Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 3 / Leto 79 / 18. januar 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU SEŽIG ODPADKOV Str. 6 NAŠA TEMA ŠENTJUR Str. 7 B-52 pomahal v slovo Nenevarno ali sprto z zdravo pametjo? PRIL OGA Str. 3 Str. 12-13 Str. 22-33 Po poplavah – kje smo in kje bi morali biti? Nov nasip ob kamnolomu razlog za zaskrbljenost krajanov Preteklo nedeljo se je v bližini novega nasipa na robu pireškega kamnoloma zbralo več prebivalcev okoliških naselij. Poudarili so, da podpirajo delovanje kamnoloma in asfaltne baze. Zbor je bil namenjen predvsem izrazu skrbi, da bi nadaljnji posegi v naravo in delovanje asfaltne baze poslabšali kakovost življenja na območjih krajevnih skupnosti Galicija in Ponikva pri Žalcu, in sicer v naseljih Velika Pirešica, Pernovo, Gorce, Studenci in drugih naseljih okoli kamnoloma in asfaltne baze. Srečanje krajanov se je končalo z ustanovitvijo Civilne iniciative krajanov Velika Pirešica – za dostojno sobivanje s kamnolomom, asfaltno bazo in infrastrukturo oziroma krajše CIK Velika Pirešica. Foto: Nik Jarh JAMA Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta JAMA JAMA JAMA JAMA JAMA JAMA JAMA Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta Prihaja najbolj utrgan slovenski film leta SPORED Ostal bom tak, kot sem. Preprost fant, ki je odraščal v Zbiljah. Matic Herceg ŠT. 3 18. JANUAR 2024 PET. 19. 1. SOB. 20. 1. NED. 21. 1. PON. 22. 1. TOR. 23. 1. SRE. 24. 1. ČET. 25. 1. Teja Jugovic Svoje življenje rada živi na polno Janez Kramar, novi direktor Zdravstvenega doma Velenje, o perečih izzivih v zdravstvu Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 3, 18. januar 2024 AKTUALNO ZADETKI Tudi letos je Državni svet RS podelil plakete najzaslužnejšim posamezni- kom in organizacijam, ki delujejo na področju prostovoljstva. Prejeli so jih konec minulega leta ob mednarodnem dnevu prostovoljstva. Med petnajstimi prejemniki iz vse Slovenije je bila tudi mag. Marijana Kolenko, ravnateljica celjske OŠ Lava, ki je dejavna na naj- različnejših področjih. Plaketo je prejela za prostovoljstvo na področju bogate kulturne ustvarjalnosti, za prizadevanje za ohranjanje ljubitelj- ske kulture in za spodbujanje tovrstne ustvarjalnosti pri mladih. Za podelitev priznanja jo je predlagala Zveza kultur- nih društev Slovenije. Zbrane je nagovoril predsednik držav- nega sveta Marko Lotrič in spomnil, da prostovoljstvo predstavlja delo, ki ga po- sameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali Razstava o darovanju organov v Celju Akt neskončne človekoljubnosti V Splošni bolnišnici Celje so v začetku januarja postavili razstavo Moja braz- gotina, moje življenje. Gre za razstavo, ki osvešča o pomenu darovanja organov, ki je še vedno prevečkrat tabu tema v naši družbi. Toda darovanje organov je – kot pravi Dragan Kovačič, direktor Splošne bolnišnice Celje, ki je tretja največja slovenska donorska bolnišnica – akt najvišje stopnje človekoljubnosti. Bolniki iz celjske bolnišnice so lani z darovanjem svojih organov oskrbeli 20 odstotkov vseh, ki so potrebovali organe, da so lahko preživeli. Največkrat so bolniki iz naše regije donirali ledvice, jetra, srce, pljuča in roženico. SIMONA ŠOLINIČ Marijana Kolenko je prejela plaketo državnega sveta za prostovoljno delo na področju kulturne ustvarjalnosti. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Kolenkovi priznanje državnega sveta vanje, začnemo proces odvze- ma organa, ki je medicinsko primeren in varen. Ta proces v naši ustanovi traja dan, dva ali nekoliko več. Končni izid je, da lahko nekdo po svoji smrti reši eno ali življenja več hudo bolnih. Darovanje je izjemno plemenito dejanje,« še dodaja Hudournikova. Sedemnajst let s presajenimi jetri Ob predstavitvi razstave, ki bo v avli celjske bolnišnice na ogled še ves mesec, je svojo izkušnjo delila tudi Tina Be- lej. Sedemnajst let že živi s presajenimi jetri. »Začelo se je nenadoma, z rumenimi beločnicami …« je opisala za- četne težave. Ko se je bolezen stopnjevala, je v sistemu Euro- transplant dobila jetra in preži- vela. »Ravno ta razstava je za- hvala vsem darovalcem, zaradi katerih danes lahko živimo. Ne razlikujemo se od drugih zdravih ljudi. Edina razlika je brazgotina, ki nam je ostala po prejemu organa. Želimo, da bi se o darovanju govorilo, ker tako ljudem olajšamo odloči- tev, strokovnjakom pa delo,« dodaja Belejeva. »Razstava je bila v vseh kra- jih sprejeta pozitivno tudi zato, ker z njo razbijamo predsodke. Vsak se ima pravico odločati, ali bo darovalec organov ali ne. Če bi se v družinah in med svojci o tem več pogovarjali, bi bilo manj strahov in predsod- kov,« je dodala dr. Jana Ši- menc iz Slovenija Transplan- ta. »Gre za situacijo, kjer se nesreča enega prelevi v srečo drugega. Darovanje organov je akt neskončne človekoljubno- sti in moralno najvišja stopnja dejavnosti, ki jo spodbujamo, saj nekdo lahko reši življenje drugega. Celjska bolnišnica bo še naprej eden od stebrov tranplantacijske dejavnosti v Sloveniji,« dodaja direktor bol- nišnice Dragan Kovačič. »Naj se zaprejo in dogovorijo« Ta teden se nadaljuje stavka zdravnikov in zobozdravnikov. V celjski bolnišnici vsi zdravniki stavkajo na svo- jih delovnih mestih. Bolniki, ki so v skupinah, za katere mora biti zagotovljen zakonski minimum, so normalno pregledani in obravnavani. Enega glavnih ciljev stavke predstavljata ureditev plačnega sistema in ustavitev odhajanja kadrov iz zdravstva, ki že ogroža delovanje sistema. Kot pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič, se učinki stavke v prvih dneh pri zdravstveni obravnavi ne bodo poznali. »Učinek se bo poznal kasneje predvsem v elektivnih (nenujnih) ambulantah, ker bolniki, ki prihajajo tja, niso v zaščitenih skupinah in nimajo nujnih zdravstvenih stanj, ki bi se lahko poslabšala. Za ta dolgoročni učinek bo treba počakati in upam, da ga ne bo. Logično pa je, da bo skupina ljudi, ki ne bo mogla priti v ambulante, prišla na urgenco. Zato smo ravno v urgentnem centru okrepili ekipe, saj pričakujemo povečano število bolnikov, medtem ko je število bolnikov že visoko zaradi vala respiratornih obolenj. Glede stavke pa upam, da bo prevladala pamet. Pametni ljudje se dogovorijo vnaprej, ne čakajo, da vojna prej pobije ljudi. Predlagam, da se za 48 ur obe strani zapreta v sobo in da ne prihajata ven, dokler se ne dogovorita.« SŠol Splošna bolnišnica Celje je del uspešne zgodbe o donira- nju organov od ustanovitve nacionalnega donorskega centra. »Že več kot 20 let torej spadamo med najuspešnejše bolnišnice in še vedno je pro- stor za izboljšave. Lani je 11 ljudi v Celju doniralo 27 orga- nov. Ko imamo primernega darovalca in vemo, da nekdo potrebuje pomoč, ostanemo v službi popoldne, ponoči. V to skupino izjemnih ljudi spa- dajo zdravniki, kirurgi, ane- steziologi, medicinske sestre in zdravstveniki, strežniki in bolničarji. Vsak je del ekipe, brez njihove pomoči ne bi uspeli,« pravi koordinatorka donorskega centra celjske bol- nišnice Barbara Hudournik. »V družbi se darovanje orga- nov dojema kot žalostno, ker je neizbežno povezano s smr- tjo. Darovati je možno šele po potrjeni smrti in šele ko so iz- polnjeni pogoji za darovanje. S svojci umrlega se pogovorimo, kakšne so bile njegove ali njene želje, kakšne so želje svojcev, in šele ko se odločijo za daro- Tini Belej, sicer direktorici Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, je pred sedemnajstimi leti nekdo rešil življenje. Daroval ji je jetra. (Foto: SŠ) posrednih materialnih koristi zase opra- vlja v dobro drugih ali v splošno korist. Prostovoljstvo, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo, po njegovem mnenju predsta- vlja tudi pomemben socialni korektiv družbe, ima pa tudi prav posebno druž- beno noto, saj prispeva k povezovanju ljudi v lokalnih skupnostih. Iz poročila za leto 2022 je mogoče razbrati, da je malo več kot 226 tisoč slovenskih pro- stovoljcev, ki delujejo v prostovoljskih organizacijah in javnih zavodih, opravi- lo več kot devet milijonov ur prostovolj- skega dela. Ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blagi- nji je tako več kot 92 milijonov evrov, pri čemer neorganizirano, spontano prostovoljstvo sploh ni zajeto. »Za leto 2023 podatki še niso znani, a v luči vseh naravnih katastrof, ki so nas prizadele, lahko predvidevamo, da bodo številke še veliko večje,« je dodal. TC »Če bi imel večjo moč odločanja v zdravstvu na nacionalni ravni, bi na primarni ravni predpisal moratorij na podeljevanje koncesij za pet let. To se mi zdi nujno, če želimo kadrovsko ustrezno za- polniti javni zdravstveni sistem.« Janez Kramar, direktor Zdravstvenega doma Velenje »V hišo sem vložil vse svoje prihranke. Prihodnjih let ne želim zapraviti med začasnim bivanjem v naje- mniškem stanovanju.« Marjan Čretnik, prebivalec Letuša »Najini deklici potrebujeta ogromno nege in pozor- nosti. Ko skrbiva zanju, nama včasih zmanjka časa, da bi se v miru stuširala ali spila kozarec vode.« Ela Šemrov, mama hudo bolnih dvojčic »Švicarka fundacija Michelangelo me je našla na družbenih omrežjih in mi ponudila sodelovanje. Na svoji spletni strani promovira rokodelstvo z vsega sveta. Že to, da so me opazili, je spodbuda in pokazatelj, da delam dobro.« Jan Barič, oblikovalec iz- virnih izdelkov iz lesa »Imel sem resne zdra- vstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsa- kogar.« Dejan Tamše, profesor, moderator, marketinški ustvarjalec 11 7 1 2 2 -5 4 -7 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 3, 18. januar 2024 AKTUALNO Preteklo nedeljo se je v bližini novega nasipa na robu pireškega kamnoloma zbralo več prebivalcev okoliških naselij. Poudarili so, da podpirajo delovanje kamnolo- ma in asfaltne baze. Zbor je bil namenjen predvsem izrazu skrbi, da bi nadaljnji posegi v naravo in delo- vanje asfaltne baze poslabšali kakovost življenja na območjih krajevnih skupnosti Galicija in Ponikva pri Žalcu, in sicer v naseljih Velika Pirešica, Pernovo, Gor- ce, Studenci in drugih naseljih okoli kamnoloma in asfaltne baze. Srečanje krajanov se je končalo z usta- novitvijo Civilne iniciative krajanov Velika Pirešica – za dostojno sobivanje s kamnolomom, asfaltno bazo in infrastrukturo oziroma krajše CIK Velika Pirešica. JANŽE FRIC Stavbe za odstranitev tudi v Celju Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in pla- zovih Boštjan Šefi c se bo v naslednjih dneh pogovarjal z lastniki stavb v Savinjski dolini, ki so predvidene za morebitno odstranitev po lanski ujmi. Konec maja ali junija bi lahko bile izpla- čane že prve odškodnine oziroma podpisane pogod- be za nove stavbe. Čeprav je na vladnem seznamu za odstranitev največ stavb za porušitev v Braslovčah, na Rečici ob Savinji, v Šmar- tnem ob Paki ter Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah, je nekaj stavb za odstranitev predvidenih tudi v mestni občini Celje. V tem času je v Celju v javni razpravi tudi osnutek občin- skega prostorskega načrta, ki med drugim vključuje načrt za Medlog pri Celju, kjer so bile najprej predvidene po- slovna cona in športno-re- kreacijske površine, vendar je zaradi lanske poplave, ko je na tem delu voda zalila ne- kaj hiš, treba to spremeniti, saj je območje še vedno po- plavno ogroženo. Zaradi vi- soke poplavne ogroženosti so zdaj tam predvidene zelene parkovne površine, sicer kot stavbno zemljišče, a brez po- zidave. V poslovni coni ostaja namembnost gospodarskega območja. »Vzporedno se pogovarjamo na ravni drža- ve tudi o možnosti izselitve tega območja, saj ga ni mo- goče protipoplavno zaščititi,« pravi župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Tudi v prihodnje bo treba na podlagi državnega načrta zagotoviti razlivne površine. Več kot na seznamu Neuradno se je govorilo tudi o tem, da se je poplavna ogroženost na tem območju povečala predvsem zaradi gradnje dveh novih stano- vanjskih blokov v neposre- dni bližini, a Kovač zanika vsebino teh navedb. Pravi, da so protipoplavni ukrepi zaščitili območje Špice, ven- dar ne hkrati stavb v Medlogu od hišne številke 1 do 8. Te stavbe so zdaj ogrožene že ob vodah manjše povratne dobe. Zato je na tem območju težko načrtovati intenzivnejšo rabo in pridobivati gradbena dovo- ljenja, še poudarja. Kovač še omenja, da je na državnem seznamu stavb za odstranitev po lanski ujmi devet stavb v mestni občini Celje, po evi- dencah občine pa je kar 23 takšnih stavb, ki jih s protipo- plavnimi ukrepi ni možno za- ščititi, in 12 stavb, ki so ogro- žene zaradi plazov. »Seznam države ni popoln, saj gre samo za stanovanjske stav- be, ne pa na primer tudi za sosednje stavbe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato upam, da bo vladna skupina državne tehnične pisarne, ki si teh stavb še ni ogledala, se- znam še dopolnila. Zelo ne- prijetno je namreč, da lastniki teh stavb živijo v negotovosti in da še niso videli končne odločitve, objavljen pa je že seznam, za katerega smo pre- pričani, da še ni dokončen,« še zaključuje Kovač. SŠol Medlog avgusta lani (Foto: bralka NT) »Krajani poudarjamo, da nihče ne nasprotuje delovanju kamnoloma in asfaltne baze. Želimo le, da skupaj ustvari- mo pogoje za sobivanje in da se zaradi delovanja kamno- loma in asfaltne baze ne slabša zdravje ljudi in okolja. Želimo, da je poskrbljeno za varnost prebivalcev.« Širitvam ne nasprotujejo, želijo si le dostojno sobivanje Kamnolom skrbi prebivalce Velike Pirešice Pobudnica nedeljskega zbo- ra krajanov je bila Irena Rotar, koordiniranje CIK Velika Pireši- ca pa je začasno prevzel Slavko Ivezič, sicer občinski svetnik v Občini Žalec. V civilno inici- ativo se zainteresirani krajani še vedno lahko včlanijo. Povod za zbor krajanov je nasipava- nje zemljine, ki se je začelo v začetku prejšnjega tedna in nadaljevalo tudi ta teden. Na zboru so zbrani večkrat pou- darili, da niso proti delovanju kamnoloma in asfaltne baze, ampak si želijo transparentno delovanje obeh, da bi bili ob- veščeni o posegih v okolje ter da bi bili vsi posegi storjeni na podlagi strokovnih mnenj in na način, ki bi omogočal čim višjo kakovost življenja prebivalcev, ki živijo v okolici. Nov nasip pri kamnolomu »Od 9. januarja zaskrbljeno pogledujemo proti delovišču kamnoloma, kjer zunaj prej- šnje obstoječe ograje kamno- loma proti naselju nastaja nov nasip iz dovožene zemlje. Na- sip ni utrjen, tudi odvodnjava- nje ni urejeno. Zato nas skrbi, da bi v primeru večje količine padavin sveže nasuta zemlja na, ki jo dovažajo, po besedah direktorja kamnoloma izvira iz kamnoloma. Nasip po be- sedah direktorja delajo v skla- du z Zakonom o rudarstvu, ki ureja delovanje kamnoloma in dejavnosti v njem. Lastništvo kamnoloma Spomnimo, da je kamno- lom v Veliki Pirešici poleti 2021 kupilo podjetje Apoc, katerega lastništvo si delita podjetje Ecobeton z 49-od- stotnim deležem in podjetje Gic gradnje, ki ima 51-odsto- tni delež. Zanj je plačalo malo več kot 20 milijonov evrov. To se je zgodilo devet let od uvedbe stečajnega postopka v CM Celje, nekdanjem lastniku kamnoloma. Stečaj nekdanjega gradbene- ga podjetja še vedno ni končan, zaradi tega se še vedno zapleta pri prenosu koncesije za kori- ščenje kamnoloma. Do zdaj je urejen prenos rudarske pravice za osnovni prostor, ne pa tudi za razširjenega. Za večletno trajanje prenosa koncesije je kriva preobremenjenost na ministrstvu za infrastrukturo. Kot smo že poročali, so v pi- reškem kamnolomu še vedno velike zaloge apnenca in dolo- mita, ki se uporabljata pri pro- izvodnji gradbenih materialov za železniške proge in ceste. Skrbi jih tudi asfaltna baza »Predvidena je tudi širitev asfaltne baze, ki ji seveda ne nasprotujemo, želimo pa biti obveščeni o dejavnostih. Po- novno pozivamo odločevalce in lastnike podjetja, naj me- teornih vod iz sedanjega in načrtovanega kompleksa ne speljejo v potok Pirešica, ki ob večjih nalivih že zdaj popla- vlja. Zato predlagamo, naj se ob širitvi kompleksa meteorne vode iz asfaltne baze spelje v močvirje Vršca, kjer je načr- tovano akumulacijsko jezero zaradi nevarnosti poplavljanja Savinje,« so krajani zapisali v zapisnik. Najbolj je ogrožena domači- ja Mirnik, kjer pogosto popla- vlja že zdaj. Do razlitja vode prihaja tudi pred mostom čez Pirešico. Krajani si zato želijo celovito rešitev na področju poplavne varnosti. Poleg poplavne ogroženosti zaradi meteornih voda kraja- ne skrbi tudi kakovost zraka v okolici njihovih domov. »Že- limo tudi izboljšanje stanja na področju izpušnih plinov, saj pogosto smrdi po katra- nu, izpušni plini so pogosto temnejše barve. Zato želimo učinkovite čistilne naprave in fi ltre, ki bi pomagali pri dose- ganju boljše kakovosti zraka, odločitve in izvedbo ukrepov pa bomo prepustili strokov- njakom,« so še zapisali zbrani krajani. Krajani, ki so ustanovili CIK Velika Pirešica, so to storili z namenom, da aktivno sode- lujejo pri dogajanju v svojem domačem okolju. Foto: Nik Jarh Pobudo za zbor je dala Irena Rotar. Krajane skrbi, da bi zemljina ob močnejšem dežju zdrsnila v dolino. začela plaziti,« je povedala Ire- na Rotar. Kot je še dodala, bi na plazenje lahko vplivalo minira- nje v kamnolomu, plaz pa bi posledično lahko zasul zaselke ali celo zajezil potok Pirešica. Zaskrbljenost povečujejo tudi nedavne izkušnje z nalivi, ki so našo regijo prizadeli v začetku lanskega avgusta. Zbrane krajane skrbi tudi kakovost dovožene zemlje, predvsem njen izvor, saj se bo- jijo, da prihaja s poplavljenih območij, predvsem iz Koroške, ali iz celjske cinkarne. Krajani opažajo tudi vedno večjo moč vetra, kar pripisujejo podira- nju dreves zaradi delovanja kamnoloma, zato želijo vzpo- stavitev protivetrne zaščite, za- radi miniranja v kamnolomu pa nastaja škoda na njihovih nepremičninah. Direktor pireškega kamno- loma Rajko Ivič je povedal: »S tem nasipom utrjujemo rob ka- mnoloma, spomladi ga bomo tudi ozelenili. Načrtujemo, da bo ta zeleni pas zmanjšal nega- tivne vplive delovanja kamno- loma na prebivalce, ki živijo v bližini. T orej manj bo hrupa in manj se bo prašilo. Tudi moč vetra se bo zmanjšala.« Zemlji- Pri novem nasipu se je zbralo več prebivalcev, ki živijo v bližini kamnoloma. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 3, 18. januar 2024 GOSPODARSTVO Za zdaj so znane le številke o vrednosti lanske blagovne menjave, a so še te le začasne in le za prvih devet mesecev. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali iz analitske služ- be pri Gospodarski zbornici Slovenije, je razvidno, da so gospodarske družbe iz stati- stične savinjske regije v pri- merjavi z enakimi obdobji v letu 2022 izvozile več blaga in storitev le v prvem trimese- čju. Vrednost izvoza je takrat znašala 1,179 milijarde evrov in je bila od vrednosti izvoza v prvem predlanskem trime- sečju višja za 6 odstotkov. V drugem trimesečju se je iz- voz zmanjšal za 5 odstotkov, v tretjem za malo več kot 15 odstotkov. Znašal je 946 mi- lijonov evrov in je bil v pri- merjavi s posamičnimi trime- sečnimi rezultati v letih 2021 do 2023 najnižji. Ob tem velja opozoriti, da je bila rast izvo- za v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 precej visoka. »Leto 2023 vsekakor ni bilo bleščeče in marsikje tarnajo zaradi poslovnih rezultatov, ki so jih zabeležili. Veči- na večjih podjetij v regiji je ustvarila občutno manj pri- hodkov, tudi čistega dobička je manj kot predlani, nekatere družbe, med katerimi je tudi Štore Steel, so poslovno leto končale z izgubo. Slabše kot predlani so poslovali v Cin- karni Celje, Kovintradu in tudi v Uniorju, ki ga pretre- sajo še napovedane kadro- vske spremembe. Celo leto so tarnali tudi v manjših zaseb- nih podjetjih, pri katerih se običajno izkaže, da njihovo poslovanje le ni bilo tako sla- bo. Skratka, gospodarstvo na Celjskem je v povprečju lani poslovalo slabše, iz nobenega podjetja niso poročali, da jim je šlo bolje kot v letu 2022,« pravi Tomaž Benčina. Kot še navaja, je bila lani tudi naložbena dejavnost podjetij skromnejša. Razlog so bili težje razmere na trgu in tudi strah, kakšne spremembe na Direktorja celjske in velenjske gospodarske zbornice o lanskem poslovanju Leto 2023 ni bilo bleščeče Natančni podatki o tem, kako je v letu 2023 poslovalo gospodarstvo v statistični savinjski regiji, to je v celjski in savinjski-šaleški regiji, bodo znani šele čez nekaj me- secev. V Regionalni gospodarski zbornici Celje direktor Tomaž Benčina že zdaj ocenjuje, da bodo rezultati slabši, kot so v podjetjih pričakovali na začetku leta. Enako meni tudi Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Številne družbe iz te regije je ob spremenjenih pogojih poslovanja na svetovnem trgu in ob višjih stroških poslovanja lani prizadela še uničujoča poplava. JANJA INTIHAR NA KRATKO Lastništvo Hmezada ostaja v koroških rokah Največji slovenski hmeljar Jožef Čas iz Raven na Koroškem ni več večinski lastnik žalskega podjetja Hmezad Export-Im- port, ki se ukvarja z odkupom, s predelavo in prodajo hmelja. Malo več kot 61-odstotni lastniški delež je prodal podjetju Hopsi iz Slovenj Gradca, ki je povezano z direktorjem Hme- zada Mihaelom Vitkom. Koliko je družba Hopsi, ki je registrirana za trgovinsko in stori- tveno dejavnost, plačala za odkup večinskega deleža, ni znano, je pa v sodnem registru zabeleženo, da je Jožef Čas za zavarovanje poplačila dolga iz kupnine vpisal zastavno pravico na 61-odstotni delež v znesku 1,9 milijona evrov. Podjetje Hopsi mora poravnati kupnino do leta 2028 v petih enakih zneskih v višini malo več kot 367 tisoč evrov. Podjetje Hmezad Export-Import se je lani iz delniške družbe preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Njegov drugi največji družbenik je Mihael Vitko z malo več kot 12- odstotnim deležem, lastnice od dveh do treh odstotkov podjetja so kmetijske zadruge Braslovče, Gotovlje, Šempeter in Savinjska dolina. Deleži drugih lastnikov, med katerimi je več fi zičnih oseb, znašajo manj kot odstotek. Podatki, kako je Hmezad, ki zaposluje 15 ljudi, po- sloval lani, še niso znani, v letu 2022 je imel 12,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in pol milijona evrov čistega dobička. Ponekod presežek, drugod primanjkljaj Pri zavodu za zaposlovanje se je v prvih dveh tednih janu- arja na novo prijavilo 5.325 brezposelnih oseb. Za primerjavo – lani so v celotnem decembru na zavodu v svoje registre na novo vpisali 5.187 brezposelnih oseb. Kot so sporočili z zavoda, gre za začasne podatke, vendar tudi letos opažajo sezonsko povečano prijavljanje brezposelnih pred- vsem po izteku zaposlitev za določen čas. Povečuje se tudi število prijav presežnih delavcev. Med novoprijavljenimi prevladujejo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Med tistimi, ki se jim je iztekla za- poslitev za določen čas, je največ oseb s področja zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva. Na zavodu ugotavljajo, da se je letos v evidenco brezposelnih prijavilo že veliko oseb iz dejavnosti, kjer se sicer že dlje časa srečujejo z večjim kadrovskim primanjkljajem, torej predvsem iz gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja. Zato jih bodo napotili k drugim delodajalcem v teh dejavnostih. Zahtevajo višjo minimalno plačo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo na srečanju soci- alnih partnerjev, ki bo v petek, 19. januarja, zahtevala, da se minimalna plača zviša za vsaj 7,5 odstotka. Zakonsko določena minimalna plača se vsako leto uskladi z infl acijo, gibanjem plač in gibanjem zaposlenosti, minister za delo pa lahko določi tudi višji dvig od infl acije. Ta je decembra lani znašala 4,2 odstotka. V zvezi svobodnih sindikatov kljub temu pričakujejo vsaj 7,5-odstotni dvig, kar pomeni upoštevanje infl acije ter rasti življenjskih stroškov in cen osnovnih življenjskih potrebščin. Lani je minimalna plača znašala 1.203,36 evra bruto, s predlaganim zvišanjem bi bila 1.293,36 evra bruto oziroma 913 evrov neto. »Gospodarstvo na Celjskem je v povprečju lani poslovalo slabše, iz nobenega podjetja niso poročali, da jim je šlo bolje kot v letu 2022,« pravi Tomaž Benčina. »Številni ukrepi in prizadevanja so bili ključnega pomena, da bo gospo- darstvo v Zgornji Savinjski dolini lahko hitro okrevalo in nadaljevalo svoj razvoj kljub izzivom, ki jih je pri- nesla naravna nesreča,« poudarja Rok Plankelj. slabše se obetajo v letu 2024. »V podjetjih tožijo tudi zaradi visokih davčnih obremenitev, ki slabijo njihovo konkurenč- nost. Marsikje so že nami- gnili, da bi svoje poslovanje najraje prenesli v Hrvaško. A je njihova razmišljanja treba jemati s pridržkom,« še pravi Benčina, ki je prepričan, da bo tudi leto 2024 zahtevno, ne bo pa hudo. Poplavljenih več kot tristo podjetij »Čeprav natančni fi nančni rezultati še niso znani, lahko sklepamo, da so na gospodar- stvo v savinjsko-šaleški regiji lani verjetno vplivali različni zunanji ekonomski in okolj- ski dejavniki. Ker je bilo leto 2022 uspešno za večino pod- jetij v regiji, lahko domne- vamo, da so bila nekatera uspešna tudi lani, čeprav so se soočala s številnimi izzi- vi, od spremenjenih pogojev poslovanja na globalnem trgu do naravnih nesreč, kot so bile poplave,« ugotavlja Rok Plankelj. Savinjsko-šaleška regija je bila zaradi poplav in zemelj- skih plazov, ki so povzročili veliko škodo, med najbolj prizadetimi slovenskimi re- gijami. V Zgornji Savinjski dolini je bilo poplavljenih več kot tristo podjetij. Dve- ma največjima med njimi je ujma povzročila za več kot 250 milijonov evrov škode. »Izpad delovanja podjetja BSH je vplival na 4 tisoč delovnih mest, zaustavitev proizvodnje v podjetju KLS je vplivala na celotno avto- mobilsko industrijo. Veliko škode je poplava povzročila tudi turistični dejavnosti,« navaja Plankelj in poudarja, da odprava škode zahteva in bo tudi v prihodnje terjala velike naložbe v dolgotrajno obnovo in stabilno poslovno okolje. »Številni ukrepi in pri- zadevanja so bili ključnega pomena, da bo gospodarstvo regije lahko hitro okrevalo in nadaljevalo svoj razvoj kljub izzivom, ki jih je prinesla naravna nesreča,« še pravi Plankelj. Velenje privlačno za naložbe Direktor šaleške gospodar- ske zbornice tudi poudarja, da so bili lani v regiji narejeni pomembni koraki v procesu preoblikovanja. Ključno vlo- go pri podpiranju in spre- mljanju različnih projektov, ki so usmerjeni v pravičen prehod regije iz premogovni- štva, je imela Razvojna agen- cija savinjske regije. Narejene so bile analize in študije, ki so ključne za učinkovito iz- vajanje strategije preobliko- vanja, v njihovo pripravo so se vključili tudi Mestna ob- čina Velenje, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, Premo- govnik Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Termoe- lektrarna Šoštanj in mnogi drugi. V regiji so se lotili tudi iskanja virov fi nanciranja, ki so potrebni za izvedbo pravičnega prehoda. »Nacio- nalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je postavila temelje za zapira- nje Premogovnika Velenje in obravnavala ključne vidike, kot sta vpliv na zaposlene in skupnost ter ohranjanje oko- lja. Strategija je določila tudi pet strateških ciljev, med ka- terimi sta dva neposredno po- vezana z rudarji in njihovimi delovnimi mesti. V zbornici od države pričakujemo, da bo še naprej podpirala regijo in zagotavljala sredstva za nje- no prestrukturiranje,« navaja Plankelj. Na vprašanje, kako oce- njuje prihod farmacevt- skih podjetij in podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo prehranskih dopolnil, v Ve- lenje, Plankelj odgovarja, da pomeni pozitiven razvoj za lokalno gospodarstvo. »Nji- hov prihod ne pomeni samo širitve gospodarskih dejavno- sti v regiji, temveč tudi pre- poznavanje Velenja kot pri- vlačnega prostora za naložbe v hitro rastočih in inovativnih industrijah. V prihodnje bo zato treba spremljati, kako se bodo te nove industrije vključile v lokalno gospo- darsko in družbeno okolje ter kako bodo prispevale k celostnemu razvoju naše in tudi sosednjih regij,« še pravi. Foto: arhiv NT/ Andraž Purg Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 3, 18. januar 2024 GOSPODARSTVO Za zdaj so znane le številke o vrednosti lanske blagovne menjave, a so še te le začasne in le za prvih devet mesecev. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali iz analitske služ- be pri Gospodarski zbornici Slovenije, je razvidno, da so gospodarske družbe iz stati- stične savinjske regije v pri- merjavi z enakimi obdobji v letu 2022 izvozile več blaga in storitev le v prvem trimese- čju. Vrednost izvoza je takrat znašala 1,179 milijarde evrov in je bila od vrednosti izvoza v prvem predlanskem trime- sečju višja za 6 odstotkov. V drugem trimesečju se je iz- voz zmanjšal za 5 odstotkov, v tretjem za malo več kot 15 odstotkov. Znašal je 946 mi- lijonov evrov in je bil v pri- merjavi s posamičnimi trime- sečnimi rezultati v letih 2021 do 2023 najnižji. Ob tem velja opozoriti, da je bila rast izvo- za v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 precej visoka. »Leto 2023 vsekakor ni bilo bleščeče in marsikje tarnajo zaradi poslovnih rezultatov, ki so jih zabeležili. Veči- na večjih podjetij v regiji je ustvarila občutno manj pri- hodkov, tudi čistega dobička je manj kot predlani, nekatere družbe, med katerimi je tudi Štore Steel, so poslovno leto končale z izgubo. Slabše kot predlani so poslovali v Cin- karni Celje, Kovintradu in tudi v Uniorju, ki ga pretre- sajo še napovedane kadro- vske spremembe. Celo leto so tarnali tudi v manjših zaseb- nih podjetjih, pri katerih se običajno izkaže, da njihovo poslovanje le ni bilo tako sla- bo. Skratka, gospodarstvo na Celjskem je v povprečju lani poslovalo slabše, iz nobenega podjetja niso poročali, da jim je šlo bolje kot v letu 2022,« pravi Tomaž Benčina. Kot še navaja, je bila lani tudi naložbena dejavnost podjetij skromnejša. Razlog so bili težje razmere na trgu in tudi strah, kakšne spremembe na Direktorja celjske in velenjske gospodarske zbornice o lanskem poslovanju Leto 2023 ni bilo bleščeče Natančni podatki o tem, kako je v letu 2023 poslovalo gospodarstvo v statistični savinjski regiji, to je v celjski in savinjski-šaleški regiji, bodo znani šele čez nekaj me- secev. V Regionalni gospodarski zbornici Celje direktor Tomaž Benčina že zdaj ocenjuje, da bodo rezultati slabši, kot so v podjetjih pričakovali na začetku leta. Enako meni tudi Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Številne družbe iz te regije je ob spremenjenih pogojih poslovanja na svetovnem trgu in ob višjih stroških poslovanja lani prizadela še uničujoča poplava. JANJA INTIHAR NA KRATKO Lastništvo Hmezada ostaja v koroških rokah Največji slovenski hmeljar Jožef Čas iz Raven na Koroškem ni več večinski lastnik žalskega podjetja Hmezad Export-Im- port, ki se ukvarja z odkupom, s predelavo in prodajo hmelja. Malo več kot 61-odstotni lastniški delež je prodal podjetju Hopsi iz Slovenj Gradca, ki je povezano z direktorjem Hme- zada Mihaelom Vitkom. Koliko je družba Hopsi, ki je registrirana za trgovinsko in stori- tveno dejavnost, plačala za odkup večinskega deleža, ni znano, je pa v sodnem registru zabeleženo, da je Jožef Čas za zavarovanje poplačila dolga iz kupnine vpisal zastavno pravico na 61-odstotni delež v znesku 1,9 milijona evrov. Podjetje Hopsi mora poravnati kupnino do leta 2028 v petih enakih zneskih v višini malo več kot 367 tisoč evrov. Podjetje Hmezad Export-Import se je lani iz delniške družbe preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Njegov drugi največji družbenik je Mihael Vitko z malo več kot 12- odstotnim deležem, lastnice od dveh do treh odstotkov podjetja so kmetijske zadruge Braslovče, Gotovlje, Šempeter in Savinjska dolina. Deleži drugih lastnikov, med katerimi je več fi zičnih oseb, znašajo manj kot odstotek. Podatki, kako je Hmezad, ki zaposluje 15 ljudi, po- sloval lani, še niso znani, v letu 2022 je imel 12,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in pol milijona evrov čistega dobička. Ponekod presežek, drugod primanjkljaj Pri zavodu za zaposlovanje se je v prvih dveh tednih janu- arja na novo prijavilo 5.325 brezposelnih oseb. Za primerjavo – lani so v celotnem decembru na zavodu v svoje registre na novo vpisali 5.187 brezposelnih oseb. Kot so sporočili z zavoda, gre za začasne podatke, vendar tudi letos opažajo sezonsko povečano prijavljanje brezposelnih pred- vsem po izteku zaposlitev za določen čas. Povečuje se tudi število prijav presežnih delavcev. Med novoprijavljenimi prevladujejo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Med tistimi, ki se jim je iztekla za- poslitev za določen čas, je največ oseb s področja zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva. Na zavodu ugotavljajo, da se je letos v evidenco brezposelnih prijavilo že veliko oseb iz dejavnosti, kjer se sicer že dlje časa srečujejo z večjim kadrovskim primanjkljajem, torej predvsem iz gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja. Zato jih bodo napotili k drugim delodajalcem v teh dejavnostih. Zahtevajo višjo minimalno plačo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo na srečanju soci- alnih partnerjev, ki bo v petek, 19. januarja, zahtevala, da se minimalna plača zviša za vsaj 7,5 odstotka. Zakonsko določena minimalna plača se vsako leto uskladi z infl acijo, gibanjem plač in gibanjem zaposlenosti, minister za delo pa lahko določi tudi višji dvig od infl acije. Ta je decembra lani znašala 4,2 odstotka. V zvezi svobodnih sindikatov kljub temu pričakujejo vsaj 7,5-odstotni dvig, kar pomeni upoštevanje infl acije ter rasti življenjskih stroškov in cen osnovnih življenjskih potrebščin. Lani je minimalna plača znašala 1.203,36 evra bruto, s predlaganim zvišanjem bi bila 1.293,36 evra bruto oziroma 913 evrov neto. »Gospodarstvo na Celjskem je v povprečju lani poslovalo slabše, iz nobenega podjetja niso poročali, da jim je šlo bolje kot v letu 2022,« pravi Tomaž Benčina. »Številni ukrepi in prizadevanja so bili ključnega pomena, da bo gospo- darstvo v Zgornji Savinjski dolini lahko hitro okrevalo in nadaljevalo svoj razvoj kljub izzivom, ki jih je pri- nesla naravna nesreča,« poudarja Rok Plankelj. slabše se obetajo v letu 2024. »V podjetjih tožijo tudi zaradi visokih davčnih obremenitev, ki slabijo njihovo konkurenč- nost. Marsikje so že nami- gnili, da bi svoje poslovanje najraje prenesli v Hrvaško. A je njihova razmišljanja treba jemati s pridržkom,« še pravi Benčina, ki je prepričan, da bo tudi leto 2024 zahtevno, ne bo pa hudo. Poplavljenih več kot tristo podjetij »Čeprav natančni fi nančni rezultati še niso znani, lahko sklepamo, da so na gospodar- stvo v savinjsko-šaleški regiji lani verjetno vplivali različni zunanji ekonomski in okolj- ski dejavniki. Ker je bilo leto 2022 uspešno za večino pod- jetij v regiji, lahko domne- vamo, da so bila nekatera uspešna tudi lani, čeprav so se soočala s številnimi izzi- vi, od spremenjenih pogojev poslovanja na globalnem trgu do naravnih nesreč, kot so bile poplave,« ugotavlja Rok Plankelj. Savinjsko-šaleška regija je bila zaradi poplav in zemelj- skih plazov, ki so povzročili veliko škodo, med najbolj prizadetimi slovenskimi re- gijami. V Zgornji Savinjski dolini je bilo poplavljenih več kot tristo podjetij. Dve- ma največjima med njimi je ujma povzročila za več kot 250 milijonov evrov škode. »Izpad delovanja podjetja BSH je vplival na 4 tisoč delovnih mest, zaustavitev proizvodnje v podjetju KLS je vplivala na celotno avto- mobilsko industrijo. Veliko škode je poplava povzročila tudi turistični dejavnosti,« navaja Plankelj in poudarja, da odprava škode zahteva in bo tudi v prihodnje terjala velike naložbe v dolgotrajno obnovo in stabilno poslovno okolje. »Številni ukrepi in pri- zadevanja so bili ključnega pomena, da bo gospodarstvo regije lahko hitro okrevalo in nadaljevalo svoj razvoj kljub izzivom, ki jih je prinesla naravna nesreča,« še pravi Plankelj. Velenje privlačno za naložbe Direktor šaleške gospodar- ske zbornice tudi poudarja, da so bili lani v regiji narejeni pomembni koraki v procesu preoblikovanja. Ključno vlo- go pri podpiranju in spre- mljanju različnih projektov, ki so usmerjeni v pravičen prehod regije iz premogovni- štva, je imela Razvojna agen- cija savinjske regije. Narejene so bile analize in študije, ki so ključne za učinkovito iz- vajanje strategije preobliko- vanja, v njihovo pripravo so se vključili tudi Mestna ob- čina Velenje, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, Premo- govnik Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Termoe- lektrarna Šoštanj in mnogi drugi. V regiji so se lotili tudi iskanja virov fi nanciranja, ki so potrebni za izvedbo pravičnega prehoda. »Nacio- nalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je postavila temelje za zapira- nje Premogovnika Velenje in obravnavala ključne vidike, kot sta vpliv na zaposlene in skupnost ter ohranjanje oko- lja. Strategija je določila tudi pet strateških ciljev, med ka- terimi sta dva neposredno po- vezana z rudarji in njihovimi delovnimi mesti. V zbornici od države pričakujemo, da bo še naprej podpirala regijo in zagotavljala sredstva za nje- no prestrukturiranje,« navaja Plankelj. Na vprašanje, kako oce- njuje prihod farmacevt- skih podjetij in podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo prehranskih dopolnil, v Ve- lenje, Plankelj odgovarja, da pomeni pozitiven razvoj za lokalno gospodarstvo. »Nji- hov prihod ne pomeni samo širitve gospodarskih dejavno- sti v regiji, temveč tudi pre- poznavanje Velenja kot pri- vlačnega prostora za naložbe v hitro rastočih in inovativnih industrijah. V prihodnje bo zato treba spremljati, kako se bodo te nove industrije vključile v lokalno gospo- darsko in družbeno okolje ter kako bodo prispevale k celostnemu razvoju naše in tudi sosednjih regij,« še pravi. Foto: arhiv NT/ Andraž Purg Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 3, 18. januar 2024 GOSPODARSTVO AGRITECH Strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije ter kmetijskega repromateriala 1.–4. FEBRUAR 2024 Dolgoletnega direktorja Simona Pevcina v Itru zamenjal Primož Gubenšek Kljub težavam na trgu tudi lani uspešni Podjetje Itro iz Štor ima od 1. januarja novo vodstvo. Dol- goletnega direktorja Simona Pevcina je zamenjal Primož Gubenšek, ki je bil od julija 2020 član nadzornega sveta. Gubenšek je po javno dostopnih podatkih tudi direktor celjskega podjetja Saneko, ki je z malo manj kot 25-od- stotnim deležem največji posamični lastnik Itra. Štorska družba, ki je v Sloveniji vodilna uvoznica in prodajalka kmetijske tehnike New Holland, je kljub mnogim težavam na trgu tudi lani poslovala dobro. JANJA INTIHAR Prodaja novih traktorjev se je lani v Sloveniji skrčila za malo več kot 19 odstotkov. Delno so se spremenila tudi razmerja med glavnimi konkurenti, saj se majhne družinske kmetije vedno bolj ozirajo po cenenih azijskih proizvodih. Predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek je po- vedal, da so v Itru zamenjavo v vrhu podjetja pripravljali dve leti in ves ta čas se je na prevzem direktorskega mesta že pripravljal Primož Guben- šek. Simonu Pevcinu bi se si- cer mandat iztekel sredi leta 2024, a ga je želel zaključiti predčasno ter tako Gubenšku omogočiti, da je naloge direk- torja lahko začel opravljati že 1. januarja, torej z novim po- slovnim letom. Pevcin bo v podjetju kot svetovalec ostal do avgusta, ko se bo upokojil. Cene traktorjev višje za petino Poslovanje Itra je uspešno že vsa leta njegovega delo- vanja, to je malo več kot tri desetletja. V zadnjem obdo- bju je nekoliko slabše rezul- tate imel le v koronskem letu 2020, nato je dve leti beležil rekordne čiste prihodke od Vodenje KLS prevzela druga generacija Tako kot je decembra lani napovedal v pogovoru za naš časopis, se je Bogomir Stra- šek, eden najbolj uspešnih in uglednih gospodarstve- nikov v Sloveniji, upokojil. Vodenje podjetij KLS in KLS Strašek je prepustil družin- skim članom, sam pa je v obeh družbah prevzel mesto prokurista. Od 1. januarja ima podjetje KLS, ki je vodilni evropski pro- izvajalec zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov, dva direktorja, in sicer Bar- baro Strašek Mirnik in Sama Mirnika. Direktorici podjetja KLS Strašek, ki je registrirano za opravljanje upravljavskih, svetovalnih in poslovnih sto- ritev ter je stoodstotni lastnik proizvodnega podjetja KLS, sta Barbara Strašek Mirnik in Nataša Strašek. Dosedanji di- rektor je prepričan, da prehod ne bo težak, saj obe hčeri in njuna moža že več kot deset let sodelujejo pri vodenje pod- jetja in so nanj zelo navezani. Bogomir Strašek se je name- raval upokojiti že lani. Kot je povedal, naj bi se to zgodilo 1. septembra, a je njegove na- črte spremenila poplava, ki je 4. avgusta popolnoma zalila prostore tovarne in povzro- čila za več kot 100 milijonov evrov škode. Proizvodnja se je ustavila za skoraj dva meseca in šele v začetku oktobra so v podjetju uspeli zagnati prve linije. Kot je dejal Bogomir Strašek, naj bi januarja svojim kupcem že lahko dobavljali takšne količine izdelkov, kot jih bodo potrebovali. To po- meni, da z dobavami ne bodo več zamujali. V takšnem obse- gu, kot je bila pred poplavo, bo proizvodnja predvidoma v prvem polletju. Bo pa trajalo še dve leti, preden bo tovarna v celoti obnovljena. JI Bogomir Strašek je vodenje podjetja KLS predal hčerki Barbari Strašek Mirnik (na fotografiji) in njenemu možu Samu Mirniku. (foto: arhiv NT/Andraž Purg) prodaje, ki so presegali 21 milijonov evrov. »Leto 2022 je bilo za vse evropske prodajalce kmetij- ske mehanizacije rekordno, lani pa je bilo, kot bi kdo uga- snil luč,« poslovanje v letu 2023 slikovito opisuje Simon Pevcin. Kot pravi, je bila po vrednosti prodaje spomla- danska sezona še precej ugo- dna. Nato so se zaradi draž- jih materialov in energentov cene traktorjev v povprečju zvišale za 20 odstotkov. »Še večjo težavo kot višje cene mehanizacije predstavljajo stroški fi nanciranja za nji- hov nakup. To velja tako za podjetja kot za končne kup- ce. Zvišanje obrestnih mer za posojila in za lizing, ki je naj- pogostejši način nabave kme- tijske mehanizacije in trak- torjev, je namreč marsikoga odvrnilo od nakupa. K vsemu navedenemu je treba dodati še vremenske nevšečnosti, od pozeb in vetrolomov do po- plav v avgustu,« o lanskem poslovanju pravi Pevcin in dodaja, da se je zaradi vseh teh težav trg novih traktorjev v Sloveniji skrčil za malo več kot 19 odstotkov. Delno so se spremenila tudi razmerja med glavnimi konkurenti, saj se majhne družinske kmetije vedno bolj ozirajo po cenenih azijskih proizvodih. Osnovno vodilo podjetja ostaja enako Kljub težavam je Itru lani uspelo zadržati vodilno me- sto na slovenskem trgu tako pri blagovni znamki New Holland kot pri prodaji vseh blagovnih znamk skupaj. Tudi poslovni rezultati, ki jih je ustvaril, so bili dobri, celo boljši od pričakovanih. Imel je približno 18,3 milijo- na evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer 16 od- stotkov manj kot leta 2022, ko so znašali rekordnih 21,8 milijona evrov. »Glede na raz- mere na trgu lanska prodaja ni bila slaba, za druge podat- ke je zaenkrat še prezgodaj govoriti. Lahko pa povem, da smo zadovoljni tudi z do- bičkonosnostjo poslovanja,« poudarja Pevcin. Novi direktor Primož Gu- benšek pravi, da bo ne glede Simon Pevcin: »Leto 2023 je bilo za prodajalce kmetijske mehanizacije zelo zahtevno. Ne samo da so se zvi- šale cene strojev, zvišale so se tudi obrestne mere za posojila in lizing, ki sta najpogostejša načina nakupa traktorjev in druge kmetijske meha- nizacije.« (Foto: arhiv NT/Sherpa) na menjavo vodstva osnovno vodilo podjetja enako – ostati vodilni ponudnik kmetijske mehanizacije v Sloveniji. »To je Itru s prejšnjim vodstvom uspevalo nepretrgoma več kot 25 let, za kar se nekda- njemu direktorju zahvalju- jemo,« poudarja. O tem, ka- kšno poslovno leto pričakuje, Gubenšek odgovarja, da so napovedi podobne lanskim, kar pomeni, da bodo na ne- katerih področjih razmere bolj zaostrene, na nekaterih manj. Vendar je prepričan, da bo podjetje zaradi odlič- ne ekipe sodelavcev tudi letos poslovalo dobro. Vodilni tudi v servisni dejavnosti Itro ima poslovno enoto tudi v Ljubljani, že približno desetletje je pooblaščeni uvoznik kmetijske meha- nizacije New Holland ter traktorjev Steyr tudi na Hr- vaškem. Od leta 2012 ima v Čakovcu odvisno podjetje s poslovno enoto v Osijeku. Tudi na Hrvaškem posluje uspešno, saj na tem trgu ustvari približno četrtino vseh prihodkov. Prisotno je tudi v Bosni in Hercegovini, kjer obseg prodaje za zdaj še ni velik. V Itru, ki ima pribli- žno štirideset zaposlenih, že vsa leta veliko pozornost na- menjajo tako imenovani po- prodaji oziroma servisu. Kot poudarjajo, servisni dejav- nosti dajejo večji poudarek kot večina drugih prodajal- cev kmetijske mehanizacije, zato so tudi na tem področju največji v Sloveniji Primož Gubenšek: »Ne glede na menjavo vodstva je osnovno vodilo podjetja enako – ostati vodilni ponudnik kmetijske mehanizacije v Sloveniji.« (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Do 1. februarja je v Upravni enoti Celje na ogled javno naznanilo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za Toplarno Celje. Objavilo ga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS (MOPE), sprememba dovoljenja pa bo omogočila pove- čanje zmogljivosti toplotne obdelave odpadkov v toplarni, ki je edina v Sloveniji pred več kot desetletjem začela sežigati komunalne odpadke in blato iz čistilne naprave. Toplota, ki pri tem nastaja, se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja. TATJANA CVIRN Vpisala sta se v knjigo častnih gostov CELJE – Mestna občina Celje je pred tednom gostila zasedanje Skupnega odbora Slovenija – Štajerska, ki ga z deželnim glavarjem avstrijske Zvezne dežele Štajerske Christopherjem Drexlerjem vodi slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Gre za utrjevanje dobrososedskih in prijateljskih odnosov z avstrijsko Zvezno deželo Štajersko. Začetki sodelovanj v obliki skupnega odbora segajo v leto 2013. »Sodelovanje je močno, blagovna menjava z omenjeno deželo znaša skoraj četrtino slovensko-avstrijske blagov- ne menjave. Gospodarstvi povezujejo tudi neposredne naložbe: v Sloveniji je skoraj 140 naložb iz Štajerske, na Štajerskem deluje približno 100 slovenskih podjetij,« je dejala Fajonova. Slovenska in avstrijska stran sta se tokrat dogovorili, da bosta še naprej sodelovali in izmenjevali izkušnje na podro- čjih javne uprave, izobraževanja, socialne in zdravstvene politike, prostorskega načrtovanja, okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, turizma in kulture. Ministrico in deželnega glavarja je pred dogodkom spre- jel celjski župan Matija Kovač, gosta pa sta se vpisala v knjigo častnih gostov Celja. TC Po zaslugi sežiganja odpadkov v Toplarni Celje imajo tisti, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, nižje zneske na položnicah kot v drugih krajih po Sloveniji. Nekateri ob tem opozarjajo na škodljive izpuste ob takšnem sežiganju, a odgovorni s podatki dokazujejo, da so ti precej pod dovoljenimi. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Kaj o predvidenem povečanju zmogljivosti sežiga odpadkov v Toplarni Celje menijo okoliški prebi- valci v Trnovljah, še ni znano, saj so se člani sveta KS o tej temi pogovarjali na včerajšnjem (sreda) sestanku, torej po zaključku redakcije časopisa. CELJE – Povečanje zmogljivosti sežiga odpadkov v Toplarni Celje Nenevarno ali sprto z zdravo pametjo? Tudi na ta račun so Celja- ni, ki so priključeni na sis- tem daljinskega ogrevanja, zadnja leta kljub energetski krizi plačevali relativno malo za ogrevanje. Kaj pa to sežiganje odpad- kov pomeni za okolje v Celju? Nekateri so že ob zagonu to- plarne opozarjali na nevarne izpuste, česar meritve doslej niso potrdile. Manj odpadkov na deponiji Toplarna Celje je dovolje- nje za obratovanje dobila pred šestnajstimi leti. Oko- ljevarstveno dovoljenje je predvidelo, da bo letno se- žgala do 30 tisoč ton odpad- kov, medtem ko naj bi se po novem zmogljivosti povečale na 40 tisoč ton, kolikor že od začetka obratovanja znaša tudi tehnična zmogljivost toplarne. Lahka frakcija, ki nastane po obdelavi komu- nalnih odpadkov, in blato iz čistilne naprave sta glavna kurilna elementa toplarne. Struktura in količina od- padkov sta se v letih delo- vanja toplarne močno spre- menili, zato je smiselno povečanje zmogljivosti to- plotne obdelave odpadkov, navajajo v Mestni občini Ce- lje in dodajajo, da se bo s tem izboljšal postopek odstranje- vanja odpadkov ter zmanjša- la količina odloženih odpad- kov na deponijo, povečala pa se bo energetska samoo- skrba mesta. Prav daljinsko ogrevanje, za katerega del toplote zagotavlja toplarna, predstavlja učinkovit in oko- lju prijazen način ogrevanja stavb, ki s centralizirano proizvodnjo toplote prinaša manj onesnaževanja, večjo zanesljivost oskrbe, prepro- sto vzdrževanje ter strokov- no nadziranje, opozarjajo v MOC. Slabše ne bo »V Evropi so takšne sežigal- nice običajne, saj jih je pri- bližno petsto, v Celju pa smo žal edini v Sloveniji,« pravi di- rektor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt. Podjetje ima koncesijsko pogodbo še za pet let upravljanja toplar- ne. »Okoljevarstveno dovolje- nje določa, kakšne so dopu- stne vrednosti izpustov iz toplarne, in dnevne vredno- sti so bistveno pod dovolje- nimi,« zagotavlja sogovornik in dodaja, da so podatki o teh meritvah ves čas javno objavljeni na spletu (http:// www.energetika-ce.si/okolje – prikazovalnik emisij) in na prikazovalniku na pročelju toplarne. Zagotavlja, da se s pove- čanjem zmogljivosti sežiga razmere v okolju ne bodo poslabšale, saj bo celoten sistem še vedno strogo nad- zorovan. Prav sistem poso- dabljanja čiščenja dimnih plinov s pomočjo prašnih fil- trov predstavlja enega večjih stroškov, pravi Mirt. »Neva- ren pepel, ki je odpadek iz tega procesa čiščenja dimnih plinov, gre v tujino, saj pri nas nimamo ustreznega od- lagališča, nenevaren del, ki ostane po gorenju, odlagamo na odlagališče.« Sežig nenevarnih vrst odpadkov »Povečano sežiganje od- padkov in blata iz komunal- ne čistilne naprave je sprto z zdravo pametjo. Nujno bi bilo treba preprečiti sežiga- nje visoko onesnaženega blata in dosledno nadzoro- vati lahko frakcijo, ker ne sme vsebovati PVC-materia- lov, saj pri njihovem gorenju prihaja do izpustov izjemno nevarnih dioksinov in fura- nov,« ob napovedi povečanja zmogljivosti toplarne opo- zarja Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Z delovanjem toplarne se ni strinjal že od njenih začetkov. Da gre za sežig predpi- sanih nenevarnih vrst od- padkov skladno z izdanim okoljevarstvenim dovolje- njem, odgovarjajo v MOC. Toplarna naj bi izpolnjevala vse pogoje tako glede zahte- vane dokumentacije kot tudi glede postopkov preverjanja odpadkov, kar v toplarni opravijo tako vizualno kot s tem, da preverjajo istove- tnost odpadkov glede na vr- sto in lastnosti … Kot zagotavljajo v MOC, je celoten proces delovanja v Toplarni Celje strogo nadzo- rovan s centralnim nadzor- nim sistemom. »Ta omogoča stalno spremljanje tehnolo- ških parametrov in izpustov snovi v zrak ter zagotavlja optimizacijo procesa zgore- vanja in čiščenja dimnih pli- nov za zmanjšanje izpustov. Če bi prišlo do nepredvidene okvare ali napake, bi napra- va samodejno prekinila do- vajanje odpadkov,« navajajo v MOC. Dodajajo, da je bilo v analizi delovanja ugoto- vljeno, da so vrednosti iz- pustov v celotnem obdobju obratovanja Toplarne Celje bistveno pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, celo pod mejo zaznavanja. Na- vajajo, da to potrjuje ustre- znost delovanja naprave v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in z zadnjimi izdanimi zaključki glede uporabe najboljših razpolo- žljivih tehnologij (BAT). Dokumentacija za izdaja spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za Toplarno Celje je do 1. februarja na ogled v prostorih Upravne enote Celje (oddelek za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo). Javno naznanilo je dostopno na spletni strani MOPE, ki tudi sprejema mnenja in pripombe po pošti ali na elektronski naslov gp.mope@gov.si. V knjigo častnih gostov mesta se je vpisala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. (Foto: arhiv MZZEZ) Celje na turističnih sejmih CELJE – V teh dneh se Celje kot ena vodilnih sloven- skih destinacij predstavlja na sejmu Place to go v Zagre- bu, prihodnje dni bo nastopilo na sejmu Fitur v španski prestolnici, konec meseca pa se obeta še predstavitev Celja in Dežele Celjske na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Za predstavitev na turističnem sejmu v Zagrebu se je Celje s partnerji Dežele Celjske z območij Obsotelja in Koz- janskega, s termami iz Laškega, Rimskih Toplic in Zreč ter z zanimivostjo Pot med krošnjami odločilo, ker se je lani v primerjavi z letom prej za 52 odstotkov povečal obisk iz sosednje Hrvaške. Predstavili so doživetja na gradu, otro- ški muzej Hermanov brlog, svetovno popotnico Almo M. Karlin in Tehnopark Celje. Turistična ponudba Celja bo v sodelovanju s STO prvič na ogled tudi na sejmu Fitur v Madridu, ki velja za eno največjih poslovnih borz v mednarodni turistični industriji. Konec januarja bo sledila še tradicionalna predstavitev na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Zavod Celeia Celje se bo s partnerji prvič predstavljal na dveh razstavnih prostorih. Na enem bo predstavil ponudbo Celja in partnerjev Dežele Celjske. Na razstavnem prostoru Združenja zgodovinskih mest Slovenije bodo zavod Celeia, center sodobnih ume- tnosti, hiša kulture, muzej novejše zgodovine in SLG Celje sooblikovali dogajanje v posebnem prireditvenem kotičku. Izpostavljanje dediščine, umetnosti in kulture namreč so- vpada s krovno temo Slovenske turistične organizacije za leti 2024 in 2025. TC Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Do 1. februarja je v Upravni enoti Celje na ogled javno naznanilo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za Toplarno Celje. Objavilo ga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS (MOPE), sprememba dovoljenja pa bo omogočila pove- čanje zmogljivosti toplotne obdelave odpadkov v toplarni, ki je edina v Sloveniji pred več kot desetletjem začela sežigati komunalne odpadke in blato iz čistilne naprave. Toplota, ki pri tem nastaja, se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja. TATJANA CVIRN Vpisala sta se v knjigo častnih gostov CELJE – Mestna občina Celje je pred tednom gostila zasedanje Skupnega odbora Slovenija – Štajerska, ki ga z deželnim glavarjem avstrijske Zvezne dežele Štajerske Christopherjem Drexlerjem vodi slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Gre za utrjevanje dobrososedskih in prijateljskih odnosov z avstrijsko Zvezno deželo Štajersko. Začetki sodelovanj v obliki skupnega odbora segajo v leto 2013. »Sodelovanje je močno, blagovna menjava z omenjeno deželo znaša skoraj četrtino slovensko-avstrijske blagov- ne menjave. Gospodarstvi povezujejo tudi neposredne naložbe: v Sloveniji je skoraj 140 naložb iz Štajerske, na Štajerskem deluje približno 100 slovenskih podjetij,« je dejala Fajonova. Slovenska in avstrijska stran sta se tokrat dogovorili, da bosta še naprej sodelovali in izmenjevali izkušnje na podro- čjih javne uprave, izobraževanja, socialne in zdravstvene politike, prostorskega načrtovanja, okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, turizma in kulture. Ministrico in deželnega glavarja je pred dogodkom spre- jel celjski župan Matija Kovač, gosta pa sta se vpisala v knjigo častnih gostov Celja. TC Po zaslugi sežiganja odpadkov v Toplarni Celje imajo tisti, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, nižje zneske na položnicah kot v drugih krajih po Sloveniji. Nekateri ob tem opozarjajo na škodljive izpuste ob takšnem sežiganju, a odgovorni s podatki dokazujejo, da so ti precej pod dovoljenimi. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Kaj o predvidenem povečanju zmogljivosti sežiga odpadkov v Toplarni Celje menijo okoliški prebi- valci v Trnovljah, še ni znano, saj so se člani sveta KS o tej temi pogovarjali na včerajšnjem (sreda) sestanku, torej po zaključku redakcije časopisa. CELJE – Povečanje zmogljivosti sežiga odpadkov v Toplarni Celje Nenevarno ali sprto z zdravo pametjo? Tudi na ta račun so Celja- ni, ki so priključeni na sis- tem daljinskega ogrevanja, zadnja leta kljub energetski krizi plačevali relativno malo za ogrevanje. Kaj pa to sežiganje odpad- kov pomeni za okolje v Celju? Nekateri so že ob zagonu to- plarne opozarjali na nevarne izpuste, česar meritve doslej niso potrdile. Manj odpadkov na deponiji Toplarna Celje je dovolje- nje za obratovanje dobila pred šestnajstimi leti. Oko- ljevarstveno dovoljenje je predvidelo, da bo letno se- žgala do 30 tisoč ton odpad- kov, medtem ko naj bi se po novem zmogljivosti povečale na 40 tisoč ton, kolikor že od začetka obratovanja znaša tudi tehnična zmogljivost toplarne. Lahka frakcija, ki nastane po obdelavi komu- nalnih odpadkov, in blato iz čistilne naprave sta glavna kurilna elementa toplarne. Struktura in količina od- padkov sta se v letih delo- vanja toplarne močno spre- menili, zato je smiselno povečanje zmogljivosti to- plotne obdelave odpadkov, navajajo v Mestni občini Ce- lje in dodajajo, da se bo s tem izboljšal postopek odstranje- vanja odpadkov ter zmanjša- la količina odloženih odpad- kov na deponijo, povečala pa se bo energetska samoo- skrba mesta. Prav daljinsko ogrevanje, za katerega del toplote zagotavlja toplarna, predstavlja učinkovit in oko- lju prijazen način ogrevanja stavb, ki s centralizirano proizvodnjo toplote prinaša manj onesnaževanja, večjo zanesljivost oskrbe, prepro- sto vzdrževanje ter strokov- no nadziranje, opozarjajo v MOC. Slabše ne bo »V Evropi so takšne sežigal- nice običajne, saj jih je pri- bližno petsto, v Celju pa smo žal edini v Sloveniji,« pravi di- rektor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt. Podjetje ima koncesijsko pogodbo še za pet let upravljanja toplar- ne. »Okoljevarstveno dovolje- nje določa, kakšne so dopu- stne vrednosti izpustov iz toplarne, in dnevne vredno- sti so bistveno pod dovolje- nimi,« zagotavlja sogovornik in dodaja, da so podatki o teh meritvah ves čas javno objavljeni na spletu (http:// www.energetika-ce.si/okolje – prikazovalnik emisij) in na prikazovalniku na pročelju toplarne. Zagotavlja, da se s pove- čanjem zmogljivosti sežiga razmere v okolju ne bodo poslabšale, saj bo celoten sistem še vedno strogo nad- zorovan. Prav sistem poso- dabljanja čiščenja dimnih plinov s pomočjo prašnih fil- trov predstavlja enega večjih stroškov, pravi Mirt. »Neva- ren pepel, ki je odpadek iz tega procesa čiščenja dimnih plinov, gre v tujino, saj pri nas nimamo ustreznega od- lagališča, nenevaren del, ki ostane po gorenju, odlagamo na odlagališče.« Sežig nenevarnih vrst odpadkov »Povečano sežiganje od- padkov in blata iz komunal- ne čistilne naprave je sprto z zdravo pametjo. Nujno bi bilo treba preprečiti sežiga- nje visoko onesnaženega blata in dosledno nadzoro- vati lahko frakcijo, ker ne sme vsebovati PVC-materia- lov, saj pri njihovem gorenju prihaja do izpustov izjemno nevarnih dioksinov in fura- nov,« ob napovedi povečanja zmogljivosti toplarne opo- zarja Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Z delovanjem toplarne se ni strinjal že od njenih začetkov. Da gre za sežig predpi- sanih nenevarnih vrst od- padkov skladno z izdanim okoljevarstvenim dovolje- njem, odgovarjajo v MOC. Toplarna naj bi izpolnjevala vse pogoje tako glede zahte- vane dokumentacije kot tudi glede postopkov preverjanja odpadkov, kar v toplarni opravijo tako vizualno kot s tem, da preverjajo istove- tnost odpadkov glede na vr- sto in lastnosti … Kot zagotavljajo v MOC, je celoten proces delovanja v Toplarni Celje strogo nadzo- rovan s centralnim nadzor- nim sistemom. »Ta omogoča stalno spremljanje tehnolo- ških parametrov in izpustov snovi v zrak ter zagotavlja optimizacijo procesa zgore- vanja in čiščenja dimnih pli- nov za zmanjšanje izpustov. Če bi prišlo do nepredvidene okvare ali napake, bi napra- va samodejno prekinila do- vajanje odpadkov,« navajajo v MOC. Dodajajo, da je bilo v analizi delovanja ugoto- vljeno, da so vrednosti iz- pustov v celotnem obdobju obratovanja Toplarne Celje bistveno pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, celo pod mejo zaznavanja. Na- vajajo, da to potrjuje ustre- znost delovanja naprave v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in z zadnjimi izdanimi zaključki glede uporabe najboljših razpolo- žljivih tehnologij (BAT). Dokumentacija za izdaja spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za Toplarno Celje je do 1. februarja na ogled v prostorih Upravne enote Celje (oddelek za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo). Javno naznanilo je dostopno na spletni strani MOPE, ki tudi sprejema mnenja in pripombe po pošti ali na elektronski naslov gp.mope@gov.si. V knjigo častnih gostov mesta se je vpisala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. (Foto: arhiv MZZEZ) Celje na turističnih sejmih CELJE – V teh dneh se Celje kot ena vodilnih sloven- skih destinacij predstavlja na sejmu Place to go v Zagre- bu, prihodnje dni bo nastopilo na sejmu Fitur v španski prestolnici, konec meseca pa se obeta še predstavitev Celja in Dežele Celjske na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Za predstavitev na turističnem sejmu v Zagrebu se je Celje s partnerji Dežele Celjske z območij Obsotelja in Koz- janskega, s termami iz Laškega, Rimskih Toplic in Zreč ter z zanimivostjo Pot med krošnjami odločilo, ker se je lani v primerjavi z letom prej za 52 odstotkov povečal obisk iz sosednje Hrvaške. Predstavili so doživetja na gradu, otro- ški muzej Hermanov brlog, svetovno popotnico Almo M. Karlin in Tehnopark Celje. Turistična ponudba Celja bo v sodelovanju s STO prvič na ogled tudi na sejmu Fitur v Madridu, ki velja za eno največjih poslovnih borz v mednarodni turistični industriji. Konec januarja bo sledila še tradicionalna predstavitev na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Zavod Celeia Celje se bo s partnerji prvič predstavljal na dveh razstavnih prostorih. Na enem bo predstavil ponudbo Celja in partnerjev Dežele Celjske. Na razstavnem prostoru Združenja zgodovinskih mest Slovenije bodo zavod Celeia, center sodobnih ume- tnosti, hiša kulture, muzej novejše zgodovine in SLG Celje sooblikovali dogajanje v posebnem prireditvenem kotičku. Izpostavljanje dediščine, umetnosti in kulture namreč so- vpada s krovno temo Slovenske turistične organizacije za leti 2024 in 2025. TC Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Boštjan Veličkovič je že lastnik nepremičnin v bližini mesta, kjer je še do nedavnega stala zapuščena stavba nekda- njega kluba B-52. »Propadajoča stavba je bila videti res žalo- stno, vendar nihče ni zagrizel v to kislo jabolko. Ker imam v lasti tudi gradbeno podjetje Blisk BO-NA, sem se odločil, da bom območje uredil,« je pove- dal. Dejal je, da je bilo rušenje 70 metrov dolge razpadajoče nepremičnine velik zalogaj. Del ruševin je bilo zmletih, del je bil odpeljan na Simbio. Veličkovič je povedal, da B-P gradbeni inženiring prido- biva soglasja za gradnjo novih objektov. Čeprav je na območju možna tudi gostinska dejav- nost, se je omenjena gospodar- ska družba odločila za stano- vanjsko gradnjo, za katero je veliko povpraševanja. »Nekaj soglasij smo v preteklosti že prejeli. Ker smo projekte ne- koliko spremenili – želimo na- mreč postaviti nekoliko manjše stavbe, kot smo prvotno načr- tovali – nekateri postopki prido- bivanja gradbenega dovoljenja še trajajo.« Dodal je, da bo nove nepremičnine gradilo podjetje Blisk BO-NA. Nič več črna točka kraja Sosedje so po besedah so- govornika izrazili pohvale, da je nekdanja črna točka kraja končno odpravljena. »Ko je bila nepremičnina še v nek- danji lasti, smo dajali pritožbe ŠENTJUR – Kjer je bil nekoč nočni klub, se obeta stanovanjska gradnja B-52 pomahal v slovo Prebivalci Hruševca v občini Šentjur so na prelomu mi- nulega in novega leta opazili rušenje stavbe, v kateri je nekoč deloval klub B-52. V tej diskoteki so se nekoč zaba- vali številni ljudje s Celjskega, njeno obratovanje pa je sive lase več let povzročalo sosedom. Nov lastnik zemljišča, podjetje B-P gradbeni inženiring v solastništvu Boštjana Veličkoviča, na območju nekdanjega lokala napoveduje stanovanjsko gradnjo. Zgraditi želi tri stanovanjske dvojčke za prodajo. TINA STRMČNIK Novi tednik je januarja 2008 poročal, da so policisti glede delovanja lokala B-52 leta 2007 tržnem inšpekto- ratu podali 98 predlogov za uvedbo postopka zaradi krši- tve Zakona o gostinstvu, saj obrat ni imel dovoljenja za obratovanje v podaljšanjem delovnem času. Podali so tudi štiri poročila požarnemu in- špektorju ter inšpektorju za okolje in prostor zaradi suma, da objekt ni izpolnjeval mini- malnih pogojev za zagotavlja- nje varnosti, kot sta požarna varnost in gradben ustreznost lokala. Med šestim skupnim nadzorom policistov z delov- nim, tržnim, zdravstvenim in komunalnim inšpektorjem so v letu 2007 zaznali 18 kr- šitev zakonodaje. V letu 2007 so, kot smo januarja 2008 še poročali v Novem tedniku, opravili 14 posredovanj zaradi kršitev javnega reda in miru ter drugih kršitev ter izdali 14 plačilnih nalogov, štiri obdol- žilne predloge na sodišče in dve kazenski ovadb »Za stanovanja v Hruševcu je precej zanimanja, saj jih primanjkuje. Ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje, bomo objavili obvestilo o možnosti nakupa načrtovanih nepremičnin,« je dejal Boštjan Veličkovič. »Veseli smo, da je končno odstranjena stavba, ki je vrsto let kazila podobo našega naselja. Zaradi motečega lokala so bližnji prebivalci trpeli, a dolgo niso našli primernega sogovornika, ki bi jih razumel,« je povedala ena od bližnjih krajank. na okoljski inšpektorat, vendar nismo ničesar dosegli. V propa- dajočih stavbah so se množili glodavci, bilo je ogromno ne- snage. Stavbe so bile nevarne tudi za otroke. Ko so se igrali v okolici, so – čeprav so jih starši odvračali od tega – kdaj zašli tudi v te zapuščene prostore.« Zapečatenje po nesreči Spomnimo, da je bil klub B-52 preurejen iz nekdanje- ga zajčjega hleva in gojišča šampinjonov. Čeprav je lokal Takšne bodo predvidene novogradnje na območju, ki ga je vrsto let kazilo propadajoče poslopje, kjer je nekoč deloval klub B-52. Sosedje so po besedah Boštjana Veličkoviča izrazili pohvale, da je nekdanja črna točka kraja končno odpravljena. Nov prireditveni prostor ŠENTJUR – Občina bo na mestu starega župnijskega gospodarskega poslopja v bližini Župnijske cerkve sv. Jurija zgradila novo stavbo, namenjeno turističnim vse- binam. Za naložbo, vredno skoraj 860 tisoč evrov, je na razpisu ministrstva za go- spodarstvo, turizem in šport pridobila 350 tisoč evrov sofi - nanciranja. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da želi občina z novo leseno stavbo prispevati k ureditvi Zgornje- ga trga. Ker gre za staro trško jedro, mora občina glede na navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine ohraniti veduto obstoječe zgradbe. V leseni novogradnji bo uredila vstopno točko za turiste, stav- ba bo primerna tudi za različ- ne prireditve, kot je na primer Šentjurjevo. Obiskovalci bodo lahko v obnovljeni stavbi s pomočjo digitalne tehnologije med drugim spoznavali prete- klost Zgornjega trga. TS Takole bo videti nova stavba, ki bo v Zgornjem trgu namenjena turističnim prireditvam (Foto: arhiv Občine Šentjur) mnogim ostal v spominu po preplesanih nočeh, ob koncih tedna se je tja namreč več kot desetletje zgrinjala množica mladih, je bilo z njegovim de- lovanjem povezanih več težav. V Novem tedniku smo januar- ja 2008 poročali, da so zabave, ki so trajale do jutra, parkira- nje na zasebnih zemljiščih in iztrebki pred stanovanjskimi hišami vrsto let motili sosede lokala. V začetku januarja 2008 se je v klubu, kjer se je skozi leta zvrstilo več najemnikov, zgo- dila nesreča. Dekletu, ki se je zabavalo v lokalu, se je pod nogami vdrlo plesišče, padlo je v 40 centimetrov globoko lu- knjo, zaradi ureznin je pomoč poiskalo v celjski bolnišnici. Po dogodku je Občina Šentjur izdala predlog za trajno pre- poved opravljanja gostinske dejavnosti v lokalu in o tem obvestila tržni inšpektorat. Foto: Arhiv podjetja Blisk BO-NA Za šport več kot milijon evrov LAŠKO – Občina bo za letni program športa iz občinske- ga proračuna letos izvajalcem namenila 1,25 milijona evrov. Pretežni del zneska predsta- vljajo sredstva za dokončanje športne dvorane v Rimskih Toplicah in za obnovo dvora- ne Tri lilije v Laškem. Gradnji in obnovi športnih površin je v program športa skupno namenjenih približno 785 tisoč evrov, preostala sred- stva v višini 465 tisoč evrov so načrtovana za športno vzgojo otrok in mladine, za kakovo- sten in vrhunski šport, športno rekreacijo, delovanje športnih društev … V dvorani Tri lilije občina ureja hladilni sistem in menja parket. Občina Laško želi s tem izboljšati pogoje za treninge ter izvedbo tekem na domači in mednarodni ravni, kar bo po njenem prepričanju omogočilo nadaljnji razvoj športnega tu- rizma v destinaciji. Dela bodo končana predvidoma do konca marca. Vrednost naložbe brez davka znaša približno 570 tisoč evrov. 250 tisoč evrov bo pri- spevalo ministrstvo za gospo- Med pomembnejše projekte v občini Laško sodi gradnja športne dvorane v Rimskih Toplicah. (Foto: Andraž Purg) darstvo, turizem in šport ter malo manj kot 39 tisoč evrov fundacija za šport. 250 tisoč evrov bo iz proračuna plačala Občina Laško. Kmalu bo končana tudi gra- dnja športne dvorane pri OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, ki se je sicer pošte- no zavlekla. V Občini Laško so načrtovali, da bodo šolarji v nove prostore lahko vstopili 1. septembra lani, a so avgusto- vski nalivi spremenili načrte. Voda je namreč vdrla v dvora- no in za nekaj časa zaustavila dela. Končanje približno 3,2 milijona evrov vredne naložbe je predvideno v začetku leta 2024. Sredstva v letnem programu športa so namenjena tudi ob- novi in gradnji manjših špor- tnih objektov ter obnovi igrišč v Šentr uper tu in Debr u. BA Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Filmsko zgodbo sta Janko in Branka Čretnik začela pisati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo podje- tja Cenex, ki se je ukvarjalo z video-, kino- in TV-distribucijo ter s promocijo filmov. Dve leti zatem, januarja 1994, je bila ustanovljena Fivia. » Takrat smo bili v dogovorih z zagrebškimi kinematografi za distribucijo Disneyjevih filmov, ki so ime- li zahtevo, da se distribucija velikega studia Disney strogo loči od distribucije neodvisnih filmov. Tako se je rodila Fivia. Ime je sestavljeno iz besed film, video, art,« se začetkov spominja Branka Čretnik. Ve- VOJNIK – Tri desetletja družinskega podjetja Fivia »Največji dosežek je, da smo preživeli« Družinsko podjetje Fivia iz Vojnika že 30 let uspešno krmari v svetovni filmski industriji. Osredotočeno je na neodvisno distribucijo filmov, ki večinoma zajema evrop- ske in tujejezične filme. Podjetje, ki trenutno zaposluje tri ljudi, se je tudi v težkih razmerah vsesplošne krize uspešno soočalo z vsemi izzivi, za svoje delo je bilo večkrat tudi nagrajeno. Drzno se spogleduje tudi s prihodnostjo in z novimi poslovnimi izzivi. Toda kako se je sploh znašlo v vrtincu svetovne filmske industrije? BOJANA AVGUŠTINČIČ likih pričakovanj tedaj z Jan- kom nista imela, pravi. »Film je bil nekaj popolnoma novega za nas in treba se je bilo zelo potruditi ter si izbojevati polo- žaj distributerja v slovenskem prostoru. A odločitev je bila vsekakor na pravem mestu. Takrat si nismo mislili, da nas bo film spremljal tako rekoč vse življenje. Cilj je vsekakor dosežen, saj je vsa družina vpe- ta v distribucijo in si s tem že vsa leta služi kruh.« Prelomnice in izzivi Največjo prelomnico je pod- jetje doživelo leta 2015, ko se je začela digitalizacija. 35-mi- limetrski trak je zamenjal pre- nosni disk. Zdaj je tudi ta že preteklost, saj v podjetju za shranjevanje, obdelavo in po- šiljanje materialov uporabljajo spletne strežnike. Druga pre- lomnica podjetja je bila v času pandemije, leta 2020, ko je jeseni nenadoma umrl Janko, ki je bil motor podjetja. »Ta- krat sem se s sinovoma znašla v hudi stiski in nisem bila pre- pričana, ali bi sploh nadaljevala zgodbo. Nisem vedela, kje in kako sploh začeti. Po krajšem premoru smo se v družini od- ločili nadaljevati zgodbo ne gle- de na izid. Zaenkrat nam dobro uspeva krmariti,« pravi Branka Čretnik. Filmska industrija je dejav- nost, kjer moraš biti nenehno prisoten in moraš slediti no- vostim na trgu, kar zahteva nenehno delo in poznavanje. Kot pravi Branka, se trenutne razmere v svetu v filmski indu- Osredotočeni že na jubilejno postavitev jaslic VOJNIK – S koncertom Or- kestra Akord je Božični Voj- nik na praznik Svetih treh kraljev za enajst mesecev za- prl svoja vrata. Organizatorji so navdušeni, saj si je razsta- vo jaslic in spremljevalno do- gajanje med 16. decembrom in 6. januarjem ogledalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Tudi tokrat so ustvarjalci na ogled postavili več kot 300 notranjih in zunanjih jaslic, ki jih je razsvetljevalo na ti- soče lučk. Božični Vojnik je bil ob raz- stavi obogaten tudi s pestrim kulturnim programom. V njem so nastopili člani Godbe na pihala Nova Cerkev z Manco Špik, vojniški zbori in solisti, Tanja Srednik in Blaž Jurjev- čič, oktet In spiritu, harmoni- karski orkester Stanka Mikole ter Orkester Akord. Praznično dogajanje so v Vojniku pope- strili še z otroško polnočnico, živimi jaslicami, otroško igro, animiranim filmom in nasto- pom žonglerske skupine Ču- pakabra. Novost tokratnega Božičnega Vojnika je bila di- Tokratna razstava jaslic je bila posvečena 800-letnici prve upodobitve jaslic na Slovenskem. Letošnji okrogli jubilej Božičnega Vojnika si želijo njegovi snovalci okronati s svetovno razstavo jaslic. (Foto: BA) striji najbolj odražajo pri cenah licenc filmov, ki so se v zadnjih letih zelo podražile. »Filmska industrija je postala zelo inva- zivna. V slovenskem prostoru nimamo takšnih zmogljivosti, da bi lahko pokazali vse filme, ki bi jih želeli. Zato veliko fil- mov, čeprav imamo odkuplje- ne licence, večinoma ne pride na platna kinematografov.« Ne glede na vse se v družini Čretnik drzno spogledujejo s prihodnostjo in se veselijo no- vih poslovnih izzivov. Na največjih svetovnih festivalih Podjetje je bilo prisotno tudi na največjih svetovnih in domačih filmskih festiva- lih, kjer se srečujejo ustvar- jalci filmov. Janko in Branka Čretnik sta tako med drugim obiskala Hollywood, Santa Monico, Pariz, Karlove Vare, Berlin, Cannes, Sarajevo, Be- netke, T oronto … »Od leta 2010 do 2020 smo v sodelovanju z Občino Piran in Matjažem Ja- všnikom organizirali Festival evropskega in mediteranskega filma. Ob ukrepih v času pan- demije smo to misel opustili in se osredotočili na distribu- cijo filmov v kinematografih. Vsako leto sodelujemo na Lju- bljanskem filmskem festivalu in gledalce razveseljujemo z raznoliko ponudbo filmov. Tehnično sodelujemo tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dogaja se tudi, da imamo licenco za širši trg nekdanje Jugoslavije, in tako sodelujemo na različnih festi- valih na Hrvaškem,« našteva Branka Čretnik. Uspešno delo podjetja Fivia ni ostalo neopaženo. V času distribucije Disneyjevih filmov je prejelo največjo možno na- grado za organizacijo premi- ere filma Pirati s Karibov leta 2003 v Portorožu. Ravno tako je bilo nagrajeno za mednaro- dno premiero filma Zgodbe iz Narnije, ki je bila v Bovcu in kjer je sodelovalo več evrop- skih držav (Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Slovaška). Prejelo je tudi nagrado za obisk fil- ma Vsemogočni Bruce, ki je presegel sto tisoč gledalcev v kinematografih … Za področje podjetništva in prepoznavnost Vojnika v Sloveniji in tujini je podjetje leta 2005 prejelo tudi bronasti vojniški grb. »Kljub viharnim obdobjem v času ne- urejenega plačilnega prometa in v času, ko je obisk v kinema- tografih izrazito padel, je naš največji dosežek, da smo sploh preživeli,« dodaja Branka. O načrtih pa: »Poskusili bomo delati naprej tako kot doslej. Prav velikih možnosti širitve v Sloveniji ni, ker smo odvisni od števila kinodvoran.« Foto: osebni arhiv Podjetje Fivia je 30-letnico obeležilo s slovesnostjo v Kinu Union Celje. Prireditev je imela tudi dobrodelno noto. V sodelovanju z Lions klubom Celje Mozaik bodo omogočili letovanje bolnim in socialno ogroženim otrokom iz celjske regije. Branka Čretnik v družbi z znanim srbskim filmskim igralcem in režiserjem Draganom Bjelogrlićem (na levi) in s hrvaškim igralcem Filipom Juričićem. LAŠKO – Avgustovske poplave so ob drugih po- sledicah pustile tudi ve- liko količino naplavin v Savinji. Ob stebrih mostov se je namreč ustavilo ogro- mno plavja (debel, vejevja, odpadkov in podobnega), kar je bistveno zmanjše- valo pretok struge Savinje in tako je že večje deževje (v oktobru in decembru) povzročilo prelivanje reke na najbolj kritičnih odse- kih ter poplavljanje pod- vozov. Narasla Savinja in plavje sta poslabšala tudi stanje mostov. V laški občinski upravi so Direkciji RS za infrastruktu- ro, ki je pristojna za vzdr- ževanje mostov, ponudili pomoč pri iskanju lokalnih izvajalcev, ki so strokovno in tehnično usposobljeni za odstranjevanje plavja. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Laško so tako ob pomoči lokalnega podjetnika v minulih dneh izpod mosta v Jagočah od- stranili drevje in drug ma- terial, ki se je ob visokem vodostaju Savinje zagozdil ob podporne stebre. BA Pet mesecev po poplavah se v Laškem še vedno trudijo odpravljati posledice narasle vode. Gasilci so minuli teden tako čistili most v Jagočah. (Foto: Boris Vrabec) Most očiščen plavja gitalna aplikacija, s pomočjo katere so se obiskovalci lažje znašli po razstavi. Obiskoval- ci so se lahko sprehodili tudi med praznično tržnico, prav tako je bila na voljo pestra go- stinska ponudba, za katero so večinoma poskrbela društva. Organizatorji že snujejo nove ideje, kako dogajanje še obogatiti in izboljšati. Letošnji Božični Vojnik bo jubilejni, deseti. Ena od sprememb bo zagotovo spremenjen odpiral- ni čas, napovedujejo snovalci prazničnega dogajanja. Božič- ni Vojnik si bo možno ogledati med 17. in 21. uro. Ob tem so pred organizatorji še drugi iz- zivi. Medtem ko je bila tokra- tna razstava jaslic pod okriljem Društva ljubiteljev jaslic Slove- nije in je bila posvečena 800-le- tnici prve upodobitve jaslic, si želijo v Vojniku okrogli jubilej okronati s svetovno razstavo jaslic. Snovalci Božičnega Vojnika ob tem poudarjajo, da vsa- koletnega bogatega decem- brskega dogajanja v kraju ne bi bilo brez prizadevnosti in povezanosti številnih društev in domačinov, ki na svojih vr- tovih in dvoriščih gostijo jasli- ce. BA Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Žalčani že nekaj časa nestrpno pričakujejo nov vr- tec. Ta bo vrata na zahodnem obrobju naselja odprl kmalu. A s tem se obdobje gradnje novih vrtcev v tej največji spodnjesavinjski občini še ne bo končalo. Občina načrtuje tudi gradnjo novega vrtca na Poni- kvi, kjer so morali otroci z vzgojiteljicami vrtčevsko zgradbo zapustiti po potresu v Petrinji. Po strokov- nem pregledu se je izkazalo, da je nevarna za bivanje. ŠPELA OŽIR Odstraniti bo moral popravljen jez LUČE, LJUBLJANA – Lastnik, ki je izvedel gradbena dela brez ustreznih dovoljenj, je bil zato ustno pozvan, naj nemudoma ustavi vsa gradbena dela in vzpostavi stanje, kot je bilo pred začetkom del. O dogajanju je bila obveščena inšpekcija za okolje. Minister za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah ter direktorica di- rekcije za vode so lastniku male hidroelektrarne v Strugah na sestanku prejšnji teden pojasnili, da je za vsak poseg v vodno ali priobalno zemljišče skladno z Zakonom o vodah treba pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim ali stanje voda oz. vodno soglasje. Zaradi grozečega plazu v vasi Struge dolgoročno delo- vanje hidroelektrarne tam ni več mogoče. Kljub vsemu hidroelektrarne dosegajo pozitivne učinke za slovensko oskrbo z energijo v Sloveniji. Zato so lastniku predlagali, da skupaj poiščejo nadomestno lokacijo oziroma alterna- tivno rešitev. Pri tem mu bodo nudili vsestransko pomoč. ŠO S srebrnim certifikatom POLZELA – Občina se je vključila v projekt Zdravju prijazna organizacija, ki deluje pod okri- ljem Športne unije Slovenije in je zasnovan kot celosten pristop k zdravju in gibanju na delov- nem mestu. Unija ji je kot prvi občini v Sloveniji podelila certifi kat Zdravju prijazna občina. Predsednik Športne unije Slovenije Dejan Crnek in strokovna sodelavka Polona Štajner sta ga prej- šnjo sredo na krajši slovesnosti podelila polzelske- mu podžupanu Igorju Pungartniku. Občina Polzela je s tem postala prva občina, ki je prejela srebni certifi kat Zdravju prijazna organizacija. Ta temelji na družbeno odgovornem načinu sode- lovanja z zaposlenimi in je priznanje za vlaganje v varnost in zdravje zaposlenih ter hkrati nakazuje na družbeno odgovornost vodstva podjetja do svojih zaposlenih s poudarkom na zdravi vadbi, uravno- teženi prehrani in stabilnem duševnem zdravju. ŠO Predsednik Športne unije Slovenije Dejan Cernek je certifikat Zdravju prijazna organizacija predal podžu- panu Občine Polzela Igorju Pungartniku. (Foto: TT) ŽALEC, PONIKVA – Vrtčevski otroci v župnišču še vsaj leto Po Žalcu bo sledil še vrtec na Ponikvi Zgradba novega vrtca v Žalcu je zrasla na podlagi javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech. V devetoddelčnem vrtcu bodo tudi razvojni oddelek, medgeneracijska dvorana in kuhinja, ki bo dovolj zmogljiva, da bo obroke lahko pripravljala tudi za zunanje stranke. (Foto: Andraž Purg) Če bo Občini Žalec uspelo do junija pripraviti projektno dokumentacijo in med pole- tjem izbrati izvajalca del, bi ta lahko začel stavbo novega vrtca graditi jeseni in jo nato dokončal v letu dni. »Gre za nujno naložbo, saj smo morali izseliti staro zgradbo, ki je bila po potresu v Petrinji potresno nevarna. Cena naložbe je na- rasla na tri milijone evrov. Upamo na kakšen razpis mi- nistrstva za šolstvo, s pomočjo katerega bi prejeli vsaj pol mi- lijona evrov sofi nancerskega denarja. Sicer bomo spet imeli težave, kako naravnati prora- čun. Črtati bomo morali obno- vo kakšnih cest, kar nikomur ne bi bilo všeč,« je povedal župan Janko Kos. Otroci, ki obiskujejo vrtec na Ponikvi, zdaj dopoldneve preživljajo v župnijskem pro- storu, ki je po besedah Kosa preurejen v skladu s standardi. Ogledali so si ga tudi predstav- niki pristojnega ministrstva in zavoda za šolstvo. »Vendar župnišče ta prostor oziroma dvorano potrebuje. Upam, da bo razumelo in nam pogodbo podaljšalo še za leto. Kasneje nato ne bo treba več,« je še dodal Kos. Zagodla jim jo je poplava Zgradba novega vrtca v Žalcu je zrasla na podlagi javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech. V deve- toddelčnem vrtcu bodo svoje mesto imeli tudi razvojni od- Celje ali na Dobrno,« pravi Kos in dodaja, da jim jo je tudi pri gradnji vrtca nekoliko zagodla poplava. »Nekateri izvajalci so bili poplavljeni in so zaradi tega imeli cel kup težav z dobavo opreme. Vsa potrebna dovo- ljenja bomo dobili do začetka februarja, ko bo vrtec dobil tudi prve uporabnike. Uradno odprtje bo sledilo, ko se bodo otroci in vzgojiteljice nekoliko privadili na nove prostore.« Nekatera ostra očesa Žal- čanov so opazila, da naj bi na pravkar zgrajenem vrtcu na ne- katerih delih odpadle ploščice. Kos miri, da ne gre za napako, temveč za načrtovan korak v postopku gradnje. »Tam, kjer so manjkajoče opeke, je bil na- meščen oziroma pritrjen grad- beni oder in ko so ga gradbeni delavci odvijačili, so tam ostala prazna mesta. Zdaj jih bodo za- polnili. 15 let bo javno-zasebni partner moral vzdrževati vrtec tako, kot je treba,« je še dodal. »Župnišče ta prostor oziroma dvorano potrebuje. Upam, da bo razumelo in nam pogodbo podaljšalo še za leto. Kasneje ne bo treba več,« pravi Janko Kos. Vedno več stanovanj Glede na povpraševanja po novih stanovanjih v žalski občini so po besedah Kosa takšne naložbe, kot je nov vrtec, nujne. »Zanimanje za stanovanjsko gradnjo v naši občini je zelo veliko. Proda- li bi lahko še več zemljišč. V Šempetru v Savinjski dolini je na primer v načrtu kompleks individualne gradnje, ki bo obsegal 26 stavb. Obenem se načrtuje gradnja večsta- novanjskih zgradb z 260 sta- novanji. Vse to pomeni, da bomo morali razmišljati tudi o širitvi šole v Šempetru in še kje,« je še dodal župan, ki si želi v Žalcu zagotavljati pogo- je, ki bodo zadržali mlade v Spodnji Savinjski dolini. »Če že nimajo zaposlitve v naši občini, naj v njej vsaj stanu- jejo. Življenje je veliko bolj ka- kovostno in poceni, če nekdo živi v domačem okolju, kjer ima stare starše, sprehajalne poti, socialno mrežo.« delek, medgeneracijska dvo- rana in kuhinja, ki bo dovolj zmogljiva, da bo obroke lahko pripravljala tudi za zunanje stranke. »Še posebej smo veseli za razvojni oddelek. Straši so morali do zdaj otroke, ki potre- bujejo takšen oddelek, voziti v Občina načrtuje tudi gradnjo nove- ga vrtca na Ponikvi, kjer so morali otroci z vzgojiteljicami vrtčevsko zgradbo zapustiti po potresu v Petrinji. (Foto: arhiv NT/Sher- pa) Rok Terčič, ki je leta 2019 prevzel kmetijo svojih staršev v Šmarju pri Jelšah, je dejal, da slovenski kmetje zaradi ukrepov vlade iz meseca v mesec izgubljajo voljo in veselje do dela. Omenil je, da je bila višina izplačil za območja z naravnimi ali drugimi omejitvami najbolj znižana za kmetovanje na najbolj kritičnih območjih v državi, kamor se med drugim uvršča tudi Kozjansko. Pojasnil je, da so bila že tako minimalna izplačila še dodatno obdavčena. Izplačevanje omenjenih izplačil za lani se je zamaknilo za več mesecev. Kot enega od problemov je izpostavil omejitve kmetovanja na območju vodnih pasov, kar po njegovih besedah predsta- vlja ogromno površino najboljše slovenske obdelovalne ze- mlje. Omenil je še, da kmetje izgubljajo zaupanje do krovnih organizacij, ki bi morale zastopati njihove interese. TS Eden od kresov, ki so ga kmetje prižgali v Savinjski dolini. (Foto: Nik Jarh) Kmetje s kresovi v znak protesta SAVINJSKA DOLINA – Drugi petek januarja so po številnih krajih na Celjskem, predvsem v Savinjski dolini, a tudi v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in drugod, zago- reli kresovi. Kmetje so ogenj ob magistralkah in avtocestah prižgali v znak podpore protestom nemških kmetov, zaradi nestrinjanja s kmetijsko politiko v Sloveniji in neodobravanja imenovanja nove ekipe na kmetijskem ministrstvu. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Filmsko zgodbo sta Janko in Branka Čretnik začela pisati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo podje- tja Cenex, ki se je ukvarjalo z video-, kino- in TV-distribucijo ter s promocijo filmov. Dve leti zatem, januarja 1994, je bila ustanovljena Fivia. » Takrat smo bili v dogovorih z zagrebškimi kinematografi za distribucijo Disneyjevih filmov, ki so ime- li zahtevo, da se distribucija velikega studia Disney strogo loči od distribucije neodvisnih filmov. Tako se je rodila Fivia. Ime je sestavljeno iz besed film, video, art,« se začetkov spominja Branka Čretnik. Ve- VOJNIK – Tri desetletja družinskega podjetja Fivia »Največji dosežek je, da smo preživeli« Družinsko podjetje Fivia iz Vojnika že 30 let uspešno krmari v svetovni filmski industriji. Osredotočeno je na neodvisno distribucijo filmov, ki večinoma zajema evrop- ske in tujejezične filme. Podjetje, ki trenutno zaposluje tri ljudi, se je tudi v težkih razmerah vsesplošne krize uspešno soočalo z vsemi izzivi, za svoje delo je bilo večkrat tudi nagrajeno. Drzno se spogleduje tudi s prihodnostjo in z novimi poslovnimi izzivi. Toda kako se je sploh znašlo v vrtincu svetovne filmske industrije? BOJANA AVGUŠTINČIČ likih pričakovanj tedaj z Jan- kom nista imela, pravi. »Film je bil nekaj popolnoma novega za nas in treba se je bilo zelo potruditi ter si izbojevati polo- žaj distributerja v slovenskem prostoru. A odločitev je bila vsekakor na pravem mestu. Takrat si nismo mislili, da nas bo film spremljal tako rekoč vse življenje. Cilj je vsekakor dosežen, saj je vsa družina vpe- ta v distribucijo in si s tem že vsa leta služi kruh.« Prelomnice in izzivi Največjo prelomnico je pod- jetje doživelo leta 2015, ko se je začela digitalizacija. 35-mi- limetrski trak je zamenjal pre- nosni disk. Zdaj je tudi ta že preteklost, saj v podjetju za shranjevanje, obdelavo in po- šiljanje materialov uporabljajo spletne strežnike. Druga pre- lomnica podjetja je bila v času pandemije, leta 2020, ko je jeseni nenadoma umrl Janko, ki je bil motor podjetja. »Ta- krat sem se s sinovoma znašla v hudi stiski in nisem bila pre- pričana, ali bi sploh nadaljevala zgodbo. Nisem vedela, kje in kako sploh začeti. Po krajšem premoru smo se v družini od- ločili nadaljevati zgodbo ne gle- de na izid. Zaenkrat nam dobro uspeva krmariti,« pravi Branka Čretnik. Filmska industrija je dejav- nost, kjer moraš biti nenehno prisoten in moraš slediti no- vostim na trgu, kar zahteva nenehno delo in poznavanje. Kot pravi Branka, se trenutne razmere v svetu v filmski indu- Osredotočeni že na jubilejno postavitev jaslic VOJNIK – S koncertom Or- kestra Akord je Božični Voj- nik na praznik Svetih treh kraljev za enajst mesecev za- prl svoja vrata. Organizatorji so navdušeni, saj si je razsta- vo jaslic in spremljevalno do- gajanje med 16. decembrom in 6. januarjem ogledalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Tudi tokrat so ustvarjalci na ogled postavili več kot 300 notranjih in zunanjih jaslic, ki jih je razsvetljevalo na ti- soče lučk. Božični Vojnik je bil ob raz- stavi obogaten tudi s pestrim kulturnim programom. V njem so nastopili člani Godbe na pihala Nova Cerkev z Manco Špik, vojniški zbori in solisti, Tanja Srednik in Blaž Jurjev- čič, oktet In spiritu, harmoni- karski orkester Stanka Mikole ter Orkester Akord. Praznično dogajanje so v Vojniku pope- strili še z otroško polnočnico, živimi jaslicami, otroško igro, animiranim filmom in nasto- pom žonglerske skupine Ču- pakabra. Novost tokratnega Božičnega Vojnika je bila di- Tokratna razstava jaslic je bila posvečena 800-letnici prve upodobitve jaslic na Slovenskem. Letošnji okrogli jubilej Božičnega Vojnika si želijo njegovi snovalci okronati s svetovno razstavo jaslic. (Foto: BA) striji najbolj odražajo pri cenah licenc filmov, ki so se v zadnjih letih zelo podražile. »Filmska industrija je postala zelo inva- zivna. V slovenskem prostoru nimamo takšnih zmogljivosti, da bi lahko pokazali vse filme, ki bi jih želeli. Zato veliko fil- mov, čeprav imamo odkuplje- ne licence, večinoma ne pride na platna kinematografov.« Ne glede na vse se v družini Čretnik drzno spogledujejo s prihodnostjo in se veselijo no- vih poslovnih izzivov. Na največjih svetovnih festivalih Podjetje je bilo prisotno tudi na največjih svetovnih in domačih filmskih festiva- lih, kjer se srečujejo ustvar- jalci filmov. Janko in Branka Čretnik sta tako med drugim obiskala Hollywood, Santa Monico, Pariz, Karlove Vare, Berlin, Cannes, Sarajevo, Be- netke, T oronto … »Od leta 2010 do 2020 smo v sodelovanju z Občino Piran in Matjažem Ja- všnikom organizirali Festival evropskega in mediteranskega filma. Ob ukrepih v času pan- demije smo to misel opustili in se osredotočili na distribu- cijo filmov v kinematografih. Vsako leto sodelujemo na Lju- bljanskem filmskem festivalu in gledalce razveseljujemo z raznoliko ponudbo filmov. Tehnično sodelujemo tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dogaja se tudi, da imamo licenco za širši trg nekdanje Jugoslavije, in tako sodelujemo na različnih festi- valih na Hrvaškem,« našteva Branka Čretnik. Uspešno delo podjetja Fivia ni ostalo neopaženo. V času distribucije Disneyjevih filmov je prejelo največjo možno na- grado za organizacijo premi- ere filma Pirati s Karibov leta 2003 v Portorožu. Ravno tako je bilo nagrajeno za mednaro- dno premiero filma Zgodbe iz Narnije, ki je bila v Bovcu in kjer je sodelovalo več evrop- skih držav (Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Slovaška). Prejelo je tudi nagrado za obisk fil- ma Vsemogočni Bruce, ki je presegel sto tisoč gledalcev v kinematografih … Za področje podjetništva in prepoznavnost Vojnika v Sloveniji in tujini je podjetje leta 2005 prejelo tudi bronasti vojniški grb. »Kljub viharnim obdobjem v času ne- urejenega plačilnega prometa in v času, ko je obisk v kinema- tografih izrazito padel, je naš največji dosežek, da smo sploh preživeli,« dodaja Branka. O načrtih pa: »Poskusili bomo delati naprej tako kot doslej. Prav velikih možnosti širitve v Sloveniji ni, ker smo odvisni od števila kinodvoran.« Foto: osebni arhiv Podjetje Fivia je 30-letnico obeležilo s slovesnostjo v Kinu Union Celje. Prireditev je imela tudi dobrodelno noto. V sodelovanju z Lions klubom Celje Mozaik bodo omogočili letovanje bolnim in socialno ogroženim otrokom iz celjske regije. Branka Čretnik v družbi z znanim srbskim filmskim igralcem in režiserjem Draganom Bjelogrlićem (na levi) in s hrvaškim igralcem Filipom Juričićem. LAŠKO – Avgustovske poplave so ob drugih po- sledicah pustile tudi ve- liko količino naplavin v Savinji. Ob stebrih mostov se je namreč ustavilo ogro- mno plavja (debel, vejevja, odpadkov in podobnega), kar je bistveno zmanjše- valo pretok struge Savinje in tako je že večje deževje (v oktobru in decembru) povzročilo prelivanje reke na najbolj kritičnih odse- kih ter poplavljanje pod- vozov. Narasla Savinja in plavje sta poslabšala tudi stanje mostov. V laški občinski upravi so Direkciji RS za infrastruktu- ro, ki je pristojna za vzdr- ževanje mostov, ponudili pomoč pri iskanju lokalnih izvajalcev, ki so strokovno in tehnično usposobljeni za odstranjevanje plavja. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Laško so tako ob pomoči lokalnega podjetnika v minulih dneh izpod mosta v Jagočah od- stranili drevje in drug ma- terial, ki se je ob visokem vodostaju Savinje zagozdil ob podporne stebre. BA Pet mesecev po poplavah se v Laškem še vedno trudijo odpravljati posledice narasle vode. Gasilci so minuli teden tako čistili most v Jagočah. (Foto: Boris Vrabec) Most očiščen plavja gitalna aplikacija, s pomočjo katere so se obiskovalci lažje znašli po razstavi. Obiskoval- ci so se lahko sprehodili tudi med praznično tržnico, prav tako je bila na voljo pestra go- stinska ponudba, za katero so večinoma poskrbela društva. Organizatorji že snujejo nove ideje, kako dogajanje še obogatiti in izboljšati. Letošnji Božični Vojnik bo jubilejni, deseti. Ena od sprememb bo zagotovo spremenjen odpiral- ni čas, napovedujejo snovalci prazničnega dogajanja. Božič- ni Vojnik si bo možno ogledati med 17. in 21. uro. Ob tem so pred organizatorji še drugi iz- zivi. Medtem ko je bila tokra- tna razstava jaslic pod okriljem Društva ljubiteljev jaslic Slove- nije in je bila posvečena 800-le- tnici prve upodobitve jaslic, si želijo v Vojniku okrogli jubilej okronati s svetovno razstavo jaslic. Snovalci Božičnega Vojnika ob tem poudarjajo, da vsa- koletnega bogatega decem- brskega dogajanja v kraju ne bi bilo brez prizadevnosti in povezanosti številnih društev in domačinov, ki na svojih vr- tovih in dvoriščih gostijo jasli- ce. BA Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Žalčani že nekaj časa nestrpno pričakujejo nov vr- tec. Ta bo vrata na zahodnem obrobju naselja odprl kmalu. A s tem se obdobje gradnje novih vrtcev v tej največji spodnjesavinjski občini še ne bo končalo. Občina načrtuje tudi gradnjo novega vrtca na Poni- kvi, kjer so morali otroci z vzgojiteljicami vrtčevsko zgradbo zapustiti po potresu v Petrinji. Po strokov- nem pregledu se je izkazalo, da je nevarna za bivanje. ŠPELA OŽIR Odstraniti bo moral popravljen jez LUČE, LJUBLJANA – Lastnik, ki je izvedel gradbena dela brez ustreznih dovoljenj, je bil zato ustno pozvan, naj nemudoma ustavi vsa gradbena dela in vzpostavi stanje, kot je bilo pred začetkom del. O dogajanju je bila obveščena inšpekcija za okolje. Minister za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah ter direktorica di- rekcije za vode so lastniku male hidroelektrarne v Strugah na sestanku prejšnji teden pojasnili, da je za vsak poseg v vodno ali priobalno zemljišče skladno z Zakonom o vodah treba pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim ali stanje voda oz. vodno soglasje. Zaradi grozečega plazu v vasi Struge dolgoročno delo- vanje hidroelektrarne tam ni več mogoče. Kljub vsemu hidroelektrarne dosegajo pozitivne učinke za slovensko oskrbo z energijo v Sloveniji. Zato so lastniku predlagali, da skupaj poiščejo nadomestno lokacijo oziroma alterna- tivno rešitev. Pri tem mu bodo nudili vsestransko pomoč. ŠO S srebrnim certifikatom POLZELA – Občina se je vključila v projekt Zdravju prijazna organizacija, ki deluje pod okri- ljem Športne unije Slovenije in je zasnovan kot celosten pristop k zdravju in gibanju na delov- nem mestu. Unija ji je kot prvi občini v Sloveniji podelila certifi kat Zdravju prijazna občina. Predsednik Športne unije Slovenije Dejan Crnek in strokovna sodelavka Polona Štajner sta ga prej- šnjo sredo na krajši slovesnosti podelila polzelske- mu podžupanu Igorju Pungartniku. Občina Polzela je s tem postala prva občina, ki je prejela srebni certifi kat Zdravju prijazna organizacija. Ta temelji na družbeno odgovornem načinu sode- lovanja z zaposlenimi in je priznanje za vlaganje v varnost in zdravje zaposlenih ter hkrati nakazuje na družbeno odgovornost vodstva podjetja do svojih zaposlenih s poudarkom na zdravi vadbi, uravno- teženi prehrani in stabilnem duševnem zdravju. ŠO Predsednik Športne unije Slovenije Dejan Cernek je certifikat Zdravju prijazna organizacija predal podžu- panu Občine Polzela Igorju Pungartniku. (Foto: TT) ŽALEC, PONIKVA – Vrtčevski otroci v župnišču še vsaj leto Po Žalcu bo sledil še vrtec na Ponikvi Zgradba novega vrtca v Žalcu je zrasla na podlagi javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech. V devetoddelčnem vrtcu bodo tudi razvojni oddelek, medgeneracijska dvorana in kuhinja, ki bo dovolj zmogljiva, da bo obroke lahko pripravljala tudi za zunanje stranke. (Foto: Andraž Purg) Če bo Občini Žalec uspelo do junija pripraviti projektno dokumentacijo in med pole- tjem izbrati izvajalca del, bi ta lahko začel stavbo novega vrtca graditi jeseni in jo nato dokončal v letu dni. »Gre za nujno naložbo, saj smo morali izseliti staro zgradbo, ki je bila po potresu v Petrinji potresno nevarna. Cena naložbe je na- rasla na tri milijone evrov. Upamo na kakšen razpis mi- nistrstva za šolstvo, s pomočjo katerega bi prejeli vsaj pol mi- lijona evrov sofi nancerskega denarja. Sicer bomo spet imeli težave, kako naravnati prora- čun. Črtati bomo morali obno- vo kakšnih cest, kar nikomur ne bi bilo všeč,« je povedal župan Janko Kos. Otroci, ki obiskujejo vrtec na Ponikvi, zdaj dopoldneve preživljajo v župnijskem pro- storu, ki je po besedah Kosa preurejen v skladu s standardi. Ogledali so si ga tudi predstav- niki pristojnega ministrstva in zavoda za šolstvo. »Vendar župnišče ta prostor oziroma dvorano potrebuje. Upam, da bo razumelo in nam pogodbo podaljšalo še za leto. Kasneje nato ne bo treba več,« je še dodal Kos. Zagodla jim jo je poplava Zgradba novega vrtca v Žalcu je zrasla na podlagi javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech. V deve- toddelčnem vrtcu bodo svoje mesto imeli tudi razvojni od- Celje ali na Dobrno,« pravi Kos in dodaja, da jim jo je tudi pri gradnji vrtca nekoliko zagodla poplava. »Nekateri izvajalci so bili poplavljeni in so zaradi tega imeli cel kup težav z dobavo opreme. Vsa potrebna dovo- ljenja bomo dobili do začetka februarja, ko bo vrtec dobil tudi prve uporabnike. Uradno odprtje bo sledilo, ko se bodo otroci in vzgojiteljice nekoliko privadili na nove prostore.« Nekatera ostra očesa Žal- čanov so opazila, da naj bi na pravkar zgrajenem vrtcu na ne- katerih delih odpadle ploščice. Kos miri, da ne gre za napako, temveč za načrtovan korak v postopku gradnje. »Tam, kjer so manjkajoče opeke, je bil na- meščen oziroma pritrjen grad- beni oder in ko so ga gradbeni delavci odvijačili, so tam ostala prazna mesta. Zdaj jih bodo za- polnili. 15 let bo javno-zasebni partner moral vzdrževati vrtec tako, kot je treba,« je še dodal. »Župnišče ta prostor oziroma dvorano potrebuje. Upam, da bo razumelo in nam pogodbo podaljšalo še za leto. Kasneje ne bo treba več,« pravi Janko Kos. Vedno več stanovanj Glede na povpraševanja po novih stanovanjih v žalski občini so po besedah Kosa takšne naložbe, kot je nov vrtec, nujne. »Zanimanje za stanovanjsko gradnjo v naši občini je zelo veliko. Proda- li bi lahko še več zemljišč. V Šempetru v Savinjski dolini je na primer v načrtu kompleks individualne gradnje, ki bo obsegal 26 stavb. Obenem se načrtuje gradnja večsta- novanjskih zgradb z 260 sta- novanji. Vse to pomeni, da bomo morali razmišljati tudi o širitvi šole v Šempetru in še kje,« je še dodal župan, ki si želi v Žalcu zagotavljati pogo- je, ki bodo zadržali mlade v Spodnji Savinjski dolini. »Če že nimajo zaposlitve v naši občini, naj v njej vsaj stanu- jejo. Življenje je veliko bolj ka- kovostno in poceni, če nekdo živi v domačem okolju, kjer ima stare starše, sprehajalne poti, socialno mrežo.« delek, medgeneracijska dvo- rana in kuhinja, ki bo dovolj zmogljiva, da bo obroke lahko pripravljala tudi za zunanje stranke. »Še posebej smo veseli za razvojni oddelek. Straši so morali do zdaj otroke, ki potre- bujejo takšen oddelek, voziti v Občina načrtuje tudi gradnjo nove- ga vrtca na Ponikvi, kjer so morali otroci z vzgojiteljicami vrtčevsko zgradbo zapustiti po potresu v Petrinji. (Foto: arhiv NT/Sher- pa) Rok Terčič, ki je leta 2019 prevzel kmetijo svojih staršev v Šmarju pri Jelšah, je dejal, da slovenski kmetje zaradi ukrepov vlade iz meseca v mesec izgubljajo voljo in veselje do dela. Omenil je, da je bila višina izplačil za območja z naravnimi ali drugimi omejitvami najbolj znižana za kmetovanje na najbolj kritičnih območjih v državi, kamor se med drugim uvršča tudi Kozjansko. Pojasnil je, da so bila že tako minimalna izplačila še dodatno obdavčena. Izplačevanje omenjenih izplačil za lani se je zamaknilo za več mesecev. Kot enega od problemov je izpostavil omejitve kmetovanja na območju vodnih pasov, kar po njegovih besedah predsta- vlja ogromno površino najboljše slovenske obdelovalne ze- mlje. Omenil je še, da kmetje izgubljajo zaupanje do krovnih organizacij, ki bi morale zastopati njihove interese. TS Eden od kresov, ki so ga kmetje prižgali v Savinjski dolini. (Foto: Nik Jarh) Kmetje s kresovi v znak protesta SAVINJSKA DOLINA – Drugi petek januarja so po številnih krajih na Celjskem, predvsem v Savinjski dolini, a tudi v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in drugod, zago- reli kresovi. Kmetje so ogenj ob magistralkah in avtocestah prižgali v znak podpore protestom nemških kmetov, zaradi nestrinjanja s kmetijsko politiko v Sloveniji in neodobravanja imenovanja nove ekipe na kmetijskem ministrstvu. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Voda je imela okus po gnojnici, morali smo jo prekuhavati. In to se ni zgodilo prvič. Težave s pitno vodo se vrstijo že dlje časa, zato jih je potrebno dokončno odpraviti,« opozarjajo ogorčeni prebivalci naselja Bezina, kjer vodovodni sistem že nekaj desetletij upravlja krajevna skupnost. Župan je na njihovo zahtevo skli- cal zbor krajanov, na katerem so izrazili željo, naj vodovodni sistem prevzame v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Občina je zato te dni že začela graditi povezovalni vod, s katerim bi v primeru novih težav krajanom Bezine zagotovili neoporečno pitno vodo. A to je šele prvi korak v prizadevanjih za učinkovito rešitev pravno in finančno zahtevnega problema. BARBARA FURMAN Mesto razbremenjeno prometa SLOVENSKE KONJICE – Obvoznica Slo- venske Konjice–Oplotnica je zgrajena. Najnovejša cestna pridobitev, ki bo mesto razbremenila prometa in bo zagotovila ve- čjo prometno varnost, je stala 2,5 milijona evrov. Denar je prispevala direkcija za in- frastrukturo, ki je iz Evropskega sklada za razvoj pridobila skoraj dva milijona evrov. Konjiška občina je zagotovila potrebna ze- mljišča. Prizadevanja za gradnjo konjiške obvozni- ce imajo dolgo brado. Država je predlani le zagotovila denar za začetek gradbenih del. Direkcija za infrastrukturo je decembra leta 2022 za gradnjo 600 metrov dolge obvozne ceste izbrala podjetje Tegar iz Velike Pirešice, ki je sočasno obnovilo tudi stari cestni odsek v dolžini 160 metrov. Nova obvoznica je dvopasovna cesta, ob kateri sta kolesarska steza in pločnik, ki sta od vozišča ločena z robnikom, zelenico in drevoredom. Postavljena je tudi protihrupna ograja ter zagotovljena obcestna razsvetlja- va. Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da so na Upravno enoto Slovenske Konjice že podali vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Po njegovi pridobitvi se bo novozgrajena cesta prekategorizirala v državno cesto R3- 700, odsek 1272 Slovenske Konjice–Oplotni- ca. Stari oziroma prenovljen odsek državne ceste bo na podlagi podpisanega sporazuma med direkcijo in Občino Slovenske Konjice v upravljanje in vzdrževanje prevzela konjiška lokalna skupnost. BF Do rešitve bo preteklo še veliko vode SLOVENSKE KONJICE – Reševanje težav z vodooskrbo v Bezini bo dolgotrajno in zahtevno Gradnja povezovalnega vodovoda naj bi bila končana februarja. (Foto: Občina Slovenske Konjice) V konjiški občini vodovo- dne sisteme upravlja Javno komunalno podjetje Slo- venske Konjice, v krajevnih skupnostih Bezina, Polene in Konjiška vas pa ga ima- jo v upravljanju bodisi svet krajevne skupnosti bodisi vodovodni odbor oziroma zadruga. Občina si je pred nekaj leti prizadevala, da bi celotno vodovodno omrežje prešlo v upravljanje komu- nalnega podjetja, vendar je pri tem naletela na naspro- tovanje krajanov. Tudi zato, ker vodo plačujejo po bi- stveno nižji ceni kot drugi prebivalci konjiške občine. V krajevni skupnosti Bezina s približno 550 prebivalci je kar nekaj večjih kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo in so velike porabnice vode, zato si nekateri kmetje želijo, da do sprememb pri upravlja- nju vodovoda ne pride. A po nedavnih težavah se številni krajani Bezine vendarle stri- njajo, da bo najbolje, da pre- vzame vodovod v upravljanje komunalno podjetje. Referendum? Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Bezina Matica Petraša še vedno ni jasno, zakaj je prišlo do to- kratnega onesnaženja pitne vode. O dogodku so obvestili policijo, inšpekcijske službe in Nacionalni inštitut za jav- no zdravje. Zato dve vodni zajetji, za kateri sumijo, da sta bili vir onesnaženja, do nadaljnjega ostajata zaprti za uporabo. »Udeleženci zbora krajanov so sicer rekli, da želijo, da sistem prevzame v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, a prav bi bilo, da se o tem izre- čejo vsi prebivalci Bezine. To bi lahko bil neke vrste mini referendum. Potem bi res ve- deli, kako naprej,« dodaja Pe- traš, pri čemer pojasni, da se iz vodovodnega sistema Gra- čič-Bezina z vodo oskrbujejo tudi občani sosednjih občin Zreče in Oplotnica. Zato bo kakršnekoli spremembe tre- ba uvajati v soglasju z njima. Brez sodelovanja ne bo šlo Vodovodni sistem Gračič- -Bezina so pred več kot štiri- desetimi leti gradili krajani. Po besedah konjiškega župa- na Darka Ratajca sploh ni ja- sno, kdo je lastnik vodovoda, prav tako ni jasno, v kakšnem stanju je. »To je velik pravni, finančni in izvedbeni izziv, ki ga moramo začeti reševati. Več kot sto prebivalcev Bezi- ne je na zboru jasno izrazilo željo, naj vodovod prevzame v upravljanje komunalno podjetje. Vendar so zdaj na potezi člani sveta KS Bezina, saj se morajo opredeliti do zahtev krajanov. Pozval sem jih, naj občini posredujejo sklep o tem. Ne vem, zakaj se obotavljajo. Za naslednji te- den sem sklical sestanek, na katerem se bomo pogovarjali, kako naprej. Nanj sem pova- bil tudi člane sveta KS Bezi- na. Upam, da bodo prišli, saj moramo pri reševanju pro- blemov sodelovati. Predvsem moramo biti drug do drugega iskreni,« poudarja župan, ki bo to problematiko uvrstil tudi na dnevni red ene od na- slednjih sej občinskega sveta. Dogovoril se je tudi že za se- stanek z županom oplotniške občine Matjažem Orterjem, saj se iz vodovodnega sistem Gračič-Bezina oskrbujejo tudi nekateri Oplotničani. Gradijo povezovalni vodovod Občina Slovenske Konjice je pred desetimi leti želela, da bi vsi zasebni vodovodi prešli v upravljanje komu- nalnega podjetja, a se takrat uporabniki za to niso odloči- li. Okvare so se vrstile. Pred dvema letoma je bilo na vo- dovodnem sistemu Gračič- -Bezina treba obnoviti neka- tere vodne vire, občina je v ta namen zagotovila 8 tisoč evrov. Zaradi dotrajanosti bo treba čim prej zamenjati 238 vodovnih števcev. Medtem je Javno komunalno podje- tje Slovenske Konjice te dni začelo graditi povezavo vo- dovodnega sistema Slovenske Konjice na vodovodni sistem Gračič-Bezina. Po besedah direktorja JKP Konjice Aleša Brgleza bo zgrajena pred- vidoma do konca februarja. Denar je zagotovila občina. Kot je pojasnil Brglez, bo z novozgrajenim povezovalnim vodom v primeru ponovne- ga onesnaženja vode v Bezini večini oziroma dvema tretji- nama tamkajšnjih prebival- cev zagotovljena neoporečna pitna voda. A to je le delna rešitev. Do končne rešitve bo zagotovo preteklo še veliko vode. Po večletnih prizadevanjih so v Slovenskih Konjicah le dočakali obvoznico. (Foto: BF) Visoke položnice razburjajo VELENJE – Čeprav je bil de- cember relativno topel mesec, so Velenjčani te dni prejeli bi- stveno višje zneske na položni- cah za ogrevanje. Zato naslednji teden napovedujejo protest v središču mesta. V velenjskem komunalnem podjetju pravijo, da v letošnji kurilni sezoni niso povišali cen ogrevanja, višji zne- ski so posledica večje porabe to- plote, višjega davka in rasti cen emisijskih kuponov. Po navedbah ene od prebivalk Velenja je položnica za december znašala približno 194 evrov, kar je 50 evrov več kot novembra. V 76 kvadratnih metrov velikem stanovanju živi še z eno odra- slo osebo. Mnogi se zaskrbljeno sprašujejo, kako visoka bo polo- žnica za januar, saj so zelo nizke temperature. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja poudarja, da niso povišali cen ogrevanja, je pa bila poraba toplote v decem- bru dvakrat večja kot v jesenskih mesecih. »Variabilni del cene to- plote ostaja nespremenjen in zna- ša 73,05 evra/MWh brez davka na dodano vrednost. V letošnji kurilni sezoni je treba upoštevati 22-odstotni davek na dodano vre- dnost na energent, ki ga je vlada v prejšnji kurilni sezoni znižala na 9,5 odstotka.« Na višjo ceno toplotne energije vpliva tudi rast cen emisijskih kuponov, čeprav si v velenjskem komunalnem podjetju prizadevajo, da bi bili oproščeni plačila, saj je daljinski sistem ogrevanja ekološki. Višina stroškov je odvisna tudi od tega, ali je stavba energetsko obnovlje- na ali ne.« Občina Velenje omogoča toplo- tni dodatek za ranljive skupine, v velenjskem komunalnem podje- tju ponujajo možnost obročnega odplačevanja. Če stanovalci su- mijo, da je prišlo do napake pri odčitavanju, jih pozivajo, naj jih o tem obvestijo. V Velenju so ceno ogrevanja na- zadnje dvignili 1. februarja 2023 za industrijski in poslovni odjem, za gospodinjski odjem pa 1. maja 2023, in sicer zaradi povišanja povprečne nakupne cene toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, ki jo potrjuje agencija za energijo. BF Ogorčeni občani za nasle- dnjo sredo napovedujejo protest na Titovem trgu. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 3, 18. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Voda je imela okus po gnojnici, morali smo jo prekuhavati. In to se ni zgodilo prvič. Težave s pitno vodo se vrstijo že dlje časa, zato jih je potrebno dokončno odpraviti,« opozarjajo ogorčeni prebivalci naselja Bezina, kjer vodovodni sistem že nekaj desetletij upravlja krajevna skupnost. Župan je na njihovo zahtevo skli- cal zbor krajanov, na katerem so izrazili željo, naj vodovodni sistem prevzame v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Občina je zato te dni že začela graditi povezovalni vod, s katerim bi v primeru novih težav krajanom Bezine zagotovili neoporečno pitno vodo. A to je šele prvi korak v prizadevanjih za učinkovito rešitev pravno in finančno zahtevnega problema. BARBARA FURMAN Mesto razbremenjeno prometa SLOVENSKE KONJICE – Obvoznica Slo- venske Konjice–Oplotnica je zgrajena. Najnovejša cestna pridobitev, ki bo mesto razbremenila prometa in bo zagotovila ve- čjo prometno varnost, je stala 2,5 milijona evrov. Denar je prispevala direkcija za in- frastrukturo, ki je iz Evropskega sklada za razvoj pridobila skoraj dva milijona evrov. Konjiška občina je zagotovila potrebna ze- mljišča. Prizadevanja za gradnjo konjiške obvozni- ce imajo dolgo brado. Država je predlani le zagotovila denar za začetek gradbenih del. Direkcija za infrastrukturo je decembra leta 2022 za gradnjo 600 metrov dolge obvozne ceste izbrala podjetje Tegar iz Velike Pirešice, ki je sočasno obnovilo tudi stari cestni odsek v dolžini 160 metrov. Nova obvoznica je dvopasovna cesta, ob kateri sta kolesarska steza in pločnik, ki sta od vozišča ločena z robnikom, zelenico in drevoredom. Postavljena je tudi protihrupna ograja ter zagotovljena obcestna razsvetlja- va. Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da so na Upravno enoto Slovenske Konjice že podali vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Po njegovi pridobitvi se bo novozgrajena cesta prekategorizirala v državno cesto R3- 700, odsek 1272 Slovenske Konjice–Oplotni- ca. Stari oziroma prenovljen odsek državne ceste bo na podlagi podpisanega sporazuma med direkcijo in Občino Slovenske Konjice v upravljanje in vzdrževanje prevzela konjiška lokalna skupnost. BF Do rešitve bo preteklo še veliko vode SLOVENSKE KONJICE – Reševanje težav z vodooskrbo v Bezini bo dolgotrajno in zahtevno Gradnja povezovalnega vodovoda naj bi bila končana februarja. (Foto: Občina Slovenske Konjice) V konjiški občini vodovo- dne sisteme upravlja Javno komunalno podjetje Slo- venske Konjice, v krajevnih skupnostih Bezina, Polene in Konjiška vas pa ga ima- jo v upravljanju bodisi svet krajevne skupnosti bodisi vodovodni odbor oziroma zadruga. Občina si je pred nekaj leti prizadevala, da bi celotno vodovodno omrežje prešlo v upravljanje komu- nalnega podjetja, vendar je pri tem naletela na naspro- tovanje krajanov. Tudi zato, ker vodo plačujejo po bi- stveno nižji ceni kot drugi prebivalci konjiške občine. V krajevni skupnosti Bezina s približno 550 prebivalci je kar nekaj večjih kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo in so velike porabnice vode, zato si nekateri kmetje želijo, da do sprememb pri upravlja- nju vodovoda ne pride. A po nedavnih težavah se številni krajani Bezine vendarle stri- njajo, da bo najbolje, da pre- vzame vodovod v upravljanje komunalno podjetje. Referendum? Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Bezina Matica Petraša še vedno ni jasno, zakaj je prišlo do to- kratnega onesnaženja pitne vode. O dogodku so obvestili policijo, inšpekcijske službe in Nacionalni inštitut za jav- no zdravje. Zato dve vodni zajetji, za kateri sumijo, da sta bili vir onesnaženja, do nadaljnjega ostajata zaprti za uporabo. »Udeleženci zbora krajanov so sicer rekli, da želijo, da sistem prevzame v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, a prav bi bilo, da se o tem izre- čejo vsi prebivalci Bezine. To bi lahko bil neke vrste mini referendum. Potem bi res ve- deli, kako naprej,« dodaja Pe- traš, pri čemer pojasni, da se iz vodovodnega sistema Gra- čič-Bezina z vodo oskrbujejo tudi občani sosednjih občin Zreče in Oplotnica. Zato bo kakršnekoli spremembe tre- ba uvajati v soglasju z njima. Brez sodelovanja ne bo šlo Vodovodni sistem Gračič- -Bezina so pred več kot štiri- desetimi leti gradili krajani. Po besedah konjiškega župa- na Darka Ratajca sploh ni ja- sno, kdo je lastnik vodovoda, prav tako ni jasno, v kakšnem stanju je. »To je velik pravni, finančni in izvedbeni izziv, ki ga moramo začeti reševati. Več kot sto prebivalcev Bezi- ne je na zboru jasno izrazilo željo, naj vodovod prevzame v upravljanje komunalno podjetje. Vendar so zdaj na potezi člani sveta KS Bezina, saj se morajo opredeliti do zahtev krajanov. Pozval sem jih, naj občini posredujejo sklep o tem. Ne vem, zakaj se obotavljajo. Za naslednji te- den sem sklical sestanek, na katerem se bomo pogovarjali, kako naprej. Nanj sem pova- bil tudi člane sveta KS Bezi- na. Upam, da bodo prišli, saj moramo pri reševanju pro- blemov sodelovati. Predvsem moramo biti drug do drugega iskreni,« poudarja župan, ki bo to problematiko uvrstil tudi na dnevni red ene od na- slednjih sej občinskega sveta. Dogovoril se je tudi že za se- stanek z županom oplotniške občine Matjažem Orterjem, saj se iz vodovodnega sistem Gračič-Bezina oskrbujejo tudi nekateri Oplotničani. Gradijo povezovalni vodovod Občina Slovenske Konjice je pred desetimi leti želela, da bi vsi zasebni vodovodi prešli v upravljanje komu- nalnega podjetja, a se takrat uporabniki za to niso odloči- li. Okvare so se vrstile. Pred dvema letoma je bilo na vo- dovodnem sistemu Gračič- -Bezina treba obnoviti neka- tere vodne vire, občina je v ta namen zagotovila 8 tisoč evrov. Zaradi dotrajanosti bo treba čim prej zamenjati 238 vodovnih števcev. Medtem je Javno komunalno podje- tje Slovenske Konjice te dni začelo graditi povezavo vo- dovodnega sistema Slovenske Konjice na vodovodni sistem Gračič-Bezina. Po besedah direktorja JKP Konjice Aleša Brgleza bo zgrajena pred- vidoma do konca februarja. Denar je zagotovila občina. Kot je pojasnil Brglez, bo z novozgrajenim povezovalnim vodom v primeru ponovne- ga onesnaženja vode v Bezini večini oziroma dvema tretji- nama tamkajšnjih prebival- cev zagotovljena neoporečna pitna voda. A to je le delna rešitev. Do končne rešitve bo zagotovo preteklo še veliko vode. Po večletnih prizadevanjih so v Slovenskih Konjicah le dočakali obvoznico. (Foto: BF) Visoke položnice razburjajo VELENJE – Čeprav je bil de- cember relativno topel mesec, so Velenjčani te dni prejeli bi- stveno višje zneske na položni- cah za ogrevanje. Zato naslednji teden napovedujejo protest v središču mesta. V velenjskem komunalnem podjetju pravijo, da v letošnji kurilni sezoni niso povišali cen ogrevanja, višji zne- ski so posledica večje porabe to- plote, višjega davka in rasti cen emisijskih kuponov. Po navedbah ene od prebivalk Velenja je položnica za december znašala približno 194 evrov, kar je 50 evrov več kot novembra. V 76 kvadratnih metrov velikem stanovanju živi še z eno odra- slo osebo. Mnogi se zaskrbljeno sprašujejo, kako visoka bo polo- žnica za januar, saj so zelo nizke temperature. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja poudarja, da niso povišali cen ogrevanja, je pa bila poraba toplote v decem- bru dvakrat večja kot v jesenskih mesecih. »Variabilni del cene to- plote ostaja nespremenjen in zna- ša 73,05 evra/MWh brez davka na dodano vrednost. V letošnji kurilni sezoni je treba upoštevati 22-odstotni davek na dodano vre- dnost na energent, ki ga je vlada v prejšnji kurilni sezoni znižala na 9,5 odstotka.« Na višjo ceno toplotne energije vpliva tudi rast cen emisijskih kuponov, čeprav si v velenjskem komunalnem podjetju prizadevajo, da bi bili oproščeni plačila, saj je daljinski sistem ogrevanja ekološki. Višina stroškov je odvisna tudi od tega, ali je stavba energetsko obnovlje- na ali ne.« Občina Velenje omogoča toplo- tni dodatek za ranljive skupine, v velenjskem komunalnem podje- tju ponujajo možnost obročnega odplačevanja. Če stanovalci su- mijo, da je prišlo do napake pri odčitavanju, jih pozivajo, naj jih o tem obvestijo. V Velenju so ceno ogrevanja na- zadnje dvignili 1. februarja 2023 za industrijski in poslovni odjem, za gospodinjski odjem pa 1. maja 2023, in sicer zaradi povišanja povprečne nakupne cene toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, ki jo potrjuje agencija za energijo. BF Ogorčeni občani za nasle- dnjo sredo napovedujejo protest na Titovem trgu. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 3, 18. januar 2024 KULTURA Mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest se je močno zasidral v januarsko kulturno dogajanje v Spodnji Savinjski dolini in Žalec spremenil v tolkalno središče Slovenije. Letošnje dogajanje, za katero že od začetkov skrbijo člani StoPa, Slovenskega tolkal- nega projekta, ob podpori Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec bo ta konec tedna. Trije festivalski dnevi bodo postregli z dvema matinejama za otroke, dvema večernima koncertoma in družinsko matinejo. Skupine tokrat prihajajo iz Avstrije, Slovenije in prvič iz Portugalske. ŠPELA OŽIR Zgornjesavinjski citrar navdušil v Žalcu V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je bil v nedeljo tretji koncert citrarske glasbe v letošnji sezoni. Nastopila sta citrar Klemen Matk in vokalna skupina Oktet Žetev. Klemen Matk je ponosen kmet iz Zgornje Savinjske doline. Kmetija Matkovih je na 1.165 metrih nadmorske višine in je tamkajšnjemu kotu pod Savinjskimi Alpami pred stoletji dala tudi ime – Matkov kot. Klemen poleg dela na kmetiji rad zaigra tudi na citre in popestri kakšno urico oddiha sebi, svoji družini in obiskovalcem. Citre igra že od malih nog. Na za- četku se je učil pri solčavskem citrarju Alojzu Lipniku, nadaljeval pa le s svojim talentom in navdušenjem nad citrami. Na koncertu je nastopil s citrami in kot pevec v vokalni zasedbi Oktet Žetev, ki deluje od januarja 2010. Člani so prekaljeni pevci, ki so svoje glasove pilili na urah solo petja in jih delili s številnimi pevskimi sestavi. Za oktet trenutno skrbita korepetitorki Valentina Rosc in Tadeja Robnik. Številna priznanja potrjujejo njihovo visoko kakovostno petje. Sodelovali so z mnogimi slovenskimi glasbeniki doma in v tujini. Naslednji, četrti koncert bo v nedeljo, 11. februarja, ob 17. uri. Nastopil bo Kvartet Svit z Martino in s Tomažem. ŠO Zaprta vrata tudi za predsednico države Slovensko ljudsko gledališče Celje v leto 2024 vstopa s premiero klasičnega dramskega dela Jeana-Paula Sartra Zaprta vrata v novem prevodu Žive Čebulj. Premiera bo jutri (19.30), obiskala jo bo tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Igrajo Tarek Rashid (Sobar), Eva Stražar (Estelle), Jagoda (Inès) in Lovro Zafred (Garcin). Preostali del ekipe sestavljajo prevajalka in lektorica Živa Če- bulj, režiserka Mateja Kokol, dramaturginja Katja Gorečan, scenograf Mark Požlep, kostumografka Iris Kovačič, avtor glasbe Nebojša Pop-Tasić, oblikovalec svetlobe Darjan Do- madenik in avtor kipa Simone de Beauvoir Matej Prihavec. Osnovna zgodba dramskega besedila Zaprta vrata je pre- cej preprosta: trije mrtvi neznanci so skupaj zaprti v sobi in najprej ne vedo, zakaj. Najprej Sobar pospremi v sobo Garcina, za njim Inès in nazadnje Estelle. V dramskem be- sedilu spremljamo njihovo negotovost, a tudi prestrašenost ter manipulativnost izrečenega. Dogajanje se v igri ne spre- minja z dejanji, temveč večinoma temelji na karakterizaciji likov v dialogih. DŠ Z leve Eva Stražar in Jagoda (Foto: SLG Celje) Žalec bo konec tedna že 16. leto središče tolkalne glasbe V ritmu tolkal Umetniški vodja festivala Dejan Tamše in direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mag. Boštjan Štrajhar (Foto: TT) umetniški direktor festivala Dejan Tamše. Stari znanci festivala, člani SToPa, Slovenskega tolkalne- ga projekta, katerega član je tudi Tamše, bodo poskrbeli za družinsko matinejo, ki bo predstavljala lahkoten pro- gram za vse družine z otroki, starimi šest let in več. Priložnost za najmlajše tolkalce Ob tem bodo na festivalu dali priložnost tudi mlajših tolkalcem. Tokrat bodo kot predskupina nastopili učen- ci Glasbene šole Nazarje in tolkalci Glasbene šole Marja- na Kozine iz Novega mesta. »Glasbena šola v Nazarjah je bila poplavljena. Glasbila so plavala po učilnicah. Na srečo se je v tem času že postavila na noge. Za spodbudo smo mlade tolkalce povabili na naš oder,« pravi umetniški vodja. Sicer pa ima festival novega ambasadorja, to je Peter Po- les, ki bo poskrbel za večjo prepoznavnost festivala in njegovo promocijo. »Z njim smo se dogovarjali že zadnjih deset let. A je imel januarja vedno največ dela. Letos je bilo drugače in se je kar sam ponudil,« je še dodal Tamše. Festival bo odprla skupina Loui's Cage Percussion, ki je znana po svojih inovacijah, humorju in atraktivnem na- stopu. Drugi večer bo pripadal portugalski skupini Simantra Grupo de Percussao, ki bo v glasbenem smislu s širokim naborom tolkal in poslušlji- ve glasbe ponudila največ tolkalne glasbe. »Na žalskem odru bo tokrat prvič nastopi- la skupina iz Portugalske. Organizatorji smo se spreho- dili po zemljevidu in gledali države, od koder še nismo gostili tolkalcev. Portugalska je bila ena od njih. Seveda se veselimo novosti,« je povedal »Organizatorji smo se sprehodili po zemljevidu in gledali države, od koder še nismo gostili tolkalcev. Portugalska je bila ena od njih. Seveda se veselimo novosti,« je povedal Dejan Tamše. Nastop Okteta Žetev, s katerim nastopa tudi citrar Klemen Matk iz Matkovega kota. (Foto: TT) Od teme do presenečenja V organizaciji Centra za kulturne prireditve Slo- venske Konjice nadaljujejo sezono Koncertnega cikla pri Didiju. Na letošnjem pr- vem koncertu so obiskoval- ci prisluhnili klavirskemu recitalu Vollmaier: Ligeti. Sašo Vollmaier na klavirju, Luka Jamnik z elektroniko ter Luka Umek in Akaša Bojić (Komposter) z vide- oscenografi jo so poskrbeli, da je bilo številno konjiško občinstvo navdušeno. Koncertnemu ciklu pri Di- diju daje dodano vrednost tudi pokoncertni pogovor z nastopajočimi. Tudi tokrat ga je vodil Luka Juhart, umetni- ški vodja cikla. V sproščenem vzdušju so odgovorili na mar- sikatero vprašanje, ki se je za- stavilo obiskovalcem koncerta. Po večjih klavirskih soli- stičnih projektih z naslovoma Vollmaier: Kind of Laibach in Vollmaier: Nietzsche se je pia- nist Sašo Vollmaier lotil klavir- skih skladb skladatelja Gyor- gya Ligetija. Ob 100. obletnici njegovega rojstva jih je pre- mierno predstavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Izbral je tri klavirske kompo- zicije omenjenega skladatelja. Vsaka skladba je dobila dve Vollmaierjevi variaciji ter tako s sodobnimi kot tudi klasič- nimi zvočnimi prijemi poslu- šalca in opazovalca povabila v zvočno in vizualno dodelan akustično-elektronski perfor- mans, katerega jedro sta tako klavirski ton kot tudi izvajalec. Producent in skladatelj Luka Jamnik z njim na odru sou- stvarja zvočno podobo klavir- skega tona. Videoscenografi jo sta dodala Luka Umek in Akaša Bojić. Skupaj so ustvarili nov osebni performans, katerega rdeča nit so tema, tišina, hrup, presenečenje in odmaknjenost. V Centru za kulturne prire- ditve Slovenske Konjice so iz- jemno zadovoljni z odzivom obiskovalcev na koncertni cikel. Naslednji koncert bo 6. februarja, ko bosta gosta cikla violinist Oscar Longyka in foto- grafi nja Karmen Kukovič. BF, foto: Matej Nareks Izjemen pianist Sašo Vollmaier Nastopajoči so navdušili številno občinstvo. Delavnice kot popestritev Stalnica festivala so tudi glasbene delavnice. Popestri- le bodo celotno soboto. »Pr- vič v zgodovini bo ena od njih plačljiva. Udeleženci bodo na njej prejeli material, iz kate- rega bodo lahko izdelali svoj cajon (kahon) in ga odnesli domov. Udeleženci druge delavnice se bodo pri zadnji točki na odru lahko pridružili portugalskim tolkalistom,« je napovedal Tamše, ki je lan- sko poletje javnosti predstavil knjigo o vseh BUMfestih do- slej. Njena posebnost so QR- -kode. Ko jih bralec s svojim telefonom optično prebere, ga popeljejo na video s točno določenega festivalskega ve- čera na portalu Youtube. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 3, 18. januar 2024 NAŠA TEMA Žalec: v pričakovanju državnega prostorskega načrta V Žalcu z nestrpnostjo pričakujejo informacije o držav- nem prostorskem načrtu. Župan Janko Kos ob tem pravi, da so se država in njene strokovne službe najprej pri soo- čanju s posledicami poplav lovile. »Nato so se, kar zadeva denar in prve odzive, spravile v pravi pogon. Vendar ni vse denar. Zdaj je čas za dolgoročne ukrepe. Kam se bodo ljudje, ki so ostali brez strehe nad glavo, preselili? Kako bodo sanirali brežino Savinje?« pravi Kos, ki ga najbolj zanima, kako bo z državnim prostorskim načrtom. »Vlada mora vzporedno peljati dvoje, zagotoviti nove strehe nad glavo vsem, ki jim je poplava odnesla dom, in skrbeti za dolgoročno poplavno varnost. Od nje pričakujem, da se potrudi po svojih najboljših močeh, upošteva vse vpletene strani, od stroke do lokalnih skupnosti,« je še dodal Kos, ki od vlade oziroma odgovornih služb želi informacijo, kako poteka priprava državnega prostorskega načrta in kje so predvidena razlivna območja. »V zraku so tri njihove različice. Zagovarjam lahko samo tisto, ki je bila leta 2018 verifi cirana na našem občinskem svetu in je dobila veliko podporo. Gre za prvotno, optimizirano različico. Poiskali smo kmetijsko manj izpostavljena območja in na občin- skem svetu dobili potrditev,« je še povedal Kos in dodal, da bi bila cena za katero razlivno območje v žalski občini nižja, kot bi bila gorvodno v Braslovčah. »Od vlade oziroma odgovornih služb želim informacijo, kako poteka priprava državnega prostorskega načrta in kje predvidevajo razlivna območja. Vsem nam je jasno, da če se voda ne bo nekje razlila, bo prihrumela v Celje in Laško,« je jasen Janko Kos. Novo leto in stari izzivi, kako ob nujni obnovi zago- toviti dolgoročno poplavno varnost. Lokalne skupno- sti smo povprašali, kaj je bilo v zadnjih mesecih na poti do nje že postorjenega in kaj pričakujejo, da bo na tem področju prineslo letošnje leto. Večina savinj- skih županov meni, da so poplavljeni občani dobili zadovoljivo fi nančno oporo. Zdaj je čas, kot pravijo, da se vlada osredotoči na dolgoročne ukrepe. Ti naj bi bili opredeljeni v državnem prostorskem načrtu, ki ga zato v Savinjski dolini z nestrpnostjo pričakujejo. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN Po poplavah – kje smo in kje bi morali biti? V pričakovanju državnega prostorskega načrta Svoja mnenja so z našimi bralci z veseljem delili vsi vprašani župani, z izjemo braslovškega Tomaža Žoharja, ki se je odločil, da na vprašanja ne bo odgovoril. Med najodmevnejše dolgo- ročne ukrepe zagotovo spada predlog vladne strokovne službe, ki ob podpori braslovške občine kot enega od ukrepov vidi odstranitev več kot sto hiš na obmo- čju letuške gmajne. Da bi se za razlivna območja po Spo- dnji Savinjski dolini našla tudi druga zemljišča, kjer bi bil takšen poseg bi- stveno cenejši, je prepričan žalski žu- pan Janko Kos. »Verjetno bi bila cena za katero razlivno območje pri nas manjša, kot bi bila gorvodno v Braslov- čah, kjer bi morali za razlivno območje za dva milijona kubičnih metrov vode preseliti 173 stavb. Cena bo izredno visoka. Obenem bo to velik logistični in vsebinski zalogaj,« je pred dnevi na sprejemu novinarjev izpostavil Kos. Župan Občine Luče Klavdij Strmč- nik je pristop države glede sanacije poplav označil s Prešernovim verzom, da je podplat koža čez in čez postala. »Delovanje državnega aparata poznam že tako dolgo, da sem lahko natančno predvidel, kaj se bo zgodilo. Ministr- stvo za okolje in prostor se trudi re- ševati težave. A ministri in direktorji direktoratov se menjajo, zaposleni uradniki, ki ostajajo ne glede na vlado, pa delajo v svojem ritmu. Mislim, da jim ni preveč mar za to, kaj se dogaja na terenu. Ko hodim na sestanke v Lju- bljano, jim zelo težko dopovem, kaj je ključnega pomena za naše ljudi.« Gornji Grad: odločiti mora stroka V občini Gornji Grad čakajo, kdaj bo država izpolnila oblju- be glede ureditve protipoplavne zaščite na Dreti in njenih pritokih ter obeh sotočjih Drete in Savinje. Po besedah župana Antona Špeha idejne skice že obstajajo, država mora zagoto- viti še denar in izvajalca del. Ob tem pravi, da so razočarani nad slabo komunikacijo s predstavniki državnih ustanov gle- de stavb, ki so predvidene za odstranitev. Pričakovali so, da bodo strokovnjaki temeljito pregledali najbolj poškodovana območja in lastnike stavb obveščali o nadaljnjih postopkih. »A so povzročili pravo zmedo. Nekateri naši občani so iz republi- škega klicnega centra 114 za pomoč prebivalcem po poplavah prejeli klic, da je njihova stavba predvidena za rušenje, čeprav pred tem ni bila opravljena nikakršna dokončna strokovna ocena. Ljudje so bili presenečeni in zmedeni.« Ob tem župan Špeh še navaja, da občina nadaljuje sanacijo plazov, cest in kamnitih zložb ob pritokih Drete. Zgradili bodo tudi mostove. »Upamo, da bomo letos uspeli uresničiti vse predvidene naložbe za odpravo posledic poplav. Od države smo že prejeli avans v višini približno 4,73 milijona evrov. Zavedamo se, da bo obnova trajala več let, in upam, da bo država občinam ves čas stala ob strani. Najbolj smiseln bi bil državni prostorski načrt za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Če bomo na tem območju zagotovili učinkovito poplavno varnost, bo bolj varna tudi Spodnja Savinjska dolina.« Luče: razkorak med ministrstvom in terenom Občina Luče ima težave glede pridobivanja povračil za stroške interventnih ukrepov. »Občina je odločbo republiške civilne zaščite, da lahko začne interventno sanacijo, prejela šele septembra lani. Takoj ko je bila vzpostavljena cestna povezava med Strugami in Lučami, je občina naročila storitve težke mehanizacije, da so izvajalci, kolikor je bilo možno, očistili Lučnico s pritoki. Sanacija je stala približno 800 tisoč evrov. Država nam je pojasnila, da bomo nastale stroške lahko uveljavljali v okviru predplačil za sanacijo, zdaj pa se zapleta. Vsakemu uradniku v Ljubljani moramo pojasnjevati, kakšen je bil dogovor o čiščenju vodotokov. Čiščenje vodotokov res ni dolžnost občine, a ljudje so od nas zahtevali, naj to naredimo, saj država v tistem času tega ni bila sposobna narediti,« je pojasnil župan Klavdij Strmčnik. Klavdij Strmčnik: »Vem, da je pri obnovi po poplavi treba upoštevati naravo, urbanizem in kulturno dediščino. A po takšni naravni katastro so vse ribice, ki so bile v Savinji, zdaj verjetno v Beogradu ali Črnem morju. Vsekakor moramo skrbeti za živali. A če ne bomo poskrbeli za ljudi, ne vem, kdo bo še tukaj živel, da bi skrbel tudi za vse drugo.« V poplavah 4. avgusta je bila poškodovana cesta Luče–Ljub- no. Po besedah Strmčnika je bil odsek v Strugah precej hitro obnovljen. Obljubljeno je bilo, da bo takoj zatem obnove deležen še en nekoliko oddaljen poškodovan odsek. A po pol leta od katastrofalnih poplav tam stroji še niso zabrneli. Ko- nec oktobra sta nekoliko nižje proti Ljubnemu nastali še dve poškodbi. Pristojni vseh treh poškodb do danes niso odpravili, pri vsaki od njih so zdaj postavljeni semaforji za izmenični promet. Geologi se še vedno posvečajo plazu v Strugah, vanj vrtajo vrtine in delajo raziskave, na podlagi katerih bodo pripravili načrt za njegovo sanacijo. Mozirje: brez zadrževalnikov varnosti ne bo Mozirski župan Ivan Suhoveršnik pravi, da vlada obljube o čiščenju strug vodotokov uresničuje. »Čiščenje naj bi bilo končano do pomladi. ›Pravi‹ ukrepi naj bi sledili. Z njimi naj bi bili seznanjeni v pomladnih mesecih,« pravi Suhoveršnik, ki se mu zdi ključno, da vodarji čim prej predstavijo dolgo- Struga Savinje v Letušu letos januarja (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 3, 18. januar 2024 NAŠA TEMA Ministrstvo za naravne vire in prostor je takoj po avgustovski ujmi pripra- vilo spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S tem se je med drugim skrajšal čas izplačila pomoči prizadetim zaradi posledic neurij, občine pa so bile na podlagi predhodnega sanacij- skega programa upravičene do 40-odstotnega vnaprej- šnjega plačila. Do pred nekaj dnevi je ministrstvo nakazalo 218,5 milijona evrov predpla- čil za nujno sanacijo 115 ob- činam, ki so podale zahtevke. Vlada se je odločila, da tudi fi zičnim osebam (lastnikom poškodovanih stanovanj in hiš) zagotovi predplačila za obnovo, in sicer v višini 20 odstotkov ocenjene škode, kot je zavedeno v spletni aplikaciji Ajda. Tako so prvič doslej predplačila za obnovo prejeli tudi posamezniki. Se- znam upravičencev, vključ- no z višino predplačila, vodi ministrstvo, izplačila izvaja fi nančna uprava. Leta 2023 je izplačala že 29,7 milijona evrov, kar so vsa sredstva iz skupne ocenjene vrednosti predplačil. V znamenju priprave novega zakona Ministrstvo za naravne vire in prostor je aktivno sodelova- lo pri pripravi novega Zakona o obnovi, razvoju in zagota- vljanju fi nančnih sredstev. Rešitve, ki so bile na predlog ministrstva vključene v zakon, omogočajo trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in dru- ge infrastrukture ter sanacije plazov. Ministrstvo že pripravlja program odprave posledic naravne nesreče. Pripravljen bo za vsak posamezen dogo- dek, in sicer v skladu z določili Zakona o odpravi posledic na- ravnih nesreč. Urejanje vodotokov Urejanje vodotokov in zago- tavljanje pretočnosti ostajata ključna prioriteta ministrstva. Po avgustovskih ujmah je bilo v okviru izrednih ukrepov di- rekcije za vode delo končano na več kot 800 deloviščih, kar pomeni več kot 500 kilo- metrov vodotokov. Pri tem je šlo na nekaterih odsekih za zahtevna in obsežnejša dela, kot je vračanje vodotokov v struge. Ekipe delajo trenutno še na 250 deloviščih, na kate- rih je prisotnih 1500 delovnih strojev in 2000 delavcev. Do pred dnevi je bilo izvedenih izrednih ukrepov v višini 67 milijonov evrov. Po končanih izrednih ukrepih bo na vseh vodotokih, ki so bili prizade- ti v avgustovskih poplavah, vzpostavljena pretočnost, ponekod bodo zavarovane tudi brežine. Vlada je sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti. Načrt v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji določa šte- vilne gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe. Pred pripravo načrta se v sklopu poplavne direktive pripravijo karte poplavne ogroženosti in karte poplavne nevarno- sti, ki so osnova za nadaljnje ukrepe. Kaj sledi letos? Kot so sporočili z ministr- stva, bodo letos nadaljevali ukrepe, ki so jih vodili v prete- klem letu. »Nadaljevali bomo ukrepe za pomoč občinam in prebivalcem pri obnovi ter sanaciji škode, ki so jo pov- zročila neurja. Več pozorno- sti je namenjene dolgoročni skrbi za urejanje vodotokov, narejen je bil tudi premik na področjih, kjer so dejavnosti v preteklosti nekoliko zastale,« so sporočili. Od izplačil do priprave novega zakona Življenje ob Savinji Le težko si predstavljam, v kako težko situacijo so le nekaj mescev po poplavi postavljeni ljudje iz letuške gmajne, ki naj bi se morali izseliti iz hiš. Nekateri v njih živijo petdeset let in več, vanje so vložili vse svoje težko zaslužene življenjske prihran- ke ter za nameček v zadnjih popla- vah morda niti niso bile poplavljene ali so bili zgolj kletni deli. Gre za enega bolj odmevnih vla- dnih ukrepov na poti zagotavljanja poplavne varnosti, ki predvideva, da bi letuška gmaj- na postala razlivno območje. Da so ta nujna, ni dvoma. Povsem naravno in pričakovano je, da se Savinja v času viškov vode nekje razlije in spreminja svojo strugo. To se je dogajalo v geološki zgodovini in se bo tudi v prihodnje. Dokler obrečna območja niso bila naseljena, poplave niso bile naravne nesreče, temveč povsem naraven proces. Zakaj se v zadnjih tridesetih letih na področju poplavne varnosti ni premaknilo nič, je zagotovo eno najbolj po- gostih vprašanj zadnjih nekaj mescev med prebivalci ob Savinji. Kje so bile strokovne službe, kje so bili odgovorni? Zdaj vsi pričakujejo dolgoročne rešitve. So te mogoče čez noč? Savinjčani smo vajeni življenja ob reki. Ne glede na vse je Savinja naša prijateljica. V sobivanju z njo so živele številne generacije naših prednikov, vzporedno z njenim tokom bo teklo tudi življenje naših zanamcev. Želimo si zgolj strokovne rešitve, s katerimi si kdo ne bi na račun domačinov nabiral političnih točk. OB ROBU ŠPELA OŽIR NE PREZRITE Kakšen je utrip v letuški gmajni na območju braslovške občine in kaj pravijo tamkajšnji prebivalci o odstranitvi njihovega naselja z namenom zagotavljanja poplavne varnosti, preberite v drugem delu časopisa na straneh 24 in 25. Lani jeseni ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini (Foto: Andraž Purg) ročne ukrepe, ki bodo sledili. Šlo bo za vodne zadrževalnike in različne nasipe, pri umeščanju katerih Suhoveršnik pri- čakuje javne razgrnitve, da lahko svoje pove tudi lokalna skupnost. »Občina Mozirje želi večji zadrževalnik na Trnavi, kjer bi se izselila ena hiša. Tako bi bilo Mozirje pred popla- vami bolj varno. Ob Savinji bi lahko bil velik zadrževalnik na območju varpoljske gmajne in na območju spodnjih Lok, preden voda odteče naprej proti Braslovčam. To so ukrepi, ki bodo morali biti prej ali slej uresničeni, zato upam, da bodo vključeni v državni prostorski načrt. Sicer varnosti ne bo.« Nazarje: potrebni ukrepi so znani že 20 let Nazarski župan Matej Pečovnik je dejal, da so bila interven- cijska dela za zagotavljanje pretočnosti vodotokov, ki so bila napovedana do konca minulega leta, opravljena. Očiščena je bila struga od mosta čez Savinjo do sotočja z Dreto. V nasle- dnjih treh mesecih bo znan program dela za večjo pretočnost Drete. Drugi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti še niso znani, saj študije še niso končane. »Določitev ukrepov ne bo nič pomagala, če ukrepi ne bodo izvedeni. Upam si trditi, da jih bo polovica prepisanih iz študij, ki jih poznamo že vsaj 20 let, a niso bili izvedeni.« Rečica ob Savinji: veliko nedorečenosti V občini Račica ob Savinji še ne vedo natančno, za katere stavbe je predvidena nadomestna gradnja in kateri občani se bodo morali preseliti. Ljudje so v negotovosti, zato od države pričakujejo učinkovitejše ukrepanje. »Še vedno ne vemo, katere protipoplavne ukrepe naj bi država zagotovila ob Savinji in Rečici. Najprej bo treba odstra- niti naplavine ter potem urediti sistem protipoplavne zaščite, kot jo je zasnoval hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc. Hidravlično-hidrološko študijo in idejne zasnove za novo pro- storsko načrtovanje stroka že pripravlja,« je pojasnila županja Majda Potočnik, ki opozarja tudi na plazove, pri čemer od državne tehnične pisarne pričakuje navodila, kako naj občine pristopijo k izvedbi javnih naročil za njihovo sanacijo. Kot še pravi, je skupina občanov samoiniciativno pripra- vila svoje predloge za izvedbo protipoplavnih ukrepov in jih predstavila predstavnikom Službe vlade za obnovo po poplavah. »Po 4. avgustu smo opravili številne dejavnosti za preprečitev ponovnih poplav. Med drugim smo uredili nasipe v Grušovljah in na Spodnji Rečici. Če bi pridobili dovoljenje direkcije za vode, bomo pomagali tudi pri iz- vedbi protipoplavne zaščite v naselju Varpolje. Občine bi ob ustrezni fi nančni in strokovni podpori države lahko ob vodotokih 2. reda dosledno čistile zadrževalnike in urejale hudourniške potoke.« Ljubno: skrbi jih zaščita poslovne cone Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik ocenjuje, da je država držala obljubo glede nakazil denarnih sredstev, čeprav so jih občine prejele s precejšnjo zamudo. Občina je prejela več kot pet milijonov evrov za sanacijo javne infrastrukture in tudi celotno povračilo intervencijskih stroškov, ki so znašali več kot tri milijone evrov. Po Naraločnikovih besedah občani niso zadovoljni s hitro- stjo sanacije vodotokov. »Vidimo, da delavci opravljajo svoje delo. Ker pristojni desetletja vodotokov niso urejali tako, kot bi bilo treba, se je delo nakopičilo. Posledice tega bomo v naši dolini čutili še vrsto let. Upam, da se bo vpliv okrepljene mehanizacije in okrepljenih ekip strokovnjakov čim prej začel odražati na terenu.« »Ker pristojni desetletja vodotokov niso urejali tako, kot bi bilo treba, se je delo nakopičilo. Posledice tega bomo v naši dolini čutili še vrsto let,« pravi Franjo Naraločnik. Povedal je, da so ponekod sicer intervencijska dela že prešla v sanacijska. Ob nekaterih naseljih, kjer so stanovanjske stav- be, izvajalci gradijo zaščitne brežine. Tako občina kot občani nestrpno čakajo izhodišča hidrološko-hidravlične študije, ki bo podlaga za projektiranje cest, mostov in druge javne infrastrukture ob vodotokih. Veliko skrbi lokalni skupnosti povzroča to, da protipoplavne zaščite še nista bila deležna naselje Loke in bližnja industrij- sko-poslovna cona. »V zgornjem delu Savinje je bil okrepljen nasip, nista pa še bila izvedena odvoz začasne deponije na levem bregu in pregled nasipa ob poslovni coni. Ponovno zalitje poslovnih prostorov podjetij v poslovni coni bi pov- zročilo še eno katastrofo za Zgornjo Savinjsko dolino,« je jasen Naraločnik. Šmartno ob Paki: slaba komunikacija Tudi v občini Šmartno ob Paki je država hitro zagotovila denar za povračilo intervencijskih stroškov ter za nekatera obnovitvena dela. Po mnenju župana Janka Kopušarja je bila dobrodošla tudi pobuda za ustanovitev vladne službe za obnovo ter državne tehnične pisarne. »Najbolj pomembno je, da vsi, ki smo na nacionalni in lokalni ravni odgovorni za obnovo po poplavah in zagotavljanje protipoplavnih ukre- pov, delujemo usklajeno, le tako bomo lahko učinkoviti,« je prepričan, pri čemer priznava, da je od pristojnih na državni ravni pogrešal jasna navodila in informacije, kako naprej. »Komunikacija s predstavniki vladnih služb bi lahko bila boljša.« Naselja Paška vas, Šmartno in Rečica ob Paki so v občini Šmartno ob Paki poplavno najbolj ogrožena, zato župan upa, da bo direkcija za vode čim prej začela urejati strugo reke Pake in protipoplavne ukrepov. Ob tem župan poudarja, da si občina za izboljšanje po- plavne varnosti prizadeva z rednim vzdrževanjem in čišče- njem manjših vodotokov, prepustov in jaškov ter s prenovami mostov in sistemov za odvodnjavanje. »Občinski denar ne nazadnje namenjamo tudi za gasilsko opremo in usposablja- nje prostovoljnih gasilcev. To je še posebej pomembno, saj bi bile brez njihovega požrtvovalnega dela posledice poplav zagotovo še obsežnejše.« Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 3, 18. januar 2024 NAŠA TEMA Žalec: v pričakovanju državnega prostorskega načrta V Žalcu z nestrpnostjo pričakujejo informacije o držav- nem prostorskem načrtu. Župan Janko Kos ob tem pravi, da so se država in njene strokovne službe najprej pri soo- čanju s posledicami poplav lovile. »Nato so se, kar zadeva denar in prve odzive, spravile v pravi pogon. Vendar ni vse denar. Zdaj je čas za dolgoročne ukrepe. Kam se bodo ljudje, ki so ostali brez strehe nad glavo, preselili? Kako bodo sanirali brežino Savinje?« pravi Kos, ki ga najbolj zanima, kako bo z državnim prostorskim načrtom. »Vlada mora vzporedno peljati dvoje, zagotoviti nove strehe nad glavo vsem, ki jim je poplava odnesla dom, in skrbeti za dolgoročno poplavno varnost. Od nje pričakujem, da se potrudi po svojih najboljših močeh, upošteva vse vpletene strani, od stroke do lokalnih skupnosti,« je še dodal Kos, ki od vlade oziroma odgovornih služb želi informacijo, kako poteka priprava državnega prostorskega načrta in kje so predvidena razlivna območja. »V zraku so tri njihove različice. Zagovarjam lahko samo tisto, ki je bila leta 2018 verifi cirana na našem občinskem svetu in je dobila veliko podporo. Gre za prvotno, optimizirano različico. Poiskali smo kmetijsko manj izpostavljena območja in na občin- skem svetu dobili potrditev,« je še povedal Kos in dodal, da bi bila cena za katero razlivno območje v žalski občini nižja, kot bi bila gorvodno v Braslovčah. »Od vlade oziroma odgovornih služb želim informacijo, kako poteka priprava državnega prostorskega načrta in kje predvidevajo razlivna območja. Vsem nam je jasno, da če se voda ne bo nekje razlila, bo prihrumela v Celje in Laško,« je jasen Janko Kos. Novo leto in stari izzivi, kako ob nujni obnovi zago- toviti dolgoročno poplavno varnost. Lokalne skupno- sti smo povprašali, kaj je bilo v zadnjih mesecih na poti do nje že postorjenega in kaj pričakujejo, da bo na tem področju prineslo letošnje leto. Večina savinj- skih županov meni, da so poplavljeni občani dobili zadovoljivo fi nančno oporo. Zdaj je čas, kot pravijo, da se vlada osredotoči na dolgoročne ukrepe. Ti naj bi bili opredeljeni v državnem prostorskem načrtu, ki ga zato v Savinjski dolini z nestrpnostjo pričakujejo. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN Po poplavah – kje smo in kje bi morali biti? V pričakovanju državnega prostorskega načrta Svoja mnenja so z našimi bralci z veseljem delili vsi vprašani župani, z izjemo braslovškega Tomaža Žoharja, ki se je odločil, da na vprašanja ne bo odgovoril. Med najodmevnejše dolgo- ročne ukrepe zagotovo spada predlog vladne strokovne službe, ki ob podpori braslovške občine kot enega od ukrepov vidi odstranitev več kot sto hiš na obmo- čju letuške gmajne. Da bi se za razlivna območja po Spo- dnji Savinjski dolini našla tudi druga zemljišča, kjer bi bil takšen poseg bi- stveno cenejši, je prepričan žalski žu- pan Janko Kos. »Verjetno bi bila cena za katero razlivno območje pri nas manjša, kot bi bila gorvodno v Braslov- čah, kjer bi morali za razlivno območje za dva milijona kubičnih metrov vode preseliti 173 stavb. Cena bo izredno visoka. Obenem bo to velik logistični in vsebinski zalogaj,« je pred dnevi na sprejemu novinarjev izpostavil Kos. Župan Občine Luče Klavdij Strmč- nik je pristop države glede sanacije poplav označil s Prešernovim verzom, da je podplat koža čez in čez postala. »Delovanje državnega aparata poznam že tako dolgo, da sem lahko natančno predvidel, kaj se bo zgodilo. Ministr- stvo za okolje in prostor se trudi re- ševati težave. A ministri in direktorji direktoratov se menjajo, zaposleni uradniki, ki ostajajo ne glede na vlado, pa delajo v svojem ritmu. Mislim, da jim ni preveč mar za to, kaj se dogaja na terenu. Ko hodim na sestanke v Lju- bljano, jim zelo težko dopovem, kaj je ključnega pomena za naše ljudi.« Gornji Grad: odločiti mora stroka V občini Gornji Grad čakajo, kdaj bo država izpolnila oblju- be glede ureditve protipoplavne zaščite na Dreti in njenih pritokih ter obeh sotočjih Drete in Savinje. Po besedah župana Antona Špeha idejne skice že obstajajo, država mora zagoto- viti še denar in izvajalca del. Ob tem pravi, da so razočarani nad slabo komunikacijo s predstavniki državnih ustanov gle- de stavb, ki so predvidene za odstranitev. Pričakovali so, da bodo strokovnjaki temeljito pregledali najbolj poškodovana območja in lastnike stavb obveščali o nadaljnjih postopkih. »A so povzročili pravo zmedo. Nekateri naši občani so iz republi- škega klicnega centra 114 za pomoč prebivalcem po poplavah prejeli klic, da je njihova stavba predvidena za rušenje, čeprav pred tem ni bila opravljena nikakršna dokončna strokovna ocena. Ljudje so bili presenečeni in zmedeni.« Ob tem župan Špeh še navaja, da občina nadaljuje sanacijo plazov, cest in kamnitih zložb ob pritokih Drete. Zgradili bodo tudi mostove. »Upamo, da bomo letos uspeli uresničiti vse predvidene naložbe za odpravo posledic poplav. Od države smo že prejeli avans v višini približno 4,73 milijona evrov. Zavedamo se, da bo obnova trajala več let, in upam, da bo država občinam ves čas stala ob strani. Najbolj smiseln bi bil državni prostorski načrt za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Če bomo na tem območju zagotovili učinkovito poplavno varnost, bo bolj varna tudi Spodnja Savinjska dolina.« Luče: razkorak med ministrstvom in terenom Občina Luče ima težave glede pridobivanja povračil za stroške interventnih ukrepov. »Občina je odločbo republiške civilne zaščite, da lahko začne interventno sanacijo, prejela šele septembra lani. Takoj ko je bila vzpostavljena cestna povezava med Strugami in Lučami, je občina naročila storitve težke mehanizacije, da so izvajalci, kolikor je bilo možno, očistili Lučnico s pritoki. Sanacija je stala približno 800 tisoč evrov. Država nam je pojasnila, da bomo nastale stroške lahko uveljavljali v okviru predplačil za sanacijo, zdaj pa se zapleta. Vsakemu uradniku v Ljubljani moramo pojasnjevati, kakšen je bil dogovor o čiščenju vodotokov. Čiščenje vodotokov res ni dolžnost občine, a ljudje so od nas zahtevali, naj to naredimo, saj država v tistem času tega ni bila sposobna narediti,« je pojasnil župan Klavdij Strmčnik. Klavdij Strmčnik: »Vem, da je pri obnovi po poplavi treba upoštevati naravo, urbanizem in kulturno dediščino. A po takšni naravni katastro so vse ribice, ki so bile v Savinji, zdaj verjetno v Beogradu ali Črnem morju. Vsekakor moramo skrbeti za živali. A če ne bomo poskrbeli za ljudi, ne vem, kdo bo še tukaj živel, da bi skrbel tudi za vse drugo.« V poplavah 4. avgusta je bila poškodovana cesta Luče–Ljub- no. Po besedah Strmčnika je bil odsek v Strugah precej hitro obnovljen. Obljubljeno je bilo, da bo takoj zatem obnove deležen še en nekoliko oddaljen poškodovan odsek. A po pol leta od katastrofalnih poplav tam stroji še niso zabrneli. Ko- nec oktobra sta nekoliko nižje proti Ljubnemu nastali še dve poškodbi. Pristojni vseh treh poškodb do danes niso odpravili, pri vsaki od njih so zdaj postavljeni semaforji za izmenični promet. Geologi se še vedno posvečajo plazu v Strugah, vanj vrtajo vrtine in delajo raziskave, na podlagi katerih bodo pripravili načrt za njegovo sanacijo. Mozirje: brez zadrževalnikov varnosti ne bo Mozirski župan Ivan Suhoveršnik pravi, da vlada obljube o čiščenju strug vodotokov uresničuje. »Čiščenje naj bi bilo končano do pomladi. ›Pravi‹ ukrepi naj bi sledili. Z njimi naj bi bili seznanjeni v pomladnih mesecih,« pravi Suhoveršnik, ki se mu zdi ključno, da vodarji čim prej predstavijo dolgo- Struga Savinje v Letušu letos januarja (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 3, 18. januar 2024 NAŠA TEMA Ministrstvo za naravne vire in prostor je takoj po avgustovski ujmi pripra- vilo spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S tem se je med drugim skrajšal čas izplačila pomoči prizadetim zaradi posledic neurij, občine pa so bile na podlagi predhodnega sanacij- skega programa upravičene do 40-odstotnega vnaprej- šnjega plačila. Do pred nekaj dnevi je ministrstvo nakazalo 218,5 milijona evrov predpla- čil za nujno sanacijo 115 ob- činam, ki so podale zahtevke. Vlada se je odločila, da tudi fi zičnim osebam (lastnikom poškodovanih stanovanj in hiš) zagotovi predplačila za obnovo, in sicer v višini 20 odstotkov ocenjene škode, kot je zavedeno v spletni aplikaciji Ajda. Tako so prvič doslej predplačila za obnovo prejeli tudi posamezniki. Se- znam upravičencev, vključ- no z višino predplačila, vodi ministrstvo, izplačila izvaja fi nančna uprava. Leta 2023 je izplačala že 29,7 milijona evrov, kar so vsa sredstva iz skupne ocenjene vrednosti predplačil. V znamenju priprave novega zakona Ministrstvo za naravne vire in prostor je aktivno sodelova- lo pri pripravi novega Zakona o obnovi, razvoju in zagota- vljanju fi nančnih sredstev. Rešitve, ki so bile na predlog ministrstva vključene v zakon, omogočajo trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in dru- ge infrastrukture ter sanacije plazov. Ministrstvo že pripravlja program odprave posledic naravne nesreče. Pripravljen bo za vsak posamezen dogo- dek, in sicer v skladu z določili Zakona o odpravi posledic na- ravnih nesreč. Urejanje vodotokov Urejanje vodotokov in zago- tavljanje pretočnosti ostajata ključna prioriteta ministrstva. Po avgustovskih ujmah je bilo v okviru izrednih ukrepov di- rekcije za vode delo končano na več kot 800 deloviščih, kar pomeni več kot 500 kilo- metrov vodotokov. Pri tem je šlo na nekaterih odsekih za zahtevna in obsežnejša dela, kot je vračanje vodotokov v struge. Ekipe delajo trenutno še na 250 deloviščih, na kate- rih je prisotnih 1500 delovnih strojev in 2000 delavcev. Do pred dnevi je bilo izvedenih izrednih ukrepov v višini 67 milijonov evrov. Po končanih izrednih ukrepih bo na vseh vodotokih, ki so bili prizade- ti v avgustovskih poplavah, vzpostavljena pretočnost, ponekod bodo zavarovane tudi brežine. Vlada je sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti. Načrt v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji določa šte- vilne gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe. Pred pripravo načrta se v sklopu poplavne direktive pripravijo karte poplavne ogroženosti in karte poplavne nevarno- sti, ki so osnova za nadaljnje ukrepe. Kaj sledi letos? Kot so sporočili z ministr- stva, bodo letos nadaljevali ukrepe, ki so jih vodili v prete- klem letu. »Nadaljevali bomo ukrepe za pomoč občinam in prebivalcem pri obnovi ter sanaciji škode, ki so jo pov- zročila neurja. Več pozorno- sti je namenjene dolgoročni skrbi za urejanje vodotokov, narejen je bil tudi premik na področjih, kjer so dejavnosti v preteklosti nekoliko zastale,« so sporočili. Od izplačil do priprave novega zakona Življenje ob Savinji Le težko si predstavljam, v kako težko situacijo so le nekaj mescev po poplavi postavljeni ljudje iz letuške gmajne, ki naj bi se morali izseliti iz hiš. Nekateri v njih živijo petdeset let in več, vanje so vložili vse svoje težko zaslužene življenjske prihran- ke ter za nameček v zadnjih popla- vah morda niti niso bile poplavljene ali so bili zgolj kletni deli. Gre za enega bolj odmevnih vla- dnih ukrepov na poti zagotavljanja poplavne varnosti, ki predvideva, da bi letuška gmaj- na postala razlivno območje. Da so ta nujna, ni dvoma. Povsem naravno in pričakovano je, da se Savinja v času viškov vode nekje razlije in spreminja svojo strugo. To se je dogajalo v geološki zgodovini in se bo tudi v prihodnje. Dokler obrečna območja niso bila naseljena, poplave niso bile naravne nesreče, temveč povsem naraven proces. Zakaj se v zadnjih tridesetih letih na področju poplavne varnosti ni premaknilo nič, je zagotovo eno najbolj po- gostih vprašanj zadnjih nekaj mescev med prebivalci ob Savinji. Kje so bile strokovne službe, kje so bili odgovorni? Zdaj vsi pričakujejo dolgoročne rešitve. So te mogoče čez noč? Savinjčani smo vajeni življenja ob reki. Ne glede na vse je Savinja naša prijateljica. V sobivanju z njo so živele številne generacije naših prednikov, vzporedno z njenim tokom bo teklo tudi življenje naših zanamcev. Želimo si zgolj strokovne rešitve, s katerimi si kdo ne bi na račun domačinov nabiral političnih točk. OB ROBU ŠPELA OŽIR NE PREZRITE Kakšen je utrip v letuški gmajni na območju braslovške občine in kaj pravijo tamkajšnji prebivalci o odstranitvi njihovega naselja z namenom zagotavljanja poplavne varnosti, preberite v drugem delu časopisa na straneh 24 in 25. Lani jeseni ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini (Foto: Andraž Purg) ročne ukrepe, ki bodo sledili. Šlo bo za vodne zadrževalnike in različne nasipe, pri umeščanju katerih Suhoveršnik pri- čakuje javne razgrnitve, da lahko svoje pove tudi lokalna skupnost. »Občina Mozirje želi večji zadrževalnik na Trnavi, kjer bi se izselila ena hiša. Tako bi bilo Mozirje pred popla- vami bolj varno. Ob Savinji bi lahko bil velik zadrževalnik na območju varpoljske gmajne in na območju spodnjih Lok, preden voda odteče naprej proti Braslovčam. To so ukrepi, ki bodo morali biti prej ali slej uresničeni, zato upam, da bodo vključeni v državni prostorski načrt. Sicer varnosti ne bo.« Nazarje: potrebni ukrepi so znani že 20 let Nazarski župan Matej Pečovnik je dejal, da so bila interven- cijska dela za zagotavljanje pretočnosti vodotokov, ki so bila napovedana do konca minulega leta, opravljena. Očiščena je bila struga od mosta čez Savinjo do sotočja z Dreto. V nasle- dnjih treh mesecih bo znan program dela za večjo pretočnost Drete. Drugi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti še niso znani, saj študije še niso končane. »Določitev ukrepov ne bo nič pomagala, če ukrepi ne bodo izvedeni. Upam si trditi, da jih bo polovica prepisanih iz študij, ki jih poznamo že vsaj 20 let, a niso bili izvedeni.« Rečica ob Savinji: veliko nedorečenosti V občini Račica ob Savinji še ne vedo natančno, za katere stavbe je predvidena nadomestna gradnja in kateri občani se bodo morali preseliti. Ljudje so v negotovosti, zato od države pričakujejo učinkovitejše ukrepanje. »Še vedno ne vemo, katere protipoplavne ukrepe naj bi država zagotovila ob Savinji in Rečici. Najprej bo treba odstra- niti naplavine ter potem urediti sistem protipoplavne zaščite, kot jo je zasnoval hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc. Hidravlično-hidrološko študijo in idejne zasnove za novo pro- storsko načrtovanje stroka že pripravlja,« je pojasnila županja Majda Potočnik, ki opozarja tudi na plazove, pri čemer od državne tehnične pisarne pričakuje navodila, kako naj občine pristopijo k izvedbi javnih naročil za njihovo sanacijo. Kot še pravi, je skupina občanov samoiniciativno pripra- vila svoje predloge za izvedbo protipoplavnih ukrepov in jih predstavila predstavnikom Službe vlade za obnovo po poplavah. »Po 4. avgustu smo opravili številne dejavnosti za preprečitev ponovnih poplav. Med drugim smo uredili nasipe v Grušovljah in na Spodnji Rečici. Če bi pridobili dovoljenje direkcije za vode, bomo pomagali tudi pri iz- vedbi protipoplavne zaščite v naselju Varpolje. Občine bi ob ustrezni fi nančni in strokovni podpori države lahko ob vodotokih 2. reda dosledno čistile zadrževalnike in urejale hudourniške potoke.« Ljubno: skrbi jih zaščita poslovne cone Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik ocenjuje, da je država držala obljubo glede nakazil denarnih sredstev, čeprav so jih občine prejele s precejšnjo zamudo. Občina je prejela več kot pet milijonov evrov za sanacijo javne infrastrukture in tudi celotno povračilo intervencijskih stroškov, ki so znašali več kot tri milijone evrov. Po Naraločnikovih besedah občani niso zadovoljni s hitro- stjo sanacije vodotokov. »Vidimo, da delavci opravljajo svoje delo. Ker pristojni desetletja vodotokov niso urejali tako, kot bi bilo treba, se je delo nakopičilo. Posledice tega bomo v naši dolini čutili še vrsto let. Upam, da se bo vpliv okrepljene mehanizacije in okrepljenih ekip strokovnjakov čim prej začel odražati na terenu.« »Ker pristojni desetletja vodotokov niso urejali tako, kot bi bilo treba, se je delo nakopičilo. Posledice tega bomo v naši dolini čutili še vrsto let,« pravi Franjo Naraločnik. Povedal je, da so ponekod sicer intervencijska dela že prešla v sanacijska. Ob nekaterih naseljih, kjer so stanovanjske stav- be, izvajalci gradijo zaščitne brežine. Tako občina kot občani nestrpno čakajo izhodišča hidrološko-hidravlične študije, ki bo podlaga za projektiranje cest, mostov in druge javne infrastrukture ob vodotokih. Veliko skrbi lokalni skupnosti povzroča to, da protipoplavne zaščite še nista bila deležna naselje Loke in bližnja industrij- sko-poslovna cona. »V zgornjem delu Savinje je bil okrepljen nasip, nista pa še bila izvedena odvoz začasne deponije na levem bregu in pregled nasipa ob poslovni coni. Ponovno zalitje poslovnih prostorov podjetij v poslovni coni bi pov- zročilo še eno katastrofo za Zgornjo Savinjsko dolino,« je jasen Naraločnik. Šmartno ob Paki: slaba komunikacija Tudi v občini Šmartno ob Paki je država hitro zagotovila denar za povračilo intervencijskih stroškov ter za nekatera obnovitvena dela. Po mnenju župana Janka Kopušarja je bila dobrodošla tudi pobuda za ustanovitev vladne službe za obnovo ter državne tehnične pisarne. »Najbolj pomembno je, da vsi, ki smo na nacionalni in lokalni ravni odgovorni za obnovo po poplavah in zagotavljanje protipoplavnih ukre- pov, delujemo usklajeno, le tako bomo lahko učinkoviti,« je prepričan, pri čemer priznava, da je od pristojnih na državni ravni pogrešal jasna navodila in informacije, kako naprej. »Komunikacija s predstavniki vladnih služb bi lahko bila boljša.« Naselja Paška vas, Šmartno in Rečica ob Paki so v občini Šmartno ob Paki poplavno najbolj ogrožena, zato župan upa, da bo direkcija za vode čim prej začela urejati strugo reke Pake in protipoplavne ukrepov. Ob tem župan poudarja, da si občina za izboljšanje po- plavne varnosti prizadeva z rednim vzdrževanjem in čišče- njem manjših vodotokov, prepustov in jaškov ter s prenovami mostov in sistemov za odvodnjavanje. »Občinski denar ne nazadnje namenjamo tudi za gasilsko opremo in usposablja- nje prostovoljnih gasilcev. To je še posebej pomembno, saj bi bile brez njihovega požrtvovalnega dela posledice poplav zagotovo še obsežnejše.« Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 3, 18. januar 2024 KRONIKA Zaposleni kradli baker? Te dni je odjeknila novica, da naj bi nekateri zaposleni iz odsluženih blokov Termoelektrarne Šoštanj (Teš) 1, 2, 3, in 4 dlje časa kradli baker. Kot je poročal časnik Večer, naj bi osumljeni znosili in prodali približno 100 ton bakra. Za kaznivim dejanjem naj bi stala organizirana skupina zapo- slenih. Primer preiskuje velenjska policijska postaja, ki obravna- va sum kaznivega dejanja velike tatvine, za kar je zagroženo tudi do pet let zapora. Na policiji so sicer potrdili, da naj bi šlo za več oseb, policisti pa še preiskujejo, kako dolgo so se vrstile takšne tatvine. Preiskava še ni končana. Za Večer so v T ešu pojasnili, da so na podlagi notranjega nadzora in analize stanja ugotovili, da je prišlo do odtujitve bakra s trajno zaustavljenih blokov 1 do 4. Ker še vedno traja tudi policijska preiskava, več informacij niso mogli posredovati. (STA) Ponovno o prostituciji Pred dnevi se je v Celju začel predobravnavni narok zoper Zlatka Dragarja, ki je obtožen kaznivega dejanja izkoriščanja ljudi za prostitucijo. Primer izhaja še iz leta 2012. Dragar kaznivega dejanja ne priznava. V postopku je več obtoženih, ki se na lanski narok niso odzvali, kar za sodišče pomeni, da kaznivega dejanja prav tako ne prizna- jo in da se bo zoper vse začela sodba obravnava. Glede na obtož- be naj bi Dragar novačil dekleta iz Slovaške in za vsako pripeljano dekle v nočni klub na območju Polzele plačal 500 evrov. Spolne usluge naj bi bile vredne od 70 evrov za 30 minut do 110 evrov za celo uro. Dragarjeva odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar je na sodišču že podala predlog o izločitvi nekaterih dokazov, ker so bili po njeni oceni pridobljeni na nezakonit način. Prijeli več nezakonitih prebežnikov V zadnjem tednu je bilo na Celjskem več prijetij nezakonitih prebežnikov. Nazadnje so takšen primer obravnavali velenjski policisti. V Velenju so namreč ustavili voznika osebnega vozila, sicer tujega državljana, ki ima bivališče prijavljeno v Belgiji. Vo- zniku, ki je prevažal pet državljanov Sirije, so odvzeli prostost. V Zidanem Mostu so možje v modrem izsledili dva državljana Pakistana in državljana Bangladeša, ki so na nedovoljen način vstopili v Slovenijo. Vsi so zaprosili za mednarodno zaščito. Po- licisti so v preteklih dneh tudi na avtocesti pri Vranskem ustavili ukrajinskega voznika avtomobila, ki je prevažal štiri Sirce, ki so sicer pred tem zapustili azilni dom. Sirski državljani so podali ponovno namero za mednarodno zaščito, vozniku pa so policisti odvzeli prostost. Po zbranih obvestilih ga bodo ovadili zaradi prepovedanega prehajanja meje in privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta bo odločal, ali bo moški ostal v priporu. Sunil ji je torbico V soboto je neznan moški na avtobusni postaji v Celju okradel žensko. Ta je na klopco odložila svojo torbico, v kateri je imela denarnico z dokumenti in bančnimi karticami. Storilec je torbi- co ukradel, kmalu po dejanju pa je z ukradeno bančno kartico poskušal na bankomatu dvigniti gotovino. Policisti neznanca še iščejo. Zaradi hitre vožnje poškodovani dve osebi Policisti bodo ovadili voznika avtomobila, ki je pretekli konec tedna povzročil prometno nesrečo s hudimi poškodbami v Čre- šnovi. Povzročitelj je vozil iz smeri Padeškega Vrha proti Zrečam, nato je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal z vozišča. Vozilo se je na strmini večkrat prevrnilo. V nesreči sta se hudo poškodovala voznik in sopotnik. Policisti bodo voznika ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Nova akcija policistov Začela se je nova preventivna akcija agencije za varnost prometa Osredotoči se na cesto. Do nedelje bodo policisti pri nadzoru prometa posebej pozorni na prekrške, ki vplivajo na zbranost voznikov med vožnjo, s poudarkom na uporabi mobilnih telefonov. Izvedli bodo tudi posamezne poostrene nadzore, v katerih bodo odkrivali tovrstne prekrške. Nova preventivna akcija agencije nadomešča dosedanjo akcijo Varno brez telefona. Na sposobnost osredotočenosti med vožnjo namreč poleg aktivne uporabe mobilnega telefona vpliva vrsta dejavnikov, kot so prehitra vožnja, različna čustvena stanja, utru- jenost in obvladovanje stresa. Med motečimi dejavniki so tudi nastavljanje različnih sistemov v vozilu, kot so radio, klimatska naprava in multimedija, a tudi prehranjevanje, kajenje in liče- nje. Pomemben dejavnik je predhodno uživanje alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi, še posebej v kombinaciji z zdravili. Sodni proces v primeru Tekačevo: nedokončana zgodba Zakaj osumljeni za štirikratni umor še ni v priporu? Kristijan Kamenik je bil decembra 1999 za štirikratni umor v Tekačevem obsojen na 20-letno zaporno kazen. Ta sodba je bila razveljavljena. Na ponovljenem sojenju je bil Kamenik oproščen, leta 2007 bi se moralo začeti še tretje sojenje, ki se ni začelo, saj je pristal v tujih zaporih. T okratna oprostilna sodba, če bo postala pravnomočna, je tudi podlaga za morebitno odškodnino, ki bi jo lahko Kamenik zahteval za vsa leta postopkov. Višje sodišče v primeru pritožbe tožilstva na oprostilno sodbo še ni odločalo. Novinarji spletnega portala Preiskovalno.si so pred dnevi udarili z novico, da so se pogovarjali z eno od prič s sojenja za štirikratni umor v Tekačevem. Po pričanju naj bi neznanci tej osebi grozili, zaradi česar se je morala odseliti v tujino. Znano je, da sodniki opozorilno protestirajo. Protest naj bi trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Tudi sodniki v celjskem okrožju so se pridružili protestu. Na celjskem sodišču so preklicane obravnave v nenujnih zadevah, drugo delo poteka nemoteno. V Celju se sicer ubadajo tudi s kadrovskim problemom, ki je, kot pravijo na sodišču, katastrofalen. Od 80 sistematizira- nih sodniških mest v celjskem okrožju je trenutno zasedenih 73 mest. Dva sodnika sta dodeljena še drugam. Za tri okrožne in dva okrajna sodnika so postopki v teku za zaposlitev, vendar od raz- pisa do prihoda novega sodnika traja približno leto. V naslednjih treh letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo kar sedem sodnikov. Pet sodnikov trenutno dela s polovičnim delovnim časom, štirje so v daljšem bolniškem staležu. Na sodišču še dodajajo, da ob tako zelo okrnjeni prisotnosti sodnikov beležijo velik propad prekrškovnih zadev, pripornih zadev, ki so največkrat povezane s prepovedanim prestopom državne meje, z nujnimi družinskimi zadevami in zadevami postavitve odraslih oseb pod skrbništvo. Iz tega izhaja, dodajajo, da so nujni ukrepi, ki bodo kadrovsko problematiko reševali hitreje in učinkoviteje kot doslej, saj bodo sicer že po sili razmer uspeli reševati le nujne zadeve. Policisti Postaje prometne policije Celje so konec minulega tedna na avto- cesti poostreno nadzorovali promet in prijeli izstopajočega kršitelja. Voznik osebnega avtomobila BMW je na odseku avtoceste, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 km/h, vozil s hitrostjo 200 km/h. Kršitelju so izdali plačilni nalog ter mu poleg globe izrekli 5 kazenskih točk. »Neprilagojena hitrost je še vedno eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, zato policisti opozarjamo voznike, naj hitrost vožnje prilagodijo omejitvam hitrosti in svojemu vozniškemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cestah,« so sporočili s celjske policije. (Foto: PUC) Zaradi kadrovskih težav se lahko zgodi, da bodo na sodišču tudi brez pro- testa reševali le nujne zadeve. (Foto: Andraž Purg) Spomnimo, da je Kamenik vsa ta leta veljal za glavne- ga osumljenca. Ves čas so se pojavljale govorice, da na kraju naj ne bi bil sam. Toda v procesu je sodišče izločilo kar nekaj dokazov, med drugim Kamenikove športne copate, ki so veljali za kronski dokaz. Lahko bi že bil za zapahi Ni skrivnost, da je jav- nost ves ta čas zelo kritična Po lanski oprostilni sodbi zoper Kristijana Kamenika za primer štirikratnega umora v Tekačevem so se v pravnih vrstah vrstile tudi razprave, da za tragedijo leta 1997 naj- verjetneje ne bo nihče odgovarjal oziroma bo primer ostal neraziskan. Na sodišču je bilo ob Kamenikovi oprostitvi rečeno, da noben dokaz, ki je ostal v kazenskem spisu, ne dokazuje, da je bil Kamenik na kraju dogodka. Tožilstvo je sicer že leta 2022 vložilo tudi zahtevo za preiskavo zoper naknadno odkritega osumljenca umorov, gre za moškega, ki naj bi živel na Hrvaškem. Toda zakaj osumljeni za tako brutalne umore danes še ni v priporu? SIMONA ŠOLINIČ do sistema, ki še ni našel storilcev in jih obsodil brez kančka dvoma. Že pred oprostitvijo Kamenika se je tako vedelo, da je premalo dokazov za njegovo obsod- bo. Nakar je lani izbruhni- la vest, da so z naknadno uporabo sodobnejših me- tod analize bioloških sledi stopili na prste 56-letniku iz sosednje Hrvaške, ki naj bi bil osumljenec za umore. Sledi so bile naj- dene na maskirni kapi, ki je bila izdelana iz rokava puloverja in ki so jo našli v neposredni bližini hiše, kjer so se zgodili umori. »Po ponovljeni analizi bi- oloških sledi in po kasnejši izmenjavi profi lov DNK s Hrvaško je bilo ugotovlje- no ujemanje DNK-profi la v sledi z maskirne kape z DNK-profi lom obravnava- ne osebe,« so lani poveda- li na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Moški naj bi živel na Pagu, a danes še nihče ne ve, kako se bo za- sukala preiskava zoper nje- ga, sploh glede na zadnji razplet s Kamenikom, ki so ga oprostili. Zakaj torej moški še ni v priporu, gle- de na sum, da je storil tako grozljivo kaznivo dejanje? »Zoper tega osumljenca smo že 16. decembra 2022 na Okrožno sodišče v Celju vložili zahtevo za preiska- vo, o kateri kljub našemu naknadnemu predlogu za prednostno obravnavanje še ni odločilo. Zoper mo- škega smo sodišču predla- gali tudi odreditev pripora, o čemer prav tako še ni od- ločilo,« so nam odgovorili na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Kako bi pripor pripomogel k raz- pletu tega primera? »Na podlagi odrejenega pripo- ra bi sodišče lahko razpi- salo tiralico, mednarodno tiralico in izdalo evropski priporni nalog za prijetje in predajo tega osumljenca. Z odreditvijo teh ukrepov bi lahko bil Sloveniji osumlje- nec predan iz Hrvaške, saj je njen državljan, ali izro- čen iz drugih držav, če bi bil tam zaloten in bi se mu nato lahko sodilo v Slove- niji,« dodajajo na tožilstvu. Vendar na sodišču o zahte- vi za preiskavo še odločajo, saj je še v pritožbenem po- stopku. Več informacij tako ni mogoče dobiti. Tragedija v Tekačevem je ena najhujših v Sloveniji. Brutalno so bili marca 1997 v hiši umorjeni 73-letni Štefan Poharc, njegova 75-letna žena Frančiška ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in njena 17-letna hčer Viktorija. Tudi motiv umora nikoli ni bil pojasnjen, neuradno so števili ugibali, da naj bi imel Poharc veliko denarja, ki so si ga morilci prila- stili. V vseh letih si je ta primer na sodi- šču podajalo že šest sodnikov in sodnic. (Foto: arhiv NT) Kadrovski problem: katastrofalen Divjal po avtocesti Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 3, 18. januar 2024 ŠPORT Dina Špan bo tekmovala na mladinskih olimpijskih igrah Za nastop v Južni Koreji se je pripravljala na Nizozemskem Med 19. januarjem in 1. februarjem bodo v južnokorej- skem Gangwonu olimpijske igre za mlade. Prve zimske igre je gostil avstrijski Innsbruck leta 2012, dve leti prej so bile v Singapurju uvodne poletne igre. Mladi športniki od 14. do 18. leta se zberejo vsake štiri leta. V Gangwonu bo petnajst športnih panog: alpsko smučanje, biatlon, bob, tek na smučeh, curling, umetnostno drsanje, smučanje prostega sloga, hokej na ledu, sankanje, nordijska kom- binacija, hitrostno drsanje, hitrostno drsanje na kratke proge, skeleton, smučarski skoki in deskanje na snegu. Med potnicami na zimske igre je tudi članica Drsalnega kluba Celje Dina Špan. T ekmo- vala bo v hitrostnem drsanju na kratke proge. 17-letnica obisku- je tretji letnik srednje ekonom- ske šole v Celju. S čim ste si prislužili nastop na mladinskih olimpijskih igrah? Normo sem izpolnila na za- dnjem mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je bilo lani janu- arja v nemškem Dresdnu. Če govorimo o normah za nasto- pe na mladinskem svetovnem prvenstvu in tekmah mladin- skega svetovnega pokala, sem morala doseči zelo dober čas na 500-metrski progi. Kaj štejete za svoje največje uspehe? Najbolj sem ponosna na iz- boljšanje državnih rekordov na vseh treh razdaljah. Na olimpij- skem festivalu evropske mladi- ne januarja v Pontebbi v itali- janski Furlaniji – Julijski krajini sem osvojila osmo mesto. T udi uvrstitev na mladinske olimpij- ske igre štejem med svoje naj- večje dosežke doslej. Nasploh mi je v veliko veselje zastopati Zadnji konec tedna je bilo v poljskem Gdansku evropsko člansko prvenstvo v hitrostnem drsanju na kratke proge. Slovenijo je zastopal Tibor Komerički, član Drsalnega kluba Celje. Najboljšo uvrstitev je dosegel na najkrajši razdalji, na 500 metrov, kjer je bil 28. Na 1.000 m je bil 30. in na 1.500 metrov 31. »Tibor je na tekmovanju, kjer so nastopali tudi olimpijski prvaki, pridobil dragoce- ne izkušnje. Njegova prihodnost je svetla. Spoznal je, koliko še zaostaja za evropskim vrhom. A verjamem, da bo Tibor v naslednjih letih blizu njega,« je povedal reprezentančni trener Ersel Argun. DŠ Komerički na EP v Gdansku (Foto: osebni arhiv) Dina Špan s številko 101 na čeladi Dinin klubski trener je Ersel Argun. Dina Špan na fotografiji s ska- kalnim asom Timijem Zajcem Pred startom. Dina stoji povsem desno. Dina med tekmo v Budimpešti slovenske barve na večjih med- narodnih tekmovanjih. Kdaj ste se začeli ukvarja- ti s hitrostnim drsanjem na kratke proge? Bila sem stara šest let. Obi- skovala sem prvi razred osnov- ne šole, ko sem spoznala hitro- stno drsanje na kratke proge. V kolikšni meri vam je na- črte med pripravami prekri- žala poplava? Kam ste takrat morali oditi? Poplava, ki je onemogočila treninge v naši dvorani, nam je porušila načrte. Ravno v času, ko smo dobili led in ko bi se morali začeti pripravljati na na- slednjo sezono, nam je naravna nesreča to onemogočila. Med tem časom, ko v Celju vadba ni bila mogoča, smo najprej odpotovali na Nizozemsko. V Heerenveenu smo trenirali te- den dni. Nato smo trenirali na ledu v Zagrebu. Kaj se je dogajalo v Sredi- šču Vitalis v Ljubljani? Tam smo športniki iz raz- ličnih panog preživeli tri dni. Pripravili so nam različna pre- davanja, o prehrani, psihološki pripravi, motivaciji, javnih na- stopanjih in drugem. Športniki smo se lahko spoznali, se dru- žili in si tudi izmenjali znanja in izkušnje. V torek ste zapustili Slove- nijo. Kdaj boste tekmovali v Južni Koreji? Z menoj je tudi trener Ersel Argun. Najprej se bom preiz- kusila na najdaljši razdalji. Na progi, dolgi 1.500 metrov, bom drsala v soboto. Naslednji dan bo sledila tekma na kilometrski progi. V ponedeljek bo še pre- izkušnja na pol krajši razdalji. Kaj pričakujete od nasto- pov v Gangwonu? Nimam posebnih pričako- vanj. Z leti sem se v športu naučila, da nikoli ne pričakuj preveč in nikoli premalo, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgo- di. Vsekakor upam, da bo vse potekalo po ustaljenih tirnicah, torej da se ne bo zgodilo nič ne- predvidenega. Prepričana sem, da se bom zelo potrudila in da bom dala vse od sebe. Katere so vaše dobre lastno- sti? Imate morda pomanjklji- vost? Kot vsaka športnica imam tudi sama nekaj dobrih in ne- kaj slabih lastnosti. Med slabe verjetno spada start. Med spo- sobnosti bi izpostavila pogum med prerivanjem. Ni me strah tekmice rahlo odriniti oziroma se z njo zaleteti. Seveda moram biti zelo pazljiva, kajti premo- čan trk lahko prinese tudi dis- kvalifikacijo. In kakšna bo taktika poju- trišnjem? Žal mi načrt še ni znan. S tem se običajno s trenerjem pogovoriva dan pred tekmo. Upam, da se bova odločila za ustrezno strategijo. Foto: osebni arhiv DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 3, 18. januar 2024 ŠPORT Do konca rednega dela pr- venstva so preostali še trije krogi. Ekipa Celja se bo pome- rila tudi še z Vrhniko (18), ki je četrta, in s peto Lukovico, ki je prva zadala poraz Košani (4 : 1). Najbolje uvrščena kluba bo- sta čakala svoja nasprotnika v polfi nalu. Vanj se bosta uvrstili še ekipi, ki bosta osvojili prvi mesti v dodatni ligi klubov od 3. do 6. mesta. Posodobljena celjska igra Celjanke je do več naslovov popeljal trener Drago Adamič, zdaj ekipo vodi njegov 27-le- tni sin Blaž, ki je igral za NK Šampion. Od njega so starejše tri igralke, ena je rojena istega leta. »V tej sezoni igramo malo drugače kot prej. Nimamo več klasičnega ›pivota‹. Naša igra je bolj sodobna. Dekleta so potre- bovala nekaj časa, da so dojela Celjanke v derbiju 1. slovenske futsal lige ugnale najhujše tekmice Z rokometno vratarko so se vrnile na vrh lestvice Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so v 11. krogu 1. slovenske futsal lige odigrale tekmo za osvojitev prvega mesta po rednem delu tekmovanja. V Kajuhovi dvorani so s 5 : 2 ugnale ekipo Košane in se oddolžile za poraz s 6 : 3. Zdaj imajo na vrhu lestvice 30 točk. Igralke iz Košane pri Pivki so jih zbrale 27. Tretje so Slovenske Gorice (21). DEAN ŠUSTER zahteve in jih tudi uresničila na parketu,« je začel Blaž Ada- mič. »V prvem delu prvenstva smo se posvečali načinu naše igre. Po porazu v Pivki je naša ekipa zelo napredovala glede kakovosti, kar se je pokazalo tudi v soboto. Gostujoča vra- tarka je obranila precej naših strelov. Slovenske Gorice? Ne želim govoriti o njih, kajti de- kleta sicer želijo dobro tekmo- vati, nekdo drug pa ne. Zagoto- vo Slovenskih Goric v boju za naslov prvaka ne bi odpisal,« je dodal Adamič, ki še upošteva nasvete svojega očeta. V svoji ekipi ima tudi sestro Dejo. Prva dvojna krona? Dolgoletna kapetanka ekipe je Sergeja Kos: »To je bila naj- brž naša najboljša tekma v tej sezoni. Priznam, da me je bilo derbija malce strah. Namreč v Košani smo zmrznile. Plujemo po začrtanih smernicah. Želi- mo prvič osvojiti dvojno doma- čo krono. Blaž Adamič odlično opravlja svoje delo. Morda mu je lažje, ker se dekleta že dolgo poznamo in smo uigrana. Je- dro ekipe ostaja, a se moramo zavedati, da se bo prej ali slej spremenilo oziroma bo odšlo. Zato moramo zaupati mlajšim soigralkam. Vedno več ekip je izenačenih, zato predvidevam nekaj presenetljivih izidov do konca sezone. Doslej nam še ni uspelo zmagati v tekmova- nju za slovenski pokal. Goreče upamo, da bo letos pokal naš.« V drugem polčasu je odhitela na tribuno: »Ko me je doletel krajši počitek, so me pozvali na tribuno in z veseljem sem pozdravila celjskega župana. Sprehod mi je prišel prav, saj bi se sicer ohladila na klopi.« Oddolžile so se z enako mero Nova vratarka Celja je Hana Fideršek, nekdanja rokometna vratarka celjskega kluba, ki je primerjala športa: »Predlani februarja sem se po operaciji kolena morala posloviti od ro- kometa. Zdaj imam nov šport in nov klub. Predvidevala sem, da so razlike manjše za vratar- ko. Pri rokometu je nenehno zaposlena, pri futsalu mora biti prav tako zelo zbrana, čeprav se mora odzvati le nekajkrat na tekmo, a takrat je lahko posredovanje ključno za njen razplet.« Prvič je bila v ekipi v 2. prvenstvenem krogu: »S Tjašo Močnik se izmenjujeva pred vrati. Ona bolj obvlada žogo z nogami. V soboto so bile najine soigralke zelo za- vzete. Uspelo se nam je ma- ščevati za poraz v gosteh. Po prvih polfi nalnih srečanjih se nam obeta uvrstitev v fi nale slovenskega pokala, kjer bodo tekmice najbrž spet igralke Ko- šane.« Notranjke vodi trener Miha Osojnik: »Naš kakovo- stni napredek je bil načrtovan. Četrto sezono imamo več ali manj isti kader. Dekleta so pri- zadevna, trenirajo trikrat na te- den po poldrugo uro. V letošnji sezoni so vidni sadovi dela. Z vztrajnostjo smo dosegli raven Celja. Zdaj sta ekipi enakovre- dni po kakovosti. A Celjanke imajo več izkušenj. Na takšnih obračunih odločajo predvsem energija, želja in vztrajnost. V prvem obračunu v Pivki smo jih mi imeli več, tokrat pa je bilo nasprotno in domačinke so zasluženo slavile.« Za Celje je dva gola dosegla Vanja Tan- šek, po enega so dodale Tjaša Alegro, Ines Ermenc in Vanesa Kozina. Foto: Andraž Purg Vanja Tanšek vselej poskrbi za dobro voljo v ekipi. Blaž Adamič je stopil v velike čevlje svojega očeta. Hana Fideršek je odlična vratarka tudi v futsalu: »Lepše bi bilo, če mi ne bi ›uspel‹ avtogol …« Vanja Tanšek je dvakrat zatresla mrežo gostij. Kapetanka Sergeja Kos je med drugim polčasom pozdravila župana Matijo Kovača in podžupana Sama Seničarja. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 3, 18. januar 2024 ŠPORT Tako je bilo tudi pred dve- ma letoma na Kitajskem, kjer je bil Mastnak srebrn. Brez težav do finala Celjan je eno od treh zmag v svetovnem pokalu dosegel prav v Scuolu. Tokrat je bil najboljši v kvalifi kacijah. V boju za četrtfi nale je prema- gal Japonca Masakija Šibo. Takrat je izbral modro pro- go. Potem si je premislil, saj je ugotovil, da je rdeča malce boljša. Avstrijca Arvida Au- nerja je preskočil in se za- nesljivo uvrstil v polfi nale. Tam je bil boljši še od Itali- jana Rolanda Fischnallerja. Novi predsednik Športne zveze Celje je Matej Polutnik. Nekdanji košarkar, tudi kadetski prvak Jugoslavije s celj- sko Libelo, je tudi eden od treh častnih članov Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. Polutnik je bil predsednik zveze že med letoma 2005 in 2008, nakar je pro- testno odstopil zaradi vmešavanja celj- ske občine v odločitve zveze. Izredno volilno skupščino je po odstopu pred- sednice Saše Jeram, podpredsednika Branka Črepinška in člana izvršnega odbora Igorja Topoleta v kajakaški zgradbi na Špici vodil pravnik Primož Feguš, odločno, tudi hitro. Prisotni so bili predstavniki kar 48 klubov. Odlo- čitev o novem predsedniku je padla šele v drugem krogu glasovanja, ko je obstajala celo nevarnost, da bi vse sku- paj morali preložiti za nekaj tednov. V prvem krogu je dva glasova prejel Jure Kordež, nekdanja vrhunska rokometa- šica Barbara Gorski je dobila 22 glasov, Matej Polutnik pa 24, kar ni bila večina glasov. V drugem krogu je zanj glaso- valo 27 prisotnih, za Barbaro Gorski 21. Podpredsednik Športne zveze Celje je postal Uroš Kranjc, športni direktor celjskega ženskega košarkarskega klu- ba. Novi član izvršnega odbora je Izidor Krivec. Polutnik želi pomagati klubom. Odvisen bo od občinskega denarja. Če bo tega več, bo vsak klub lahko imel Slovenska moška roko- metna reprezentanca je v zadnjem krogu skupine D v prvem delu evropskega prvenstva v Berlinu prema- gala Norveško z 28: 27. Pod- vig proti eni najmočnejših selekcij na svetu je Sloveniji omogočil, da je drugi del tekmovanja v Hamburgu začela z dvema točkama. Prej je bila Slovenija boljša tudi od Ferskih otokov (32 : 29) in Poljske (32 : 25). Kdor je zavajal, da bo obračun z Norvežani tudi »prestižnega« pomena, se je hudo zmotil. To je namreč že bila bitka v boju za možnost osvojitve odličja. Devet izključitev proti trem Glavni junak je bil naš vra- tar, Celjan Urban Lesjak, ki se je že večkrat iz ozadja pri- kradel v ospredje. »Lesi«, ki se vedno vrača, ni želel izpo- stavljati svojega deleža: »Ve- sel sem, ta zmaga naši ekipi ogromno pomeni. Dokazali Prve stopničke slovenskih deskarjev v tej sezoni Celjski deskar Tim Mastnak je bil drugi v paralelnem ve- leslalomu za svetovni pokal v švicarskem Scuolu. V fi nalu se je pomeril z Avstrijcem Benjaminom Karlom, olimpijski zmagovalec iz Pekinga je bil boljši za devet stotink. DEAN ŠUSTER 32-letni Tim je zelo dobro začel fi nalno vožnjo, nekaj drobnih napak ga je stalo zmage. Šest let starejši Karl ga je uspel v drugem delu proge prehiteti in je majhno prednost ohranil do konca. Na zmagovalni oder se je povzpel še Avstrijec Andreas Prommegger. Njegovo prizorišče Mastnak je eno od treh zmag v svetovnem pokalu dosegel prav v Scuolu 10. marca 2018. Prav tako v pa- ralelnem veleslalomu je bil najboljši še 13. decembra 2018 v italijanski Carezzi in 23. februarja 2019 v kitaj- skem Secret Gardnu. Devetič je stopil na zmagovalni oder v svetovnem pokalu, pred tem zadnjič 11. decembra 2022 v nemškem Winterber- gu. Še tretjič je osvojil dru- go mesto. Poleg srebra na olimpijskih igrah v Pekingu je bil drugi tudi na svetov- nem prvenstvu leta 2019 v Park Cityju. »Žal mi v fi nalu ni uspelo unovčiti nekoliko boljše proge. Toda Karla ni lahko premagati. Pošteno sem se trudil in verjamem, da ga bom naslednjič prema- gal.« O prizorišču je dejal: »Tu še nisem bil slabši kot deveti. Četrtič sem bil naj- boljši v kvalifi kacijah. Proga v Scuolu mi resnično ustre- za.« Rok Marguč je bil v kva- lifi kacijah 21., Gloria Kotnik ni nastopila zaradi bolezni. V Bad Gasteinu je bila v to- rek peta v slalomu.Tekma na Rogli bo čez teden dni. Foto: osebni arhiv Tim z očetom Robertom Tim Mastnak je poudaril, da uživa na progi v Scuolu. Matej Polutnik Drugi mandat Polutnika na čelu ŠZC NA KRATKO Danes v Podgorici Kranj: Košarkarice Cinkarne so v prvi polfi nalni tekmi slovenskega pokala gostovale na Gorenjskem. Ekipo Triglava so premagale z 82 : 57, tako da bo povratna tekma 30. januarja v Celju zgolj formalnost. Niyah Becker je dosegla 22 točk, Blaža Čeh 18, Thayna Silva 17 in Sofi Gbemuotor 9. Danes se bodo v ligi Waba v Podgorici pomerile z Budučnostjo, v sredo bodo pričakale bolgarsko Montano (19.00). Poraz in zmaga v Istri Poreč, Novigrad: Nogometaši Celja so v hrvaški Istri odigrali dve prijateljski tekmi. Najprej so doživeli poraz z zagrebškim Dinamom (0 : 2), nato so z 1 : 0 premagali ekipo Osijeka. Strelec je bil Jegor Prucev, najbolj sta se izkazala vratarja, Matjaž Rozman v prvem polčasu in Matko Obradović v drugem. Moštvo trenerja Damirja Krznarja bo že v ponedeljek odigralo prvo pripravljalno tekmo v Turčiji. Dinamo je Celju za eno leto posodil Luko Menala. Vodstvo celjskega kluba si je zagotovilo možnost odkupa. DŠ Celjan Urban Lesjak zaustavil Norvežane smo sami sebi, da smo spo- sobni igrati proti najboljšim. Vsem dvomljivcem smo ne- kako povedali svoje z zmago, torej z najlepšim načinom. Ne želimo se ustaviti tu, pol ure bomo uživali v zmagi, potem pa že razmišljali o nadaljeva- nju tekmovanja.« Izbran je bil za igralca tekme, zbral je devet izjemnih obramb. Prav smešni sta bili francoski so- dnici. Kapetan Jure Dolenec je poudaril, da niso bile vse njune odločitve napačne, toda 18 kazenskih minut našim ro- kometašem proti šestim nor- veškim marsikaj pove. Marguč: »Imamo kakovost« Tako kot Lesjak je bil iz- jemen tudi Aleks Vlah, ki je dosegel sedem golov, tudi zadnjega za našo izbrano vr- sto. Med junaki so bili poleg Lesjaka še trije Celjani, Blaž Blagotinšek s petimi goli, Ti- len Kodrin z enim in Gašper Marguč z dvema: »Nekaj od- ločitev je bilo res takšnih, ki bi lahko tekmo prelomile v njiho- vo korist. Bojevali smo se do konca in ostali zbrani. V vratih smo imeli razpoloženega Les- jaka, ki je branil, ko smo malce padli. Zelo velika zmaga, a tu se ne smemo ustaviti. Opravili smo veliko delo, še večje nas čaka v nadaljevanju prvenstva. Odločila sta zagnanost in srce, a tudi naša kakovost. Norveža- ni imajo odlično ekipo, težko jih je ustavljati. Da premagaš tako dobro ekipo, moraš imeti razpoložene vse igralce, tudi vratarja. Zelo smo veseli.« Slo- venija se je včeraj pomerila s Švedsko. Sledili bodo naslednji dvoboji: jutri s Portugalsko, v nedeljo z Nizozemsko in v to- rek še z Dansko. V polfi nale (26. januar) bosta iz drugega dela tekmovanja napredovali po dve najboljši reprezentanci iz skupin 1 in 2. Tretjeuvrščeni bosta v Kölnu odigrali dvoboj za peto mesto. Finale in tek- ma za tretje mesto bosta 28. januarja. DŠ Tim Mastnak se je vrnil v svetovni vrh plačanega strokovnjaka oziroma trenerja. Tako je že v preostalih mestnih občinah po Sloveniji. Športni zanesenjak Polutnik je sestavil program, ki bo zanj kot sveto pismo, in ga bo poslal vsem klubom. DŠ, foto: arhiv NT Urban Lesjak je že večkrat potrpežljivo čakal na svojo priložnost. (Foto: Slavko Kolar) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 3, 18. januar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 1. 17.00 Kulturni center Laško Big band Orkester Slovenske vojske Koncert 18.00 Galerija Velenje Proti sebi Javno vodstvo z avtorico razstave Tejko Pezdirc 19.19 Knjižnica Velenje Od imena do spomina Predstavitev knjige Ambroža Kvartiča 19.30 Narodni dom Celje Godalni kvartet Bêlbend & Irena Rovtar Koncert 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Popolni tujci Komična drama, SNG Drama Maribor, za gledališki abonma in izven PETEK, 19. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: Louie's Cage Percussion, Avstrija Odprtje festivala in večerni koncert z gosti in presenečenji; predskupina: Tolkalna skupina GŠ Nazarje 19.00 Mladinski center Žalec Večerja za generala Gledališka predstava Gledališča Velenje 19.30 Gledališče Celje Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata Abonma Premiera in izven 22.00 Celjski mladinski center Pantaloons! Koncert 22.00 Max klub Velenje Liveplay – Coldplay tribute band Koncert SOBOTA, 20. 1. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Šivilja in škarjice Lutkovno-glasbena predstava; primerna za otroke od 3. leta dalje 10.00 Dom kulture Loče Opičja uganka ali mamica kje si? Hiša otrok in umetnosti in Gledališče Fru-Fru 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zinka Črepinka Igrano-lutkovna predstava, Šolski center Rogaška Slatina 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: Simatra Grupo de Percussão, Portugalska Koncert; predskupina: Muvaruvagruva Novo mesto 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Odraščanje ali potovanje skozi 20 let Predstavitev 20-letnega potovanja plesalcev in godcev Mladinske folklorne skupine Lintvar skozi pesem in ples. 19.30 Gledališče Celje Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata Abonma Sobota večerni in izven 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Ani Frece & Hotel za srečo Kabaretni večer šansona in swinga 20.30 Špital za prjatle Celje Tomi Purich: Balkanjazz group Koncert NEDELJA, 21. 1. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: StoP – Slovenski tolkalni projekt Družinski koncert, Slovenija 15.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Korenčkovi pojejo Komedija v izvedbi KD Simon Gregorčič Velika Nedelja. 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje Talenti v Božičkovi tovarni 52. Spin show, plesna predstava PONEDELJEK, 22. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Volkovi Predstavitev knjižnega prvenca kantavtorja Andreja Šifrerja TOREK, 23. 1. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Neskončnost domišljije Literarni večer z Majo Ravnikar Zabukovšek 18.00 Velenjski grad Potopljeni spomini Predstavitev knjige avtorja Damijana Kljajiča SREDA, 24. 1. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Prazniki – Zakaj in čemu Pogovor ob izidu knjige dr. Žige Turka Druge prireditve ČETRTEK, 18. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Rez in razmnoževanje sadnih dreves Predavanje Adrijana Černelča 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Vzhodna Turčija Potopisno predavanje Urške Trotovšek 19.00 Mladinski center Žalec Žiga Bedrač in Urška Majcen Kavarniški večer PETEK, 19. 1. 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 20. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: glasbene delavnice 18.00 Kulturni dom Polzela Je kir ke riku? Poharska komedija; projekcija filma 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Je kir ke riku? Poharska komedija; projekcija filma 20.00 do 22.00 Drsališče Velenje Disko na drsalkah PONEDELJEK, 22. 1. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju, družabne in športne igre … 19.00 Občinska knjižnica Žalec Jaz, vrtnar Strokovno predavanje Robija Špilerja 22.00 Arena Club & Cafe Celje Damjan Murko TOREK, 23. 1. 17.00 Celjski mladinski center Obstajamo kot telo ali duša? Predavanje 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan babic Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Teden pisanja z roko: pravljična angleščina 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno informativno predavanje za mlade 18.00 Mladinski center Žalec Bobnarska delavnica SREDA, 24. 1. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. 18.00 Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice Holokavst Potopisno predavanje Petra Klima. Dobrodelne prireditve NEDELJA, 21. 1. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dobrodelni koncert Linos kluba Rogaška Slatina SREDA, 24. 1. 19.30 Glasbena šola Velenje Darujmo … osrečimo Dobrodelni koncert Gimnazije ŠC Velenje; zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu. Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Stran pa ne bomo metal' O pogubnih navadah in boljših praksah; do februarja 2024, sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Ko ti gre na mljask …, razstava Foto kluba Štore Steel; do 30. 1. 2024 Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Dom II. Slovenskega tabora Ža- lec: razstava likovnih del učencev GCC, Umetniška gimnazija – li- kovna smer; do 4. 2. Knjižnica Radeče: Pogled skozi naša okna, slikarska razstava Dru- štva ljubiteljev likovne umetnosti Radeče; do nadaljnega Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Galerija Velenje: Proti sebi, raz- stava akademske kiparke Tejke Pezdirc; do 17. 2. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Atrij Velenjskega gradu: Praznič- na voščilnica, razstava najlepših voščilnic 19. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzejska raz- stava; do oktobra 2024 Kapela Velenjskega gradu: raz- stava Jaslice; do 2. 2. Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 1. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. F- bunker Velenje: Slovenska pregledna razstava Mladinske fotografije 2023, najboljše foto- grafije natečaja do 31. 1. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: ustvarjeno doma; raz- stava tiskovin, zgoščenk in plaka- tov, ki so izšli leta 2023 v Šaleški dolini; do 31. 1.; Sončna stena: 50. mala Napotnikova kiparska kolonija; do 31. 1.; Mladinska soba: Živali in prostori, razstava del učencev OŠ Šalek; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Viki Grošelj; do 31. 1.; Otroški od- delek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Oddelek za odrasle: Sti- pe & Viki: 50 let skupnega delova- nja, občasna razstava Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani; do 31. 1., razstava Verigarjev ob 105-letnici izida prvih slovenskih znamk, razstava Marjana Krenča- na; do 31. 1. Domoznansko razsta- višče: Hercule Poirot in Sherlock Holmes; do 31. 1. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Galerija eMCe plac Velenje: Özer Basaran –Harmony: Slovenia's Dance of Vitality, fotografska razstava ljubiteljskega fotografa; do 6. 1., Wrapped 2023 – Zvočni labirint; do 3. 2. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 3, 18. januar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustil STANISLAV DIVJAK iz Ogorevca 8, Štore (24. 4. 1947–9. 1. 2024) Od pokojnega smo se poslovili v krogu družine na Mestnem pokopališču Celje. Žalujoči: vsi njegovi n ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta in dedija LUDVIKA REBEVŠKA s Ceste na Lahomšek 6, Laško (13. 8. 1928–30. 12. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim so- delavkam, negovalkam in gospe Goršek za izrečeno sožalje. Žalujoči: vsi njegovi 23 Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. V SPOMIN V soboto, 20. januarja 2024, bo minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in ata KAREL SALOBIR (29. 6. 1938–20. 1. 2019) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p Vesela s teboj sem živela, kako sem žalostna, ker te več ni. Ostali so mi lepi spomini! Ne moreš si zamisliti, kako te pogrešam! V SPOMIN Minila so tri leta, kar si me nenadoma zapustil, IVAN OBREZ s Planine pri Sevnici Kako je prazna hiša brez tebe! Srce me boli in mi je od žalosti začelo popuščati. Kmalu pridem za tabo! V globoki žalosti: žena Frida p Le kdo ve, kaj je to življenje? Sreča, ki vzdrži trpljenje? (U. Vlašič) Po mučni bolezni, ki je izčrpala njeno telo, ne pa duha, se je na pragu svojega 54. rojstnega dne dostojanstveno poslovila od tega življenja in prelila v drugega ŠPELA TRATNIK (16. 1. 1970–14. 1. 2024) odlična računovodkinja na I. gimnaziji v Celju in plemenita oseba Spomin nanjo in njeno delo bo živel. Ostala bo v naših srcih. Ravnatelj Anton Šepetavc s sodelavkami in sodelavci n STROJI PRODAM MOTORNO žago Jonsered CS 2234, staro tri leta, prodam za 90 EUR. Telefon 031 733- 965. TRAKTOR Deutz 4006, z dokumenti, kosilnico Vikon 247 in pajek Deutz Fahr, širina 5 m, delujoč, prodam. Telefon 041 793-891. 14 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 20. j Anu Ar 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Smrti Celje Umrli so: Ivan LUPŠE iz Lesičnega, 67 let, Franc AN- TOLIN iz Celja, 60 let, Vanda MIKUŽ iz Žalca, 65 let, Igor PUČIĆ iz Žalca, 53 let, Eliza- beta GOTAR z Vranskega, 87 let, Frančišek JAKOB iz Vita- nja, 86 let, Bogdana MLAKAR s Polzele, 95 let, Zofija VANO- VŠEK iz Velenja, 75 let, Jožef MARTINŠEK iz Šentjurja, 94 let, Leon LIPOVŠEK iz Laške- ga, 24 let, Vladko RAZGOR- ŠEK iz Velenja, 70 let, Stani- slav MARTINČIČ iz Celja, 63 let, Ljubica NENADOVIĆ iz Celja, 63 let, Adolf BRENCE iz Celja, 82 let, Franc KROFLIČ iz Štor, 91 let, Alojz METLI- ČAR iz Celja, 73 let, Rado ŠO- BER iz Laškega, 78 let, Marija ŽERDONER iz Žalca, 82 let, Marija MLAČNIK iz Luč, 78 let, Janko NAPOTNIK iz Mo- zirja, 75 let. Laško Umrla sta: Ana HOMŠEK iz Belovega, 88 let, Gizela DER- GAN iz Laškega, 80 let. Šentjur Umrli so: Marija SKUTELJ iz Vodic pri Kalobju, 89 let, Andrej JEZOVŠEK iz Bezovja pri Šentjurju, 51 let, Emilija DOBERŠEK iz Šentjurja, 80 let, Mihael TREBOVC iz Go- ričice, 96 let, Jurij SLOMŠEK iz Goričice, 62 let. Žalec Umrli so: Vida OŽIR s Pol- zele, 103 leta, Cecilija ZU- PANC iz Gotovelj, 95 let, Franc KREŽE iz Kaplje vasi, 78 let. Velenje Umrli so: Karolina KOREN iz Velenja, 75 let, Jožef ŠKR- LIN iz Velenja, 74 let, Boštjan GRUDEN iz Šmartnega ob Paki, 52 let, Marija GLINŠEK iz Velenja, 90 let. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, dedi, pradedi, brat in stric FRANC KROFLIČ iz Pečovja 13c, Štore (9. 5. 1933–8. 1. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in svete maše. Lepa hvala gospodu župni- ku Mihi Hermanu ter pevcem v cerkvi za lepo opravljen obred in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v balah in kockah, 1. in 2. košnja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 763-763. 20 HLEVSKI gnoj, pregnit, samo v rinfuzi, 50 m³, prodam. Telefon 068 681-374. 21 STANOVANJE PRODAM ENOSOBNO stanovanje v centru mesta pro- dam. Telefon 051 465-888. 19 MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF plus dizel, letnik 2009, prevoženih 218.000 km, prodam za 3.400 EUR. Telefon 041 846-273. 13 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, pašno, staro 13 mesecev, težko 330 kg, prodam. Cena 800 EUR. Telefon 041 914-286. 18 KRAVO simentalko, z drugim bikcem, starim en mesec, navajeno ročne molže in paše, prodam. Telefon 031 515-187. 707 KRAVO, brejo 6 mesecev, in dve telici, težki 300 kg, vse so pašne, prodam. Telefon (03) 577-4463. 24 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM KRAVO za zakol in dvobrazdni plug prodam. Telefon 031 709-119 ali (03) 5778-332, kličite zvečer. 794 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo od 27. 1. naprej. Zbiramo naročila za težko pasmo črnih nesnic, količina bo omejena. Piščanci enodnevni in 5-tedenski, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šempeter v Savinjski dolini. p BIKA, težkega 300 kg, ter seno in slamo v okroglih balah, prodam. Telefon 041 663- 137. 26 KUPIM KURILNO olje iz cisterne, ostanek od kur- jave, odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 17 HLODOVINO lubadarke in svežih ostalih iglavcev kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374. 21 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 3, 18. januar 2024 RAZPIS za najem Ribiškega doma Brezova ob Šmartinskem jezeru RIBIŠKA DRUŽINA CELJE objavlja razpis za najem Ribiškega doma Brezova ob Šmartinskem jezeru. Pogodba bo sklenjena za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. Pričakujemo: • poznavanje dela z blagajno, • znanje priprave preprostih jedi in poznavanje sistema HACCP , • znanje opravljanja manjših hišnih opravil, • skrb za gospodarno vzdrževanje doma in okolice, skrb za okolje, ločevanje odpadkov, čim manjši vpliv na okolje, • poznavanje dela z računalnikom, • izpolnjevanje pogojev, določenih z Zakonom o gostinstvu, in pravilnikov, • redno sodelovanje z organi društva, • prijaznost do obiskovalcev, dinamičnost, zanesljivost in natančnost pri delu. Prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in svojo vizijo dela v Ribiškem domu pošljite na elek- tronski naslov: ribiska.druzina.celje@t-1.si ali po navadni pošti na naslov: Ribiška družina Celje, Čopova19, 3000 Celje. Rok za oddajo prijave je 31. januar 2024. Po prejemu ponudb bomo s kandidati, ki ustrezajo pogojem, pripravili razgovore. Prednost bodo imeli kandidati z dobrimi referencami in izpolnjenimi pogoji. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 3, 18. januar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 1. 17.00 Kulturni center Laško Big band Orkester Slovenske vojske Koncert 18.00 Galerija Velenje Proti sebi Javno vodstvo z avtorico razstave Tejko Pezdirc 19.19 Knjižnica Velenje Od imena do spomina Predstavitev knjige Ambroža Kvartiča 19.30 Narodni dom Celje Godalni kvartet Bêlbend & Irena Rovtar Koncert 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Popolni tujci Komična drama, SNG Drama Maribor, za gledališki abonma in izven PETEK, 19. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: Louie's Cage Percussion, Avstrija Odprtje festivala in večerni koncert z gosti in presenečenji; predskupina: Tolkalna skupina GŠ Nazarje 19.00 Mladinski center Žalec Večerja za generala Gledališka predstava Gledališča Velenje 19.30 Gledališče Celje Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata Abonma Premiera in izven 22.00 Celjski mladinski center Pantaloons! Koncert 22.00 Max klub Velenje Liveplay – Coldplay tribute band Koncert SOBOTA, 20. 1. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Šivilja in škarjice Lutkovno-glasbena predstava; primerna za otroke od 3. leta dalje 10.00 Dom kulture Loče Opičja uganka ali mamica kje si? Hiša otrok in umetnosti in Gledališče Fru-Fru 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zinka Črepinka Igrano-lutkovna predstava, Šolski center Rogaška Slatina 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: Simatra Grupo de Percussão, Portugalska Koncert; predskupina: Muvaruvagruva Novo mesto 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Odraščanje ali potovanje skozi 20 let Predstavitev 20-letnega potovanja plesalcev in godcev Mladinske folklorne skupine Lintvar skozi pesem in ples. 19.30 Gledališče Celje Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata Abonma Sobota večerni in izven 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Ani Frece & Hotel za srečo Kabaretni večer šansona in swinga 20.30 Špital za prjatle Celje Tomi Purich: Balkanjazz group Koncert NEDELJA, 21. 1. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: StoP – Slovenski tolkalni projekt Družinski koncert, Slovenija 15.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Korenčkovi pojejo Komedija v izvedbi KD Simon Gregorčič Velika Nedelja. 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje Talenti v Božičkovi tovarni 52. Spin show, plesna predstava PONEDELJEK, 22. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Volkovi Predstavitev knjižnega prvenca kantavtorja Andreja Šifrerja TOREK, 23. 1. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Neskončnost domišljije Literarni večer z Majo Ravnikar Zabukovšek 18.00 Velenjski grad Potopljeni spomini Predstavitev knjige avtorja Damijana Kljajiča SREDA, 24. 1. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Prazniki – Zakaj in čemu Pogovor ob izidu knjige dr. Žige Turka Druge prireditve ČETRTEK, 18. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Rez in razmnoževanje sadnih dreves Predavanje Adrijana Černelča 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Vzhodna Turčija Potopisno predavanje Urške Trotovšek 19.00 Mladinski center Žalec Žiga Bedrač in Urška Majcen Kavarniški večer PETEK, 19. 1. 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 20. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: glasbene delavnice 18.00 Kulturni dom Polzela Je kir ke riku? Poharska komedija; projekcija filma 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Je kir ke riku? Poharska komedija; projekcija filma 20.00 do 22.00 Drsališče Velenje Disko na drsalkah PONEDELJEK, 22. 1. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju, družabne in športne igre … 19.00 Občinska knjižnica Žalec Jaz, vrtnar Strokovno predavanje Robija Špilerja 22.00 Arena Club & Cafe Celje Damjan Murko TOREK, 23. 1. 17.00 Celjski mladinski center Obstajamo kot telo ali duša? Predavanje 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan babic Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Teden pisanja z roko: pravljična angleščina 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno informativno predavanje za mlade 18.00 Mladinski center Žalec Bobnarska delavnica SREDA, 24. 1. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. 18.00 Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice Holokavst Potopisno predavanje Petra Klima. Dobrodelne prireditve NEDELJA, 21. 1. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dobrodelni koncert Linos kluba Rogaška Slatina SREDA, 24. 1. 19.30 Glasbena šola Velenje Darujmo … osrečimo Dobrodelni koncert Gimnazije ŠC Velenje; zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu. Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Stran pa ne bomo metal' O pogubnih navadah in boljših praksah; do februarja 2024, sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Ko ti gre na mljask …, razstava Foto kluba Štore Steel; do 30. 1. 2024 Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Dom II. Slovenskega tabora Ža- lec: razstava likovnih del učencev GCC, Umetniška gimnazija – li- kovna smer; do 4. 2. Knjižnica Radeče: Pogled skozi naša okna, slikarska razstava Dru- štva ljubiteljev likovne umetnosti Radeče; do nadaljnega Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Galerija Velenje: Proti sebi, raz- stava akademske kiparke Tejke Pezdirc; do 17. 2. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Atrij Velenjskega gradu: Praznič- na voščilnica, razstava najlepših voščilnic 19. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzejska raz- stava; do oktobra 2024 Kapela Velenjskega gradu: raz- stava Jaslice; do 2. 2. Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 1. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. F- bunker Velenje: Slovenska pregledna razstava Mladinske fotografije 2023, najboljše foto- grafije natečaja do 31. 1. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: ustvarjeno doma; raz- stava tiskovin, zgoščenk in plaka- tov, ki so izšli leta 2023 v Šaleški dolini; do 31. 1.; Sončna stena: 50. mala Napotnikova kiparska kolonija; do 31. 1.; Mladinska soba: Živali in prostori, razstava del učencev OŠ Šalek; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Viki Grošelj; do 31. 1.; Otroški od- delek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Oddelek za odrasle: Sti- pe & Viki: 50 let skupnega delova- nja, občasna razstava Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani; do 31. 1., razstava Verigarjev ob 105-letnici izida prvih slovenskih znamk, razstava Marjana Krenča- na; do 31. 1. Domoznansko razsta- višče: Hercule Poirot in Sherlock Holmes; do 31. 1. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Galerija eMCe plac Velenje: Özer Basaran –Harmony: Slovenia's Dance of Vitality, fotografska razstava ljubiteljskega fotografa; do 6. 1., Wrapped 2023 – Zvočni labirint; do 3. 2. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 3, 18. januar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustil STANISLAV DIVJAK iz Ogorevca 8, Štore (24. 4. 1947–9. 1. 2024) Od pokojnega smo se poslovili v krogu družine na Mestnem pokopališču Celje. Žalujoči: vsi njegovi n ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta in dedija LUDVIKA REBEVŠKA s Ceste na Lahomšek 6, Laško (13. 8. 1928–30. 12. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim so- delavkam, negovalkam in gospe Goršek za izrečeno sožalje. Žalujoči: vsi njegovi 23 Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. V SPOMIN V soboto, 20. januarja 2024, bo minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in ata KAREL SALOBIR (29. 6. 1938–20. 1. 2019) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p Vesela s teboj sem živela, kako sem žalostna, ker te več ni. Ostali so mi lepi spomini! Ne moreš si zamisliti, kako te pogrešam! V SPOMIN Minila so tri leta, kar si me nenadoma zapustil, IVAN OBREZ s Planine pri Sevnici Kako je prazna hiša brez tebe! Srce me boli in mi je od žalosti začelo popuščati. Kmalu pridem za tabo! V globoki žalosti: žena Frida p Le kdo ve, kaj je to življenje? Sreča, ki vzdrži trpljenje? (U. Vlašič) Po mučni bolezni, ki je izčrpala njeno telo, ne pa duha, se je na pragu svojega 54. rojstnega dne dostojanstveno poslovila od tega življenja in prelila v drugega ŠPELA TRATNIK (16. 1. 1970–14. 1. 2024) odlična računovodkinja na I. gimnaziji v Celju in plemenita oseba Spomin nanjo in njeno delo bo živel. Ostala bo v naših srcih. Ravnatelj Anton Šepetavc s sodelavkami in sodelavci n STROJI PRODAM MOTORNO žago Jonsered CS 2234, staro tri leta, prodam za 90 EUR. Telefon 031 733- 965. TRAKTOR Deutz 4006, z dokumenti, kosilnico Vikon 247 in pajek Deutz Fahr, širina 5 m, delujoč, prodam. Telefon 041 793-891. 14 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 20. j Anu Ar 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Smrti Celje Umrli so: Ivan LUPŠE iz Lesičnega, 67 let, Franc AN- TOLIN iz Celja, 60 let, Vanda MIKUŽ iz Žalca, 65 let, Igor PUČIĆ iz Žalca, 53 let, Eliza- beta GOTAR z Vranskega, 87 let, Frančišek JAKOB iz Vita- nja, 86 let, Bogdana MLAKAR s Polzele, 95 let, Zofija VANO- VŠEK iz Velenja, 75 let, Jožef MARTINŠEK iz Šentjurja, 94 let, Leon LIPOVŠEK iz Laške- ga, 24 let, Vladko RAZGOR- ŠEK iz Velenja, 70 let, Stani- slav MARTINČIČ iz Celja, 63 let, Ljubica NENADOVIĆ iz Celja, 63 let, Adolf BRENCE iz Celja, 82 let, Franc KROFLIČ iz Štor, 91 let, Alojz METLI- ČAR iz Celja, 73 let, Rado ŠO- BER iz Laškega, 78 let, Marija ŽERDONER iz Žalca, 82 let, Marija MLAČNIK iz Luč, 78 let, Janko NAPOTNIK iz Mo- zirja, 75 let. Laško Umrla sta: Ana HOMŠEK iz Belovega, 88 let, Gizela DER- GAN iz Laškega, 80 let. Šentjur Umrli so: Marija SKUTELJ iz Vodic pri Kalobju, 89 let, Andrej JEZOVŠEK iz Bezovja pri Šentjurju, 51 let, Emilija DOBERŠEK iz Šentjurja, 80 let, Mihael TREBOVC iz Go- ričice, 96 let, Jurij SLOMŠEK iz Goričice, 62 let. Žalec Umrli so: Vida OŽIR s Pol- zele, 103 leta, Cecilija ZU- PANC iz Gotovelj, 95 let, Franc KREŽE iz Kaplje vasi, 78 let. Velenje Umrli so: Karolina KOREN iz Velenja, 75 let, Jožef ŠKR- LIN iz Velenja, 74 let, Boštjan GRUDEN iz Šmartnega ob Paki, 52 let, Marija GLINŠEK iz Velenja, 90 let. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, dedi, pradedi, brat in stric FRANC KROFLIČ iz Pečovja 13c, Štore (9. 5. 1933–8. 1. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in svete maše. Lepa hvala gospodu župni- ku Mihi Hermanu ter pevcem v cerkvi za lepo opravljen obred in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v balah in kockah, 1. in 2. košnja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 763-763. 20 HLEVSKI gnoj, pregnit, samo v rinfuzi, 50 m³, prodam. Telefon 068 681-374. 21 STANOVANJE PRODAM ENOSOBNO stanovanje v centru mesta pro- dam. Telefon 051 465-888. 19 MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF plus dizel, letnik 2009, prevoženih 218.000 km, prodam za 3.400 EUR. Telefon 041 846-273. 13 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, pašno, staro 13 mesecev, težko 330 kg, prodam. Cena 800 EUR. Telefon 041 914-286. 18 KRAVO simentalko, z drugim bikcem, starim en mesec, navajeno ročne molže in paše, prodam. Telefon 031 515-187. 707 KRAVO, brejo 6 mesecev, in dve telici, težki 300 kg, vse so pašne, prodam. Telefon (03) 577-4463. 24 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM KRAVO za zakol in dvobrazdni plug prodam. Telefon 031 709-119 ali (03) 5778-332, kličite zvečer. 794 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo od 27. 1. naprej. Zbiramo naročila za težko pasmo črnih nesnic, količina bo omejena. Piščanci enodnevni in 5-tedenski, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šempeter v Savinjski dolini. p BIKA, težkega 300 kg, ter seno in slamo v okroglih balah, prodam. Telefon 041 663- 137. 26 KUPIM KURILNO olje iz cisterne, ostanek od kur- jave, odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 17 HLODOVINO lubadarke in svežih ostalih iglavcev kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374. 21 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 3, 18. januar 2024 RAZPIS za najem Ribiškega doma Brezova ob Šmartinskem jezeru RIBIŠKA DRUŽINA CELJE objavlja razpis za najem Ribiškega doma Brezova ob Šmartinskem jezeru. Pogodba bo sklenjena za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. Pričakujemo: • poznavanje dela z blagajno, • znanje priprave preprostih jedi in poznavanje sistema HACCP , • znanje opravljanja manjših hišnih opravil, • skrb za gospodarno vzdrževanje doma in okolice, skrb za okolje, ločevanje odpadkov, čim manjši vpliv na okolje, • poznavanje dela z računalnikom, • izpolnjevanje pogojev, določenih z Zakonom o gostinstvu, in pravilnikov, • redno sodelovanje z organi društva, • prijaznost do obiskovalcev, dinamičnost, zanesljivost in natančnost pri delu. Prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in svojo vizijo dela v Ribiškem domu pošljite na elek- tronski naslov: ribiska.druzina.celje@t-1.si ali po navadni pošti na naslov: Ribiška družina Celje, Čopova19, 3000 Celje. Rok za oddajo prijave je 31. januar 2024. Po prejemu ponudb bomo s kandidati, ki ustrezajo pogojem, pripravili razgovore. Prednost bodo imeli kandidati z dobrimi referencami in izpolnjenimi pogoji. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 3, 18. januar 2024 Novi TEDNIK št. 52 28. 12. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 52, 28. december 2023 NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje razpisuje delovno mesto: NOVINAR (m/ž) Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja? Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.   Pričakujemo: - poznavanje regijske problematike - VII. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju novinarstva, - poznavanje procesa dela v uredništvu, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti, - sposobnost timskega delovanja, obvladovanje stresnih situacij, - inovativnost, proaktivnost, ciljno usmerjenost, - vozniški izpit B-kategorije. Nudimo - redno zaposlitev s poizkusnim delom 6 mesecev, - stimulativno plačilo, - možnost kreativnega izražanja in soustvarjanja časopisa, - pokrivanje različnih novinarskih zvrsti, - delo v medijski hiši z 78-letno tradicijo, - možnost rekreativno-športnega udejstvovanja. Prednost bodo imeli kandidati iz Celja in bližnje okolice. Kandidati morajo k prijavi priložiti kratek življenjepis. Pisne prijave sprejemamo do 31. januarja 2024 na naslov: NT&RC, d. o. o. (za razpis), Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali po e-pošti: tednik@nt-rc.si. Več o nas na: www.nt-rc.si INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 3 / Leto 79 / Celje, 18. januar 2024 Stopimo skupaj za bolni dvojčici Samouk ustvarja oblikovalske presežke Januar ima rezerviran za BUMfest Str. 26-27 Str. 31 Učenci in učitelji Waldorfske šole Savinja vsako leto v Domu II. slovenskega tabora Žalec obeležijo dva šolska praznika. Minuli teden so tako pripravili Zimski dan. Učen- ci, ki so se predstavili z različnimi točkami, so nastopili pred nabito polno dvorano. EVA RUDMAN Šola, kjer nastopajo tudi učitelji »Vedno se predstavimo kot celota« Waldorfsko šolo Savinja tre- nutno obiskuje 140 otrok iz celotne savinjske regije. V njej poučuje 22 učiteljev. Vsi skla- dno z učnim procesom name- njajo velik poudarek podajanju učne snovi na umetniški način. Otroci v sklopu ritmičnega kroga v času glavne ure vadijo Po besedah ravnatelja Jožeta Škol- ca (na fotografiji) odzivi nekdanjih učencev kažejo, da vključitev v drug sistem šolanja ne prinaša težav. Nastop vseh učencev z zaključno pesmijo Jožeta Bitenca Prvi sneg. Letos bo že peta generacija otrok končala osnovnošolsko izobraževanje in nadaljevala šolanje v bližnjih srednjih šolah. Nastop osmošolcev pod mentorstvom Cite Majcen Kovačič. Pod okriljem Waldorfske šole Ljubljana trenutno deluje šest šol v Sloveniji, v katere je vključenih več kot tisoč otrok, 140 jih obiskuje šolo v Žalcu. Vsi zaposleni učitelji morajo opraviti triletno waldorfsko specializacijo. svoje nastope, sicer pa različne ritme, glasbila, plese, recitacije in načine nastopanja spoznajo že v prvem razredu. Tovrsten način podajanja učne snovi jih spremlja do konca osnov- nošolskega izobraževanja. Po besedah ravnatelja Jožeta Školca otroci s tem pridobijo odlično izkušnjo nastopanja pred občinstvom in jim to ne predstavlja pretiranega stresa, ker tisto, kar predstavijo, vadijo pri pouku in je to del njihovega vsakdanjika. »Značilnost naših praznikov in drugih nastopov je, da ne izpostavljamo posebej otrok, ampak se predstavimo kot celota.« Vsak razred s svojo točko Na zimskem prazniku v znani žalski dvorani se je tudi tokrat predstavil vsak razred. T očke so bile sestavljene iz ple- sa, petja ter igranja na različna glasbila. Učenci so nastopili z razrednikom, ki je osrednja fi- gura posameznega razreda od prvega do devetega razreda, kar je po besedah ravnatelja tudi posebnost waldorfske pedagogike. Možnost za opazovanje napredka Na prireditev so vodstvo, učitelji in učenci povabili star- še učencev, njihove stare star- še, a tudi nekdanje učence in širšo javnost. Tudi tokrat so dvorano napolnili do zadnjega kotička. »Obiskovalci z velikim veseljem spremljajo napredek svojih otrok in jih potem tudi nagradijo z bučnim aplavzom. Odzivi obiskovalcev so vedno pozitivni in navdušujoči, saj si nekateri starši niti ne pred- stavljajo, kako poteka pri nas ritmični krog in kateri elementi so vključeni vanj. Zato lahko rečemo, da je šolski praznik tudi neke vrste predstavitev pouka, predvsem ritmičnega dela,« je o odzivu in namenu dogodka povedal ravnatelj. Foto: Nik Jarh Str. 28-29 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 3, 18. januar 2024 Novi TEDNIK št. 52 28. 12. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 52, 28. december 2023 NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje razpisuje delovno mesto: NOVINAR (m/ž) Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja? Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.   Pričakujemo: - poznavanje regijske problematike - VII. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju novinarstva, - poznavanje procesa dela v uredništvu, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti, - sposobnost timskega delovanja, obvladovanje stresnih situacij, - inovativnost, proaktivnost, ciljno usmerjenost, - vozniški izpit B-kategorije. Nudimo - redno zaposlitev s poizkusnim delom 6 mesecev, - stimulativno plačilo, - možnost kreativnega izražanja in soustvarjanja časopisa, - pokrivanje različnih novinarskih zvrsti, - delo v medijski hiši z 78-letno tradicijo, - možnost rekreativno-športnega udejstvovanja. Prednost bodo imeli kandidati iz Celja in bližnje okolice. Kandidati morajo k prijavi priložiti kratek življenjepis. Pisne prijave sprejemamo do 31. januarja 2024 na naslov: NT&RC, d. o. o. (za razpis), Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali po e-pošti: tednik@nt-rc.si. Več o nas na: www.nt-rc.si INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 3 / Leto 79 / Celje, 18. januar 2024 Stopimo skupaj za bolni dvojčici Samouk ustvarja oblikovalske presežke Januar ima rezerviran za BUMfest Str. 26-27 Str. 31 Učenci in učitelji Waldorfske šole Savinja vsako leto v Domu II. slovenskega tabora Žalec obeležijo dva šolska praznika. Minuli teden so tako pripravili Zimski dan. Učen- ci, ki so se predstavili z različnimi točkami, so nastopili pred nabito polno dvorano. EVA RUDMAN Šola, kjer nastopajo tudi učitelji »Vedno se predstavimo kot celota« Waldorfsko šolo Savinja tre- nutno obiskuje 140 otrok iz celotne savinjske regije. V njej poučuje 22 učiteljev. Vsi skla- dno z učnim procesom name- njajo velik poudarek podajanju učne snovi na umetniški način. Otroci v sklopu ritmičnega kroga v času glavne ure vadijo Po besedah ravnatelja Jožeta Škol- ca (na fotografiji) odzivi nekdanjih učencev kažejo, da vključitev v drug sistem šolanja ne prinaša težav. Nastop vseh učencev z zaključno pesmijo Jožeta Bitenca Prvi sneg. Letos bo že peta generacija otrok končala osnovnošolsko izobraževanje in nadaljevala šolanje v bližnjih srednjih šolah. Nastop osmošolcev pod mentorstvom Cite Majcen Kovačič. Pod okriljem Waldorfske šole Ljubljana trenutno deluje šest šol v Sloveniji, v katere je vključenih več kot tisoč otrok, 140 jih obiskuje šolo v Žalcu. Vsi zaposleni učitelji morajo opraviti triletno waldorfsko specializacijo. svoje nastope, sicer pa različne ritme, glasbila, plese, recitacije in načine nastopanja spoznajo že v prvem razredu. Tovrsten način podajanja učne snovi jih spremlja do konca osnov- nošolskega izobraževanja. Po besedah ravnatelja Jožeta Školca otroci s tem pridobijo odlično izkušnjo nastopanja pred občinstvom in jim to ne predstavlja pretiranega stresa, ker tisto, kar predstavijo, vadijo pri pouku in je to del njihovega vsakdanjika. »Značilnost naših praznikov in drugih nastopov je, da ne izpostavljamo posebej otrok, ampak se predstavimo kot celota.« Vsak razred s svojo točko Na zimskem prazniku v znani žalski dvorani se je tudi tokrat predstavil vsak razred. T očke so bile sestavljene iz ple- sa, petja ter igranja na različna glasbila. Učenci so nastopili z razrednikom, ki je osrednja fi- gura posameznega razreda od prvega do devetega razreda, kar je po besedah ravnatelja tudi posebnost waldorfske pedagogike. Možnost za opazovanje napredka Na prireditev so vodstvo, učitelji in učenci povabili star- še učencev, njihove stare star- še, a tudi nekdanje učence in širšo javnost. Tudi tokrat so dvorano napolnili do zadnjega kotička. »Obiskovalci z velikim veseljem spremljajo napredek svojih otrok in jih potem tudi nagradijo z bučnim aplavzom. Odzivi obiskovalcev so vedno pozitivni in navdušujoči, saj si nekateri starši niti ne pred- stavljajo, kako poteka pri nas ritmični krog in kateri elementi so vključeni vanj. Zato lahko rečemo, da je šolski praznik tudi neke vrste predstavitev pouka, predvsem ritmičnega dela,« je o odzivu in namenu dogodka povedal ravnatelj. Foto: Nik Jarh Str. 28-29 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 3, 18. januar 2024 INTERVJU Spomnimo, da je aprila lani z mesta di- rektorja Zdravstvenega doma (ZD) Velenje odstopil Janko Šteharnik, ki je kot razlog navedel razhajanje med njim in velenjskim županom Petrom Dermolom glede razvo- ja zdravstva v Velenju. Svet zavoda je do imenovanja novega direktorja kot vršilko dolžnosti imenoval Majo Škerjanec, Štehar- nik pa je v zdravstvenem domu ostal kot svetovalec. Toda Ljudska iniciativa Velenje je s podpisi občanov zahtevala odstop ce- lotne uprave zdravstvenega doma in vseh njenih svetovalcev. Lani jeseni je vodenje zavoda ZD Velenje prevzel Janez Kra- mar, ki ima več kot 30 let delovnih izkušenj v zdravstvu, saj je delal v Reševalni postaji Univerzite- tnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki jo je zadnjih pet let tudi vodil. Kako je opozorilna stavka zdravnikov in zobozdrav- nikov vplivala na delo v velenjskem zdravstvenem domu? Ste veliko bolnikov prenaročili? Tega ni bilo treba narediti, saj se večina zdravnikov in zo- bozdravnikov v našem zavodu ni odločila za prekinitev dela. Zato je vse potekalo bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Stavka je sicer njiho- va pra- Mag. Janez Kramar, novi direktor Zdravstvenega doma Velenje, o perečih izzivih v zdravstvu »Kritik e bolnikov so bile tudi upravičene« Zdravstveni dom Velenje je bil zadnja leta pogosto pod plazom kritik. Spomnimo na lanski tragični dogodek, ko je na poti v zdravstveni dom umrl 74-letni občan. Tja se je bil primoram peljati sam, ker reševalno vozilo v tistem času naj ne bi bilo na voljo. Bolniki so opozarjali na slabo komunikacijo z medicinskim osebjem, saj naj bi telefoni v ambulantah nemalokrat zvonili v prazno, tudi po elektronski pošti zaposleni pogosto niso bili dosegljivi. Magister Janez Kramar, ki je vodenje velenjskega zdravstvenega doma z več kot 400 zaposlenimi prevzel lani pozno jeseni, priznava, da so bile številne kritike ljudi tudi upravičene. Zato so prve korake k boljši komunikaciji že storili. A to ni edina težava, ki pesti javni zavod. Kot najbolj pereč problem novi direktor izpostavlja pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Če bi imel moč odločanja v slovenskem zdravstvu, bi, kot pravi, za pet let uvedel moratorij na podeljevanje koncesij. BARBARA FURMAN »Opravili smo analizo, ki je pokazala, da so nekateri zaposleni za paciente res slabše dosegljivi. To se ne sme več dogajati, zato so vsi prejeli navodila, kako morajo ravnati v prihodnje. Njihovo odzivnost bomo preverjali.« »Če bi imel večjo moč odločanja v zdravstvu na nacionalni ravni, bi na primarni ravni predpisal moratorij na podeljevanje koncesij za pet let. To se mi zdi nujno, če želimo kadrovsko ustrezno zapolniti javni zdravstveni sistem.« lotne uprave zdravstvenega doma in vseh njenih svetovalcev. Lani jeseni je vodenje zavoda ZD Velenje prevzel Janez Kra- mar, ki ima več kot 30 let delovnih izkušenj v zdravstvu, saj je delal v Reševalni postaji Univerzite- tnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki jo je zadnjih pet let tudi vodil. Kako je opozorilna stavka zdravnikov in zobozdrav- nikov vplivala na delo v velenjskem zdravstvenem domu? Ste veliko bolnikov prenaročili? Tega ni bilo treba narediti, saj se večina zdravnikov in zo- bozdravnikov v našem zavodu ni odločila za prekinitev dela. Zato je vse potekalo bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Stavka je sicer njiho- va pra- v prihodnje. Njihovo odzivnost bomo preverjali.« Pereče kadrovske težave v javnem zdravstvu bi reševal z začasnim ukinja- njem podeljevanja koncesij. vica, a so vendarle poskrbeli za tiste, ki so potrebovali njihovo pomoč. To se mi zdi pohvalno. A je potrebno poudariti, da zdravniki in zobozdravniki Zdravstvenega doma Velenje podpirajo stavkovne zahteve in stavko podpirajo. Sindikat Fides od vlade zahteva obliko- vanje plačnega stebra za zdravstvo, s kate- rim naj bi uredili specifike dela zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev. Delu in zahtevnosti zdravstve- nih poklicev naj bi bila prilagojena tudi plačna lestvica. Prav tako zah- tevajo odpravo plačnih ne- sorazmerij, ki so nasta- la po posegu v plačni sistem, ko so se pla- če zvišale mladim zdravnikom, sta- rejšim pa ne toliko. So plače ključni problem sloven- skega javnega zdra- vstva? Ne, plače zago- tovo niso največji problem našega javnega zdravstve- nega sistema. Vsi, ne le zdravniki in zo- bozdravniki, tudi drugi zaposleni v zdra- vstvu si seveda zaslužijo pravično plačilo. Toda kaj je pravično plačilo? Ko se o tem pogovarjam z zaposlenimi, slišim različne odgovore. Zato menim, da je rešitev v do- ločitvi kadrovskih standardov in normati- vov. Vsak mora jasno vedeti, koliko mora narediti za osnovno plačo. In zaposleni v javnem zdravstvu se moramo prešteti. Če bomo potem ugotovili, da nas je 30 odstot- kov premalo, bo to jasno sporočilo odlo- čevalcem na državni ravni, da so številni poklici v zdravstvu deficitarni. Zato je za te poklice potrebno zagotoviti dodatne spodbude. Ne primanjkuje le zdravnikov in zobozdravnikov. Premalo imamo tudi medicinskih sester. Posebej želim opozo- riti na zaposlene v tehničnih službah in administraciji, na kuharje in čistilke. Nji- hovo delo je pogosto prezrto, plače pa so sramotno nizke. Nesprejemljivo je tudi, da imajo medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo minimalno plačo. Skratka, vse zaposlene v javni zdravstveni mreži mo- ramo pošteno plačati in tudi jasno določiti njihove delovne obveznosti. S kakšno vizijo ste lani jeseni prevzeli mesto direktorja? Kaj želite spremeniti in kako? Boli me, da je bilo na račun velenjskega zdravstvenega doma izrečenih toliko ne- gativnih kritik, ker še zdaleč ne drži, da so bile vse upravičene. Zato bom storil vse, da si bo naš zavod povrnil zaupanje ljudi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Delovati moramo strokovno, učin- kovito in pregledno. Da bodo bolniki zadovoljni z našim delom, moramo ohranjati finančno stabilno po- slovanje in zaposlenim zagotoviti strokovni razvoj z dodatnimi izo- braževanji, saj z razvojem stroke rastemo vsi. Predvsem pa imajo od tega koristi bolniki. V svo- jem kolektivu imam strokov- njake, ki zelo dobro delajo. A se zavedamo, da moramo marsikaj izboljšati. Delati bo potrebno predvsem na komunikaciji z bolniki in javnostjo nasploh. Bolniki so ogorčeni, ker se zaposleni, kot trdijo, nemalokrat niso odzivali na te- lefonske klice in niso odpisovali na elektronsko pošto. Žal so očitki upra- vičeni. Najbrž sem prvi, ki to javno pri- znam. Opravili smo analizo, ki je pokazala, da so nekateri zaposleni za paciente res slabše do- segljivi. To se ne sme več dogajati, zato so vsi prejeli navodila, kako morajo ravnati v prihodnje. Njihovo odzivnost bomo preverjali. Če nas bodo bolni- ki obvestili, da se na njihove klice ne odzivajo, bomo preverili, zakaj se je to zgodilo, in ustrezno ukrepali. Tudi vrata moje pisarne so vedno odprta. Rad se pošalim, da čakalnih dob pri meni ni. Mar ni žalostno, da je zdravstveno ose- bje treba opozarjati, da mora biti dose- gljivo za klice ljudi? To je res, vendar zaradi peščice posame- znikov ne moremo metati slabe luči na ves zdravstveni dom. Ob tem želim poudariti, da se zaposleni zaradi narave dela vedno ne morejo takoj odzvati na telefonski klic. Mo- rajo pa klic najkasneje v 24 urah vrniti. V našem kolektivu imamo tudi administrator- je, ki morajo prav tako skrbeti za nemoteno komunikacijo. Bolnikom so na voljo tudi informacijske točke, na katerih dobijo vse potrebne informacije. Prav tako uvajamo portal Iris. Pacientom omogoča besedilno komunikacijo z ambulanto, naročanje zdra- vil, napotnic, medicinskih pripomočkov, bolniških listov in podobno. Lani spomladi je odmeval dogodek, ko je na poti v ZD Velenje umrl 74-letni občan, ki se je zaradi hudih bolečin tja drugič v manj kot dveh urah odpeljal sam z avtomobilom. Mnogi so se spraševali, zakaj ponj niso pri- šli reševalci. Notranji strokovni nadzor naj bi pokazal, da naj bi umrl zaradi anevrizme in da smrti v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti. Javnost se sprašuje, kako vero- dostojni so notranji strokovni nadzori, saj preiskujete same sebe. Približno 30 let delam v zdravstvu in s či- sto vestjo lahko trdim, da nihče namenoma ne dela slabo. Glede internega nadzora naj povem, da v njem sodelujejo v zavodu za- posleni strokovnjaki. Deluje tudi Strokovni svet zavoda, v katerem so predstavniki vseh zdravstvenih strok. Komisija vzame pod drobnogled okoliščine primera in presodi, ali je vse potekalo v skladu s pravili zavoda in strokovnimi merili. Zdaj poteka tudi zu- nanji strokovni nadzor, kdaj bo končan, ne vem. Zdravniški zbornici smo predali vso potrebno dokumentacijo. O ugotovitvah zunanjega nadzora bomo javnost seveda obvestili. Pravite, da se obseg dela povečuje, ustrezen kader pa je težko zagotoviti. Kje so razmere najbolj zaskrbljujoče? Starajoča družba smo, zato se potrebe po zdravstveni oskrbi povsod povečujejo. Tudi v velenjskem zdravstvenem domu. Zgovoren je podatek, da se število obrav- nav povečuje in da se je število nenujnih reševalnih prevozov lani kar dvakrat pre- seglo letni načrt z zdravstveno zavaroval- nico. Ker se bo v naslednjih dveh letih upokojilo kar nekaj zdravnikov družinske medicine in zobozdravnikov, bo nastala velika kadrovska vrzel, ki jo bomo morali nekako zapolniti. Zdravniki iz tujine niso zanesljiva rešitev. Mi se sicer trenutno do- govarjamo z zobozdravnico iz Bosne in z enim specializantom, ki naj bi se preselil v Slovenijo. Imamo tudi nekaj štipendis- tov, eden je v šestem letniku stomatologije, dvema plačujemo specializacijo iz medi- cine dela. Upam, da bodo prišli in ostali v našem zdravstvenem domu. Ponudbe zasebnih klinik so za zdravnike finančno privlačne, zato se mnogi zaposlijo pri njih. Vedno več se jih odloča za koncesijo, zato smo v javnih zavodih vedno v negotovosti glede kadra. Nemočni smo. Pogajalska moč med javnim in zasebnim zdravstvom pri zaposlovanju zdravnikov je neuravnoteže- na oziroma nepravična. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 3, 18. januar 2024 INTERVJU »Tudi pri nas imamo veliko medicinskih sester, ki imajo znanje. Ob opravljeni dodatni klinični specializaciji bi lahko pripomogle k učinkovitejšemu delu v ambulantah in razbremenitvi zdravnikov.« »Kitara me je prevzela v osnovnošolskih letih. Vrsto let sem jo igral v ansamblu Aurora, v katerem je svojo pevsko kariero začela Irena Vrčkovnik. Veliko smo nastopali.« Zato pravite, da bi bilo smiselno pode- ljevanje zdravniških koncesij za nekaj let prepovedati. Če bi imel večjo moč odločanja v zdravstvu na nacionalni ravni, bi na primarni ravni pred- pisal moratorij na podeljevanje koncesij za pet let. To se mi zdi nujno, če želimo kadro- vsko ustrezno zapolniti oziroma uravnotežiti javni zdravstveni sistem. Da ne bo pomote, ni- sem nasprotnik koncesij, prav je, da ostanejo sestavni del zdravstva. Ko na primer zdravnik v javnem zavodu naleti na kakšen spor, gre v neko manjšo občino in vpraša župana, ali bi razpisali koncesijo. V občinah so takšnih pobud seveda veseli. In tako ne preseneča, da imajo nekatere manjše občine glede na delež prebivalcev na voljo več zdravnikov kot večje. Opozarjate tudi na problem zdravniških podjemnih pogodb, ki zdravstvenim de- lavcem omogočajo delo v popoldanskem času pri zasebnikih. Skozi te pogodbe se stekajo velike vsote denarja. Zanimiva se mi vaša ideja o ustanovitvi holdinga slovenskih bolnišnic. To pomeni, da bi vsi zaposleni delali pri istem delodajalcu, zato podjemne pogodbe ne bi bile potrebne. Ko bi se v neki bolni- šnici pojavila težava s kadri, bi za kakšen dan priskočili na pomoč zdravniki in dru- gi zdravstveni delavci iz druge bolnišnice, seveda ob pogoju, da bi se javno zdravstvo kadrovsko ustrezno okrepilo. Manj bi bilo izsiljevanja, pogajalska moč med zaposle- nimi in vodstvom zavoda bi bila izenače- na. Seveda bi potem zdravnikom in drugim morali dopustiti delo tudi zunaj delovnega časa in jih za to ustrezno plačati, predvsem pa v lastnem zavodu. Prav smešno je, da imamo zvezane roke pri nagrajevanju za- poslenih v javnem zavodu. Zato gredo v popoldanskem času delat k zasebniku. Zaskrbljujoče je tudi, da se nihče ne vpra- ša, kako so zdravniki lahko učinkoviti pri svojem delu, če delajo cele dneve. Tovrsten nadzor je šibek. V tujini medicinske sestre po opravlje- ni klinični specializaciji prevzemajo ne- katera manj zahtevna zdravniška dela. Tako razbremenjujejo delo zdravnikov, ki se lahko bolj posvečajo reševanju bolj zahtevnih primerov. So tovrstne pobude že prisotne pri nas? So in to je dobro. V tej smeri je ministr- stvo za zdravje potrdilo štiri klinične speci- alizacije, zdaj mora pripraviti še zakonske in podzakonske akte. Tudi pri nas imamo veliko medicinskih sester, ki imajo znanje. Ob opravljeni dodatni klinični specializa- ciji bi lahko pripomogle k učinkovitejše- mu delu v ambulantah in razbremenitvi zdravnikov. Naj navedem primer: pacienta, ki ga bolijo grlo ali ušesa, bo medicinska sestra lahko pregledala, ga napotila v labo- ratorij, mu razložila laboratorijske rezulta- te in mu predpisala antibiotik. To v tujini že počnejo. Medicinske sestre delajo tudi ultrazvoke srca, izvid znajo tudi interpre- tirati. Do neke mere zdravijo bolnike s srč- nim popuščanjem. Seveda pa se strinjam s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, ki pravi, da je tovrstne novosti treba uvajati zelo premišljeno in jih uvesti v soglasju z zdravniško stroko. Je res. da ste želeli delati v vojaškem zdravstvu? Res je. V družini nisem edini, ki se je od- ločil za delo v zdravstvu. Že pred mano sta ta poklic izbrala starejši brat in sestrična. Mene je mikalo vojaško zdravstvo, zato sem razmišljal, da bi šel na izobraževanje v Novi Sad. Ta želja je sčasoma izginila. Po konča- ni srednji zdravstveni šoli sem se vpisal na Fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru, kasneje sem končal magistrski študij me- nedžmenta na Univerzi v Kopru. Ni mi žal, da delam v zdravstvu, čeprav je delo zelo stresno. Sploh v službi nujne medicinske pomoči, kjer sem služboval vrsto let. Ob tem ste doživeli veliko tragičnih ne- sreč, v katerih je bilo treba ukrepati hitro in pravilno. To terja zbranost in umirje- nost. Kako vam je uspevalo? Vsak ni sposoben za tovrstno delo, potreb- no je razviti neko posebno odpornost, ki jo težko pojasnim. Kmalu bodo znani rezul- tati raziskave, ki smo jo še v času mojega službovanja v Ljubljani delali v sodelovanju s strokovnjaki s področja medicine dela in inštituta za biokemijo. Reševalcem smo na- mestili naprave za merjenje srčnega utripa in krvnega tlaka ter laboratorijsko merili nivo stresnih hormonov. Bili ste vodja izmene in namestnik vodje v Reševalni postaji Univerzitetnega klinič- nega centra (UKC) Ljubljana, od leta 2018 ste bili vodja. Ob stresnem delu ste doživljali še stresne vsakodnevne vožnje v Ljubljano. Med vožnjo se ti utrne kakšna ideja, tudi pre- drzna. Vsi govorijo, da bi gradili dodatne vozne pasove. Zakaj ne bi zgradili hitre železniške povezave ob avtocesti? Na vsaki strani. Tako bi lahko varno in hitro potovali po Sloveniji. Tisti, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano, potem zagotovo ne bi uporabljali avtomobila. In odgovorni v državi se ne bi smeli spraševati, koliko nas bo to stalo. Če bi se to spraševala Marija Terezija, železnice zagotovo ne bi imeli. Kitaro še pogosto vzamete v roke? Kitara me je prevzela v osnovnošolskih letih. Vrsto let sem jo igral v ansamblu Aurora, v katerem je svojo pevsko kariero začela Irena Vrčkovnik. Veliko smo nastopali. Zatem sem igral kitaro in pel v celjskem ansamblu Žurnal. Ob koncih tedna smo nastopali v Atomskih toplicah oziroma zdajšnjih Termah Olimia. Kombinacija naporne službe in neprespanih noči ob koncih tedna me je v nekem obdobju prisilila, da sem kitaro postavil v kot. Je pa glasba še vedno tista, ki me najbolj pomirja. In morje, seveda. Slišala sem, da ste prepevali sodelavcem na letošnji novoletni zabavi. Sem. (smeh) Zakaj pa ne? Med drugim sem zapel Brendijevo skladbo Povej mi, Marina. V čem iščete moč, ko življenje boli? Ka- kšno je vaše življenjsko vodilo? Zavedam se, da je vse, kar se nam v življenju zgodi, povsem življenjsko. Predvsem pa si ne smemo ustvarjati skrbi na zalogo. Na marsikaj, kar se dogaja, pač nimamo vpliva. Lahko spre- minjamo le sebe. Na bolje, seveda. Foto: Andraž Purg Sprostitev najde v glasbi in igranju kitare. (Foto: osebni arhiv) Direktorsko mesto v Zdravstvenem domu Velenje je Janez Kramar prevzel oktobra lani. Pravi, da bo avtoriteto pri vodenju zavoda gradil na zaupanju in sodelovanju. Priznava, da so nekatere kritike na račun velenjskega zdravstvenega doma upravičene. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 3, 18. januar 2024 INTERVJU »Tudi pri nas imamo veliko medicinskih sester, ki imajo znanje. Ob opravljeni dodatni klinični specializaciji bi lahko pripomogle k učinkovitejšemu delu v ambulantah in razbremenitvi zdravnikov.« »Kitara me je prevzela v osnovnošolskih letih. Vrsto let sem jo igral v ansamblu Aurora, v katerem je svojo pevsko kariero začela Irena Vrčkovnik. Veliko smo nastopali.« Zato pravite, da bi bilo smiselno pode- ljevanje zdravniških koncesij za nekaj let prepovedati. Če bi imel večjo moč odločanja v zdravstvu na nacionalni ravni, bi na primarni ravni pred- pisal moratorij na podeljevanje koncesij za pet let. To se mi zdi nujno, če želimo kadro- vsko ustrezno zapolniti oziroma uravnotežiti javni zdravstveni sistem. Da ne bo pomote, ni- sem nasprotnik koncesij, prav je, da ostanejo sestavni del zdravstva. Ko na primer zdravnik v javnem zavodu naleti na kakšen spor, gre v neko manjšo občino in vpraša župana, ali bi razpisali koncesijo. V občinah so takšnih pobud seveda veseli. In tako ne preseneča, da imajo nekatere manjše občine glede na delež prebivalcev na voljo več zdravnikov kot večje. Opozarjate tudi na problem zdravniških podjemnih pogodb, ki zdravstvenim de- lavcem omogočajo delo v popoldanskem času pri zasebnikih. Skozi te pogodbe se stekajo velike vsote denarja. Zanimiva se mi vaša ideja o ustanovitvi holdinga slovenskih bolnišnic. To pomeni, da bi vsi zaposleni delali pri istem delodajalcu, zato podjemne pogodbe ne bi bile potrebne. Ko bi se v neki bolni- šnici pojavila težava s kadri, bi za kakšen dan priskočili na pomoč zdravniki in dru- gi zdravstveni delavci iz druge bolnišnice, seveda ob pogoju, da bi se javno zdravstvo kadrovsko ustrezno okrepilo. Manj bi bilo izsiljevanja, pogajalska moč med zaposle- nimi in vodstvom zavoda bi bila izenače- na. Seveda bi potem zdravnikom in drugim morali dopustiti delo tudi zunaj delovnega časa in jih za to ustrezno plačati, predvsem pa v lastnem zavodu. Prav smešno je, da imamo zvezane roke pri nagrajevanju za- poslenih v javnem zavodu. Zato gredo v popoldanskem času delat k zasebniku. Zaskrbljujoče je tudi, da se nihče ne vpra- ša, kako so zdravniki lahko učinkoviti pri svojem delu, če delajo cele dneve. Tovrsten nadzor je šibek. V tujini medicinske sestre po opravlje- ni klinični specializaciji prevzemajo ne- katera manj zahtevna zdravniška dela. Tako razbremenjujejo delo zdravnikov, ki se lahko bolj posvečajo reševanju bolj zahtevnih primerov. So tovrstne pobude že prisotne pri nas? So in to je dobro. V tej smeri je ministr- stvo za zdravje potrdilo štiri klinične speci- alizacije, zdaj mora pripraviti še zakonske in podzakonske akte. Tudi pri nas imamo veliko medicinskih sester, ki imajo znanje. Ob opravljeni dodatni klinični specializa- ciji bi lahko pripomogle k učinkovitejše- mu delu v ambulantah in razbremenitvi zdravnikov. Naj navedem primer: pacienta, ki ga bolijo grlo ali ušesa, bo medicinska sestra lahko pregledala, ga napotila v labo- ratorij, mu razložila laboratorijske rezulta- te in mu predpisala antibiotik. To v tujini že počnejo. Medicinske sestre delajo tudi ultrazvoke srca, izvid znajo tudi interpre- tirati. Do neke mere zdravijo bolnike s srč- nim popuščanjem. Seveda pa se strinjam s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, ki pravi, da je tovrstne novosti treba uvajati zelo premišljeno in jih uvesti v soglasju z zdravniško stroko. Je res. da ste želeli delati v vojaškem zdravstvu? Res je. V družini nisem edini, ki se je od- ločil za delo v zdravstvu. Že pred mano sta ta poklic izbrala starejši brat in sestrična. Mene je mikalo vojaško zdravstvo, zato sem razmišljal, da bi šel na izobraževanje v Novi Sad. Ta želja je sčasoma izginila. Po konča- ni srednji zdravstveni šoli sem se vpisal na Fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru, kasneje sem končal magistrski študij me- nedžmenta na Univerzi v Kopru. Ni mi žal, da delam v zdravstvu, čeprav je delo zelo stresno. Sploh v službi nujne medicinske pomoči, kjer sem služboval vrsto let. Ob tem ste doživeli veliko tragičnih ne- sreč, v katerih je bilo treba ukrepati hitro in pravilno. To terja zbranost in umirje- nost. Kako vam je uspevalo? Vsak ni sposoben za tovrstno delo, potreb- no je razviti neko posebno odpornost, ki jo težko pojasnim. Kmalu bodo znani rezul- tati raziskave, ki smo jo še v času mojega službovanja v Ljubljani delali v sodelovanju s strokovnjaki s področja medicine dela in inštituta za biokemijo. Reševalcem smo na- mestili naprave za merjenje srčnega utripa in krvnega tlaka ter laboratorijsko merili nivo stresnih hormonov. Bili ste vodja izmene in namestnik vodje v Reševalni postaji Univerzitetnega klinič- nega centra (UKC) Ljubljana, od leta 2018 ste bili vodja. Ob stresnem delu ste doživljali še stresne vsakodnevne vožnje v Ljubljano. Med vožnjo se ti utrne kakšna ideja, tudi pre- drzna. Vsi govorijo, da bi gradili dodatne vozne pasove. Zakaj ne bi zgradili hitre železniške povezave ob avtocesti? Na vsaki strani. Tako bi lahko varno in hitro potovali po Sloveniji. Tisti, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano, potem zagotovo ne bi uporabljali avtomobila. In odgovorni v državi se ne bi smeli spraševati, koliko nas bo to stalo. Če bi se to spraševala Marija Terezija, železnice zagotovo ne bi imeli. Kitaro še pogosto vzamete v roke? Kitara me je prevzela v osnovnošolskih letih. Vrsto let sem jo igral v ansamblu Aurora, v katerem je svojo pevsko kariero začela Irena Vrčkovnik. Veliko smo nastopali. Zatem sem igral kitaro in pel v celjskem ansamblu Žurnal. Ob koncih tedna smo nastopali v Atomskih toplicah oziroma zdajšnjih Termah Olimia. Kombinacija naporne službe in neprespanih noči ob koncih tedna me je v nekem obdobju prisilila, da sem kitaro postavil v kot. Je pa glasba še vedno tista, ki me najbolj pomirja. In morje, seveda. Slišala sem, da ste prepevali sodelavcem na letošnji novoletni zabavi. Sem. (smeh) Zakaj pa ne? Med drugim sem zapel Brendijevo skladbo Povej mi, Marina. V čem iščete moč, ko življenje boli? Ka- kšno je vaše življenjsko vodilo? Zavedam se, da je vse, kar se nam v življenju zgodi, povsem življenjsko. Predvsem pa si ne smemo ustvarjati skrbi na zalogo. Na marsikaj, kar se dogaja, pač nimamo vpliva. Lahko spre- minjamo le sebe. Na bolje, seveda. Foto: Andraž Purg Sprostitev najde v glasbi in igranju kitare. (Foto: osebni arhiv) Direktorsko mesto v Zdravstvenem domu Velenje je Janez Kramar prevzel oktobra lani. Pravi, da bo avtoriteto pri vodenju zavoda gradil na zaupanju in sodelovanju. Priznava, da so nekatere kritike na račun velenjskega zdravstvenega doma upravičene. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 3, 18. januar 2024 PO POPLAVAH Bilo je sončno, a precej mrzlo januarsko popoldne, ko sem z glavne ceste, ki vodi med Šentrupertom in Šmartnim ob Paki, zavila proti letuški gmajni. Cesta se je naenkrat zožila, neprijazne bankine in luknje v starem asfaltu so me prisilile, da sem upočasnila. S tem sem še lažje opazovala okoliške stavbe sredi borovih oaz. Če se bodo uresničile zamisli vladne službe za ob- novo po poplavah, o njih čez nekaj časa ne bo duha ne sluha. Človeški vrvež, ki je od 50. let prejšnjega stoletja zaznamoval to območje, bo tako postal le še preteklost. Nekdanja letuška gmajna pa razlivno območje Savinje. In kaj na to pravijo tamkajšnji domačini? ŠPELA OŽIR Na obisku v letuški gmajni Počutijo se varno, zato domov ne želijo zapustiti Na seznamu stavb, ki so po poplavah predvidene za odstranitev, je tudi hiša družine Kac iz Letuša. Deroča voda je družinskim članom avgusta odnesla vse, nepoškodovana je ostala le streha nepremični- ne, kamor se je družina vselila šele pred štirimi leti. Tik pred lanskim božičem so se Zoran, Klementina in njuna dva otroka vrnili v svoj dom, v obnovo ka- terega so vložili ogromno denarja in truda. Ker ob vsakem deževju čutijo nemir in strah, so prepričani, da je selitev edina pot do mirnega življenja. TINA STRMČNIK znova pove, da iz svoje hiše ne gre. »V njej se počutim varno. Do zdaj je bila poplavljena le dvakrat, leta 1990 in lani av- gusta, in to zgolj podkleteni prostori. Ko bo mene odneslo v tej hiši, verjemite, da bo Sa- vinja odnesla tudi še vsa dru- ga naselja, vključno s Celjem,« pove štiriinsedemdesetletni Marjan Čretnik, ki tukaj živi že od leta 1953, ko se je sem kot triletnik preselil z družino. Takrat je bilo na tem območju le šest ali sedem hiš. Vmes je bilo grmovje. Gradbeni »bum« se je nato začel v 70. letih prej- šnjega stoletja, ko so začele na območju rasti počitniške hiši- ce. Večinoma so bile v lasti Celjanov. Kasneje so njihovo namembnost postopoma spre- menili v stanovanjsko. »Do zdaj strokovne in občinske službe nikoli niso omenjale nobene poplavne ogroženosti, kaj šele kakršnihkoli protipo- plavnih ukrepov. Poplavljen je bil namreč vedno desni breg Savinje, naša letuška gmajna je na levem, zato me ta odlo- čitev o odstranitvi naselja še toliko bolj preseneča,« še do- daja Čretnik, ki je nad Obči- no Braslovče zelo razočaran. »Zanjo je ta del že od nekdaj pozabljen. Že dvakrat naj bi imela denar za gradnjo kana- lizacije, ceste in optike, a že dvakrat naj bi ga porabila za drugo območje, ker smo pač samo gmajna. Občina bi se z vsem tem rešila tudi vlaganja v naše območje,« še dodaja Čretnik, ki mu takšni predlogi predstavljajo velik stres. Star je štiriinsedemdeset let. V hišo je vložil vse svoje prihranke. Preostala leta življenja ne želi zapraviti med začasnim biva- njem v najemniškem stano- vanju in zaradi skrbi, ki bi jih imel zaradi gradnje nove hiše. Prvi avgustovski petek lani se je članom družine v spo- min zapisal kot grozen dan. Ko se je voda začela približe- vati njihovi pritlični monta- žni novogradnji, je družina umaknila avtomobil, drugih predmetov pa ji, čeprav je po- skušala, ni uspelo rešiti. Gla- dina vode se je tako bliskovi- to višala, da so se morali hitro umakniti na varno. Le gledali so lahko, kaj se dogaja. »Ko je voda toliko upadla, da smo lahko prišli do hiše, sem še upal, da morda le ni vdrla v prostore. A ko sem odprl vrata, je drla iz notranjosti. Segala je do višine 1,3 me- tra. Naš dom, kamor smo se vselili komaj pred štirimi leti, je bil uničen v celoti, tako je bilo tudi z vsem pohištvom in opremo,« je povedal Zo- ran Kac. Dodal je, da je voda pustila takšno razdejanje, kot bi v njihov dom kdo vlomil. Razmetala je hladilne skrinje in hladilnik, vrata snela s te- čajev … Edino, kar so lahko rešili iz oklepa mulja, so bila oblačila in posoda. Kljub negotovosti so dom obnovili Prvih nekaj dni po popla- vah se je družina zatekla k Zoranovi sestrični, ki živi v bližini. Nato jim je pomoč ponudil nogometaš Nik Omladič, ki igra za Nogo- metni klub Koper. Ko je vi- del, kaj se dogaja v Savinjski dolini, je družini ponudil možnost bivanja v hiši, ki jo je kupil pred leti. Kačevi so tam živeli do konca lanske- ga decembra. Svojo hišo so v celoti obnovili, jo na novo opremili in se vanjo spet vse- lili tik pred lanskim božičem. V obnovo so vložili približno sto tisoč evrov, čeprav so jim pristojni dejali, da ta vložek ne bo upoštevan pri cenitvi hiše. »A to je naš dom in tu bomo ostali, dokler nam ne povedo, kako naprej,« je po- udaril Zoran. Družina Kac želi varnejše bivališče, čeprav je pot do njega še dolga Selitev je zanje edina rešitev Družina Kac je hišo, ki so jo poplave povsem uničile, celovito obno- vila in se vanjo vrnila pred božičnimi prazniki. V njej želi počakati na dokončno odločitev, kako naprej. »Dom je več kot le stavba. A zelo pomembno je, da lahko v njem varno živiš. Odkar smo se preselili v Letuš, smo se do poplav dobro počutili. A varnosti ne čutimo več. Glede na to, da Savinje s protipoplavnimi ukrepi ne morejo dovolj ukrotiti, je bolje, da se umaknemo,« pravi Zoran Kac. »Kje so bili 30 let?« Povabil me je, da si ogleda- va bregove Savinje, kjer zdaj dan za dnem brnijo delovni stroji in čistijo strugo. »Kje so bili pred tridesetimi leti? Če struga Savinje ne bi bila polna proda, ki ga je reka odlagala v njej, avgusta zagotovo ne bi spodjedla brega. Neprestano smo opozarjali tudi na odtr- gano brežino, iz katere je od- padalo kamenje, a se ni zgo- dilo nič,« je povedal domačin Rado Romih, ki je med tem pristopil do naju. Tudi on, če- prav je njegova hiša le nekaj deset metrov od Savinje, je ostro proti odstranitvi stavb in odselitvi z območja, kjer živi od leta 1989. »Do avgustovske poplave za poplavno varnost na tem območju niso storili Parkirala sem pri hišni šte- vilki Letuš 104 b. Na dvorišču pred stanovanjsko zgradbo je stal gospod. Da se novinar- ske ekipe ustavljajo pri njih, je zdaj že vajen. Vsaki vedno »Resnično me zanima, kaj bodo zapisali v odločbah, ker naše hiše so varne, čvrste in trdne. V njih normalno živi 98 odstotkov ljudi,« pravi Bojan Arčan. Bojan Arčan in somišljeniki so zbrali več listov podpisov proti izselitvi s tega območja. »Država več desetletij za varnost rečne struge Savinje ni naredila ničesar. Pripeljala ni enega bagra, uredila ni niti ene brežine. Zdaj naj bi vse to pometla pod preprogo in nas vse preselila,« pravi Bojan Arčan. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 3, 18. januar 2024 PO POPLAVAH Anton Urbanc: »Ne spominjam se, da bi kdaj Savinja močno popravljala ta del naselja. Nekajkrat je bregove prestopila bližnja Paka.« Družina Kac želi varnejše bivališče, čeprav je pot do njega še dolga Selitev je zanje edina rešitev Po njegovih besedah jim drugega kot obnova ni preo- stalo. V hiši drugega lastnika ne bi mogli bivati v nedogled, prav tako ne vedo, kako dolgo bodo trajali postopki, poveza- ni z morebitno odstranitvijo nepremičnin. Da je selitev edi- na rešitev, je Zoran menil že takrat, ko so družino dosegla prva namigovanja, da bo mor- da svoj dom morala zapustiti. Tako misli tudi danes. »Z ženo se želiva preseliti že samo za- radi otrok. Stara sta sedem in devet let. Ko na primer dva dni dežuje, ju je strah, da bo naš dom spet poplavilo. Težko ju je potolažiti. Tukaj nismo več mirni.« Še veliko neznank Kljub objavi seznama objek- tov, predvidenih za odstrani- tev, je v zraku še veliko nego- tovosti. Kac meni, da se lahko še marsikaj zaplete, saj neka- teri prebivalci nočejo slišati o selitvi, medtem ko bi se drugi radi preselili čim prej. Doslej je že poizvedoval o razpoložljivih zemljiščih in nepremičninah, obiskal je Rakovlje, kjer je predvideno nadomestno mesto za kraja- ne Letuša. A dokler ne dobi konkretnih informacij, težko razmišlja o novem bivališču. Skrbi ga člen interventnega zakona, da se bo treba po prejemu odločbe izseliti v pol leta. Preveva ga vprašanje, kje živeti v vmesnem času, dokler ne bi družina imela na voljo novega bivališča. Ker je Zoran že za hišo, ki je zdaj predvi- dena za odstranitev, najel posojilo, se sprašuje, kako ga poplačati, čeprav bodo morda morali na nadomestno mesto. Tudi najetje morebitnega no- vega posojila je povezano s številnimi neznankami. Le da so zdravi in skupaj Preizkušnja je močno za- rezala v življenje družinskih članov. Po besedah Zorana jih po konci drži to, da so skupaj. Hvaležni so za vso pomoč so- rodnikov in prijateljev. Veliko se pogovarjajo, kako naprej. Otrokoma, ki sta spet srečna, da imata spet vsak svojo otro- ško sobo, je težko pojasniti, zakaj se bo najverjetneje treba preseliti. »Z ženo ju tolaživa z besedami, da se vsak človek kdaj znajde v težki preizku- šnji, a da bo še vse v redu.« Foto: Andraž Purg »Tukaj je pravljično, a po poplavah se ne počutimo več varno,« je dejal Zoran Kac. Zoran Kac: »Kmalu po poplavah smo vedeli, da se bomo morali preseliti. Seznam nas ni presenetil, le potrdil je, da je to res. Zdaj bomo videli, kako naprej. Neznanka je tudi, kako v nekaj mesecih, ko bomo dobili odločbe, zgraditi novo nepremičnino. Kje bomo živeli v vmesnem času?« Žalosten prizor, po katerem si bodo Kačevi zapomnili lansko leto. (Foto: Zoran Kac) »V letuški gmajni živim od leta 1962 in moja hiša še nikoli ni bila poplavljena, a je tudi na seznamu za odstranitev,« pravi Anton Urbanc. popolnoma nič. Osnovni cilj našega župana je, da izseli le- tuško gmajno, ki je slepi rokav braslovške občine, in se tako reši vlaganja v naše območje,« je še bil jasen Romih, ki je do zdaj imel v hiši vodo dvakrat. Njegova najbližja soseda Mi- lena Borovnik, katere hiša je od njegove oddaljena zgolj nekaj metrov, nikoli. Tudi ona je odločena, da na selitev ne bodo pristali. »Da smo bili v avgustovski poplavi ogroženi, je naredila država, ki struge Savinje ni čistila trideset let,« je prav tako jasna. ni naredila ničesar. Pripelja- la ni enega bagra, uredila ni niti ene brežine. Zdaj naj bi vse to pometla pod preprogo in nas vse preselila. Nismo povsem proti selitvi, selijo naj tiste, ki so res ogroženi, ne pa nas. Veliko hiš tukaj ni imelo centimetra vode, veliko meniti denarja. »Če bi uredili brežine in malenkost dvignili nasip, bi ju to čez palec stalo nekaj milijonov evrov. Če bi nas preselili, bi to zagotovo znašalo sto milijonov evrov in več,« je še prepričan. Vsi skupaj se sprašujejo, zakaj so v Malih Braslovčah hiše poplavljene bistveno večkrat, voda tam je veliko višja, a hiše niso na sezna- mu za odstranitev. Ne morejo mimo tega, da se občina želi tako rešiti težave, ki je nastala zaradi dolgoletnega zanemar- jenja tega dela območja. Kot rešitev vidijo, da država v so- delovanju z občino primerno očisti in uredi strugo Savinje. Foto: Andraž Purg Marjan Čretnik v letuški gmajni živi od leta 1953. »Do zdaj strokovne in občinske službe nikoli niso omenjale nobene poplavne ogroženosti, kaj šele kakršnihkoli protipoplavnih ukrepov. Poplavljen je bil namreč vedno desni breg Savinje, naša letuška gmajna je na levem, zato me ta odločitev o odstranitvi naselja še toliko bolj preseneča,« pravi. »V hišo sem vložil vse svoje prihranke. Prihodnjih let ne želim zapraviti med začasnim bivanjem v najemniškem stanovanju,« pravi Marjan Čretnik. »Kje so bili prej trideset let? Če struga Savinje ne bi bila polna proda, ki ga je reka odlagala v njej, avgusta zagotovo ne bi spodjedla brega,« je jasen Rado Romih. Tudi Milena Borovnik je proti selitvi. »Da smo bili v avgustovski poplavi ogroženi, je naredila država, ki struge Savinje ni čistila trideset let,« je jasna. Med sprehodom je pri nas postal tudi Anton Urbanc, ki tako kot vsi preostali naključ- ni sprehajalci, ki so se ustavili pri nas, nasprotuje selitvi. »V letuški gmajni živim od leta 1962 in moja hiša še nikoli ni bila poplavljena, a je tudi na seznamu za odstranitev. Ne spominjam se, da bi kdaj Sa- vinja močno popravljala ta del naselja. Nekajkrat je bregove prestopila bližnja Paka,« je pripomnil. Če bo treba, tudi na evropsko sodišče »Država več desetletij za varnost rečne struge Savinje jih je imelo zgolj poplavljene kleti …« pravi Bojan Arčan in dodaja, da je ta seznam zaen- krat zgolj želja države in ob- čine. »Resnično me zanima, kaj bodo zapisali v odločbah, ker naše hiše so varne, čvrste in trde. V njih normalno živi 98 odstotkov ljudi. Zagotovo nas bodo želeli žejne peljati čez vodo. Tega ne bomo do- pustili. Bojevali se bomo do konca tudi po pravni poti. Ne nazadnje ni samo Slove- nija, temveč tudi Evropa,« pravi Arčan in dodaja, da bi državljane moralo zanimati, koliko bi morali država in občina za takšen poseg na- Tudi Rado Romih, čeprav je njegova hiša le nekaj deset me- trov od Savinje, je ostro proti odstranitvi stavb in odselitvi z območja, kjer živi od leta 1989. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 3, 18. januar 2024 STOPIMO SKUPAJ Ob našem obisku sta dekli- ci počivali v svojih prilagoje- nih stolčkih za hranjenje. Ko jima je to postalo pre- naporno, se je ena privila v naročje babice Vide, druga je uživala v razgibavanju s svojo teto Suzano Grgič. Svetlolasi enojajčni dvojčici z modrimi očmi imata tudi vsaka svoje posebnosti. Starša pravita, da je Agata bolj podobna mami- ci, povezujejo ju skodrani las- je in to, da obe radi komuni- cirata. Vera je bolj umirjena, po značaju je bolj podobna očetu. Ker so Eli Šemrov morali odstraniti jajcevode, ni imela možnosti naravne zanositve, zato sta se z možem odloči- la za umetno oploditev. Med nosečnostjo nihče ni posu- mil, da bi lahko bilo s plodo- ma karkoli narobe. Zdravni- ki v mariborski porodnišnici so mamici že nekaj dni po rojstvu dvojčic, 9. avgusta 2022, povedali, da bosta po vsej verjetnosti imeli gibalne težave, a vseh podrobnosti še niso mogli napovedati. »Zelo sva se ustrašila, a sva bila vseeno optimistična. V ne- kaj dneh je postajalo vedno bolj jasno, da bo primanjkljaj Hudo bolni dvojčici iz Latkove vasi pri Preboldu potrebujeta prilagojeno vozilo Že njun droben smehljaj staršema vliva neizmerno moč Dvojčici Vera in Agata sta zaradi genske mutacije GRIN2B utrpeli hude možganske poškodbe, zaradi katerih ne bosta nikoli govorili, sedeli ali hodili. Njuna starša Ela in Jure Šemrov s pomočjo širše družine zanju iščeta najrazličnejše možnosti pomoči, s katerimi jima želita čim bolj olajšati življenje. Prevozi v vrtec, na terapije, na zdravljenje doma in v tujino za družino z dvema invalidnina deklicama še zdaleč niso preprosti. Premagovanje razdalj bo lažje s po- močjo prilagojenega vozila za dostop z dvema invalidskima vozičkoma. Da bi družina čim prej prišla do vozila, vredne- ga približno 70 tisoč evrov, s pomočjo žalskega območne- ga združenja Rdečega križa Slovenije zbira donacije. Od začetka tega tedna je za lepšo prihodnost deklic možno prispevke darovati tudi s pomočjo SMS-donacij. TINA STRMČNIK »Zaradi epileptičnih napadov dvojčic sva bila najprej izjemno pretresena. Včasih sta napad dobili obe hkrati. Največja nočna mora za naju je bila, ko sva z deklicama ostala sama. Takrat si nisva upala niti na stranišče, vmes sva štela sekunde. Nekaj minut zatem, ko sva ustavila napad pri eni, je napad doživela že druga,« sta dejala. Zakonca Šemrov sta kljub težki življenjski preizkušnji never- jetno močna in pozitivna. Svojima hčerama želita omogočiti najboljšo možno zdravstveno oskrbo in najboljše možnosti za razvoj. V sredini je psička Nada, ki čuti, kako je z dvojčicama. Zgodilo se je že, da je ponoči zbudila Elo in Jureta ter ju opo- zorila, da sta imeli deklici epileptični napad. deklic zelo velik,« je povedala njuna mama. Po nekaj mese- cih so se pri sestricah začeli pojavljati epileptični napadi. »Ko so si sledile serije napa- dov, je bilo zelo hudo. Vsako jutro, ko sem se zbudil, sem šel najprej k njuni posteljici pogledat, ali še dihata,« v solzah pove njun oče Jure. V tistem obdobju so zdravniki opravili številne preiskave, med drugim tudi genske, in takrat sta starša izvedela, da imata njuni hčerki mutacijo gena GRIN2B. Deklici sta močno poško- dovani. Med drugim imata za približno pet centimetrov manjši obseg glave kot njuni vrstniki. Njuni možgani se ne morejo normalno razvijati. Zaradi hudih napak v mož- ganih sta močno umsko pri- zadeti, prizadet je tudi njun gibalni razvoj. Vera se sploh ne premika, roke dvigne le ob krčih. Agata ima zelo slabo razvite mišice. Ko ena in ena še zdaleč ni dve Jure in Ela sta še pred ne- davnim živela v središču starega celjskega mestnega jedra. Ob napovedih zdrav- nikov glede tega, kakšne zdravstvene težave lahko pričakujeta pri dvojčicah, sta se čutila nemočna sama skr- beti za njiju. Jure se je vrnil v službo, Ela je bila z dekli- cama sama in potrebovala sta pomoč. Ko je bilo mesto proti koncu leta v znamenju utri- pajočih luči in glasne glasbe, sta iskala drugo primerno stanovanje. Ker ga nista na- šla, sta hvaležno sprejela možnost, da se začasno pre- selita k Juretovi mami Vidi. Njen dodaten par rok jima je v neizmerno oporo, prav tako je zanju nepogrešljiva pomoč Eline mame. Pri skrbi za dvojčici jima veliko pomaga še Elina se- stra Suzana Grgič. Slednja se je zakopala v raziskovanje literature in objav o tej redki neozdravljivi bolezni. Čeprav po njenih besedah starši tako bolnih otrok prejmejo dobro osnovno pomoč, je kritična, da so nato sami sebi pre- puščeni pri skrbi zanje, pri njihovi negi, pri iskanju mo- rebitnih zdravljenj, iskanju dodatne pomoči za terapije ter iskanju pomoči pri var- stvu in gospodinjstvu. »Pri zdravih dvojčkih stroški ra- stejo tako, da je ena plus ena dve. Pri močno bolnih dvojči- cah pa je matematika povsem drugačna. Že nakup vsega, kar potrebujeta za rehabili- tacijo, je ogromen zalogaj.« Klasičen avto ni dovolj Ko se družina Šemrov z av- tomobilov odpravi na pot, sta deklici vsaka v svojem stolč- ku na zadnji klopi, spredaj sedita starša. Invalidska vo- zička shranita v prtljažniku, vmes zložita vso potrebno prtljago. Za slednjo pravza- prav skoraj ni prostora, saj ga večino zavzameta vozička. Če je bilo deklici, ko sta bili mlajši, med postankom tre- ba nahraniti, sta starša sedla na sprednji sedež, ju vzela v naročje in ju nahranila s pomočjo stekleničke. Sedaj, ko deklici jesta gosto hrano, je hranjenje v času postanka ogromen zalogaj. Najprej je treba vse stvari zložiti iz avta, nato je treba sestaviti vozič- ka, po hranjenju deklic pa spet vse skupaj premišljeno zložiti nazaj v avtomobil. Ker družinskim članom to vzame veliko časa in je za vse precej stresno, se na daljše poti ne odpravljajo. Prilagojen kombi bo k skrbi za deklici doprinesel tudi za to, ker ju vsako nepravilno dvigovanje boli. Prispeval bo k ohranjanju zdravja njunih staršev, ki že čutita bolečine v hrbtenici. Vozilo bo prila- gojeno tako, da bosta starša imela dober pogled na zadnjo klop vozila. To je pomembno, da se bosta lahko kar najhi- treje odzvala, če bo katera od deklic imela epileptičen napad. V tem primeru mora- ta deklico takoj namestiti v bočni položaj in ji najkasneje v 180 sekundah dati posebno zdravilo za ustavljanje na- pada. Kadar se napad kljub zdravilu ne ustavi, pokličeta urgentno vozilo. Rada bi jima nudila čim več terapij Starša sta se takoj po roj- stvu deklic naučila pravilne- ga načina rokovanja in ravna- nja z njima oz. »handlinga«. Teta dvojčic Suzana Grgič si je v službi vzela leto premora, da lahko kar najbolj pomaga svojima nečakinjama. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 3, 18. januar 2024 STOPIMO SKUPAJ Denarna sredstva za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila za Agato in Vero lahko nakažete na humanitarni TRR: SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 26, namen: Pomoč Agati in Veri, koda: CHAR, ali pošljite sporočilo SMS s ključno besedo DAM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila za Agato in Vero. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in A1. Ela Šemrov: »Hvaležna sem, da imata deklici na voljo terapije, strnjene obravnave, da smo zanju prejeli posebne stolčke, prilagojene vozičke. Obravnavajo ju najboljši nevrologi, ki delujejo v Sloveniji. Veliko pomoči prejemamo z vseh strani, pomagajo nam prijatelji in znanci. Na katerakoli vrata potrkamo, nam ljudje pridejo naproti.« »Najini deklici potrebujeta ogromno nege in pozornosti. Ko skrbiva zanju, nama včasih zmanjka časa, da bi se v miru stuširala ali spila kozarec vode,« pravi mama dvojčic Ela Šemrov. »Slovenski zakoni in predpisi so napisani za enega hudo bolnega otroka, nikjer pa ni določeno, kaj se zgodi, če imata starša dvojčke. In v tem primeru ena in ena ni dve,« poudarja teta dvojčic Suzana Grgič Deklici vozita na nevrofi zio- terapijo oz. terapijo Bobath. Nevrologi, pediatri in fi ziatri- nja dvojčici napotijo tudi na strnjene obravnave. V Bol- nišnici za otroke Šentvid pri Stični sta med drugim imeli hidroterapijo, Ela se je nau- čila, kako z njima rokovati v bazenu. Trenutno čakajo na strnjeno obravnavo na Od- delku za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora, kjer izvajajo tako imenovano terapijo Vojta. Ela komaj čaka, da se bo naučila novih metod, s ka- terima bo lahko pomagala svojima hčerama. Kadar njen mož na strnjene obravnave ne more, z deklicama ostane sama, kar jo žalosti. V neka- tere bolnišnice razen starša ali skrbnika namreč ne sme nihče drug. »Moj mož s svo- jo zaposlitvijo naši družini prinaša kruh. Če je odsoten z dela, imamo manjše prihod- ke. Žal se glede na slovensko zakonodajo obravnav v bol- nišnicah ne more udeležiti na primer spremljevalka v razvojnem vrtcu, čeprav bi mi lahko veliko pomagala. Poleg tega bi pridobljeno znanje lahko nato uporablja- la pri delu z drugimi otroki v vrtcu. V nekaterih primerih, ko ji bolnišnice dovolijo, da se lahko udeleži strnjenih obravnav, pa ji glede na za- konodajo pri tem ne pripada povračilo denarja za stroške prenočišča in prehrane,« je pojasnila sogovornica. S se- stro Suzano menita, da v Slo- veniji težko bolnim otrokom nasploh pripada premalo terapij. Medtem ko različne raziskave iz tujine pričajo o tem, da je bil napredek pri otrocih, ki so jih bili deležni več, veliko boljši. Suzana meni, da bi njeni nečakinji več pomoči potrebovali zdaj, v svojih prvih letih življenja. Zanju in za druge tako bolne otroke si želi tudi bolj celo- stne obravnave. Pomoč od jutra do večera Za Elo in Jureta je skrb za njuni težko bolni deklici izje- mno naporna. Deklici imata ketogeno dieto. Tako pri- pravljeni zalogaji vsebujejo nizko vsebnost ogljikovih hi- dratov in veliko maščob. Ela ogromno časa posveča sesta- vljanju receptov jedi. Pri pri- pravi obrokov ne sme delati napak, saj se to hitro pozna pri zdravstvenemu stanju deklic. Vsak gram odstopanja namreč povzroča spremembe v možganih, zaradi česar se lahko epileptični napadi po- novijo in jih je nato še težje zajeziti oz. nadzorovati. Če katera od deklic zboli, Ela za varstvo prosi katero od babic, ki se mora zaradi tega odreči svojim načrtom. Zdravstveni sistem pričaku- je, da bodo na pomoč vedno priskočili družinski člani. »Babice so z neba poslane, vendar so one svoje otroke že pospremile v svet. Zdaj ko se karseda posvečajo še vnuki- njama, so izgorele. Če naša širša družina ne bi pomagala po svojih močeh, Ela in Jure takšnega tempa pri skrbi za deklici ne bi zmogla in bi še sama zbolela,« poudarja Eli- na sestra Suzana. Prepričana je, da bi morala družba bolj podpreti družine, da bi lahko same skrbele za svoje bolne otroke. Potrebovali bi dodaten par rok Deklici obiskujeta razvoj- ni vrtec. Za skupino šestih otrok skrbita vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Vero in Agato v igralnici spremlja še spremljevalka. Medtem ko je Vera v vrtcu zelo srečna in zažari že, ko sliši glasove drugih otrok, je Agati v vrt- cu težje. Zelo občutljiva je na različne dražljaje, najlažje se pomiri zunaj. »Opažamo, da bi za deklici potrebovali še eno spremljevalko. Ko je Agata v slabi koži, jo spre- mljevalka namreč težko od- pelje ven, saj je odgovorna tudi za Vero.« Zakonca Šemrov sta žalo- stna, da pri skrbi za dvojčici ne moreta biti bolj samo- stojna in da morata vedno nekoga obremenjevati. »Na srečo me ni sram prositi za pomoč, ni pa prijetno. De- klic sama ne morem peljati v vrtec. Ker imata epileptične napade, ene od njiju ne mo- rem pustiti v avtu, medtem ko drugo odpeljem v skupi- no. Potrebovala bi nekoga, ki bi bil zraven nas in bi nam pomagal pri negi deklic ter pri vsakodnevnih opravilih. Včasih za hranjenje dvojčic z možem potrebujeva eno uro. Medtem ko ena zaspi, se dru- ga morda pravkar zbudi. Ko se jima posvečava in ju ne- gujeva, ne moreva skrbeti za gospodinjstvo. Verjameva, da se s podobnimi izzivi srečuje- jo vsi starši dvojčkov, vendar se zanje to naporno obdobje kmalu konča, medtem ko bo pri nas tako vse njuno življe- nje. Zdaj se znava z možem tudi pošaliti na ta račun. A ob 23. uri zvečer, ko čakava, da dava Agati še zadnja zdravila, sva povsem izčrpana.« Upanje tudi v razvoju novih zdravil Ela in Jure sta po rojstvu deklic svoje življenje prila- godila na tisoč in en način. Ela je morala v službi dati od- poved. »To je mučenje, daleč od uživanja v družinski idili. Izjemno težko je že samo sprejeti to tragedijo, kaj šele krmariti skozi življenje. Z Ju- retom nimava več časa zase. Če želiva skupaj na kakšno večerjo, morava babicam na- ložiti ogromno odgovornost. Ker so trenutki, ko sva brez deklic tako redki, se nato ne moreva sprostiti, sej razmi- šljava, kako je z njima.« Vse ovire, ki prihajajo na pot, skušata premagovati sproti. Njun cilj je, da bi de- kletoma omogočila najboljšo možno zdravstveno oskrbo in s tem najboljše možnosti za njun razvoj. Upanje v lepši ju- tri dvojčic jima daje tudi kli- nični preizkus novega zdra- vila za GRIN2B v Münchnu, kamor sta Vero in Agato že prijavila. Vsaka majhna zma- ga njunih svetlolasih deklet jima daje moč, da se še na- prej bojujeta zanju. Že njun nasmeh, ko se zjutraj pre- budita v posteljici, je včasih tisto, kar starša drži pokonci ves dan. Foto: Nik Jarh Jure s hčerkico Vero. Deklici imata velikokrat zaprte oči, ko jih odpreta, pa pokažeta globino svoje duše, sta dejala njuna starša. Deklici sta zaradi genske mutaci- je GRIN2B utrpeli hude možgan- ske poškodbe, zaradi katerih ne bosta nikoli govorili, sedeli ali hodili. Povsem odvisni sta od pomoči drugih ljudi. Ela s hčerko Agato. Obe deklici vozi na različne terapije in strnjene obrav- nave, vseh teh metod se skuša kar najbolj naučiti tudi sama, da jima lahko pomaga tudi doma. Ela in Jure Šemrov sta izjemno hvaležna, da jima pri skrbi za 17-mesečni dvojčici ob strani stoji razširjena družina. Na foto- grafiji sta Juretova mama Vida in Elina sestra Suzana. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 3, 18. januar 2024 STOPIMO SKUPAJ Ob našem obisku sta dekli- ci počivali v svojih prilagoje- nih stolčkih za hranjenje. Ko jima je to postalo pre- naporno, se je ena privila v naročje babice Vide, druga je uživala v razgibavanju s svojo teto Suzano Grgič. Svetlolasi enojajčni dvojčici z modrimi očmi imata tudi vsaka svoje posebnosti. Starša pravita, da je Agata bolj podobna mami- ci, povezujejo ju skodrani las- je in to, da obe radi komuni- cirata. Vera je bolj umirjena, po značaju je bolj podobna očetu. Ker so Eli Šemrov morali odstraniti jajcevode, ni imela možnosti naravne zanositve, zato sta se z možem odloči- la za umetno oploditev. Med nosečnostjo nihče ni posu- mil, da bi lahko bilo s plodo- ma karkoli narobe. Zdravni- ki v mariborski porodnišnici so mamici že nekaj dni po rojstvu dvojčic, 9. avgusta 2022, povedali, da bosta po vsej verjetnosti imeli gibalne težave, a vseh podrobnosti še niso mogli napovedati. »Zelo sva se ustrašila, a sva bila vseeno optimistična. V ne- kaj dneh je postajalo vedno bolj jasno, da bo primanjkljaj Hudo bolni dvojčici iz Latkove vasi pri Preboldu potrebujeta prilagojeno vozilo Že njun droben smehljaj staršema vliva neizmerno moč Dvojčici Vera in Agata sta zaradi genske mutacije GRIN2B utrpeli hude možganske poškodbe, zaradi katerih ne bosta nikoli govorili, sedeli ali hodili. Njuna starša Ela in Jure Šemrov s pomočjo širše družine zanju iščeta najrazličnejše možnosti pomoči, s katerimi jima želita čim bolj olajšati življenje. Prevozi v vrtec, na terapije, na zdravljenje doma in v tujino za družino z dvema invalidnina deklicama še zdaleč niso preprosti. Premagovanje razdalj bo lažje s po- močjo prilagojenega vozila za dostop z dvema invalidskima vozičkoma. Da bi družina čim prej prišla do vozila, vredne- ga približno 70 tisoč evrov, s pomočjo žalskega območne- ga združenja Rdečega križa Slovenije zbira donacije. Od začetka tega tedna je za lepšo prihodnost deklic možno prispevke darovati tudi s pomočjo SMS-donacij. TINA STRMČNIK »Zaradi epileptičnih napadov dvojčic sva bila najprej izjemno pretresena. Včasih sta napad dobili obe hkrati. Največja nočna mora za naju je bila, ko sva z deklicama ostala sama. Takrat si nisva upala niti na stranišče, vmes sva štela sekunde. Nekaj minut zatem, ko sva ustavila napad pri eni, je napad doživela že druga,« sta dejala. Zakonca Šemrov sta kljub težki življenjski preizkušnji never- jetno močna in pozitivna. Svojima hčerama želita omogočiti najboljšo možno zdravstveno oskrbo in najboljše možnosti za razvoj. V sredini je psička Nada, ki čuti, kako je z dvojčicama. Zgodilo se je že, da je ponoči zbudila Elo in Jureta ter ju opo- zorila, da sta imeli deklici epileptični napad. deklic zelo velik,« je povedala njuna mama. Po nekaj mese- cih so se pri sestricah začeli pojavljati epileptični napadi. »Ko so si sledile serije napa- dov, je bilo zelo hudo. Vsako jutro, ko sem se zbudil, sem šel najprej k njuni posteljici pogledat, ali še dihata,« v solzah pove njun oče Jure. V tistem obdobju so zdravniki opravili številne preiskave, med drugim tudi genske, in takrat sta starša izvedela, da imata njuni hčerki mutacijo gena GRIN2B. Deklici sta močno poško- dovani. Med drugim imata za približno pet centimetrov manjši obseg glave kot njuni vrstniki. Njuni možgani se ne morejo normalno razvijati. Zaradi hudih napak v mož- ganih sta močno umsko pri- zadeti, prizadet je tudi njun gibalni razvoj. Vera se sploh ne premika, roke dvigne le ob krčih. Agata ima zelo slabo razvite mišice. Ko ena in ena še zdaleč ni dve Jure in Ela sta še pred ne- davnim živela v središču starega celjskega mestnega jedra. Ob napovedih zdrav- nikov glede tega, kakšne zdravstvene težave lahko pričakujeta pri dvojčicah, sta se čutila nemočna sama skr- beti za njiju. Jure se je vrnil v službo, Ela je bila z dekli- cama sama in potrebovala sta pomoč. Ko je bilo mesto proti koncu leta v znamenju utri- pajočih luči in glasne glasbe, sta iskala drugo primerno stanovanje. Ker ga nista na- šla, sta hvaležno sprejela možnost, da se začasno pre- selita k Juretovi mami Vidi. Njen dodaten par rok jima je v neizmerno oporo, prav tako je zanju nepogrešljiva pomoč Eline mame. Pri skrbi za dvojčici jima veliko pomaga še Elina se- stra Suzana Grgič. Slednja se je zakopala v raziskovanje literature in objav o tej redki neozdravljivi bolezni. Čeprav po njenih besedah starši tako bolnih otrok prejmejo dobro osnovno pomoč, je kritična, da so nato sami sebi pre- puščeni pri skrbi zanje, pri njihovi negi, pri iskanju mo- rebitnih zdravljenj, iskanju dodatne pomoči za terapije ter iskanju pomoči pri var- stvu in gospodinjstvu. »Pri zdravih dvojčkih stroški ra- stejo tako, da je ena plus ena dve. Pri močno bolnih dvojči- cah pa je matematika povsem drugačna. Že nakup vsega, kar potrebujeta za rehabili- tacijo, je ogromen zalogaj.« Klasičen avto ni dovolj Ko se družina Šemrov z av- tomobilov odpravi na pot, sta deklici vsaka v svojem stolč- ku na zadnji klopi, spredaj sedita starša. Invalidska vo- zička shranita v prtljažniku, vmes zložita vso potrebno prtljago. Za slednjo pravza- prav skoraj ni prostora, saj ga večino zavzameta vozička. Če je bilo deklici, ko sta bili mlajši, med postankom tre- ba nahraniti, sta starša sedla na sprednji sedež, ju vzela v naročje in ju nahranila s pomočjo stekleničke. Sedaj, ko deklici jesta gosto hrano, je hranjenje v času postanka ogromen zalogaj. Najprej je treba vse stvari zložiti iz avta, nato je treba sestaviti vozič- ka, po hranjenju deklic pa spet vse skupaj premišljeno zložiti nazaj v avtomobil. Ker družinskim članom to vzame veliko časa in je za vse precej stresno, se na daljše poti ne odpravljajo. Prilagojen kombi bo k skrbi za deklici doprinesel tudi za to, ker ju vsako nepravilno dvigovanje boli. Prispeval bo k ohranjanju zdravja njunih staršev, ki že čutita bolečine v hrbtenici. Vozilo bo prila- gojeno tako, da bosta starša imela dober pogled na zadnjo klop vozila. To je pomembno, da se bosta lahko kar najhi- treje odzvala, če bo katera od deklic imela epileptičen napad. V tem primeru mora- ta deklico takoj namestiti v bočni položaj in ji najkasneje v 180 sekundah dati posebno zdravilo za ustavljanje na- pada. Kadar se napad kljub zdravilu ne ustavi, pokličeta urgentno vozilo. Rada bi jima nudila čim več terapij Starša sta se takoj po roj- stvu deklic naučila pravilne- ga načina rokovanja in ravna- nja z njima oz. »handlinga«. Teta dvojčic Suzana Grgič si je v službi vzela leto premora, da lahko kar najbolj pomaga svojima nečakinjama. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 3, 18. januar 2024 STOPIMO SKUPAJ Denarna sredstva za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila za Agato in Vero lahko nakažete na humanitarni TRR: SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 26, namen: Pomoč Agati in Veri, koda: CHAR, ali pošljite sporočilo SMS s ključno besedo DAM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila za Agato in Vero. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in A1. Ela Šemrov: »Hvaležna sem, da imata deklici na voljo terapije, strnjene obravnave, da smo zanju prejeli posebne stolčke, prilagojene vozičke. Obravnavajo ju najboljši nevrologi, ki delujejo v Sloveniji. Veliko pomoči prejemamo z vseh strani, pomagajo nam prijatelji in znanci. Na katerakoli vrata potrkamo, nam ljudje pridejo naproti.« »Najini deklici potrebujeta ogromno nege in pozornosti. Ko skrbiva zanju, nama včasih zmanjka časa, da bi se v miru stuširala ali spila kozarec vode,« pravi mama dvojčic Ela Šemrov. »Slovenski zakoni in predpisi so napisani za enega hudo bolnega otroka, nikjer pa ni določeno, kaj se zgodi, če imata starša dvojčke. In v tem primeru ena in ena ni dve,« poudarja teta dvojčic Suzana Grgič Deklici vozita na nevrofi zio- terapijo oz. terapijo Bobath. Nevrologi, pediatri in fi ziatri- nja dvojčici napotijo tudi na strnjene obravnave. V Bol- nišnici za otroke Šentvid pri Stični sta med drugim imeli hidroterapijo, Ela se je nau- čila, kako z njima rokovati v bazenu. Trenutno čakajo na strnjeno obravnavo na Od- delku za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora, kjer izvajajo tako imenovano terapijo Vojta. Ela komaj čaka, da se bo naučila novih metod, s ka- terima bo lahko pomagala svojima hčerama. Kadar njen mož na strnjene obravnave ne more, z deklicama ostane sama, kar jo žalosti. V neka- tere bolnišnice razen starša ali skrbnika namreč ne sme nihče drug. »Moj mož s svo- jo zaposlitvijo naši družini prinaša kruh. Če je odsoten z dela, imamo manjše prihod- ke. Žal se glede na slovensko zakonodajo obravnav v bol- nišnicah ne more udeležiti na primer spremljevalka v razvojnem vrtcu, čeprav bi mi lahko veliko pomagala. Poleg tega bi pridobljeno znanje lahko nato uporablja- la pri delu z drugimi otroki v vrtcu. V nekaterih primerih, ko ji bolnišnice dovolijo, da se lahko udeleži strnjenih obravnav, pa ji glede na za- konodajo pri tem ne pripada povračilo denarja za stroške prenočišča in prehrane,« je pojasnila sogovornica. S se- stro Suzano menita, da v Slo- veniji težko bolnim otrokom nasploh pripada premalo terapij. Medtem ko različne raziskave iz tujine pričajo o tem, da je bil napredek pri otrocih, ki so jih bili deležni več, veliko boljši. Suzana meni, da bi njeni nečakinji več pomoči potrebovali zdaj, v svojih prvih letih življenja. Zanju in za druge tako bolne otroke si želi tudi bolj celo- stne obravnave. Pomoč od jutra do večera Za Elo in Jureta je skrb za njuni težko bolni deklici izje- mno naporna. Deklici imata ketogeno dieto. Tako pri- pravljeni zalogaji vsebujejo nizko vsebnost ogljikovih hi- dratov in veliko maščob. Ela ogromno časa posveča sesta- vljanju receptov jedi. Pri pri- pravi obrokov ne sme delati napak, saj se to hitro pozna pri zdravstvenemu stanju deklic. Vsak gram odstopanja namreč povzroča spremembe v možganih, zaradi česar se lahko epileptični napadi po- novijo in jih je nato še težje zajeziti oz. nadzorovati. Če katera od deklic zboli, Ela za varstvo prosi katero od babic, ki se mora zaradi tega odreči svojim načrtom. Zdravstveni sistem pričaku- je, da bodo na pomoč vedno priskočili družinski člani. »Babice so z neba poslane, vendar so one svoje otroke že pospremile v svet. Zdaj ko se karseda posvečajo še vnuki- njama, so izgorele. Če naša širša družina ne bi pomagala po svojih močeh, Ela in Jure takšnega tempa pri skrbi za deklici ne bi zmogla in bi še sama zbolela,« poudarja Eli- na sestra Suzana. Prepričana je, da bi morala družba bolj podpreti družine, da bi lahko same skrbele za svoje bolne otroke. Potrebovali bi dodaten par rok Deklici obiskujeta razvoj- ni vrtec. Za skupino šestih otrok skrbita vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Vero in Agato v igralnici spremlja še spremljevalka. Medtem ko je Vera v vrtcu zelo srečna in zažari že, ko sliši glasove drugih otrok, je Agati v vrt- cu težje. Zelo občutljiva je na različne dražljaje, najlažje se pomiri zunaj. »Opažamo, da bi za deklici potrebovali še eno spremljevalko. Ko je Agata v slabi koži, jo spre- mljevalka namreč težko od- pelje ven, saj je odgovorna tudi za Vero.« Zakonca Šemrov sta žalo- stna, da pri skrbi za dvojčici ne moreta biti bolj samo- stojna in da morata vedno nekoga obremenjevati. »Na srečo me ni sram prositi za pomoč, ni pa prijetno. De- klic sama ne morem peljati v vrtec. Ker imata epileptične napade, ene od njiju ne mo- rem pustiti v avtu, medtem ko drugo odpeljem v skupi- no. Potrebovala bi nekoga, ki bi bil zraven nas in bi nam pomagal pri negi deklic ter pri vsakodnevnih opravilih. Včasih za hranjenje dvojčic z možem potrebujeva eno uro. Medtem ko ena zaspi, se dru- ga morda pravkar zbudi. Ko se jima posvečava in ju ne- gujeva, ne moreva skrbeti za gospodinjstvo. Verjameva, da se s podobnimi izzivi srečuje- jo vsi starši dvojčkov, vendar se zanje to naporno obdobje kmalu konča, medtem ko bo pri nas tako vse njuno življe- nje. Zdaj se znava z možem tudi pošaliti na ta račun. A ob 23. uri zvečer, ko čakava, da dava Agati še zadnja zdravila, sva povsem izčrpana.« Upanje tudi v razvoju novih zdravil Ela in Jure sta po rojstvu deklic svoje življenje prila- godila na tisoč in en način. Ela je morala v službi dati od- poved. »To je mučenje, daleč od uživanja v družinski idili. Izjemno težko je že samo sprejeti to tragedijo, kaj šele krmariti skozi življenje. Z Ju- retom nimava več časa zase. Če želiva skupaj na kakšno večerjo, morava babicam na- ložiti ogromno odgovornost. Ker so trenutki, ko sva brez deklic tako redki, se nato ne moreva sprostiti, sej razmi- šljava, kako je z njima.« Vse ovire, ki prihajajo na pot, skušata premagovati sproti. Njun cilj je, da bi de- kletoma omogočila najboljšo možno zdravstveno oskrbo in s tem najboljše možnosti za njun razvoj. Upanje v lepši ju- tri dvojčic jima daje tudi kli- nični preizkus novega zdra- vila za GRIN2B v Münchnu, kamor sta Vero in Agato že prijavila. Vsaka majhna zma- ga njunih svetlolasih deklet jima daje moč, da se še na- prej bojujeta zanju. Že njun nasmeh, ko se zjutraj pre- budita v posteljici, je včasih tisto, kar starša drži pokonci ves dan. Foto: Nik Jarh Jure s hčerkico Vero. Deklici imata velikokrat zaprte oči, ko jih odpreta, pa pokažeta globino svoje duše, sta dejala njuna starša. Deklici sta zaradi genske mutaci- je GRIN2B utrpeli hude možgan- ske poškodbe, zaradi katerih ne bosta nikoli govorili, sedeli ali hodili. Povsem odvisni sta od pomoči drugih ljudi. Ela s hčerko Agato. Obe deklici vozi na različne terapije in strnjene obrav- nave, vseh teh metod se skuša kar najbolj naučiti tudi sama, da jima lahko pomaga tudi doma. Ela in Jure Šemrov sta izjemno hvaležna, da jima pri skrbi za 17-mesečni dvojčici ob strani stoji razširjena družina. Na foto- grafiji sta Juretova mama Vida in Elina sestra Suzana. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 3, 18. januar 2024 OD STOLA DO PTIČJE HIŠICE Celjan Jan Barič je kot otrok zelo rad delal v delavnici, kjer mu je dedek, sicer zdravnik, razkrival skrivnosti dela z lesom in drugimi materiali. Tridesetletni mladenič danes ustvarja in živi v hiši starih staršev, iz otroškega navdušenja pa se je razvila dejavnost oblikovanja izdelkov iz lesa, ki jih prodaja po vsej Evropi. Najprej jih je oblikoval zase, ker je nekatere kose potreboval pri opremi doma in ker mu je to delo všeč. Na Instagramu je objavil fotografi je prvih izdelkov in začela so se vrstiti naročila. Sledile so nagrade za oblikovalske dosežke in raz- stave, ponosen pa je, da ga je opazila tudi švicarska fundacija Michelangelo, ki podpira rokodelstvo. Žal ga še vedno bolje poznajo v svetu kot v domačem okolju, kjer ni uspel z idejo, da bi imel razstavo v Celju. TATJANA CVIRN Svet lesa arhitekta Jana Bariča Samouk ustvarja oblikovalske presežke Njegov dom je kot velika galerija, v kateri so na ogled vsi njegovi izdelki, od uporab- nih do okrasnih. Že pri vhodu stojita dva obešalnika za oblačila, prvi v obliki drevesa in drugi, ki spominja na plesalko ob drogu. V dnevni sobi opazimo zanimiv ležalnik, mizico, stojalo za knjige ali gramofonske plošče v obliki valov, uro iz kosa lesa, pra- skalnik za domačo muco, ptičjo hiško v obli- ki solzice … V jedilnici so njegovi izdelki miza in kuhinjski stoli, ki presenečajo s svo- jo neobičajno obliko in hkrati udobnostjo. Domača galerija Na stenah so Janove slike, saj je kot otrok rad tudi risal, zato je izbral umetniško gim- nazijo likovne smeri. Najprej je razmišljal o študiju fotografi je, a je menil, da ni dovolj dober za to, da bi opravil zahteven spreje- mni izpit na akademiji, in je raje izbral ar- hitekturo. »Nazadnje še vedno fotografi ram in sam poskrbim za tovrstno predstavitev svojih izdelkov,« pove zadovoljno in doda, da je sam izdelal tudi svojo spletno stran, vso grafi ko in ka- taloge za izdelke, ki jih prodaja pod znamko JB design & archi- tecture. »Pri objavah izdelkov bolj ciljam na evropski trg, ker je večji. V Sloveniji je nekaj mojih izdelkov na ogled v salonu Id: doma v Ljublja- ni, sicer prodam kakšno manjšo stvar. Ni kriva cena, saj ni nič višja kot pri podobnih oblikoval- skih izdelkih v trgovi- nah, ampak gre pri tem bolj za miselnost ljudi. Ti raje kupijo izdelke priznanih tujih obli- kovalcev.« Ko boli križ … A tudi Jan postaja ve- dno bolj prepoznaven, saj so bili nagrajeni že štirje njegovi izdelki. Nagrade podeljuje Zavod Big v Lju- bljani za različne oblikovalske in ar- hitekturne dosežke. Poleg stola H, ki ga je kot prvega izdelal s kolegom Miho Bev- cem, so bili nagrajeni še ptičja hiška v obliki solzice, škatla za ure in afriški boben udu, prav t a ko v obliki solzice. Jan je ob tem kritičen do sistema, po katerem mora mlad oblikovalec plačati, da lahko pošlje svoj izdelek na ocenje- vanje in nato v svojih objavah navaja najbolj prestižne nagrade. »Zneski so tako visoki, da si mnogi mladi ustvarjalci tega ne morejo privoščiti. Izdelek zato izdelajo za neko pod- jetje oziroma mu prodajo svojo oblikovalsko zamisel, kar prinaša nekatere omejitve pri ustvarjanju. Sam imam kot samostojni ustvar- jalec pri svojem delu proste roke in že pri oblikovanju izdelka vem, kakšna bo njegova zgodba, kako ga bom predstavil.« Nekaj časa je tudi on imel redno službo. Dve leti je delal kot arhi- tekt urbanist, kar je tudi študiral. »To je bila dobra izkušnja, saj sem se naučil dela z ljudmi.« A zaradi dolgo- trajnega sedenja je imel kljub ukvarjanju s športom vedno več težav s hrbtenico in tako je začel s kolegom snovati svoj stol, ki ga je poimenoval H in na ka- terem sedi vzravnano, ne zvito. Kako dolgo je trajalo, da je nastal stol v današnji podobi, priča precej drugačna prva maketa izpred pe- tih letih. Za takšen na- predek je bilo treba vložiti veliko truda in časa. »Hvala bogu za Youtube!« Že med študijem je sodeloval na raznih delavnicah, kjer so študenti oblikovali razne predmete, in spoznal je, da ga to področje bolj zanima kot urbanizem. »Na srečo nas na fakulteti pri tem niso omejevali in tudi v magistrski nalogi, ki jo pišem, skušam najti povezave med oblikovanjem ulične opreme in urbanizmom,« pravi mlad ustvarjalec, ki se je o lesu in njegovih zakonitostih sam učil na spletu, zato pravi: »Hvala bogu za You- tube! Tam sem začel gledati videoposnetke tujih mizarjev in se pri tem veliki naučil o lesu, uporabnosti posameznih vrst, o tem, kako rešiti vprašanja lesnih stikov …« Da to učenje s spleta ni nič nenavadnega, doda, saj se je moral tudi v času študija tako nauči- ti uporabe raznih programov. »Ob delu v de- lavnici sem se učil tudi na svojih napakah.« »V letu in pol sem sam povsem prenovil starodobnega audija 60, tudi njegov motor, saj sem se že pri 14 letih naučil delati z aparatom za varjenje, ki mi ga je kupil dedek.« Les kupuje sam in izbere nek kos glede na to, kaj bo iz njega izdelal. »Nesmiselno je imeti večje zaloge lesa, saj so želje naročni- kov različne in tudi prostora nimam dovolj. Zaenkrat imam srečo, da imajo moje stranke podoben okus, kot ga imam sam, in ni zelo neobičajnih želja.« Rad dela z orehovim lesom, ki je zelo upo- raben, pogosto dela tudi iz hrastovega lesa, ki je topel. Pri nekaterih eksotičnih vrstah lesa je treba paziti, saj so lahko celo strupene ali rakotvorne. Hitro in počasi Strokovne ocene njegovih del govorijo o tem, da so nekatere rešitve drzne, sploh v smislu konstrukcije, kar velja zlasti za stole, in da ne gre za serijsko proizvodnjo, ampak za ročno izdelane kose. Pravi, da se nekatere zamisli rodijo hi- tro, za druge potrebuje več časa. Včasih jih nariše, drugič izdela skulpturo, maketo … Idej mu ne zmanjka, saj je material tako raznovrsten in ves čas odkriva novosti. »Švicarka fundacija Michelangelo me je našla na družbenih omrežjih in mi ponudila sodelovanje. Na svoji spletni strani promovira rokodelstvo z vsega sveta in letos pripravlja veliko razstavo v Italiji. Že to, da so me opazili, je spodbuda in pokazatelj, da delam dobro.« »Kot svobodnjak si po eni strani svoboden, hkrati pa delaš tudi za praznike in ob koncu tedna, ker bi vsi radi imeli izdelek čim prej.« Oblikovalec izvirnih in estetskih izdelkov iz lesa Jan Barič Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 3, 18. januar 2024 OD STOLA DO PTIČJE HIŠICE Zadnje čase snuje nov stol v kombinaciji laminiranega lesa in platna. »Zamisel za ptičjo hiško se je porodila na morju, ko sem gledal vodno kapljico. Včasih dobim zamisel o neki obliki in nato iščem, kakšne izdelke bi lahko naredil. Če oblikujem stol, lahko to traja več let. Izdelek je zelo zah- teven, treba je upoštevati vse konstrukcijske zakonitosti. Zadnje čase sem začel laminirati in zvijati les, medtem ko sem prej delal bolj geometrijske oblike. Z novim pristopom se mi je odprlo veliko novih možnosti. Tako je z zvijanjem furnirja nastala ideja za stojala za slušalke v obliki zanke oziroma silhuete člo- vek. Ponavadi tehtam, ali naj imata prednost pri snovanju uporabnost ali oblika. Najbolje je, če imajo izdelki oboje.« S pomočjo opekača za kruh Ti nastajajo v njegovi domači delavnici, ki je opremljena z različnimi stroji in orod- jem, ob čemer je Jan zasnoval tudi nekaj svojih rešitev. »Z laminiranjem sem imel kar precej težav. Več dolgih laminatnih listov sem moral namazati z ustreznim lepilom in jih stisniti s kalupom, ki sem ga sam izdelal. Za krivljenje lesa, kot je na primer uporabljen pri obešalniku, sem našel svoj način, saj nimam na voljo velike komore za mehčanje lesa. Del, ki naj bi ga ukrivil, sem začel greti s kuhinjskim opeka- čem za kruh, da je postal me- hek. Znajti se je treba,« pripo- veduje v smehu sogovornik, ki je pomanjkanje prostora v delavnici rešil tudi tako, da je stroj pritrdil na zložljiv podstavek. »Prah je težava pri tem delu in to bi rad še izboljšal.« Kupci zadnje čase ku- pujejo predvsem ptičje hiške, stole in škatle za ure, ki jih je najprej naro- čil nek zbiratelj, zdaj pa jih naročajo tudi drugi in proda vse, kar izdela. Pri pošiljanju v tujino je poseben izziv ustre- zno pakiranje, da izdelki niso po- lomljeni. Vse to je tudi drago. »Glede na izkušnje kupujejo premožnejši tovrstne oblikovalske izdelke bolj kot naložbo, kot da bi jim bili res všeč. Sam si želim, da bi bili moji izdelki dostopni povprečnemu člo- veku.« Kaj bo počel čez nekaj let, še ne ve. »Tudi če bom v prihodnje delal kaj drugega, bom Vseh dni seveda ne preživlja v delavnici in delovnem ateljeju. V prostem času se ukvarja z dvoranskim plezanjem, igra košarko … Če je pred leti želel hišo v Celju prodati in se preseliti v Ljubljano, je zdaj zadovoljen, da tega ni sto- ril. »Celje je za življenje krasno, res pa je, da se moram za druženje s prijatelji odpeljati v Lju- bljano. A tudi vedno več se jih vrača. Verjetno bom ostal tu, ker imam tudi primerne pogoje za delo,« zaključi mlad oblikovalec. Foto: Andraž Purg Ptičja hiška v obliki solzice je zno- traj votla in proces izdelave je kar zapleten, pravi Jan Barič, ki ustvarja ob najrazličnejši glasbi, od klasike do rokerskih zasedb. zase še vedno oblikoval izdelke, saj sem tudi začel tako – ne da bi živel od tega, ampak ker sem jih potreboval in ker mi je bilo to delo všeč.« »Želim si, da bi bili moji izdelki dostopni povprečnemu človeku.« Pot od prve makete do nagrajenega stola H ni bila preprosta. Škatle za shranjevanje ur so med kupci zelo zaželene. Ideje na papirju so bolj pregledne na steni v njegovi delovni sobi. Eden zadnjih izdelkov je stojalo za slušalke iz lamini- ranega lesa, z njegovim upogibanjem je nastala tudi žlica za obuvanje. V delavnici je Jan sam zasno- val nekatere rešitve za upo- gibanje lesa. »Če je stol udoben, še ne pomeni, da je zdrav za sedenje. Sam sem imel težavo s hrbtom in sem izdelal stol H, na katerem sediš vzravnano in ne zvito,« pravi obli- kovalec Jan Barič. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 3, 18. januar 2024 FILMSKI MARATON »Zgodba velenjskega kina je pestra, bogata, razgibana. Občasno dramatična, pogosto smešna in ves čas očarljiva, prisrčna in tudi romantična,« pravi Peter Gro- znik, dolgoletni programski sodelavec Kina Velenje. Prvi fi lm so v kinodvorani, ki so jo ob Sončnem parku zgradili občani s prostovoljnim delom, predvajali 15. januarja 1949. Obiskovalci so si takrat ogledali prvi slovenski celovečerni fi lm Na svoji zemlji. Zato so ga uvrstili tudi v program jubilejnega fi lmskega maratona, s katerim so obeležili 75-obletnico kina v Velenju. BARBARA FURMAN Mineva 75 let od prve kinematografske predstave v Velenju Za prihodnost kina se ne bojijo V okviru ponedeljkovega fi lmskega maratona so obe- ležili tudi 10. rojstni dan fi lm- skovzgojnega projekta Kino- zaver, ki vsako leto vključuje celotno predšolsko generaci- jo Vrtca Velenje. Otroci so si ogledali najlepše slovenske animirane fi lme. Mladostni- ki so uživali ob spremljanju fi lma Kaj pa Ester. Filmski maraton se je končal z ve- lenjsko premiero Šterkijade, avtobiografske drame Igorja Šterka. Filmski portret dru- žine Jureta Šterka, prvega Slovenca, ki je sam objadral svet, je poln humorja, a tudi neizprosne družinske dina- mike in drame. Po fi lmu je sledil pogovor s člani fi lmske ekipe. Boj za vstopnice Najboljši sogovornik za osvetlitev zgodovine Kina Ve- Velenjska premiera fil- ma Šterkijada z gosti. (Foto: Peter Žagar) Obisk filmske ekipe filma Šterkijada na večerni projekciji. (Foto: Peter Žagar) Film Na svoji zemlji 75 let kasneje ponovno na velenjskem filmskem platnu. (Foto: Peter Žagar) Filmsko-vzgojni projekt Kinozaver v Kinu Velenje izvajajo že 10 let. (Foto: Luka Štefulj) Utrinek s projekcije animiranih filmov za otroke v družbi masko- te Kinozaver. (Foto: Peter Žagar) lenje je Peter Groznik, saj je že vrsto let njegov program- ski sodelavec. Pravi, da se je z leti v kinu marsikaj spreme- nilo, ostaja pa neomajna lju- bezen do fi lma in kina, ki je v Šaleški dolini očitno nikoli ni primanjkovalo. »To so tukaj- šnji prebivalci dokazali tudi tako, da so prvo kinodvorano zgradili z udarniškim delom. Ker so jo leta kasneje uničili ognjeni zublji, je bilo treba zgraditi novo. Še danes pred- stavlja prostor srečevanja in druženja vseh generacij.« Ko še ni bilo televizijskih sprejemnikov, je kino lju- dem omogočal prvi stik z gibljivimi slikami ter edino okno v svet. Dodaten razcvet so prinesla sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja. »Tega obdobja se spominjam po tem, kako so se ljubitelji fi lma goreče potegovali za vstopnice, ter po gneči v dvo- rani, v kateri so prodajali tudi stojišča in je bilo obiskovalce treba vedno znova opozarja- ti, da je kajenje prepovedano. Gledalci so glasno komentira- li vsebino fi lma in tekmovali v duhovitih pripombah. Zelo priljubljen fi lmski junak Bru- ce Lee je pogosto poskrbel tudi za prakticiranje borilnih veščin nekaterih gledalcev takoj po predstavi,« se spo- minja Peter. Prostor z dušo Danes kinematografsko dejavnost izvaja Festival Ve- lenje. Kot javni zavod s po- dročja kulture med drugim skrbi za fi lmsko vzgojo, saj vsem generacijam omogoča dostopnost do kakovostnega in umetniškega fi lma. Ta v Kinu Velenje predstavlja več kot polovico programa. Sicer so v kinosporedu zastopani vsi fi lmski žanri. Veseli so vsakega gledalca. In to dobesedno, saj zavrti- jo fi lm tudi v primeru, če na projekcijo pride le ena oseba. A to se zgodi zelo poredko, saj je dvorana večinoma pol- na. Gledalci se radi vračajo v kino, tako spoznavajo in vzljubijo tudi zahtevnejšo fi lmsko ponudbo. »Naša bi- ljeterka Dana pravi, da je kino prostor, ki ima dušo, dušo pa mu dajemo ljudje. In še kako se strinjam z njeno izjavo,« dodaja sogovornik. V Kinu Velenje so posebej ponosni na projekt fi lmske vzgoje Kinozaver, Gre za edinstven projekt, v katerem je vsaka generacija velenj- skega vrtca deležna posebej pripravljenih in na igriv način podanih vsebin spoznavanja kina, animiranega fi lma ter fi lmskih izraznih sredstev. »Projekt končamo z ustvarja- njem vizualne pripovedi fi lm- ske zgodbe. Vsako leto tako pripravimo razstavo z več kot 400 barvitimi fi lmskimi pri- povedmi v treh sličicah. Zato se v Velenju za prihodnost kina sploh ne bojimo.« Nekdanja stavba kina v Velenju. (Vir: Arhiv Kina Velenje) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 3, 18. januar 2024 NIKOLI BREZ IDEJ Da so januarji zanj vse prej kot dolgočasni, je zagotovo razlog mednarodni festi- val tolkalnih skupin BUMfest, ki se je začel pred več kot šestnajstimi leti prav na njegovo pobudo. A Dejan Tamše je dejaven tudi na številnih drugih področjih. Je profesor, moderator, marketinški ustvarjalec … Po avgustovskih poplavah je eden najbolj dejavnih članov Civilne iniciative Ločica–Breg pri Polzeli, s katero tam- kajšnji prebivalci, med katerimi je tudi sam, opozarjajo na nujnost čimprejšnje zagotovitve poplavne varnosti. Prav tako je dokaz, da se z življenjsko energijo in voljo da premagati še tako težko bolezen in življenje vrniti v stare tirnice. ŠPELA OŽIR Dejan Tamše, idejni oče mednarodnega festivala tolkalnih skupin Januar ima rezerviran za BUMfest Njegova služba v žalski glasbeni šoli in soproga, ki prihaja iz Šempetra, sta predsta- vljali dva razloga, zakaj se je iz Šaleške doline preselil v Spodnjo Savinjsko dolino. Zadnjih šestnajst let z družino živi v Ločici ob Savinji in v glasbeni šoli poučuje tolkala, čeprav je – zanimivo – vse življenje želel postati učitelj telovadbe. »Najprej sem končal rudarsko tehnično šolo, ker je bila šti- pendija dvojna in so bile zraven vse mogoče ugodnosti. Že v prvem letni- ku sem ugoto- vil, da tega ne bom nikoli po- čel. Kljub temu sem končal to šolo in vzporedno še srednjo glasbeno. Potem je sledil preo- brat, vpisal sem se na fakulteto za šport. Prvi letnik sem skoraj končal, a sem se vseeno prepi- sal na akademijo za glasbo, kjer sem diplomi- ral, ko je bil na poti že prvi otrok,« pove Dejan Tamše, ki je bil nato še dvakrat tik pred vpisom na podiplomski štu- dij na FDV, smer tržno komuniciranje. »Ampak družina, delo, dejavnosti … Ni mi zneslo. Moje obdobje šolanja je en velik ›miks‹. To jemljem kot dobro. Slednje mi je prineslo širino, postal sem bolj vsestranski.« »Imel sem resne zdravstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsakogar.« Od rokometaša do tolkalca Bil je rokometaš, športni novinar, didžej, še danes je ob delu profesorja član skupine ST oP, Slo- venskega tolkalnega projekta, povezovalec prireditev, organizator dogodkov, blizu mu je marketing … »Sem eden tistih, ki nima rad enoličnosti. Glasba je svoboda, orga- nizacija dogodkov je ustvarjalnost, tolkala so sprostitev in energija. Vse to me vleče naprej. Novinarstvo je bilo pomemben del mene več kot dvajset let. Časopis, radio, televizija, sple- tni portali. Vse sem preizkusil. In to mi je dalo širino, poznanstva, izkušnje nastopanja. Vsaka takšna izkušnja človeku pride prav.« Na krilih njegovega zanosa je nastal tudi BUMfest in Žalec spremenil v slovensko sredi- šče tolkalne glasbe. »Prvi pogovori o festivalu segajo v leto 2006, ko sva v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec s tedanjo direktorico Ta- njo Razboršek Rehar prvič spregovorila o tem. Od takrat je to zgodba o uspehu. Dobro izho- dišče Žalca na zemljevidu, posluh lokalne sku- pnosti in odlična ekipa zanesenjakov so glavni recept za dober festival.« Tamšeta sicer ne vidimo le na žalskem odru, temveč tudi povsod drugod v družbi skupine Bepop. V tem primeru gre za sosedsko navezo. »S Tinkaro sva res dobra prijatelja, ne samo soseda. Ideja o skupnem sodelovanju se je porodila ravno v naši ulici. Pri nas v dnevni sobi je bila celo prva vaja ›razširjenega‹ Bepo- pa. Konec koncev smo trije Polzelani: Tinkara, Jan in jaz.« Iz bolezni ne dela drame Po možganski kapi, ki ga je doletela leta 2021, je na življenje začel gledati čisto drugače. »Vsaka prelomnica, vsak tragičen dogodek je neprijeten. Imel sem resne zdravstvene pre- izkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahko- to preživi brez vsakogar. Da so ti stvari, ki so se ti do takrat zdele zelo pomembne, praktično ničvredne. Da si le drobcena, ranljiva fi gura, tako minljiva in tako ›nepomembna‹. V takšnih trenutkih se, hote ali nehote, spremeniš. Spre- meniš pogled na svet in ceniš stvari, ki jih prej nisi. Vidiš, da si v 90 odstotkih odvisen samo od sebe. Blizu so ti samo tvoji najbližji. Prija- teljev in znancev je kar naenkrat veliko manj. Z vsakim tednom to še bolj občutiš in spoznaš. To te spremeni. Zdaj že vem, da na bolje.« »Sem eden tistih, ki nima rad enoličnosti. Glasba je svoboda, organizacija dogodkov je ustvarjalnost, tolkala so sprostitev in energija. Vse to me vleče naprej.« Zdaj je že nazaj v stari formi. Znan je po tem, da je delaven, da je človek akcije, pri njem ni besed, da ne gre ali da ne zna. »Mogoče se zdi, da sem nazaj v stari formi, kar je v 90 odstotkih res. 10 odstotkov mi še manjka. Mogoče jih ne bom nikoli dosegel, ampak kaj je to v primerjavi s tem, kar sem prestal. Sem izredno vesel, da se je končalo tako, kot se je. Okrevanje po mojem mnenju še traja, ampak ne delam drame, živim s tem, dobro mi gre (trkam na les) in cenim to, kar imam, in ne hrepenim po tistem, česar nimam.« Žena mu je stala ob strani Pri njegovem okrevanju ima veliko zaslug njegova žena Urška, s katero je zelo dober tan- dem. Tako kot mu ona marsikdaj priskoči na pomoč in mu je opora, tako tudi Dejan pomaga v njenem kozmetičnem salonu, ki ga ima že več kot dvajset let. »Z veseljem sodelujem na marketinško-promocijskem področju. Poskrbim za vso kreativo. Najin skupni ›otrok‹ je dezodo- rant, ki se je rodil med korono. Urška je takrat prvič dokončno razvila svoje izdelke – narav- ne dezodorante, ki so doživeli nepričakovan uspeh. Moje delo pri tem je bila vsa celostna podoba, sodeloval sem tudi pri oblikovanju in marketingu. Sicer je zelo strokovna in natančna, vedno želi nekaj narediti popolno. Srka znanje, še vedno se vsakodnevno izpopolnjuje, napre- duje in sledi smernicam. Vedno je tam, kjer jo potrebujem, in obratno.« Foto: Andraž Purg zanimivo – vse življenje želel postati učitelj telovadbe. »Najprej sem končal rudarsko tehnično šolo, ker je bila šti- pendija dvojna in so bile zraven vse mogoče ugodnosti. Že v prvem letni- ku sem ugoto- vil, da tega ne bom nikoli po- čel. Kljub temu sem končal to šolo in vzporedno še srednjo glasbeno. Potem je sledil preo- brat, vpisal sem se na fakulteto za šport. Prvi letnik sem skoraj končal, a sem se vseeno prepi- sal na akademijo za glasbo, kjer sem diplomi- ral, ko je bil na poti sem bolj vsestranski.« »Imel sem resne zdravstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsakogar.« Od rokometaša do tolkalca Bil je rokometaš, športni novinar, didžej, še danes je ob delu profesorja član skupine ST oP, Slo- venskega tolkalnega projekta, dišče Žalca na zemljevidu, posluh lokalne sku- pnosti in odlična ekipa zanesenjakov so glavni recept za dober festival.« Tamšeta sicer ne vidimo le na žalskem odru, temveč tudi povsod drugod v družbi skupine Bepop. V tem primeru gre za sosedsko navezo. »S Tinkaro sva res dobra prijatelja, ne samo soseda. Ideja o skupnem sodelovanju se je porodila ravno v naši ulici. Pri nas v dnevni sobi je bila celo prva vaja ›razširjenega‹ Bepo- pa. Konec koncev smo trije Polzelani: Tinkara, Jan in jaz.« Iz bolezni ne dela drame Po možganski kapi, ki ga je doletela leta 2021, je na življenje začel gledati čisto drugače. »Vsaka prelomnica, vsak tragičen dogodek je neprijeten. Imel sem resne zdravstvene pre- izkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahko- to preživi brez vsakogar. Da so ti stvari, ki so se ti do takrat zdele zelo pomembne, praktično ničvredne. Da si le drobcena, ranljiva fi gura, tako minljiva in tako ›nepomembna‹. V takšnih trenutkih se, hote ali nehote, spremeniš. Spre- meniš pogled na svet in ceniš stvari, ki jih prej nisi. Vidiš, da si v 90 odstotkih odvisen samo od sebe. Blizu so ti samo tvoji najbližji. Prija- Nekaj let nazaj se je njegov ritem zaradi nenadne bolezni za nekaj časa nekoliko upočasnil, a kot da- nes pravi, se je tudi iz tega veliko naučil. Spremenil je pogled na svet in začel ceniti stvari, ki jih prej ni. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 3, 18. januar 2024 FILMSKI MARATON »Zgodba velenjskega kina je pestra, bogata, razgibana. Občasno dramatična, pogosto smešna in ves čas očarljiva, prisrčna in tudi romantična,« pravi Peter Gro- znik, dolgoletni programski sodelavec Kina Velenje. Prvi fi lm so v kinodvorani, ki so jo ob Sončnem parku zgradili občani s prostovoljnim delom, predvajali 15. januarja 1949. Obiskovalci so si takrat ogledali prvi slovenski celovečerni fi lm Na svoji zemlji. Zato so ga uvrstili tudi v program jubilejnega fi lmskega maratona, s katerim so obeležili 75-obletnico kina v Velenju. BARBARA FURMAN Mineva 75 let od prve kinematografske predstave v Velenju Za prihodnost kina se ne bojijo V okviru ponedeljkovega fi lmskega maratona so obe- ležili tudi 10. rojstni dan fi lm- skovzgojnega projekta Kino- zaver, ki vsako leto vključuje celotno predšolsko generaci- jo Vrtca Velenje. Otroci so si ogledali najlepše slovenske animirane fi lme. Mladostni- ki so uživali ob spremljanju fi lma Kaj pa Ester. Filmski maraton se je končal z ve- lenjsko premiero Šterkijade, avtobiografske drame Igorja Šterka. Filmski portret dru- žine Jureta Šterka, prvega Slovenca, ki je sam objadral svet, je poln humorja, a tudi neizprosne družinske dina- mike in drame. Po fi lmu je sledil pogovor s člani fi lmske ekipe. Boj za vstopnice Najboljši sogovornik za osvetlitev zgodovine Kina Ve- Velenjska premiera fil- ma Šterkijada z gosti. (Foto: Peter Žagar) Obisk filmske ekipe filma Šterkijada na večerni projekciji. (Foto: Peter Žagar) Film Na svoji zemlji 75 let kasneje ponovno na velenjskem filmskem platnu. (Foto: Peter Žagar) Filmsko-vzgojni projekt Kinozaver v Kinu Velenje izvajajo že 10 let. (Foto: Luka Štefulj) Utrinek s projekcije animiranih filmov za otroke v družbi masko- te Kinozaver. (Foto: Peter Žagar) lenje je Peter Groznik, saj je že vrsto let njegov program- ski sodelavec. Pravi, da se je z leti v kinu marsikaj spreme- nilo, ostaja pa neomajna lju- bezen do fi lma in kina, ki je v Šaleški dolini očitno nikoli ni primanjkovalo. »To so tukaj- šnji prebivalci dokazali tudi tako, da so prvo kinodvorano zgradili z udarniškim delom. Ker so jo leta kasneje uničili ognjeni zublji, je bilo treba zgraditi novo. Še danes pred- stavlja prostor srečevanja in druženja vseh generacij.« Ko še ni bilo televizijskih sprejemnikov, je kino lju- dem omogočal prvi stik z gibljivimi slikami ter edino okno v svet. Dodaten razcvet so prinesla sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja. »Tega obdobja se spominjam po tem, kako so se ljubitelji fi lma goreče potegovali za vstopnice, ter po gneči v dvo- rani, v kateri so prodajali tudi stojišča in je bilo obiskovalce treba vedno znova opozarja- ti, da je kajenje prepovedano. Gledalci so glasno komentira- li vsebino fi lma in tekmovali v duhovitih pripombah. Zelo priljubljen fi lmski junak Bru- ce Lee je pogosto poskrbel tudi za prakticiranje borilnih veščin nekaterih gledalcev takoj po predstavi,« se spo- minja Peter. Prostor z dušo Danes kinematografsko dejavnost izvaja Festival Ve- lenje. Kot javni zavod s po- dročja kulture med drugim skrbi za fi lmsko vzgojo, saj vsem generacijam omogoča dostopnost do kakovostnega in umetniškega fi lma. Ta v Kinu Velenje predstavlja več kot polovico programa. Sicer so v kinosporedu zastopani vsi fi lmski žanri. Veseli so vsakega gledalca. In to dobesedno, saj zavrti- jo fi lm tudi v primeru, če na projekcijo pride le ena oseba. A to se zgodi zelo poredko, saj je dvorana večinoma pol- na. Gledalci se radi vračajo v kino, tako spoznavajo in vzljubijo tudi zahtevnejšo fi lmsko ponudbo. »Naša bi- ljeterka Dana pravi, da je kino prostor, ki ima dušo, dušo pa mu dajemo ljudje. In še kako se strinjam z njeno izjavo,« dodaja sogovornik. V Kinu Velenje so posebej ponosni na projekt fi lmske vzgoje Kinozaver, Gre za edinstven projekt, v katerem je vsaka generacija velenj- skega vrtca deležna posebej pripravljenih in na igriv način podanih vsebin spoznavanja kina, animiranega fi lma ter fi lmskih izraznih sredstev. »Projekt končamo z ustvarja- njem vizualne pripovedi fi lm- ske zgodbe. Vsako leto tako pripravimo razstavo z več kot 400 barvitimi fi lmskimi pri- povedmi v treh sličicah. Zato se v Velenju za prihodnost kina sploh ne bojimo.« Nekdanja stavba kina v Velenju. (Vir: Arhiv Kina Velenje) Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 3, 18. januar 2024 NIKOLI BREZ IDEJ Da so januarji zanj vse prej kot dolgočasni, je zagotovo razlog mednarodni festi- val tolkalnih skupin BUMfest, ki se je začel pred več kot šestnajstimi leti prav na njegovo pobudo. A Dejan Tamše je dejaven tudi na številnih drugih področjih. Je profesor, moderator, marketinški ustvarjalec … Po avgustovskih poplavah je eden najbolj dejavnih članov Civilne iniciative Ločica–Breg pri Polzeli, s katero tam- kajšnji prebivalci, med katerimi je tudi sam, opozarjajo na nujnost čimprejšnje zagotovitve poplavne varnosti. Prav tako je dokaz, da se z življenjsko energijo in voljo da premagati še tako težko bolezen in življenje vrniti v stare tirnice. ŠPELA OŽIR Dejan Tamše, idejni oče mednarodnega festivala tolkalnih skupin Januar ima rezerviran za BUMfest Njegova služba v žalski glasbeni šoli in soproga, ki prihaja iz Šempetra, sta predsta- vljali dva razloga, zakaj se je iz Šaleške doline preselil v Spodnjo Savinjsko dolino. Zadnjih šestnajst let z družino živi v Ločici ob Savinji in v glasbeni šoli poučuje tolkala, čeprav je – zanimivo – vse življenje želel postati učitelj telovadbe. »Najprej sem končal rudarsko tehnično šolo, ker je bila šti- pendija dvojna in so bile zraven vse mogoče ugodnosti. Že v prvem letni- ku sem ugoto- vil, da tega ne bom nikoli po- čel. Kljub temu sem končal to šolo in vzporedno še srednjo glasbeno. Potem je sledil preo- brat, vpisal sem se na fakulteto za šport. Prvi letnik sem skoraj končal, a sem se vseeno prepi- sal na akademijo za glasbo, kjer sem diplomi- ral, ko je bil na poti že prvi otrok,« pove Dejan Tamše, ki je bil nato še dvakrat tik pred vpisom na podiplomski štu- dij na FDV, smer tržno komuniciranje. »Ampak družina, delo, dejavnosti … Ni mi zneslo. Moje obdobje šolanja je en velik ›miks‹. To jemljem kot dobro. Slednje mi je prineslo širino, postal sem bolj vsestranski.« »Imel sem resne zdravstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsakogar.« Od rokometaša do tolkalca Bil je rokometaš, športni novinar, didžej, še danes je ob delu profesorja član skupine ST oP, Slo- venskega tolkalnega projekta, povezovalec prireditev, organizator dogodkov, blizu mu je marketing … »Sem eden tistih, ki nima rad enoličnosti. Glasba je svoboda, orga- nizacija dogodkov je ustvarjalnost, tolkala so sprostitev in energija. Vse to me vleče naprej. Novinarstvo je bilo pomemben del mene več kot dvajset let. Časopis, radio, televizija, sple- tni portali. Vse sem preizkusil. In to mi je dalo širino, poznanstva, izkušnje nastopanja. Vsaka takšna izkušnja človeku pride prav.« Na krilih njegovega zanosa je nastal tudi BUMfest in Žalec spremenil v slovensko sredi- šče tolkalne glasbe. »Prvi pogovori o festivalu segajo v leto 2006, ko sva v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec s tedanjo direktorico Ta- njo Razboršek Rehar prvič spregovorila o tem. Od takrat je to zgodba o uspehu. Dobro izho- dišče Žalca na zemljevidu, posluh lokalne sku- pnosti in odlična ekipa zanesenjakov so glavni recept za dober festival.« Tamšeta sicer ne vidimo le na žalskem odru, temveč tudi povsod drugod v družbi skupine Bepop. V tem primeru gre za sosedsko navezo. »S Tinkaro sva res dobra prijatelja, ne samo soseda. Ideja o skupnem sodelovanju se je porodila ravno v naši ulici. Pri nas v dnevni sobi je bila celo prva vaja ›razširjenega‹ Bepo- pa. Konec koncev smo trije Polzelani: Tinkara, Jan in jaz.« Iz bolezni ne dela drame Po možganski kapi, ki ga je doletela leta 2021, je na življenje začel gledati čisto drugače. »Vsaka prelomnica, vsak tragičen dogodek je neprijeten. Imel sem resne zdravstvene pre- izkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahko- to preživi brez vsakogar. Da so ti stvari, ki so se ti do takrat zdele zelo pomembne, praktično ničvredne. Da si le drobcena, ranljiva fi gura, tako minljiva in tako ›nepomembna‹. V takšnih trenutkih se, hote ali nehote, spremeniš. Spre- meniš pogled na svet in ceniš stvari, ki jih prej nisi. Vidiš, da si v 90 odstotkih odvisen samo od sebe. Blizu so ti samo tvoji najbližji. Prija- teljev in znancev je kar naenkrat veliko manj. Z vsakim tednom to še bolj občutiš in spoznaš. To te spremeni. Zdaj že vem, da na bolje.« »Sem eden tistih, ki nima rad enoličnosti. Glasba je svoboda, organizacija dogodkov je ustvarjalnost, tolkala so sprostitev in energija. Vse to me vleče naprej.« Zdaj je že nazaj v stari formi. Znan je po tem, da je delaven, da je človek akcije, pri njem ni besed, da ne gre ali da ne zna. »Mogoče se zdi, da sem nazaj v stari formi, kar je v 90 odstotkih res. 10 odstotkov mi še manjka. Mogoče jih ne bom nikoli dosegel, ampak kaj je to v primerjavi s tem, kar sem prestal. Sem izredno vesel, da se je končalo tako, kot se je. Okrevanje po mojem mnenju še traja, ampak ne delam drame, živim s tem, dobro mi gre (trkam na les) in cenim to, kar imam, in ne hrepenim po tistem, česar nimam.« Žena mu je stala ob strani Pri njegovem okrevanju ima veliko zaslug njegova žena Urška, s katero je zelo dober tan- dem. Tako kot mu ona marsikdaj priskoči na pomoč in mu je opora, tako tudi Dejan pomaga v njenem kozmetičnem salonu, ki ga ima že več kot dvajset let. »Z veseljem sodelujem na marketinško-promocijskem področju. Poskrbim za vso kreativo. Najin skupni ›otrok‹ je dezodo- rant, ki se je rodil med korono. Urška je takrat prvič dokončno razvila svoje izdelke – narav- ne dezodorante, ki so doživeli nepričakovan uspeh. Moje delo pri tem je bila vsa celostna podoba, sodeloval sem tudi pri oblikovanju in marketingu. Sicer je zelo strokovna in natančna, vedno želi nekaj narediti popolno. Srka znanje, še vedno se vsakodnevno izpopolnjuje, napre- duje in sledi smernicam. Vedno je tam, kjer jo potrebujem, in obratno.« Foto: Andraž Purg zanimivo – vse življenje želel postati učitelj telovadbe. »Najprej sem končal rudarsko tehnično šolo, ker je bila šti- pendija dvojna in so bile zraven vse mogoče ugodnosti. Že v prvem letni- ku sem ugoto- vil, da tega ne bom nikoli po- čel. Kljub temu sem končal to šolo in vzporedno še srednjo glasbeno. Potem je sledil preo- brat, vpisal sem se na fakulteto za šport. Prvi letnik sem skoraj končal, a sem se vseeno prepi- sal na akademijo za glasbo, kjer sem diplomi- ral, ko je bil na poti sem bolj vsestranski.« »Imel sem resne zdravstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsakogar.« Od rokometaša do tolkalca Bil je rokometaš, športni novinar, didžej, še danes je ob delu profesorja član skupine ST oP, Slo- venskega tolkalnega projekta, dišče Žalca na zemljevidu, posluh lokalne sku- pnosti in odlična ekipa zanesenjakov so glavni recept za dober festival.« Tamšeta sicer ne vidimo le na žalskem odru, temveč tudi povsod drugod v družbi skupine Bepop. V tem primeru gre za sosedsko navezo. »S Tinkaro sva res dobra prijatelja, ne samo soseda. Ideja o skupnem sodelovanju se je porodila ravno v naši ulici. Pri nas v dnevni sobi je bila celo prva vaja ›razširjenega‹ Bepo- pa. Konec koncev smo trije Polzelani: Tinkara, Jan in jaz.« Iz bolezni ne dela drame Po možganski kapi, ki ga je doletela leta 2021, je na življenje začel gledati čisto drugače. »Vsaka prelomnica, vsak tragičen dogodek je neprijeten. Imel sem resne zdravstvene pre- izkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahko- to preživi brez vsakogar. Da so ti stvari, ki so se ti do takrat zdele zelo pomembne, praktično ničvredne. Da si le drobcena, ranljiva fi gura, tako minljiva in tako ›nepomembna‹. V takšnih trenutkih se, hote ali nehote, spremeniš. Spre- meniš pogled na svet in ceniš stvari, ki jih prej nisi. Vidiš, da si v 90 odstotkih odvisen samo od sebe. Blizu so ti samo tvoji najbližji. Prija- Nekaj let nazaj se je njegov ritem zaradi nenadne bolezni za nekaj časa nekoliko upočasnil, a kot da- nes pravi, se je tudi iz tega veliko naučil. Spremenil je pogled na svet in začel ceniti stvari, ki jih prej ni. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 3, 18. januar 2024 IZOBRAŽEVANJE Dogodek je gostila celjska Srednja šola za storitvene de- javnosti in logistiko, kjer so pripravili delavnice in prika- zali, kako so bili nekoč videti klobuki, moda, pričeske in av- Na »Kidriču« praznujejo 140-letnico poklicnega šolstva v Celju Skok v preteklost Konec decembra so v Srednji šoli za storitvene dejavno- sti in logistiko pripravili prvi večji dogodek, s katerim so začeli praznovanje 140-letnice poklicnega šolstva v Celju. V šoli, nekoč bolj znani kot »Kidrič«, so sicer celo šolsko leto posvetili obeleževanju visokega jubileja, saj je letos veliko vsebin namenjenih prav 140-letnici. Vrhunec do- gajanja bo 10. aprila letos v Modri dvorani na celjskem sejmišču. Na prvem dogodku so sodelovali dijaki šole, ki so prikazali svoje programe, a tudi zgodovino poklicnega izobraževanja. Poleg vsega naštetega bodo v šoli izdali jubilejni zbornik. JANŽE FRIC tomobili. »Pripravili smo zgo- dovinski pregled razvoja po- klicnega šolstva na Celjskem, obnavljali smo tudi kulturno dediščino. V sodelovanju z Mestno občino Celje smo pre- novili Maechtigov kiosk,« je povedala ravnateljica šole go- stiteljice Saša Silovšek. Obi- skovalci so si lahko ogledali tudi znamenite sokolske vaje. »Dijaki so pripravili pregled zgodovine svojih programov. Niso se sicer vrnili 140 let v preteklost. Nekateri so šli v zgodovino dlje, drugi manj,« je o dogodku povedala po- močnica ravnateljice Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Darja Rebevšek. Obiskovalci so si tako lahko ogledali pričeske, ki so bile priljubljene v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in kasneje, Tomosove mopede, oblačila in podobno. Visoka obletnica in dejavno- sti, ki so jih pripravili, niso na- menjene samim sebi, je še do- dala pomočnica ravnateljice: »To priložnost smo izkoristili tudi za spremembe učnega na- črta. Letos smo tako več časa namenili projektnemu delu, ki ga nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje.« Pogled proti koncu 19. stoletja Celje je leta 1883 dobilo šolo za obrtnike, poimenova- no Obrtna nadaljevalna šola. Podoben sistem poučevanja, ki je temeljil na vajeništvu, se je v šoli ohranil tudi po raz- padu Avstro-Ogrske. Večje spremembe so šolo doletele po drugi svetovni vojni, ko so se vajeniški šoli pridružile še druge poklicne in industrijske šole. Šola se je od ustanovitve pogosto selila, zadnjič, v stav- bo na Ljubljanski cesti 17, se je preselila leta 1953. Šolo so skozi zgodovino več- krat preimenovali. Življenje je začela kot Gewerbliche Fort- bildungsschule in Cilli, ime Srednja šola za storitvene de- javnosti in logistiko je dobila pred približno 16 leti. Vmes je bila tri desetletja poimenovana po Borisu Kidriču, neuradno se je poimenovanje »Kidrič« še vedno drži. Foto: Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko V srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v času praznovanja 140-le- tnice poteka projektno delo. Obiskovalci so si lahko ogledali pričeske, ki so bile priljubljene v preteklosti. Srečanje Kluba županj Županje o podnebju in še čem »Danes smo govorile o pod- nebnih spremembah, o tem, kako se jim upirati, kaj lahko kot županje na področju ob- čin same naredimo za to in kako se lahko organiziramo, da bi bili vsi bolje pripravljeni na različna dogajanja,« je o tretjem srečanju Kluba žu- panj povedala soorganizator- ka dogodka županja Občine Vransko Nataša Juhart. Ta je srečanje s Skupnostjo občin Slovenije pripravila minuli petek na Vranskem, udele- ženke pa so kraj izkoristile tudi za preizkWušnjo svojih spretnosti na poligonu Centra varne vožnje. EVA RUDMAN Klub županj obstaja od leta 2014 zaradi vedno več žensk na ključnih mestih odločanja v lokalni politiki. Trenutno to mesto v Sloveniji zaseda 29 žensk. Minuli petek so se sesta- le z namenom pogovora o de- lovanju in organiziranju občin v luči prilagajanja na podnebne spremembe. Primere dobrih praks je na dogodku predstavila županja Občine Selnica ob Dravi in di- rektorica Energetske agencije za Podravje Vlasta Kremelj. Kot je povedala županja Ob- čine Vransko Nataša Juhart, med temi primeri lahko izlu- šči predvsem težnjo po slede- nju naravi: »Preveč posegamo v naravo, delamo po svoje. Gradimo ceste, kjer ni najbo- lje, izkopljemo hrib, kjer to ni primerno … Veliko je takšnih primerov. Moramo pustiti, da voda najde svojo pot, in ne smemo spreminjati okolja ter graditi tam, kjer vemo, da bi voda lahko ogrožala. Narava je glavna in moramo ji slediti.« Dobra zastopanost v Savinjski dolini Ženske na županskih mestih so v Savinjski dolini dobro za- stopane. Poleg organizatorke dogodka, županje Vranskega, so volivci predlani na čelo občin postavili žensko tudi v Solčavi (Katarina Prelesnik) in na Reči- ci ob Savinji (Majda Potočnik). Nataša Juhart je povedala, da je hva- ležna, da v občini Vransko poplava ni pustila hujših posledic in razdejanja. »Nekaj je bilo škode, a nobena hiša ni bila ogrožena. Kolegice so imele drugačne razmere. Vsaka je danes prišla s svojimi novicami in z znanjem o tem, kako se organizirati, ko ni ele- ktrike, telefonskih povezav, kako priti do nekoga v odročnem kraju občine in kako pomembno je v vsaki vasi imeti nekoga, na kogar se lahko obrneš, ko povezave ni.« Skupinska fotografija na poligonu Občine Savinjske doline večkrat sodelujejo pri različ- nih projektih. Je to sodelova- nje v kakršnemkoli pogledu drugačno, ker je na vodil- nih položajih več žensk? »V Spodnji Savinjski dolini je ob meni šest županov, a mi- slim, da sem dobro sprejeta, ne počutim se zapostavljeno in sem jim enakovredna,« je o razmerju in sodelovanju z moškimi župani še povedala Nataša Juhart. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 3, 18. januar 2024 HOP V LUKNJO Štrbunk (po angleško cornhole) je najhitreje razvi- jajoča se športno-rekreativna igra v zahodni Evropi, ki je dobila zagon tudi v Sloveniji. Pravila so prepro- sta in se jih je lahko naučiti. Prednost je tudi v tem, da lahko štrbunk igramo ali v zaprtem prostoru ali v naravi in ne potrebuje posebnih objektov ter tudi dragih priprav postavitve ne. DEAN ŠUSTER Ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled Štrbunk, šport ali igra za zabavo? Zmagajo le izurjeni Tekmovalca sta od deske oddaljena 8,23 metra. Če je tekma v zaprtem prostoru, mora biti strop visok najmanj štiri metre. Tekmovalci meče- jo vrečko v svoji lastni tehniki in samo eno vrečko naenkrat. Nato je na vrsti nasprotnik. Oba v eni seriji vržeta po štiri vrečke. Met v luknjo šteje tri točke, če vrečka obstane na deski, dobi tekmovalec eno točko. Šteje se samo razlika med doseženimi točkami obeh tekmovalcev. Na primer: tekmovalec z rdečimi vrečka- mi doseže sedem točk, tek- movalec z modrimi pet. Pred naslednjo serijo ima »rdeči« dve točki prednosti. Za zma- go mora dobiti dva niza do 21. Velenjčan Grajžl pred Celjanom Zupancem V Celju je bilo posamično tekmovanje na izpadanje za pokal Društva upokojencev Prizor s polfinalnega obračuna na Muzejskem trgu Najboljši trije tekmovalci s celjske tekme Drugo državno prvenstvo v štrbunku se je začelo v decembru v Velikih Laščah. Naslednje prizorišče je bilo v Račah. Tekme za posameznike in ekipe bodo še 24. februarja v Novem mestu, 20. aprila v Celju in 25. maja, a prireditelj še ni znan. Prvo odprto mednarodno prvenstvo pri nas bo 16. in 17 . marca v Velenju. Vodilni možje Štrbunk zveze Slovenije so se odločili, da bodo zaradi vedno večjega zanimanja za štrbunk slovenskim igralcem ponudili stik z evropskimi igralci. Kot prvi bodo povezali panožne zveze po Evropi. To bodo storili tako, da bodo organizirali prvo evropsko prvenstvo v štrbunku. A s tem se nočejo zadovoljiti. Takoj po koncu evropskega prvenstva bodo izpeljali še svetovno prvenstvo. Tekmovanji bosta v Rogaški Slatini med 20. in 22. junijem. Za odličja se bodo potegovali posamezniki, dvojice in ekipe. Srečko Kolar med pozdravnim govorom in uvodno predstavi- tvijo igre Predstavnika Štrbunk zveze Slovenije sta Steven Telzerow in Gorazd Milavec. Tekmovalci so od začetka deske oddaljeni približno osem metrov, od luknje pa še približno meter dlje. Štrbunk je tekmovalno naravnan in ga lahko igrajo predstavniki vseh generacij. V knjižnici o pravilih Konec novembra je bilo na Muzejskem trgu v Celju prvo medgeneracijsko pred- stavitveno tekmovanje v štr- bunku, ki sta ga pripravila Štrbunk zveza Slovenije in Društvo upokojencev Celje. Najprej je bila na vrsti pred- stavitev razvoja igre in pravil. Za to je poskrbel Steve Telze- row, ki se že več let trudi, da bi postal ta šport priljubljen Celje. »Pri sojenju so nam pomagali sodniki iz Velenja, ker v Celju še nimamo dovolj usposobljenega kadra. V času ogrevanja in po končani tek- mi so se mnogi gledalci pre- izkusili v tej igri in poskušali zadeti luknjo na deski. Mi met, ko pade blazinica brez dotika v luknjo, imenujemo štrbunk. Sodelovalo je šest- najst tekmovalcev. Letnemu času primerno smo morali malo pohiteti, zato smo iz- vedli tekmo na izpadanje. Zamišljena je bila predvsem kot predstavitev panoge celjski športni javnosti,« je pripovedoval Srečko Kolar. Predstavnik celjskega društva Drago Zupanc je osvojil dru- go mesto. Na odru za zma- govalce sta bila dva predstav- nika Društva upokojencev Velenje. Na tretji stopnički je stal 83-letni Slavko Ahac, najboljši na turnirju je bil Ivo Grajžl. Foto: DU Celje, ŠZS v celotni Sloveniji. Predstavi- tev je bila v Osrednji knjižnici Celje. Udeležilo se je je tri- deset predstavnikov različnih društev. Med njimi je bil tudi dolgoletni organizator špor- tnih in rekreativnih dogod- kov za staro in mlado Metod Trebičnik, ki bo poskrbel, da bodo štrbunk igrali tudi v Športnem društvu Gaberje. Vrečka namesto žoge Štrbunk je preprosta za- bavna družabna igra, pri kateri z metanjem vrečk na leseno desko zbiramo točke. V igri zmaga ekipa, ki prva zbere 21 točk. Igra je zaradi prilagodljivosti razdalje od deske primerna za vse ge- neracije. Uradna pravila pri nas je sprejel izvršni odbor Štrbunk zveze Slovenije 7. decembra 2022. Za igranje štrbunka se uporabljata dve igralni deski. Deska je dolga 120 centimetrov in široka 60 centimetrov. Na privzdignje- nem delu ima luknjo preme- ra 15 centimetrov. Tekmoval- ci skušajo z razdalje vrečke vreči skozi luknjo. Vrečke tehtajo med 430 in 460 gra- mi. Polnjene so iz majhnih zrnc, izdelanih iz reciklirane PVC-mase. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 3, 18. januar 2024 HOP V LUKNJO Štrbunk (po angleško cornhole) je najhitreje razvi- jajoča se športno-rekreativna igra v zahodni Evropi, ki je dobila zagon tudi v Sloveniji. Pravila so prepro- sta in se jih je lahko naučiti. Prednost je tudi v tem, da lahko štrbunk igramo ali v zaprtem prostoru ali v naravi in ne potrebuje posebnih objektov ter tudi dragih priprav postavitve ne. DEAN ŠUSTER Ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled Štrbunk, šport ali igra za zabavo? Zmagajo le izurjeni Tekmovalca sta od deske oddaljena 8,23 metra. Če je tekma v zaprtem prostoru, mora biti strop visok najmanj štiri metre. Tekmovalci meče- jo vrečko v svoji lastni tehniki in samo eno vrečko naenkrat. Nato je na vrsti nasprotnik. Oba v eni seriji vržeta po štiri vrečke. Met v luknjo šteje tri točke, če vrečka obstane na deski, dobi tekmovalec eno točko. Šteje se samo razlika med doseženimi točkami obeh tekmovalcev. Na primer: tekmovalec z rdečimi vrečka- mi doseže sedem točk, tek- movalec z modrimi pet. Pred naslednjo serijo ima »rdeči« dve točki prednosti. Za zma- go mora dobiti dva niza do 21. Velenjčan Grajžl pred Celjanom Zupancem V Celju je bilo posamično tekmovanje na izpadanje za pokal Društva upokojencev Prizor s polfinalnega obračuna na Muzejskem trgu Najboljši trije tekmovalci s celjske tekme Drugo državno prvenstvo v štrbunku se je začelo v decembru v Velikih Laščah. Naslednje prizorišče je bilo v Račah. Tekme za posameznike in ekipe bodo še 24. februarja v Novem mestu, 20. aprila v Celju in 25. maja, a prireditelj še ni znan. Prvo odprto mednarodno prvenstvo pri nas bo 16. in 17 . marca v Velenju. Vodilni možje Štrbunk zveze Slovenije so se odločili, da bodo zaradi vedno večjega zanimanja za štrbunk slovenskim igralcem ponudili stik z evropskimi igralci. Kot prvi bodo povezali panožne zveze po Evropi. To bodo storili tako, da bodo organizirali prvo evropsko prvenstvo v štrbunku. A s tem se nočejo zadovoljiti. Takoj po koncu evropskega prvenstva bodo izpeljali še svetovno prvenstvo. Tekmovanji bosta v Rogaški Slatini med 20. in 22. junijem. Za odličja se bodo potegovali posamezniki, dvojice in ekipe. Srečko Kolar med pozdravnim govorom in uvodno predstavi- tvijo igre Predstavnika Štrbunk zveze Slovenije sta Steven Telzerow in Gorazd Milavec. Tekmovalci so od začetka deske oddaljeni približno osem metrov, od luknje pa še približno meter dlje. Štrbunk je tekmovalno naravnan in ga lahko igrajo predstavniki vseh generacij. V knjižnici o pravilih Konec novembra je bilo na Muzejskem trgu v Celju prvo medgeneracijsko pred- stavitveno tekmovanje v štr- bunku, ki sta ga pripravila Štrbunk zveza Slovenije in Društvo upokojencev Celje. Najprej je bila na vrsti pred- stavitev razvoja igre in pravil. Za to je poskrbel Steve Telze- row, ki se že več let trudi, da bi postal ta šport priljubljen Celje. »Pri sojenju so nam pomagali sodniki iz Velenja, ker v Celju še nimamo dovolj usposobljenega kadra. V času ogrevanja in po končani tek- mi so se mnogi gledalci pre- izkusili v tej igri in poskušali zadeti luknjo na deski. Mi met, ko pade blazinica brez dotika v luknjo, imenujemo štrbunk. Sodelovalo je šest- najst tekmovalcev. Letnemu času primerno smo morali malo pohiteti, zato smo iz- vedli tekmo na izpadanje. Zamišljena je bila predvsem kot predstavitev panoge celjski športni javnosti,« je pripovedoval Srečko Kolar. Predstavnik celjskega društva Drago Zupanc je osvojil dru- go mesto. Na odru za zma- govalce sta bila dva predstav- nika Društva upokojencev Velenje. Na tretji stopnički je stal 83-letni Slavko Ahac, najboljši na turnirju je bil Ivo Grajžl. Foto: DU Celje, ŠZS v celotni Sloveniji. Predstavi- tev je bila v Osrednji knjižnici Celje. Udeležilo se je je tri- deset predstavnikov različnih društev. Med njimi je bil tudi dolgoletni organizator špor- tnih in rekreativnih dogod- kov za staro in mlado Metod Trebičnik, ki bo poskrbel, da bodo štrbunk igrali tudi v Športnem društvu Gaberje. Vrečka namesto žoge Štrbunk je preprosta za- bavna družabna igra, pri kateri z metanjem vrečk na leseno desko zbiramo točke. V igri zmaga ekipa, ki prva zbere 21 točk. Igra je zaradi prilagodljivosti razdalje od deske primerna za vse ge- neracije. Uradna pravila pri nas je sprejel izvršni odbor Štrbunk zveze Slovenije 7. decembra 2022. Za igranje štrbunka se uporabljata dve igralni deski. Deska je dolga 120 centimetrov in široka 60 centimetrov. Na privzdignje- nem delu ima luknjo preme- ra 15 centimetrov. Tekmoval- ci skušajo z razdalje vrečke vreči skozi luknjo. Vrečke tehtajo med 430 in 460 gra- mi. Polnjene so iz majhnih zrnc, izdelanih iz reciklirane PVC-mase. Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 3, 18. januar 2024 BRALCI POROČEVALCI Praznični koncert šmarskih godbenikov Ponovno žive jaslice na Vranskem Obdarili 160 otrok Občina Vransko že vsa leta posveča pozornost obdarova- nju najmlajših. Letos je bilo v Kulturni dom Vransko pova- bljenih 160 otrok od drugega do šestega leta, ki imajo stalno ali začasno bivališče v občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Na prireditvi so otroci najprej prisluhnili pripovedovalcu Boštjanu Gorencu – Pižami, ki jim je v avtorski interpretaciji predstavil svoji pravljici Kaj se skriva očku v bradi in Pozabljiva kapica. Glede na mnenje stroke, da je treba otrokom omogočiti kri- tično vrednotenje komercialnih vplivov, s čimer razvijajo kri- tično mišljenje, sta obdarovanje otrok izvedla člana Literarnega društva Livra Vransko, ki sta nastopila v podobi palčkov. TT Pohod na Goro Oljko V torek, 26. decembra 2023, na dan samostojnosti in enotnosti, smo se kraja- ni zaselka Lovče v Andražu nad Polzelo že tretjič udele- žili tradicionalnega pohoda na Goro Oljko. Glede na praznični datum in sončno vreme smo dobro razpoloženi del poti preho- dili po Andraški poti. Na ci- lju smo se medgeneracijsko družili, izmenjali izkušnje in se veselili ob glasbi ansambla Zven gora, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki iz našega zaselka. MATEJA PLASKAN (Foto: Žiga Lah Koštomaj) Kaj pridobiš: . enoletno poslanstvo promocije mlečnih izdelkov in zdravega načina življenja, . enoletno uporabo vozila Mlečne kraljice, . plačano delo ambasadorke mleka in mlečnih izdelkov Zelene Doline Slovenije . in še več. Prijave s fotografijo in motivacijskim pismom sprejemamo od 3. 1.–21. 1. 2024 na e-naslov: info@mlekarna-celeia.si. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, januar 2024 SPREJMEŠ IZZIV? 17. Mlečna kraljica ZELENE DOLINE Slovenije 2024 www.zelenedoline.si Vsi, ki spremljamo dogajanje šmarskih godbenikov, vemo, kje se srečamo vsako leto 26. decembra ob 18. uri. V Kultur- nem domu Šmarje pri Jelšah na njihovem tradicionalnem prazničnem koncertu. Na tokratnem dogodku je bilo še posebej slovesno in ču- stveno. Leta 2023 so namreč praznovali 30 let ponovnega ne- prekinjenega delovanja in 15 let kapelništva Boruta Lorgerja. Domiselno pripravljen oder je obetal dogodek, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. Odlično posnet fi lmček, katerega avtorja sta Ajda in Marko Samec, nam je v približno 15 minutah prikazal 30-letno zgo- dovino delovanja godbe. Sama, ki nisem rojena Šmarčanka, sem ponosna, da sem članica Gasilskega društva Šmarje pri Jelšah. Prav tam se je namreč začela pisati godbeniška zgodba. Moderatorja večera Maja Ratej in Aleš Novak sta nas s svojim videzom in z besedami spretno vodila med odlično izvedbo koncerta, ki je bil posvečen pokojnima velikanoma slovenske glasbe Vinku Štruclu in Slavku Avseniku. Pevska nastopa in voščilo župana Šmarja pri Jelšah ob dnevu samostojnosti so nas nagovorili k razmišljanju, da nam je doma, v naših krajih, v naši domovini, vendarle zelo lepo. Popestritev večera je bil brez dvoma tudi nastop mladih članov godbe, ki so moči združili v ansamblu Raztur. Skratka, bil je čudovit večer, poln spominov in hkrati obetov. V vrstah godbe je namreč skoraj polovica mladoletnih godbe- nikov. Večer smo zaključili kot pred 30 leti – ob »pohanju«, krompirjevi solati, kozarčku »rujnega« in z željo, da se ob letu ponovno snidemo. Čestitke in hvala vsem za čudovit večer. NINA ŠKET Po nekajletnem premoru so na Vranskem pri župnijski cerkvi pripravili žive jaslice. Folklorno društvo Vransko, Župnija Vran- sko in Občina Vransko so pripravili čudo- vito praznovanje na predvečer praznika Je- zusovega rojstva z uprizoritvijo živih jaslic. Obiskovalce je najprej pozdravila podž- upanja Kristina Reberšek, ki je poudarila pomembnost širjenja upanja in ljubezni iz družinskega okolja v lokalno skupnost. Za- želela jim je ponosno praznovanje dneva sa- mostojnosti in enotnosti ter veliko poguma in navdiha pri soočanjih z izzivi v letu 2024. Nato je duhovnik Matej Užmah blagoslovil žive jaslice in prisotnim zaželel blagoslovlje- ne in vesele božične praznike. Uprizoritev Jezusovega rojstva so pripra- vili veroučenci in mladi animatorji Župnije Vransko. Uprizoritev je spremljala čudovita glasbena spremljava z božičnimi pesmimi z Veroniko Vadlan Pikelj – vokal in Jernej Pikel – harmonika, poslikavo jaslic pa je narisal Jože Has Napotnik. Po končani uprizoritvi so bili vsi povabljeni k stojnici folklornega društva, kjer so se lahko okrepčali s kuhanim vinom, toplim čajem in z domačim pecivom. TT Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 3, 18. januar 2024 BRALCI POROČEVALCI Praznični koncert šmarskih godbenikov Ponovno žive jaslice na Vranskem Obdarili 160 otrok Občina Vransko že vsa leta posveča pozornost obdarova- nju najmlajših. Letos je bilo v Kulturni dom Vransko pova- bljenih 160 otrok od drugega do šestega leta, ki imajo stalno ali začasno bivališče v občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Na prireditvi so otroci najprej prisluhnili pripovedovalcu Boštjanu Gorencu – Pižami, ki jim je v avtorski interpretaciji predstavil svoji pravljici Kaj se skriva očku v bradi in Pozabljiva kapica. Glede na mnenje stroke, da je treba otrokom omogočiti kri- tično vrednotenje komercialnih vplivov, s čimer razvijajo kri- tično mišljenje, sta obdarovanje otrok izvedla člana Literarnega društva Livra Vransko, ki sta nastopila v podobi palčkov. TT Pohod na Goro Oljko V torek, 26. decembra 2023, na dan samostojnosti in enotnosti, smo se kraja- ni zaselka Lovče v Andražu nad Polzelo že tretjič udele- žili tradicionalnega pohoda na Goro Oljko. Glede na praznični datum in sončno vreme smo dobro razpoloženi del poti preho- dili po Andraški poti. Na ci- lju smo se medgeneracijsko družili, izmenjali izkušnje in se veselili ob glasbi ansambla Zven gora, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki iz našega zaselka. MATEJA PLASKAN (Foto: Žiga Lah Koštomaj) Kaj pridobiš: . enoletno poslanstvo promocije mlečnih izdelkov in zdravega načina življenja, . enoletno uporabo vozila Mlečne kraljice, . plačano delo ambasadorke mleka in mlečnih izdelkov Zelene Doline Slovenije . in še več. Prijave s fotografijo in motivacijskim pismom sprejemamo od 3. 1.–21. 1. 2024 na e-naslov: info@mlekarna-celeia.si. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, januar 2024 SPREJMEŠ IZZIV? 17. Mlečna kraljica ZELENE DOLINE Slovenije 2024 www.zelenedoline.si Vsi, ki spremljamo dogajanje šmarskih godbenikov, vemo, kje se srečamo vsako leto 26. decembra ob 18. uri. V Kultur- nem domu Šmarje pri Jelšah na njihovem tradicionalnem prazničnem koncertu. Na tokratnem dogodku je bilo še posebej slovesno in ču- stveno. Leta 2023 so namreč praznovali 30 let ponovnega ne- prekinjenega delovanja in 15 let kapelništva Boruta Lorgerja. Domiselno pripravljen oder je obetal dogodek, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. Odlično posnet fi lmček, katerega avtorja sta Ajda in Marko Samec, nam je v približno 15 minutah prikazal 30-letno zgo- dovino delovanja godbe. Sama, ki nisem rojena Šmarčanka, sem ponosna, da sem članica Gasilskega društva Šmarje pri Jelšah. Prav tam se je namreč začela pisati godbeniška zgodba. Moderatorja večera Maja Ratej in Aleš Novak sta nas s svojim videzom in z besedami spretno vodila med odlično izvedbo koncerta, ki je bil posvečen pokojnima velikanoma slovenske glasbe Vinku Štruclu in Slavku Avseniku. Pevska nastopa in voščilo župana Šmarja pri Jelšah ob dnevu samostojnosti so nas nagovorili k razmišljanju, da nam je doma, v naših krajih, v naši domovini, vendarle zelo lepo. Popestritev večera je bil brez dvoma tudi nastop mladih članov godbe, ki so moči združili v ansamblu Raztur. Skratka, bil je čudovit večer, poln spominov in hkrati obetov. V vrstah godbe je namreč skoraj polovica mladoletnih godbe- nikov. Večer smo zaključili kot pred 30 leti – ob »pohanju«, krompirjevi solati, kozarčku »rujnega« in z željo, da se ob letu ponovno snidemo. Čestitke in hvala vsem za čudovit večer. NINA ŠKET Po nekajletnem premoru so na Vranskem pri župnijski cerkvi pripravili žive jaslice. Folklorno društvo Vransko, Župnija Vran- sko in Občina Vransko so pripravili čudo- vito praznovanje na predvečer praznika Je- zusovega rojstva z uprizoritvijo živih jaslic. Obiskovalce je najprej pozdravila podž- upanja Kristina Reberšek, ki je poudarila pomembnost širjenja upanja in ljubezni iz družinskega okolja v lokalno skupnost. Za- želela jim je ponosno praznovanje dneva sa- mostojnosti in enotnosti ter veliko poguma in navdiha pri soočanjih z izzivi v letu 2024. Nato je duhovnik Matej Užmah blagoslovil žive jaslice in prisotnim zaželel blagoslovlje- ne in vesele božične praznike. Uprizoritev Jezusovega rojstva so pripra- vili veroučenci in mladi animatorji Župnije Vransko. Uprizoritev je spremljala čudovita glasbena spremljava z božičnimi pesmimi z Veroniko Vadlan Pikelj – vokal in Jernej Pikel – harmonika, poslikavo jaslic pa je narisal Jože Has Napotnik. Po končani uprizoritvi so bili vsi povabljeni k stojnici folklornega društva, kjer so se lahko okrepčali s kuhanim vinom, toplim čajem in z domačim pecivom. TT Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 3, 18. januar 2024 BRALCI POROČEVALCI Januarsko bralno druženje Nobenega krepčilnega okrevanja po novem letu si nismo dovolili, že četrti dan v janu- arju smo se z obdarjeno energijo dobili na prvem bralnem druženju v letu 2024. Bralno druženje je bilo v sodelovanju Občinske knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec Z nami so bile slikanice, ki prinašajo prijetne in neprijetne dogodke v življenju, posebne ljudi, nenavadne lastnosti posameznikov in podobno. Vsaka zgodba je bila navdih za klepet, za onemelost, koliko dobrih slikanic nam je lahko v pomoč, da otrokom pomagamo razumeti karkoli v življenju. Zadovoljni smo lahko, da smemo tako brezpogojno izbirati iz zakladnice zgodb v knjižnici, le člani moramo postati. Imeli smo veliko izpovedne energije, tokrat smo prvič izrekli, da so naša druženja pogosto tudi biblioterapevtska. To se bo najbrž odrazilo tudi na naslednjem druženju v februarju, ko se bomo pogovarjali o zgodbah, ki združujejo generacije, ki prinašajo temne in svetle plati staranja, zgodbe ljudi, ki v starosti ohranjajo zabavno noto življenja, babic, ki delijo spomine z vnuki, in podobno. Z nami ste lahko v četrtek, 1. februarja, ob 16.30 v Občinski knjižnici Žalec. IRENA ŠTUSEJ Direktorica Irena Strašek: »Pomembno je, da se znamo s hvaležnostjo ozreti v preteklost ter z optimizmom osmišljati vsak dan posebej. Sreča je namreč nekaj notra- njega, ni odvisna od tega, kar imamo, temveč od tega, kar smo. Na nas je, da se odločimo … Želim, da v letu 2024 ustvarjamo in širimo srečo, lju- bezen, hvaležnost, spoštovanje, op- timizem ter se obkrožimo z ljudmi, ki nas navdihujejo.« Erika Renner Šipec: »V letu 2023 sem se preselila v dom, saj nisem bila v celoti več spo- sobna skrbeti sama zase. V domu se počutim primerno svoji starosti, rada berem in se vključujem v dejavnosti. Izredno rada plešem, prepevam in sem med veselimi ljudmi. Želim si zdravja in da bi si ljudje pomagali ter bili dobrosrčni.« Ana Napast: »Leto 2023 je bilo zame težka preiz- kušnja, saj sem imela operacijo in sem se začasno preselila v takratni Pegazov dom. T ukaj sem se odločila ostati, saj se počutim varno. V domu je skrb za sta- novalce na prvem mestu. Rada imam svoj domač kraj, vendar sem morala prisluhniti svojem razumu. V novem letu si želim, da bi bili zdravi moji otroci in vnuki. Zase pa predvsem, da bi razu- mela tretje življenjsko obdobje.« Mirko Ogrizek: »V letu 2023 sem si najbolj zapo- mnil čas, ki smo ga preživljali ob no- rdijski hoji. Odšli smo celo do znane gostinke Tilčke. Letošnja novoletna zabava je bila nepozabno doživetje. Zaposlene v našem domu so zelo pridne. V novem letu si želim obisk svojega domačega kraja Podčetrtka.« Florijan Zorin: »V domu sem že 10 mesecev in sem zelo zadovoljen. Vzdušje je bilo decembra odlično. Najbolj ponosen sem bil, ko je na novoletni zabavi z menoj zaplesala direktorica doma Irena Strašek in me toplo objela. V novem letu si želim zdravja in lepih trenutkov s svojo družino.« Novoletne želje naših stanovalcev Leto 2023 je bilo v domu starejših Rogaška Slatina razgibano, veselo in dejavno. Veseli nas, da se naši stanovalci in obiskovalci dobro počutijo v našem domu. Med letom je na voljo veliko dejavnosti in prireditev, zato lahko rečemo, da se za vsakogar nekaj najde. Svoje vtise o preteklem letu in novoletne želje so zapisali stanovalci doma in direktorica Irena Strašek. VELENTINA JECL Ana Debelak: »Leto 2023 je bilo v našem domu zelo pestro. Hvaležna sem osebju doma, je prijazno in dobro. V letu 2024 si želim le zdravja in sreče ter mnogo lepih trenutkov v skupini Ro- žmarin.« Marjan Cizelj: »V domu mi je zelo všeč. Najbolj se veselim, ko nastopi kakšen ansam- bel. V novem letu si želim ponovno na izlet s sostanovalci.« Koncert kot uvod v novo leto Glasbeni sestavi Gimnazije Celje – Center (GCC), ki letos obeležujejo že 66. leto neprekinjenega glasbenega ustvarja- nja, so v drugi del pestre sezone vstopili z novoletnim koncer- tom. Ta je bil v sredo, 10. januarja, v cerkvi sv. Duha v Celju. Tako kot vse preostale prireditve letošnjega šolskega leta je bil posvečen 111-letnici GCC. Nastopili so Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Preložnika, Dekliški pevski zbor 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec, FaVoZa pod vodstvom Danijela Berdena, Nonet GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein, Gipsy sekstet GCC in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Novoletni koncert je tradicionalni uvod v drugi del sezone, ki jo povezuje osrednja tema letošnjega šolskega leta na GCC »Proti človeku«. Prvi pomen v SSKJ predlog proti razlaga kot cilj, h kateremu je usmerjeno premikanje. V duhu današnjega časa, ko se zdi, da se lomijo vse družbene strukture, ko vlada moralna kriza, prepletena s potrošništvom in s človeško negotovostjo, je edina pot iz brezizhodnosti usmerjenost k človeku. Leta 2024 beležimo 120-letnico Kosovelovega rojstva. Ta pesnik, mislec in vizionar je v svojih delih zaobjel duh svojega in dana- šnjega časa. Njegove pesmi danes premorejo več resnice, kot so je v njegovem času. Človeka dramijo v življenje. Čeprav se zdijo njegove misli mračne, temačne, je vendarle verjel v človeka. Za več kot 180 GCC-jevk in GCC-jevcev, ki jih povezujejo glas- beni sestavi šole, bo prihodnost zelo pestra. Januar bo minil v znamenju intenzivnih priprav in snemanj, februarja pripravljajo projekt ob slovenskem kulturnem prazniku in lasten avtorski muzikal Odraščanje, marca koncert ob svetovnem dnevu poe- zije – tokrat v italijanščini, aprila jih čakajo pomladni koncert in revije, maja akademija ob koncu šolskega leta in regijska tekmovanja, konec šolskega leta pa bo minil tudi v znamenju mednarodnih turnej ter poletnih nastopov v parku za šolo in središču mesta. RL Dekliški pevski zbor 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec 36 Št. 3, 18. januar 2024 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 36 AKTUALNA PONUDBA V Cankarjevo na kavo, slaščico ali domače dobrote Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Vogalno stavbo iz leta 1867 med današnjo Cankarjevo in Stanetovo ulico je postavil Franc Gsund. V njej je nekoč domoval Hotel Slon, v katerem se je zbirala takratna meščan- ska elita. Zadnji tamkajšnji go- stinski lokal je zaprl vrata pred devetimi leti. S kavarno, slašči- čarno in restavracijo Cankarjeva pa se v središče Celja ponovno vračajo kulinarični in družabni užitki. Razvajanje brbončic Po zgledu takšnih lokalov iz večjih evropskih prestolnic, kot so Dunaj, Budimpešta in še druge, Cankarjeva prestopa kla- sične kavarniške okvirje. Njena ponudba sloni na tradicional- nih slovenskih jedeh, ki jim v Ste za kavo, slaščico ali kakšno domačo dobroto? Potem je za vas ravno pravi naslov nova kavarna, slaščičarna in resta- vracija Cankarjeva v središču Celja. Ni naključje, da je prav v Cankarjevi ulici 1, ki ima dolgo in bogato gostilniško tradicijo. kuhinji z veliko mero pozornosti, kreativnosti in izkušenj dodajajo pridih sodobnosti. Piko na i pestrosti ponudbe doda kavarna s slaščičarno, v kateri z izborom dnevno svežih slaščic poskrbijo za razvajanje brbončic vseh še tako zahtevnih sladkosnedov. Okušali boste lah- ko njihove lastne domače slašči- ce, kot so jabolčni ali borovničev zavitek, limonina pita, Cankarjeva rezina in tortice od Nejca. V Cankarjevi si lahko privoščite zajtrk, brunch in tudi kaj na žlico. Želeli so narediti kuhinjo, ki so ji blizu domači okusi, kot so solata z ocvirki in slanino, govedina v solati in druge jedi, ki ponavadi niso na jedilnih listih, a so dobre. Kuhinja trenutno obratuje do 15. ure, od februarja bo mogoče v kulinariki uživati cel dan. Zakaj Cankarjeva? Razlogov za takšno poimeno- vanje je več. Cankarjeva je ulica. Tudi velikan slovenske književ- nosti Ivan Cankar bi v njej, saj odseva staromeščanski slog, z veseljem popil kavo in si privoščil katero od tradicionalnih sloven- skih jedi. Ne nazadnje je zanimiva tudi besedna igra Cankar in jeva. Notranjost je oblikoval arhi- tekt Rasti Tratnik iz Žalca. Že zdaj lahko posedimo na terasi pred Cankarjevo, od pomladi bodo odprli tudi teraso na drugi strani. Ambient restavracije, čeprav je umeščena v mestni vrvež, pred- stavlja elegantno in umirjeno oazo, v kateri se obiskovalci lahko sprostijo in prepustijo druženju ob odlični hrani in pijači. V Cankarjevi bo mogoče uži- vati tudi v številnih dogodkih. Prvi bo 19. januarja, ko bo kon- cert kvarteta Akord. Vstopnice bodo na voljo v gostinskem lo- kalu pred dogodkom. Da bo nastopil kvartet Akord, ni naključje. Njegov član je la- stnik kavarne, sicer znan gosti- nec in glasbenik Matjan Šeško, ki se z gostinstvom ukvarja že 23 let. Njegovi so lokali Branibor Pub, Nova Izba, Terra Ca e, Caf- fe Monaco, Kea Ca e, Kavarna Julija, BB Ca e in zdaj tudi Can- karjeva. Več na FB: Cankarjeva https://cankar-jeva.com/ Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 3, 18. januar 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Šmarski fotograf Slavko Ciglenečki kot smučar Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Slavko Ciglenečki se je poleg fotografiranja, ob glasbi in gledališču, preizkušal tudi v športnih panogah, predvsem v smučanju in planinarjenju. Za svoje športne dosežke pri Sokolskem društvu in prikaz fotografij o delovanju Sokolskega društva v preteklosti je leta 1986 prejel zlato Bloudkovo značko. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Danes, ko imam še vedno novoletno praznični obču- tek, pogledam skozi okno in vidim, da še kar neumorno dežuje. Saj bi kljub temu šla na sprehod, vendar se moja pudljica Lotti upira … Ne mara mokrote, še polulati se noče na mokro podlago. No, tudi jaz bi si želela vi- deti snežno belino, po mo- žnosti še ples snežink, ki te ščegetajo po licih … Spomin mi odtava v otro- štvo, ko smo v tem zimskem času odmetavali sneg, da smo lahko prišli iz hiše. Stanovali smo v vili »Zelenko« na križi- šču Čopove in Ljubljanske uli- ce v Celju, kjer je imel moj oče vrtnarijo. Poleg rož, ki jih je gojil na poljih, smo imeli tudi domače živali. Psička Asta je bila nemški špic in prava ču- vajka. Kokoši so imele svoje- ga šefa, hudega petelina, ki je tudi mene okljuval, če sem se njegovim ljubljenkam preveč približala. Imeli smo tudi pra- šiča, ki je bil rahitičen. Toda oče ga je s kapljicami vitami- na D vzredil v pravega velike- ga debelinka. Zimski čas je bil tudi čas kolin in debelinko bi moral končati pod nožem. On se je temu uprl in pobegnil po Ljubljanski cesti proti mestu. S svojimi očmi sem videla, kako je oče tekel za njim, večkrat padel po zamrznjenem sne- gu, ga končno ujel za rep in zajahal … Še sedaj ga vidim, kako jaha prašiča, hihihi … Zasmilil se mu je in tako je de- belinko ostal živ in nas razve- seljeval s svojimi vragolijami. Spominjam se beline snega, ki se je pomrznjen lesketal, jaz pa sem ležala na sankah, ki sta jih vlekla starša proti mestu mimo Glazije. Leže na sankah, zavita v odejo, sem gledala visoka drevesa, kate- rih veje so se upogibale pod težo snega. Včasih me je za- sul sneg … Nič hudega, malo sem se otresla in nadaljevali smo pot. Sanke so bile takrat Zimski čas, kot ga pomnim Ksenija in Sergej Steblovnik v Liscah (Celje) leta 1974. zakon. Poiskal si majhen hrib, privlekel sanke gor in se veselo spustil. Otroci smo se radi ke- pali in delali snežake. Mraza se ne spomnim, tudi zanoh- talo me ni nikoli, tako kot je pozneje moja otroka, čeprav sta bila bolje zaščitena kot jaz v otroških časih. Verjetno smo bili takrat otroci bolj odporni. Najina otroka sta še doživela čar zime v mestu. Še majhna sta se kar sama hodila sankat v Lisco na hribček ali pa na skakalnico v Mestnem par- ku. Velikokrat sta prijokala domov, vsa premražena … Že na hodniku sem zaslišala jok, bolje rečeno tuljenje, ker ju je zanohtalo. Najbolj všeč mi je bilo, ko so bili pločniki samo delno očiščeni in si hodil po belem snegu, škripajočem pod nogami. Ob strani pločnika pa visok kup snega, kot bi hodil po tunelu. Današnji čas pa si snega v mestu sploh ne želim. Že ob napovedi sneženja vse posolijo in potem hodiš po neki umazani mokasti plun- dri … Belina snega je vidna samo še na dragih smučiščih. Mirjana Steblovnik ANDREJ ŠIFRER PREDSTAVLJA PRVO POP ROCK GLASBENO KRIMINALKO 22. januar ob 17.30 v Študijski čitalnici 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi 36 Št. 3, 18. januar 2024 Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 36 AKTUALNA PONUDBA V Cankarjevo na kavo, slaščico ali domače dobrote Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Vogalno stavbo iz leta 1867 med današnjo Cankarjevo in Stanetovo ulico je postavil Franc Gsund. V njej je nekoč domoval Hotel Slon, v katerem se je zbirala takratna meščan- ska elita. Zadnji tamkajšnji go- stinski lokal je zaprl vrata pred devetimi leti. S kavarno, slašči- čarno in restavracijo Cankarjeva pa se v središče Celja ponovno vračajo kulinarični in družabni užitki. Razvajanje brbončic Po zgledu takšnih lokalov iz večjih evropskih prestolnic, kot so Dunaj, Budimpešta in še druge, Cankarjeva prestopa kla- sične kavarniške okvirje. Njena ponudba sloni na tradicional- nih slovenskih jedeh, ki jim v Ste za kavo, slaščico ali kakšno domačo dobroto? Potem je za vas ravno pravi naslov nova kavarna, slaščičarna in resta- vracija Cankarjeva v središču Celja. Ni naključje, da je prav v Cankarjevi ulici 1, ki ima dolgo in bogato gostilniško tradicijo. kuhinji z veliko mero pozornosti, kreativnosti in izkušenj dodajajo pridih sodobnosti. Piko na i pestrosti ponudbe doda kavarna s slaščičarno, v kateri z izborom dnevno svežih slaščic poskrbijo za razvajanje brbončic vseh še tako zahtevnih sladkosnedov. Okušali boste lah- ko njihove lastne domače slašči- ce, kot so jabolčni ali borovničev zavitek, limonina pita, Cankarjeva rezina in tortice od Nejca. V Cankarjevi si lahko privoščite zajtrk, brunch in tudi kaj na žlico. Želeli so narediti kuhinjo, ki so ji blizu domači okusi, kot so solata z ocvirki in slanino, govedina v solati in druge jedi, ki ponavadi niso na jedilnih listih, a so dobre. Kuhinja trenutno obratuje do 15. ure, od februarja bo mogoče v kulinariki uživati cel dan. Zakaj Cankarjeva? Razlogov za takšno poimeno- vanje je več. Cankarjeva je ulica. Tudi velikan slovenske književ- nosti Ivan Cankar bi v njej, saj odseva staromeščanski slog, z veseljem popil kavo in si privoščil katero od tradicionalnih sloven- skih jedi. Ne nazadnje je zanimiva tudi besedna igra Cankar in jeva. Notranjost je oblikoval arhi- tekt Rasti Tratnik iz Žalca. Že zdaj lahko posedimo na terasi pred Cankarjevo, od pomladi bodo odprli tudi teraso na drugi strani. Ambient restavracije, čeprav je umeščena v mestni vrvež, pred- stavlja elegantno in umirjeno oazo, v kateri se obiskovalci lahko sprostijo in prepustijo druženju ob odlični hrani in pijači. V Cankarjevi bo mogoče uži- vati tudi v številnih dogodkih. Prvi bo 19. januarja, ko bo kon- cert kvarteta Akord. Vstopnice bodo na voljo v gostinskem lo- kalu pred dogodkom. Da bo nastopil kvartet Akord, ni naključje. Njegov član je la- stnik kavarne, sicer znan gosti- nec in glasbenik Matjan Šeško, ki se z gostinstvom ukvarja že 23 let. Njegovi so lokali Branibor Pub, Nova Izba, Terra Ca e, Caf- fe Monaco, Kea Ca e, Kavarna Julija, BB Ca e in zdaj tudi Can- karjeva. Več na FB: Cankarjeva https://cankar-jeva.com/ Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 3, 18. januar 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Šmarski fotograf Slavko Ciglenečki kot smučar Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Slavko Ciglenečki se je poleg fotografiranja, ob glasbi in gledališču, preizkušal tudi v športnih panogah, predvsem v smučanju in planinarjenju. Za svoje športne dosežke pri Sokolskem društvu in prikaz fotografij o delovanju Sokolskega društva v preteklosti je leta 1986 prejel zlato Bloudkovo značko. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Danes, ko imam še vedno novoletno praznični obču- tek, pogledam skozi okno in vidim, da še kar neumorno dežuje. Saj bi kljub temu šla na sprehod, vendar se moja pudljica Lotti upira … Ne mara mokrote, še polulati se noče na mokro podlago. No, tudi jaz bi si želela vi- deti snežno belino, po mo- žnosti še ples snežink, ki te ščegetajo po licih … Spomin mi odtava v otro- štvo, ko smo v tem zimskem času odmetavali sneg, da smo lahko prišli iz hiše. Stanovali smo v vili »Zelenko« na križi- šču Čopove in Ljubljanske uli- ce v Celju, kjer je imel moj oče vrtnarijo. Poleg rož, ki jih je gojil na poljih, smo imeli tudi domače živali. Psička Asta je bila nemški špic in prava ču- vajka. Kokoši so imele svoje- ga šefa, hudega petelina, ki je tudi mene okljuval, če sem se njegovim ljubljenkam preveč približala. Imeli smo tudi pra- šiča, ki je bil rahitičen. Toda oče ga je s kapljicami vitami- na D vzredil v pravega velike- ga debelinka. Zimski čas je bil tudi čas kolin in debelinko bi moral končati pod nožem. On se je temu uprl in pobegnil po Ljubljanski cesti proti mestu. S svojimi očmi sem videla, kako je oče tekel za njim, večkrat padel po zamrznjenem sne- gu, ga končno ujel za rep in zajahal … Še sedaj ga vidim, kako jaha prašiča, hihihi … Zasmilil se mu je in tako je de- belinko ostal živ in nas razve- seljeval s svojimi vragolijami. Spominjam se beline snega, ki se je pomrznjen lesketal, jaz pa sem ležala na sankah, ki sta jih vlekla starša proti mestu mimo Glazije. Leže na sankah, zavita v odejo, sem gledala visoka drevesa, kate- rih veje so se upogibale pod težo snega. Včasih me je za- sul sneg … Nič hudega, malo sem se otresla in nadaljevali smo pot. Sanke so bile takrat Zimski čas, kot ga pomnim Ksenija in Sergej Steblovnik v Liscah (Celje) leta 1974. zakon. Poiskal si majhen hrib, privlekel sanke gor in se veselo spustil. Otroci smo se radi ke- pali in delali snežake. Mraza se ne spomnim, tudi zanoh- talo me ni nikoli, tako kot je pozneje moja otroka, čeprav sta bila bolje zaščitena kot jaz v otroških časih. Verjetno smo bili takrat otroci bolj odporni. Najina otroka sta še doživela čar zime v mestu. Še majhna sta se kar sama hodila sankat v Lisco na hribček ali pa na skakalnico v Mestnem par- ku. Velikokrat sta prijokala domov, vsa premražena … Že na hodniku sem zaslišala jok, bolje rečeno tuljenje, ker ju je zanohtalo. Najbolj všeč mi je bilo, ko so bili pločniki samo delno očiščeni in si hodil po belem snegu, škripajočem pod nogami. Ob strani pločnika pa visok kup snega, kot bi hodil po tunelu. Današnji čas pa si snega v mestu sploh ne želim. Že ob napovedi sneženja vse posolijo in potem hodiš po neki umazani mokasti plun- dri … Belina snega je vidna samo še na dragih smučiščih. Mirjana Steblovnik ANDREJ ŠIFRER PREDSTAVLJA PRVO POP ROCK GLASBENO KRIMINALKO 22. januar ob 17.30 v Študijski čitalnici 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 3, 18. januar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zagotovo vam dela ne bo zmanjkalo. Hoteli boste posto- riti tisoč malenkosti, a vseh za- gotovo ne boste mogli opraviti. Prebujen bo vaš čut za estetiko in praktičnost in vsemu boste dodali svojo prepoznavno noto. Posvetite se raje ljudem, druži- ni in sorodnikom. Medosebni odnosi, ki so vam tako zelo po- membni, bodo v teh dneh na drugem mestu. To boste kasne- je nekoliko obžalovali. Poskusili se boste prilagoditi, vendar to ne bo najbolj lahko. Nekaj vam bo ves čas manjka- lo, da bi sestavili mozaik svojih občutij. Notranjo praznino bo- ste hoteli zapolniti s čim dru- gim. Vaš vladar Pluton bo v nedeljo vstopil v vodnarja, kar napoveduje novo ero. Občutek imate, da so vam vsi obrnili hrbet. Drugič izražajte svoje želje neposredno, drugače ne boste nič dosegli. Konkurenca je huda, zato se lahko vsaka napaka maščuje. Kar nekaj obiskov se vam obeta, s katerimi boste prije- tno poklepetali in se nasmejali. Naredili ste si dober načrt, zdaj pa je od vas odvisno, ali se ga boste lahko v celoti tudi držali. Čas vas bo priganjal, zato lah- ko imate občutek nemoči. Mo- goče boste nekoga razočarali, ker je računal na vas. Vsem ne morete ustreči, to je dejstvo. Ta oseba vam lahko povzroči še kar nekaj težav. To bo najbolj očitno konec tedna. Tokrat ne bodite malenko- stni, prepustite se čarom in brezskrbnosti, končno bo Ve- nera vstopila v torek v vaše znamenje. Veliko bo odvisno od vas in vašega razpoloženja. Ustvarite si pristno vzdušje. Partnerstvo je še vedno v krizi. Ne rešujte odnosov po starem sistemu, to lahko popravi samo čas. Energija, ki jo boste vlagali v prihodnje, se mora bistveno razlikovati od tiste v preteklem obdobju. Pluton, planet nezavednega, bo v torek vstopil v vaše zname- nje in vas lahko preizkuša na vsakem koraku. Ne pričakujte, da bo vse šlo po vaših pričako- vanjih. Nepričakovan obisk bo postavil vaš načrt na glavo in rade volje se boste prilagodili, saj vam ne bo odveč. Raznovr- stni opravki vas bodo popolno- ma zaposlili. Bodite previdni, saj lahko z neprimernim rav- nanjem razočarate osebo, ki jo zelo cenite. Škodo bi težko popravljali. Veliko boste razmišljali, Sa- turn tako vpliva na vas. Bistvo je v malenkostih, ne v velikih stvareh. To bo za vas še pose- bej veljalo. Veselje boste občutili na čustveni ravni. V zraku bo prasketalo tudi od romantike. Ohranite razum nad čustvi. Ne pretiravajte, saj se lahko vaša ljubljena oseba na smrt dolgo- časi, odnosi pa se lahko zaostri- jo. Nekdo vas bo hotel omrežiti in osvojiti. V četrtek bo prvi lunin krajec v vašem znaku, treba se bo zelo prilagoditi. Nekdo vam bo pov- zročal težave zaradi samosvoje- ga vedenja. Najbolje bo, da ga povprašate, kje je vaše mesto po njegovih merilih. Zagotovo vam ne bo znal odgovoriti. Znali bo- ste ločiti bistveno od nebistve- nega, zato bo čas mineval prav prijetno. Stvari, ki so vas obre- menjevale v preteklosti, lahko zdaj uspešno razrešite. Vaša delovna vnema bo viso- ko nad povprečjem, od četrtka do sobote dopoldne boste gostili Luno. Razpoloženje, ki bo vla- dalo okoli vas, bo prav prijetno, vendar boste imeli kup drobnih opravkov in se mu ne boste pre- tirano prepuščali. Mnogo obve- znosti vas čaka, zato boste mo- rali pošteno poprijeti za delo. No, bo pa zato zadovoljstvo ob koncu tedna toliko večje. Imeli boste občutek, da brez vas pre- prosto nič ne gre naprej. Občutek odgovornosti vas ne bo spustil iz rok. Od sobote popoldne do ponedeljka zvečer boste gostili Luno. Imeli boste veliko obveznosti, a vsega vse- eno ne boste mogli opraviti. Pustite si še nekaj za prihodnji teden. V družbi boste kar cve- teli. Zamuditi ne smete nobe- ne zabave. Razlogi za odpoved bodo znani samo vam. Dobro veste, da so neumni. Še vedno lahko vse skupaj spremenite. Nekdo se bo po dolgem času spomnil na vas. Novic in do- govora o kasnejšem srečanju boste zelo veseli. Pojdite narav- nost in ne tipično rakovsko dva koraka nazaj. Vaše razpolože- nje bo zelo čustveno in nostal- gično obarvano. Luna bo pozno zvečer v ponedeljek vstopila v vaše znamenje, po katerem bo potovala do četrtka zjutraj. Veli- ko opravkov boste imeli v zvezi s svojim domom in s svojo do- broto boste razveselili domače. Imeli boste zelo natrpan pro- gram obveznosti. Konec tedna bo zelo razigran in vesel. Obu- jali boste spomine in iz njih črpali moč. Tudi ob začetku novega delovnega tedna boste zelo zaposleni. Zaradi napeto- sti boste vse storili pravočasno ali izgubljali glavo, saj boste lahko preveč pod stresom. Brez potrebe, saj boste uspešni in pravočasni pri vsem, kar boste počeli. Imeli boste občutek, da bije- te bitko s časom. Še v zadnjem trenutku boste hoteli opraviti veliko stvari. Umirite se, sku- šajte se sprostiti in se predati prijetnim trenutkom posame- znega dne. Nikjer ne boste imeli obstanka, večkrat boste hoteli menjati svoje mesto. Vse zaostalo boste želeli čez konec tedna nadomestiti na mah, zjutraj pa vam lahko ostanejo lepi spomini in velik maček. Previdno torej pri uživanju al- kohola. Imeli se boste odlično. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Telefonski imenik Ko je moj mož zaspal, sem se odločila, da preverim njegov telefon. Na seznamu stikov sem našla tri številke, navedene kot Najnežnejši dotik, Najljubša solza in Dama mojih sanj. Bila sem strašno jezna in iz ljubosumja sem začela po vrsti klicati te številke, da bi izvedela, koga pod tem imeni skriva moj romantični kozel. Poklicala sem številko z imenom Najnežnejši dotik in ogla- sila se je njegova mama. Pod imenom Najljubša solza je bila njegova sestra. In ko sem poklicala številko z imenom Dama mojih sanj, mi je zazvonil telefon. Jokala sem od kesanja, ker sem tako napačno mislila o možu, nato pa dvignila ves svoj denar z računa in mu ga dala. Ko sem to povedala njegovi mami, je šla in mu kupila zlato uro. Ko je njegova sestra izvedela za to, je bratu podarila motor. Moža je ta odnos zelo ganil in je celo malo zajokal. Potem je pobral vsa darila in denar, odšel in se poročil s tisto, ki je bila na telefonu shranjena kot Električar Andrej. Mraz »Jože, a je mrzlo na Norveškem?« »Seveda. Pred leti sem naredil snežaka in zdaj mu vsako leto samo korenček menjam.« Moja žena ima moč, da petsto evrov spremeni v deset evrov. Ženske odkrijejo vsako moško laž. A še vedno verjamejo oglasom, da bodo v sedmih dneh izgubile deset kilogramov. Pogumni so šli za novo leto v hribe ali se kopali v morju, najbolj pogumni pa smo stopili na tehtnico. BOTOKS PREJ POTEM Pusti čips na ograji. Lep suknjič. Hvala! Škoda bi bilo, če bi se mu kaj zgodilo… PRIDI, FANT, DA TI POMAGAM ČEZ CESTO. Glej, glej! A ni to tista redarka, ki mi je zadnjič napisala kazen za napačno parkiranje? Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 3, 18. januar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zagotovo vam dela ne bo zmanjkalo. Hoteli boste posto- riti tisoč malenkosti, a vseh za- gotovo ne boste mogli opraviti. Prebujen bo vaš čut za estetiko in praktičnost in vsemu boste dodali svojo prepoznavno noto. Posvetite se raje ljudem, druži- ni in sorodnikom. Medosebni odnosi, ki so vam tako zelo po- membni, bodo v teh dneh na drugem mestu. To boste kasne- je nekoliko obžalovali. Poskusili se boste prilagoditi, vendar to ne bo najbolj lahko. Nekaj vam bo ves čas manjka- lo, da bi sestavili mozaik svojih občutij. Notranjo praznino bo- ste hoteli zapolniti s čim dru- gim. Vaš vladar Pluton bo v nedeljo vstopil v vodnarja, kar napoveduje novo ero. Občutek imate, da so vam vsi obrnili hrbet. Drugič izražajte svoje želje neposredno, drugače ne boste nič dosegli. Konkurenca je huda, zato se lahko vsaka napaka maščuje. Kar nekaj obiskov se vam obeta, s katerimi boste prije- tno poklepetali in se nasmejali. Naredili ste si dober načrt, zdaj pa je od vas odvisno, ali se ga boste lahko v celoti tudi držali. Čas vas bo priganjal, zato lah- ko imate občutek nemoči. Mo- goče boste nekoga razočarali, ker je računal na vas. Vsem ne morete ustreči, to je dejstvo. Ta oseba vam lahko povzroči še kar nekaj težav. To bo najbolj očitno konec tedna. Tokrat ne bodite malenko- stni, prepustite se čarom in brezskrbnosti, končno bo Ve- nera vstopila v torek v vaše znamenje. Veliko bo odvisno od vas in vašega razpoloženja. Ustvarite si pristno vzdušje. Partnerstvo je še vedno v krizi. Ne rešujte odnosov po starem sistemu, to lahko popravi samo čas. Energija, ki jo boste vlagali v prihodnje, se mora bistveno razlikovati od tiste v preteklem obdobju. Pluton, planet nezavednega, bo v torek vstopil v vaše zname- nje in vas lahko preizkuša na vsakem koraku. Ne pričakujte, da bo vse šlo po vaših pričako- vanjih. Nepričakovan obisk bo postavil vaš načrt na glavo in rade volje se boste prilagodili, saj vam ne bo odveč. Raznovr- stni opravki vas bodo popolno- ma zaposlili. Bodite previdni, saj lahko z neprimernim rav- nanjem razočarate osebo, ki jo zelo cenite. Škodo bi težko popravljali. Veliko boste razmišljali, Sa- turn tako vpliva na vas. Bistvo je v malenkostih, ne v velikih stvareh. To bo za vas še pose- bej veljalo. Veselje boste občutili na čustveni ravni. V zraku bo prasketalo tudi od romantike. Ohranite razum nad čustvi. Ne pretiravajte, saj se lahko vaša ljubljena oseba na smrt dolgo- časi, odnosi pa se lahko zaostri- jo. Nekdo vas bo hotel omrežiti in osvojiti. V četrtek bo prvi lunin krajec v vašem znaku, treba se bo zelo prilagoditi. Nekdo vam bo pov- zročal težave zaradi samosvoje- ga vedenja. Najbolje bo, da ga povprašate, kje je vaše mesto po njegovih merilih. Zagotovo vam ne bo znal odgovoriti. Znali bo- ste ločiti bistveno od nebistve- nega, zato bo čas mineval prav prijetno. Stvari, ki so vas obre- menjevale v preteklosti, lahko zdaj uspešno razrešite. Vaša delovna vnema bo viso- ko nad povprečjem, od četrtka do sobote dopoldne boste gostili Luno. Razpoloženje, ki bo vla- dalo okoli vas, bo prav prijetno, vendar boste imeli kup drobnih opravkov in se mu ne boste pre- tirano prepuščali. Mnogo obve- znosti vas čaka, zato boste mo- rali pošteno poprijeti za delo. No, bo pa zato zadovoljstvo ob koncu tedna toliko večje. Imeli boste občutek, da brez vas pre- prosto nič ne gre naprej. Občutek odgovornosti vas ne bo spustil iz rok. Od sobote popoldne do ponedeljka zvečer boste gostili Luno. Imeli boste veliko obveznosti, a vsega vse- eno ne boste mogli opraviti. Pustite si še nekaj za prihodnji teden. V družbi boste kar cve- teli. Zamuditi ne smete nobe- ne zabave. Razlogi za odpoved bodo znani samo vam. Dobro veste, da so neumni. Še vedno lahko vse skupaj spremenite. Nekdo se bo po dolgem času spomnil na vas. Novic in do- govora o kasnejšem srečanju boste zelo veseli. Pojdite narav- nost in ne tipično rakovsko dva koraka nazaj. Vaše razpolože- nje bo zelo čustveno in nostal- gično obarvano. Luna bo pozno zvečer v ponedeljek vstopila v vaše znamenje, po katerem bo potovala do četrtka zjutraj. Veli- ko opravkov boste imeli v zvezi s svojim domom in s svojo do- broto boste razveselili domače. Imeli boste zelo natrpan pro- gram obveznosti. Konec tedna bo zelo razigran in vesel. Obu- jali boste spomine in iz njih črpali moč. Tudi ob začetku novega delovnega tedna boste zelo zaposleni. Zaradi napeto- sti boste vse storili pravočasno ali izgubljali glavo, saj boste lahko preveč pod stresom. Brez potrebe, saj boste uspešni in pravočasni pri vsem, kar boste počeli. Imeli boste občutek, da bije- te bitko s časom. Še v zadnjem trenutku boste hoteli opraviti veliko stvari. Umirite se, sku- šajte se sprostiti in se predati prijetnim trenutkom posame- znega dne. Nikjer ne boste imeli obstanka, večkrat boste hoteli menjati svoje mesto. Vse zaostalo boste želeli čez konec tedna nadomestiti na mah, zjutraj pa vam lahko ostanejo lepi spomini in velik maček. Previdno torej pri uživanju al- kohola. Imeli se boste odlično. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Telefonski imenik Ko je moj mož zaspal, sem se odločila, da preverim njegov telefon. Na seznamu stikov sem našla tri številke, navedene kot Najnežnejši dotik, Najljubša solza in Dama mojih sanj. Bila sem strašno jezna in iz ljubosumja sem začela po vrsti klicati te številke, da bi izvedela, koga pod tem imeni skriva moj romantični kozel. Poklicala sem številko z imenom Najnežnejši dotik in ogla- sila se je njegova mama. Pod imenom Najljubša solza je bila njegova sestra. In ko sem poklicala številko z imenom Dama mojih sanj, mi je zazvonil telefon. Jokala sem od kesanja, ker sem tako napačno mislila o možu, nato pa dvignila ves svoj denar z računa in mu ga dala. Ko sem to povedala njegovi mami, je šla in mu kupila zlato uro. Ko je njegova sestra izvedela za to, je bratu podarila motor. Moža je ta odnos zelo ganil in je celo malo zajokal. Potem je pobral vsa darila in denar, odšel in se poročil s tisto, ki je bila na telefonu shranjena kot Električar Andrej. Mraz »Jože, a je mrzlo na Norveškem?« »Seveda. Pred leti sem naredil snežaka in zdaj mu vsako leto samo korenček menjam.« Moja žena ima moč, da petsto evrov spremeni v deset evrov. Ženske odkrijejo vsako moško laž. A še vedno verjamejo oglasom, da bodo v sedmih dneh izgubile deset kilogramov. Pogumni so šli za novo leto v hribe ali se kopali v morju, najbolj pogumni pa smo stopili na tehtnico. BOTOKS PREJ POTEM Pusti čips na ograji. Lep suknjič. Hvala! Škoda bi bilo, če bi se mu kaj zgodilo… PRIDI, FANT, DA TI POMAGAM ČEZ CESTO. Glej, glej! A ni to tista redarka, ki mi je zadnjič napisala kazen za napačno parkiranje? Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 3, 18. januar 2024 Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 604 SUDOKU 605 SUDOKU 296 REŠITEV SUDOKU 295 Pojdi in povej svoji mami, da je spet narobe ... 3K PROSTOR ZA SHRAN- JEVANJE ŽIVIL SPREM- LJEVALEC MIKLAVŽA KONČNICA ALKOHOLOV PODZEMNI HODNIK NEČLENARJI Z OŽIGALKAMI SVA V PRIPRAV- LJENOSTI JEZERO NA FINSKEM SPOKOJNO POŠLJEM SPOROČILO PREBIVALCI HALOZ RAZISKAVE IN RAZVOJ ŠKOFOV NAMESTNIK GR. BOGINJA MODROSTI IZRAELSKA LUKA KVAČKANEC (ŽARG.) LUČAJ KITI UBIJALCI V ZLOŽENKI POMENI LETALSKI MAJHNI KIPI SNEMA TV ODDAJO ZNATA ZAPRISEGA VZDOLŽEN, DOLŽINSKI ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA VAŠKA SKUPNOST VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP ZADNJI V VRSTI BENEŠKO KOPALIŠČE KANSAS ŠANK …: METULJ V PARIZU JE ... ZMAGE ZELO OKUSEN ZOBNI, BRIVSKI ANGLEŠKI KOKER ŠPANJEL DOSTO- JEVSKI JE NAPISAL … FIATOV AVTO BIM, …, BOM PRILOGA DELA SLAVILNA PESEM TUNIZIJCI SO SOSEDI … VIN OG RAD - NIŠKO GOS- PODARSTVO SLOVENSKI SKLADATELJ SIMONITI ZEM. TEČAJ AMERIŠKI FILM: … BROCKOVICH PESNICA ŠKERL KRAJ NA KOPRSKEM RIBJA JAJČECA IRSKA (ORIG.) OMA (LJUBK.) OBEDUJEM ANGLEŠKA MANEKENKA (KATE) BERBERSKO LJUDSTVO SLOVENSKI FOTOGRAF HODALIČ MATIČNA ŠOLA DV OSEDEŽ- NICA NA KRVAVCU DUBROVNIK ALI PTUJ NESTRO- KOVEN ZDRAVILEC STROK. ZA BIOKEMIJO DAJEMO (PRVO POMOČ) NAREJENA IZ 5 BARV AFRODITIN LJUBIMEC SLOVENSKA NOVINARKA DOBERŠEK LAHKO- VERNO SL. IGRALKA (ITA) NATANČEN VZOREC UTEŽI BRENKALA S ŠESTIMI STRUNAMI KAROL WOJ- TYLA JE BIL PAPEŽ JANEZ PAVEL … AL ME BOŠ KAJ RADA … CEZIJEV BROMID TAK, KI PAŠE V ŽEP TROPSKA VZPENJAVKA PREDEL KRANJA VZORNIKI ZMANJŠA (CENE) IZPOVEDNI PESNIKI ZMEDA OVALNI KROŽNIK JAZ, ..., ON VSE VODIJO V RIM ŠKO C JANSKE … OTTAWA JE GLAVNO MESTO ... PRED- STOJNIK VEČJEGA SAMOSTANA MESTO V SIRIJI STROKOV- NJAK ZA ANATOMIJO TANTAL LAČEN, DA BI … POJEDEL GORICA GANGES JE … V INDIJI KROKODIL S ŠIROKIM GOBCEM JUŽNA SADEŽA NESREČA … POČIVA 22 5 6 16 7 20 10 19 21 3 4 11 17 2 1 8 12 23 14 9 15 18 13 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Novi TEDNIK št. 3 18. 1. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 3, 18. januar 2024 PISANI SVET Do terapij z odvažanjem papirja Tim Bučar kljub redki ge- netski bolezni – apertovemu sindromu – gleda z optimiz- mom v prihodnost. Rodil se je z deformirano glavo ter zaraščenimi prsti na roki. A se ni prepustil malodušju. Odločil se je, da si bo čim več denarja za terapije, brez katerih bi bil priklenjen na posteljo, zaslužil sam. Peče palačinke, pripravlja smuti- je in po različnih krajih zbi- ra papir, ki ga prodaja Dino- su. Zadnji januarski četrtek bo papir zbiral v Slovenskih Konjicah. S pomočjo terapij lahko 26-letni Tim Bučar hodi in kolesari. Pravi, da je kolo njegova rekreacija in delovno sredstvo. Kupil ga je z zbira- njem papirja. »Država mi pla- ča osem terapij na leto, stro- ške drugih krijem sam. Tako me terapije vsako leto stane- jo 2.200 evrov. Delam vsak dan ne glede na vremenske razmere, izjema je le konec tedna. Lani sem zbral kar 30 ton papirja. Če si z zasluže- nim denarjem ne bi mogel plačevati dodatnih terapij, bi bil priklenjen na posteljo oziroma bi bil v invalidskem vozičku. Tega si ne želim. In tega ne bom dopustil,« pravi Tim pomaga tudi pri razvozu izdelkov konjiškega Zeliščnega vrta Majnika. (Foto: FB Katja Temnik) Tim, ki je zaradi bolezni imel 15 operacij. Na različnih prireditvah je tudi za pomoč drugim pekel palačinke, jeseni kostanj, ukvarja se tudi s pripravo sadno-zelenjavnih napitkov in kave. 25. januarja bo Tim prišel v Slovenske Konjice, kjer bo zbiral papir (časopise, revi- je, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški in ovojni papir, papirnate nakupovalne vreč- ke, kartonsko embalažo in lepenko) ter odpadne pralne in sušilne stroje, štedilnike, akumulatorje in radiatorje. Če se vam doma nabira star papir, vas Tim prosi, da ga pokličete (031 489 207) in ga bo z veseljem prišel iskat. Donacije sprejema na tran- sakcijskem računu zavoda za razvoj socialne vključenosti. TRR zavoda ZOK: SI56 6100 0001 1882 265. BF Celjanka povila četverčke V UKC Ljubljana so se pred dnevi rodili četverč- ki. Starša Milena in Nema- nja iz Banja Luke, ki živita v Celju, sta se razveselila Mateja, Luka, Marka in Jovana, mamica pa je za- nosila po naravni poti. Če- tverčki bodo družbo delali starejšemu petletnemu bratcu. Novorojenčki so se rodili v 31. tednu nosečnosti, na svet so prišli s carskim re- zom. Rojstvo četverčkov se zgodi na približno 500 tisoč zanositev, do oploditve pri- de veliko redkeje spontano kot z umetno oploditvijo. »To bi za Slovenijo pomeni- lo približno enkrat na 15 do 20 let,« je ob tem povedal predstojnik porodnišnice Gorazd Kavšek. Nazadnje so se četverčki v Sloveniji rodili leta 2015. Nekateri bosanski medi- ji sporočajo, naj bi župan Banjaluke Draško Stanivu- kovič staršem obljubil tudi denarno nagrado. ER (Foto: UKC Ljubljana) Tretji rojstni dan z naraščajem Tropska hiša v Celju bo konec meseca slavila že tretji rojstni dan, ko bo predstavila dosedanje delo, načrte in nov dokumentar- ni film o svojem naravovar- stvenem delovanju. Pred novim letom so se v Tropski hiši razveselili novega na- raščaja, in sicer ogroženih zlatoglavih levičev, opic ta- marink iz Južne Amerike. Samec Fernando in sami- ca Isabella sta svojo družino oblikovala prav v Celju, po- tem ko sta kot prva tovrstna primerka v Slovenijo prispela iz češkega vzrejnega centra za primate. Po nekaj mesecih sta dobila Viktorja, prvega mladiča. V treh leglih so mu sledili še Bebe, Vivia, Mar- celina, Teodor in Luan. Pred novim letom je Isabella že pe- tič postala mama. »Mladič je zdrav in napreduje v razvoju. Preživel je prve kritične dni življenja. Mama Isabella ga tako že daje v varstvo drugim članom družine. Družinska skupnost ter očetovska skrb za potomce v družinah teh opic sta bistvenega pomena za preživetje mladičev,« je dejal ustanovitelj in direktor Družinska skupnost ter očetovska skrb za potomce sta v družinah zla- toglavih levičev bistvenega pomena za preživetje mladičev. (Foto: arhiv Tropske hiše) Tropske hiše Simon Cirku- lan. Zlatoglavi leviči so v nara- vi vedno redkejši, saj ljudje z izsekavanjem gozda vedno bolj posegajo v njihova ži- vljenjska okolja. Zdesetkale so jih tudi človeške bolezni in krivolov. Te živali bo Cir- kulan preučeval tudi v sklopu svojega podiplomskega študi- ja na ZRC SAZU in doktorske naloge. V Tropski hiši lahko obi- skovalci raziskujejo življenje petih ekosistemov sveta in spoznajo tudi v naravi redke in ogrožene živalske vrste, za katere ima Tropska hiša vzrejne programe. TC Lučke so ugasnile Božična bajka Slovenije in z njo Mozirski gaj sta v prvi polovici januarja, na- tančneje 7 . januarja zvečer, zaprla svoja vrata. »Še septembra nismo vede- li, ali nam bo uspelo odpreti 8. Božično bajko Slovenije. Prepričani smo bili, da če nam že bo, da bo okrnjena. A vendar nam je uspelo in 8. Božična bajka z 1,8 milijona prazničnimi lučkami – naj- več do zdaj – je bila za mno- ge najlepša od vseh. O tem pričajo številni komentarji na družabnih omrežjih,« so sporočili iz Mozirskega gaja. Čeprav je Mozirski gaj v teh dneh do aprila zaprl svoja vrata, to še ne pome- ni, da je za njegove skrbnike konec dela. V resnici se to šele začenja. Že pospravlja- nje lučk bo vzelo ogromno časa, skoraj toliko kot njiho- vo postavljanje. Poleg tega je treba pripraviti park tudi za prihodnjo sezono. Največ dela jim bo zagotovo vzela obnova, ki bo še dolgotrajna in mukotrpna. ŠO Že pospravljanje lučk bo vzelo ogromno časa, skoraj toliko kot njihovo postavljanje. (Foto: Picount) Župan z duhovniki in s škofom Župan Občine Žalec Janko Kos je s podžupani in sode- lavci tudi letos organiziral ponovoletno srečanje z du- hovniki, ki delujejo v dekaniji Žalec-Braslovče. Zbrali so se na izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah. Kos je v uvodnem nagovoru izpostavil nekaj pomembnih pridobitev na področju go- spodarstva, turizma in no- vih naložb v žalski občini. Med pomembnejše zagoto- vo sodi nov otroški vrtec, ki ga bodo Žalčani namenu predali kmalu. Obenem se je zahvalil vsem duhovni- kom, ki skrbijo za obnovo kapelic in cerkva. Besede zahvale je izrazil tudi upokojeni škof dr. Sta- nislav Lipovšek. Poudaril je, naj se takšno sodelovanje med občinami in duhovniki nadaljuje, ter vsem zaželel zdravje, srečo in mir. Nato so nazdravili in zapeli. ŠO Župan Janko Kos z duhovniki in s škofom (Foto: TT)