uniles
straža pri novem mestu, 11. maj 1984
leto XXII številka 6
a
glasilo delovne organizacije
novoles
Glasilo „NOVOLES” ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES”, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
Po poteh spominov in tovarištva
Ljubljana proslavi vsako leto na tradicionalni način dan osvoboditve — 9. maj.
S Trga osvoboditve, kjer so Ljubljančani pred 39 leti prvič pozdravili slovensko vlado z Borisem Kidričem na čelu in kjer je 26. maja 1945 osvobojeni Ljubljani prvič spregovoril predsednik Tito, krene ta dan na pot več tisoč ljudi.
Ta množični pohod se odvija po poti, kjer so fašistični bunkerji in bodeča žica v času najhujših preizkušenj našega naroda obdali Ljubljano z nasiljem in trpljenjem. Na tisoče ljudi se ta dan simbolično pokloni spominu tistih, ki so darovali življenja za svobodo. Udeleženci s svojo udeležbo potrjujejo pripadnost pridobivam revolucije in NOB, naši samoupravni socialistični ureditvi in pojem vseh naprednih ljudstev sveta za mir, ki nam je vsem potreben.
To se odvija v časih, ko nam ne manjka ne lepih, ne
trpkih in ne dragocenih spo minov. Manjka pa nam včasih pravega in iskrenega tovarištva. Takšnega, kakršno je bilo med pohodom.
Skupaj hodijo pionirji in mladinci, delavci funkcionarji, študentje in taborniki.
V nepregledno množico dobre volje se bodo povezali ljudje, ki jih vsakdanjik vse prepogosto ločuje.
Na tej poti tovarištva vedno srečujemo pomoč, ki jo potrebujemo in pričakujemo od drugih in ki so jo potrebni od nas. In druge dni? Videti je, da vse pogosteje pozabljamo kot da bi bilo tovarištvo, pripadnost, solidarnost, človečnost nekaj samoumevnega. Zgolj takrat, ko nam je lepo, ko smo sproščeni in dobre volje. Ne pa prav za strojem, pri delu, v delegatskih zborih, kjer v teh časih potrebujemo največ tovarištva, človečnosti.
ALENKA GORŠE
Vladimir Bajc
*
¥
*
♦
¥
*
♦
♦
¥
¥
¥
¥
OB DNEVU ZMAGE
4
Dan zmage! Stiski rok in pesmi zmagovite!
Enotni smo bili si vsi, da se grozote Vojska ne bodo ponovile. In očite Edino misli sprave so bile, toplote Tovariške in vera v novih časov zarje...
In zdaj? Le kaj pred novim nas izbruhom varje? J Mar ni dovolj bilo preganjanj, zla in reve?! Atomske dobe cvet preklel človeštvu dar je... Junaki — strnite vrste.... in vsi nad pleve!
*	J
i	\
DELEGATSKE VESTI ☆ DELEGATSKE VESTI ☆
Vesti iz tozdov
Urejanje zemljišč pred vhodom v Novoles, kar smo vsi nestrpno pričakovali
V zadnji številki glasila smo v tej rubriki napovedali kate"" aktivnosti bomo imeli v aprilu, zato vas lahko sedaj obvestimo, da smo vse aktivnosti uspešno izvedli.
Referendum je bil uspešno izveden v vseh TOZD in DSSS in sicer za akte na nivoju DO in akte na nivoju TOZD. Za akte na nivoju delovne organizacije je glasovalo „ZA” cca 73,7% vseh zaposlenih, lahko pa si ogledate še priloženo tabelo.
Izvedene so bile volitve delegatov v delavski svet SOZD Uniles in samoupravno delavsko kontrolo SOZD. V tem času smo sprejeli tudi periodični obračun za prvo trimesečje in plan za drugo trimesečje. Zato bomo pri pregledu vesti iz TOZD omenjali samo tiste zadeve, ki ne zadevajo bilance in plana.
TOZD TPP
Na delavskem svetu dne 24.
4.	1984 so obravnavali investicije. Njihova temeljna organizacija gre v eno večjih investicij in sicer v izgradnjo nove lakirnice, kar bo vredno cca 29 starih milijard. Obravnavali so tudi lestvice za merila delovne učinkovitosti, obravnavali poročilo o požaru v lakirnici in problematiko prevozov na delo in z dela.
Poročilo o požaru, ki so ga sicer uspešno pogasili, tako, da ni povzročil večje škode, so obravnavali tudi na samoupravnih delovnih skupinah in sklenili, da najbolj požrtvovalne delavce denarno nagradijo in podelijo pismena priznanja. Pri gašenju požara sta se najbolj izkazala Franc Nosan in Milan Zupančič.
Na samoupravnih delovnih skupinah so obravnavali še tekočo problematiko (vzdrževanje, tehnološka dokumentacija, dopusti itd.).
TOZD TDP
Na delavskem svetu TOZD dne 24. 4. so obravnavali plan investicij in ga potrdili. Sklenili so, da bodo nabavili precej nove strojne opreme s katero bodo posodobili svojo proizvodnjo.
Obravnavali sp tudi predlog dodatnega dopusta za triiz-mensko delo, spremenili so razvid del in nalog, ter potrdili
2 novoles
nekatere nove ocene VZD. Na seji so obravnavali tudi an-laizo delavcev invalidov in delavcev, ki imajo spremenjeno delovno sposobnost. Analizo je izdelala kadrovsko socialna služba.
TOZD LIPA
Na zboru delavcev dne 20. 4. 1984 so precej poglobljeno obravnavali gospodarjenje v prvem trimesečju in plan za drugo trimesečje. Delavci ugotavljajo, da je TOZD BLP za njih vse premalo storil, saj dobivajo slaba dela, pa še posredniki jih oberejo za 7 — 10% (Lesnina in drugi). Smatrajo tudi, da so delovni pogoji slabi in s tem tudi nizka produktivnost. Zato so na zboru potrdili svojo investicijo s katero bodo zgradili dodatno proizvodno halo in dopolnili strojno opremo. Sredstva za investicijo bodo zbrana iz združenih sredstev DO, sredstev zavarovalnice Triglav in Lesnine iz Ljubljane.
TOZD TG DVOR
Na Dvoru so imeli ob koncu aprila precej živahnih razprav. Dne 20. 4. 1984 so imeli politični aktiv, od 19. 4. do 24. 4. so imeli seje samoupravnih delovnih skupin in 24. 4. je bila seja DS TOZD. Na vseh teh organih so predvsem razpravljali o usodi njihove TOZD. Na obstoječi lokaciji so izredno utesnjeni, na morebitni novi pa bi morali zgraditi celotno infrastrukturo. Zato zahtevajo, da se jim odgovori:
— kaj je s kratkoročnimi investicijami v TOZD
—	kaj se misli dolgoročno z njihovo TOZD
—	kakšen program bodo imeli, če ostanejo na obstoječi lokaciji.
Vse skupaj želijo imeti opredeljeno tudi terminsko. Kar zadeva gospodarjenje v prvem trimesečju so ugotovili, da imajo mnogo subjektivnih težav (šlamparija, slabo delo itd) ter mnogo objektivnih težav — kooperacija. To problematiko so sprožili tudi na delavskem svetu DO dne 25. 4. 1984.
Odbor za ekonimiko
Dne 26. 4. 1984 je bila seja odbora za ekonomiko. Na njej so obravnavali realizacijo finančnega plana za prvo trimesečje sprejeli finančni plan za maj, pregledali najemanje kreditov in drugih finančnih operacij, sprejeli ukrepe za boljše izvajanje likvidacije finančno knjigovodskih listin, pregledali plan obresti za leto 1984 in ukrepe na področju obresti in še vrsto drugih tekočih zadev.
SEJE SKUPŠČIN
V	času od 23. 4. do 26. 4. 1984 so potekale seje zborov občinske skupščine Novo mesto.
Na sejah je bila osrednja to-•čka poročilo o uresničevanju resolucije o politiki družbeno ekonomskega razvoja občine Novo mesto v letu 1983. Največ pozornosti so delegati v razpravi posvetili izgubašem in kakšni so njihovi osebni dohodki. Največji izgubaš je še naprej 1MV, kije leto 1983 zaključil z izgubo 948.000.000 din, manjše pa so imele še Elektro in Cestno podjetje. Z motnjami pa so poslovali KZ Krka TZO Straža in Gorjanci TOZD Avtobusni promet. V začetku tega leta, pa je poslovala z izgubo tudi Splošna bolnica Novo mesto, istočasno pa so kupili 19 novih stanovanj.
V	nadaljevanju seje pa so obravnavali še razvoj drobnega gospodarstva v naši občini, odlok o uvedbi samoprispevka, kjer pa seje razvila precej živahna razprava o programu izgradnje šolskega prostora, ker so bili izraženi določeni pomisleki o programu. Natoje bil sprejet zaključni račun
IZID REFERENDUMA
Št.	TOZD	Št. vpisanih v imeniku	Glaso- valo	SaS o rese- SaS za de-vanju stanov, litev sred-vprašanj štev za OD		SaS o združitvi v DO -spremembe	Statut DO - spremembe
1.	TA P	127	125	90	96	86	87
2.	TDP	434	382	291	306	273	276
3.	TV P	289	261	191	213	189	185
4.	ŽAGA	188	165	126	137	126	131
5.	TSP	350	314	237	256	222	228
6.	TES	139	115	103	107	106	106
7.	TPI	84	78	65	63	66	62
8.	TGD	122	120	109	107	95	103
9.	TPP	203	191	167	167	163	164
10.	BLP	123	100	97	94	95	93
11.	IGK	129	121	108	109	109	105
12.	BOR	101	95	90	92	90	86
13.	LIPA	91	82	71	63	62	58
14.	SIGMAT	117	92	84	87	80	83
15.	DSSS	195	169	148	154	157	155
16.	TKO	111	108	101	101	98	98
	NOVOLES	2803	2518	2078	2152	2017	2020
74,13%	76,77%	71,95%	72,06 %
no
DELEGATSKE VESTI ☆ DELEGATSKE VESTI ☆
davkov in prispevkov občanov, zaključni račun solidarnostnega sklada za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji in sprejet osnutek odloka o obvezni deratizaciji na območju občine.
Obravnavali smo tudi poročilo o preverjanju podatkov imetnikov stanovanjske pravice, ki imajo lastno stanovanjsko hišo in uporabljajo družbeno stanovanje oz. uporabljajo dve družbeni stanovanji.
V poročilu je navedeno, da se je 6 imetnikov stanovanjske pravice že preselilo v svoje hiše, 13 jih še nima zgrajenih hiš, 7 jih je, ki imajo slabe stare kmečke hiše oz. so solastniki, 24 pa je takih, ki bi se morali izseliti iz družbenih stanovanj.
Za te je komite za družbeni razvoj zadolžen, da posreduje podatke delovnim organizacijam, ki morajo ustrezno ukrepati. Zanimivo je, da smo prva občina v Sloveniji, ki smo uradno in konkretno obravnavali te zadeve.
Očitno je, da so ljudje, ki zasedajo družbena stanovanja pa imajo svoje hiše, na vplivnih položajih, saj bi sicer v naši družbi proti temu bolj odločno ukrepali.
SEJA SIS ZA CESTE OBČINE NOVO MESTO
Dne 9. maja je bila seja skupščine SIS za ceste. Na njej so obravnavali poročilo o delu v letu 1983, program oz. plan za leto 1984, predlog o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste in druge tekoče zadeve.
Iz poročila za leto 1983 izhaja, da so bila več ali manj vsa planirana dela izvršena, da pa je v cestnem gospodarstvu veliko pomanjkanje denarja, zato so ceste tudi slabše vzdrževane kot bi sicer lahko bile.
Za leto 1984 se planirajo večja vzdrževalna dela na mostovih v Škocjanu in Kronovem, večja vzdrževalna dela (verjet-
**>m***>m-********>m-***
ZMAGA
1.	Velike zmage niso nikoli izvojevane v prvem spopadu.
J. Falkberget
2.	Najlepša zmaga je premagati svoje srce.
La Fontaine
asfaltiranje) cest Novo mesto — Uršna sela, Brusnice
—	Gabrje, Šmarješke Toplice
—	Draga, Vavta vas — Drga-nja sela in nekatere druge.
Od večjih investicijskih posegov pa se planira še izgradnja mostu v Novem mestu. V letu 1984 bi morali zagotoviti za most
34.000.	000 din od tega
20.000.	000 delovne organizacije
9.000.	000 SIS za ceste
5.000.	000 KS in občani Novega mesta.
Člani gasilskega društva „Mladi gasilec” OŠ Vavta vas
Novi samoupravni splošni akti
Delavski svet delovne organizacije je dne 25. 4. 1984 poslal v javno razpravo osnutke samoupravnih sporazumov o izobraževanju in o pripravništvu ter osnutek metodologije izračuna osebnih dohodkov za minulo delo. Delavski sveti TOZD in DSSS pa so nekaj dni pred tem poslali v javno razpravo osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih, delavski sveti TOZD s sedežem v Straži in DSSS pa tudi osnutek pravilnika o splošnem redu.
S samoupravnim sporazumom o izobraževanju in samoupravnim sporazumom o pripravništvu na novo urejamo celotno področje izobraževanja, štipendiranja in pripravništva v delovni organizaciji. V prvem aktu urejamo vse oblike izobraževanja, ki jih bomo izvajali v delovni organizaciji in določamo, kakšne oblike izobraževanja bomo omogočali našim delavcem zaradi izpopolnjevanja ali pridobitve strokovne izobrazbe in tudi drugim, predvsem učencem usmerjenega izobraževanja in študentom v zvezi z usposabljanjem z delom. Nadalje urejamo v tem aktu tudi usmerjanje mladine v izobraževanje s štipendiranjem, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in drugih, ki jim omogočamo izobraževanje, planiranje izobraževanja in naloge kadrovsko-socialne službe v zvezi z izobraževanjem. V drugem aktu urejamo predvsem namen pripravništva, trajanje pripravniške dobe in njen potek, strokovni izpit, ki ga mora opraviti pripravnik po končani pripravniški dobi ter naloge kadrovsko-socialne službe v zvezi s pripravništvom.
Metodologija izračuna osebnih dohodkov za minulo delo temelji na določbah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne
dohodke, ki smo ga nedavno tega sprejeli na referendumu. Vsebuje predvsem matematične operacije za izračun osebnih dohodkov iz minulega dela.
V spremembah in dopolnitvah pravilnika urejamo pravice in obveznosti delavcev, pri katerih je podana spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, kakor tudi delovnih invalidov II. in III. kategorije. Spremenjen pa je tudi 120. člen pravilnika, kjer sedaj natančneje določamo kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Pravilnik o splošnem redu vse-
buje določila, s katerimi želimo zagotoviti večjo varnost delavcev in družbenega premoženja ter večjo urejenost notranjih in zunanjih delovnih površin in okolja. V njem urejamo prihode, izhode in gibanje delavcev in strank ina območju DO Novoles v Straži, prometni režim na tem območju, uradne obiske in obiske šolskih ekskurzij, varstvo okolja in izvajanje del drugih OZD v Novolesu.
Javna razprava o navedenih aktih bo trajala predvidoma do 25. maja. Pozivamo vse delavce, da se aktivno vključijo v javno razpravo, da bi bili ti akti čim bolj odraz želja, potreb in možnosti nas vseh.
V. V.
VI SPRAŠUJETE Ml ODGOVARJAMO
Pravni nasveti
V prašanje : Delovno razmerje sem sklenil in tudi prejel odločbo za določen delokrog del in opravil, ki jih uspešno izvršujem. Zanj se zahteva ustrezna izobrazba in določene delovne izkušnje, kar vse imam. Zdaj pa me hočejo začasno razporediti na dela, za katera se zahteva nižja strokovnost od one, ki jo imam, pri čemer pa je tudi plača nižja. Zgovarjajo se, da je treba nadomestiti odsotnega delavca. Ali je to prav in kam se lahko pritožim?
B. Š.
Odgovor: Vprašanje, ki ga zastavljale, ureja naš pravilnik o delovnih razmerjih v svojem 26. členu, ki nalaga delavcu dolžnost, da opravlja tudi dela in naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, (e nastopijo izjemne okoliščine, zaradi katerih je mogoče nemoteno proizvodnjo oziroma delo zagotoviti le z drugačno
razporeditvijo delavcev. Med izjemnimi okoliščinami je mimo elementarnih nesreč, nenadnega kvara surovin in materialov našteta tudi nenadna odsotnost drugega delavca. Ker gre pri vas prav za ta zadnji primer, smatramo, da je vaša začasna premestitev tudi na nižja dela upravičena, zlasti ko vam isti člen pravilnika zagotavlja tak osebni dohodek (iz živega dela), kot bi ga dosegli pri opravljanju prejšnjih de! in nalog. Torej je bojazen, da bi imeli nižjo „plačo" odveč. Odločbo o razporeditvi bo izdal ati direktor TOZD ali vodja dela, morala pa jo bo preveriti v sedmih dneh tudi komisija za delovna razmerja. Lahko se pritožite, vendar ugovor ne zadrži izvršitve odločbe. Po našem mnenju pa z zahtevkom za varstvo pravic oz. „pritožbo" ne bi uspeli.
Intervju z dr. Ivanom Balogom
Zdravstvena dejavnost v Novolesu
Zdravje je odločilni predpogoj za opravljanje dela v Novolesu. Novolesova proizvodnja je še posebej zahtevna glede na zdravje. Po naravi je fizično v velikih primerih težka, več delovnih mest je podvrženo vremenskim neprilikam (sneg, dež), pogosto nastopajo težki delovni pogoji: nevarnost poškodb, prah, prepih itd.
Dobro organizirana zdravstvena zaščita delavcev je torej v Novolesu več kot potrebna. Zato smo se tudi odločili za pričujoči intervju z dr. Balogom, da bi pojasnili vsaj delček dejavnosti, ki jo opravlja Novolesova zdravstvena postaja.
1.	Tov. Balog, predstavite se na kratko našim bralcem!
Rojen sem takoj po vojni v delavski družini v Zagrebu. Šolal sem se v Zagrebu in po končani fakulteti prišel na obvezni zdravniški staž v Novo mesto. Sprva sem delal v obratni ambulanti tovarne Krka, leta 1977 pa sem začel podiplomski študij iz medicine dela. Leto kasneje sem začel delati v obratni ambulanti Novolesa, kjer delam, kot vidite, še sedaj. Ko sem končal podiplomski študij, sem nadaljeval s specializacijo iz splošne medicine, ki jo bom — menim — končal do konca tega leta.
2.	Tov. Balog, opišite nam zdravstveno dejavnost v Novolesu, ki jo izvaja zdravstvena postaja!
Dejavnost oz. zdravstvena oskrba v obratni ambulanti Novoles (po novem se to zdaj imenuje zdravstvena postaja v delovni organizaciji) je organizirana kot enota zdravstvena doma, ki nudi pasivne (kurativne) in aktivno (preventivno) zdravstveno varstvo. Kadri, s katerimi trenutno razpolagamo so: en zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz medicine dela, prometa in športa, ena višja medicinska sestra s tečajem iz medicine dela, prometa in športa in ena sestra s srednjo medicinsko izobrazbo.
Naloge so zelo obsežne. Naštel bi le najpomembnejše. Naša enota:
—	izvaja pasivno t. j. kurativno zdravstveno varstvo
—	proučuje zdravstveno stanje delavcev na osnovi preventivnih zdravstvenih pregledov ter analize strukture, ravni in dinamike kazalcev slabega zdravja.
—	opravlja predhodne zdravstve-
ne preglede delavcev, ki ne delajo na zdravju škodljivih mestih.
—	daje pobude za boljše varovanje življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev,
—	sodeluje v procesu humanizacije dela
—	sodeluje z medicino dela, ugotavlja zdravstveno stanje delavcev in daje pobudo za raziskave o načinu, navadah in zakonitostih delovnih postopkov oz. dela v delovni organizaciji.
—	sodeluje pri rutinskih ekoloških meritvah in pri prvostopenjskih in drugostopenjskih analizah in zdravstvenih ocenah delovnih mest.
Mimo tega opravlja še vrsto drugih nalog, ki se nanašajo na življenje in delo Novolesovih delavcev.
3.	Ali morda nastopajo kakšne pomanjkljivosti v sedanjem načinu zdravstvene oskrbe Novolesovih delavcev?
Nasploh pa rezultati, ki jih dosegamo z uporabo razmeroma velikega potenciala zdravstvenih kadrov in zdravstvene tehnologije, ki je bila zagotovljena ob precejšnjem angažiranju naših delovnih ljudi, niso v sorazmerju s temi možnostmi in zaostajajo za potrebami. Razlogi so predvsem v dejstvu, da zaostaja uvajanje družbenoekonomskih odnosov na področju zdravstva, zaradi česar se zdravstvo kot družbena dejavnost ne vključuje zadosti v celoten proces družbenoekonomske reprodukcije. K tem razlogom moramo prišteti tudi dejstvo, da je vpliv uporabnikov na razvoj in dogajanje v zdravstvu precej neučinkovit in včasih komaj zaznaven pa zato splošne in posebne potrebe uporabnikov zdravstvenega varstva nimajo tiste teže in učinkov, ki jim po sistemu gredo. Vse to ima za posledico precejšnjo odtujenost zdravstvenega varstva kot družbene funkcije od združenega dela in posebnih potreb
ter interesov občanov, kot tudi od vpliva družbenopolitičnih skupnosti.
V sedanjem trenutku je posebno problematično zaostajanje osnovnega zdravstvenega varstva, ki gre tako daleč, da v posameznih odročnih predelih sploh nimamo zagotovljenega nepretrganega zdravstvenega varstva in stalnih zdravstvenih delavcev. Tega je deloma kriva investicijska politika v preteklih letih, ko smo večji del sredstev usmerili vgraditev bolnišnic, kar je bilo seveda nujno, saj smo morali zagotoviti tehnološko bazo zdravstvenih dejavnosti. Zdaj imamo ustrezno bolnišnično dejavnost, ki je primerno opremljena in ima v celoti zadostne zmogljivosti. Bistveni razlogi za zaostajanje osnovnega zdravstvenega varstva pa so v usmeritvi, ki jo po končanem šolanju oz. študiju s seboj prinesejo zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Nadaljnja pomembna okoliščina je tudi to, da osnovnega zdravstvenega varstva nismo oblikovali kot integralne dejavnosti, ki združuje vse oblike in vrste zdravstvenega varstva in skrbi za zdravega in bolnega občana.
Opozoriti velja na premajhno skrb za zdravje populacije v aktivni delovni dobi, o čemer pričajo podatki o visoki stopnji invalidskega upokojevanja in dejanski delovni dobi, ki je precej pod trajanjem delovne dobe, predvidene z zakonom. V veliki večini delovnih organizacij se sedaj z zdravstveno problematiko delavcev zelo malo ukvarjamo. Zdravstvene skupnosti pa pošiljajo gradiva, ki so pretežno finančno-bilančne narave. Tudi preventivno zdravstveno varstvo daleč premalo napreduje.
4. Kaj bi bilo le treba čimprej storiti?
Menim, da bi bilo treba spremeniti nekatere predpise o zdravstvenem varstvu. Nadalje poudarjam, da je pri tako številnem kolektivu, kot je vaš — saj vasje preko 2800 — nemogoče, da bi obe dejavnosti (preventivno in kurativno) obvladal en sam zdravnik. Zato bo treba zdravstveno postajo kadrovsko okrepiti in jo opremiti z bolj sodobnimi aparaturami. Končno bo treba še boli
poglobiti sodelovanje z vodstvenimi delavci DO in posameznimi službami, ki za zdaj stojijo še bolj ob strani.
5.	Katere vrste bolezni se najpogosteje pojavljajo pri Novolesovih delavcih?
Podatki kažejo, da novolesovci najbolj trpite za boleznimi dihal t. j. respiratornega sistema in obolenji mišic in okostja (revma, okvare hrbtenice in pod.).
6.	Slišijo se očitki, da ste „strog” zdravnik, da neradi dajete bolniški stalež in podobno. Koliko je resnice na tem?
To bodo očitali vsakemu zdravniku: tistemu, ki rad daje bolniške in tistemu, ki jih ne. Moram vam reči, da sem pri vas že peti zdravnik po vrsti, pa še nobenega doslej niste v celoti hvalili. Trdim pa, da bolniško dobi vsak tisti, ki jo za svoje zdravje potrebuje. Pri vas pa imate precej delavcev, ki pridejo v ordinacijo samo po bolniško, ne pa po zdravje oziroma sredstvo ali nasvet za zdravljenje. Zdravje samo jim je malo mar! Prav to pa je naloga in skrb delovne organizacije in nas iz zdravstvene službe, da preko izobraževanja ljudem prikažemo, da zdravnik ni le za dajanje bolniške, pač pa za usmerjanje v čimprejšnjo ozdravitev.
7.	Ali se zgodi, da hoče kdo izsiljevati bolniški stalež?
Res je, da nekateri hočejo izsiljevati bolniški stalež in zato pri takem številu, kolikor se pacijentov na dan zvrsti mimo mene, obstaja tudi možnost, da kdo dobi bolniško brez potrebe. Imate tudi delavce, ki so se celo „usposobili” za izsiljevanje in že poznajo nekaj slabih točk in znakov bolezni, ki se jih ne da takoj ugotoviti pa jih zato kot vzroke svojih tegob največkrat navajajo. Na ta način dotični ljudje pridejo do bolniške, moram pa reči, da tak odnos ni pošten ne do podjetja, ne do sodelavcev in končno škodi posamezniku samemu.
8.	Tovariš Balog ali menite, da je potrebno, da v Novolesu še nadalje razvijamo zdravstveno dejavnost in ali bo slejkoprej do tega tudi prišlo?
Omenil sem že, naj ponovim, nujno je, da se naša dejavnost razvija in bogati. Tudi prepričan sem, da se bo, saj vsaka delovna organizacija želi napredovati in se razvijati, za kar pa je pogoj zdrav in normalen delavec. Slednje p>a dosežemo, če je skrb za zdravje človeka prisotna na vseh ravneh.
A. ŠTERBENC
Dr. Ivan Balog
SRČNI INFARKT
Infarkt je propadanje tkiva pri pomanjkljivi prekrvavitvi srčne mišice. Zvečine gre za zamašitev žil, na primer pri aterosklerozi. Srčni infarkt pomeni propadanje mišičnega tkiva zaradi zamašitve venčnih (koronarnih) žil.
Analiza uspešnosti delovanja samoupravnih delovnih skupin
Disciplinski ukrepi
Samoupravne delovne skupine kot nove organizacijske oblike uresničevanja samoupravnega položaja delavcev pri delu in upravljanju na ravni delovnega mesta uvaja vse več organizacij združenega dela. V zadnjih letih so bile samoupravne delovne skupine vpeljane tudi v nekatere TOZD-e delovne organizacije Novoles. Analiza uspešnosti delovanja samoupravnih delovnih skupin v TOZD-ih Novolesa je kmalu po uvedbi pokazala dokaj dobre rezultate (povečanje produktivnosti, manj sporov med delavci, povečanje zadovoljstva pri delu itd.). Po preteku dveh do treh let je bilo potrebno preučiti dolgoročnejše učinke tega ukrepa. S tem bi se namreč pokazalo, ali gre samo za kratkoročne ali tudi dolgoročne pozitivne učinke, kar je bistvenega pomena za uvajanje samoupravnih delovnih skupin v tiste TOZD-e in delovno skupnost skupnih služb v Novolesu, kjer doslej še niso bile vpeljane. Hkrati pa bi preučevanje uspešnosti samoupravnih delovnih skupin pokazalo na glavne ovire pri njihovem delovanju in na možnosti, da bi te ovire in pomanjkljivosti odpravili.
V skladu s temi izhodišči so raziskovalci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane, s katero delovna organizacija Novoles že dalj časa uspešno sodeluje, s pomočjo projektne skupine iz Novolesa izvedli analizo uspešnosti delovanja samoupravnih delovnih skupin. Namen analize je bil predvsem:
1.	ugotoviti samoupravno uspešnost in proizvodno-po-slovno učinkovitost delovanja samoupravnih delovnih skupin v nekaterih TOZD-ih Novolesa, v katerih so bile te skupine uvedene;
2.	odkriti dejavnike, ki ovirajo uspešnost delovanja samoupravnih delovnih skupin;
3.	preučiti pogoje za uvedbo samoupravnih delovnih
6 novoles
skupin v ostale TOZD-e in delovno skupnost skupnih služb v Novolesu.
Metode analize uspešnosti samoupravnih delovnih skupin so bile prilagojene tako opredeljenim ciljem. V ta namen je bila v TOZD-ih Tovarne ploskovnih polizdelkov v Novem mestu (TPP), Tovarna drobnega pohištva v Straži (TDP), Tovarna gugalnikov v Dvoru (TGD), Tovarna stilnega pohištva v Straži (TSP) ter Žaga v Straži izvedena anketa med delavci v samoupravnih delovnih skupinah, analiza zapisnikov sestankov samoupravnih delovnih skupin ter analiza podatkov o nekaterih ekonomskih in drugih kazalcih uspešnosti omenjenih TOZD-ov.
Anketa med delavci v samoupravnih delovnih skupinah, v katero je bila zajeta četrtina zaposlenih v preučevanih TOZD-ih, je bila ena izmed metod analize delovanja samoupravnih delovnih skupin, ki naj bi pokazala, kako delavci v samoupravnih delovnih skupinah dojemajo in ocenjujejo uspešnost uvedbe in delovanja samoupravnih delovnih skupin ter s tem preverila, v kolikšni meri so se uresničili predvideni cilji projekta uvajanja samoupravnih delovnih skupin v Novolesu.
Pri ocenjevanju izsledkov ankete je bilo potrebno upoštevati, da je anketa potekala v proizvodnih TOZD-ih, v katerih je bila izobrazbena in kvalifikacijska struktura zaposlenih dokaj nizka. Poleg tega pa so samoupravne delovne skupine razmeroma nov ukrep, ki se šele uveljavlja, in sicer v zelo neugodnih gospodarskih okoliščinah, ki vplivajo tudi na stališča delavcev.
Rezultati ankete so pokazali, da je bila uvedba samoupravnih delovnih skupin na splošno ocenjena kot pozitivni samoupravno organizacijski ukrep. Pozitivno je bilo ocenjeno tako delovanje kot potrebnost uvajanja samoupravnih delovnih skupin.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PRAVNOMOČNI OZ. DOKONČNO IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI OD 9. 12.1983 do 9. 4.1984
TOZD TDP
1.	Vidmar Karolina: en neopravičeni izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine
2.	Šenica Rudi: en neopravičeni izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine
3.	Mišič Vladimir: en neopravičeni izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine
4.	Gorše Jože: en neopravičeni izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine
5.	Župevec Milan: vinjen na delu — opomin
6.	Mirtič Anton: ni prišel na delo v podaljšanem delovnem času — op»min
7.	Gorše Brane: en neopravičeni izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine
8.	Zupančič Edo: vinjen na delu — javni opomin
9.	Urbančič Franc: oddaljevanje od dela — opomin
10.	Perc Franc: oddaljevanje od dela
—	opomin
11.	Mirtič Jožica: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin + plačilo pavšalne odškodnine
12.	Jordan Martina: dvanajst neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega dela.
13.	Davidovič Ana: grožnje in psovanje sodelavcev, surovo in nepravilno obnašanje do sodelavke — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta
TOZD TGD:
1.	Skrajne Jožica: prihod na delo v vinjenem stanju — javni opomin
TOZD LIPA:
1.	Premru Ivan: grozil sodelavcem, večkratno prihajanje na delo v vinjenem stanju, neopravičeno izostajanje z dela
—	prenehanje delovnega razmerja
2.	Turk Alojz: samovoljno zapuščanje dela, nepravilno obnašanje do sodelavcev, neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja.
TOZD TVP:
1.	Kovačič Janez: 23 (triindvajset) neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja
2.	Brajdič Bernard: 18 (osemnajst) neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta (po sklepu delavskega sveta TOZD).
3.	Senica Erna: trije neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev + plačilo pavšalne odškodnine
4.	Kastelic Anica: pet neopravičenih izostankov z dela — javni opomin
5.	Šercelj Janez: trije neopravičeni izostanki z dela — javni opomin
TOZD ŽAGA:
1.	Aleksič Sredo: devet neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja
2.	Bradjič Sanda: dva neopravičena izostanka z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta
3.	Urbančič Viktor: en neopravičeni izostanek z dela — javni opomin
4.	Štrumbelj Jože: štirje neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev
5.	Bjeloševič Svetozar: en neopra-viečni izostanek z dela — javni opomin
6.	Zupančič Darko: prihod na delo v vinjenem stanju — javni opomin.
DSSS
1. Božič Milena: med delovnim časom čitala roman, odklonitev dela, nepravilen odnos do sodelavca — javni opomin
TOZD IGK:
1.	Perpar Alojz: odklonitev dela v podaljšanem delovnem času — javni opomin
2.	Kavčič Franc: odklonitev dela v podaljšanem delovnem času — javni opomin
3.	Pust Stanko: devet neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta + plačilo pavšalne odškodnine.
4.	Pajk Marija: samoupravno zapustitev dela —javni opomin
5.	Kojič Marko: dva neopravičena izostanka z dela, ni upošteval navodil zdravnika za zdravljenje — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev + plačilo pavšalne odškodnine
6.	Smolič Viktor: zamudil na delo, prihod na delo v vinjenem stanju — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev
7.	Retelj Franc: ni upošteval navodil zdravnika —javni opomin
8.	Pekolj Andrej: en neopravičeni izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine
9.	Borštnar Rado:	neopravičeni
izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja
10.	Anželj Srečko: vinjenost na delu — opomin
(Nadaljevanje prihodnjič)
KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆
KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆
Vladimir Bajc
KDO SO?
Moznikov Cene, Lesoreznik Pepe povesta, kaj nas žuli in kaj tepe; ko pride sem še Prahova Rozita, nastane špas in zgodba čudovita.
Ugibaš le, kdo so ti trije tiči, katerih vsak kar dobro duhoviči.
A pravi jim obraz ostaja tajna...
Mar res potrebna je molčečnost skrajna?
Vladimir Bajc
PRVOMAJSKA ŽELJA
Spet je z nami Prvi maj...
Stopi k meni in roko podaj, kdor dobro misliš! Če bi vsi, kar nas poštenih je ljudi, si čvrsto segli zdaj v roke, pregnali zlo bi in gorje.
In bi na svetu vladal mir ter ne bilo bi več ovir, ki zdaj zapirajo nam pot...
In blagostanje vsepovsod, brez lakote, skrbi in kug — in vsak bil drugemu bi drug!
Aš Anton
MLADOST
Kje so tista leta, kje je tisti maj, ko sva šla objeta tja v ljubezni raj?
Čas nam celi rane, hitro pa beži, le spomin ostane na minule dni.
Spomniš se pomladi, ko smo fantje spet pesmi peli radi v zdravje vseh deklet.
Oj mladost ti draga, kam tako hitiš?
Nič nam ne pomaga -hitro se stopiš.
Skrivnost razrite
ulice
Vladimir Bajc
Ob tolikih zagatah in nenehnem brnenju kompresorja je vendarle prišlo na dan, daje neutrudni delavec, ki je preril najbolj prometno križišče in cesto pravzprav pobegli duševni bolnik Mihol. Toda kako delovnim ljudem in občanom povedati, daje vsa ta obsežna investicijska dela opravil norec? O tem je razpravljal nek svet na najvišji ravni in sredi neumorne razprave zvedel, da je jarek oziroma kanal zalila voda in da sta tako zvezana kraka reke, ki se sicer mirno vije skoz mesto.
V ponedeljek štirinajstega maja bo v jedilnici obrala družbene prehrane v Straži ob 13.45 otvoritev razstave slikarja Iva Obradinovica iz TOZDA TDP. Ob otvoritvi bo kratek recital pesmi So voleso-vih pesnikov. Razstava bo na ogled teden dni. Vljudno vabljeni!
\_____________________________
Mesto je bilo okrašeno z zastavami in od rane ure sem je na mestnem trgu igrala godba na pihala. Ob novem kanalu, po katerem je žuborela voda, so stali okinčani mlaji, čezenj pa so viseli transparenti, polni navdušujočih gesel. Na trgu in ob kanalu so se zbirali šolski otroci in mahali z zastavicami. Bilo je res enkratno vzdušje...
Menda je bilo nekaj pred deseto, ko so se na trg pripeljali avtomobili najuglednejših znamk. Iz njih so stopili tovariši z različnih ravni in ljudstvo jim je veselo vzklikalo. Napotili so se proti kanalu, kjer je bil pripravljen okrašen oder, se zvrstili po ugledu in položaju in predsednik uglednega sveta je nagovoril navzoče: „Tovarišice in tovariši, dragi prijatelji in gostje! Silen in veličasten je razlog, zaradi katerega smo se danes zbrali na tej slovesnosti. Odpiramo namreč kanal, ki bo velika pridobitev za naš turizem, rekreacijo in razvoj vašega lepega mesta...”
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem OOZS TOZD TVP za podarjeni venec in sodelavcem za cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
Vsem še enkrat lepa hvala!
Tončka Medic / družino
Govornika so prekinili številni „živijo” klici in nekaj časa je trajalo, daje lahko nadaljeval:
„Rekli so nam, da je to noro početje... Da nima smila... Toda hudo so se zmotili. Naše strokovne službe, naši strokovnjaki in planerji so bili modri in niso poslušali takih glasov. In zato smo danes priča temu veličastnemu dogodku...”
Govor je iznenada prekinil klic: „Lažnivec! Tovarišija, on laže... Kanal je izkopal norec!”
Vsi so se ozrli in zagledali Hermana Tiča, kije ves zaripel kričal in s prstom kazal na govornika. Ta pa je nemoteno nadaljeval:
„Seveda pa ne smemo pozabiti našega junaka, ki je bil pri vsem delu najbolj prizadeven in ki je žrtvoval vse svoje mlade moči, da bi bilo delo čimprej končano. Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da vam predstavim tovariša Mi-hola!”
Burni klici in ploskanje so pretrgali ozračje in godba na pihala je zaigrala svečano koračnico. Potlej pa je govornik stopil do kanala, prerezal barvast trak in svečano zaklical:
„S tem je Miholov kanal odprt!”
In spet seje vmes rezko zarinil klic Hermana Tiča, da je vse skupaj oslarija, laž in norost, toda nihče ga ni poslušal. Ko pa se je drl naprej, sta pristopila dva varnostnika in ga ob občem smehu odgnala proč...
Zgodilo se je čez nekaj časa, da je norišnico, iz katere je poprej pobegnil Mihol, spet obiskala ugledna delegacija in predstojnik je članom spet nekaj spregovoril o njej in jim razkazal prostore in nekatere bolnike. Ko je gručo privedel do zadnje sobe, jo je opozoril:
„Tu imamo tipičnega bolnika s „fiksno idejo”, ki boluje za težko duševno motnjo. Prosim, da se mu ne približate, ker zna biti nevaren...”
Ko so prišli v neposredno bližino pa je zdravnik bolnika pozdravil in ogovoril:
„Dobro jutro... kako vam gre danes, tovariš Tič?”
Konec
Kajak — kanu sekcija športnega društva Novoles
V letu 1983 smo v TOZD Sigmat, obrat Veliki podlog začeli z redno proizvodnjo trisedežnih kanujev. Program plovil bomo v letu 1984 razširili še z dvema tipoma kajakov enosedov, v prihodnjih letih pa še z novimi čolni.
Zanimanje delavcev Novolesa za nakup čolnov iz poizkusne proizvodnje je bilo zelo veliko, saj si poceni in zdrava rekreacija na naši lepi Krki pridobiva vedno več privržencev.
Iz teh razlogov smo se odločili, dav okviru športnega društva Novoles organiziramo sekcijo za kajak in kanu in vabimo k sodelovanju vse delavce DO, ki že imajo plovila ali pa se želijo pridružiti tej obliki rekreacije.
Glavne aktivnosti sekcije bodo sledeče:
—	organizacija skupinskih izletov s čolni po naših rekah
—	organizacija popravil in vzdrževanja čolnov
—	organizacija cenejše nabave novih čolnov
—	organizacija rekreacijskih tekmovanj
—	organizacija redne rekreacije na valovih Krke
—	propagiranje našega programa plovil
—	in vse ostale aktivnosti, ki bodo zanimale člane sekcije
Če si ljubitelj čolnarjenja, s čolnom ali brez, pokliči na telefon 84-530-int. 321 Andreja Kosca in dogovorili se bomo za ustanovni sestanek in prvi skupni izlet.
Šahovske novice
Kadrovske vesti za mesec april 1984
Dne 24. 4. 1984 je bil v sejni sobi DSSS Straža četrti redni mesečni turnir, ki se gaje udeležilo osem šahistov. Partije so bile borbene in zanimive. Zmagal je Novak s 7 točkami, drugi je bil Pavlin s 5 točkami,
HUMOR
Nasvet
Neka ženska se pritožuje zdravniku, da po večih letih zakona še vedno nima otroka, kljub temu, da vsak dan boga prosi zanj.
„Naredite enkrat kot druge ženske!”
„Kako pa?”
„Ozirajte se bolj na moške kot pa v nebo!”
Užaljenost
„Kaj si pa Jožetu tako hudega storil, da se te vselej izogne?” „Sto jurjev sem mu posodil...”
tretji pa Medved s 4 točkami itd.
V skupnem vrstnem redu, je prišlo do spremembe in obeta se še hud boj za prvaka Novolesa. Kandidati so še trije, lahko pa se vmeša še Novak, ki dobro igra in je trenutno že četrti, čeprav se je udeležil samo dveh turnirjev. Skupni vrsti red po 4 turnirjih je sledeči: Peter Cigler in Lado Pavlin 19,5 točke, Slavko Medved 1845, Zmago Novak 12, Ivo Čutara 10,5 itd. Uvrščenih je 13 šahistov.
Naslednji mesečni turnir bo 29. 5. 1984 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni sobi DSSS — Straža. To bo hkrati tudi turnir v počastitev dneva mladosti in želimo, da bo udeležba čim številnejša.
Mladen Majster
TOZD TVP: odšli: Slavko Bobič (sporazum), Edvard Gorše (samovoljno), Peter Zupančič (v JLA).
TOZD ŽAGA: prišli: Jože Kostrevc (iz TOZD TPP), Ivan Davidovič (iz TOZD	TSP),	Nada	Rožič,	Brezar
Srečko,	Zahir	Hirkič,	Miran	Brezar,
Rusten	Koca,	Mira	Ravbar, odšli:
Milka Počervina (v	TOZD	TGD),
Ivan Vidmar (JLA), Sandi Šmajdek (v JLA), Đorđo Đukarič (JLA), Mirko Sajnovič (disciplinska izključitev), Igor Kavšček (JLA), Jože Ivanetič (samovoljno).
TOZD TPI: prišli: Jožefa Ucman, Stanislav Molek, Zvonka Molek
TOZD IGK:	Marjan Ponikvar
(samovoljno), Mlado Vujasin (disciplinska izključitev), Anda Agatič (sporazum).
TOZD TDP: prišli: Katica Umolac, Ana Luthar, Predrag Popovič, Jože Župevec, Ludvik Vidmar, odšli: Jožica Gorše (disciplinska izključitev), Franc Gril (upokojitev), Jože Gorše (samovoljno), Franc Urbančič(JLA), Albin Kužnik (JLA), Franci Bašelj (JLA).
TOZD TSP: prišli: Tončka Derganc, Dušan Sajevec, Dušan Vavpič, Ilija Grgič, odšli: Franc Mavsar (DSS), Ana Jakubovič (upokojitev), Marija Goršin (sporazum), Anica Novak (sporazum), Mojca Kumelj (sporazum), Franc Sega (upokojitev), Lju-
ban Vardič (JLA), MiroTolar (JLA), Ivan Davidovič (TOZD Žaga Straža).
TOZD TPP: odšli: Jože Kostrevc (TOZD Žaga), Fani Mohorko (upokojitev), Bojan Kermc (JLA), Jože Plantan (sporazum), Jože Podržaj (samovoljno).
TOZD TAP: odšli Jože Tomažin (sporazum), Jože Šircelj (samovoljno) Božidar Starič (sporazum), Marija Pajek (samovoljno).
TOZD TKO: prišli: Anton Simonič, odšli: Jože Cesar (sporazum).
TOZD TES: odšli: Mitja Jerman (JLA), Darko Erjavec (JLA), Jože Rebselj (JLA).
TOZD TGD: prišla: Milka Počervina (iz TOZD Žaga Straža).
TOZD BLP: prišli: Jože Hrovat, Boris Ložar, Stanko Hodnik (iz Tozd Sigmat, odšli: Franc Lavrič (smrt), Alenka Gorše (DSSS)
DSSS: Alenka Gorše (iz TOZD BLP), Peter Henčič, Janez Usenik, Franc Mavsar, odšli: Dušan Šetina (JLA).
_ TOZD SIGMAT: prišli: Marjan Šebjan, odšli: Vinko Cerkuč, Stanislav Hodnik (v TOZD BLP),
TOZD BOR: prišli: Anica Dornik, Alojz Stanič, Edvin Fornazarič, Franc Sršen, Sonja Goršak, Robert Zupančič, Ana Urbančič, Jelka Žibert, odšli: Leon Pongračič
TOZD LIPA: prišli: Tatjana Sintič, odšli: Anton Juršič
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD APRIL
Tozd	M	Ž	Skupaj
TVP	119	170	289
ŽAGA	166	24	190
TPI	64	19	83
BOR	74	28	102
SIGMAT	89	28	117
IGK	77	52	129
TDP	192	241	433
TSP	173	177	350
TPP	127	78	205
LIPA	84	7	91
TAP	75	52	127
TKO	73	37	110
TES	112	27	139
TGD	58	65	123
BLP	88	37	125
DSSS	93	102	195
Novoles	1664	1144	2808
Cene Moznik potrebuje bolniško
Riše in piše: dr. Ivan Balog