== Velja po pošti: sa
Za oelo leto naprej . . K 26'— ca en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na domi
Za celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeraan raeseino „ 1*80
~ Sobotna izdaja: s
za oelo leto ......S T—
za Nem6l|o oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Posamezna Številka 10 vinarjev.
Ш150.	V LliiDIlani v torek, 4. loma m	Leto XLIV.
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . , . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri več|Ui naročilih primeren popust po dogovoru.
■ Poslano: 1
Eaostolpna petitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremši nedelje In praznike, ob 6. url pop.
Redna letna priloga vozni red
car Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/1П. Rokopisi >6 ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen lisi za slovenski narod.
Upravniitvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Hudi boji pri Kolomeji. - iioše prodiranje proti Lacka. - Trdovratni! MM m DoMbski plonotL 6 mož тШШвШ domobrancem polko ujelo 266 Italijanov. - dnsiešKo - francoska ofenziva
doslej ni uspela.
Gorila slovenska duhovščina za Goriško.
Udanostna adresa cesarju. — Zahvala ar-madnemu vodstvu in vladnim organom, — Na Goriško vladnega komisarja, v Gorico slovenske šole, v Gorico slovenske napise.
Duhovščina črniškega dekanata je poslala g. ministru za notranje zadeve naslednjo spomenico:
Vaša ekscelenca!
Duhovščina črniškega dekanata na Goriškem je sklenila o priliki uradne konference dne 19. junija 1916 v Sv. Križu na Vipavskem soglasno, poslati Vaši eksce-Jenci v blagohotno znanje in vpoštevanje sledešjo spomenico:
Ker ni v deželi poklicanih ljudskih zastopnikov, sc smatra duhovščina poklicano in dolžno, da predloži na merodajnem mestu čustva in želje v deželi ostalega slovenskega prebivalstva, ki je po več kot enoletnih vsakovrstnih vojnih stiskah tako težko prizadeto,
1.	Slovensko ljudstvo na Goriškem polaga k vznožju Najvišjega prestola izraze svoje neomajne podedovane zvestobe in globoke otroške udanosti do svojega ljubljenega cesarja in najvišje dinastije.
2.	Slovensko ljudstvo na Goriškem se zahvaljuje vrhovnemu armadnemu vodstvu, da je moglo obraniti z božjo pomočjo večji del dežele pred vpadom starega zahrbtnega sovražnika in tako ohraniti slovensko ljudstvo po večjem delu avstrijski domovini.
3.	Slovensko ljudstvo na Goriškem se zahvaljuje visoki vladi, posebno pa c. kr. namestništvu in okrajnim glavarstvom v deželi zato, da so med vojno v tako nepričakovano veliki meri skrbela za ljudstvo in je podpirala v vseh zadevah, posebno glede javnega zdravstva in preskrbe z živili in prosi, naj tudi za nadalje stoje ob strani v vseh materijelnih in kulturnih zadevah tako težko udarjenemu, stoletja in stoletja dinastično in patrijotično čutečemu ljudstvu.
LISTEK.
Meckl in njegov sprti v Liiijaai.
V nagi narodni pesmi opevani, mod ljudstvom tako priljubljeni »oče Radec-ki« je prišel že jako zgodaj v nekako ožjo zvezo z na&o deželo. Od 5. aprila leta 1798.je bil namreč poročen s kranjsko rojakinjo grofico Frančiško Stras-soldo. Po tej družini je podedoval obširna posestva z železarskimi tovarnami v Tržiču na Gorenjskem. Napodlagi te graščinske posesti je clobil 1. 1807. tudi kranjsko deželanstvo. Kljub temu, da se je mnogo bavil s svojimi tovarnami in posestvi, vendar le ni hotelo iti naprej, lako da je bil vsled zadolženosti prisiljen 1. 1819. prodati Tržič svojemu upniku baronu Difctrichu.
Na svojih potovanjih v Italijo se je večkrat ustavil tudi v Ljubljani, kjer si je s svojo nepriisiljeno ljubeznivostjo mahom osvojil srca vseli meščanov. Z vsakim se jo pogovarjal, za vsakogar je našel primerno besedo, zlasti rad je pa zbiral okrog sebe otroke. Pa tudi njemu so se Ljubljančani kmalu prikupili. Ko se je 1. 1850. spotoma v Italijo ustavil v Ljubljani, jo ob slovesu zaklical: »Ljubo Ljubljano bom še večkrat obiskal, kajti jaz bom gotovo 100 let star.«
4.	Slovensko ljudstvo na Goriškem prosi, visoka vlada naj postavi po zgledu v sosedni kronovini Istri tudi pri nas vladnega komisarja in mu poveri agende avtonomne deželne oblasti, in sicer radi dejstva, da se je deželni glavar s svojimi uradi že pred izbruhom vojne umaknil iz dežele in se še sedaj čez leto dni ni vrnil v tako težko preizkušeno Goriško,
5.	Slovensko ljudstvo na. Goriškem prosi visoko vlado, naj blagovoli pripomoči glavnemu mestu dežele, Gorici, ki leži v sredi slovenskega dela dežele in šteje polovico slovenskega prebivalstva, do javnih slovenskih ljudskih in meščanskih šol. A tudi ostali slovenski del Goriške nima sedaj nobene srednje šole in zato prosi podpisana duhovščina, visoka c. kr. vlada naj s prihodnjim šolskim letom, če le mogoče, v kronovini sami prej obstoječe srednje šole odpre, a v mestu Gorici pa z javnimi napisi dokaže, da je vedno patrijotično čuteče slovensko ljudstvo v tem težkem času pri visoki vladi našlo enakopravnost.
Črniče pri Gorici, dne 19. rožnika 1416,
Za duhovščino črniškega dekanata:
Alojzij Novak, župnik in dekan,
V podobnem smislu odpošlje spomenice tudi ostala goriška duhovščina in prav bi bilo, da se na enak ali vsaj podoben način oglase tudi vsa slovenska goriška županstva.
Vojski z ilaiiio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. julija. (K. u.) Uradno:
Živahno delovanje sovražnih topov in metalcev min na Dofcrdohsko planoto, posebno na odsek južno od Griže brda, traja dalje. Mestoma so se razvili trdovratni boji z ročnimi granatami,
V	ozemlju Marmolaia in na naši bojni črfi meti Breuto in Ađižo zopet odbitih več napadov sovražnika.
V	prostoru Monte Interotio je pri-vedel poročnik Kaisser s šestimi možmi
Da je imel res voljo in željo sc nastaniti v Ljubljani, nam dokazuje njegovo pismo, ki ga je prihodnjega leta 8. junija 1851) iz Monze pisal kranjskemu odboru, da iz ljubezni do kranjske dežele in cesarski hiši vsekdar zvesto udanega ljubljanskega prebivalstva želi kupiti stanovsko posestvo Tivoli (Podturen) pri Ljubljani. Maršal Radec-ki je ponudil za to svoto 60.000 gld. ter omenil ob enem zraven, da hoče napraviti ondi razne olepšave in nasade, s čemur bi mestna okolica na mikavnosti le pridobila.
Pomnoženi stanovski odbor je to ponudbo sprejel, toda končne kupne pogodbe pa še ni mogel skleniti, ker je moral to kupčijo'preje cesar potrditi. Ko so pa cesarju potem o toj nameri poročali, je hotel svojega zvestega, v trdi službi osivelega maršala prehiteti in presenetiti. Cesar sam jo namreč kupil grad in posestvo Tivoli ter oboje prepustil v dosmrten užitek in prosto vpo-rabo Radeckemu in njegovi soprogi. Dne 5. januarja 1852 je tedanji kranjski namestnik grof Gustav C,horinsky sklenil v cesarjcvem imenu s stanovi tozadevno k ujmo pogodbo.
Radecki je poveril upravo novega posestva stanovskemu zemlj. nadzorniku Karlu Kalmanu. Naročil mu jc, da naj ukrene in preskrbi vso potrebno za olenšavo in nrimerno ureditev gra-
močno patruljo c. kr. deželnobrambov-skeija polka št. 26, ko se je vrnil s posrečenega podjetja proti sovražnim strojnim puškam, 266 ujetih Italijanov, med njimi 4 častniki. Na drugih mestih so ujeli včeraj 14 častnikov in 336 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hčfer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
30. junija. Med Adižo in Brenlo se že nahajajo naše čete v stiku s postojankami, v katerih se namerava sovražnik besno braniti. Naša ofenziva se je medtem razširila na efelo bojno črto bojišča. V Valarsa smo dosegli včeraj črto Valmorbia in severno sleme gore Monte Spin. Pri Pasubio intenziven boj proti sovražnim obrambnim postojankam. V odseku Cosmagon na bojni črti Posino smo zasedli Griso in južno sleme gore Monte Majo, Valetta di Zara med Castana in Laghi kakor tudi močne postojanke na Monte Calgari in pri SojJli Bianchi, južno od Monte Cimone. V dolini Sugana smo zasedli slemena gore Monte Civaron, Vzeli smo sovražniku 175 ujetnikov, več sto pušk, streliva in velike množine blaga, V Karniji so napadle naše čete, ko so odbile včeraj sovražne napade na postojanke, ki so jih naši osvojili 27. junija pri zgornjem Butu, vrh Zellen in so vzele sovražniku tudi 156 mož, med njimi 10 častnikov, V zgornjem delu Jezerske doline je napredovala naša pehota proti Li-palja vesi in proti gori Granuda; topništvo je obstreljevalo železniško postajo Trbiž in je povzročilo požare v Žabniški dolini. Sovražnik je izvedel na Kraški planoti v odseku gora Sv. Mihaela in Sv. Martina 1 jut protinapad, katerega smo odbili; izgube sovražnika so bile krvave; vzeli smo mu 403 ujetnike. V odseku Selce in Tržič se je končala zvečer 28. junija pričeta naša ofenziva tako, da smo vzeli včeraj višino koto 70, zahodno od gore Kosič, in postojanke kote 104, vzhodno od La Rocca di Monfalcone. Sovražniku smo vzeli 660 ujetnikov in približno 20 častnikov z orožjem, strelivom in z vojnim blagom. So-■ vražni letalci so metali bombe na Breschio I in na Bassano; ubili so nekaj ljudi in po-
du, kjer jc hotel zbrati vso svoje dru- ' žinske dragocenosti in redkosti. Dal jo podreti stari hlev ter postavil na njegovem mestu druzega, pred gradom in okrog njega jo dal zasaditi krasne novo nasade, tudi »š V i c a r i j a« so ima Ra-deckcmu zahvaliti za svoj postanek. Vse to adapcije in olepšave v gradu Tivoli in okrog njega so stalo Hadockega nad 30.000 gld. Ko mu jo njegov upravitelj svetoval nekoč, da bi zaprli pota okrog gradu, jo maršal smehljaje so odvrnil: »Čim več ljudi pride k meni, tem ljubše mi jo.« Ob neki drugi priliki so jo zopet izrazil, kako rad bi dalj časa ostal v Ljubljani.
Kot zunanji znak svojo udanosti in spoštovanja ga jo imenoval ljubljanski občinski svet za svojega častnega meščana ter mu izročil zadevno diplomo po posebni deputaciji 24. sept. 185'.'.
Ali kljub njegovi srčni želji, da bi sc mogel stalno naseliti v Ljubljani, mu bo ni bilo usojeno. Trda služba na ognjenih laških tleh jo zahtevala njegove železno roke in modre uprave. Zadnjikrat. in edini pol jc stanoval lladecki v Tivoli v času od 2.—do i. maja 1. 185i, vračajoč, so od cesarjevo poroke nazaj v Lombardijo. Dve noči in en dan jo preživel slavni vojskovodja v svojem gradiču in sprejemal tamkaj obiske. Obžaloval ie le. da mora hiteli takoi na-
vzročili nekoliko škode. Naši Caproniji so metali bombe na sovražne tabore v zgornjem delu doline Asta; vrnili so se nepo< škodovani.
1. julija. Med Adižo in dolino Terra« gnolo včeraj intenzivna podjetja topništva, Naša pehota je zasedla Zanolli v Valarsa. Kljub ljutemu ognju močnega topništva iz prelaza Barcola, z Monte Maggio in iz nadvladajočih postojank na Mor Toraro smo prodirali na celi bojni črti Posina, Na levem krilu so prišle naše čete, ko so premagale ljut odpor sovražnika, na vrh gore .Monte Majo in obstreljujejo zdaj severno sleme, da prepode tam med skalami vgne-zdene manjše sovražne oddelke. Na visoki planoti Sette Communi se nahajajo naše čete v tesnem stiku s sovražnimi postojankami. V težavnem, nepreglednem ozemlju se bijejo boji z bombami in boji moža z možem.
V dolini Sugana se položaj ni izpre-menil. Naši težki topovi so obstreljevali včeraj zopet Toblach, Innichen in Sillian v Pustrski dolini. Javlja se, da je napredovala naša pehota v zgornjih delih dolin Za-jezero in Jezernica, Naše topništvo jo obstreljevalo sovražne obrambne postojanke na prelazu Prašnica in pri Rajblu.
Pri Soči je delovalo topništvo. Naii so povzročili velike požare na železniški postaji Borgo—Carinthia (Gorica). V odseku Tržič smo potisnili pri koti 70 haše črte naprej in odbili sovražne napade.
Laški general o protiofenzivi.
Durih, julija. General Corsi piše v rimski »Tribuni«: Avstrijci so sedaj dosegli črto, ki je pod varstvom težke artiljerije. Njih odpor je postal znatno silnejši. Bilo bi nespametno računati s hitrim napredovanjem laško protiofen-zive.
Italijanski glasovi proti tretji vojski po zimi.
Curih, 3. julija. Iz Rima sc poroča: Poročilo, da se pripravlja Anglija na tretjo vojsko pozimi, jc zadelo na močan odpor. Tudi v najvišjih krogih se sotli, da mora četvorosporazum vse storiti, da konča vojsko še prod zimo. Tu-
' prej. Štiri lota kasneje (10. jan. 1858) so ga peljali mrtvega skozi Ljubljano.
Kmalu j)o smrti so mu postavili v njegovem rojstnem mestu Pragi spomenik — Ljubljana, katere častni meščan jc bil rajnik, tudi ni hotela zaostati. S požrtvovalnostjo meščanov so mu v najlepšem delu mesta, sredi prijaznega in priljubljenega šelališča v Zvezdi postavi U lep bronast spomenik, ki naj še poznim rodovom priča o nesebičnem domoljubju meščanov, o njihovem spoštovanju in občudovanju s slavo ovenčanega vujskvodjo ter o ljubezni do nekdanje, ga njihovega častnega meščana.
Na dan njegovega godu, dno 19. marca 18G0 se jc imelo izvršiti slovesno odkritje Radcckijovega spomenika v Zvezdi. PZosuli so prostor z lepo belim peskom, zeleno girlando so preproga le z zastavami okrašene mlaje, ki so nosili Radeckijev in mestni grb. Levo od spomenika jo stala velika slikana podoba »Avstrije« in ob desni »Emone«. Nad obema ščitoma z grbi je plaval angel miru s palmovo vejico ter genij zmago z lovorjevim vencem. Pisani lampijonč-ki in trakovi so krasili okoli stoječa drevesa in cel slavnostni prostor.
Na predvečer slavnosti sc je vršil vojaški mirozov po mostu ob številni udeležbi meščanstva. Godba se je ustavila in igrala po nekaj komadov pred škofijsko palačo, kier ie stanoval k od-
di časopisje nastopa zadnji Čas ostrejše proti Angliji.
Italijanski začasen proračun podaljšan.
C uri h, 3. julija. (Ivor. ur.) V italijanski poslaniški zbornici se je podaljšal začasen proračun do kanca decembra v tajnem glasovanju s 317. proti 80. glasovom.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. julija. (K. u.) Uradno:
V Bukovini nič važnega.
Boji pri Kolomeji so postali obsežnejši. Protinapad je ustavil močan sunek sovražnika zahodno od mesta* Ju-žnovzhodno od Tlumača, kjer se nahajajo v boju nemške in avstrijske čete, se je zrušil v 112 km široki črti pod-vzeti napad ruske konjenice v ognju topov in pehote.	'
Napad zaveznikov- v prostoru južno od Lučka je zopet iMldobil na prostoru.	l/ll (
Zahodno in severnozahodno od Lučka so odbili ljute^rfiske sunke; Izjalovil se je tudi napita" sovražne konjenice pri Zločevki.
Nemške in avstriJšBč sile so odbile severnozahodno od Bilrtmovičev močne z ljutim topniškim'ftfenjem pripravljene napade. Boji se še niso popolnoma zaključili.	;
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.itčhrl. ;
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. julija. (K. u.) -.Veliki glavni stan:
Ruske torpedovke in linijska ladja »Slava« so obstreljevale brez uspeha kursko obrežje vzhodne od Aggasa. Naše obrežne baterije so se jih z dobrim učinkom lotile, napadle so jih skupine letalcev. »Slava« je zadeta.
Na mnogih mestih
armad maršala pL Hinden* b u r g a
je ojačll sovražnik svoj ogenj in je pod-vzel več sunkov, ki so dovedli do boja ▼ naših črtah le pri Minkih (severno od Smorgona); iz njih smo sovražnika, ki je Izgubil 243 ujetnikov, takoj pregnali. - d"
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. ,jtPo večurni pripravi z ognjem so napadli Rusi severnovzhodno od Goro-/lišŽa in na obeh straneh železn. Bara-novici-Snov. Proti oddelkom, ki so vd/Ji severnovzhodno od Gorodišča, Jiapreduie naš protisunek. Sicer smo jirjfjjlili sovražnika, da se je moral obrni^ popustiti je moral veliko mrličev .in^anjencev,
"Vtfjna skupina generala pl. ~ Jt	L i n s i n g e n a.
v '"Močni ruski protinapadi severno in južnozahodno od Lučka niso mogli zadržati Gašega napredovanja. Veliki na-skoki konjenice so se klavrno zrušili, število ujetnikov je poskočilo za približno 1800 mož.
S 00
f Armada generala grola pl.
Bothmerja.
Naše čete se bojujejo južnovzhod-no od Tlumača; boj se razvija ugodno zanje.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
30. junija. Zahodno bojišče. Naše čete so zasledovale sovražnika južno od Dnje-
kritju došli nadvojvoda Ernst, delje pred deželnim dvorcem, kot stanovanjem cesarskega namestnika ter pred meetnim magistratom.
Drugo jutro so salve s topovi pozdravile praznični dan in vojaška godba je igrala po ulicah vesele koračnice Vojaštvo jeprevzelo častno stražo pred športnikom ter tvorila špalir okrog trga. Ob 10. uri je prispel na slavnostni prostor komandant 3. zbora nadvojvoda Ernst s svojim štabom. ^led drugimi vojaškimi in civilnimi odlič-njaki je bil navzoč tudi Radeckijev sin, generalni major iz Gorice.
Pred odkritjem spomenika je daroval v nunski cedkvi slovesno sv. mašo stolni prošt Anton Kos. Po končani maši se je vrnila odlična družba zopet pred spomenik v Zvezdo, kjer se je mod tem — kljub nekoliko čemernemu ш meglenemu dnevu — nabrala silna množica ljudi, kakršne Ljubljana izza prvega obiska cesarja in cesarice še nI videla. Celo med vejami kostanjev so se namestili glavni radovedneži, tribuna nasproti spomenika pa je bila polna ljubljanskih dam.
Županov namestnik Jan. Guttman Je v slavnostnem govoru kratko in jedrnato omenil velikih zaslug in posebnega pomena rajnega junaškega maršala za našo ožjo in širšo domovino; ako tudi mu postavijo drugod lepše in veličastnejše spomenike, s katerimi ge
stra. Avstrijci so se umaknili in so nam prepustili vozove in bojno blago. Število ujetnikov narašča. Po nekem došlem poročilu se je z gotovostjo dognalo, da so po nekem boju vzeli naši trg Obertin in severno in južno od njega ležeč« vasi. V zadnjem boju je bil ranjen hrabri general grof Keller. 11 kilometrov zahodno od Sokula smo odbili napade Nemcev. Sovražni letalci so vrgli 29. junija zjutraj 30 bomb na Luck. Pri koloniji Kov^an, severozahodno od izliva Lipe v Stir, smo pobili posadko kolonije. Pred oddelkom, ki je vdrl v vas, je sovražnik bežal.
30. junija zvečer. Čete levega ruskega krila so zasedle danes Kolomejo, kjer se stekajo najvažnejše bukovinske železnice. Sovražnik se je tu umaknil bolj proti zahodu in se je ustalil v pripravljenih poste« jankah. Severnozahodno od Kimpplunga je poizkušal sovražnik z močnimi silami protl-ofenzivo. Čete generala Lešickega morajo nadaljevati svoj napad v izredno otežko-čenih okolnostih, ker je že itak slaba pota v operacijskem ozemlju skoraj popolnoma uničil dež. Severnozahodno od izliva Lipe v Stir med Luckom in Brodyjem je napadel sovražnik po pripravi z ognjem težkih in lahkih topov naše postojanke na črti kolonija Gajenka (13 km vzhodno od Pusto-mitega) in kolonije Nutalin (8 km, severnozahodno od Lipe). Naše čete so pustile neomajljivo mirno sovražniku, da je prišel do naših ovir; nato so šele otvorile ogenj. Pri Lipi je pripravil že enkrat odbiti sovražnik nov napad. Po zadnjem poročilu znaša skupna vsota od 4. do 28. junija ujetih sovražnikov 212.000 mož s častniki. Število ujetnikov še vedno narašča.
1. julija. Naše levo krilo potiska sovražnika vedno bolj nazaj. Južno od Dnje-stra smo osvojili več krajev. Po skrajno ljutem boju so vrgle naše čete sovražnika proti višavam • Berezorv [\1\» km južnozahodno od Kolomeje). Nekaj teh višin smo že vzeli z naskoki. Severnozahodno od Kimpolunga napadajočega sovražnika smo vrgli proti zahodu. V tem prostoru so potisnile naše čete sovražnika in so za-vzele z bojem nekaj močno utrjenih postojank na gorah. Število po armadi Lešickega 28. in 29. junija privedenih ujetnikov je poskočilo na 305 častnikov in na 14.574 mož; zaplenili so tudi 4 topove in 30 strojnih pušk. Skupna vsota ujetnikov od 4. do 30. junija znaša s častniki 217.000 mož. V prostoru med Stohodom in Stirom je razvil sovražnik ljut topniški ogenj. Posebno ljut boj se je bil za postojanke Za-turci, kjer so naše čete kljub bobnečertu ognju najskrajnejše ljutosti odbile povrstj devet napadov s težkimi izgubami za sovražnika. V nekem odseku te pokrajine so Nemci močno trpeli v ognju lastnega topništva, ki jih je iznova gnalo na napad. Zemljo pokrivajo tam trupla sovražnikov,
1. julija zvečer. Zahodno bojišče. Sovražnik je nadaljeval svoje ljute napade na nekatere odseke med Stirom in Stohodom. Včeraj popoldne je z ognjem sovražna pehota presenetljivo napadala pri Kobčih (6 km) in pri Helenovki (7 km južnozahodno od Sokula). Razvil se je nato krepak napad, katerega smo odbili. Severnovzhodno od Kisjelina pred vasj Tnsten (12 km severno od Kisjelina) smo pravočasno dognali sovražna zbiranja, katera smo razkropili. Sovražnik je zbežal. Južnovzhodno od Kisjelina smo ustavili v gostih množicah podvzeti napad pri vasi Semesinki (5 km južnovzhodno od Kisjelna). V tej pokrajini pri vasi Zubilno se ljuto bijejo. Južno (9 km) od vasi Zaturcy pri vasi Ko-szowq smo s protinapadom ustavili avstrijski napad. Odbili smo poizkuse sovraž-
morebiti ljubljanski ne more' meriti, v pieteti posvetitve pa ga ne dosega nobeden: »ljubezen in spoštovanje do rajnika sta ta spomenik postavila in po tem naj se tudi njegova vrednost ceni. Vi potomci pa čislajte, negujte in čuvajte ta spomenik s tistim udanim spoštovanjem, s katerimi so ga predniki ustanovili.«	•
Nato je deklamirala deklica (Tilka Ambrož) od prof. Melcerja zloženo slavnostno pesmico ter položila lavorjev in hrastov venec na podnožje spomenika. Po običajnih vojaških slavnostih se je za dopoldne zaključilo to slavlje.
Popoldne ob dveh je na starem strelišču pogostila mestna občina 105 mož od vseh tu v Ljubljani garnizonira-nih čet. Sem je prišel tudi sin Radec-kega, vojaki so ga navdušeno pozdravili, on pa je šel s kozarcem okrog miz in z vsakim trčil.
Ob 6. zvečer je svirala godba v Zvezdi, katero so o mraku lepo in okusno razsvetlili; na strelišču pa se je vršila veselica s petjem, godbo in tombolo v prid kranjskim invalidom.
Stroške za ta spomenik v znesku okrog 8000 gld. je pokrila mestna občina ljubljanska. Podstavek spomenika je izvršil iz lepo pisanega nabrežinske-ga marmorja kamnosek Ignacij Toman. Bronasta soha zmagovalca pri Novari in Kustoci pa je mojstrsko delo slovitega dunajskega umetnika Antona Fern-
■ nika, prekoračiti Ščaro južnozahodno od I Lipska in jujno od Baranovičev.
Baltiško morje. Oddelek križark in torpedovk, ki je iskal 30. junija sovražne sile med Gotlandom in švedsko obaljo, ni mogel dognati nobene večje bojne skupine. Ko se je danilo, so eno križarko napadle sovražne torpedovke. Napad se je i;lahka odbil. S topniikim Ognjem smo zadali sovražniku občutne izgube. Tudi napadi sovražnih podmorskih čolnov niso uspeli. Naš oddelek je dosegel svoje izhodliče brez izgub in brez škode.
Sovražnik obstreljuje pri Lipi neprestano naše postojanke s težkim in z lahkim topništvom. Novpdošle nemške čete tu ljuto jjapadajo, a odbili smo jih s težkimi izgubami zanje. Ujeli smo dozdaj 9 častnikov in 419 vojakov.
V	Galiciji je sovražno topništvo vzdr-zavalo ljut ogenj pri vaseh Rladki in Voro-bievka.
Na bojni črti ob Dvini obstreljuje sovražno topništvo nekaj odsekov naših postojank pri Jakobovu, na levem bregu Dvine, pri kolodvoru Liwenhof in južno od tam. Streljanje pehote na celi bojni črti od mesta Dvinsk do Rokitno močvirij.
PONEHAVANJE RUSKE OFENZIVE.
Stockholm, 3. julija. Skoraj vsi vodilni švedski listi objavljajo brzojavke iz Petrograda. da narašča odpor Nemcev in Avstrijcev, in da prenehava sila ruske ofenzive.
RUSKE IZGUBE.
Basel, 3. julija, švicarski listi poročajo po petrograjčkih listih, da je od začotka ruske ofenzive doslej bilo naznanjenih v Kijev 106.000 mrtvih. Dpr slej je padlo ali bilo ranjenih 23 genera-r lov jn 26 polkovnih poveljnikov.
POMANJKANJE ČASTNIKOV V RUSKI ARMADI.
Bern, 3. julija- Glede na pomanjkanje častnikov v ruski armadi piše »Ber-liner Tagblatt«: Nedavno je vzkliknil vojaški kritik lista »Ruskoe Slovo«, da znaša razmerje v ruski armadi med šte-vilorn častnikov in vojakov 1 : 120. Na-r vajal je, da znaša razmerje pri avstrij* ski armadi 1 :45, pri italijanski 1 : 30, pri angleški 1 : 45 (prej 1 :30);ruski ai> madi tako manjkajo častniki, da znaša zdaj že razmerjel : 19 in da dvomijo na zmago Rusov.
BRUSILOV V NEMILOSTI?
Kpdanj, 3. julija. Najnovejša petro* grajska poročila, da je Brusilov na ruskem dvoru v nemilosti, se potrjuje. Mirovna stranka, ki jo vodi carica, opozarja, da ne odgovarjajo uspehi ofenzive strašnim izgubam. Pripoveduje se, da je carica osebno zahtevala od carja, naj ustavi brezobzirno Žrtvovanje ljudi. Tudi v krogih ruskega visokega plemstva so zelo nevoljni na Brusilova, ker je padlo veliko častnikov plemiče v. Pravijo, da je odpotoval car na bojišče za to, da se prepriča, če bi ne bilo mogoče doseči istih uspehov z manjšimi izgubami.
SRBI NA BUKOVINSKEM BOJIŠČU.
Budimpešta, 3. julija. Iz Ungvarja poročajo: V tukajšnji rezervni bolnici leži več srbskih vojakov, ki so bili ujeti v zadnjih bojih v Bukovini. Srbi nočejo povedati, kako so prjšli v Rusijo.
BUKOVINSKE OBLASTI.
Lvov. 3. julija. »Gazeta poranna« poroča: Bukovinska deželna vlada in druge oblasti so se preselile iz Dorna-vatre v Kološ (Sedmograško). Tam ura-
•~*4T------.-— IT--T-T-r—— ■ —-J-- —........—
koma, ki se je osebno udeležil slavnostnega odkritja. Soha predstavlja Radec-kega v maršalski uniformi, glavo mu kinča enostaven lavorjev venec.
Pravzaprav je imela Ljubljana Radeckijev spomenik, še predno so postavili njegovo bronasto soho v Zvezdi. Ni mi sicer znano, kdo in ob kateri priliki so dali v železo vliti to podobo, ki pa Ljubljančanom ni ugajala. Ležala je tako skrita in pozabljena v mestnem de-pozitoriju, dokler1 je ni 1, 1882. dal postaviti občinski, svet pred grad Tivoli. Ta nekdanja Radeckijeva lastnina jc po njegovi smrti pripadla zopet cesarju, od katerega jo jc 1. 1865. pod županova-lijem dr. Etb. H. Goste kupila ljubljanska mestna občina, za svoto 70.000 gld. ter zagotovila tako meščanstvu senčna šetališča.in sebi obširna posestva, ki bi prišla sicer v privatne roke.
V	pretečenih dneh, ko smo slavili zmago naših fantov na Laškem in so spominjali slavnih činov sivolasega maršala, nam pride na um, kar je 1. 1860 ob odkritju spomenika v Zvezdi pisala »Zodnja Danica« rekoč: »Bog daj Av-striji novega Radeckega, ako na Laškem ne jenja bruhanje.«,
ln zdi se. da se ta želja v današnjih dneh zopet uresničuje: Jožef Vaclav Radccki — Svetozar Boroevk5, naše gore lista, nam jamčita, da naše slavne in junaške tradicije še niso in ne bodo za-temnele.	M.
duje tudi črnoviški mestni magistrat. Deželni predsednik grof Meran je pa še ostal v Dornavatri.
PRAVICE RUSKIH KMETOV.
Potrograd, 2. julija. (K. u.) Duma je sprejela zakonski načrt, ki priznava kmetom tiste državljanske pravice, ki jih imajo meščanski sloji.
RUSKA DUMA OD GODEN A.
Petrograd, 4. julija. (Kor. ur.) Ruska brzojavna agent ura javlja, da se je s» carjevim ukazom odgodila duma do 14, novembra.
MU kancler in Snzonov.
Berlin, 3. julija. (K. u.) »Nordd. All-gem. Ztg.« piše: V razgovoru z urednikom »Ruskega Slova« je Sazonov zoppt govoril o postanku vojne. Krivdo Rusije je kancler pri raznih prilikah z raznimi izjavami in uradnimi objavami tako jasno in neizpodbojiio dokazal, da je vsaka nova beseda, odveč. Popravljamo samo nekatere Sazopove točke, ki naravnost nasprotujejo dejstvom. Sazonov opozarja, da je kancler trdil, da so se Anglija, Francija in Rusija z zvezo tesno zvezale proli Nemčiji, Kancler ni nikdar govoril o taki zvezi. Objave cesarske vlade pa kažejo, da so bile ententine zveze pred vojno dobro znane.
Na podlagi teh dejstev je kancler te večkrat opozarjal, da hočejo Nemčijo obkrožiti. Teh ugotovitev Sazonov ni ovrgel, pač pa naravnost potrdil. Sazonov je izjavil, da sta Rusija in Francija, čeprav popolnoma miroljubni in odkritosrčno voljni, da se izogneti prelivanju krvi, sklenili streti nemška predrznost. Potrjuje, da sta pri tem z gotovostjo računali na pomoč Anglije in s tem priznanjem je podal sijajen dokaz za od Nemcev poudarjeno sokrivdo Anglije. Sazonov očita kanclerju, da je skrbno zamolčal, da je Rusija mobilizirala šele potem, ko je mobilizirala Avstrija in tudi Npmčija znaten del svoje armade.
Naj spomnimo: Ko se je 31. julija 1914 zvedelo za splošno rusko mobilizacijo, je Avstrija mobilizirala prqti Srbiji samo 8 zborov, ki niso bili v gar-niziji na ruski meji. Čisto iz trte izvita pa je trditev, da je tedaj tudi Nemčija mobilizirala znaten del svoje armade. V Nemčiji sploh ni bilo delne mobilizacije. Kakor znano je bilo nemško mobilizacijsko povelje izdano šele 1. avgusta 1914 ob 5. uri popoldne kot odpo-vor na splošno rusko mobilizacijo. Poprej na niso bile izdane prav nobene mobilizacijske odredbe. Sazonov trdi, da je »Lokalauzeigsr« mobilizacijo predčasno naznanil nemškemu narodu.
Sazonov pa mora vedeti iz poročila berlinskega ruskega poslanika, da je ta vest, katero je ta. list dne 30. julija vsled pomote objavil v posebni izdaji, bila od uradne strani takoj preklicana in da je neki član uredništva četrt ure kasneje ruskemu poslaniku telefonič-no pojasnil ves položaj. Sazonova ni sram, da uredniku »Ruskoga Slova« natveza prazno marnjo, da sedaj cela Evrona prav dobro ve, da je bil avstrijski ultimat Srbiji sestavljen pod neposrednim vplivom nekega odličnega nemšketra diplomata'in da je bil preko kanclerja predložen nemškemu cesarju v odobritev. Ugotavljamo, da je ta trditev v vseh točkah izmišljena in popolnoma neutemeljena.
Boji do zohodo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. julija. (K. u.) Veliki glav* ni stan:
Nadaljevanje angleško francoskih napadov na obeh bregovih reke Som« me ln severno od reke nikjer uspelo. Sovražne Izgube so bile tu Izredno visoke ln krvave. Južno od reke smo za« vili tisto divizijo, katero smo včeraj umaknili v zapadno postojanko, v drugo postojanko. Bojevanje na napade* nih delih bojne črte je ostalo nelzpre-menjeno.
Zahodno od Moze so dovedli poizkusi Francozov, ki so nameravali osvojiti na višini 304 jim vzete jarke, do malih bojev pehote.
Vzhodno od Moze se je izčrpaval sovražnik dalje z brezuspešnimi napadi na utrdbo Thiaumont in na višina »Mrzlo zemljo«. Začasno je z enim svojih napadov vdrl v naše sprednje jarke. Približno 600 mfitrov južnozahodne od utrdbe Je vdrl vanjo, a je bil takoj zopet vržen iz nje.
Južnovzhodno od utrdbe Vaux je visoka baterija Damloup od danes ponoči v naših rokah. Od tam so privedli 100 ujetnikov in več strojnih pušk.
Brez truda so odbili proti nemškim nostoiankam v nozdu Le-Pretre (sever-
nozahodno od Pont-a-Mousson) napredujoče francoske oddelke.
V	številnih zračnih bojih včeraj smo sestrelili 6 sovražnih letalcev; štiri med njimi v naših črtah. Poročnik Mulzer je premagal sedmega, poročnik Parschan šestega sovražnika. Obrambni ogenj je sestrelil včeraj sovražni dvokrilnik na Douai, nekega drugega predvčerajšnjim vzhodno od Регоу (bojišče ob reki Yser). Naši letalci so sestrelili dva privezana zrakoplova pri Verdunu.
.Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Francoska uradna poročila.
1.	julija ob 3. uri pop. Dne 30. junija zvečer in naslednjo noč so Nemci na obeh bregovih Može ponovili svoje lju-te napade. , Na levem bregu je bil boj pri višini 304 in zahodno od tam posebno živahen. Nemci so v različnih odsekih štirikrat napadli. Njih prvi poizkus, pri katerem so se posluževali gorečih tekočin, je bil med višino 304 in cesto Esnes-Haucourt zvečer s krvavimi izgubami odbit. Drugi napad z ročnimi granatami zahodno od ceste Esnes-Haucourt, je delil isto usodo. Že včeraj enkrat izgubljeno in zopet pridobljeno utrdbo vzhodno, od višino 304 kakor tudi jarke na istem pobočju so vzeli Nemci. S takojšnjim protinapadom so Francozi zopet vzeli utrdbo in vse izgubljeno ozemlje. Danes dopoldne je skušal nemški napad dospeti na opi-rališče Avocourt, pa je bil z težkimi izgubami odbit.
Na desnem bregu so se boji v odseku Thiaumont za posest te utrdbe .nadaljevali cel dan. Po celi vrsti vedno z artiljerijskim ognjem pripravljenih napadov se je Nemcem posrečilo udreti v popolnoma porušeno utrdbo, na katere dohodih smo se mi ustalili. Pri gozdovih Fumiri, Le Clienois in La Laufee je artiljerijsko delovanje zelo močno.
Na Lotrinškeni sta se popolnoma izjalovila dva mala nemška napada v gozdu Раггоу. Danes dopoldne je nek nemški top izstrelil več granat velikega kalibra v smeri proti Nancy.
Belgijsko poročilo. Naša artiljeriia je danes zopet z uspehom obstreljevala nemške utrdbe in baterije, posebno pri .Dixmuidenu. Sovražpik je precej živahno odgovarjal.
V	zraku. V noči na 30. junija je skupina naših letal izvršila naslednja obstreljevanja. 18 120 mm granat na kolodvor Nesle, 6 120 mm na Roye, kjer je izbruhnil požar, in dve granati na avtomobilski transport severno od Nesle, ki sta, kakor se je opazilo, padli med vozove. Isto noč je 13 francoskih letal vrglo 60 granat na nemško muni-cijsko tvornico v okolici Noyona. Veliko število granat je zadelo. V noči na 1. julija je sedem francoskih letal vnovič vrglo 13 granat na kolodvor Nesle, H na neko bližnjo vojaško delavnico, kjer je nastal požar. Tekom nekega poizvedovanja je bil ranjen en naš letalec.
2.	julija ob 3, pop. Na levem bregu Moze se jo Nemcem zvečer posrečilo severovzhodno od gozda Avocourt vdreti v naše prednje jarke. Naš protinapad jih je zopet vrgel iz njih.
Na vzhodnih pobočjih »Mrtvega moža« so Francozi nenadno napadli, vdrli v sovažne jarke, pobili okoli 50 Nemcev in jih okoli 20 .ujeli.. Zaplenili so tudi strojne puške. Na desnem bregu Moze je bilo več nemških napadov na utrdbo Thiaumont, kjer so.se ustalili Francozi, z lahkoto odbitih. Na istem mestu je močan nemški oddelek prodrl do prve črte, pa je bil z znatnimi izgubami razkropljen. Francozi šo ujeli 16 mož, med njimi 2 častnika. Zahodno in južno od fVa.ux-a je artiljerija na obeli straneh zelo delovala.
Ob 11. uri ponoči. Z bojišča severno od Verdunase ne poroča o nikakih pehotnih podjetjih. Obstreljevanje jc bilo trajno zelo živahno pri višini 304 in v odsekih Fleury in Damloup.
Naša letala so zažgala tri sovražne privezane balone pri Verdunu. Podčastnik Chainat je sestrelil peto nemško letalo, ki se je na tleli pri Perohne razbilo. V noči na 2..julija jc skupina naših letal Vrgla 48 bomb na kolodvor Longu-yun, S na kolodvor Diemlenhof, 16 na kolodvor Dun ob Mozi. Druga skupina letalcev je vrgla 33 bomb na kol6dvor Brieulles. Dne 2. julija je 12. naših letalcev vrglo 60 boinb na kolodvora Ama-gno-Luequy: Zadeli So kolodvorska poslopja in. lire; en vlak jo porušen. Danes so Nemci streljali z granatami velikega kalibra na Nam'y. Nekoliko pozneje so bile izstreljene granate naBelfort. Danes zjutraj proti 3. uri je skupina sovražnih letal vrgla več'bomb na odprto mesto Lunevillo. Slučaj shio v avrlio maščevanja vzeli na znanje,
Xv v
Л /4
Angleško-francoska ofenziva.
Angleška poročila.
London. Poročilo angleškega glavnega stana na Francoskem z dne L julija ob pol 10. uri dopoldne:
Danes približno ob 7. uri 50 minut zjutraj je započela britanska armada ljut napad na nad 20 milj dolgem odseku na fronti severno od Somme. Napad se je pripravil s strašnim obstreljevanjem, ki je trajalo približno poldrugo uro."Prezgodaj je še, da bi poročali o posameznostih boja, tembolj, ker njegova ljutost še narašča; toda britanske čete so že vzele prvo nemško črto in ujele veliko sovražnikov. Kolikor se je dognalo, britanske izgube niso težke.
Ob 7. uri 15 min. popoldne poroča britanski glavni stan:
Napredovanje bitke označuje stalno naraščanje njene ljutosti tekom celega dne. Boj severno od reke Ancre je bil posebno ljut. Sovražnik je izvajal v več vaseh proti našim napadom trdovraten odpor, toda hrabrost naših čet je dovedla do tega, da so se od vseh strani korak za korakom prebili do raznih utrjenih točk. Fri-court je sedaj malone obkoljen. Dalje se nahajajo naše čete severno na obeh straneh jezika pri GommecOurtu. Vas Mametz je sedaj popolnoma v naših rokah. Nemški protinapad na. Montauban je bil uspešno zavrnjen. Doslej smo našteli na tem kraju približno 1500 ujetnikov, toda število seveda ni popolno, ker dovajajo še novih. Boje pospešuje lepo vreme.
V severnem ozemlju so naši letalci uspešno bombardirali kolodvor v Lille. Na povratku je naše letalce napadlo 20 fok-kerskih letal, od katerih sta se morali dve v gorečem stanju spustiti na tla. Britanska letala so se vsa vrnila. Značilno je, da je bilo videti danes v zraku le zelo malo sovražnih letal. Na severnem delu fronte smo izvršili nadalje milogo sunkov.
Reuterjev urad objavlja naslednje poročilo britanskega glavnega stana na Francoskem:
Britanske čete zelo napredujejo. V sovražnem ozemlju onstran frontne črte so vzele Serre in Montauban, dve važni taktični točki jugovzhodno od Hebuterne in severno od Bray. Britanske čete se bore v vaseh Mametz in Contelmaison ter imajo nekaj delov v svojih rokah. Angleži imajo v svoji posesti tudi ozemlje severno od Fricourta. Vas sama je še v nemških rokah. Angleži so napadli Beaumont-Hamel in zavzeli La Boiselle. Čete se hrabro bore in so ujele veliko sovražnikov. Francozi prodirajo desno od angleških postojank z veliko živahnostjo in hrabrostjo. Zelo hitro po začetku napada so prodrli onstran nemških črt in osvojili Curlu in gozd Faviere.
Poročilo generala Haig z dne 1. julija:
Ob napadih, ki so jih severno od " Somme skupno započele francoske in angleške čete, smo udrli na 16 milj dolgi fronti v sprednji nemški brambni sestav. Boj se nadaljuje. Francoski napad na onem delu fronte, ki se neposredno stika z desnim britanskim, znatno napreduje. Na ostali britanski fronti se je zopet posrečilo oddelkom, ki so podvzeli presenetljive napade, da so na številnih točkah udrli v sovražne brambne črte,, prizadejali sovražniku izgube in jih nekaj ujeli.
General Haig poroča: Cel dan je trajal ljuti boj med Somme in Ancre, Severno od Ancre do vključno Gommecourte se na celi fronti ljuto bojujejo. Na našem desnem krilu smo vzeli labirint nemških prekopov v dolžini 7 milj in 1000 yardov v glo-bočino in naskočili in zasedli krepko oja-čeni vasi Montauban in Mametz. V središču smo osvojili na nad štiri milje dolgi fronti različne močne točke. Na drugih točkah se sovražnik še drži; boj je še ljut. Istotako ogorčena bitka divja severno od Ancre pri Gommecourtu. Nekaj točk v ozemlju, katero smo bili ob prvem naskoku osvojili, nismo mogli držati, dočim so ostali drugi odseki v naši posesti. Doslej je šlo preko zbiralnih postaj'nad 2000 nemških ujetnikov, med njimi dva polkovna poveljnika in cel polkovni štab. Veliko mrtvih sovražnikov smo našli na bojišču, kar kaže na to, da so nemške izgube znatne, posebno krog Fricourta. Zadnjo noč so udrli oddelki naših čet na različnih točkah med Souchezom in Ypernoin v nemške prekope in prizadejali posadkam težke izgube. Eden teh oddelkov je ujel 16 Nemcev. Kljub močnemu vetru' je vladala včeraj v zraku živahna in uspešna delavnost. Naši letalci so vrgli mnogo bomb na sovražna taborišča, železniška križišča, baterije, prekope itd. Tudi tekom današnjih bojev so letalci znatno delovali. Posameznosti še niso znane. Naša letala so med Douaijem in Cambraijem napadla vlak. Eno letalo se je spustilo devet čevljev nizko in razstrelilo tovorni voz. Drugi letalci so videli, da je gorel cel vlak in so slišali več eksplozij.
London, 2. julija. Angleški glavni stan naznanja: Položaj je neizpremenjen. Po-nočni protinapad Nemcev na Montauban jc bil odbit z velikimi njihovimi izgubami. Razpoloženje čet je izborno.
General Haig poroča: Znatno smo napredovali v sosedstvu Fricourta, katerega smo zasedli ob 2. uri popoldne. Do opoldne smo uicli v bojih med Ancre in Som-
me približno nadaljnih 800 sovražnikov; vsega skup smo ujeli v minoli noči na vseh točkah fronte 3500 Nemcev,
London, 2. julija. (K. u.) General Haigh poroča; Danes so bili težki boji med Ancre in Somiue, posebno pri Fri-court in La Boiselle. Fricourt, ki smo ga vzeli ob 2. uri popoldne, je v naši posesti.
Vzhodpo od Vasi smo nekoliko napredovali. Pri Boiselle se je sovražnik trdovratno branil, a naše čete so zadovoljivo napredovale. Znatna množina vojnega blaga smo zaplenili; podrobnih poročil še хџ. Na ostalih mestih doline Ancre se položaj še ni izpremenil; splošen položaj so lahko označi kot ugoden. Pozneje došla poročila o izgubah sovražnika kažejo, da smo jih prenizko cenili. Naša letala so včeraj zelo delovala. Sodelovala ko pri napadu severno od Somme in so nam pri našem nastopu zelo pomagala, "Z bombami smo napadli mnogo sovražnih glavnih stanov in železniških križališč. Pri napadu je naša nas spremljajoča letala napadlo 20 Fokerjev, ki smo jih prepodili. Dve sovražni letali sta padli na tla in sta uničeni. Izvedli smo več poizvedovalnih poletov lia veliko daljavo kljub mnogim poizkusom sovražnih letal, da preprečijo naša podjetja. Tri naša letala pogrešamo. Naši zrakonlovi zmaji so se nahajali cel dan v zraku.
francoska poročila.
1.	julija, ob 11. ur j ponoči. Severno in južno od Somme so začele francoske in angleške čete po artiljerijski pripravi in poizvedovanjih prejšnji dan danes zjutraj ofenzivo, na približno 40 km dolgi fronti.
Zjutraj,ie tekom popoldneva so se polastili zavezniki na celokupnem delu napadene. fronte prve. nemške postojanke. Severno od Somme so se ustalile francoske čete. ob dohodih vasi Hardecourt in ob robovih vasi Curlu, kjer se boj nadaljuje. Južno od Somme. so padle v naše roke vasi Dompierre, Becouincourt, Busy in Fay.
Število neranjenih nemških vojnih ujetnikov, ki so jih ujele tekom dneva samo francosko čete, presega 3500. — Na levem bregu Moze ljuta kanonada v celi okolici višine 304 in »Mrtvega moža«. Na desnem bregu je nastopila naša pehota proti 10. uri dopoldne k naskoku proti utrdbi Thiaumont, katere smo .ste znova polastili. Popoldne je označevalo naraščanje bombardemonta na tem kraju, kakor tudi v odsekih Fumin in Chenpis.
2.	julija, ob-3. uri pop. Severno od Somme je vso noč divjal ogorčen boj. Nemci so v ljutih protinapadih udarili proti novim francoskim postojankam pri Hardecourtu, a ustavil jih je naš zaporni in infanterijski ogenj, ki jim je prizadejal občutno izgube, ter so se v neredu zgrnili nazaj. 200 ujetnikov s šestimi častniki je ostalo v naših rokah. Francozi so razširili pridobljeni dobiček na desnem bregu reke in se po živahnih bojih polastili vasi Curlu, katero so popolnoma zasedli.
Južno.od Somme drže Francozi vse včeraj osvojene postojanke. Tekom noči so prodirale med Herbecourtom in Asservillersom. Po zadnjih poročilih presega celokupno število neranjenih Nemcev, ki so jih včeraj ujeli Francozi, 5000. ;
Ob 11. uri ponoči. Severno od Somme so je boj pri'Hardecourtu in Curlu tekom celega dne nadaljeval na našo korist. Posebno pri vasi Curlu smo osvojili kameriotom, ki ga je bil sovražnik močno utrdil.
Južno od Somme smo se ustalili na mnogih mestih v drugi sovražni črti meti reko in Asservillersom. Vas Frise kakor tudi gozd Mereancourt dalje vzhodno od tam sta padla v naše roke. Število neranjenih Nemcev, ki so jih •ujele francoske četo 1. in 2. julija, presega po dosedanjem štetju 6000, med temi 150 častnikov; v našo roko so padli tudi topovi in mnogo materiala. Po zaslugi obširne in uspešne priprave naše artiljerije in po zaslugi neodolji-ve prožnosti naše infanterije so bile. naše izgube zelo itnajhne.
3.	julija ob 3. uri pop. Ljut boj je divjal celo noč, severno od Somme. Nemci so napadali z besnimi protinapadi nove francoske postojanke pri Hardecourt, a so se morali v neredu
-uimikniti, Francozi so razširili pridobljeni dobiček na desnem bregu reke in so popolnoma zasedli vas Curlu. Podnevi se jo ugodno za nas nadaljeval boj severno od Somme pri Hardecourt in Curlu. Južno od Somme smo so ustalili na innogili mestih v drugi sovražni črti med reko in Assevillersoih. Vas Frise in gozd Mereducourt smo zavzeli. Število ujetnikov, ki so jih napravili Francozi 1. in 2. julija, presegu 6000. Zaplenili smo tudi topove in veliko materiala. Na desnem bregu Moze smo iz-lahka odbili več podjetij Nemcev na utrdbo Thiuutnont. kjer so se ustalili Francozi.
Ovire angleške ofenzive.
Geni, 3. julija. Vsi pariški listi sva-re pred pretiranimi upi na ofenzivo Angležev. Sovražnika morejo potiskati nazaj le korak za korakom. Prave nemške obrambno črto se nahajajo dva do tri kilometre zadaj; tam šele se prično velike težave.
Izgube Angležev.
Rotterdam, 3. julija. Angleško izgube na suhem so znašale meseca junija 1740 častnikov in 29.751 mož; med njimi je mrtvih 385 častnikov, in 6295 mož. V mornarici znašajo izgubo 440 častnikov in 7355 mož; mrtvih je mod njimi 343 častnikov in 747 mož, utonilo je 43 časnikov in 6024 mož«
Splošni spokorni dan na Angleškem.
Haag, 3. јиЦја.' Asquith je predlagal nadškofu,jY<cičanterbury, naj 4. avgusta proglasi za splošni spokorni dan.
Dogofffirna Balkana.
BOLGARSK&fuRADNO POROČILO.
Sofija, 3. j^ia. (Kor. ur.) Danes ob 8. zjutraj je priplul sovražni aeroplan nad mesto) vgat^ je 8 bomb; Škode ni povzročil. Letftlujje takoj pobegnilo, ko so ga pričeli <^sty-eljevati obrambni topovi. j „ž *
Italijansko uradno poročilo.
1- julijaj \£r,i^lbaniji je napadel oddelek lastnega konjeniškega polka peš pri ključu do Cifolika — Idrije ob spodnji Vo-juši ustaljeni avstrijske čete z bajoneti, prisilil jih je, da sb zbežale in jih je zasledoval z ognjem strojnih pušk in pušk. Ujeli smo 35 Avstrijcev in zaplenili orožje in strelivo.
Zmaga Bolgarov nad Francozi.
Sofija, 3. julija. »Kambana« izve i t glavnega stana: Bolgarska pehota je po primerni artiljerijski pripravi z naskokom vzela francoske postojanke pri Potki. Francozi so se težkimi izgubami umaknili.
Ententa se boji Bolgarov.
Sofija, 3. julija. »Athenai« pišejo t
V	krogih ententinega vodstva so sklenili prepeljati močne čete iz Egipla v Solun. Vojno vodstvo je dobilo poročilo, da je pri prelazu Ruppcl 100.000 Bolgarov in pri Okčilarju ravno toliko Šem-cev in Bolgarov pripravljenih zaafcoj. Za gotovo pričakujejo, da bodo Bolgari vpadli v grško Macedonijo, zato je^ftuj-no potrebno, da dobi ententa zrinfna ojač.enja.
»Vossische Zeitung« poroča: Gfeom vesti iz Kaira so spravili del anglcškiWce( iz Egipla v Mezopotamijo, ostale ržiz^ož-ljive čete so pa dobile povelje, naj tl&do pripravljene za Solun. Operacije v zfc^ad-nem Egiptu proti Cirenaiki so se baje^^to ustavile, ker se je z glavnimi voditelji Se-nusijev sklenil dogovor, ki jamči za mir v teh pokrajinah. V Egiptu bodo sedajn)iež-bali angleške rekrute,	Bj
XXX
73
GRŠKA.
Budimpešia, 3. julija. Mednarodna brzojavna agentura javlja iz Ater)i,'da je notranji minister odstopil in na njegovo mesto stopil prejšnji grški poslanik v Parizu, major Kolumbis, zvest pristaš Zaimisa.
Bern, 2. julija. (K. u.) »Temps« je zbral nekaj grških častnikaivskih glasov o agitaciji v grških vojaških krogih, ki so se težko udali demobilizaciji.
V	več mestih so menda ustanovili organizacijo odpuščenih, da ostanejo v zvezi in vzamejo demobilizaciji njen učinek. Častniki so jim baje svetovali, da naj pri volitvah glasujejo proti Veuize-losu.
Pariz, 2. julija. (K. u.) »Matin« poroča iz Aten: Turški in bolgarski poslanik ne dajeta več potnih listov za Bob garij o in Turčijo.
Grška demobilizacija.
Pariz, 2, julija. (K. u.) »Le Journal (i poroča iz Aten 30. junija: Pri včerajšnjem obisku pri Zaimisu jc angleški poslanik izjavil, da je ententa zahtevala skorajšnjo splošno demobilizacijo. Zalo mislijo, da jo grška vlada ne sme zavlačevati do 31. avgusta in predlagajo, da naj jo konča do konca julija. Začiniš je odgovoril, da je Grški veliko ležeče na hitri demobilizaciji, da pa nima dovolj premoga in voz za prevoz čet. Dan kasneje je sir Elliot sporočil, tla bo ententa olajšala demobilizacijo in nato je kralj privolil, da opuste zadnje rezerviste do 31. julija. »Temps« pravi celo, da bo demobilizacija končana že 16. julija. Nove volitve bodo v septembru.
Demonstracije proti Venizelosu.
Bern, 4. juliju. (Kor. ur.) Francoski listi javljajo, da se je poleg zvez rezervistov proti Venizelosu ustanovila tudi vojaška liga, podobna ligi častnikov. Vojušlou zveza namerava nastopati pro-li kršitvam pravic in svobode po sporazumu.
Bern, 4. julija. (Kor. ur.) V Solunu je demonstriral proti Venizelosu grški Častniški zbor. V uredništvu Venizelo-vega lista »Rizospatis« je vdrlo 20 častnikov, "ki so z meči ranili njega in še nekega drugega častnika in razbili opravo. Francoske vojaške oblasti so uvedle preiskavo. rf..J>
X X X
Blok' romunskih strank proti enientl.
Bukarešt, 1. julija. »Adeverul« poroča iz političnih krogov, da Bratianu-jeva vlada podpira ono krepko strujo, katero vodijo Carp, Majorescu in Mar-ghiloman in da hoče v enem bloku združiti vse te stranke za osrednji sili proti ententi.
% Med rumunskim delavstvom vre.
Budimpešta, 1. julija. »A Nap« izve iz Bukarešta: »Minerva« poroča, da je med delavstvom vsied dogodkov v Ga-lacu veliko razburjenje. Včeraj so bile v Bukareštu nove demonstracije s huj-skajocimi govori.
V Bukareštu, Ploestiju in Braili so proglasili splošno delavsko stavko. Na zborovanju v BukareStu so pozvali vlado, da naj konča z brezsmiselno politiko, ki žene deželo v lakoto in vojsko. Delavstvo ne bo prej mirovalo, dokler se vlada ne odloči za spodobno nevtralnost. Vlada je prepovedala shode pod milim nebom, pač so dovoljeni v zaprtih prostorih. Socialistična stranka ima vsak dan shod. Delavstvo je proti vojnim hujskačem, ki pa vendar galaške dogodke izrabljajo proti vladi. Filipe-bcu v pismu na kralja zahteva, da naj odstavi sedanjo vlado.
/f	Žetev v RumunijL
t- Bukarešt, 3. julija. (Kor. ur.) Pol-uradno se poroča, da se je v Valahiji že pričela žetev, ki je zadovoljiva i,n boljša, kot je bila lanska.
Mila v vojski.
Rusko aradno poročilo.
1. julija. Črno morje. Naše čete so Votopile 29. junija ob anatolskj obali 54 sovražnih jadrnic.
Ttršk& đfenaiva proti Trapecumu.
Juselj, 3. julija. Iz Tiflisa javlja »Russkoe Slovo«: Turška ofenziva proti Trapezuntu se izvaja s skrajno močnimi množicami topništva.
Razna poročilo.
/ Kardinal Skrbensky v Olomucu.
Olomuc, 2. julija. (K. u.) Včeraj popoldne je prispel novoizvoljeni nadškof kardinal baron Skrbensky. Na kolodvoru ga je skrejel občinski svet, v nadškofijski palači pa stolni kapitelj. Danca je imel slovesen vhod v cerekev. Pri banketu po službi božji je kardinal nazdravil papežu in cesarju, cesarski namestnik baron Heinold pa kardinalu.
\	Ententa in Švica.
Berlin, 3. julija. 2e nekaj časa grozi ententa Švici, da ne bo več uvažala ali prevažala zanjo blaga, če bo še dalje prodajala Nemčiji. Švica pa mora dajati blago v zameno, kar ji tudi Nemčija prodaja potrebno blago n. pr. premog, katerega dobiva za četrtino cenejše kakor od entente. Francija bi tudi ne mogla dati dovolj voz. Švica daje Nemčiji gumi in bombaž, kar je Švica kupovala večinoma že pred vojno. Že nekaj časa se pogajajo v Parizu švicarski odposlanci. »Tageblatt« poroča iz Amsterdama, da ententa ne kaže nobene popustljivosti, marveč misli izvesti zagroženo blokado. Pogajanja so zaenkrat ustavili, vendar upajo, da bodo z novimi odposlanci in z novimi navodili začeli nova pogajanja.
Angleška proti Holandski. •y Berlin, 3. julija. »Vossische Ztg.«: Angleška vlada je neoficijelno zahtevala od Ilolandske, da vsa previšnja živila izvaža samo Angliji in njenim zaveznicam. Holandska naj se tudi zaveže, da živil za Švico ne bo več pošiljala preko Nemčije ampak preko Francije, v Luksemburg pa samo z angleškim dovoljenjem. Ne ve se, kako daleč se bo Holandska udala, kor se je doslej v svojih stiskah vedno obračala za pomoč na Ameriko. Angleška si pa sedaj misli, da ima Amerika preveč opravka z Mehiko in da ne bo mogla krepko podpreti Ilolandske.
.V, Wilson se zavzema za Diaza.
Berlin, 3. julija. (Vossische Zeitung.) Newyorški politični krogi izjavljajo, da nasprotuje Wilson nadaljnemu uradovanju Carranze in da pospešuje pristaše Feliksa Diaza, ki je dozdaj stanoval v New Yorku, a je odpotoval v Mehiko, da strmoglavi Carranza.
Parnik i 80« osebami pogrešan.
5- Kodanj, 3. julija. (K. u.) Od švedskega narnika »St,9ckholm«, ki je dne
20. junija z 800 potniki zapustil Nevv-york, ni nobene vesti.
Dnevne novice.
'+ Oiicielni kranjski patriotični vojni
znak se dobiva za znesek 3 K pri upravi našega lista, Katoliška tiskarna, pritličje. Pri naročilih po p o š t i naj se vpošlje znesek edino le po nakaznicah in naj se doda znesek za poštnino. Na nakaznici naj se izrečno označi: za »naročeni znak«. Na morebitna plačila po položnici se ne more ozirati.
+ Skupen ministrski svet. Dunaj, 3. julij. (Kor. ur.) Pod predsedstvom zunanjega ministra je zboroval danes skupni ministrski svet. Razpravljalo se je o gospodarskih zadevah, ki so v zvezi z vojsko. Posvetov so se udeležili: oba ministrska predsednika, vojni minister, oba trgovinska ministra in oba finančna ministra. Seja je trajala od У>10. dopoldne do ^2, popoldne,
!4- Grof Tisza pri cesarju. Z Dunaja poročajo 3. t, m., da je cesar sprejel Tisza v posebni avdijenci.
Zakrament sv. mašniškega posvečenja prejmeta 15. julija v Inomostu gg. dr. Anton Slamič iz tržaške in dr. Jan. Fabijan iz ljubljanske škofije, gojenca rimskega zavoda Germanicum, ki se je za čas vojske nastanil v Inomostu,
—	Iur. Koruza mrtev? Iz Vipave nam pišejo: Bivši načelnik vipavskega okrožja Orlov iur. Koruza iz Gabrij je, kakor se čuje, umrl v ujetništvu na Ruskem, Bil je dvakrat ranjen. Njegov oče je sedaj tudi potrjen k vojakom.
—	Razpis natečaja C, in kr. vojna uprava Črnegore namerava popolniti izpraznjena mesta na osnovnih (ljudskih) šolah z izvrstnimi učitelji in učiteljicami iz avstro-ogrske monarhije. Vsi oni, ki bi hoteli biti nameščeni na teh šolah kot učitelji (učiteljice), se s tem pozivajo, da kar najprej pošljejo svoje prošnje »G, in kr. vojnemu generalnemu poveljstvu v Črnigori, etapna pošta Cetinje.« Prošnji, ki naj se predloži predpisanim službenim potem, treba priložiti: 1, Krstni list. — 2, Izpričevala o položenih izpitih, — 3. Izpričevala zvršenih šol in učnih zavodov. — 4. Do-movnico, — 5. Izpričevalo, s katerim politična oblast dotičnega bivališča potrjuje, da ni nikakih zaprek, da prositelj (prosi-teljica) stopi v učiteljsko službo pod c, in kr. vojno upravo Črnegore. — 6. Opis življenja (curriculum vitae). — Učitelji bodo dobivali po svoji kvalifikaciji in po letih, ki so jih prebili v učiteljski službi, letno plačo 1400 do 3400 kron in poleg tega stanovanje v naravi ali pa primerni pavšal. — One učiteljske osebe, ki bi mogle deco poučevati tudi v nemškem jeziku, bodo dobivale razen svojih redovitih prejemkov tudi še plačilni dodatek letnih 240 kron. — Vojna uprava se bode posebno pobrigala, da se prosilcem zasigura pravo, ki je imajo do pokojnine, in pa morebitni povratek v njih dosedanjo službo.
—	Višja gimnazija v Kranju je izdala za 1. 1915/16. nemški »Jahrćsbericht«, v katerem sta dva slovenska spisa »Vojska in naši dijaki«, spisal prof. Makso Pirnat in »Merske enote fizike«, razlaga prof. dr. Simon Dolar. Na gimnaziji je bilo koncem leta 283 dijakov.
—	Realka v Idriji, Na idrijski c. kr. višji realki so bili koncem leta 103 dijaki; odličnjakov je 8, padlo jih je 7. V VII. šoli sta le dva dijaka in bosta delala 7. julija maturo. V pripravljalnem tečaju je bilo 9 učencev, Hospitantinji sta bili le dve. Uspehi so primeroma dobri, ako se ozira, da so morali biti razredi po raznih hišah in se ni moglo vse v pravem tiru in redu vršiti. Od bivših dijakov na tem zavodu so štirje padli v vojski.
—	Na c. kr. drž. višji realki v Idriji se bodo vršili sprejemni izpiti v prvi razred v ponedeljek, dne 10. t. m. od 8, ure naprej.
Iz seznama izgub št. 435. Poročnik Gustav Pesarič iz Gradca, ujet (Pje-čanka, Transkaspija); praporščak Josip Košir iz Križa pri Kamniku in praporščak Ivan Poljak iz Javornika, ujeta (oba v Venasi, Italija); kadet Feliks Jeras iz Ljubljane, ujet (Lipeck, Tam-bovv, Rufcija); kadet-asplrant Ivan Lav-rič iz Kočevja, ujet (Venosa, Italija), kadet-aspirant Martin Zupančič, Grosuplje, ujet (Sadonsk, Voronež, Rusija), enol. prost, medicinec narednik Gnezda, Rakek, ujet (Lipeck, TambONV, Rusija), vseh sedem od 17. pp.; praporščak 20. lov. bat. Egidij Tavčar, Trst, ujet (Kiršanov, Tambo\v, Rusija). — Poročnik 47. pp. Franc Šmarda, ki se je nahajal v ujetništvu v Srbiji, se nahaja sedaj v Murco Lucano, Italija. — Umrl je na Dunaju za ranami, dobljenimi na bojišču, infanterist 47. pp. Iv. Pliboržek.
Ilustrirani Glasnik št. J5, ima sledeče slike: Poročnik Mlakar pri naskoku na Časa Ratti. — Naši pradodje-vo-jaki prejmejo blagoslov pred bitko pri Kustod. — Pročelje bukareške medicinske fakultete. —• Vojskovodja Ven-celj trrof RadeclU. — Vojui kurat Jos.
Pintar. — Kadet Jernej Tavčar. — Naše čete na opazovališču. — Princ Maks Saksonski. — Vojaški begun. — Juan-Šikaj predsednik kitajske republike. — Zemljevid k bojem it&lijansko-tirojske-ga ozemlja.
Iz seznama izgub $t. 434. Narednik Kovačič Rudolf, 27. pp., 4. s., Rogatec, 1887, mrtev (14. do 21. maja 1915); inf. Stanič Alojzij, 87. pp., 16. s., Videm, Štajersko, 1888, mrtev (17. do 21. maja 1916); tit. poddesetnik Venišnik Franc, 87. pp., 14. s., Celje, 1890,. mrtev (17. do .02. maja 1915); inf. Zupančič Mihael, 87. pp., 16. s., Zbelovo, mrtev (17. do 21. maja 1916).
—	Hrvaško gledališče v Zagrebu. Gdč. Anica Krnic je za tri leta angaže-vana na gledališču v Lipskem.
—	Zagrebški tramvaj, doslej last društva »Mutuelle de tramvay societe апопу-me« v Bruslju, preide v mestne roke, ker je mesto Zagreb kupilo večino delnic.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Pavel K.veder, o katerem že 15 mesecev ni bilo nobenega glasu. Piše, da je zdrav.
Sklep šolskega leta jia Reki je bil
29. junija. Po letnih poročilih sodeč je 90% imen učencev hrvatskih; seveda so ta imena reškemu duhu in ukusu primerno popravljena,
—	Dnevne vesti. Za definitivni učiteljici sta imenovani na ljudski šoli v Zabukovju provizorična učiteljica Marija Judnič, na ljudski šoli v Ljutomeru okolica prov, učiteljica Leonida Herzog.
Prevoz živine skozi Nemčijo iz Nizozemske in Skandinavije. C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je naznanilo, da se morajo prošnje za dovolitev prevoza živine skozi Nemčijo iz Nizozemske in Skandinavije v Ovstro-Ogr-sko naslavljati na kraljevo prusko poljedelsko ministrstvo v Berolinu, in sicer pod nastopnimi pogoji: 1. Živina se mora na meji preiskati od uradnega živinozdravnika na stroške tistega, ki jo uvaža:. 2. Nadaljnji prevoz se ima izvršiti v zaprtih Vagonih brez prekladanja in dokladanja. 3. Vagoni se morajo po končani uporabi temeljito razkužiti na stroške uvoznika. V prošnji se mora brezpogojno navesti uvozna postaja na nizozemsko-nemški meji, da je mogoče obvestiti dotično vladne predsednike o izdanem uvoznem dovolilu. Pri tem pridejo v prvi vrsti vpošteV. vladni predsedniki v Diisseldorfu, Au-richu in Osnabriicku. Kdor ne napove uvozne postaje, temu se rešitev prošnje vsekakor znatno zakasni.
—	Utonil je v Dravi pri Ptuju pionir I. Cokert, ko je spravljal material. Že mrtvega so potegnili iz vode.
—	Ponesrečil se je dne 27. junija desetnik 17. pp. I. Vomberger, ko se je vozil iz Gradca v Judenburg. Med potjo so se vrata vagona, skozi katera je gledal, odprla, Vomberger pa je padel iz vlaka in obležal nezavesten. Težko poškodovan leži sedaj v bolnišnici, vendar je upanje, da okreva.
Primorske novice.
Usoda slovenske goriške gimnazije.
Misel, odpreti slovensko goriško gimnazijo v Kromerižu na Moravskem, je padla v vodo. Kakor smo se informirali pri podu-čenih krogih, je obljubilo naučno ministrstvo, da se s prihodnjim letom otvore v Trstu za gimnazijo tečaji, združeni s konviktom, katerega bo vlada subvencionirala. Dalje se mislijo v posameznih krajih dežele otvoriti pripravljalni tečaji za vstop v prvi gimnazijski razred. Zadnje ni slaba misel! Vprašanje nastane, zakaj samo tečaji v Trstu in ne kompletna slovenska gimnazija? Eno leto so že naši dijaki izgubili, Z zadevo se bomo še bavili!
Iz Cerkna (Goriško). Da se ne bo mislilo, da zaostajamo v patrijotizmu za drugimi rojaki, naj navedemo svote, ki smo jih v Cerknem podpisali za vsa štiri vojna posojila: cerkev: 20,800 K, hranilnica in gospodarsko društvo: 50,000 K, kmet, hran, 3500 K, pri c. kr. davkariji: 62.670 K, na pošti: 127.500 K; za »Rdeči križ« ob zadnjem nabiranju 2500 K. — V župniji imamo čez tisoč beguncev iz Volč in Tolmina. Ti ne dobivajo od države nikake podpore. Jasno je, da je večina od teh tekom leta porabila svoje prihranke. Zaslužka je malo, draginja neznosna, zato se jih večina nahaja v veliki bedi. Da se jim vsaj nekoliko pomore v njihovem težkem položaju, je sklenil naš cerkveni pevski zbor, prirediti njim v korist koncert v tukajšnji župni cerkvi. Koncert se je vršil v nedeljo po popoldanski službi božji. Vse točke so se izvajale z največjo preciznostjo. Najgloblji vtis pa je naredila »Molitev beguncev«; besedilo je posebej za ta koncert priredil g. dr. G., uglasbil pa g. G. B. Udeležba od strani domačinov bi bila gotovo obilnejša, ako bi ne bila župnija tako prostrana in da nismo ravno v času najtežjega poljskega dela. Pohvaliti pa moramo tukajšnje vojaštvo, posebno neko stotnijo, ki se je nahajala slučajno te dni pri nas. Skoro do zad-
njega moža so se udeležili prireditve. Naj jim bo na tem mestu izrečena naša najsrčnejša zahvala! Čisti dohodek prireditve je nad 500 K. Vzgledni požrtvovalnosti gospoda pevovodje in vrlega pevskega zbora čast in zahvala!
Resnici na ljubo. Zadnjič smo priobčili iz Gorice nam poslani dopis o šolstvu pri goriških uršulinkah. Iz Gorice se nam se-daj pojasnuje, da se ondi še nikdar ni negovalo slovenskega jezika. Pač pa so pretečeni me^ec goriške slovenske matere vložile pri c. kr. okr. glavarstvu prošnjo za otvoritev, slovenske šole. Upati je, da se z otvoritvijo te šole ustreže upravičenim zahtevam tržaških Slovencev.
Odškodninski proces proti Lloydu radi potopljene ladje »Baron Gautsch« dobiva vedno večji obseg. Oglasilo in pridružilo se je šest novih oseb, ki zahtevajo odškodnino. Stvar tožiteljev vneto zastopa odvetnik dr. Mandel kot namestnik dr. Shapire. Podali so se novi dokazi o krivdi »Gautscheve« posadke. Kapitan Winter je bil n. pr. odklonil pilota, ki naj bi bil vodil ladjo skozi nevarni pas, ko se je nesreča pripetila, so mornarji potnikom trgali iz rok rešilne pasove. Lloydov zastopnik dr. Martinolich zanika vsako krivdo družbe in vstraja na tem, da je družba v smislu zakona zadostila vsem dolžnostim prepustivši prizadetim ladjo in blago, kjer in kakor je. Razsodbe prve instance ni pričakovati pred novjm letom 1917.
Istrski učitelji in vojna doklada. V imenu istrskega učiteljstva sta se te dni oglasila pri deželni upravni komisiji v Poreču učitelja Venturini in Zor-zenon ter prosila, naj se iz ozira na težki položaj učiteljstva čim prejo nakaže že dovoljena vojna doklada. Dvorni svetnik Lasciac. je izjavil, da ima zadevne spise že od 19. maja t. 1. v rokah c. kr. deželni šolski svet, da nakaže sklenjeno doklado, ki teče od 1. januarja t. 1. Obljubil je stvar nemudoma urgirati.
Dinamitno kapico je našel in jo pre-iskaval 151etni Emil Jurjevič pri S. M, Magdaleni pri Trstu. Kapica je eksplodirala in ožgala neprevidnega fanta po obrazu, prsih in rokah. Spravili so ga v tržaško bolnišnico.
Riba ga je ugriznila v aogo. 291etnega Jakoba Aite v Trstu je pri ribarenju ugriznil v nogo riba »pajek«. Iskati je moral pomoči na rešilni postaji.
— Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Kragelj iz Tolmina. Piše, de nima od doma nobenih vesti.
Nov davčni urad se ustanovi v Trstu na Trgu evangeljske cerkve št. 2, I. nadstropje. Poslovati začne s 1. julijem tekočega leta.
Državni uradniki v Trstu so bili te dni v deputaciji na namestništvu, kjer so prosili za 30odstotno vojno doklado za vse državne uradnike, poduradnike, sluge in delavce v Trstu in okolici. Dvorni svetnik dr. Glanz, ki je namesto odsotnega namestnika sprejel deputacijo, je izjavil, da so se že uvedli koraki za zboljšanje položaja državnega uradništva in drugih uslužbencev na Tržaškem, ki v neposredni bližini bojišča požrtvovalno vrše svoje dolžnosti. Zagotovil je vso pomoč namestništva, da se kolikor le mogoče izpolnijo opravičene zahteve uradništva.
Kot zamenjani invalidi so dospeli te dni iz Rusije na Dunaj: Stabile Rigio iz Ogleja,. Castellan Giacomo iz; Cranglia v Furlaniji in Andrej Golob iz Bukovega X goriškem okraju.
Iz ruskega ujetništva se je te dni oglasil po enem letu odsotnosti Fran Babuder, mizar iz Zgornje Kjarbole v Trstu. Prav lepo pozdravlja svojih pet bratov, svoje sorodnike in znance ter jim sporoča, da jo zdrav in zadovoljen. Sedanji njegov naslov je: Fran Babuder, Wiedovka, Rosto\v a/Dohn, Rusija.
Ljubljanske novice.
lj Tiha patriotična slavnost. Dne 24, junija t. 1. je prejelo 43 učenk osemrazredne dekliške šole na Vrtači prvo sv, obhajilo, katero so nedolžni otroci-obhajanci na željo preč. g. kateheta o. Regalata Čebulj darovali v blagor slavni nepremagljivi soški armadi V. Tn njenemu dičnemu in hrabremu poveljniku-junaku eksc. generalnemu polkovniku Svetozaru Boroevič pl. Bojna, Veliko veselje je zavladalo v srcih dobrih otrok, ko jim je že po preteku dveh dni prebral kaitehet lastnoročno pisan odgovor, v katerem se je visoki dostojanstvenik na najiskrenejši način osebno zahvalil za ta nežni izraz velike pozornosti in ljubezni šolske mladine do slavnih branite-ljev ljubljene domovine. Naj bi ta pojav ljubezni, ki je mogočni in prepotrebni vir nebeškega blagoslova za naše junake na bojnem polju in obenem zelo dobro sredstvo vzgoje za zavestno ljubezen do skupne nam zlate domovine, habsburške monarhija imel še mnogo posnemovalcev.
lj PoroM se v Četrtek 6. t. m. g. Ivan Lazar, deželni zadružni adjunkt z gospodično Metko Mencinger z Jesenic, Bilo srečno!
lj V poročilu o občnem zboru ljul-ske kuhinje se je vrinila pomota. Za na» mestnico kuhinjske predstojnice namreč ni bila izvoljena gdč. K a č a r, marveč gospa Hubadova.
|j Krušne in sladkorne karte. Krušne in sladkorne komisije bodo za 64. in 65. krušni teden, to je za dobo od 9. do vštetega 22. julija 1916 in pa za V. sladkorni mesec, to je za čas od 9. julija do vštetega 5. avgusta poslovale v petek, dne 7. julija 1916, od osmih zjutraj do ene popoldne in ▼ soboto, dne 8. julija 1916, od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. V petek se bodo dajale običajne krušne, v soboto pa običajne sladkorne karte. Ta dva dneva se bodo pa poleg tega uveljavile tudi enkratne sezonske sladkorne dodatne karte za vkuhavanje sadja, in sicer tako, da bodo prvi dan dobivali oni, ki bodo to izrecno zahtevali, golice za izjavo, drugi dan pa karte same, če prineso s seboj izpolnjene in podpisane izjave, kjer namesto prisege po-trde, da nimajo nič sladkornih zalog, dalje, da bodo na te karte kupljeni sladkor, ki se dobiva le v grudah, ne pa v kockah, porabljali edinole za vkuhavanje sadja, in pa da so jim znane kaznjive posledice nepravilnega ravnanja s kartami. Karte te vrste se bodo dajale samo lastnikom (lastnicam) resničnih gospodinjstev, in sicer pri treh osebah glaseče se na 4 kg, pri štirih na 5 kg, pri petih in več osebah na 6 kg sladkorja. Te karte so le enkratne in
neprenosne.
lj Dolžnost naznanila. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da je rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi dne 8. t. m. Naznanilo je podati po stanju z dne 30. junija. Tudi za kovine je rok dolžnosti naznanila dne 8. t. m.
lj Oddaja moke pri mestni arprori-zaclji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zgla.se: v sre^to dne 5. t. m. trgovci iz Ljubljane, v četrtek dne 6. t. m. peki in mokarji, v petek dne 7. t. m. pa okoliški trgovci, vselej ob 7. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Gallctova hiša, I. nadstrcai-je, mestna posvetovalnica.
lj Naznanilo o pričeatku novega š<4-skega leta 1916/17. na tfršulinskih dekliških šolah v Ljubljani. Na uršulinskei* učiteljišču, notranji petrazredni ljudski šol; (vadnici) in trirazredni meščanski šoli, na vnanji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli in otroškem vrtcu se prične šolsko leto 1916/17 dne 20. septemhra 1916 s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu Vzprejemne izkušnje v različne razrede se vrše dne 15. in 16. septembra. V vse gori imenovane šole se bodo sprejemale v prvi vrsti one učenke, ki so že obiskov«ale tukajšnje šole. Dnevi vpisovanja se bodo pravočasno naznanili. — Predsjtojništvo Uršulinskega samostana.
lj Tatvina na pokopališču. Na po kopališču pri sv. Križu je bil dne 28. junija 7. grobišča dr. Karla vitetza Blei-■vveisa-Trsteniškega ukraden par popolnoma novih cvetličnih vaz. Vazi sta približno 35 cm visoki, popolnoma enaki, imata obliko v sredi izbočenega na-vzgoraj ožjega vrča brez ročaja ter kažeta na sivem polju vdelane živo vijol-Caste cvetke. Za onega, ki poda bodisi c. kr. policijskemu ravnateljstvu bodisi prizadeti rodbini, na Kongresaiem trgu št. 15, podatke, ki omogočijo zasačiti storilca, določila se je nagrada 15 K.
lj Osebna vest. Tukajšnji, pastor protestantske občine dr. Otmar Ilege-mann je odšel kot vojni kurat v vojno službovanje v Maribor.
lj Izgubljene prejemnice za sladkor in kavo! V zadnjem času se je pripetilo več slučajev, da so obrtniki, ki so dobili pri mestnem magistratu sladkorne prejemnice, iste izgubili in. da so prišli potem k isti oblasti nazaj s prošnjo, naj se jim izdajo za izgubljene prejemnice nove. Prizadete stranke se kar najstrožje opozarjajo, da ne bo izdajal mestni magistrat v slučaju izgube sladkornih (in pozneje tudi kavinih) prejemnic pod nobenim pogojem duplikatov, to pa radi eventuelne zlorabe prejemnic.
lj Dolžnost naznanila kave. Zaznalo se je, da nekateri trgovci in obrtniki še niso prišli po tiskovine za naznanilo kave in je sploh niso priglasili. Prizadeti se opozarjajo, da je danes v torek dne t., m. določen zadnji dan za to, in kdor še svoje dolžnosti ni storil, naj to nemudoma opravi. Pripominja se, da bo dal mestni magistrat po svojih organih pri onih, ki se dolžnosti naznanila niso odzvali, pregledati in imajo krivci pričakovati najstrožjega kazenskega postopanja, poleg tega se jim bi pa lahko odvzela tudi obrtna "Jravica.
lj Uradne ure za stranke pri tukaj« Šnjem »Hranilnem in posojilnem konzorciju prvega splošnega uradniškega društva Avsiro-Ggrske« od 1. julija t. 1. dalje do preklica vsak torek in petek od pol 3. do uol 4. ure nonoldne.
Razbita italijanska utrdba Campomolon.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Emil Hočevar, rejenec, 6 tednov. Uršula Sossich, zasebnica, 74 let, —■ Valentin Žagar, re-jenček, 5 tednov. — Jernej Šteh, delavec-' hiralec, 74 let,
lj Enkratne sladkorne dodatne izkaznice za vkuhavanje sadja. Vsled ukaza c. kr. trgov, ministrstva uveljavljajo se za poletno dobo enkratno dodatne sladkorne izkaznice za vkuhavanje sadja. Te izkaznice se glase na 4 kg sladkorja za gospodinjstvo do 3 oseb; na 5 kg za gospodinjstvo 4 oseb; na 6 kg za gospodinjstvo S ali več oseb. Vsaka stranka, ki bo hotela takšno izkaznico dobiti, bo morala v ta namen podpisati namesto prisege posebno obvezno izjavo, v kateri bo potrdila, da v svojem gospodinjstvu nima več sladkorne zaloge kot ono, ki jo upravičuje za prejemanje navadnih sladkornih kart, dalje, da bo na ta način pridobljeni sladkor porabila le za vkuhavanje sadja. Prestopki se ravno tako kaznujejo kot pri nodo-voljivcm ravnanju z navadnimi sladkornimi izkaznicami. Tudi sladkorne izkaznice te vrste so neprenosne. Nanje pa se dobiva samo sladkor v grudah in ne v kockah. Golice se bodo dobivale pri vseh komisijah dne 7. oiziroma dno 8. julija t. 1.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja: C. kr. deželna vlada za Kranj* sko je z ozirom na določila min. naredi be z dne 18. junija 1916, št. 186 drž. zale o ureditvi prometa s kavo z razpisom z dne 21. junija 1916, št. 19.767 odredila, da smejo v Ljubljani' trgovci oddajati kavo le proti izkazu veljavne krušne karte in na jedno karto ne več, kakor V* kg. To velja od današnjega dneva naprej toliko časa, da se bodo izdale posebne karte za kavo.
lj Denar izgubil. Od Zalaznika do Sv. Krištofa se je izgubila denarnica z 80 kronami in nekaj drobiža. Pošten najditelj se prosi, da prinese isto proti nagradi v upravo našega lista.
lj Izgubil je 8. junija nek vojak v vlaku med postajama Ilirska Bistrica-Št. Peter na Krasu rujavo kartonsko škatljo, v kateri se je nahajala vojaška, bluza, čepica, nekaj perila in druge drobnarjie. Čepica je zaznamovana s črkama D. S. Ako bi kateri izmed takratnih sopotnikov našel dotično škatljo, se lepo prosi, da jo izroči oziroma pošlje proti nagradi 5 K in povrnitvi stroškov na upravo našega lista.	(3)
Razne novice.
Angleška raca o Nemčiji in Avstriji. »Munchener Neueste Nachrich-ten« poročajo iz Amsterdama: »Times« hočejo vedeti iz Budimpešte, da se je nemški kancler začel pogajati z avstrijskim poslanikom v Berlinu, da obe državi skleneta tajno pogodbo, v kateri se medsebojno vežeta za 25 let za enotno postopanje v vojaških in zunanjih zadevah. Monakovski list izve na merodaj-nem mestu, da vest ni pravilna.
-r- Švica ima tudi veliko pomanjkanje živil, zato misli zvezni svet uvesti diktaturo za živila po nemškem zgledu.
Za predsednika »Živnostenske banke« je izvoljen dosedanji prvi podpredsednik dr. Friderik Jahn.
Umrl je na Reki zdravnik dr. Anton Friderik Adelsfeld, star 37 let.
Nemški dnevnik v Bolgariji. V Sofiji je pričel izhajati dnevnik »Bulgari-sclie Ilandelszeitung« in sicer v nemškem in bolgarskom jeziku.
Živalski vrt za sedanje svetovne vojske. Slednji družinski oče ima v sedanjih časih velike skrbi za preživlje-njo svojcev. Ali prav gigantske morajo biti skrbi hranitelja živalske družine v zoologij^kih vrtih, kakor piše o tem zanimivo »Beri, Tgbl.« V Berlinskem živalskem vrtu je 8000 glav in vrhu tega Rlav različnega »apetita«, različnih navad, pri katerih se mora vztrajati do konca. Živalim se ne da dopovedati, da te in one reči ni dobiti. Takemu mesojedcu, levu ali tigru, ni mogoče reči: »Dragi moj, uvedli smo dva brezmesna dneva v todnu, blagovoli se nasititi z morsko ribo.« Tudi.velikanskim kačam je treba dajati domače zajce, ne pa morebiti zelenjave. Živali ne morejo prenesti druge hrane kakor svoje. V tem oziru je človek daleko ubogljivejši. Lahko si torej mjslimo, kakšne skrbi dela hrailitelju živali njih prehrana, da bi ne poginile, ampak da bi bile lepe iil zdrave. V berlinskem živalskem vrtu se hrani in krmi dosti z nadomestili. Tako dobivajo levi namesto navadnega konjskega mesa odpadke iz tvornic za konserve, vegetarijanske živali dobivajo namesto ovsa raznovrstne koreninice. Nihče hi ne bil mislil, da se veličastna dama žirafa zadovoljuje s kuhano zelenjavo. Seveda niso živali pri taki hrani lepe in zdrave, kakršne so bile pred vojsko. Tigru in levu se lahko od daleč preštejejo rebra, slon zre predse nekako melanholično in resig nirano — v današnjih dneh mu občinstvo ne nusi sladkorja, kruha in drugih takih in enakih reči. Pa tudi opice kruto čutijo to negalantnost občinstva. Preje so dobivale orehov, piškotov, banane in dr., česar človek danes sam pogreša. Premembo hrane niso prenesli v berlinskem živalskem vrtu tulnji in morski medvedje. Tudi pet kazuvarjev je odšlo na oni svet, ali splošno je malo živali poginilo. Prememba hrane vpliva tudi na ploditev živali, ki je mnogo slabša in mladiči so slabiči, ki največkrat poginejo. Mnogo več nogo živalski vrt je trpel vsled vojske akvarij. Tu ni mogočo rabiti nadomestilne hrane Tako so li. pr. poginili vsi kameleoni, skoraj vse kače in drugi prebivalci peščenih puščav so plačali vojsko s svojim življenjem. Od enajstih velikih kač so samo šc tri žive. Akvarij s.e je pomnožil z pošiljatvami raznih kač, želv in druge golazni iz ruskih močvirij, žab iz Flandrije itd.
Znamenit« iena. V Toulousu je umrla znamenita znanstvena pisateljica gospa Dieulafoy, rojena Magrejeva, v starosti 65 let, V začetku vojske je spremila svojega soproga, ki je bil imenovan za zbornega načelnika inženirstva in je bil prideljen vojski v Maroku, Tam ji pa ni ugajalo in ko se je že bolna vrnila domov, ni prebolela bolezni. Umrla je v Toulousu. Njena smrt spominja na začetek njenega znanstvenega delovanja, zakaj ta pogumna žena se je udeležila že vojske 1. 1870. Uprav tedaj, ko se je vnela francosko-nemška vojska, se je poročila z inženirjem Marcelom Dieulafo-yem. Mladi mož je bil imenovan za poročnika pri pijonirjih in je odkorakal na bojno polje. Mlada njegova žena se ni dala pregovoriti, da bi ostala doma sama in ji je bilat naposled dovoljeno, da je šla ž njim vred na vojsko. Po vojski sta se oba, mož in žena, posvetila starinskemu raziskavanju, Napotila sta se v zapadno Azijo in začela izkopavati zgodovinske predmete. Največ sta izkopala v Suzi, ki je bila počenši s Čirom zimska prestolnica perzijskih kraljev. Pri tem je gospa Dieulafoyeva sama odkrila palačo kralja Darija I. in pa palačo kralja Artakserksa Ii. Našla je v njih celo vrsto barvastih predmetov iz likanih opek, iz katerih je bila seznama cela nova ustvarjajoča tehnika. Vsak i.zmed njiju je izdajal celo svojo vrsto znanstvenih knjig, ki so se medsebojno izpopolnjevale. Na njenih znanstvenih potih po Aziji so pogumno ženo divji rodovi večkrat ogrožali, vsled česar se je videla prisiljeno nositi moško obleko. To navado je pozneje obdržala tudi v Parizu, kar ji je bilo uradno dovoljeno. Za nekatere svoje knjige je dobila gospa Dicu-lafoy nagrado francoske akademije. V zbirkah v Louvru je ena dvorana imenovana
po nienem imenu.
Bogastvo Evrope pred vojsko. Kakor se da posneti po »Dictionary of Statistice« je znašalo bogastvo evropskih dežel, ležeče v mrtvem in živem kapitalu, koncem XIX, veka v naših denarjih 1175 milijard kron; od tega je pripadalo na Anglij o 295 milijard, na Francijo 247 milijard, na Nemčijo 201, Rusijo 160, Avstrijo 103, Italijo 79, Belgijo 25, Nizozemsko 22 milijard. Po prebivalstvu je pripadlo po tej angleški štatistiki na 1 prebivalca v Angliji 5920 K, v Franciji 5200 K, v Nizozemski 368C K, v Belgiji in Nemčiji 3120 K, v Avstriji in Italiji 2000 K, a v Rusiji samo 1200 K.
— Bodočnost francoskega plemena, Francoske sociologe je jelo jako mučiti vprašanje bodočnosti njih plemena. »Kdo bo obdelaval sveto francosko zemljo, ko se povrnejo njeni srečni branitelji,« vprašuje v »Echo ae Pariš« Rene Bazi. »Vsi ne bodo prišli nazaj, in treba bo dobiti novih inoči, da ne bo zemlja neobdelana ležala.'; Francoski časnikar zmajeva z glavo nad možnostjo namestitve barvastih Francozov iz naselbin in Kitajcev. ;>Nisein nasprotnik Maročanov, ne Azijcev, tudi vem, da je Kitajec priden človek, ali — na Kitajskem! Ne spadajo k naši narodni družini, pa tudi niso z nami združeni. Meni se vse tako zdi, da se pozablja, da gre za naše pleme. Med vsemi narodi, katere bi Francoz v svoji skrbi za bodočnost svojega plemena še najrajši videl, če bi šlo za to, zmešati njih kri s francosko krvjo, sa Poljaki. Poljska nam da ljudi, ki bodo ob-ljudili naše vasi in potomci emigrantov bo« do jako podobni našim. Ostanimo med Evropejci in kristjani in ustvarimo zdrav te< melj bodočnosti fra-ncoskega naroda.«
Uradni izkazi izgub.
A vstrijske čete z maskami proti ruskim struoenim Dlinom.
Izgube IV. pešpolka,
(Uradno.)
Ujeti: Tit. narednik Adamič An« ton, 2. s., Komplje; tnt. poddesetnik Bai lantič Mihael, 4. s., Kranj; inf. Boštjan-čič Ivan, ti. s., Videm:, inf. Brežar Alojzij, 1. s., Novomesto; inf. Brežič Karel, 11. s., Ilorjul; inf. Cduha Ferdinand, 7. s., Dobrova; inf. Flujnik Ivan, 5. s., Vinica; rez. Gorenčič Ft!liks, 2. s., Novomesto; desetnik Hogler Rihard-, (5. s., Kočevje; inf. Horvat Franc, 11. s., Am-brus; inf. Huč Franc, D. s., Trebnje; Ko. sorog Štefan Franc, 1. s., Sodražica; enol. prost. Košek Mirossl'av, IG. s., Lipr niča; inf. Kotar Maks, 2. s., Novomesto; inf. Kovačič Anton, 8. s., Novomesto; inf. Križaj Egd., 1. s., Zgorjna Šiška; rez. Krnic Anton, 5. s., Šmarjeta; inf. Ivropf Andrej, s., Kočevje; inf. Lah Franc, 1. s., Novomesto; inf. Lavriha Vincenc, 3. s., Trebnje; rez. Legan Josip, 2. s., Novomesto; inf. Lukančič Josip, 12. s., Litija; inf. Lužan Ivan, 2. s., Novomesto; rez. Mrhar Franc, 2. s., Ribnica; rez. Ogrino Franc, s., Velike Lašče; inf. Okrogar Anton, 7. s., Šmartno; inf. Osredkar Ivan, 4. s., Polhovgradec; rez. Perkaj Anton, 2. s., Turjak; inf. Pil-mer Martin, 5. s., Fara; inf. Povhu Franc, G. s., Krško; inf. Purkart Franc, 6. s., Rob; inf. Radelj Alojzij, 3. s., Trebnje; inf. Rupo Martin, i. s., Banjaluku, (Dalje prihodnjič.)
Siaročajte „Slovenca.
■■
temeni.
Amsterdam, 3. julija. Po zanesljivih poročilih iz Londona sir Rogerja Case-menta ne bodo usmrtili.
Dan sv. Rešnjega Telesa v Goric!.
S svinčeno težo tlači junijska vročina našega duha, ki je nehal ustvarjati načrte in se odpovedal radostnemu pričakovanju, zato da se že izpočetka ogne prevari, ki pride na fronti tako rada v goste. Le stari prijatelj koledar nas od časa do časa predrami, ko nam prinese dan poln lepih, veselih spominov. Takrat se prebudimo kakor iz zlega sna in zremo davno znane dogodke kot popolnoma nove in se jih veselimo prav po otroško. Tako je bilo na dan Sv. Rešnjega Telesa. .Zlobni Lah nam je iz zrakoplovov po lis/tkih naznanil marsikatero laž, po katerih bi bila morala postati naša ljuba Gorica že 18. junija pravcati štedilnik in mi prave pečenke v njem .
Zle napovedbe so izostale in v najlepšem miru se je približal prelepi praznik. Že dva dni prej se je ogrnila stolna cerkev v praznično odelo. Mogočne zastave so se vrstile ob klopeh, veličasten baldahin nad glavnim oltarjem je spuščal v bogatih, gubah tenmordeče ozadje kakor nekuaj v dobi miru, in oltar, oživljen z rastočim cvetjem, je nudil slikovito lep pogled. Vsaj za trenutek smo pozabili nadlog vojnega življenja in zrli v nekdanje srečne dni.
Radi zrakoplovov je vojaška oblast prepovedala procesijo na prostem. Zato se je tem prisrčne je vršila v cerkvi. Na moški in ženski strani sta bila pripravljena za evangelije po dva oltarja, vsa v cvetju in svečah. Navzoče so bile ci-vil. in cerkvene oblasti, od mnogobroj-nih goriških družb in društev pa sta se korporativno vdeležili le italijanska in slovenska Marijina družba, prve približno deset parov, druge pa nad 40 parov. Ostale družbe in društva je razkropila vojna. — Slavnost je vodil preč. g. monsignor' Castelliz ob navzočnosti vse v Gorici nahajajoče se duhovščine. Občutno smo pogrešali prevzvišenega nadpastirja, a tolažila nas je misel, da je njegovo očetovsko srce z vso svojo skrbno ljubeznijo in molitvijo med nami, ki smo njegova, volku Italijanu najbolj izpostavljena čreda. Tudi čč. gg. bogoslovcev ni bilo. Nadomeščali so jih pred oltarjem 12 letni ministrantje, ki so kaj spretno šetali' med č. duhovščino, pri nebu pa naši vrli dijaki. Skoro neverjetno, kaj ne, da imamo v Gorici še nekaj dijakov, m vendar je resnično, in prav ponosni smo na nje. Kakor čebelice se zbirajo -okrog požrtvovalnega travniškega kaplana, č. g. Juga, ki z njimi ponavlja šolsko tvarino, ter je z njihovim sodelovanjem ustvaril travniški cerkvi izvrsten pevski zbor. — Slovesnosti se je udeležilo tudi mnogo občinstva, zlasti otrok prvoobhajancev obeh narodnosti, ki so s cvetjem v roki lepo razvrščeni ob primernem nadzorovanju sledili procesiji. Marsikatero oko je bilo rosno, ko se je pomikala procesija po veličastnem hramu božjem. Zvonovi in topovi, ki so se mi-nola leta na današnji dan spajali v en sam mogočen slavospev, so molčali, a njih molk je predramil naša srca, da so ona tem glasneje molila: Gospod, odpusti nam in daj nam zmagoslavnega miru. Višek patriotično nabožnega razpoloženja pa je nastopil, ko so ob koncu slovesnosti zabučale orgle cesarsko pesem. Radi navzoče trojezične narodnosti so pelo orgle same. Toda ljudje so kar sami od sebe priskočili orglam v svojem jeziku na pomoč in razločno je odmevala po prostranem svetišču prvikrat slovenska cesarska pesem. Ni čudo, saj so veljale vse naše molitve cesarju, vojakom in domovini. Le vedno t a ko! Radostni smo zapuščali svetišče. Tega dne gotovo ne pozabimo nikdar.
S KenalsKega.
V	Kalu jo ubil divji Lah 2 osebi precl nekim časom; v Levpi je zopet napravil škodo. (Dve uri od Soče je v zapečku iz-taknil knjigo o vojski in jo opraskal, menda od jeze, ker je ondi rečeno: da dobra stvar mora naposled zmagali. Torej pravična reč in božjeroparjeva ni taka. Tudi škrat Malatasca zna tako.)
V	Balah — kot znano — je žrtvoval pred davnim časom kurat Л1. Cubcj svoje življenje o 42. letu. Ubila ga je bomba iz zrakoplova, ko je tekel v župnišče. Vojaki so mu napravili primeren spomenik, ki pa — žal — ni končan, ker so odšli dotični pred časom. Velik udarec za preostalega očela. — Bcgunccm-Ka-nalcem se tu ne more ustreči, ker dol nihče ne gre, razen orožnikov in voja-
kov. Polje je obdelano v hribih, tudi na izpostavljenem Vrhu, ob vodi pač neobdelano. V Kanalu je nekaj pogorelo, v Deski precej porušeno.
Vojska tudi v zraku! Trosili so razne oglase. Med temi znanega Massary-ka oklic in dveh tovarišev. Njegovo ime pove dosti. Drugi oglas je bil pred bin-koštmi: (slabo) slovenski in laški, namenjen vojakom. Tam so povedali po-lentarji, da bodo gotovo zmagali. (Njih socialistični list pa je pisal javno te dni: Če laška vlada še nadaljuje vojno, je to — blaznost!) V tem oklicu imenujejo vojsko »klanje — vera carneficina«. Bezobraznik je pozabil povedati, kdo je začel vojsko ob tej meji —r v imenu »avite colture«, ki je baje zavidnosti vredna« (invidiabile — Luzzato, morda bolje »del diavolo«). »Niti enega metra sveta bi mu ne dal; Beneško naj bi se mu vzelo!« je dejal južni Tirolec v maju 1915.
Na raznih krajih je napravilo vojaštvo ceste, vodovode, vodnjake itd. Tako n. pr. na Veterniku, v Kalu, v Ba-tah, Ravnih, Dragovicah, kar bo velikega pomena za ljudstvo. Še marsikaj bi trebalo tu; pa zdaj niso časi za to ...
No, naše kraje bodo bolj'e poznali v bodoče. Naj se pa nauče jih pravilno pisati. Poudarjam zopet: narod je stvaritelj krajnili imen, in ne birokrati in pisalci, ki so napravili n. pr. iz dveh Logov enega za »Srednji Log« (kar je nekaj čudnega, kot oni, ki je dejal, da ga boli tretji — predzadnji zob). — Oger je vprašal: »Ali je ta reka Isonzo?« — »Ne, Soča.» — »No, to pa mora biti kak velik dotok Isonzo.« In hotel je kar preko — k Lahom. (Gozd »Strmarico« je imenoval Lah Staro Marinco.) V »Novo vjekih izumih« iz 1. 1910, str. 245 piše Hrvat, da se bodo napravile električne centrale, n. pr.) na Isonzu s 20.000 konjskimi močmi. Tako bi se pač ne smelo pisati pri nas. Če se pa pokažejo nelepe oblike v narečju, je treba temu zabra-niti pot v javnosti; n. pr. vas Loga, ko je jedino pravo: Logi, Logje. —
Imel sem v roki zemljevid, ki ga je mislila izdati Matica in ta je bil bolje urejen glede imen.
»Gospod! pomagaj nam v nezgodi! Sovražnikom razbij obraz! Pomoč naj Tvoja reši nas, Tvoj blagoslov nam večen bodi!« (Iv. Vesel, Psal. 3.)
Borlia v zraku.
Z goriškega bojišča piše vojak A. L.:
Dragi stariši! Danes sem imel priliko opazovati, kako so naši izstrelili laški vodljivi zrakoplov. Jaz se vzbudim okrog 5. ure zjutraj. Zbudilo me je grmenje; okna so kar žvenketala. Pogledam skozi okno in zapazim zrakoplov. Prvi hip sem se kar ustrašil, ker nisem vedel, kaj je to. Zrakoplov je vse nekaj drugega, kakor aero-plan. Zrakoplov je kakor velikanska ladja na morju. Dolžine je imel kakih 80 m, potem si morete misliti, kakšna zverina je to. Naši so lepo streljali nanj iz topov. Videl sem, kako ga je zadela šrapnela ravno na sredo, a ni se mu zgodilo nič. Jaz kar nisem mogel misliti, da je to resnični zrakoplov. Naši aeropiani so se brž dvignili, streljali s strojnimi puškami, a vse ni nič izdalo. Iz zrakoplova so izpuščali rakete, zakaj, ne vem, kaj naj to pomeni. Trajalo je to kake četrt ure. Pokalo je pa tako, da je bilo groza. Niso mu mogli priti do živega. Jaz sem že žalostno gledal za njim, da jim bo ušel; imel je le še kakih pet minut in bil bi jo pobrisal čez mejo. Kar naenkrat se v zraku zablišči, en velikanski dim in velik plamen iz dima in bil je spodaj. Zgorel je popolnoma in z njim pet oseb. Naenkrat se je zaslišalo: »Bravo, bravo!« Kaj tacega nisem še videl v življenju; sploh se kaj tacega ne vidi vsaki dan. To je redek slučaj. In naši urni aeropiani, kako so ga obkoljevali, toliko časa, da se jim je moral umakniti tja, da je prišel našim na strel. Videl sem ga še, kako se je obrnil, da bi se umaknil našim napadalnim aeroplanorn. In takoj, ko je pokazal svojo širšo stran, že so ga zadeli. Bila je res imenitna borba v zraku! In hvalevredni naši topovi; kajti streljali so tako izborno, da je bilo veselje gledati. Potem je seveda utihnila cela fronta, vse je gledalo samo na zrakoplov, kako se je potapljal v velikanskem plamenu in dimu. To so morali Italijani srdito gledati sem, ker so jim naši preprečili vse nakane. Mi smo že kar vedeli, da se bodo hoteli maščevati in da pride ccla tropa aeroplanov. In res! Uro nato so že lezli vsi skupaj od različnih strani. Vnela se je borba v zraku, kar je seveda nevarno za nas od spodaj, ker vedno krogije dežujejo. Naši so dobro merili in kmalu bi bila artiljerija še en zrakoplov prevrnila, kajti začel se je spuščati takoj polagoma doli in odjadral domov, Danes je že celi dan bitka, pa samo v zraku, v fronti je mirno, ker vse gleda v zrak, ker to je velezanimivo. Aeropiani sami med seboj se ilak vsaki dan
drug drugega nadlegujejo, a tako kot da-< nes, že dolgo ne. In vse te bitke so direktno nad nami, da od vseh strani padajo krogije sem in tja in je vsled tega zelo nevarno.
Kadar bo še kaj zanimivosti, Vam tako še kaj sporočim. Srčen pozdrav Vaš
sin — A. L. -
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI priporoča sledeče knjige:
Vrhovec, Die wolilli№liche landes-ftirstliche Hauptstadt Laibach. Сејла
2	K 50 vin.
Ta knjiga, ki nudi velik del kulturne zgodovine mesta Ljubljano in istočasno cele Kranjske dežele, je za tujca in domačina silno zanimiva. Posebno v današnjih dneh je postala knjiga aktualna, saj nudijo tudi sedanji časi ogromne snovi za nadaljevanje te knjige. Aktualna je pa knjiga tudi zato, ker čutimo vsak dan več potrebe seznaniti se z zgodovino našega mesta in cele dežele, da moremo odgovoriti tujcem in posebno tujim vojakom, ki prihajajo k nam in kateri kažejo mnogo zanimanja za naše kraje, šege in navade in za naše zgodovine. Katoliška Bukvama ima v zalogi še nekaj izvodov te knjige.
Od istega pisatelja je na razpolago tudi še knjiga: Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadt-arhives. Cena 60 vin.
Gottes Herrliohkeit und des Him-mels ewige Freuden. Ein Bucli des Trostes und der Freude von Msgr. Dr, Robert Klimsch, Dechant und Stadt-pfarrer in V/olfsberg. Mit kirchlicher Druckgenehjnigung und zelin Kunsfc-beilagen, gr. 8. (VIII, 600 Seiten), broŠ. 12 K, v eleg. orig. platnu 15 K, s poštnino 60 vin. več.
Gladder-Haggeney S. J. In dpr Schule des Evangeliums. Bctrachtmi-gen fiir Priester. '3. zvezek: Das Volk mit starrem Nacken. Cena 3 K, vezano
3	K 80 vin, s poštnino 30 vin. več.
Hickmanns, Geographisch-statisti-scher Univcrsal-Tascb en-Atlas. Cena 5 K, s poštnino 50 vin. več.
Maier, Weg zum C41iiek oder die Knnst das Leben zu verlancern. Volks-und Handbuch der giftfreien Natur-heilmethode zur ,Erhaltung von Ge-sundheit und Leben bis ins hobe Alter. Cena 3 K 75 vin., s poštnino 30 v. več.
Меуег, Die Fsalmen, des Priesters Betrachtungsbuch. — Betraclitungen uber den buchstablichen und gcistigen Sinn der Psalmen fiir Priester. Cena
4	K 50 vin., vezano 6 K, s poštnino 50 v. več.
Raab, Der Gjannasiast. Frcudcns-\vorte an unsere Studenten. Cena 2 K 40 vin., s poštnino 30 vin. več.
Iščem
vcšfa Špecerijsko stroke, želi premenitl službo. Naslov pove uprava tega lista pod žtev. 1U68.
obstoječe iz 2 do 8 sob, kuhinje, karbineta za služkinjo, kopalnice in priteklin se išče za avgustov termin v novi hiši ali vili. Prijazne ponudbe na P. B. Erjavčeva cesla 12.
Lep lokal
v katerem je bila že več let trgovina z že« leznino, se rudi odpotovanja odda zn avgust, Z lokalom je združeno tudi stanovanje, Poizve se: Karlovska cesia S.
20 let staro, ki je vajeuo trgovine, pa bi so rado Se nadalje izučilo, Išče službe v kako trgovino na deželo. Prijave pod Šifro: »Pošteno dekle«.
za avgust 1916 do 1. avgusta 1917, trimesečna odpoved 1. maja 1917, ena ali dve sobi, kuhinja, drvarnica. — Ponudbe na Davorin Judnič, LJubljana, Korytkova ulica 18.
poštenih staršev sprefme svečama in iec.tama Josipina Šink v Kranju.
1434
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg masnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober ф «ф.	po 150 K. Kdor
želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
143 L
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Cena lončku z jamstvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4-—. 6 lončkovi£5-50, 6 lončkov j K 5-50. Stotine zahvalnic in prunnlnic. Potenje non in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 150, iS škatlje K 3-50. К.зшепу Kaschau (Rassa) L, j poštni prodal 12/844 Ogrsko.
	Glasovirje,
	pianine,
^PP^Ij1	Phonola,
1ЈП| r	električne glasovirje,
	Orchestrione
	i. t. d.
S,	KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska ul. 26.
,iiiii3iiitniiiiiii;iit:::
rfrilllllllllllMIlllllllfl III lllll 11111111111111111111111111111*11 II
IttlllltlllllllttllllllllllllllMIlllltIMMIlllinilMIl*
1502
fito <Btkic
Soffika ШШс roj. Шитђ poročena
Sv. Lucija-Sisak, dne 2. julija 1916.
llllllllllllllllllllillllltlllllllllllllllllllllff;illlllllllillllllllllllllil^il(llllllllli^liilillltilllllllllltlllll<lltlllllllllllllllllllllllil
MlllllllflllHIlllllllllItltllllMHIIlilMIllItll
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
"Odgovorni urednik- Jože! Gostinčar. državni poslanec*