Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za tel* leto predplačaa 16 fld., i* pol leta 8 fld., za de trt leta t fld., xa jedca mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo lato 12 fld., xa pol leU 6 fld., aa četrt leta S fld., u jeden meaec 1 fld. V Ljubljani n« dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. v«e na leto. Poaamne itevilke po 7 kr. Naročnino !n oznanila (i n a e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedielja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iavaemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vradniit va telef6n - štov. 74. štev. irs. V Ljubljani, v soboto 29. julija 1899. Letnik: 30TVII Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Gabilo na naročbo. S I. avgustom pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ iUpravništvo „Slovenca Kriza v kmetijski družbi. Dobrih 14 dnij je minulo, odkar ae je dogodilo najgorje nasilstvo, kar so je naši liberalci sploh kedaj učinili, — in s tem je veliko rečeno! Po celi deželi vre, — in priznati moramo, da je Murnikovo ženijalno započetje imelo tudi vsaj jedno dobro posledico: kmet vstaja! Kmet vstaja vsepovsodi in želeli bi, da bi ljudje kakor Murnik, Tavčar in Pire čuli na lastna ušesa, kako sodi o njih kmetsko ljudstvo Še celo dr. Tavčar, ki je pri občnem zboru z za-ničevalnim smehom tiste kmete žalil, ki ga po njegovem lastnem priznanju redijo, Se tisti dr. Tavčar odvadil bi se tega porogljivega smeha, s katerim si misli pomagati čez vse opravičene tožbe tistega od vseh strani zatiranega stanu, ko-jega sin je tudi on sam, — kmeta. Toda obmimo se k resnejim faktorjem. Kmet vstaja! Vse je po konci po celi deželi. Danes še ne vemo, v kateri konkretni obliki si bo ljudska nevolja dala duška, — to pa vemo, da je gibanje intenzivno, da se je hipoma polastilo vseh slojev kmetskega prebivalstva v celej deželi, da razburjenost raste od dne do dne. Pa tudi to vemo, da je razburjenost po v se upravičena, ker ima svoje korenine v frivolno žaljenem pravnem čutu ljudstva in v frivolno žaljenih n a j v i t a 1 n e j š i h interesih kmetskega prebivalstva. Taka razburjenost je zdrava in dela ljudstvu čast. Gorje ljudstvu, ki ni razburjeno, če se frivolno njegove pravice in interesi teptajo z nogami. Toda, hvala Bogu, naše ljudstvo ima zdravo, krepko in prosto dušo! In to bodo še čutili naši liberalci, naše ljudstvo obranilo se bode napadov Murnikov, Pircev, Malovrhov, Tavčarjev in drugih enakih liberalcev. Sredi nad vse resnega gibanja stojimo. Tre-notek smatramo ugodnim, da vprašamo: kaj poreče vlada in kaj poreče — katoliško - narodna stranka ? Vlada doslej ni storila ničesar, vsaj v javnosti ni o kakem vladnem koraku v bran pravice kmetskega ljudstva ftič znanega Ne bomo si belili glave, kaj storijo faktorji, ki so poklicani brez ozira na stranke braniti pravico. Vemo, da gospod deželni predsednik ni baš prijatelj naših teženj, vemo pa tudi in prepričali smo se o tem pri mnogih prilikah, da je prijatelj zakona. Več mi od njega ne zahtevamo. Kaj pa stori katoliško narodna stranka? Borba v kmetijski družbi ni politična, temveč gospodarska, ker se gre za obrambo najvitalnejših interesov kmeta. Toda dandanes se gospodarska vprašanja ne dajo popolnoma ločiti od politike. Nasprotno, tista politika je najboljša, ki se z največjo vnemo peča z negovanjem gospodarskih interesov ljudstva. Katoliško-narodna stranka se sme ponašati, da je edina stranka na Kranjskem, ki postavlja gospodarsko socijalna vprašanja v prvo vrsto, zlasti pa ona z vso odločnostjo zastopa ko- risti kmeta. Zato tudi danes katoliško-nar. stranka ne sme molčati. Zastaviti mora ves svoj politični vpliv za pravico kmeta, varovati svoje interese v kmetijski družbi. Interesi kmeta in oni katoliško-narodne stranke so eni in isti. V kmetskem prebivalstvu ima katoliško-narodna stranka svoje korenine in svojo moč. Iz tega je treba izvajati posledice. Spravo je liberalna stranka itak frivolno razbila, ali, bolje rečeno, je od vsega početka sem nikdar držala ni. Liberalna stranka naj uživa tudi sadove svojega početja. Jeseni bode prilika, liberalni kliki v gotovini odplačati sleparijo, katero je učinila proti našemu poštenemu kmetu. To odplačilo je sveta dolžnost katoliško narodne stranke. V čem bode obstajalo to odplačilo, izvedelo se bode jeseni, ko se snide državni zbor. Z naSim klavernim liberalizmom ob tla na celej črti! Blagru in pravicam našega poštenega kmeta pa se mora katoliško narodna stranka posvetiti z vsemi močmi, hoditi mora pot gospodarsko - soci-jalnega preporoda prvega stanu našega naroda in države, kmeta! 8 socijalnega kum. Na Dunaju, 21. julija 1899. V. Nekaj praktičnih opazk k ženskemu vpraSanju. Že pri prvem socijalnem kurzu, ki se je vršil pred nekaj leti, je dunajski župan — liberalci se morajo začuditi — je dr. Lueger duhovnikom govoril o velikem socijalnem vplivu Marijinega češčenja na žensko vprašanje in je s socijalnega stališča priporočal, da se češčenje Matere Božje zlasti med ženskami goji. Ob priložnosti drugega socijalnega kurza te dni je v društvu krščanskih žen& dr. Lueger govoril v istem smislu, po domače in prisrčno, kot LISTEK. Napredno pismo. Gospod vrednik! V hladni senci letovišča pišem Vam tole pismo. Popolnoma utrujen sem od napornega dela pre teklih tednov za narod. Sedaj mi treba novih moči. Vi vse premalo cenite moje delovanje za naš narod. Kaj vse sem zanj storil v zadnjih tednih! Nevenljive zasluge pridobil sem si za njegov razvoj. Z velikim dušnim pa tudi telesnim naporom razgnal sem občni zbor kmetijske družbe. Dušnega napora je bilo treba pri tem, da se je skoval načrt, kako razgnati občni zbor. Naše najbistrejše glavice bo tu sodelovale, in predno smo posamezne sotrudnike naučili, da so bili trdni vsak v svoji ulogi, to je bil križ. Posebno glavne uloge si dotičnik kar ni mogel zapomniti in gotovo dvajsetkrat smo vse ponovili, predno je tako dobro šlo, da smo mogli nastopiti. Nekateri ljudje imajo pač slabe glave. Ravnokar sem zapazil, da je tudi moja glava v zadnji čas nekam opešala. To ni čuda po tolikem trudu. V vseh člankih in dopisih sem dosedaj trdil, da kmetje niso bili v večini pri občnem zboru, da so marveč le hoteli z zvijačo zmagati pri volitvi. V četrtek pa sem tiskal v »Slov. Narodu«, da je bilo pri občnem zboru 80 »naprednih kmetovalcev« in 100 »zapeljanih nerazsodnih kmetovalcev«. Torej bi bilo po moji računici 80 več kot 100. Upam samo, da naši pristaši, ki berejo »Narod«, niso tega opazili, saj mnogo drugih reči tudi ne vidijo. Videli in opazili so le, da imenujem dotične kmete nerazsodne in zapeljane, in sedaj jih gotovo silno zaničujejo. In to že zadostuje, ni treba, da bi naši somišljeniki tudi še računati znali. Svoje znanje kažemo itak zmiraj na najrazličnejše načine. Tako sem priobčil v ponedeljek v »Narodu« listek, ki riše klerikalizem na Španskem. V tem listku je celo vaš »stavec« pokazal velikansko znanost z opazko, da so Berbi ali Mavri svoj čas vladali Španskej. Nič ne de, da je ta stavec malo vrst pozneje stavil »Peter Ambues«, morda je to krivda pisateljeva. Nekaj sem slišal o možu enacega imena, ali bolje rečeno bral sem v »Neue Freie Presse« ali v »Arbeiter Zeitung«, da je bil to grozen špansk klerikalec, ki ga mora zaničevati vsak resničen svobodoumnež, pa ne vem, ali se je pisal Ambues ali Ambos ali kako. Pa tudi tega ni treba vedeti, zadostuje, da se zabavlja klerikalcem. Kazati jih moramo svojim pristašem kot nevedneže, neizobražene ljudi, nerazsodno maso, zapeljane reveže. V utrujenih mojih možganih pa mi pri tem vstane vprašanje, če so vsi klerikalci zapeljani reveži, kedo jih je pa zapeljal? Naposled berejo ti ljudje, kar pišem, in poslušajo, kar govorim, potem pa za mano računajo in poizvedujejo, in tako pridejo na razne »apake, ki mi včasih uidejo, zatorej mi potem ne verujejo. Naj že bo, kakor koli. Pokazal sem Vam, kako naporno sem v zadnjih tednih delal v listu in na občnem zboru kmetijske družbe, tako, da sem res zaslužil počitnice. Kako bi človek lahko počival, kako bi se veselil prirode, »večno mlade«, kakor jo imenujemo liberalci, ali tudi »mater naravo« jo nazivljetno. Toda kamor človek gre, v vsakej vasi skoro žc vidi nadpis »posojilnica« ali je njegova navada. Liberalci in socijalni demo-kratje takega župana iz dna duše sovražijo, krščansko ljudstvo ga pa spoštuje in ljubi. Pri debati o ženskem vprašanju pri znanstvenem kurzu pa — in sedaj se morajo začuditi vse bravke in bralke »Slovenke« — so najbolj svobodomiselno o ženskem vprašanju govorili katoliški duhovniki, na čelu jim profesor morale, prelat in dvorni svetnik dr. Schin-dler. Iz svojih praktičnih izkušenj so pa zastopniki delavskih stanov in uradništva to teoretično svobodomiselnost duhovnikov precej zožili. Ali so naši liberalci zmožni, da bi poživili obilico idej, ki jih izvajata te dve dejstvi ? A da se razumemo, hočemo pojasniti drugo točko. Za razširjenje ženskega delokroga so se naglašale sedanje izpremenjene potrebe. Dela, ki jih ženska more zvrševati, naj se ji prepuste. Izmed višjih študij naj se ji dovoli zdravilstvo. Praktično naj ženska zvršuje zdravilstvo pri ženskah in otrokih ; da bi zdravila moške, pač ni primerno. Proti ženskemu delu so pa zastopniki uradništva in delavstva navedli praktične izkušnje. Da je pravi poklic žene doma pri ognjišču in pri zibelki, to priznavajo itak vsi, a tudi ne-omožene ženske se sedaj jemljejo v službo po krivici. Delodajalec bodisi zasebni ali javni, namreč nikdar ne misli povzdigniti pravice in veljave ženstva, ko sprejema ženske v službo, ampak njegovi oziri so zgolj sebični. Ženska namreč, dasi je fizično slabejša, daje vendar svojo delavsko silo bolj izkoriščati, nego moški, in dela za nižjo plačo. Zato je žensko delo vedno škodljivo stanu, v katerem se vpelje : Ženska konkurentinja vedno tlači plačo delavstvu. Na Dunaju je v državnih in deželnih pisarnah že na stotine pisaric, po tovarnah in prodajalnicah, pri železnici in pošti itd. delajo že ženske za nižjo plačo. Najbolj vstrajno se jih branijo še natakarji na Dunaju-Pri tem seveda trpi veliko škodo rodbinsko življenje. Ženska, če je iztrgana iz rodbinskega življenja, ne more biti dobra soproga in mati. Na mestu zakona se sklepajo zato le nemoralne začasne zveze. Nravnost pada, mladina se pridi. Nezadovoljstvo med ženskami in moškimi narašča. Zato je vsako razširjenje tako imenovane ženske emancipacije družabno zlo, dasi je tu in tam ne* izogibno in se mu je treba prilagoditi. V slab glas je prišla ženska emancipacija posebno zaradi tega, ker njene najglasnejše razšir-jateljice niso delale z namenom, pomoči opravičenim potrebam ženstva, ampak ker so se udale nemoralnim modernim strujam. Radikalne socija-listinje, napuhnjene in nečimerne liberalke in zastopnice frivolnega »leposlovja« ne smejo stati na čelu ženski emancipaciji. Ženstvo vseh stanov je splošno veliko bolje, nego njegovo časopisje. — Mlade pesnice, katerih domišljija je polna nejasnega čustvovanja iz novodobnih romanov,'vseuči-liščniki, ki po velikomestnih nočnih kavarnah proučujejo »žensko vprašanje«, in podobno mlado ljudstvo hoče voditi ženski spol. Naše gospodične »kmetijska zadruga«. To pa mi zagreni vsako veselje. Ali me hočejo kmetje res nalašč dražiti, mene, Janeza Naprednika ?! Ako si hočejo pridobiti mojo naklonjenost, naj kar hitro zaprejo vse posojilnice in vsa kmetijska društva. Kaj pa je kmetu treba takih reči? Če se nam ne zdi potrebno, da bi zanj kaj storili, je naravnost predrzno od njega, da si hoče sam pomagati. Blei-\veisove »Novice« je bral, sedaj pa kar naenkrat ne mara Pirčevih. Kmet naj bo tiho in naj lepo prebira Pirčeve »Novice«, tam notri je zapisana taka modrost, da se bom še jaz začel učiti iz njih. Potem gotovo kmetu še na um ne bo prišlo, da bi hotel voliti tako, kot nam ni všeč, ali sploh storiti kaj, kar bi nam ne ugajalo. Kmet naj živi v strahu pred nami gospodi, tako je bilo do sedaj, in kar prečuditi se ne morem, da hoče sedaj biti drugače. Pa menda ja ne bodejo naposled prav imeli kmetje? Razjasnite to, gospod urednik, Vašemu V Ljubljani, 29. julija 1899. Janezu Napredniku, ponižnemu pa odločnemu služabniku napredne misli. splošno že mislijo, da tiči inteligentnost v toaleti in v čitanju romanov. Zato se pa često zgodi, da je kaka ljubljanska delavka, ki posluša društvena predavanja in bere svoj »Glasnik«, v socijalnih stvareh veliko bolj izobražena, kakor kaka dama, ki pleše v »Narodnem domu«. Vzemite v roke »Slovenko« in preberite, kaj kvasijo razne Danice, Vide in Vande! Seveda ne gre to vse na rovaš ženskemu spolu, saj pri takih listih za ženskim imenom tiči mnogokrat kak »inteligenten« učenjak možkega spola, ki piše take reči »za šport«. A sploh moramo reči, da tiste ženske, ki hočejo pri nas voditi ženstvo, slede s 1 a b e j š i m vzgledom svetovnega gibanja. Naše ženstvo je preveč zaljubljeno v nemoralne romane. Tudi frivolni listki »Slov. Naroda« in židovskih časopisov so marsikateri »inteligentni« slovenski dami prodrli v meso in mozeg. Stariši vzlasti v Ljubljani, so glede časopisov silno kratkovidni. Da je vsak »inteligenten« ljubljanski meščan naročen na glasilo slovenske m a 1 o v r š -n o s t i, to se mu ne d& izbiti iz glave. On mora vsak dan dobiti poleg golaža in piva tudi porcijo nazorov o klerikalizmu, zabeljeno z nekaterimi surovimi in nedostojnimi napadi na katoliško cerkev, nekaj »rodbinskih tragedij« mora biti poleg in kaka lascivnost za poper. Če ne zavžije vsak dan kaj takega, mu nekaj manjka. Pa to naj bi že bilo: nekateri ljudje imajo pokvarjen želodec. Stariši pa puščajo take stvari doma na mizi, da jih bero tudi otroci. Nedorasla dekleta in radovedni mladiči, ki prve korake namerjajo v svet, z velikim zadoščenjem prebirajo, kar glasilo »inteligence« piše o »feminizmu«, »demimondkah« in podobnih rečeh. In čez nekaj let se stariši čudijo : »Kdo nam je sina, kdo nam je hčer izpridil ?« V nižjih razredih srednjih šol in med nade-polnimi hčerkami naših prvakov se dobe že eksemplari, ki delajo s svojo »zavedno zrelostjo« vso čast glasilu naše »inteligence«. Kar pa taki napolotroci skrivaj bero, kar se na tihem pod šolskimi klopmi daje iz rok v roko, brošurice, ki jih stariši ne vidijo — to pa izpopolnjuje zrelost in zavednost mladine v najvišji meri. V našem času, ko se mora socijalna preo-snova začeti in dovršiti v rodbini, je žena v prvi vrsti poklicana, da nastopa kot reforma-torka v krščanskem smislu. Žene same se morajo družiti, a družiti se morajo pod onim praporom, ki je žensko osvobodil suženjstva in ki je iz ženske naredil soprogo. Zato se zavedne krščanske žene družijo v katoliških društvih, kjer se skupno izobražujejo in posegajo tudi dejanjsko, bodisi s shodi, bodisi z agitacijo, bodisi s peresom, blagodejno med socijalne in politične boje. V teh društvih se mora gojiti apologetična izobrazba. »Emancipirana« žena postane nenravna le, če je njena »znanost« taka, kakoršna se sedaj širi v slabem slovstvu. Apologetično izobražena žena pa najde v krščanstvu trdno oporo, in njena nravna moč se poviša do heroizma, kakoršnega so možje le redkokdaj zmožni. Tako društvo katoliških žena ima obilen in hvaležen delokrog. 1. Neizprosen boj morajo bojevati katoliške žene proti prostituciji. To je jedno tistih socijalnih vprašanj, ki žensko najbolj zadevajo. V zvezi s cerkvijo morajo iti katoliške žene v boj zoper to gnilobo. 2. Katoliške žene morajo strogo nastopati proti nenravnemu slovstvu. Materino oko mora pregledati tudi knjige, ki jih njeni otroci bero. V katoliškem društvu naj bi se take knjige pregledale, in če je kaj nenravnega v njih, se do-tični materi pove, da svojemu otroku knjigo vzame. Društvo katoliških žena si naj osnuje knjižnico dobrih krščanskih zabavnih in poučnih knjig za odrasle in še posebno knjižnico za otroke. 3. Katoliške žene imajo veliko socijalno silo v bojkotu, če se katoliške žene med seboj zmenijo: pri tem kupujemo, pri tem pa ne, bodo trgovci brž taki, kakoršne Bi bo želelo društvo. Zlasti naj bi se zmenile žene v katoliškem društvu, da podpirajo domače obrtnike in dane kupijo pri judovskih filijalah. 4. Katoliške žene imajo lepo priložnost, da sodelujejo pri dobrodelnih zavodih. Koliko sirot je brez dobrotnika! Koliko deklet^pade, ker nimajo opore in pomoči! Koliko čistega veselja pa imajo dobre krščanske žene od takega socijal-nega dela! 5. Katoliške žene naj bi posredovale službe dekletom. Tako društvo bi bilo neizmerne važnosti. Sicer bi bila posredovalnica služb stvar občine, pa naši gospodje imajo za tako stvar ubore malo razuma. Praktični razum naših katoliških žena naj bi tu pomogel in osramotil moške! Tu sem podal nekaj praktičnih opazk. Naše praktične žene jim pridenejo lahko iz svoje izkušnje še več. Treba je poguma in prave emancipacije! Pri nas še ni vse izgubljeno. Veliko je gnilega in nezdravega, a vendar se da mnogo popraviti. Pametni možje store lahko mnogo, pametne žene pa še več. Politični pregled. V Ljubljani, 29. julija. Spravna akcija na Moravskem in češko časopisje. O uspehu, oziroma bolje o neuspehu, ki se je dosegel pri zadnji seji morav-skega permanentnega spravnega odseka prinašajo češke novine zelo ostre kritike, katerih konečni namen meri nato, da češki poslanci čim prej izstopijo iz odseka. Brnski »Illas« piše mej drugim: Trezni politiki goje le jedno željo, da namreč češki poslanci dajo takoj slovo nehvaležnemu odseku, ob jednem se pa z vso resnostjo obrnejo do vlade, naj ona stori konec nemški trmi in predrznim nemškim zahtevam. — »Lidove No-viny« izjavljajo, da je sedaj konec spravni akciji, za posledice so pa odgovorni le Nemci. V istem smislu se izraža tudi list »Mor. Orlice«, le da poleg vlade apeluje tudi na liberalno velepose-stvo, da z vso silo pritiska na nemške člane spravnega odseka. »Narodni Listy« pa pišejo mej drugim : Z ljudmi, ki prisegajo na vsi črti na znani binkoštni program, ne morejo češki zastopniki nič več sedeti pri jedni mizi, ne da bi izgubili na svoji časti. — Iz teh glasov se da posneti, da bodo morali češki člani spravnega odseka čim prej izstopiti iz tega odseka in pričeti napram Nemcem tako postopati, kakor postopajo Nemci napram češkim opravičenim zahtevam. To pa slutijo tudi Nemci sami in Schoenererjanska glasila nemškim članom istotako svetujejo, naj se ne spuščajo več v nadaljna pogajanja. Kričaški voditelji pač vedo, kje jih žuli čevelj. Socijalni demokratje in volitve v delegacijo. Zopet se je oglasilo glasilo vodstva avstrijske socijalno-demokratične stranke, znana dr. Adlerjeva »Arbeiter Zeitung«, v zadevi obstrukcije pri volitvah v delegacijo. List se splošno izjavlja proti obstrukciji, ker večinoma ničesar ne koristi. Po mnenju pisca je obstrukcija le takrat umestna, kadar se more škoditi vladi. Thunova vlada je pa sedaj neranljiva, grofa Thuna ščiti na celem telesu znani paragraf 14. Le v jednem slučaju se mu more do živega, in sicer pri napominanih volitvah. Dokler pa ta točka ni na dnevnem redu, tako dolgo obstrukcija ni umestna. Tedaj pa treba nastopiti proti vladi in sicer ne z imenskimi glasovanji ali obtožnicami, marveč s silo. Proti volji parlamenta se volitve ne morejo in tudi ne smejo vršiti. — Toraj socijalisti so v teoriji proti obstrukciji, v praksi jo pa zagovarjajo. Kriza v Belgiji. Včeraj se je sošla k zo-petni seji komisija petnajstih članov, ki ima, kakor znano, nalog, izgotoviti načrt za preosnovo belgijskega volilnega reda, oziroma izjaviti se za jednega izmej raznih predlaganih volilnih ziste-mov. Gotovosti v tem oziru ni še prav nobene, vendar pa trdijo liberalni listi, da se izjavi komisija bržkone za proporcijonalni volilni zistem, kateremu nasprotuje posebno ministerski predsednik Van den Peereboom. Ako se uresniči ta trditev liberalnih listov, potem je pričakovati seveda odstopa ministerskega predsednika in baje tudi ministra Schollaerta, ki je z njim jednakih mislij. Kabinet se potem tako preosnuje, da prideta na mesto teh dveh mož dva liberalna ministra, predsedstvo dobi pa prejšnji kabin, načelnik Smet de Nayer. Za poslednjega, kot toplega zagovornika proporcijonalnega volilnega zistema, je baje posebno vnet kralj sam in želi, da zasede prvi ministerski stolec. To so pa seveda le ugibanja, ki jih razširjajo liberalci, ker so jim po godu. Priloga 172. štev. »Slovenca« dn6 29. julija 1899. Tedenski koledar. Nedelja, 30. julija: 10. pobink.; evang: O farizeju in cestninarju. Luk. 18. Abdon in Senen mm. — Ponedeljek, 31. julija: Ignacij Lojol. — Torek, 1. avgusta: Vezi sv. Petra.—Sreda, 2. avgusta: Porcijunkula. Alfonz Lig —Četrtek, 8. avgusta: Najdba sv. Štefana. — Petek, 4. avgusta: Dominik spozn. — Sobota, 5. avgusta: Marija Dev. Snein. — Solnce izide 1. avgusta ob 4. uri 48 minut, zaide pa ob 7. uri 25 min. — Dan se skrči v avgustu za 1 uro 28 minut. — Musioa saera v nedeljo, 30. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Salve Re-gina« zi. Ed. Stehle, graduale A. Foerster, ofertorij Utto Kornmiiller. — V mestni cerkvi sv. Ja koba velika maSa ob 9. uri: Instrumentalna maša v D dur zložil R. Kempter, graduale »Justus ut palma« zl. F. Ferjančič, ofertorij »Bone Deus« zl. V. E. Horak. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. julija. (Presvetli cesar) se dne 30. avgusta iz Išla odpelje k velikim vojaškim vajam na Koroškem, ki se prično 31. avgusta in bodo trajale do septembra. Dne 3. septembra se cesar povrne na Dunaj. (Promoviran) je bil doktorjem prava dne 22. t. m. na dunajskem vseučilišču gosp. Pavel V a -1 j a v e c. (Birmovanje v ljubljanski škofi ji) V K r a š n j i bo sv. birma v torek 1. avgusta, v Blagovici v sredo 2. avgusta, v Cešnjicah v četrtek 3. avgusta, v S t. Ožbaltu v petek 4. avgusta, v Št Gotarduv soboto 5. avgusta, v Čem-š e n i k u v nedeljo 6. avgusta, božja pot n a S v. Planino v ponedeljek 7. avgusta, sv. birma v Zagorju v torek 8. avgusta, v Kolovratu v sredo 9. avgusta, v Izlakah četrtek 10. avg., v Peča h v petek 11. avgusta, božja pot k s v. Valentinu v soboto 12. avgusta, sv. birma v Moravčah v nedeljo 13. avgusta. — V Ihanu bo sv. birma v nedeljo 20. avgusta, v Dolu v ponedeljek 21. avgusta, pri Sv. Heleni v torek 22. avgusta, v H o t i č u v sredo 23. avgusta, na Savi v četrtek 24. avgusta, v Št. Lambertu v petek 25. avgusta, na S v. Goriv soboto 26. avgusta, na Vačah v nedeljo 27. avgusta. (Kriia v kmetijski družbi.) Somišljenike opozarjamo, da naj se na nobeno stran ne prenaglijo. Karkoli se zgodi od naše strani, zgoditi se mora korporativno, solidarično. Vsi za enega, eden za vse! Konečno bode imel o nadalj-nem postopanju sklepati shod zaupnikov, ki se snide v pravem Ča3u v Ljubljani. Dotlej pa naj somišljeniki pridno pismenim potom izražajo svoje mnenje. Čim več se jih oglasi, tem bolj so bode spoznalo občno mnenje ljudstva. Načelstvo slovensko gospodarske organizacije. (Slovenci!) Vabimo Vas k XIV. veliki skupščini družbo sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek, 3. avgusta t. 1. na Vrhniki. — Začetek Božji službi ob 9. uri; začetek zborovanju v »Katoliškem domu« ob polu 11. uri. Po zborovanju ob 1. uri bo skupni obed, za kateri naj se udeleženci do 1. avgusta t. 1. zglase z naslovom: »Čitalnica na na Vrhniki«. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. (Odbor meščanskega kluba) je imel 27. tega meseca svojo prvo sejo in si je razdelil posle tako - le: Predsednik veletržec in hišni posestnik Karol P o 1 a k ; podpredsednik : odvetnik dr. F u r 1 a n ; tajnik : finančni komisar J a n e ž i č ; blagajnik: trgovec Fran P e t r c a. Odbor polaga posebno važnost na ono točko društvenih pravil, ki govori o pospeševanji meščanskih koristi in gmotnega napredka ljubljanskih meščanov in o brambi meščanskih pravic. To bo doseči pri skupnem razgovoru o potrebah meščanstva, po poučnih predavanjih in po dejanskih nastopih za posamezne ude meščanskega kluba. V izvršitev te ol>s žoe naloge sestavil se je posebni odsek t j. dr. Brejc, Janežič, dr. S c h w e i z e r in V e n c a j z, ki bodo poslovali po natančno določenih urah v društvenih prostorih, razpravljali z društveniki njih težnje, jim svetovali, sestavljali prošnje in če treba pri-ožbe v kolikor se tiče njih meščanskih pravic in fiskaličnih zadev. Tem potom si bo ud meščan dobil lahko na domačem ognjišči brezplačno pomoč. Nadalje je skrbljeno tudi za glasbeno razveseljevanje, kajti lep zbor pevcev in zajedno udov meščanskega kluba je sestavljen in ker se nahaja tudi sploh več izbornih zavednih glasbenikov med člani, je upati tudi v tej stroki lepega užitka. Za društvo nabavljeni prostori bodo na novo okusno opravljeni in prirejeni, — tako, da pričenja društvo svoje delovanje pod jako ugodnimi okoliščinami. Želeti je le, da se ono meščanstvo, ki je bilo svoj čas kar naravnost izključeno iz narodnih krogov, dosledno pa prezira no, oklene novega prav meščanom prirejenega društva in izkorišča sebi v korist njega udobnosti, kajti tukaj dobi vse, kar potrebuje za svoj razvoj. (Svarilo.) Po raznih krajih Avstrije razširjajo neznani ljudje neko molitev in jo na vse strani pisano razpošiljajo s pristavkom, da je sleherni, ki jo prejme, dolžan pod smrtnim grehom, jo devetkrat prepisati in jo pod zavitkom devetim osebam poslati. Kdor jo razširja in moli, tako zago. tavljajo neznani gorečniki, on bode vseskozi srečen na zemlji, kdor bi pa ne storil tega, njega zadenejo razne nezgode, Prišla nam je stvar sicer že pred dalje časom v roke, ali ker se je molitev razširjala le nemško, se nam ni zdelo potrebno svariti. Sedaj pa so jeli molitev razširjati tudi v slovenskem jeziku, toraj moramo javno spregovoriti o stvari. Molitvi sami, katero prepisujejo in razpošiljajo, ni očitati druzega, kakor da ni cerkveno potrjena. Vse drugo pa, kar pristavljajo, je vraža, praznoverje, beganjo nerazsodnih ljudi. Komur v roke pride taka pošiljatev, naj jo raz trga. Gospodje dušni pastirji pa store prav, če svoje vernike prilično opozore na to reč. (Iz Tržiča,) dne 28. julija. »Slovenec« jo objavil moj poziv, da se rodoljubi v Tržiču zdru žimo k skupnemu delovanju za narodno pravo. Kdor je ta poziv pazno prebral in nepristransko presodil, je moral pač iz celega srca pritrditi mojemu mnenju. Toda »Narod« je v tem pozivu naglo zasledil »klerikalno špekulacijo« in roti tr-| žiške liberalce, naj vendar nikari ne sprejmejo kapelanovega nasveta. Venft, da je našim napred-nikom dobro došel »Narodov« komando, ker že itak nimajo nič veselja za resno narodno delo. Nemci imajo prav, da se kar nič ne zmenijo za slovensko slavnost v Tržiču. Saj dobro vedo, da bo ista množica, ki je sedaj navdušeno klicala »živio!«, ob prvi priliki z istim navdušenjem klicala »heil V, in da bo več tistih liberalnih vel-mož, ki so s svojo navzočnostjo poveličevali liberalno slavnost, prav tako rado prišlo k slavnostim, katere ob tej ali oni priliki prirejajo naši Gcr mani. Treba je Tržič poznati, potem se le je mogoče o njem soditi. Toliko zadostuj za sedaj, a zadnja beseda naša to šo ni. Slovenski svet pa imej v tem nov dokaz, da je našim liberalcem mnogo več za liberalstvo, nego za narodnost. Kaplan Na dr a h. (Iz Vipave) nam poročajo: Dne 10. t. m. je toča pobila po občinah Št. Vid, Podraga, Vipava in Budanje. Poškodovala je več ali manj vse polje po dolini, osobito po vipavski občini. Največ škode je na novo cepljenih trtah, ki bi bile drugo ali tretje leto že rodile. Žito je bilo baš dozorelo, a je bilo po toči uničeno, od koruze so mnogo kje ostali sami štori. Škodo smo preračunali na 20 do 25.000 gld. Res, da to ni Rothšildovo premoženje, toda pomisliti treba, kako naše ljudstvo trpi, da se pošteno preživi. Škoda je tem občutljivejša, ker zadeva razmerno ne veliko prebivalstva. Naznanili pa smo si. c. kr. okr. glavarstvu v Postojini že 11. t. m. in je prosili, naj bi se uradno škoda cenila in nam davki odpisali. Toda še do danes dne 25. t. m. ni bilo nikogar od okr. glavarstva. Kaj naj sodimo in kaj porečemo? (Nove maše.) Jutri bode daroval prvo sv. mašo č. g. Jos. A b r a m v Štanjelu, č. g. K. Oblak dne 1. avg. pri sv. Antonu v Gorici, č. g. Ciril V u g a dne 6. avg. v Solkanu. Jutri bode v Bar-kovljah pri Trstu daroval prvo sv. mašo č. g. M. Škabar in na Katinari č. g. I. Slamič. (Domala umetnost.) Pasar gosp. Ivan Kregar jo naredil za jedno župnih cerkva v Št. Pavlu v Severni Ameriki bogato okrašen kelih v gotskem slogu od srebra, ki je v ognju pozlačen, Na stojalu ima šest fino izdelanih email-podob Matere Božje, sv. Cirila in Metoda, sv. Jožefa, Jezusovega presv. Srca in sv. Alfonza. — Elegantno mapo za diplomo, katero ljubljansko prostovoljno gasilno društvo podari svojemu častnemu članu g. Fr. Doberletu, je izdelal tukajšnji knjigovez g. Fr. B o n a č Mapa je ročno delo iz belega usnja, lepo okrašena z različnimi okraski ter je izložena v trgovini Gričar & Mejač. (Z Brezja) nam poročajo : Pri Mariji Pomagaj na Brezju bode letos prvikrat porcijunkula, in sicer 1. avgusta zvečer ob pol sedmih pridiga in litanije; 2. avgusta zjutraj ob pol šestih pridiga in slovesna maša; ob desetih pridiga in slovesna maša. Proti večeru ob pol sedmih litanije in zahvalna pesem. Oba dneva bo dovolj gospodov spovednikov na razpolago. (Služba diurnista) so odd& pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku z mesečno plačo 30 gld. (Tehnikl-doktorji.) Te dni je bila deputacija tehnikov pri naučnem ministru, kjer so zvedeli, da je vlada že izgotovila načrt glede naslovnega vprašanja. Vsak tehnik, ki dovrši državne izpite, dobi naslov »inženfir«, kateri pa naredi rigoroz iz določenih tehničnih predmetov, dobi naslov „doctor rerum technicarum«. (Poštni nabiralnik) dobe s 1. avgustom v To-mišlju pri Igu. (Strela) je 21. t. m. udarila v čedo ovac, ki so se pasla na pašniku med Zagorjem in Jurši-cami. Od 140 ovac jih je strela ubila 43. (C. kr. obrtue strokovne šole v Ljubljani.) Ravnateljstvo je izdalo poročilo za minolo šolsko leto, kateremu povzamemo nastopno : Koncem šol. leta je bilo v vseh štirih letnikih na oddelku za obdelovanje lesa 77 učencev, v risarsko šolo je hodilo 79 učencev. Od rednih učencev je bilo 78 Slo venoe v, 5 Nemcev, 3 Hrvatje. Šola za umetno vezenje in čipkarstvo je imela tri oddelke in štela 62 učenk, in sicer 58 Slovenk, 18 Nemk, 2 če-hinji in 3 Italijanke. Ustanove in podpore so znašale 3300 gld. Prihodnje šolsko leto se prične 18." sept. (Ljubljanski delavci!) Jutri, v nedeljo k javnemu shodu, ki bode ob '/»10. uri dopoldne na vrtu starega strelišča. Dnevni red: Volilna preosnova za mestni zbor. — Pridite v obilnem številu ! Sklicatelji. (Protestni shod) proti podraženju sladkorja prirede, kakor čujemo, ljubljanski kršč. socijalci v nedeljo, dne 6. avgusta ob '/,10. uri dopoldne na vrtu starega strelišča. (Tridesetletni jubilej) svojega delovanja kot cerkvena pevka praznuje jutri občeznana vrla al-tistka cerkvenega zbora tukajšnje župne cerkve sv. Jakoba gospodična Marica Drachsler. — Mnoga še leta! (Književnost.) »Vzgoja in omika ali izvir sreče« je naslov novi, 254 stranij obsežni knjigi, ki jo je spisal g. Jožef Valenčič. Knjiga se dobiva samo pri g. pisatelju v Ljubljani, Stari trg, št. 4, III. nadstropje, in stane 1 gld. 80 kr, s poštnino izven Ljubljano 10 kr. več. O priliki izpregovo-rimo več o tej knjigi. * * * (0 ,su primerno.) Trgovec svojemu pomočniku, ki pride ves spehan dve uri prepozno v proda-jalnico: »Kje pa vendar hodite (ako dolgo ? Saj imate na razpolago motorni voz!« — Pomočnik: »To je ravno ! Pokvarila se mi je zavornica, z voza nisem mogel skočiti in sem bil toraj prisiljen tako dolgo vozariti po mestu, dokler ni bil porabljen bencin«. * * ♦ (Sejmi po Slovenskem od 31. julija do 5. avgusta.) Na Kranjskem: 31. v Kostanjevici, Lu kovcu, Šmartnem pri Litiji in v Telčah; 1. v Kranji, Vinici in Osilnici; 2. v Dolu; 3. v Črnomlju ; 5. pri Sv Volbenku, na Gori pri Ribnici, v Krašnji, Dolih, na Vidmu in v Vrhovcu pri Kočevju. — Na slov. Štajerskem: 31. v Ormožu, Kostrivnici, Konjicah in v Dobu pri Hrast niku; 2. na Ptujem in pri Sv. Lenartu; 5. v Trbovljah, Ptuju, Loki in v Lembergu. — Na Koroškem: 5. v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 1. v Dutovljah ; 2. v Pazinu in Ilr-peljah; 3. v Gorici; 4. v Glcmoni; 5. v Vidmu. t Društya. (Občni zbor šentpeterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) vršil se bode v ponedeljek dne 31. tega meseca ob 8. uri zvečer na vrtu gospe Marije Černctove (Pri Jerneju) na sv. Petra cesti št. 87 po sledečem redu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poro čilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Volitev odposlancev k 14. redni veliki družbeni skupščini. 7. blučaj-nosti. K prav mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabita vse častite člane odbora. — NB. Nečlani, kateri pa žele pristopiti k podružnici, dobro došli! (Družbi sv. Cirila in Metoda) je danes vročil gospod Ivan Jebačin zopet 100 gld. To je že peti stotak, katerega je omenjeni gospod kot zalagatelj družbine kave in sladne kave položil na domovinski oltar. Slovenci ! kupujte in zahtevajte vselej in povBod le tega izbornega domačega blaga, ker s tem ne koristite le sebi, ampak posredno tudi skrbite za pouk in vzgojo slovenski deci. Trdno se nadejamo, da bodete v prihodnje tem načinom še bolj podpirali prevažno našo šolsko družbo; zato se vam v tem smislu že v naprej iskreno zahvaljujemo. Narodno gospodarstvo. Tomaževa žlindra. Izvolite na podstavi § 19. tiskovnega zakona pod zaglavjem »Narodno gospodarstvo« sprejeti sledeči popravek članka »T o m a s o v a žlindra«, ki je bil priobčen v 161. štev. cenj. Vašega lista z dne 17. julija t. 1. 1. Ni res, da »Gospodarska zveza« zato prodaja fosfatno moko za 20 kr. cenejše nego pod pisana družba, ker je dobila »ugodne pogoje nakupovanja«, res je pa, da jo »Gospodarska zveza« dobi le za tisto ceno, katero je podpisana družba dogovorila že meseca februvarija s prodajalnim birojem fosfalnih tvornic, t. j. po 16 kr. kilogram-procent skupne 1'osforove kisline loco Trst, in res je, da »Gospodarska zveza« prodaja fosfatno moko v Ljubljani z izgubo 50 kr. pri 100 kg. ako jo res oddaja po objavljeni ceni. 2. Ni res, da c. kr. kmetijska družba prodaja 18 odstotno fosfatno moko po gld. 2 84 100 kg., res je pa, da jo prodaja po gld. 2 90, ker njo samo in vsakega drugega stane v Trstu gld. 2 88, k čemur družba pribije še 2 kr. za režijske stroške. Vožarino v Ljubljano plača družba iz posebnih svojih dohodkov. 3. Ni res, da družba prodaja 17 in 16 odstotno fosfatno moko in ni res, da bi bila ona za tako fosfatno moko določila sploh kako ceno, res je pa, da prodajalni biro fosfatnih tvornic v Pragi od slej naprej na Kranjsko niti ne sme prodajati slabše fosfatne moke od 18 odstotne. C kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani, 27. julija 1899. Predsednik : Ravnatelj : Murnik. Gust. Pire. Na ta popravek odgovarjamo : 1. Res je, da prodaja »Gospodarska zveza« Tomaževo žlindro za celih 20 kr. (oziroma 26 kr.) ceneje, kakor c. kr. kmetijska družba, in da nima pri tej svoji kupčiji (odnosno posredovanju) niti vinarja izgube, to pa vsled dobljenih ugodnosti j. Na svoj račun preskrbi »Gospodarska zveza« le preskušnjo uzorcev, da vsacemu članu-naročniku lahko izpriča, da odgovarja doslo gnojilo istemu, katero je naročil. Kake ugodnosti je podpisana dobila, tega pa ista ne bode obesila na veliki zvon, kakor tudi isti ne, kedor jih je dal, toliko razsodnosti pripisujemo vsacemu. Pri pomniti nam je le, da vsak človek ni trgovec 2. Zanikanje naše trditve, da ne prodaja c. kr kmetijska družba 100 kg. Tomaževe žlindre po gld. 2-84, ampak po gld. 2 90, pokaže pa samo še večji razloček med cenami podpisane in omenjene družbe. 3. Zelo čudno se nam pa dozdeva zanikanje kmetijske družbe, da ne prodaja 16 in 17% Tomaževe žlindre, saj nihče tega trdil ni, cene so pa bile stavljene le v to svrho, da se razvidi raz merje. Sploh pa podpisana ni hotela s svojo notico pričeti polemike s c. kr. kmetijsko družbo, ampak le naznaniti svojim naročnikom, da ni resnična govorica, katera se jc raznesla, da prodaja »Gospodarska zveza« za 30 kr. dražje omenjeno umetno gnojilo, kakor c. kr. kmetijska družba, ampak še ceneje ko slednja. ,,Gospodarska zveza". Ravnatelj: S a j o v i c. Telefonska in brzojavna poročila Beljak, 29. julija. Včeraj so sklenili mestni očetje, da dobi šolska ulica ime „Bis-markova ulica". Dunaj, 29. julija. Klub liberalnih občinskih odbornikov zahteva izredno sejo mestnega zbora, v kateri naj bi se ugovarjalo povišanju sladkornega davka. Odločitve o tej zahtevi pričakujejo šele v ponedeljek, ko se vrne župan s potovanja. Cetinje, 29. julija. Poroka prestolonaslednika se je izvršila na najslovesneji način. Oar Nikolaj je podaril nevesti dragocen ovratnik z briljanti. Belgrad, 29. julija. Vukovič, urednik „Srbske zastave", je bil zaradi žaljenja sodišča obsojen na deset dnij zapora. Preiskava proti napadniku se prične sredi prihod njega tedna. Belgrad, 29. julija. Nagli sod je obsodil včeraj nekaj oseb na manjše zaporne kazni in jednega obtoženca v šestletno ječo. Vse (?) obravnave se vrše javno i.i se bodo vršile tudi tedaj, ko bo na vrsti napadovalec sam. Bukarešt, 29. julija. V kratkem se vrši tu shod Albancev, ki bo sostavil oklic na evropske velesile s prošnjo, naj priznajo neodvisnost albanskega naroda. Haag, 29. julija. Po zunanjem ministru grofu Muravjevu se je zahvalil car ruskemu zastopnika Staalu ter mu čestital na doseženem uspehu. Pariz, 29. julija. General Negrier se namerava posloviti od armade, da bo tem ložje nadaljeval svoje delo na političnem polju. Nanoy, 29. julija. Tukaj so danes prijeli nekega človeka, ki je intimno obči val z nemškimi častniki v Dieuze in Ohateausalins. t-tEse*«! te«; 27. julija. Marija Novak, zasehnica, 90 let, sv. Petra cesta 74, ostarelost. — Štefanija Gašparči'-, delavčeva hči, 19 mes. Vodmat 42, pljučnica. V bolnišnici: 27. julija. Angela Klemenz, kajžarjeva hči, 3 leta, At-rophia universalis. Gena žitu na dunajski borzi dno 28. julija 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 38 do gl. 8 40 Rž za jesen.....» 6-80 » » 6'88 Turšica za sept.-okt. . . » 5 05 » » 5"07 Oves za jesen .... » 5 73 » » 5 74 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m , srednji zračni tlak 736-0 mm. c ci a Čas opazovanja Stanje barometra v in m. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo si . sBf t? c; > 9. zvečer 73^3 17-4 sl. sever del. jasno 1-3 29 7. zjutraj 2 popol. 7;. 9 4 ■37 7 16 2 24 7 sl. jvzh. sr. vzjvzh. oblačno pol oblač. Slednja včerajšnja temperatura 19 2°, normale: 19 90. Tržne cene v Ljubljani dne 29. julija. gl- kr. gl- kr.| Pšenica, m. sl. . . !0 _ Špel) povojen, kgr. . — 70! Rei, „ . . . 8 _ Surovo maslo. „ . — 90: Ječmen, „ . . . 7 _ Jajce, jedno . . . 2,! Oves, , . 6 50 Mleko, liter 8 Ajda, „ . 8 20 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 8 50 Telečje „ „ . — 58 Koruza, „ . . 5 80 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir. „ . 3 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, liktl. . 11 _ PiSčanec ... — 55 Grah, . . , , 12 — Golob..... — 20 Fižol, m. stot . . . 10 _ Seno, m.stot. . 1 "0. Maslo, kgr. . . 1 _ Slama, „ „ . . . 1 60| Mast, „ . . _ 72 Drva trda, 4 kuh. m 6 60; Špeh svež, „ , . — 60 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Gostilna pri „Virantu" na vrtu. Danes zvečer, jutri zjutraj in popoldne o priliki zegnanja pri sv. Jaliobn svirajo zagrebški tamburaSi. MT Vstop je prost. "Tp® Najboljša vina in jedila ter točno postrežbo priporoča 639 1—1 rf,OSti. Emajlna glasura, S^^tS 11 mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, železje, les. kositar, kame-niti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slično prevlako V škatliicah po '/s in 1 Ko, se dobiva pri tvnlki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 .. 3 12—5 Cerkvenik samskega stanu, dober, priden in zvest, z dobrimi spričevali, želi premenltl službo bilo v mestu ali na deželi. Naslov povž upravništvo »Slovenca«. 632 2—2 Nove šolske klopi 6 33 so po nizki ceni na prodaj 3_i V Ljubljani, Parne ulice št. S. Stanovanje, pritlično, 3 sobe s pritiklinami, odda se takoj na Domobranski cesti štev. 1 po nizki ceni. 631 3—2 m o »t iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po engros-cenah 269 44-20 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnlol Maksa l>oinieelj-a, v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne niljnske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega doma čega našega mlina dandanes tudi na tujem u-pešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! f/M Trljeri (čistilni »oji za žito v natančni izvršitvi. SaSll-nlce za sadje in zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperl, zboljšanj se-tav Vennolerov. — Mlatilnice. milni za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlaeilno moč, kakor hidravlične [u dovodne] preše). — Slasaoreznloe, katere se jako lahko gonijo, p- znlo zmernih cenah. — Stl-skalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 287 20-13 stolpnih iu strešnih krnskih del 594 se priporoča prečastiti duhovščini, gg. podjetnikom in slavnemu občinstvu 7-2 ALOJZIJ LENOEK, stavblnsklln galanterijski klepar v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 21. ANT. PRESKER krojač, v Ljubljani, Sv.Pctra ti m t m- «» | prične prakso z danaSnjim dnem ter ordinuje dopoldne od 9. do 11. ure in eventuelno popoldne od 1. do 2. ure. Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4. priporoča se prečast. duhovščinini v izdelovanje vsakovrstne o Td X e Is e ? posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne iemlsete, kakor tudi via droga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobio urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem Mi n osoode in fleCRe po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 619 31-9 POZOR! Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim dru-itvom, občinam in župnlščem za nabavo vsekojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov iti, kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato zaloteno podružnico v Zagrebu, Frankopauska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami, pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke. Pehvaln« pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila te priporoča s spoštovanjem 89 12-12 podružnica R. A. Smekal. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi lii&i, obrestuje hranilne vloge po 464 8_3 412 odstotka brez odbitka rentnega, davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Poštnega hranil ničnega urada št. 828.40G, Telefon štev. 37. Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pu&k najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na mr troccvne puške katere izdelujem samo jaz in katere se rudi svoje lahlcole in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker *em na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročke in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem FRAN SEVOlK 618 20-2 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. 2tr llustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. "%tt s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti Stfaeia it® V«, 399 26 Zastopnik tvrdke: Josip Pola It. Podpisana ima v zalogi uajraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. 11,.ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri v Franu Cudnu v Ljubljani lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prcnovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-21 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove nlioe 4. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vreilnostne listine po dnevnsm kurzu. 1 ia: v X I r K A Makso Veršec JUBI^JANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4'/,%. Poštno - hr&nllnlčne položnloe na razpolago. D u n a j n k a borza. Dnš 28. JnllJa. H kupni državni dol® v notah.....100 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 30 » Avstrijska zlata renta 4°/0......119» — » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 1C0 » 10 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » 05 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » 40 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 908 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............384 » 75 » London vista...........120 » 60 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 82' 30 mark............11 » 76 . <0 frankov (napoleondor)............9 » 64'/a» ftalijanski bankovci........44 » 50 » C. kr. cekini......................5 » 66 » Dne 28. JnllJa. 4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . > » dolenjskih železnic 4°/0 170 gld. 75 kr. 158 » 75 » 194 » 75 » 97 » 80 » 138 » 75 » 129 > — > 108 » 70 > 112 » — » 97 » _ » 214 » 50 » 167 » — » 121 » 60 > 99 » 60 » Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 60 kr, 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........84 St. Genbis srečke, 40 gld.......84 Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3240 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 438 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 75 » 76 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 105 » 50 » Montanska družba avstr. plan..........255 » 55 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 » — » Papirnih rubljev 100 ..............126 » 87 » 60 25 50 — » — 60 50 OtJr Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroAll na borzL Menjarnicna delniška družba „M ERCI I., VVollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., 2. SUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti HUT naloženih (r 1 a v 11 i e. ■BB^nsnBBBnH