KNJIŽNICA DOMŽALE 61230 DOMŽALE Ljubljanska c. 58 iljmlj ŠT. 9 SEPTEMBER 1989 * LETO XXIV V juliju nas je obiskal načelnik generalštaba JLA general-polkovnik STEVAN MIRKOVIČ Med številnimi obiski, pa naj bodo v TOSAMI ali pa pri poslovnih partnerjih izven delovne organizacije je nekaj tudi takih, kakršnih si želimo in se jih z veseljem večkrat spominjamo. V to vrsto srečanj spada tudi obisk načelnika generalštaba JLA, generalpolkovnika Stevana MIRKOVIČA in njegove soproge, ki sta nas obiskala 20. julija. General-polkovnik Stevan Mirkovič v spremstvu predstavnikov naše DO, TT Senožeče in SOb Domžale Naš gost v živahnem razgovoru prepričal, da so sredstva koristno, kvalitetno in v zelo kratkem roku porabljena. Ob razgovorih, ki smo jih ob obisku imeli, smo ga seznanili z vsemi pomembnimi podatki o naši organizaciji. Bil je zelo zadovoljen s prikazanim, pa tudi s kratko informacijo o občini, ki sta mu jo dala prisotna predsednik skupščine občine Domžale tov. Peter Primožič in podpredsednik skupščine tov. Herman Breznik. V sicer kratkem, toda zelo prijetnem in sproščenem pogovoru smo se dotaknili tudi problemov jugoslovanskega gospodarstva. Bili smo enotni, daje treba dati polno podporo ukrepom Markovičeve vlade, vendar ne samo deklarativno, temveč dejansko vsak na svojem delovnem in življenjskem področju. Želimo in pričakujemo, da bo general Mirkovič prisoten tudi na svečani otvoritvi novega proizvodnega oddelka. Edvard Peternel, ing. Sicer to ni bilo prvo srečanje z njim, saj smo bili večkrat njegovi obiskovalci v Beogradu. Ko smo se odločali o gradnji novega proizvodnega objekta in iskali možne načine finansiranja te pomembne in zahtevne investicije, smo ob dejstvu, da je proizvodnja sanitetnih izdelkov posebnega družbenega pomena, pomislili, da bi bila kot sovlagatelj lahko tudi naša vojska. Preko tov. Medena, direktorja TT SENOŽEČE, sicer dolgoletnega prijatelja generala Mirkoviča, smo navezali poslovne stike. Potovanja v Beograd niso bila zaman in naš gostitelj nam je posredno, z nasveti in seznanjanjem z odgovornimi sodelavci v JLA precej pripomogel k uspešni realizaciji naloge, ki smo si jo zadaii. Ob večkratnih srečanjih smo izrazili željo, da nas obišče. Kljub precejšnjim obremenitvam je našel čas za obisk v TOSAMI. V času obiska je bil objekt že zgrajen in tako se je osebno Št. 9 -september 1989 . I Odprodaja strojev za proizvodnjo cigaretnih filtrov KAJ PA TO POMENI? Letos je bilo odprodanih pet starih strojev za proizvodnjo cigaretnih filtrov. Marsikdo se vpraša, kaj to pomeni za Tosamo? Ali je to dobro ali slabo? Odgovor na to vprašanje ni enostaven in zahteva proučiti veliko dejavnikov, ki vplivajo na odločitev. Človek mora nekaj začeti in pravi čas končati. Nato mora preiti v novo obliko, kvalitetnejšo in večjo, spet začeti in spet dokončati. (Marek Lenardič) beni znesek 272.611 DEM. Pričakujemo, da bosta stroja odpremljena in pogodba realizirana v septembru. Najtehtnejši razlog za tako odločitev je zmanjšana prodaja cigaretnih filtrov na domačem in tujem trgu. Zakaj je do tega prišlo in kdo je kriv, je vprašanje, ki je velikokrat postavljeno. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je do tega prišlo vsled množične uporabe cigaret s filtrom, kar je povzročilo, da so se tobačne tovarne zaradi zniževanja stroškov odločile, da same proizvajajo filtre. Do takšne odločitve je prišlo vsled tega, ker so bile količine porabljenih filtrov že tako visoke, da so investicije v stroje za cigaretne filtre postale rentabilne. Proizvodnja filtrov za cigarete je za samostojne obrate zato neodvisna od njihove volje brez bodočnosti in je zato prav, da se ta program opušča. Glede na to, da so rabljeni stroji trenutno še zanimivi za tobačne tovarne, je mogoče prav zdaj zadnji trenutek, da za te stroje iztržimo tudi določen denar, ker bi sicer pozneje stroji končali kot staro železo. Navedeno domnevo potrjuje izkupiček, ki smo ga dobili za prodane Postopno ukinjanje cigaretnih filtrov stroje s pripadajočimi rezervnimi deli. Tako smo za tri stroje, ki smo jih prodali Tobačni tovarni Ljubljana iztržili 1.590.000.000 din, za dva stroja, ki smo jih prodali v Anglijo pa je pogod- Iz navedenega sledi, da nobeden izdelek ali program v podjetju ni večen in da je potrebno proizvodni program nenehno prilagajati dejanskim razmeram na trgu. Trmasto vztrajanje na starih programih je pokopalo že marsikatero firmo. Spreminjanje programov, posodabljanje izdelkov, uvajanje novih izdelkov je cilj, ki ga moramo nenehno zasledovati. Da do določene mere pri tem uspevamo, je dokaz prav postopno ukinjanje proizvodnje cigaretnih filtrov, ki v Tosami mineva brez večjih pretresov, ker istočasno razvijamo tudi druge programe. Zaradi sprememb v gospodarskem sistemu pa bomo morali proces prilagajanja še pospešiti. Odprodaja strojev za cigaretne filtre torej pomeni predvsem to, da moramo budno spremljati razvoj v svetu in doma ter skrbeti za to, da bomo pravočasno zaznavali spremembe na trgu in na nje tudi hitro in ustrezno reagirali. Spremembe pri poslovanju morajo postati pravilo, ne pa ujema. Janez Leskovec dipl. oec. Zadnji delovni dnevi na stroju, kije že prodan oozs V pripravah na delovno jesen Jesen poteka vsako leto in za vsakogar od nas v znamenju priprav na prihajajočo zimo. Treba je pripraviti toliko stvari. Pa ne samo to! Večji je problem,kako finančno kriti vse te potrebe - od opreme naših šolarjev, do ozimnice, kurjave, pa vse do tisoč drobnih stvari, ki se pojavljajo še vsak dan sproti. Še kako dobrodošla je zato pomoč sindikata za organizacijo raznih nakupov po nižjih, tovarniških cenah in z ugodnejšimi pogoji plačila. Danica Avbelj, predsednica OOZS Tosama Predsednica OOZS Tosama, Danica Avbelj, mi je v kratkem pogovoru povedala, da se trenutno največ ukvarjajo s preskrbo ozimnice (krompir, jabolka, čebula, svinjske polovice, mesnine...). To so zadolžitve sindikata vsako jesen. Bolj zanimivo pa bo na njihovem prihodnjem sestanku sredi meseca, ko imajo namen strmo pogledati v oči problemom v zvezi z novim nagrajevanjem, novim statutom podjetja in zahtevam sindikata v posameznih točkah tega statuta, dogovoriti pa se nameravajo tudi za izvedbo solidarnostne sobote v korist v neurju uničenega Pomurja. Problemov je torej zadosti in ker bo ta števil- ka takrat že v ti.sku, se bomo o tem razpisali v prihodnji številki. Pa še nekaj je treba omeniti v zvezi s sindikatom. To je uspešno izpeljano humano akcijo v pomoč naši delavki Ivanki Rems in njeni družini, ki jim je v avgustu pogorela domačija. V akciji smo zbrali 50,000.000,- din, iz sklada skupne porabe, kjer so sredstva namenjena za podobne nesreče, pa smo vsaki delavki (pri nas sta poleg Ivanke zaposleni še njeni hčerki Olga in Mija) odobrili pomoč v višini povprečnega dohodka preteklega meseca, to je znašalo v avgustu skupaj 18,000.000,-. Kupili smo tudi stanovanjsko prikolico, katero smo za dobo 6 mesecev posodili omenjeni družini in s tem rešili najhujši problem. Danica mi je tudi povedala, da jim še naprej pomagajo, nadzirajo dela na gradbišču in porabo zbranega denarja. Zdenka Kokalj O OOZK Izvoljeno novo vodstvo Pravzaprav malo pozno predstavljamo zamenjavo na krmilu OOZK Tosame. To se je izvršilo že v juliju mesecu, torej v času največje počitniške mrzlice. Kljub neobičajnemu času, je do zamenjave moralo priti. Pregreta politična scena v Jugoslaviji ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega je izsilila predčasno (izredne) kongrese ZK. V okviru predkongresne aktivnosti pa se menjajo tudi politična vodstva na nižjih ravneh (OO, občinski komiteji). Ker pa je od sklepa, da kongres bo in do samega kongresa sorazmerno malo časa, je bilo s temi akcijami treba pohiteti. Tako pač predstavljamo sekretarja OO ZK Franca Gornika. 1. Kaj misliš ob startu »Kakšna bo vloga OOZK poslej, upoštevaje seveda preobrazbo ZK?« ZKJ je projektirala Jugoslavijo kot federacijo, ta pa je s krepitvijo osmih središč in z administrativnim gospodarjenjem prei^sla v ohlapno konfe-dracijo. V takšnih razmerah je partija prerasla v koalicijo osmih republiško-pokrajinskih organizacij, v katerih so številna nasprotja vse bolj izrazita. V partiji pa tudi v državi kot celoti se je Odslej na krmilu OOZK Tosama: Franc Gornik, dipl. ing. razredno izgubilo v nacionalnem, le to pa vse bolj razjeda tako Jugoslavijo kot tudi ZKJ. Menim, da je možno premagati krizo v ZK in družbeno krizo le z radikalnim opuščanjem modela državne partije, zamenjala pa naj bi jo sodobna demokratična politična organizacija, prilagojena političnemu pluralizmu in konkurenci drugih političnih idej in programov. ZK bo še naprej organizirana tudi v materialni proizvodnji, kjer naj bi bila usmerjena neposredno k človeku na delovnem mestu in njegovim odprtim vprašanjem, ne bo pa se več vmešavala v gospodarstvo, poslovanje in kadrovsko politiko. V političnem pluralizmu se bo ZK borila za svojo vodilno vlogo kot enakopraven politični subjekt, borila se bo proti etatističnim in birokratskim monopolom; pri tem je upoštevana opredelitev, da ZKJ ne bi imela več ustavne vodilne idejno politične vloge v družbi v novi ustavi SFRJ. 2. Politična situacija v Jugoslaviji se ne umiija, meniš, da bodo kongresi zgladili nasprotja? Decemberski vsepartijski kongres se bliža in bo po vsem sodeč tak kot je bil za pričakovati že pred meseci; to bo ali kongres razkola ali pa še enkrat zglajenega statusa quo. Do produktivne sinteze gotovo ne more priti, dokler ena stran (srbska) misli, da bo lahko svojo voljo uveljavila »magari« s silo, medtem ko se lahko njen antagonist (slovenska partija) svoji liniji odpove samo za ceno lastne politične smrti. Slovenski delegati za decem- Št. 9-september 1989 berski kongres bodo na poprejšnjem kongresu slovenske partije najbrž dobili jasna navodila, kako naj se uprejo verjetno poizkusu majorizacije. Ce odločnost v zahtevah teh delegatov ne bo pripravila nasprotnika k popustljivosti, ne more priti do usklajenosti nasprotij. 3. Prihajajo novi časi t.j. tržno gospodarstvo, kako bo OOZK reagirala, posebej še zato, ker je tudi zdaj ZK pazila na to, da se bolj posvečamo gospodarskim vprašanjem in manj čisto političnim? Brez tržnega gospodarstva in zdrave gospodarske integracije ter brez popolne politične demokracije ni možno politično združevanje Jugoslavije. To spoznanje bi moralo biti v središču reform s katerimi bi se naša država izvlekla iz krize. Konkurenca tudi na političnem področju je eden glavnih pogojev za izhod iz splošne krize. Priznati moramo politični pluralizem in konkurenco idej, programov in osebnosti za njihovo izvajanje Dosedanji sekretar: Milan Drčar Menim, da so pomemben vzrok inflacije tudi politični odnosi. Stabilizacijo in protiiflacijsko politiko je namreč mogoče izpeljati samo v stabilnih političnih razmerah. Vendar pa brez resnične in popolne razbremenitve gospodarstva ni mogoče ustvariti stabilnega gospodarstva v celoti, zato bi morala tu ZK zavzeti stališča in aktivnosti v smeri razbremenitve gospodarstva in racionalizacije negospodarskih dejavnosti. Inflacijo bo potrebno brzdati z ukrepi v denarni in fiskalni politiki ter politiki dohodka, omeji- tveno politiko za splošno porabo (proračuni), nujno je treba odpraviti vzroke za vse primanjkljaje, poiskati realne vire za njihovo pokritje in odpraviti vso neregularno denarno emisijo Zavzemati se za tržno naravnan vladni oz. gospodarski sistem, ki naj bi pripomogel k uveljavitvi integralnega trga, vspodbujal proizvodnjo in povezovanje s svetovnim gospodarstvom. Prepričan sem, da bo zvezna vlada uresničila tržni koncept gospodarjenja tudi v zakonih, saj brez trženja ni mogoče zagotoviti učinkovitega razvoja in poslovanja usmerjenega na svetovni trg. Eden od ukrepov ZIS -selektivna liberilizacija uvoza je že opazen, zlasti tam, kjer je ponudba domačega blaga majhna, cena pa visoka. . Verjetno, bi se dalo še pogovarjati, pa kaj, ko od besed ni rezutatov. Komunisti v Tosami si bodo sami »zapisali« svojo vrednost, vrednost, ki bo ocenjevana z rezultati vseh članov. Zato naj končam in povem, kdo so še člani sekretariata: Janez Kralj - namestnik sekretarja Anuška Štiftar, Meta Pungerčar, Cilka Ferlič, Vojko Gorenc, Milan Drčar. Tudi v tem mandatu se obeta vroče leto. * OOZSM Zakaj nezainteresiranost? Mladina je naša bodočnost, zato jo moramo vzgajati v poštenem duhu, da bo nekoč zdrav in trden temelj naše družbe. Bila je vseskozi nosilec naprednih idej in tudi v današnjem času je čutiti njeno gibanje na vseh področjih, zlasti na političnem prizorišču. O tem, kako deluje mladinska organizacija pri nas, sem se pogovarjala s sedanjo predsednico mladinske organizacije Ireno Šarc. Včasih slišimo kritiko v zvezi z nedejavnostjo mladinske organizacije -tudi s strani mladincev samih. Kaj meniš ti o tem? »Predsedstvo mladine si sicer prizadeva, da bi pritegnilo mladince z raznimi aktivnostmi (športnimi, izleti..), je pa velika nezainteresiranost mladincev za vse. Zato so kritike večkrat neupravičene.« Kako imate organizirane sestanke in kakšna je udeležba? »Sestanki so organizirani bolj po potrebi, drugače pa se jih mladinci v predsedstvu redno udeležujejo. Kadar pa so sestanki skupni z vsemi mladinci, je udeležba zelo slaba.« Kako se mladinci odzivajo na delovne akcije? »Moram povedati, da doslej nismo še izpeljali kake akcije, čeprav smo se o tem veliko pogovarjali. Upamo, da nam bo letošnjo jesen to uspelo. Na ta način bi se mogoče malo bolj povezali.« Kaj pa ob raznih proslavah in praznovanjih? Včasih smo mladinci ob Dnevu republike in za 1. maj okrasili tovarno in pripravili kulturni program. Kako je s tem sedaj? »Kar zadeva razne proslave in praznovanja lahko povem, da pripravimo kratek kulturni program ob 8. marcu in pa ob vsakoletnih srečanjih upokojencev. Tako bomo storili tudi letos, 22. septembra, ko se zopet sestanejo upokojenci.« Kakšna je povezanost mladinske organizacije z drugimi DPO (sindikat, OOZK) in z drugimi mladinskimi organizacijami? »Povezanosti z drugimi DPO praktično ni, prav tako ne z drugimi mladinskimi organizacijami. To pa bomo skušali v kratkem popraviti, kajti nameravamo organizirati izlet in ker naših prijavljencev ni za poln avtobus, se bomo povezali s kako drugo mladinsko organizacijo (npr. iz Heliosa).« Imaš morda kakšen predlog, kako bi mlade pritegnili k večji aktivnosti? »Mislim, da bi bilo dovolj že, če bi uspeli organizirati izlet, kjer bi bila zadovoljiva udeležba. Lahko bi se tam pomenili o izpeljavi kake delovne akcije ali kaj podobnega.« Mladina je v zadnjem času kar precej razburila duhove v SFRJ - zlasti slo- Irena Šarc: »V septembru menjamo predsedstvo.« Simbolično res, toda simbolika je ostala. Tudi samo simbolika. Pa ne samo za Tosamo, temveč za vsa podjetja, ki so prešla v »last delavcev«. Nikakor ne podcenjujem tedanjega entuziazma, brezmejnega občutka resnične lasti nad podjetjem. Bilo je tudi iskreno. V bistvu pa so podjetja še večno ostajala »državna«. Ponovni poskus ljudem vsiliti iste ali enake občutke je bil leta 1974 in zatem evforično ustanavljanje TOZD-ov. Tedaj so (smo) imeli mogoče največji vpliv. 54 % vseh odločitev je bilo v rokah neposrednega odločanja. »Večinskost« glasov je postalo nadležno »državi« in hitro je našla načine, kako »znižati« udeležbo pri odločanju neposrednim samoupravljalcem. TOZD in SIS so postali sila zakomplicirani in predvsem DRAGI. Raz- venska. To pomeni, da' je še vedno dovolj aktivna. Kako pa je čutiti vpliv mladine v naši DO? »Kot sem že povedala, je delovno le predsedstvo, ostali pa ne. Tudi ni zainteresiranosti, da bi se udeležili raznih protestnih shodov. Moram povedati še to, da bomo v septembru menjali predsedstvo in izvolili novega predsednika. Organizirali pa se bomo tako, da bo sleherni iz predsedstva dobil svojo nalogo (nekdo bo skrbel za šport, drugi za izlete, tretji za delovne akcije in tako naprej). Le na ta način se lahko rešimo iz situacije, v kakršni smo. Vsakdo se bo moral maksimalno potruditi, da bo pridobil mladino za delovanje na njegovem področju. O tem bo moral potem poročati na sestanku predsedstva. Če se bo to uresničilo, bo to pomenilo velik korak naprej.« Upamo, da jim bo uspelo oživeti delovanje v njihovi organizaciji, da bodo lahko uresničili zastavljene cilje. * Majda Štempihar polaganje z dohodkom se je selilo v druge sfere »poldržavnih« institucij. To je pomenilo začetek konca. Začetek konca iluzij o resničnem samoupravljanju, iluzij o lastnini presežka svojega dela. Skoraj hkrati z omejeva- njem razpolaganja z dohodkom je tudi država začela bresti v krizo. Samoupravljanje je imelo ob padcu Mikoliča samo še 2 - 3 % dejanskega vpliva na svoj zasluženi denar. Od tod tudi nazadovanje proizvodnje, zasta-revanje proizvodnih zmogljivosti, apatičnost, brezvoljnost in nezainteresiranost ljudi. Tako stanje pa je kot naročeno za ribaijenje v kalnem in nastale so že prislovične »balkanske« politične razmere. Kajti vsemogoče omejevanje, vsemogočna »samoupravna« dogovarjanja so imela v prvi vrsti cilj akumulacijo preusmeriti drugam - pač političnim ciljem primerno. Ker je dominirala politika namesto ekonomije (kar so pa resnični uprav-Ijalci tudi želeli in terjali) smo pač tam, kjer smo. Pobiranje s tal pa bo boleče in največje breme bodo nosili spet »samoupravljalci«. Tako opevana tržna ekonomija ne bo čarobna palica, ki bo spremenila vse čez noč. V nas so ostale ostaline starega načina razmišljanja, tudi nezaupanja, da bo poslej vendarle drugače. Nekaterim pa je sedanje stanje očitno tudi ugajalo in ti veselo vsipajo pesek v ležaje. Kaj pa Tosama? Ta ni bila nikoli v zibki države, vedno je bila odvisna od svojega dela, odvisna od lastne »iznajdljivosti« in pameti. Kljub vsemu dogajanju ni nikoli splavala v apatijo in tudi ne v težave, ki so tako razširjene po Jugoslaviji (izgube, nelikvidnost ipd). To je zasluga dobrega gospodarjenja, dobrega upravljanja in v okviru možnega tudi samoupravljanja. Torej ni praznik, 10. september, čisto brez leska. In tako naj ostane. Zdravi temelji so garancija za optimizem - tudi v tržnem gospodarstvu! Milan Drčar Naš tovarniški praznik 10. september 1950 - »TOVARNE DELA VCEM« Prav nenavadno je, kako se tiho vgrezajo nekateri datumi. Tudi taki, ki so bili še včeraj tako zelo opevani. Nekaj podobnega se dogaja tudi z 10. septembrom. Tega dne, 1950 leta, je bilo izročeno podjetje, zdajšnja Tosama, v roke delavcev. Simbolični ključ je dobil prvi predsednik delavskega sveta Karel Juteršek. Zbrane iz našega glasila: e®? Pred 20. leti: - v januarju 1969 so delavci mehanične delavnice na njihovo veliko veselje »prišli« do nove stružnice... - delavski svet je odobril nakup osebnega avtomobila znamke Mercedes in odprodaja dotrajanega Fiata 1300... - v glasilu so se pojavili prvi komentarji in kritike na račun našega parkirišča in nereda na njem... - v avgustu smo kupili stroj za pakiranje Tosamaplasta v barvno tiskani papir za vroče varjenje. Bil je to nakup, ki je v kritičnem trenutku precej prispeval, da smo zmogli zadovoljiti velike potrebe po tem izdelku... - v septembru se je začela izgradnja mikalnice in čistilnice z vsemi pritiklinami. Za gradnjo smo se odločili predvsem zaradi slabih delovnih pogojev v tedanjih prostorih, predvsem prašnosti... - v oktobru smo se odločili za nakup še dveh vikend hišic v Novigra-du... - sprejet je bil sklep za odkup zemljišča za razširitev tedanjega skladišča na vzhodno stran v skupni izmeri cca 1.500 m2... - novembra smo uspeli na licitaciji za proizvodnjo filtrov za cigarete za potrebe tobačne industrije Jugoslavije. c® 5 Pred 10. leti: - na delavskemu svetu so potrdili investicijo za opremo linije za izdelavo hlačnih plenic dobavitelja Curt G. JOA, ZDA; nakup avtomata za konfekcioniranje obližev in nakup strojev za izdelavo kompres, dobavitelja Pratt, ZDA - vsa oprema je bila v letu 1979 tudi uvožena... -sl. julijem smo pričeli s kompletira-njem standardnega zavitka za novorojenčke... - opravljena je bila montaža sušilno-razpenjalnega stroja firme Textima - VEB Textilmaschinenbau Gera... - cene letovanja v poletju 79 so bile 50.- din na dan za avtoprikolico, 40.- din za hišico v Izoli in Veliki planini in 60.- din za garsonjero v Cervarju in Kranjski gori; penzio-ska cena za člane kolektiva v Novi-gradu pa je znašala 80.- din na dan... - pričeli smo s prenosom osebnih dohodkov na tekoče račune... - ponovno je bil na »tapeti« problem parkirnega prostora, rešitev pa nakazana v dveh variantah: ureditev obstoječega parkirnega prostora z odstranitvijo strešne konstrukcije za mopede ali pa razširitev z odkupom zemljišča... - sredi maja je bil podpisan dogovor med Tosamo in Zdravstvenim domom Domžale o obratni ambulanti, ki bo delovala za potrebe naše DO... - v septembru je bila v Tosami izvedena Akcija NNNP - na delavskemu svetu je bil sprejet sklep in odobrena sredstva za nakup novega osebnega vozila zaradi dotrajanosti »starega, dobrega« Mercedesa - na severni strani tovarne - ob cesti je bila v jeseni 79, leta postavljena nova ograja iz betonskih elementov. Zbrala: Zdenka Kokalj Ko slečemo delovno haljo Od šestih otrok v družini je Štefka najmlajša. Za najmlajše se reče, da so scrkljančki. Ampak to za Štefko ne drži. Z leti, ko se roke staršev utrudijo, še kako prav pridejo mlade moči. Zato ata in mama večkrat prisrčno rečeta: »Kaj bi brez Štefke!« Veselje bo tvoja večeija, če si koristno preživel dan. Thomas Kempinski dobi tele drisko. Štefka izbere vsakemu svojemu ljubljencu ime in jih tako potem kliče, ko prihaja v hlev. Včasih tako pričakovanje telička podre vse plane pri hiši. Ko prihaja čas, da se bo rodil teliček, to je od 280 do 290 dni od oploditve, je potrebno zadnje Kljub obilici dela dobre volje dneve stalno odhajati v hlev na izvidnico. Bilo je že tudi tako, da so se na nedeljo popoldne domači odpravljali na izlet. Pa se je Štefka odločila, da še enkrat pogleda v hlev. Pride nazaj in reče: »Konec izleta, takoj hitro v hotel.« Tako v šali Štefka večkrat imenuje hlev. In ko ima vsak njen ljubljenec vedno manj telečje noge in postaja pravi korenjak, se je glede na namen reje treba odločiti za zakol, za pitanje na večjo težo ali za pleme. In to je nekako tudi čas slovesa. Ampak o tem Štefke ne povprašam, da se ji ne bi zarosilo oko. Vida Vodlan Ko prihiti Štefka domov, ve, da ne bo popoldneva brez obveznosti na polju ali v hlevu. Traktor in kosilnica sta ji v veliko pomoč pri delu in brez mehanizacije bi bilo delo težko ponarejeno. Vendar pa je njeno največje veselje v hlevu in to v času, ko je v njem teliček. Pri vzreji telička je potrebna veterinarska znanost. Znati je treba poskrbeti za mamo-kravo, da ima pravilne obroke hrane za dober razvoj plodu. Vedeti je treba za vse zaplete pri porodu, ker se lahko v pičlih 2-3 urah izgubi oboje. Koliko skrbi je potrebno posvetiti teličku od razkuževanja popka z jodovo tinkturo, do osušenja, pravilne temperature v hlevu in čistoče. Pri navajanju na sesanje je potrebno včasih pri slabotnejšem teletu uporabiti stekleničko s cucljem in vedno paziti, da ne pride v želodec hkrati preveč mleka, ki se slabo prebavi in Tudi delo s kosilnico Štefki ne povzroča težav HELENA SAJOVIC Pred 35 leti, je med mnogimi mladimi prišla v Tosamo tudi 15-letna deklica, črnih las in temnih oči, ki se je takrat še pisala Vehovec. Nekaj več kot leto dni je ostala v konfekciji, vendar ves čas je skozi vrata kukala v tkalnico, k strojem, kamor jo je nenehno vleklo. Ta želja jo je pripeljala v tkalnico ovojev, kjer je ostala za stroji do upokojitve. In s kakšnimi spomini Helena zapušča svoje delovno okolje in kolektiv Tosame? Predvsem pravi, da ji je velika ljubezen do strojev pomagala, da je kljub mnogim in velikim bolečinam v glavi (migrena) zdržala v tkalnici do upokojitve. Delo se v teh dolgih letih skorajda ni spremenilo - stroju je bilo vedno treba streči. Menjali so se objekti, stroji, materijal, pa veliko »mojstrov« se je izmenjalo. »Kako rada sem hodila na delo -nič mi ni bilo težko narediti!« Le, kadar je bilo zdravstveno počutje slabo, takrat sem morala včasih tudi v bolniški stalež. Slovo je vedno težko, vendar tokrat tudi veselo. Srečna sem ob spoznanju, da sem sodelavcem nekaj pomenila, da sem bila del njih, kot tudi del mojih »strojev«. To so mi dokazali ob prireditvi nepozabnega slovesa. Zelo sem jim hvaležna in'spomin na njih bo prijeten in večen!« Takoj prve dni uživanja pokoja se bo odpravila na dopust v Novigrad, kamor bo s seboj popeljala vnukinjo, ki ji bo tudi sicer pestrila upokojeni-ške dni. Dodala je še to, da se na srečanju upokojencev zagotovo vidimo, pa tudi na ostalih srečanjih, ki jih prireja klub upokojencev Tosame. Heleni se ob tej priliki toplo zahvaljujemo za vso prizadevnost in delo, ki ga je s pridom vložilo v našo Tosamo. Želimo ji zdravo in zadovoljno nadaljnje življenje! PA SREČNO, HELENA! Vladka Berlec CIT A PRELOVŠEK Po 35-ih letih se je v prvih avgustovskih dneh poslovila od svojega delovnega mesta v pripravljalnici. Pravi, da to niti ni bila tako huda sprememba, kajti takrat v začetku avgusta je odšla na dopust in se je tako do uradnega nastopa »penzije« že kar privadila na svoj novi ritem življenja. »Dela je dovolj, tudi če si ves dan doma, je pa zjutraj vseeno tako lepo malo poležati«, mi je z nasmehom zaupala. Življenje ji ni prizanašalo; zgodaj, v svojih najlepših letih je zaradi nesreče ostala sama s tremi otroki. Pa vendar je bilo treba preživeti, pomagati otrokom do kruha, do svojih lastnih družin. Sedaj ji dneve zapolnjuje veselje in delo z vnučki, domačimi živalmi, hišo in vrtom, pa tudi za pletilke in volno si rada vzame čas. Tosama nekoč in danes? Ja, veliko se je spremenilo v teh 35-ih letih. Zdi seji, da so bili včasih med seboj bolj povezani, bolj so se poznali - kar pa je tudi do neke meje razumljivo. Danes šteje tovarna čez 1000 zaposlenih, poznati vse in vsakogar je nemogoče. Naši novi članici Kluba upokojencev Tosama želimo vse dobro, da bi ji na tovarno ostali le prijetni spomini in da bi se vsakoletnih srečanj in izletov upokojencev rada udeleževala. Zdenka Kokalj i n Humor je najdemokratičnejša človeška navada Dnevne Poročaj Obračaj Majčkeno (Karel Čapek) Bodočo Neobičajne Laži Laže Postane Enotnost Ekskluzivne Izmišljaj Težave Armado Imenitno Ohrani z Vesti Draži Sredstvo Grožnjami Nikoli ne Inspiriraj Kazni Individualno Medsebojnega Restriktivnimi Izničijo Napravi Obračunavanja Aretacijami Kanoni Angažiraj Arestante Državljanov - V obvezno opremo vozil (trikotnik, rezervne žarnice, prva pomoč) je treba nujno dodati še primeren količek - za samoobrambo. - Faktično odpisani politik se je via fakti faktično blamiral zaradi nepoznavanja političnega marketinga. - Kdor obvlada tuje jezike - govori v svojem jeziku - temu pa včasih grozijo z UDBO. - Zdaj ko imamo tudi kamele, jih lahko križamo z - osli. - Bliža se zima - dokončno. Pisatelji so zamrznili odnose z Beogradom. Mladinci so zamrznili odnose z ZSMJ. Pričakuje se »polama« zima. - Nemci spet bežijo - to pot iz DDR. - Zdaj pa vem zakaj ni bilo Fidela Castra v Beograd - brado nosi. • Blebetač Tujcem Ustreženo Reveži Izmučeni Zaslužka Enkratnega Moledujemo Delovanje Enakosti Lahko Odmisliš Posrečena Akcija Vas Lahko Indiskretno Hote Aretira Postal sem mornar - IV. del SREČANJE S »ČRNO CELINO« nadaljevanje iz prejšnjih številk Po desetih dneh se je končno zopet pokazalo kopno. Pristanišče ABI-DJAN, je obenem tudi glavno mesto SLONOKOŠČENE OBALE. (IVORY COAST) Glavni prebivalci te afriške države, bivše francoske kolonije, so pripadniki plemena MANDINGO. V sestavi prebivalcev, pa je tudi nekaj tisoč EVROPEJCEV, ki so ostali še iz časa kolonizacije. Uradni jezik je francoščina. Republika SLONOKOŠČENA OBALA je gospodarsko najbolj razvita izmed vseh držav, ki so nastale iz kolonij bivše francoske zahodne AFRIKE. To se kaže v njenem narodnem dohodku. Gospodarstvo sloni predvsem na kmetijstvu in rudarstvu ter je pod nadzorom tujih družb. Kava, kakav, banane, oljna palma, arašidi, bombaž vse to so glavni pridelki njihovega kmetijstva. Veliko bogastvo predstavlja tudi les (akažu, afriški tik), ob obali pa je razvit ribolov. V samem mestu je tudi tovarna papirja, prva v tropski Afriki, ladjedelnica, letališče... Prvi vtis sicer ne pričara vsega tega bogastva, ravno nasprotno. Pri ogledu mesta, sem najprej naletel na tržnico. Vrvež, polne stojnice in predvsem veliki roji muh ter ostalega mrčesa, zaradi katerega je bilo marsikdaj skoraj nemogoče ugotoviti kaj prodajalec pravzaprav ponuja na svoji stojnici. Okolje, posejano z raznovrstnimi odpadki, je bilo pravi raj za mrčes, ki je posredno tudi vir različnih bolezni. Morska idila Domačini so bili z nami tujci dokaj prijazni. Ponujali so nam svoje blago, izdelke iz lesa (ročno izrezljane figure), sadje (cele šope banan, ananas), celo mladiče zamorske mačke (to je vrsta tropske opice). Ponudba je bila res pestra. Figure iz ebenovine so v glavnem predstavljale afriške živali. Ker sem bil z denarjem bolj na tesnem, s kupčijo pač ni bilo nič. Bilo se jih je kar težko ubraniti, kajti na vsak način so hoteli zaslužiti kak frank iz mojega žepa, saj bi to pomenilo povečanje fonda za preživetje. Zvečer je na ladji nenavadno zaživelo. Obiskale so nas »prodajalke ljubezni«. ABIDJAN je namreč eno redkih pristanišč v katerem pridejo prostitutke legalno na ladjo. Seznanjene so bile s prihodom vsake nove ladje, tako da so se selile z ladje na ladjo. Tudi one so se prodajale zgolj za preživetje, nemalokrat celo za večji obrok hrane. Žalostno, vendar še kako resnično! Veliko stvari, ki sem jih doživel, je bilo na meji verjetnega, vsaj dokler nisem pobliže spoznal načina tega življenja. Dekleta, oči, ki so nas obiskala, so kaj klavrno izgledala. Njihova izžeta telesa, ki so brezvoljno zrle po morebitnih strankah, pripravljane da se vsak trenutek odrečejo svojega dostojanstva, v kolikor bi sijih kdo zaželel. Težak vonj preznojenih teles in cenenega parfuma je napolnil prostor jedilnice, kjer se je odvijala predstava. »Stari mornarji«, vajeni teh prizorov, so hitro popokali vsak svojo dobrotnico, mi pa, ki smo bili novinci, smo le z začudenjem in radovednostjo spremljali dogodke. Stvari so se odvijale s filmsko hitrostjo in ko sem kasneje premišljeval o tem, sem se iz srca nasmejal moji naivnosti. Preden sem uspel stvari registrirati, je bila stvar za nekatere že končana, drugi pa so že bili v zaključni fazi. Ja, to je bilo moje prvo srečanje z »realnim socializmom«. Stojnice, prepolne vsega »mogočega« in »nemogočega« blaga Dopoldne naslednjega dne smo iztovorili še zadnji zaboj, kar je pomenilo, da se odpravljamo naprej. Morje ni povzročalo kakih večjih težav, tako da smo naslednji dan prispeli v GANO točno v pristanišče TEMA. Poleg luke TAKORADI je to edino pristanišče v GANI, kjer lahko pristajajo velike prekooceanske ladje. V samem mestu TEMI je dokaj razvita industrij a, saj obstaja tekstilna tovarna, tovarna avtomobilskih gum, luš-čilnica riža... Prebivalci, ki sestavljajo republiko GANO, so večinoma ljudstva AŠANTI, FANTI, EVE in evropski priseljenci. Uradni jezik je angleščina, ker je bila Gana svojčas angleška kolonija. Gana je dokaj zaostala država, kljub vsemu naravnemu bogastvu. To je značilno za vse kolonialne države. Kolonialisti so namreč izkoriščali poceni delovno silo in njihova rudna bogastva, kaj malo pa so storili za dobrobit prebivalstva, ki se še vedno otepa z revščino in zaostalostjo. Še dandanes imajo nekatere angleške in ameriške družbe monopol na določenih področjih. Pristanišče kot tako se ne razlikuje bistveno od ostalih afriških luk. Tak- sisti so nestrpno čakali, da smo uredili formalnost glede izhoda. Oni so že vedeli, česa so potrebni mornarji, saj so dan za dnem na istem mestu zvesto služili svojim strankam. Mi pa tudi nismo imeli kakšne posebne izbire. Najhitreje se v tujem kraju giblješ s taksijem. Odpeljali so nas v hotel MERIDIAN, kjer je bilo poskrbljeno za zabavo. Igral je ansambel, plesalo in pilo se je, dokler je kdo izdržal. Hotel je stal na hribu, ki se je dvigal nad pristaniščem. Pristaniške in mestne luči so poleg prijetne glasbe ter lepih deklet delovale prav romantično. Zabava je v celoti uspela, saj smo se komaj proti jutru vrnili na ladjo. Bili smo »prijetno utrujeni« s pritiskom na normali. Nisem dolgo počival, ko me je prebudil glas glavnega motorja. Odpluli smo proti pristanišču DUA-LA, država KAMERUN. Zvezna republika Kamerun se razteza od Gvinejskega zaliva do Čadske kotline. Obala je porasla z ekvatorialnim gozdom, v notranjosti pa prevladuje gorski svet. Naj višji vrh je celo višji kot naš Triglav, saj meri celo Povsod se najdejo prijatelji 4070 m. Imenuje se Kamerunska gora. Državo naseljujejo na jugu ljudstvo Bantu, na severu pa sudanska ljudstva. Uradna jezika sta angleški in francoski. V državi pridelajo precej kave, bombaža, kavčuka, kakava in banan katere tudi izvažajo. Prvi zunanjetrgovinski partner je Francija. (Nadaljevenje v naslednji številki) Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu juliju 1989 Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu juliju 1989, vsebuje podatke po oddelkih, sektoijih in za celotno DO. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas ter osebne dohodke pripravnikov. Povprečni najnižji in najvišji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku mikalnice, na delih in nalogah ocenjenih s 4. kategorijo in z dosegom delovnih rezultatov 18.4 % ter s faktoijem delovne dobe 2 %. Albina Kosmač POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC julij_ Štev. poročila 7/89 RAZREDI V P R 0 I z v D N I E K T 0 R VOD. D 0 000 din PR TO TŠT BE VO MI SK OK PMS vp§d- SKS ERS KS TRS SON DO TOSAMA 46oo 2 1 27 4 1 1 55 46oo- 485o 1 5 1 43 lo 4 5 67 4850- 51oo 9 4 1 58 21 8 4 1 86 51oo- 535o 3 lo 5 5o 21 12 14 4 6 1 1 lo5 535o- 56oo 2 9 2 17 12 20 12 2 11 87 56oo- 585° 1 7 11 8 4 7 8 3 1 11 61 585o- 61oo 4 4 8 1 2 1 5 10 1 12 3 49 61oo- S35o 1 2 6 4 1 3 1 1 2 8 1 3o Piftno 4 1 4 4 ? 1 l 1 2 5 5 28 66oo- 685o _2 2 1 1 2 ! i 3 1 1 3 2 8 1 29 685o- 71oo 1 1 1 8 2 1 1 1 6 22 71oo- 735o 1 2 5 1 1 6 14 735o- 76oo 1 1 2 2 1 1 2 2 4 3 19 76oo- 7850 1 1 1 1 1 1 1 1 1 5 3 - 4 7 1 27 785o- 81oo 1 5 5 2 2 1 2 1 1 6 5 1 5o 81oo- 835o 1 2 1 5 1 6 8 22 86oo 2 2 1 4 4 13 86oo- 885o 1 1 1 5 1 2 2 2 T3 885o- 91oo 1 1 1 1 1 2 1 2 lo 9100- 9350 1 •v 1 1 1 1 2 1 5 15 935o- 96oo 2 1 2 1 2 1 4 l 14 96oo- 1 ' 1 1 2 2 2 1 2 6 9 7 18 19 5 1 78 SKUPAJ 27 56 55 51 22 186 82 62 63 lo 35 52 loo 83 9 2 855 POVPREČNI OD 6.592.645 N AJNIZJI OD 4.2o2.7oo NAJVISJI OD 17.478.85o V sU" ° MIHI ZABRETU Sredi meseca septembra smo se na domžalskih Žalah, tiho, kot je živel, poslovili od našega upokojenca MIHE ZABRETA. To je ravno v mesecu, ko se po ustaljeni navadi srečujemo upokojenci Tosame, kamor pa Mihe zaradi slabega zdravja že več let ni bilo. Spominjamo se ga, da je kot prekaljeni tkalski mojster nadaljeval delo iz Induplatija v Tosami. S svojim strokovnim delom in značilnimi odnosi do sodelavcev, je bil spoštovan v kolektivu in tak bo tudj zapisan v kroniki Tosame. Miha se je upokojil pred dvajsetimi leti, vendar spomin na njegov lik, na njegovo udejstvovanje v kolektivu je še vedno prisoten. Želeli smo si njegovih srečanj: ni dolgo tega, ko smo ga obiskali na domu in pokramljali o starih, dobrih časih, pa o težavah, v katerih smo se znašli, a beseda je najrajši zašla med tkalske stroje, med katerimi je Miha preživel toliko let svojega življenja. Čeprav beseda ne pomeni nič, ima tokrat svojo težo, saj ti z ničemer drugim ne moremo izkazati iskreno in veliko zahvalo za Tvoje delo in tovariški odnos do sodelavcev! JULKI PRELESNIK Kako kruta je usoda nekaterih ljudi! Ne meni se za prošnje, solze in obljube: utira si svojo pot, ne meneč se za bolečine, ki jih pušča za seboj! Upali smo, draga Julka! Upali, da bo vse hudo mimo, da se bomo srečevali po starih navadah na delovnem mestu, upali...da UPANJE, na koncu koncev nam le še to preostane in ko tudi tega nimamo več, se svet sesuje pod nami, pa čeprav, pravimo, da mora življenje teči dalje... Komaj 15-letno dekle si prišla v To-samo, želja zaslužka, saj si izhajala iz številne družine. Delovnih navad ti ni manjkalo, tudi dobre volje in mladostne zagnanosti ne! Leta so tekla, živeli smo skupno življenje velike družine, se ubadali z enakimi ali podobnimi težavami, ustvarili smo si družine, vzgajali otroke, gradili domove. Da, Julka, vse to smo počeli. Na bolezen nismo nič mislili, pa kaj bi, bili smo mladi, mladost pa je polna vseh drugih reči, ni mesta za bolezen. Pred dvema letoma pa si kljub vsemu naštetemu klonila, vendar v upanju, tako ti, kot mi, da ne bo kaj hujšega. Kljubovala si bolezni z vso svojo življenjsko močjo, mi pa z mislijo, da bo še vse dobro. Dostikrat moramo kloniti, in tudi ti draga Julka si izgubila boj, zmagala je zahrbtna bolezen, ki ji še tako sodobna medicina ni kos. Julka, pogrešali te bomo, na tovarniškem dvorišču, za delovno mizo... .povsod, kjer smo preživeli dolga 30 leta. Vendar vse, kar ti lahko povrnemo in obljubimo je to, da boš v naših srcih ostala za vselej. Hvaležni smo ti za vse dobrote in prizadevanja, ki si jih pustila v našem kolektivu. POČIVAJ V MIRU IN HVALA TI ZA VSE! FRANCU ROŽIČU V mesecu avgustu smo se na dobskem pokopališču poslovili od enega izmed najstarejših upokojencev -FRANCA ROŽIČA - Vrbarjevega ata. Devetnajst let je užival zasluženi pokoj, ki si ga je prislužil z delom na kmetiji, gozdnem gospodarstvu in nazadnje v Tosami. Bil je naš prijazni vratar France, vedno nasmejan, prijeten za pogovor in ob vstopu v tovarno je bilo prav prijetno srečati njega, saj ti je s hudomušnim nasmehom in bodrilno besedo dal vzpodbudo za boljši začetek dela. Ne hvalimo ga zato, ker ga ni več, kot pravijo! Res je tako! Njegova skromnost, poštenost in vestnost so bile odlike, zaradi katerih je bil cenjen in spoštovan. Živo se spominjamo srečanj upokojencev, katerih se je vedno tako rad udeleževal in kot vedno, bil dobre volje. Zadnjih nekaj let, žal ni bil več med nami, ker mu zdravje ni dopuščalo. Z ženo sta se morala zaradi bolezni preseliti v dom za ostarele in tu preživljala zadnje skupne dneve. Veliko goija sta preživela, znala ceniti življenje, vendar zakon narave je pač tak, da ima vsak začetek svoj konec. Le spomin nanj in to mu prisegamo, bo ostal večen! Ob prerani in boleči izgubi naše mami, sestre JULKE PRELESNIK se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam izražali sožalje, nam pomagali in jo spremili na prezgodnji zadnji poti. Iskrena zahvala delovni in sindikalni organizaciji za cvetje, denarno pomoč, spremstvo godbe, poslovilni govor in oktetu Tosama za čutno odpete pesmi. Še posebej se zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje in tolažbo. Vsi njeni Ob smrti našega očeta FRANCA ROŽIČA iz Žej se delovni organizaciji in Klubu upokojencev TOSAMA iskreno zahvaljujemo za cvetje in izraze sožalja, oktetu TOSAMA pa za lepo odpete žalo-stinke. Vsi njegovi Ob smrti mojega očeta Jerneja Bratu-na, se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz pripravljalnice za denarno pomoč ter izreke sožalja. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji in hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Pavla Bratun Vsem sodelavcem oddelka tkalnice ovojev se iskreno zahvaljujem za čudovito darilo, kot tudi delovni organizaciji za pozornost ob odhodu v pokoj. Vsem delavcem kolektiva pa želim veliko medsebojnega spoštovanja in delovnih uspehov. Ivanka Klopčič Lepa hvala sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice in tkalnice širokih tkanin za spominsko darilo ob odhodu v pokoj. Hvala tudi vodstvu DO za lepe želje in knjigo. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Cita Prelovšek g, ROJSTNI DAN V MESECU SEPTEMBRU PRAZNUJEJO: PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Andrejka Miha, Cirer Jožefa, Kosmač Francka, Kovač Marta, Smolnikar Mihaela, Urankar Justina, Svetlin Marjeta Pripravljalnica Majce Ljudmila Tkalnica ovojev Cviren Dragica, Hafner Vikica, Kerč Jože, Rihtar Ivanka, Rode Marija Tkalnica širokih tkanin Cerar Brigita, Gregorič Joži, Kokalj Vincenc, Kos Marija, Lamberšek Iztok, Prašnikar Doroteja, Ravnikar Marija, Šuptar Pavla, Videmšek Andrej Belilnica Čebulj Janez, Grum Milena, Kogovšek Mihael, Pele Matjan, Planinc Peter Otroška konfekcija Jančar Terezija, Lajevic Metka, Jerman Marjanca, Rudolf Joži, Rožič Majdka, Urabanija Irena Sanitetna konfekcija Cerar Marija, Jeretina Karolina, Jereti-na Romanca, Kokalj Pavla, Mihajlovič Dragana, Račič Terezija, Rode Biserka, Smolnikar Ljudmila, Stupica Franc, Učakar Nataša Mikalnica Brodar Mateja, Brodar Marija, Cimbola Ana, Cerar Branka, Česen Slavka, Hribar Marija, Jeretina Mateja, Korošec Jože, Korošec Marija, Kveder Poldka, Klakočer Brigita, Miš Franc, Murič Rozalija, Oražem Jože, Lazarevič Marica Vlaknovinski oddelek Čemohorski Miro Vodstvo PS Drčar Marta, Gorenc Vojko, Pungerčar Maijeta, Tomažič Stanko KOMERCIALNI SEKTOR Bizilj Jože, Florjančič Matevž, Jeretina Matija, Jemec Damjan, Jančigaj Anton, Novak Matjan, Pivec Peter st., Požek Melita, Račič Martin 4 ;:L RODILI SO SE: SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Hojkar Vesna, Kos Martin, Mohar Staša, Primožič Vlasta TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Peterlin Franc, Žendar Edvard, Vodičar Andreja, Kerč Jože ml., Pirnat Matevž, Hribar Ivanka, Jamšek Franc EKONOMSKO-RAČUNO VODSKI SEKTOR Ferlič Cecilija, Jeretina Metka, Mavrin Slavka, Jesenko Barbka Vodstvo DO Peternel Edvard ing. & PRIŠLI V DO: Milanovič Katarina v SKS Jerman Boris - mikalnica Pirnat Marjetka - OK Florjančič Liljana - TRS Lavrič Marjana - SK Anžlin Vilma - ERS * ODŠLI IZ DO: Škarja Maijeta - sporazumno Keršič Jože - upok. Šivavec Ivanka - upok. - Kogovšek Mihu - sin - Grilj Francu - hči - Hribar Stanki - sin Na uganko iz prejšnje številke smo dobili kar 122 rešitev. Izžrebali pa smo: 1. nagrada: Sonja Vidovič, PS-TŠT 2. nagrada: Janez Stare, KS-expedit 3. nagrada: Ivanka Rihter, PS-TO Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Irena Šarc, Jože Podpeskar, dipl. ing., Jana Vidergar, Danica Avbelj ■ OOZSS, Franc Gornik, dipl. ing. - OOZK, Darko Svetlin • OOZSMS, Nada Korošec - blagajnik, Zdenka Kokalj - glavni nrednik. Glasilo TOS AM A izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Šaranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1600 izvodih. Tisk: TCP »Djnro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško. •N