljaška stranka ne sklicuje samo shodov. Ona ima tudi urejen in pravilen seljaški program, ki je konservativen v kulturi, liberalen v politiki, radikalen v nekaterih sccialijih oblikah, a univerzalen v sredstvih svojega delovanja in v svojih ciljih. Govornik se dotakne nato širšega značaja prosvete in kulture. Dalje govori o našem notranjem in zunanjem položaju. Na zunaj smo se zavarovali. Sedaj je treba, da se uredimo tudi znotraj. Na zadosti, da so urejena dva, tri središča, urediti se mora tudi na stotine sel. O narodnih manjšinah pravi, da jih je treba asimilirati in sicer tako, da jim damo politične pravice, ne pa da jim asimiliramo žepe, kakor govori gospoda. Seljaški pokret sam po sebi je že največja afirmacija politične svobode, a kar je najglavnejše: pokret je tudi naj večji atirmaeija gospodarske moči in kontrole naroda nad onimi, ki imajo v svojih rokah njegove »pare«. Občinske komisarje je čimprej treba cdstaviti, ker ne delajo za interese in po željah naroda, temveč za svojo lastno korist. Ro je govornik končal, so ga burno pozdravljali in mu pritrjevali. Za Radičem je dobil besedo dr. Ivan D ek, bivši predsednik bunjevsko-šokav-ske stranke. Izjavil je, da je ta stranka sklenila priključiti se Hrvatski seljačlki stranki. Prečital je resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnjem zborovanju bunjev-sko-šokavske stranke. Pri koncu zborovanja so-se začeli radikali in samostojni demokrati zbirati okoli govorniške tribune. Nekateri so stopili celo na tribuno in z nje nazdravljali Pašiču in burno protestirali proti Radiču. Zanimivo je, da so padli tudi klici: Živijo Mihič! (Mihič je v Stari Pazovi poskusil atentat na Radiča.) ŽIVAHNA AKCIJA STRANK MED NARODOM. soBsTfčerai2Lntja- V P°littoih kr°gih montirala L no obrovnavaIa in ko-, nelntua,a lazna zborovanja ki so se i zadnje dni vršila v državi. Agitacija se je vsestransko razvila. Pri agitaciji je med naroda sodeloval ^ J. g nivo, 5VfaU0V'n nogo se ie komentiral na oni d ana Radiča v Stari Paz°vi i" Lrem io g°V Ljuba Jovanovič o priliki ponovne razprave o interpelaciji proti korupciji izdal na narod proglas. Jovanovič je že včeraj dopoldne prejel cd poslancev svoje skupine, ki so imeli te praznike zborovanje, poročila o njih uspehih med narodom. Tudi samega Ljubo Jovanoviča so v Zemunu navdušeno sprejeli. IZVOLITEV PILSUDŠKEGA ZAGOTOVLJENA. Varšava, 25. maja. Vršilec službe predsednika republike in sejmski maršal Rataj je izjavil zastopnikom parlamentarnih skupin, da bo vse storil, da se volitve predsednika republike izvrše svobodno. Če bi kaka skupina delala težave, bo odložil volitve. K alk or se doznava, je maršal Pilsudski sprejel od levičarskih skupin kandidaturo za predsednika republike. Ker bo poleg levičarjev tudi del centruma glasoval zanj, je njegova izvolitev zagotovljena. Zadnji politični dogodki ne bodo niti najmanj vplivali na staro politiko Poljske, ki je zgrajena na tesnem prijateljstvu s Francijo. RADIKALNI PRVAK JOCA JOVANOVIČ SE JE OBESIL. Beograd, 25. maja. Včeraj popoldne okrog pol 5. se je obesil radikalni prvak Jcca Jovanovič. Vzrok samomora je sko-ro gotovo Jovanovičeva težka bolezen tuberkuloza. Pokojni je bil star 60 let. Bil je zelo agilen in aktiven v politiki, med svojimi tovariši pa jako priljubljen. Joca Jovanovič je bil od leta 1906 do 1921 minister. SIJAJEN POTEK SVEČANOSTI REZ OFICIRJEV V ZAGREBU. Zagreb, 24. maja. Včerajšnja sla vnosi rezervnih častnikov je* bjla nad vse veli- ča.tua. Vsi, ki so iz najrazličnejših krajev dospeli v Zagreb, so bili navdušeni. Svečanost se je pričela že ob 5. zjutraj, kc so se na igrišču Ccncordie« na Savski cesti začeli zbirati rezervni Častniki, Formirani v čete in bataljone so pred zapo-vedništvom svojih starih Častnikov odšli na Mažura ničev trg, kjer se je imela blagosloviti njih zastava, ki jim P ie pon81,1 0 Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander. Pan-Evropa. Piše A. G. Osvobojenje vzhodne Evrope. Pred vojno je bila Evropa razcepljena na dva sistema: liberalni zahod in konservativni veh od. Večina zahodnih narodov je bila prosta, večina vzhodnih pa tlačena: Nemci, Madjari in Velikorusi so bili gospodujoči narodi. Pred vojno bilo bi težko prodreti s panevropsko unijo, kajti svobcdni narodi zahodne Evrope bi ne bili hoteli prevzeti jamstva v namen, da bi bili za stalno podjarmljeni: Estonci, Leti, Poljaki, Li-tavci, Cehi, Slovaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvatje, Srbi, Rumuni, Italijani, — kajti simpatije zahodne * Evrope so bile boJj na strani tlačenih narodov in ne njihovih tlačiteljev. Zahod je torej mogel •sklepati z Vzhodom zveze v določene namene, ne pa naddržavne federacije. — Po drugi strani pa se je upirala mentaliteta vseh cesarjev in njih okolice, da l>i se oni uklanjali neki večini zahodnih demokracij. Panevropsko idejo bi torej na Vzhodu smatrali le za obujenje Svete alijanse v duhu Metternicha, — na Zahodu pa za obnovo Evrope v smislu Mazzinijevih naukov. Dokler sta živela ta dva principa, ni bilo misliti na Pan-Evropo. Ali v svetovni vojni je Mazzini zmagal Metternicha, Zahod nad Vzhodom, liberalni princip nad konservativnim, demokratska misel nad avtckratizmom. S polo-im.m treh cesarstev so se osvobojeni narodi organizirali v demokratse republike, ali pa so se združili s svojimi brati. Ta nacijonalna revolucija vzhodne Evrope tvori odločujočo etapo na poti v Pan-evropo. Nemčija je postala demokratska zveza republik in se je tako notra-njepolitiško naslonila na zahodne države. Samo Rusija se je odcepila od Evrope s svojim sovjetskim sistemom, do-čim so se njeni obmejni narodi združili v narodne države in naslonili se na zahodno Evropo. Tako je postala Evropa po vojni za polovico manjša, toda po notranji strukturi bistveno enotnejša. Ali tudi po vojni je še ostalo tlačenih narodov. (0 tem bo posebe govora.) Toda tem tlačenim narodom ostaja ena ve-liika ut§Jia in kulturna zaslomba: svobodna država njihovih bratov, dočim so bili pred vojno narodi v celoti zarobljeni. Torej vendar napredek! Od propada Svete alijanse Evropa še ni bila tako zrela za politiško zvezo! Danes so le še psihološke ovire za federacijo, ne pa politiške. Toda te psihološke ovire se morajo umakniti pred -obujenim čustvom panevropske solidarnosti: in tako solidarnost bi morali .gojiti vsi Evropejci, ki hočejo svoji domovini dobro! * . Novi evropski zemljevid je napravljen po narodnih aspiracijah, ne po gospodarskih potrebah.. Dočim gospodarski in tehniški razvoj, težita za tem, da se carinske meje rušijo, — je pariški mir napravil še novih. Gospodarsko nemško ozemlje, uzorno organizovano, je razkosal gdanski koridor, a oklestila ga je izguba Zgornje Šlezije, Lotaringi-je in ozemlje ob Saari. Avstroogrsko gospodarsko ozemlje je razkosano. Češke tovarne so sredi no\ih carinskih mejnih kolov, ločene od svojih dolgoletnih odjemalcev, ki so zdaj oljeni, da si iščejo novih zalagateljev. Dunaj, prej glavno mesto petdesetinilijonske države, ima zdaj zaledja samo petih milijonov. Pariški mir je politiški velik napredek, ali gospodarski je — nazdovanje: milijonom grozi gospodarski pogin! Namesto, da so obravnavali narodna vprašanja z narodnega, gospodarska pa z gospodarskega stališča — so gospodarstvo podredili politiki in tako so položili kal gospodarskemu propadli, ki ima naslednje glavne vzroke. 1. Vojna z uničenjem trgovine, ljudi in delovne morale. 2. Izločitev Rusije vsled revolucije, blokad in gospodarska katastrofa. 3. Oboroževanje 111 stalne vojske vsled politiške nejasnosti in egotovosti. 4. Nerešeno stanje reparacij in vsled tega nastalih kriz. 5. Splošno zadolževanje v izvenevrop-skih državah. 6. Umetno razkosanje srednjeevropskih gospodarskih ozemelj. To so vzroki valutnemu kaosu, brez- poselnosti, revščini in socijalnim zmešnjavam! haloga vse Evrope je, da: obnovi razdejane kraje, dvigne delovno moralo; vprašanje reparacij in dolgov definitivno reši; prizna rusko vlado in pomaga, da se rusko gospodarstvo dvigne; sporazumno z Rusijo izvede razoroženje in s — panevropsko carinsko unijo zopet vzpostavi razbite trgovske zveze. To so vprašanja, ki so za kontinentalno Evropo življenske važnosti in ki morajo priti prva na dnevni red panevropske konference.* Ali dokler se vsaka država boji svojega soseda, ne more nastati atmosfera, ki evropsko gospodarsko ozdravi. Le velikopotezna rekonstrukcija Evrope na demokratsko-federativni podlogi bi moglo opravičiti razkosanje Avstrije in okrnjenje Nemčije. Državniki, ki znajo le uničevati in ne tudi zidati, so diletanti in demagogi in morajo izginiti s površja ter narediti prostor konstruktivnim voditeljem. S potrebami in siromaštvom v Evropi bedo narodi čutili nujnost vzajemne gospodarske politike in se bodo raje odrekali koščku suverenitete, da se rešijo lakote, bankrota in vojne. Ako ne napravi pamet, tedaj sila in nujna potreba ustvari Panevropo: ali danes bi to bilo lahko še skupnost dela, jutri bo lahko skupnost trpljenja, a do popolnega žalostnega konca potem ne bo več daleč! * Danšnja Evropa je dete pariških mirovnih pogodb, ki morajo tvoriti podlago vsaki preuredbi Evrope. Protislovje pomeni nove vojne in kaos. Na spremembe novih mej v Evropi mirnim potom še ni misliti. Vsak pacifist se torej hočeš nočeš mora sprijazniti z današnjimi mejami: kdor se teh dotika — je nevaren evropskemu miru! Ni pa treba smatrati pariških mirovnih sklepov za zaključek evropskega razvoja — marveč za podlago. Panevropsko gibanje se torej naslanja na sedanji evropski državni sistem. Ako bi kaka konferenca postavila na dnevni red revizijo državnih mej po sklepih v Versaillesu, St. Germainu in Trianonu, tedaj bi bila prej razbita nego bi se se-šla: vsa teritorijaliia vprašanja so izključena! Le tako bi bilo mogoče spraviti v obravnave drugi kompleks pariškega mirovnega sistema: namreč gospodar- skega, .ki nima nič dotika z narodno častjo in pač ni nolimetangere! Saj so se mnoge revizije že izvršile in se še bodo! Samo. pustimo to delo praktičnim trgovcem, ne pa politikom! Po obnovi Francije z nemškimi reparacijami mora evropsko gospodarstvo začeti odpravljati carinske meje 111 posamična narodno gospodarska ozemlja združiti v panevropsko, ki edino bo moglo tekmovati z amerikansko industrijo. Vse to je mogoče le'tedaj, ako se sprijaznimo vsi z obstoječimi mejami ! Tudi v teh mejah je mogoče rešiti vsa vprašanja narodnih manjšin! * Misel, da osamljene evropske države niso sposobne za življenje, je rodila Malo Antanto, ki bi mogla biti kal za Panevropo. Po izločitvi Rusije razpada Evropa v tri skupine: 1. v romanski zahod (Portugalsko, Španija, Francija, Italija, Belgija); 2. v germansko sredino (Nemčija, Holandija, Dansko, Švedsko in Norveško); H. v pretežno slovanski vzhod (Finsko, Baltska in Mala antanta, Ogrska, Balkan). Te vzhodnoevropske države je nameraval že dalekovidni dr. Masaryk takoj spočetka združiti v neko federacijo, da bi bila bolj odstranjena nevarnost od strani Nemčije in Rusije. — Sklenjeno ozemlje od Finske do Grčije obsega polovico evropskih držav, tretjino Evrope iii Evropejcev. Ta velika federacija, ki bi pomenila ogromen korak bliže k »združenim državam Evrope«, se ni ustanovila. Nastala je le Mala Antanta, h kateri spada tudi Poljska (vsled pogdbe z Rumunsko) in tudi Avstrija (po pogodbi s Češko v Lani). Toda Mala Antanta vedno stremi za tem, da se po Masarykovih tendencah razširi proti severu in jugu in tako ona res tvori temelj zaželjeni »zvezi evropskih držav«. Ali tudi sedanja Mala Antanta s Polj- sko vred je — evropska velesila, ker bi sicer ne bila nobena v njej združenih držav. Te združene države vzhodne Evrope v zvezi s Francijo in s spretnim vodstvom (pred vsemrdr. Beneš) so si pridobile zelo vplivno mesto v Evropi. (Tako je bilo pisano 1. 1924!) Mala Antanta pomeni prvi pojav evropske rekonstrukcije, dopolnitev analize Avstrije z novo sintezo. Njej se mo- štev. 114. ms\*š*thr • - ramo zahvaliti, da je po amerikanskem vzgledu udomačila v Evropi nov politiški sistem, ki tako lepo združuje zu-| nanjo solidarnost s popolno ravnoprav-I nostjo in notranjo neodvisnostjo, kar vse zna graditi na svojih perijodičnih konferencah. Isto bi mogle narediti tri nor-diške države, kar bi bil nov temeljni kamen za — Panevropo. »itedljivi osrednji in zapravljivi okrožni urad/1 Pod tem naslovom je priobčila »Orju-na : vehementen napad na osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu radi njegovega fiskalnega stališča glede zgradbe okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (OUZD). O tem smo tudi mi že pisali in opozorili na vse nedostatke zgradbe. Trdili smo in trdimo še danes, da je zgradba nepraktična. Še ostrejše pa se izraža »Orjuua«, ki pravi, da ni hiša ne tovarna in ne magacin, ne ječa, ampak napol shramba za akte, napol ječa za uslužbence. Te dni dovršujejo v notranjosti zadnja dela, da bod v kratkem začeli poslovati ambnlatoriji v polnem obsegu. V ozadju na dvorišču je dvorana za predavnja in občne zbore, ki še tudi ni dovršena. V nji se vrše seje ravnateljstva in drugih odborov, ker je vsled prevelike gorečnosti OUZD za štednjo zmanjkalo prostorov, da se je moralo posvetovalnico, določeno za seje in knjižnico, porabiti za druge namene. Že dozdaj silno drage seje se bodo z ogrevanjem in razsvetljavo pozimi ter snaženjem velike dvorane, ki je za shode in ne za seje, še bolj podražile. Nestrokoynjaško štedenje je bito tako veliko, da šefzdravnik ni dobil zanj dolčenih prostorov, da se je čakalnico pr! ravnatelju moralo porabiti za pisarno, strankam pa naklonila »prijetnost« čakanja na kamnitem hodniku. Stanovanje hišnika v pritličju poleg kopališča je tako, da bi ga kolavdacijska komisija ne smela odobriti. Na eni strani je tesnoba, na drugi pa razkošna razsipnost, posebno pri stanovanjih. Posamezni deli ambulatorija bodo časovno premalo izrabljeni, zasedeni bodo komaj po par ur na dan, ogrevati jih bo treba kljub temu; čistiti tudi. Centralna kurjava komaj funkcijonira, kurilnica je brez kisika. Glavne hibe se bodo šele pokazale, ko začne obratovati kopališče, ki je bilo prvotno pravilno zamišljeno kot posebna zgradba. Od začetka se je nameravalo dvorano okrasiti z veliko trodelno sliko, tkzv. triptihonom, ki bi ga napravil domač umetnik. Stroški bi znašali okoli 100.000 Din. Sklep, da se slika nabavi, je bil soglasen; proti je glasovalo le par najza-grizenejših samostojnih demokratov, češ da se mora_štediti. Osrednji urad sklepa ni potrdil, saj je vedel, da tehtajo odklanjajoči glasovi samostojnih demokratov več, nego glasovi večine, čeprav je bilo med njimi tudi nekaj glasov treznejših samostojnih demokratov. OUZD je na odklonitev osrednjega urada molčal, samostojni demokrati so si pa mencali roke, saj so lahko valili nap ram stradajočim slovenskim umetnikom vso krivdo na osrednij urad. Letos je ponudil okrožnemu uradu akdemski kipar g. Bernekar v nakup originalno plaketo Nj. Vel. Kralja za 10.000 Din. Ravnateljstvo OUZD je ponudbo sprejelo in sklep predložilo osred. uradu, da ga odobri. Ta na svoji zadnji seji ni prišel do rezultata in bo še enkrat sklepal. Pripraven je dovoliti 1000 Din za sliko, več pa ne, ker je OUZD pasiven in bi bil vsak luksus nepotrebna potrata denarja. Zato je nekdo v »Onjuni« osrednji urad ne ravno preveč srečno . napadel, očitajoč mu skaženo ljubljansko zgradbo, dočim gradi sam v Zagrebu tudi s slovenskimi »denarčkk velikansko palačo. Odklanja jerobstvo osrednjega urada nad ljubljanskim OUZD in 11111 med vrsticami očita nepatrijctizem. Na ta napad ie osrednji urad poslal »Orjuiik popravek, ki ga ta objavlja v svoji sobotni številki. V popravku trdi osrednji urad, da gradi svojo na 20 mi-lijouv Din proračunao palačo zgolj s sredstvi iz Hrvaške in Slavonije; dalje, da je načrte za ljubljansko zgradbo napravil eden najboljših slovenskih stro-J kovnjakov, univ. prof. inž. dr. Miroslav Kasal po načelih moderne higijene; da je gradnjo vodil sam okrožni urad, zidala pa Kranjska stavbna družba itd. Končno navaja številke, koliko denarja je dobil iz Slovenije. Priznati moramo, da je v popravku precej prikritega sarkazma, razumljivega samo prizadetim in poučenim. Kolikor so trditve osrednjega urada resnične, so iste hud poper za slovenske sa"10' stojnc-demokratske hlapce zagrebškega centralizma. Da bi bil dobil osrednji urad iz Slovenije samo toliko, kolikor navaja \ popravku, se nam zdi pa skoro neverjetno. On trdi, da je dobil od 1. julija 1922 do danes okroglo: 1. Na nezgodno-zavaro- valnih prispevkih 9,318.000 Din 2. za pokojninski sklad lastnih nameščencev 2,102.000 Din 8. iz likvidacijske imo-vine bivše začasne delavske in železničarske za-zarovalnine zoper nezgode 2,620.000 Din 4. od Pokr. pokojninskega sklada za draginj-ske doklade starim rent-nikpm 1,100.000 Din Skupaj 15,140.000 Din Od tega zneska je bilo dne 150. apr. 1926 naloženo v raznih denarnih zavodih v Sloveniji na ime in račun osred. zavoda 7,139.942 Din tako, da se je moglo potrošiti samo »ostanek«: od 8,000.000 Din dočim je od 1. julija 1922 do 30. aprila 1926 potrošil samo okroglo: 1. za izplačilo stalnih starih r.ent in pokojnin lastnim nameščencem 780 tisoč Din; 2. za izplačilo stalnih novih rent 5 milijon v 190.000 Din; 3 na upravnih stroških 2 milj. 880.000 Din; — skupaj 8,850.000 Din Potemtakem je izdal več nego je prejel 850.000 Bodi nam dovoljeno izraziti dvom, bi bile te številke povsem točne: L ker so zaokrožene; 2. ker ni razvidno, kaj je 7. nateklimi obrestmi; 3. ker po naši vednosti manjkajo v popravku znatni zneski, ki jih borno navedli, kolikor so nam znani; 4. ker tudi sam osrednji urad ne trdi, da znesek od 7,139.942 Din, ki je bil nabran v Sloveniji in je naložen v denarnih zavodih, ni njegova last. , < Kje drugje pa naj bo^ odvišni den^’ ako ne plodnosno naložen v denarnih zavodih! Po kakšni logiki pride „ji lirad do zaključka, da si upa tram. ker je od 15,000.000 Din izdal samo 8.850.000 Din več, nego je prejel?! Te matematike ne razumemo. .. x (Dalje pnb ) politične vesti. — Akcija, ki so jo prifeli J® _ ci med narodom, lepo »»P1 • ' leg Južne Srbije, Vojvodine, Dalmacije ( in Bosne se ie oglasita sedaj tudi šuma-dija Tako je prestopil k jovanovičevcem j bivši radikalni poslanec Tadija Panto- | vic iz k raguje vaškega okraja. Pantovie uživa zelo velik ugled in je z njim ak- j cija jovanovičevcev v Šumadiji dobro zasidrana. — Vest, da se mislijo 4 jova-novičevci vrniti v Pašičev klub, je čisto izmišljena. Nasprotno zatrjujejo jovano-vičevci, da ne bo dolgo, ko bo še 11 radikalnih poslancev prestopilo v njihov p klub. = Prihodnji sestanek Male antante l>o 17. junija na Bledu. Kakor poroča »Pra* ger Presse«, bo trajala konferenca 3 dni. Podroben program še ni določen, vendar pa je sklenjeno, da se bodo med drugim obravnavale sledeče točke: splošna po Učna situacija, delo Zveze narodov, orga- s nizacija 'Sveta Zveze narodov ter zastopstvo Male antante v Svetu, Madjarska in nijena finančna obnova, gospodarska \prašanja in končno še nekatera vprašanja, ki zadevajo samo države Male antante. Po feonferendi zunanjih ministrov 1 tale antante se vrši na Bledu sestanek novinarjev odbora Male antante. Novinarska konferenca se bo bavila predvsem z vprašanjem poglobitve medsebojnih stikov tiska Male antante. = Sofijski »Mir« o srbsko-bolgarskih otmošajih. Pod naslovom »Naši odnošaji s ; rbi« je objavil sofijski »Mir« uvodnik, 'Katerem med drugim pravi: Sovražni-'* s Jje8a in bolgarskega naroda so m zi ocili, da sta se ta dva naroda v 30 1 ikrut bojevala. Sedaj je treba s ■n'sovraštvom za vedno obračunati. Si-,a u8®slovanov leži v njih združitvi in leoa je ustanoviti Veliko Jugoslavijo, 'w 'v segala cd Jadranskega do Črnega "'orja. Bolgarska !bi bila v Veliki Jugoslaviji zvezna država po vzoru Bisniar-drtv6 NelHČiie- Macedonija pa bi morala dbifc avtonomijo. Ureditev dinastičnih Jiiosl - bi bila naj'lažia in bi se enako — n lzvi'šiti po Bismackovem vzoru. Ne Mira< a«'6”-?0.’ ie 4a članek sofijskega 'ačunien So11 iskreno’ ali I>a J° le Pr°- češko srt- . h£aS0> da se z niim Pridobi ,da bi Cdl0fiil° v pi,ilog y. Kokolom. neral p, lzanJe med Italijo in Grško. Ge- rem iniaf'’ab)s Je izdal odlok, po kate-riiisiin 3 6 *ranco*ka in angleška vojna gslos zaPUstiti Grško. S tem se je Pan-staliS6e>0TC^noma izreke3 za italijansko Urško Vn ib25 j(* bil sklenjen med srj prišle vse8~„b' d°g°vob P» katerem angleško kontK® Tpo,ln01'ske baze pod bila zaradi tega dolovdl]aFka vlada ie »«.«o„,efeglfr2fnOVZ,1,S,"'r- Cilo, da iA P Je Pa posre- za svoie nnv tC1J° pcP°3llonia pridobila red a ■ d , * V ES^kem morju. Iz-Va* 6 V° os^ ki j0, je pri tem iz-^ italijanska diplomacija. Jugosla-JtP je stalno govorila, da mora stremiti oa u, da bi tako odvrnila Jugoslavijo . Jadranskega morja in gradnje jugo-lii atlskdl pristanišč, istočasno pa je ita-nraaska diplomacija opozarjala Grčijo Innu ,ogoslovailsko ekspanzijo proti So-i-i ii|n° Iremedijo je igrala italijan-fiji koTTI® tudi v Bukarešti in So- ^o-bolgarslcim zl,lizanjem in preci slo. ansko nevarnostjo. - Kakor se vidi je hiarra 113 ta,manever italijanske diplo-sedll r uasedla 111 boiim° se, da bo na-tu,J udl Iiasa diplomacija. Boj za net-e konvencije vsaj opravičuje ta- 5= Pilsudski sprejel kandidaturo za Predsednika republike. Sejmski maršal sklical sejo narodne skupščine (skupile seje parlamenta in senata) za dne sLmaja' Na tej se^' se ima i7-v°iiti predli* republike. Maršal Pilsudski se je in je prijavil ■sto renm^3^1110 za Predsedniško menihe t! ' i'be' EruSa -se.ia narodne skup- rrljeni V Krakovu ali Poznanju s te*3’ « ustreči desničarjem. se Noce = Boj za stalne agrarne uvozne eori, tta Češkoslovaškem končan. Na Ceš]^® slovaškem so veljale dosedaj izmenljive Agrarne uvozne carine, proti katerim pa ko se poljedelski krogi z vso energijo bo-b v Dokler je vladala koalicija čeških ;!a,db je bilo vse prizadevanje agrarcev sL • °dpora socialističnih strank za n ran. , a! Pa te deški senat sprejel zakon o 2SK5K"f "VM"ih “’inah in *" »e nie»anstr°'i"le feJIW “vi’' vse češke • stranke, dočim so bile Ice nroti Q|U1 nei,1‘ške socialistične stran- veeino sr», 8°tovo da 1)0 z enako zbornici • Zakou tudi v poslanski dira n. in s 'tein dolgotrajen spor likvi- Kratke vestL milir?ia banka d«ia v)adi 500 franka ' ankov na ra*Polago za dvig Češkoslovaška Sokolska Obec se je v Posebnem oklicu ostro izjavila proti fa-sjzntu z besedami, da bo na dan sokol-^k^a zleta 100.000 Sokolov navdano sa-aio z eno mislijo: vse za domovino, re-h >Iiko in njenega prvega predsednika Masaryka. Popolen poraz Abdelkrftna in liifan- lisJe gat,°y,a ftvar' Po vesteh francoskih ov, je bil Abdelkrim ujet. Dnevne vesti- NADURE ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV. Skromno plačane so te nadure, vendar pa pri splošni uradniški mizeniji vsaj delen priboljšek. Da pa tega priboljška ne bo preveč, je bilo sklenjeno, da sme imeti uradnik na mesec največ 00 nadur. To pa je neki preveliki gorečnež ,tolmačil tako, da isme imeti uradnik na dan le dve naduri. Pa ne samo to. Dotiični pregoreči uradnik je šel še dalje .in brez predhodnega obvestila črtal uradnikom vse nadure, če jih je bilo en dan več ko dve. Da je tako ravnanje nekorektno, je dzven vsakega dvorna. Ravno tako pa je tudi izven vsakega dvoma, da je tako postopanje skrajno nekolegtijatoo, ki je vredno tem večje obsodbe, ker izvira iz samega seuilizma. Zato bi bil res že skrajni oae, da bi urad-Eiiške organizacije s takimi pregorečneži 'in egoističnimi uradniki obračunale. — Odlikovanja. Na predlog finančnega ministra so odlikovani s poslednjim ukazom med drugim: Z redom Belega orla ITI. reda predsednik finančnega odbora Jovan Radovič, z redom Belega crla IV. reda člana finančnega odbora minister Ivan Pucelj in dr. Slavko Šečerov, z redom Belega orla V. reda, pa poslanec Vlado Pušnjak od Jugoslovanskega kluba. — Pogreb dr. Karla Trillerja. V soboio okroeg 13. ure se je zbrala v Nunski ulici pred dr. Trillerjevo vilo velika množica, da »premi pokojnika na njegovi zadnji poti. Med prisotnimi smo opazili zastopnike odvetniškega stanu iz vse Slovenije, njegove osebne prijatelje, zastopnike oblasti, zastopnike raznih kulturnih in gospodarskih organizacij itd. Cerkvenim obredom so sledili poslovilni govori. V imenu odvetniške zbornice se je poslovil od dr. Trillerja dr. Danilo Majaron, v imenu mestne občine ljubljanske dr. Dinko Puc, v imenu Ljubljanske kreditne banke dr. Peter Defranceschi, v imenu čehoslovaško -jugoslovenske lige pa češkoslovaški konsul dr. Resi. Po končanih govoril se je formiral žalni spored, ki je korakal po Bleivveisovi cesti do pivovarne »Union«, kjer je prevzel krsto mestni pogrebni avto ter jo odpeljal v Škofjo Loko. Sprevod so tvorili Sokoli, sledil je oddelek požarne brambe iz Vevč, razne dijaške Reputacije, zastopniki oblasti in vsakovrstnih kulturnih in gospodarskih organizacij itd. Po ulicah, po katerih se je premikal spored so gorele pokojnikovemu spominu v čast svetilke. — Mestni pogrebni avto je prispel s truplom dr. Trilerja v Škofjo Loko ob 15. uri. Do 16. ure je ležala krsta na mrtvaškem odru v veliki dvorani Sokolskega doma. Ob 16. uri so se pričele pogrebne ceremonije. Po opravljenih molitvah so zapeli pevci »Vigred se povrne«, nakar se je jel pomikati sprevod proti pokopališču v Stari Loki. Ob grobu so govorili: v imenu mestne občine škofjeloške župan Hafner v imenu sokolstva Kajzel, razven tega pa dr. Ravnihar in Ivan Hribar. — Nagrade za, pobijanje davkov. Več občin je zahtevalo od finančnega ministra, da bi se jim prepustil od davkov, ki jih pobirajo za državo, gotov odstotek kot nagrada za posle, ki jih vrše v prenešenem delokrogu. Finančno ministrstvo bo vprašanje proučilo. — Podpore za privatne bolnice. Odobren je ^kredit 500.000 Din, ki se razdeli kot drž. subveneija razujam privatnim bolnicam v naši državi. — Dar beograjske mestne občine rezervnim oficirjem. Te dni je sklenil beograjski občinski svet na .slavnostni seji, da podari »Udruže-nju rezervnih oficirjev« nasproti Narodnega gledališča stavben prostor, na katerem zgrade jezervni oficirji svoj vojni panteon. Trg se bo imenoval »Trg zmage« (Trg pobede). — Dom bojevnikov v Beogradu. Udru-ženje bojevnikov je sklenilo, da zgradi tekom letošnjega poletja na enem najlepših trgov velik lasten dom za stare invalide in vojne sirote. Pred poslopjem se postavi pozneje spomenik kralju. Doslej je nabranih za doni 3,000.000 Din. — Nov nasip ob dolenji Dravi. Generalna direkcija vod bo letos nadaljevala * grad bo nasipa vzdolž Drave. V ia na-u®n je dovoljen kredit 5000 Din. P« SrbBi°';?,ldA joiaistra za narodno zdravje zdravje dr ci!.., nacip' Minister za narodno davno na jnK,,’.i0 .NIilotie, ki se je mudil ne-južni Srbiji, sePje Sfm i>°,°vAtdu P° vs,ej oljsko po to va n je.,X>1 ekom' *" L "f U°V° insPf£' zdravstvene zavode v SnBtn r ega ob,š*e Dubrovniku in Sbki G,UŽU- volilno pravico ,"e^^Sdtl om2e ** Žensk° ja v Parizu začetkom meseca juni- žensk iz vseh delov' ^ |S° i leži nad 400 45 držav Našo n I-i V; - kl bodo zastopala Sarajeva (vse «1 »žensk« Lenposava Petkov^TuTi^8 • pokrtte)c) in saveza) iz Beograda Del',^en?k.e«a odpotovaf že te dn v a lh(ll ele«at n f. prSkonferenc, ki se vrš™,’njt jm, ttt kocega meseca. | rl razburjenja. Neki 5ki fakir e se ie cel° onesvestil. Nem-hiti na Li* “a?reraval v kratkem dati pre-{S to ,vrn/i' d0lgih 30 dnk 'endar pa je ob- _ ..Produkcijo prepovedala, v šohotn'8?,11 !3ukavua Jrama se je odigrala Gardni infI T • Pa3ace-h°telom v Beogradu, timi jo i "izmor '1S| Cve,ko Petrovič je imel in-Mllosavlievht iS arniško natoliariro Milico lica fanta rLn,ezna,'e"a vzroka se ie Migi mi o-odi v v f t6r Jela koketirati 2 dni-ko s voki k sobot|0 ponoči je spremil Cvet-niii ,v, „ a,v.6fito’ 3i«bico in kavarne proti do-kmiia ivri^ 16 prišk> n'ed >H™a da Prere-je potirnil1 hm“r 36 V0Jak tako razburil, da nunkov^i !, af?not ter dal ž njim Milici par val Min« prsi 'ln »mrtnonevamo poškoduje romat 80 Prepeljali v Bolnico. Cvetko pa ljubosumnostjo0" Za9bŠan “ ie zaRovnrial z i... TPo.r,,*ua Miravnava ob postelji porodnimi',, l- ,n! se l]'e zagovarjal pred dunajsko po-uio -'-Kletni pomožni delavec Johann Princ radi hudodelstva uboja. Princ je stanoval s svojo ženo pri neki Amaliji Kern. Med njim in sinom Kernove je prišlo opetovano do prepirov in spopadov, ker je zvišala Kemova Princu najemnino, na kar pa ta ni hotel pristati. Ob priliki zadnjega takega prepira je zabodel Princ svojega nasprotnika v vrat, tako da je fant na mestu izkrvavel. K obravnavi je bila povabljena, kot edina priča prizora, ob-toženčeva žena. Ker je medtem porodila, se je podal senat s porotniki, državnim pravilnikom, zagovornikom in zapisnikarjem v bolniško dvorano na kliniko, kjer je porodnica ležala. Seveda se je udeležil obravnave tudi obtoženec, ki sta ga prignala dva justična |>az-•nika. Porodnica je naslikala, potek dogodka v tem smislu, da je ravnal njen mož v silobranu, ter se ni mogel svojega nasprotnika, ki ga je davil za vrat, drugače ubraniti kot z nožem. Po končanem zaslišanju je dovolil predsednik obtožencu z njegovo ženo razgovor. Princ je porodnico objej in poljubil. Nato mu je položila bolniška strežnica na roke novorojeno hčerko. Obtoženec se je poslovil od svoje družinice ves v solzah. Pri nadaljevanju razprave na sodišču je bil Princ spoznan krivim samo prekoračenja dovoljenega silobrana ter obsojen na 9 mesecev strogega zapora. — Aretacije komunistov v Vel. Bečkereku. Te dni je izvršila policija v Vel. Bečkereku nenadoma v stanovanjih znanih delavskih voditeljev hišne preiskave. Delavski dom je oblast zatvorila. Baje je prišlo policiji v roke večje število knjig, brošur in propagandnih spisov, ki več delavcev težko obremenjujejo. 13 oseb je bilo aretiranih. Ljubljana. 1 — Poškodovanje poljščine. Pri kopanju v Malem grabnu in Gradašeici se kopalci ne poslužujejo za to napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s' tem občutno škodo na poljščini. V interesu zaščite kmetijstva in pa po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo zah ran jen o vsako stopanje na travnike in njive ob času, ko trava in poljski plodvi uspevajo. Tudi vedopravni zakon dovljuje kopanje le v toliko, v koliko se ne dela s tem komu škoda. Isto-tako je tudi strogo prepovedano delati škodo na javnem in privatnem imetju s trganjem trave in zelenja ter s sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur, ki se ga bo pri navedenih dejanjih zasačilo, se bo v smislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo. — Mestni magistrat ljubljanski. 1 — Poneverba železniškega materi-jala. Železniška varnostna straža direkcije drž. žel v Ljubljani je pred kratkim dognala, da je nek železniški uslužbenec prodal v Ljubljani raznovrsten materijah kakortšeti uporabljajo železniške delavnice. Pravočasne poizvedbe s pomočjo organov državne policije so privedle na pravo sled. Poneverbe materijala je bilo osumljenih več železničarjev. Z njih zaslišanjem in priznanjem, kakor tudi po izpovedbah prič je bilo ugotovljeno, da je bilo v zadnjih mesecih poneverjenega in razprodanega materijala v vrednosti preko sto tisoč dinarjev in sicer največ v kurilnici, deloma tudi pri gradbeni sekciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Na osnovi teh ugotovitev so bili izročeni v preiskovalni zapor trije uradniki III. kategorije in en dnevničar, vsi iz Ljubljane. Direkcija je uvedla takoj obsežno splošno preiskavo glede manipulacije z inaterigalom ter je uspela, da bo večji del škode povrnjen. 1 — Debatni večeri Itadio kluba v Ljubljani. Radioklub v Ljubljani je v sredo dne 19. t. m. zaključil svoj prvi radiotehnični tečaj. Udeležba in zanimanje je bilo vsestransko, uspeh pa prav zadovoljiv. Klub je s tem tečajem vzbudil med amaterji splošno zanimaje za to novo "tehnično znaost. Pri zadostne‘m številu interesentov se bo tečaj letošnjo jesen ponovil. Kot nadaljevanje tečaja se bodo sedaj vršili debatni večeri, na katere vabimo vse člane in prijatelje radio-tehnike. Prihodnji debatni večer bo v sredo, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih radiokluba na velesejmu. Razpravljalo se bo o vzrokih in o možno-stih odstranitve tramvajskih motenj. »POVEŠENE GLAVE« V CELJSKEM OBČIN SKEM SVETU. Ves čas med zadnjo obe. sejo je bilo opažati, kalio »triumvirat celjskih esdeesarjev« resnih in ogorčenih obrazov, gestikujoč energično in neustrašeno nekaj sestavlja. »Sladki gospod«, ki drži mnogo na formalnosti, je nervozno grizel nohte, iz česar smo sklepali, da mora biti nekaj zelo važnega, rriumvirat je namreč sestavljal dopis »Jutra«, la vazen dopis so dali še svojemu vernemu (plačanemu) in »iz prepričanja« organizator- ia agitatorju, da pridoda kot specialist, še par besed o dezerterstvu in karakternosti. Tako je bil skuhan ta dopis .iz Celja v petkovem »Jutru«. Ko se za enkrat ve, iz katere kuhinje je bil serviran, se že tudi ve, koliko je vreden. - . x Resnica pa je: NRS je sklenite z biv*o N-v koalicijo za skupen nastop v občinskem svet proti izkoriščanju le tega » *tra“ in Garancija tej koaliciji je bila poštenost odkritosrčnost cbeh strank. Od strani NSS sta podpisala dogovor gg. Gobec in Kavs. Na ta, na cin .je došlo do izglasovanja nezadovoljstva celjskemu županu in do konca es-deesanske vlade na magistratu. Po svojih dobrih poslovnih zvezah z načelstvom NSS v Ljubljani, je esdeesarjem uspelo staviti g. Gobcu in Kavsu tako »lepe predloge-, da se nista mogla vzdržati, da ne bi pozabila dogovora in še dan pred tem svečane obljube: »Rajše hudiču, kot demokratom« ter enostavno prestopila k esdeesarjem, na kateri način je potem nastala takozvana »delavna večina . To stvar so potem hitro razbobnali po e>sde-esarskem časopisju ter se veselili velikega vspeha, ki pa je trajal zelo kratek čas. Računali pa so slabo in gotovo niso mislili na to, da so bili med odborniki NSS tudi taki, kateri niso bili voljni izdati svojega prepričanja in tudi ne za ceno obljub. Na ta način je prišlo do tega, da je večina članstva in obč. odbornikov NSS izstopila in vstopila v NRS. Sedaj mislimo, da bo tudi najbolj omejenemu bralcu Jutra jasno kdo je prelomil svojo besedo in v koliko je še vezana NRS napram bivši NSS. Jasno je sedaj tudi to, kdo je imel povešene glave pri obč. seji, kakor tudi zakaj. Mislimo, da tudi esdeesarska gospoda sedaj zna, na kateri strani so dezerterji, ali na naši, kamor so prišli po svojem prepričanju, ali na Vaši, kjer sedita proti volji svojih bivših somišljenikov in proti svojemu prepričanju gg. Gobec in Kavs. Da dokažemo Vašo moralo, vprašamo, zakaj ste izrecno branili — ko ste nagovarjali IX) edin e odbornike NSS, da stopijo v Vašo Slavno esdeesarij® — da ne smej o odložiti mandatov in zakaj sedaj od njih zahtevate odložitev mandatov ter jim očitate dezerterstvo, ker so ostali zvesti svojemu prepričanju in dani besedi? Razumljivo je, da so naše eisdeesarske veličine silno ogorčene, ker jim je bil ves trud in vsi stroški zastonj, in ker jim je »sigurna večina« preko noči propadla. če želite še več — smo pripravljeni! Tako je »Jutro < o častni besedi zopet enkrat čisto po nepotrebnem zinilo, saj so vendar esdeesarji najmanj poklieani, da bi delili nauke o politični morali, a še toliko manj o častni besedi. Krajevna organizacija Narodnoradikalne stranke za mesto Celje. Dve veliki nesreči v Kamniških planinah. TRI SMRTNE ŽRTVE. Kljub neugodnemu vremenu so bile ob binkoštnih priznikih vse gore polne turistov, tako tudi Krvavec. Med drugim sta obiskala Krvavec tudi zaročenca trgovski pomočnik Rado Sopčič in hčerka stavca Mara Mancinijeva oba iz Ražne doline. Popoldne sta se napotila s Krvavca na Kckrško sedlo. Na gorah je bil sneg in led in take se je zgodilo, da je na enem od najnevarnejših mest Mari Mancinijevi izpodrsnilo ter je padla. Ker se je pri padcu zadela Sopčiča je izpodrsnilo še njemu in zdrsnila sta po strmem žlebu navzdol, kjer sta cb skalovju obležala mrtva. Preti večeru se je pripetila skoraj na istem mestu druga nesreča. Okrog 9. ure je dohitela drugo skupino turistov noč, tako da ni bilo videti v snegu sledu steze. Vsled tega je zašel član družbe, bančni uradnik g. Stele iz Ljubljane, ter se je ravno tako ponesrečil. Obležal je par metrov od prejšnjih dveh ponesrečencev mrtev. V ponedeljek dopoldne se je^ podala na lice mesta ekspedicija planincev in domačinov ter je prenesla trupla ponesrečencev v dolino. ZAHTEVE HIŠNIH POSESTNIKOV. Onega glavnih problemov, znižanje davkov, "-e organ, najemnikov sploh ne dotaknejo kar samo kaže, da nimajo nobenega smisla za resno reševanje stan. vprašanja. Samo kriče, da hočejo ostati v sedanjih stanovanjih za nizke najemnine. 7. Da se omogoči preskrba v resnici manjkajočih stanovanj treba je: a) Da država zida za vse urade takoj lastna poslopja, ker ne gre, da bi se -zasebne hiše uporabljale za uradne prostore. S tem bi bilo v Sloveniji samo po mestrih na rarapolago stotine stanovanj. b) Da se obrestna mera za hipotekarna posojila zniža. Zlasti bi bila dolžna Narodna banka dajati denarnim zavodom, ki bi dajali cenena posojila, morda 5 do t>%, dajati do višine hipotek za nove stavbe stalni reeskompt po znižani obrestni meri. c) Občine naj bi pospeševale stavbna dela s tem, da bi skušale pritegniti zasebni kapital. Novolastne -občinske stanovanjske^stavbe naj bi se zidale in porabljale za deložirance, ne pa za protežirance. Brez pritegnitve zasebnega kapitala občine z novimi stavbami ne morejo rešiti stan. vprašanja, ter bi bila tudi prehuda obremenitev občin za bodočnost. Odločno je zavrniti zahtevo mariborskega govornika, da morejo zidati samo občine, ne sme pa tega vršiti privatni kapital. S tako nesmiselnostjo se ne bo nikoli rešila stan. beda. d) Za nove stavbe je neobhodno potrebno podaljšanje uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dne 19. julija 1920, Uradni list 291-91, katerega prostost je potekla z dne 31. decembra 1925, in je nastopila bivša 61etna avstrijska -davCna prostost za dobo samo 6 let, a »e more tudi za ta Sa® plače- vati vse doklade in 5% dohodninski davek od najemnin. 8. Največja krivica za lastnike po sedanjem stan. zakonu je privilegij zaščite drž. uradnikov. Državnim uradnikom je moral dajati lastnik stanovanje za nizko ceno in še od tega je moral plačevati davek kot od druge najemnine. Prizadet je bil tisti lastnik, ki je slučajno imel uradnika v hiši, drugi je imel nezaščitenega najemnika, pa tega bremena ni nosil. Takega principa ket stan. zakon nima noben drugi stan. zakon. Država naj da uradnikom povišanje stan. dohodkov, da fcedo uradniki, ki sami čutijo nesmisel sedanjega stanja, lahko plačali primerno najemnino. Dosti uradnikov, ki so dobili stanovanje, še za čaša rekvi-zicije pa ima prevelika stanovanja in bi če bi imeli le primerno velika stanovanja — kar se da doseči le s prostim prometom — bi lažje plačevali primerno najemnino. Šport. Propagandna hinkoštna štafeta skozi Ljubljano za prehodno darilo »Jutra«, se je vršila, kakor vsako leto na b in kostni pondeljek. Tudi letos se je boj izvojeval med največjima tekmecema na lahkoatletskem polju v Sloveniji, med Ilirijo in Primorjem. Na startu sta nastopili dve štafeti ASK Primorja in ena štafeta SK Ilirije, ki so nastopile v sledečih postavah: ASK Primorje I.: Arhar, Gruntar D., Janovsky, Močan, dr. Perpar, Valtrič, Weibl, Glavaški, Bizjak. ASK Primorje II.: Corradini, Persche, Omladič, Zorga, Lah, Sikovšek, Umek, Pintarič, Gruntar K., Čamernik, Stupica, Hafner, Trost, Glaessener, Gregorič, Mal-narič. SK Ilirija: Omerza, Pesek, Frohlich, Lado Zupančič, iRežek, Stepišnik, Habič, Živanovič, Kalčič, Lušan. Tekmovalna proga je šla po sledečih ulicah: Aleksandrova cesta, Dunajska cesta, Dalmatinova ul., Kopitarjeva ul., Resljeva c., Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ul., Šelenburgova ul., do cilja pred Nunsko cerkvijo. Borba, ki je bila zelo napeta in zanimiva, se je končala z lahko zmago Primorja I. v 4:485/i0: druga je bila Ilirija v 4:6;?, in tretja Primorje II. Uinkoštne nogometne tekme: V nedeljo: Vienna Cricket F. C. (Dunaj : SK Ilirija — 4 : 3 (0 : 2). V bin-keštnih praznikih je gostoval v Ljubljani dunajski Vienna Cricket F. C., najstarejši dunajski klub, osnovan 1. 1892, po Angležih, bivajočih na Dunaju. Naš gost uživa v svoji domovini sloves najboljšega amaterskega moštva. Cricketerji goje, kakor večina dunajskih klubov, precej izrazito škotsko igro, med tem ko pri Iliriji prevladuje angleški sistem. Medtem It© eahteva prvi •sistem od napada visoko tehniko^ kajti smisel tega sistema je nekaka hiper-kombinacija, zahteva drugi sistem izvrstne tekače v napadu, poseib-uo v krilih, ker računa s prodorno silo. Ilirija je nastopila v sledeči postavi: Miklavčič—Beltram, Pogačar—Lado Zupančič, Gabe, Zupančič, dr. Tavčar— Kreč, Doberlet, Verovšek, Oman, Krem- žar. V prvem polčasu imajo gostje sicer več od igre, toda ne izrabijo. Dva goala za Ilirijo zabije Doberlet. V drugem polčasu zabijejo gostje v intervalu 10 minut vse 4 gole. Tretji goal za Ilirijo pade zopet po Doberletu, ki je bil brez dvoma najboljši mož na polju; odlikuje ga iz-vanredna požrtvovalnost in neverjetna prodorna sila. Ugajali so tudi Beltram, dr. Tavčar in deloma Lado. Popolnoma pa je zatajil srednji krilec Gabe. Neodločen vsled male rutine tudi Verovšek; desno krilo.nesposobno. Slaba točka gostov je napad. V moštvu Ilirije ni nastopil aZnkl, ki je po odredbi J. N. S.-a suspendiran, ker je baje pred svojim vstopom v Ilirijo pripadal proiesijonal-nemu moštvu. Odsotnost Zankla se je v moštvu zelo poznala; moštvo tje bilo nesamostojno, nesigurno in neodločno, 7-izjemo Doberleta in Miklavčiča. Tako je bilo tudi v prvi polovici v ponedeljep in deloma tudi v početku druge polovice. Sodnik Fink slab. V pomleljek: SK Ilirija : Vienna Cricket F. C. — 7 : 1 (2 : 1). (Podroibno poročilo jutri.) SK Ilirija rez. : SK Slovan — 2 : B. Na mednarodni tekmi v Lyouu se j? plasirala jugoslovanska vrsta na drug® mesto (20 točk za Čehi); prvi so Čehi; drugi Jugoslovani, tretji Francozi. Pr* med posamezniki je Šumi. Nov svetovni rekord Pftddocka. Padd°^ kil je zopet v izborni formi, je v Los' A1?#®" v Kaliforniji pretekel 100 y v 9.5 nek- ® 1 j stavil nov rekord. Prejšnji svetovni je znašal 9.6 6ek. in ga je imel tudi iP&d' Književnost. L. Thoma, Lotkin rojstni (lan. šal o igra * enem dejanju. — Br. Nušič, Naša deca. Ar” moreska v enem dejanju. Poslovenil Iv. I^L. v Ljubljani 1926. Cena Din 12.—. Izdala/'" skovna zadruga v Ljubljani. — V tej 15. s vilki »Odra« imamo dve enodejanki; enaškt, dobra za meščanske, druga pa za otr odre. L. Thoma je znan po svoji duhovito- • »Lotkinim rojstnem dnevu« šaljivo izgra°L J ‘ zore o. t. zv. seksualni vzgoji. O tem se b j čas mnogo pisalo — življenje pa je J od teorij. Tu se človek zopet enkrat d° > s _ nasmeje, ko vidi starega profesorja z vimi težavami, in nerodnega docenta z nj govo učenostjo. Za naše odre bo tc dobroti __ enodejanka, ki se bo z uspehom *gr? jj- .. Nušičeva »NaSa deca« Je polna NušlceV B dvotipov. To se da igrati brez težav. Za Nožičev jubilej so jo igrali celo v zagrebškem gledališču z velikim uspehom. I«« Iki merna za zabavne večere, kjer se bodo starši nasmejali otrokoma, ki tako dobro I! njih napake. Ker vso igro izigrata en deceu in deklica, jo bo mogoče vprizoriti povsoa brez posebnih oderskih priprav. — Zato bo s tem zveskom »Odra« marsikomu ustreženo-Želeti je, da naši odri marljivo podpirajo zbirko, ki je namenjena njim. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. !°Srajce, s idat, bel« la barvaste, ovratnike vseh vrst la faSon, pentlje, samo veznica, lepne robce, nogavice v rasnih bsrv&h m goipodt In dnine* nnrninnic®* toaletne - - poirebSčine, svilene trakove, čipke in veacnino. - • Niške cene. — Velika izbira samo pri , JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA. bUsu PreiemoTega a ol> vodi CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPKDI-CIJSKI BUREAU ^ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Telefon Int. St. 4S-4. = Radov biaoJaTkam: ,OROM". PODRUŽNICE: Maribor, Jesenic«, Hakek. Obavlja n« v to stroko »padajoč* posle najhitreje in pod ku-lantnimi pogoji. Zastopniki druibe spolnih vos S. O. N. za ekspresne pošiljke. REDKA, UGODNA PRILIKA! RAZPRODAJI Nižje cene kakor pri pri manufaktumi trgovini Maribor. Glavni trg takojšnjem plačilu se pri moškem, ženskem in otroške dovoli še 10'/« popust. 17. Pri otroškem blagu MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din !•-. Celulozni les Mehka drva, bolje 'Kructus Krekov plača naj-Ljubljana. trg 10. NARODNI dom ŠTAJERSKA klet OSET, Maribor 2 kegljišča* klubi, prvovrstna vina. Gospodična katera je celi dan odsotna, iJČe sobo s separatnim vjiodom v sredini mesta. "Naslov pove uprava lista. tm - (Ellll Ufolfova 1/11. • Telet. 56. Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gredic (te-pih), kakor tudi za »krasitev javnih prostorev, restavracij, postaj, pokopališč itd. priporočalvan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče št. 12. Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih lEtl-lliH kozarcih in aparatih-Tvorniška zaloga: Fructus — Ljublja,, S 18/25/108 zopet otvorje-na ter se v konkurent maso spadajoča blagov*" zaloga zopet po dne*" cenah prodaja. ... Ljubljana, 17. maja 1**£' Uprava konkurzne —- no. um. d. d. Mia Knjffie* pravHe, cenik#, raCune, %m lepek:«’, brolure# po»eW^ In druoe _ rrfcuje vsakovrstne trflovikek^orto^ vradn« tflkovliie. •••v. Elfl>tn(l * fi|UM&lANA - SIMON OHEOOHČIČEVA , * i »ua * u^nn *_t — Za tlAarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj In odgovorni urednik ALEKSANDER ŽBLBZHl***'