Leto LXXH., št. 97 LJubljana, petek 28. aprila 19)9 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi ' velja mesečno se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knaftjeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Gromki trg it. 7 # NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon šf. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. London v u Hitlerjevega odgovora Rooseveltn: Hitlerjev y,da" ali „ne"? Stališče, ki ga bo zavzel Hitler, ne more več spremeniti politike združenih demokracij, ki so z Rooseveltovo poslanico nudile Nemčiji priliko za mirno poravnavo — če to odkloni, bo Nemčija odgovorna za posledice 0 Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika Pavla LONDON, 28. apr. br. Današnji listi posvečajo daljše članke govoru nemškega kancelarja Hitlerja, ki ga bo imel danes opoldne ob 12. pred nemškim državnim zborom. Dočim skušajo z nemške strani dati Hitlerjevim izjavam čim večji poudarek in je zaradi tega ustavljeno v vsej državi vse delo, gledajo v angleških političnih krogih na ta govor kot na docela notranjo zadevo Nemčije, ki ne more vplivati na politiko zapadnih velesil. Zapadne velesile so že jasno obeležile svoje stališče in prczident Zedinjenih držav Ro-osevelt je s svojo poslanico Hitlerju in Mussoliniju dal izraza skupnemu stališč« svetovne demokracije. Zastavil je voditeljema obeh totalitarnih velesil konkretna vprašanja, na katera morata odgovoriti le z »da« ali »ne«. V ostalem pa naglašajo londonski listi, da se prezident Roosevelt ne bo zadovoljil z izjavami, ki jih bo morda v tem pogledu podal danes Hitler pred državnim zborom, marveč zahteva pismen odgovor po diplomatski poti, kakor je bila Hitlerju tudi Rooseveltova poslanica dostavljena pismeno. Dokler tega ne stori, vlada Zedinjenih držav službeno ne more zavzeti nikakega stališča k morebitnim Hitlerjevim izjavam, ki bi se nanašale na Rooseveltovo poslanico. Da Hitlerjevemu govoru ne pripisujejo nikakega posebnega pomena, do- kazuje tudi dejstvo, da angleški in francoski poslanik, ki sta se pred dnevi vrnila v eBrlin, sploh ne bosta prisostvovala seji nemškega državnega zbora, marveč bosta poslala na sejo podrejene uradnike poslaništva. Prav tako bo tudi poslaništvo Zedinjenih držav zastopano samo po nižjem uradniku. V primeru, da bo Hitler v svojem govoru najavil, da sprejme nekatere pobude prezidenta Roosevelta, bo, kakor zatrjujejo v londonskih dobro obveščenih krogih, Roosevelt v sporazumu z Anglijo in Francijo stavil Nemčiji in Italiji podrobnejše in konkretnejše predloge za zagotovitev daljšega miru v Evropi, pri čemer je mišljena predvsem ureditev raznih gospodarskih problemov v zvezi z novo porazdelitvijo sirovin ter vprašanje splošne in enake razorožitve. V ostalem naglašajo londonski, enako kakor tudi pariški listi, da je vseeno, kako stališče bo danes zavzel nemški kancelar. Z uvedbo splošne vojaške obveznosti in z ukrepi, ki so bili izdani zadnje tedne, so zapadne velesile pripravljene na vse in bodo branile svoje korisli in mir v Evropi do skrajnosti. Nemčiji je bila nudena poslednja prilika, da sprejme dobrohotne in miroljubne predloge. Ce jih odkloni, bo sama nosila odgovornost za posledice. Zakon o splošni vojaški dolžnosti v Angliji sprejet v obeh zbornicah Z današnjim dnem stopi v veljavo in se bo pričel v ponedeljek izvajati LONDON, 28. apr. g. Spodnja zbornica je sinoči pozno v noč razpravljala o predlogu zakona glede uvedbe splošne vojaške obveznosti. V debato je ponovno posegel ministrski predsednik Chamberlain ter zavrnil ugovore opozicije, ki se je ogrevala za ohranitev dosedanjega prostovoljskega sistema. Poudaril je ponovno, da Anglija nima napadalnih namenov, da pa je dolžna sa m a sebi in svojim zaveznikom, da si zagotovi tako obrambo, da bo v vsakem primeru dorasla svoji nalogi. Res je. da predstavlja uvedba splošne vojaške obveznosti v mirni dobi izreden ukrep, toda danes že ni več mogoče govoriti, da živimo v dobi miru. ker so vsak dan možna presnečenja. Če bi Anglija uva- jala vojaško obveznost šele po izbruhu vojne, bi bilo morda že prepozno. Proti polnoči je bilo zaključno glasovanje in je bil zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti sprejet s 376 proti 145 glasovom. Zbornica je izid glasovanja sprejela z dolgotrajnim ploskanjem. Več poslancev opozicije se je glasovanja zdržalo. Gornja zbornica je zakon sprejela že včeraj. Po govoru zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki je utemeljil predlog zakona, je zbornica brez debate soglasno in z aklamacijo odobrila zakonski predlog, ki stopi z današnjim dnem v veljavo in se bo pričel že v ponedeljek izvajati. Nenaden povratek Mussolinija v Rim Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji je napravila v Italiji silen vtis — Jutri iz-seja ministrskega sveta RIM, 28. aprila, r. Uvedba splošne vojaške obveznosti v Angliji je napravila v vsej Italiji silen vtis. V tem vidijo najbolj jasen dokaz, da se je Chamberlain odloČil za temeljito spremembo svoje dosedanje politike stalnega popuščanja, posredovanja in pomirjevanja, ki jo je vodil po slovitem sestanku v Monakovu. Spričo tega sodijo, da bo morala tudi Italija voditi odslej skrajne previdno politiko, kar je namignil že MussoUni sam v svojim zadnjem govoru v Rimu. ko je izrecno naglasal, da želi Italija mir in da se hoče izogniti vojnim zapletljajem, ne da bi se pri tem odrekla svoji mednarodni poziciji. Največjo pozornost je zbudilo dejstvo, da je Mussolini takoj, ko se je izvedelo, da bo Anglija uvedla splošno vojaško dolžnost, prekinil svoj odmor ter je danes predčasno odpotoval s svojega posestva v Rim. Za soboto je sklicana izredna seja ministrskega sveta, ki bo posvečena izključno proučevanju mednarodnega položaja. Kaj bodo dosegli v Berlinu Madžari? Glavni predmet razgovorov madžarskih in nemških državnikov bodo odnosa ji z Jugoslavijo in Rumunijo *»cpi>ipESTA, 28. apr. e. V zvezi z današnjim odhodom madžarskih državnikov ▼ Berlin sta imela ministrski predsednik grof Telekv in zunanji minister grof Csa-ky več važnih političnih in gospodarskih razgovorov. Grof Csaky je sprejel tudi več poslanikov, akreditiranih v madžarski prestolnici. Državnika odpotujeta danes ob 17.20 in prispeta v Berlin jutri, v soboto ob 14.30. V Budimpešti bosta najprej počakala na Hitlerjev govor, nato pa se odpeljeta. Za časa svojega štiridnevnega bivanja v Berlinu bosta imela sestanek z zunanjim ministrom Ribbentropom in s kancelarjem Hitlerjem, ki jima na Čast priredi v soboto velik sprejem. V pone-1. maja priredi madžarsko posla- ništvo obed. ki mu bo prisostvoval tudi Hitler. Potrjujejo, da se bodo razgovori v Berlinu nanašali v prvi vrsti na madžarsko- jugoslovenske in madžarsko-rumun-ske odnošaje. Izražajo upanje, da bo po razgovorih dr. Cincar-Markoviča ta obisk madžarskih državnikov dokončno stabiliziral položaj teh držav. Smatrajo, da bo po tem obisku madžarskih državnikov prišlo do neposrednih razgovorov z obema njenima sosedama, Jugoslavijo in Rumunijo. Odgovor Turčije Nemčiji: „Nas ne more nihče ogrožati!44 Carigrad. 28. aprila e. Vprašanje, ki ga jc poslal nemški kancelar Hitler raznim državam plede Roos-eveltove poslanice o tem, ali se čutijo ogrožene, je dobila tudi turška vlada, ki je kratko odgovorila: Turčija se ne smatra ogrožene od nobene nevarnosti. Turčija je v takem položaju, da zanjo ne obstoja nobena nevarnost. Ta laikonični odgovor, ki je zelo jasen in v katerem podčrtava, da se nahaja v položaju, k: izključuje vsako nevarnost, je zbudil precejšnjo pozornost. Turška vlada je odgovor poslala Berlinu in vam Balkanske /ve/e. vsem l Irža- V nedeljo bo odgovoril Roosevelt WASHINGTON, 28 aprila, e. V nedeljo, 30. aprila, bo predsednik Roosevelt otvoril svetovno razstavo v Nevv Yorku. Ob tej priliki bo imel tudi daljši govor in sodijo, da bo že takrat odgovoril Hitlerju. Zagrebški sporazum V pričakovanju odločitve v Beogradu Kakšen ho nadaljnji postopek ZAGREB, 28. aprila, r. O včerajšnjih zaključnih razgovorih med dr. Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovićem je bil objavljen naslednji komunike: »Končni razgovor med g. Dragišo Cvetkovieem, predsednikom kr. vlade, in g. dr. Vladimirom Mačkom, predsednikom HSS in KDK, o vprašanju rešitve hrvatskega vprašanja so bili danes v Zagrebu zaključeni. Definitivna odločitev bo donesena v najkrajšem času.« ZAGREB, 28. aprila, r. Vest. da je bil včeraj v Zagrebu sporazum že podpisan, se je izkazala za preuranjeno. Kakor izhaja iz komunikeja in kar potrjujejo tudi zagrebški listi, zlasti glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«, je prišlo do sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovićem o glavnem delu hrvatskega vprašanja. Ta sporazum pa more postati definitiven šele z odobritvijo, ki se izvrši v Beogradu. V tukajšnjih krogih se pričaku- je, da bo tozadevna odločitev storjena v najkrajšem času, morda že danes ali jutri. Kar se tiče nadaljnega postopka, izhaja iz navedb današnjega »Hrvatskega dnevnika«, da bo vsebina sporazuma predložena vsem strankam in grupam, ki so se izrekle za politiko narodnega sporazuma. Na podlagi njihovih izjav bo nato formirana nova kombinacija. V taki novi politični kombinaciji naj bi se potem določbe sporazuma praktično izvedle. Seveda spada sem tudi uvedba svobodnejšega režima in zlasti de-montaža vsake partizanske politike, kjerkoli bi se ona skušala še uveljavljati. Zagrebška javnost je tudi danes optimistično razpoložena in z nestrpnostjo pričakuje odločitve. V krogih vodstva KDK ni dobiti nobenih izjav, kar se deloma pripisuje razumljivi dolžnosti, ki izvira iz dejstva, da so bili vsi razgovori strogo zaupni in da pred končno odločitvijo ni mogoče navajati nobenih podrobnosti. Danes praznuje Mj, Vis. knez na mestnik Pavle le v ožjem rodbinskem kroga svoj rojstni dan. V svoji znani skromnosti ne želi, da bi njegov rojstni dan proslavljati javno. Vendar ob tej priliki posvečajo ne le domači, temveč tudi številni inozemski listi rojstnemu dnevu kneza namestnika veliko pozornost ter naglašajo, da je knez namestnik Pavle zelo pomemben činitelj kot zastopnik neodvisne Jugoslavije, ki se prav te dni razveseljivo konsolidira. Knez namestnik Pavle uživa med Slovenci veliko sposto\*anje, že zato, ker nam pos\'eča \-eliko pozornost in preživlja proste dni med nami. Prebivalstvo gleda v njem prevzemnika velike odgovornosti ter dragocene dedi-ščine, ki mu jo je izročil veliki kralj Zedinitelj. Pripravlja pot našemu mlademu vladarju in z zaupanjem pričakujemo, da bo izročil vodstvo držm'e kralju, ko pride čas, z zavestjo, da lahko gledamo vsi brez skrbi r bodočnost. Zato mu ob tej priliki izražamo iskrene čestitke k rojstnemu dnevu. ★ Hitlerjeva čestitka BERLIN, 28. aprila, g. Kancelar Hitler je brzojavno čestital jugoslovenske-mu knezu namestniku Pavlu k njegovemu današnjemu rojstnemu dnevu. aaoBoioioioioioBoioi Predlogi Rusije Pariz 28. aprila e. Na pariškem aerodromu Le Bourget je včeraj pristalo letalo, s katerim je priletel so\jetski londonski veleposlanik Majski. Predno je nadaljeval svoje potovanje v Anglijo, je imel Majski sestanek s svojim pariškim kolegom poslanikom Surieem. Po poročilih pariškega tiska prinaša Majski konkretne picdlojje Rusije angleški vladi glede pomoči /a Poljsko in Rumunijo. kakor sploh glede načina vojaškega sodelovanja v primeru vojne. Inserirajte v „SL Narodu 44 t Poglobitev poljsko-francoske zveze l raršavn, 28. aprila e. Francoski minister za javna dela Monzie se vrača po tridnevnem bivanju v Varšavi iz Poljake. Prijel je v Varšavo, da prisostvuje otvoritvi nove železniške proge Šlezija—Baltik, hkrati pa je imel s poljskimi državniki važne razgovore. Pričakujejo poživitev trgovinskih od-nošajev med Poljsko in Francijo. Poleg tega se v varšavskih političnih krogih z zadovoljstvom ugotavlja, da je bivanje ministra de Monzieja v Varšavi da'o priliko za manifestacijo najprisrenejš'h f ranco-sko-pol j-skih odno-ajev. V političnih in novinarskih krofih so vzbudili veliko pozornost in zanimanje razgovori de Monzieja z zunanjim ministrom Becko-m. Oba državnika sta se sestala dvakrat in sita se razgovarjala dve uri in pol. Ker sta razgovora potekla brez prič, ni znanega ničesar konkretnega. Vsekakor-pa v političnih krogih smatrajo, da nista vodia razgovorov o kakih specialnih vprašanjih, temveč da so imel stplošni značaj. Potemkin v Ankari i Carigrad. 28. aprila e. Pomočnik ruskega I zunanjega ministra Potemkin je prispel z ekspresom v Carigrad. Xa postaji so ga sprejeli predstavniki civilnih in vojaških oblaštV Snoči je Potemkin nadaljeval svoje potovanje v Ankaro. V političnih krr.j:-h pripisujejo temu obisku velik pomen. Nova vlada v ČSR Predsednik vlade general PRAGA, 29. aprila, e. V sporazumu s protektorjem rajna je predsednik Hacha včeraj sestavil novo vlado. Predsednik vlade in notranji minster je general Elias, finančni minister Kalfus. prosvetni Ka-pras. pravosodni Jaroslav Krejči. trgovine in industrije Vladimir Sadek, prometni Henrik Havelka, minister za javna dela Dominik Cipera, minister za kmetijstvo Ladislav Feierabend, minister za narodno zdravje in soc. politiko Ladislav Klum-part. Kako Pražani manifestirajo za samoodločbo PRAGA, 28. aprila, br. Snoči so Pražani zasuli Wi!sonov spomenik s cvetjem. Po-klonitve so bile napovedane za 19. uro. A že mnego ča?a prej so ljudje odlagali pred spomenik šopke cvetja. Češka policija je po višjem nalogu spomenik zastra-žila. da bi preprečila nadaljnje donaša-nje cvetlic pred spomenik. Kljub temu je bilo položenih pred spomenik še ogromno število šonkov. Gamelin postane francoski maršal PARIZ, 28. aprila, e. V Parizu krožijo vesti, da bo šef generalnega štaba narodne obrambe general Gamelin imenovan za maršala. General Vuillemin in Georges sta sicer podrejena Gamelinu. vendar bosta prav tako postala maršala, dočim bo vice-admiral Darlan imenovan za admirala. Nemsko-italijanoka vojaška posvetovanja RIM, 28. aprila, e. Vrhovnega komandanta nemške vojske generala v. Brauchit-scha. pričakujejo v Rimu. kamor bo, kakor pravijo, dospel v soboto in bo imel razgovore z italijanskimi vojnimi šefi. Nato bo v. Brauchitsch odpotoval v Libijo, kier se bo sestal z maršalom Balbom. Sorzna poročila. Curih, 28. aprila. Beograd 10, Pariz 11.7925, London 20.48, New york 445.25. 3ru£elj 75.35. Milan 23.425, Amsterdam 237.75. Berlin 178.62. Sofija 5.40 Varšava 84, Bukarešta 3.25. Resna beseda v pravem času l' zvezi s pogajanji o rešitvi hrvatskega vprašanja je objavila mariborska »l^elav-ska politika* prav umesten članek, ki mu je dala naslov pumirjenje v drza\i«. V tem članku izvina med druoim: »Rešujem** hrvatsko vpea&anje. To vprašanje moramo reševati s pravicoliubnostjo. kakor je povedano v vladni dekli,raci it. Toda ob rese vanju tega problema je ne(>bhodno. da 3e ta pnnicol jubnost n a našu ne vse jugosto-\-ensko prebivalstvo brez razlike na govorico, vero, pleme in stan, ker smo vsi oVžai*-Ijani enakopravni. Hrvatsko vprašanje je nas vse prav skrbelo, vznemirjeno. Vznemirja pa lahko tudi vsakega državljana, če nima občutka, da je resna volja, da se tudi politična in drugu zakonodaja izenači za vse. Zakaj potrebno je za pomirjen je ne le rešitev hrvatskega vprašanja, ampak rešitev vseh \-prašanj. ki kršijo politično in socialno enakopravnost državljanov. Ni samo hr\uitsko vprašanje, ki ga je trebit pravično rešiti. kakor je izjavila sedanja vlada. n:..rveč so v tem kompleksu tudi vs& druga vprašanja, ki na razne načine krivično omejujejo s\-oboščine. Rešitev vseh problemov je jedro... Tako rešite\\ ki bi obenem ugodno vplivata tudi na resrfer» hrvatskega vprašanja, nam izrecno napoveduje deklaracija sedanje vlade. VparmK da pot do rešitve te krize, ki jo povzroča taktika, ne bo več dolga ter da zašije pri nas z noro zakonodajo pra\'a državljanska svoboda, pravi temelj pomirjenja. Prav v tem duhu govori tudi dr. Bičarttč v »Gospodarski slogi« (dr. Mačkovo glasilo), ko piše: »\* prvi vrsti bomo odptavili oni tip svobode, ki pozna zatiranje šibkejsegzr po močnejšem. Ko pride naš čas. bo zavladata med nami pravična n\*oboda. Mi potrebujemo svobodo govora, tiska in zborovanja, ki omogoča kritiko in nadzorstvo vsakega javnega udejst\*ovanja v javnosti. Mi hočemo svobodo, mnogo, čim več svobode. Oblast mora sloneti na narodu, ki je irror vse oblasti.« — Tem besedam pač ni tme-ba dostavljati ničesar, ker roirJo mnogo, če že ne \*se.« Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek. 28. aprila Stev. 97 Položaj industrije v Sloveniji Danes dopoldne se |e pričela skupščina Zvese industrijcev za dravsko banovino Ljubljana., 28. aprila Letošnjo redno skupščino Zveze indu-strijcev za dravsko banovino v Ljubljani je otvoril danes ob 11. predsednik g. Avgust Praprotnik s pozdravom zastopnika ministra za trgovino in industrijo ter zastopnika bana načelnika dr. Rateja, zastopnika ministra za finance finančnega direktorja Avgusta Sedlarja, zastopnika mestne občine predsednika Bahovca, zastopnika Zbornice za TOI direktorja Sku-beca. zastopnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. Frana Win-discherja, zastopnika Zveze industrijcev ln veletrgovcev g. inž. Lavriča ter zastopnikov ljubljanskih časopisov. Zborovale! so z vzklikom 'Živel kralj!« sprejeli predlog, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Petru pozdravna in udanostna brzojavka. Predsednik je naznanil, da jena skupščini zastopanih 41 industrijskih podjetij, ki so člani Zveze industrijcev. Za zapisnikarja je imenoval Zvezinega tajnika g. Danila Goriupa. za overovatelja pa g. Zdenka Kneza in ing. Borisa Hribarja, na kar je prečital svoje predsedniško poročilo. Po poslovnem poročilu generalnega tajnika dr. Golie so zborovale! soglasno sprejeli računski zaključek za preteklo leto ter poročilo nadzorstvenega odbora in odobrili proračun za leto 1939. ki znaša 850.000 din. S soglasnim odobravanjem so sprejeli tudi obširno resolucijo, ki jo bo Zveza predložila vladi. Iz govora predsednika A« Praprotnika Dočim je industrija v prvi polovici pre-rt-klega leta še dokaj ugodno uspevala, je prišlo v drugi polovici leta zaradi političnih dogodkov do znatnega zastoja. Zlasrti smo neugodno občutili nazadovanje izvoza v devizne države. Pri tem je najbolj prizadeta tekstilna industrija in nekateri kemični obrati. V teku je akcija, da se zavaruje nabava potrebnih surovin v deviznih državah z organizacijo kompenzacijskih poslov. Oboroževanje ne vpliva na našo industrijo v znatnejši mer!. Opažamo, da se industrija v vzhodnem deru države bolj razvija kakor pri nas. Davčna bremena naj bodo v vsej državi enaka in davčni predpisi naj se povsod enako izvajajo. Ne hotel bi zbuditi vtisa, da se industrija hoče izogniti plačevanju davka. Gre nam samo za to, da je razdelitev davkov in ostalih bremen pravična ter da se ne ovira zasebne podjetnosti s previ«>kimi bremeni. NaAa industrija rudi raj proti primernim zaslužkom, l^o^ieva naj se stvarno stanje in naj sc postopa v vsej državi enako. Pozdravljamo sleherni socialni napredek, ki je v okviru stvarnih možnosti ter ne obremenjuje enostransko samo industrijo našega področja. Ne sme se podcenjevati važnosti industrije za na>e dr/nvno gospodarstvo, čeprav je država agrarna. V industriji je zaposlena odvisna delovna moč, zlasti v Sloveniji, obenem sc ustvarjajo v industrij novi potrošniki agrarnih prklclkov. Odločno smo proti eta t i stičnim stremljenjem. Država bi smela ustvarjati samo one industrijske panoge, za katere ne najde zastbn.h interesentov. Odveč je, da hoče država ustanoviti nova industnjska podjetja, ki niso potrebna in ki naj bi kcnknrirala i obstoječimi zasebnimi podjetji. Novi važni zakoni in uredbe se pripravljajo. Pomenili bodo nova težka bremena za našo industrijo. Zahtevati moramo, da sc glede novih odredb zasliši mnenje gospodarskih korporacij. Industrija pozdravlja resna prizadevanja za ureditev važnih vprašanj notranje politike. Želimo, da se p:i ureditvi teh vprašanj ne storijo napake, ki bi ovirale prost promet blaga med posameznimi deli države, namestu da bi se pospeševal. To je za naše področje posebne važnosti, saj je znano, da pretežni del naiih industrijskih proizvodov prodajamo v druge banovine. V zadnjem času slišimo vesti o selitvi naše industrije v druge dele države. Kakor smo obvevčeni. se je za sedaj prenesel samo sedež nekaterih industrijskih tvrdk v kraje iz ven Slovenije, dočim se vsaj obrati kot taki niso preselili. Mnenja pa smo. naj oblasti pozorno spremljajo ta pojav in naj zlasti samouprave ne pretiravajo z davčnimi obremen i tvarni. Razumljivo je. da hoče podjetnik naseliti svoje podjetje tam, kjer nima težav in kjer je obremenitev znosnejša in zaradi tega rentabilitetni račun ugodnejši. Ob koncu je predsednik pozval zboroval-ce, naj se trdno oklenejo svoje organizacije ter v njej sodelujejo. V složnem prizadevanju je pričakovati, da bodo želje in zahteve slovenskih industrijcev primerno upoštevane. Iz poročila generalnega tajnika dr. Golie V današnji dobi številnih gospodarskih sistemov in čedalje globljega, poseganja državne avtoritete v gospodarsko dogajajte je težiko govoriti o stanju gospodarstva ki še težje napovedati, kako se bo gospodarstvo razvijalo v bližnji bodočnosti. Gospodarska depresija, ki se je pojavila že v drugi polovici L 1937 na važnih svetovnih, trgih, ni v taki meri vplivala na Baše gospodarstvo, kakor smo prvotno pričakovali, V zvezi z zmanjšanjem obsega svetovne trgovine *e je moral zmanjšati tudi obseg naše zunanje trgovine, zato je bila občutno prizadeta naša eksportna industrija, zlasti lesna industrija. Na ^>lošno pa ne moremo govoriti o znatnejšem nazadovanju industrijske delavnosti. Število v industriji zaposlenih delavcev je znatno poraslo. Ljubljanski O UZD je imel v avgustu lani 104.416 zavarovancev, toliko jih prej nikdar ni imel. Pri tem nivo upoštevani rudarski delaivci ter delavci v industrijskih podjetjih, ki imajo svoje delavstvo zavarovano pri bratovskih skladnicah. Vendar iz tega ne smemo izvajati prenagrljenih in preveč optimistič-nfc zaključkov. Zaposlenost je namreč bila v L 1938 glede na zaposlenost v L 1937 Tnarij&a.t kar kaže na padajočo tendenco zaposlenosti. Upamo, da bo padanje zaposlenosti v nekaterih strokah samo prehodnega značaja. Poraste] je notranji blagovni promet zaradi zboljšanja kupne moči kmetskega prebivalstva, naš izvoz v inozemstvo pa Je znatno nazadoval. L. 1937 smo zaklju-afih trgovinsko bilanco s presežkom 1033 affljopov dinarjev, lanska bilanca je bila sasno r-. 72 jenov aktivna. Naš iz-voz je nazadoval za 19.52%. Od izvoza od- pade na klirinške države 66*/», na nekli-rinske države pa 34" o izvoza. Preudarna trgovinska politika zahteva, da m obrani ravnotežje med izvozom v klirinške in ne-kiirinake države. Sedanjemu težkemu stanju glede preskrbe industrije 6 sirovinami, ki se morajo nabavljati za device, je treba trkati le-ka v pospeševanju našega izvoza v devizne države. Tak Izvoz se ne more razgibati, dokler država ne nudi našemu izvozniku primerne zaćčite m pomoti. Izvozniku se naUiga neke vrste izvozna davščina, kar ovira razmah izvoza. Vztrajati moramo pri zahtevi, da naj se obračunavajo izvozniske devize po njihovi stvarni vrednosti. Ponavljamo zahtevo, da naj se omogoči ln pospeši Izvoz v devizne države tudi z izvoznimi premijami. To zahtevo smo uveljavljali zlasti na sejah strokovnega orbora za lesne proizvode. Naša lesna industrija se zarodi previsokih proizvodnih Stroškov ni mogla prilagoditi padcu cen na svetovnih lesnih trgih. Od sirovin. ki jih uvaža industrija našega področja, prihajajo v poštev bombaž, ^taro železo ter sirovine za kemično in usnjarsko industrijo. Zaradi nezadostnega uvoza teh sirovin so morala nekatera maša podjetja zmanjšati Qbso£- obratovanja. Zato si zelo prizadevamo, da se naša industrija preskrbi v zado:tn: meri s sirovinarni* Spričo ovir v našem izvozu zaradi uvoznih omejitev in sistema kontingentov je naša iržavna tr- Maribor, 27. aprila Danes dopoldne je bil v mestni posvetovalnici redni letni občni zbor Združenja avtobusnih podjetij, ki ima svoj sedež v Ljubljani, in v katerem so včlanjena vsa avtobusna podjetja v dravski banovini. Zborovanje ki je bilo zelo dobro obiskano, je otvoril in vodil predsednik združenja g. Rus iz Ljubljane ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno pa mestnega Župana dr. Juvana, podžupana žebota, Putnikovega ravnatelja J. Loosa ter zastopnike sorodnih organizacij. Z občnega zbora so se odposlali pozdravi ministru za trgovino in industrijo, banu dravske banovine ter ljubljanskemu županu. Zatem je pozdravil zborovalce mestni Župan mariborski g. dr. Juvan. ki je v svojem govoru izrazil veselje, da so si avtobusni podjetniki dravske banovine izbrali Maribor za mesto zborovanja. V svojih nadalj-nih izvajanjih je dr. Juvan poudarjal, da poznamo ravno v Mariboru najbolje vse težave avtobusnega prometa in da se opaža za razvoj avtobusnega prometa pri nas premalo razumevanja 8 strani centralnih oblastev, ki radi visokega obdavčenja av-buann. prometa preprečuje razširjenje avtobusnih zvez, ki so predpogoj za dvig tujskega prometa. Nato je poročal predsednik združenja g. Rus o vseh važnejših vprašanjih, ki tarejo avtobusne podjetnike. Največ tangira podjetnike obvezno zavarovanje, ki se je v pretekli poslovni dobi še precej ugodno rešilo. Združenju se je posrečilo doseči večje jamstvo ob manjših prispevkih. Zavarovanje obsega sedaj 3 razrede in je na ta način bilo mogoče likvidirati to važno zadevo ki je svojčas dvignila toliko prahu. Tudi se je združenju s pomočjo zbornice za TOI in drugih faktorjev posrečilo, da se je odpravil 10% turistični prispevek, ki so ga morala plačevati avtobusna podjetja. Ker je bil pri ministrstvu za trgovino in obrt ustanovljen poseben posvetovalni odbor, upajo avtobusni podjetniki, da ne bo izšla sedaj nobena naredba, ki se tiče avtobusnega prometa, brez predhodnega pristanka predstavnikov avtobusnih podjetij. Po večletni borbi za odpravo vo-zarinske takse se je lani ta zadeva tako regulirala, da plačajo avtobusni podjetniki na tako zvanih konkurenčnih progah 20. na polkonkurenčnih 10 in na nekon-konkurenčnih progah po 5 par na km. V borbi glede odprave davka na poslovni promet so avtobusni podjetniki popolnoma uspeli in se je ta davek, ki je precej obremenjeval avtobusne podjetnike, docela odpravil. Nerešeno je edinole Se šušmar-stvo pri prevažanju oseb na tovornih avtomobilih. Banska uprava je sicer izdala zadevno naredbo, ki se je pa vsi podjetniki ne držijo. Nato je g. Rus poročal o delovanju zveze avtobusnih združenj, zlasti o poteku plenarne seje. ki je bila te dni v Beogradu. Na omenjeni plenarni seji se je spre- Zaplenjeni medicinski preparati Ljubljana, 28. aprila Po mestu pa tudi po deželi so sumljivi prodajalci že nekaj časa ponujali v nakup razne zdravniške predmete, drage medicinske preparate, strupe, pa tudi toplomere v etuijih. Zglašali ao se pri zdravnikih in privatnikih in so precej blaga res spravili v denar. Odkod izvira blago, ki se je prodajalo globoko pod ceno, se dolgo ni dalo dognati, končno pa se je to slučajno pojasnilo. Policija je namreč te dni iz nekega drugega nagiba napravila hišno preiskavo pri nekem trgovskem zastopniku in l našla tam velik nov kovčeg, natrpan s sa-| mirni dragimi zdravili, preparati za injekcije in sličnim blagom. Na vprašanje, odkod ta zaloga, potnik I. R. ni maral odgovoriti. Slednjič so mu blago zaplenili, njega samega pa aretirali Na policiji se je izgovarjal, da je zdravila in vse drugo kupil od nekega tujca za 800 din, kar pa je seveda laž. Zdravniški preparati so vredni več tisočakov. Ker je ostal aretiranec trdovraten, so jeli policijski organi poizvedovati okrog zdravnikov. V začetku se je zdelo, da izvira zaloga najbrž iz vloma ori nedavno umrlem zdravniku dr. M., natančnejše poizvedbe pa so dognale, da je bilo že večkrat zaporedoma vlomljeno v zalogo »Salus d. d.«, ki ima svoje prostore v Cigaletovi ulici, kamor se je preselila iz Aleksandrove ceste. Med preiskavo se je res izkazalo, da je bila večina predmetov ukradena iz njenega govinska politika pred talko nalogo. V preteklem letu se je preuredil naš plačilni promet m Francijo, Belgijo in ftvico. Vznemirjajo nas je naraščanje aktivnega salda v klirinškem prometu z Italijo. Nekateri naH Izvozniki so utrpeli velike izgube zaradi padca tečaja klirinške marke ob koncu preteklega leta. Lani je sklenila naša država 16 trgovinskih .porazumov in dogovorov. Najvarnejši je novi trgovinski sporazum s Bran. cijo, ki je v veljavi od L aprila tega leta. Francija nam je priznala znatne ugodnosti. Uvažati bomo mogli v Francijo 40» 0 več nego doslej. Na zasedanju nemško-ju-goslovenskega odbora za lesno in gozdno gospodarstvo smo si prizadevali odpravi, ti vse težkoče v našem trgovskem prometu z Nemčijo. Opaža se, da je v zadnjem času popustilo zanimanje naših lesnih izvoznikov za nemški trg. Naša industrija žal ne dobi potrebnih cenenih obratnih kreditov, pa tudi ne kreditov za investicije. Uprava Zveze industrijcev je sodelo. vala pri skupni akciji industrijskih organizacij za spremembo davčnih določb, ki premočno obremenjujejo naše gospodarstvo. V trošarinskih vprašanjih je omeniti naso akcijo za preureditev banovinske trošarine na čevlje. Stalno si prizadevamo, da Se prepreči obremenitev sirovin zlasti pa pogonske sile s samoupravnimi trošarina oni in drugimi samoupravnimi davščinami Občutna so bremena, ki se nalagajo industriji s prispevki v razne fonde. jela tudi resolucija. V smislu te resolucije zahtevajo avtobusni podjetniki, da se naj izdela načrtna mreža avtobusnih prog, s točno označbo, kje in kako naj to cestno omrežje razširijo itd. Dokler se pa ta načrt ne izdela, naj se ne izdajo nobene nove koncesije. Pri izdelavi načrtnega omrežja naj se pa tudi upoštevajo geografske in ekonomske prilike ter se naj manjša podjetja fuzionirajo z večjimi, ki naj dobijo potem gotove koncesije, oziroma olajšave s strani države. Ves kompleks vprašanj, ki se tiče razvoja avtobusnih podjetij ter prog, pa naj se obravnava individualno po banovinah. Avtobusne proge so v Sloveniji povsem drugače urejene, kakor na primer v Srbiji in ima pri nas že skoro vsako zdravilišče ali letovišče svojo avtobusno zvezo. Tudi zahtevajo avtobusni podjetniki, naj se vsa dovolila revidirajo, zlasti nova dovolila, ki so bila izdana po letu 1935. V dravski banovini je 52 avtobusnih podjetnikov, ki razpolagajo s 136 avtobusi. Največji vozovni park in najbolj urejeno podjetje je avtobusno podjetje mestne občine mariborske. Dohodkov je imelo združenje lani 41.451.70 din, izdatkov pa din 31.544.50. dočim znaša premoženje združenja 16.677.95 din. Izvajanjem g. Rusa, ki je podal vsa poročila, je sledila obširna debata, v katero so posegli skoro vsi zbo-rovalci. Obravnavale so se razne interne zadeve, razen tega vprašanje konkurenčne borbe. itd. Za mariborske prilike bi bilo omeniti izvajanja g. Liningerja. ki je dejal, da je lani skoro izgubil koncesijo za progi Maribor—Ptuj ter pristavil, da se za koncesijo avtobusnega prometa na omenjeni progi poteguje mestna občina mariborska, kar pa je navzoči upravnik MP g. Štabe j odločno zanikal. Tudi se je ventiliralo vprašanje, kdo ima sploh pravico do koncesij. Na to vprašanje je odgovoril predsednik g. Rus, ki je naglašal, da ima pri izdaji novih koncesij predvsem prednost tisti, ki nudi jamstvo najboljšega obratovanja, in to so predvsem samoupravna telesa. Naposled je občni zbor odobril resolucijo, v kateri zborovalci protestirajo proti objavljeni resoluciji zveze avtobusnih združenj, ki nikakor ne odgovarja poteku In sklepom plenarne seje, o čemer smo že poročali. Tudi zahtevajo avtobusni podjetniki dravske banovine, da prideta v posvetovalni odbor pri ministrstvu trgovine in obrti zastopnik ijubljan-sek zbornice za TOI in zastopnik Združenja avtobusnih podjetij za dravsko banovino. Volitev uprave letos ni bilo. Po končanem zborovanju je priredila mestna občina udeležencem zborovanja v spodnji kazinski dvorani skupen obed, nakar so si gostje ogledali mestni avtobusni promet, oziroma garaže in naprave v Pli-narniški ulici, o katerih so se vsi zelo laskavo izrazili. Nato so se srostje odpeljali po novi pohorski cesti k "Pohorskemu domu. skladišča. Aretiranec pa navzlic dokazom trdovratno taji vsako krivdo. Preiskava se nadaljuje. Iz Kra«5^ — Nedeljska dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu maju je porazdeljena takole: dne 7. V. dr. Herfort Joža. 14. V. dr. Pance Pavel, 18. V. dr. Vrbnjak Vinko, 21. V. dr. Bezič Josip 28. V. dr. Bežek Josip in 29. V. dr. Herfort Joža. — Nedeljski nogometni spored. V nedeljo 30. t. m. bo na igrišču SK Kranja re-vanžha polfinalna tekma za prvenstvo LNP med Kranjem in Mariborom, ki si je priboril v zadnji tekmi lep naskok 2 golov. Toda kranjsko moštvo še ni izgubilo upanja in se je nasprotno temeljito pripravilo, poleg tega pa ima tudi prednost, da igra na domačem igrišču in je treba pričakovati, da se bo vnela v nedeljo srdita borba za zmago. Seveda pa pričakuje moštvo, da ga bodo podprli na tekmi številni navijači in prijatelji nogometa, ki tudi ne smejo manjkati na tako odločilni tekmi. Glavna tekma se bo pričela ob pol 16. uri, v predtekmi nastopita ob pol 14. uri moštvi SK Savice in B team SK Kranja. — Ali bo res konec *tarih gostiln? V torek si je ogledala komisija zastopnikov oblasti in zdravnika znano gostilno sredi mesta, da bi ugotovila, če odgovarja higijenskim in gradbenim predpisom gostinskih obratov. S pregledom te gostune je zajel strah tudi vse ostale gostilničarje, kajti razen treh, Štirih gostiln, nobena ne odgovarja predpisom in tako bi bili skoro vsi gostilničarji prisiljeni predelati, zgraditi si nove ali pa se vseliti v nove, predpisom odgovarjajoče lokale. Kako težko bi bili prizadeti s tako uredbo gostilničarji, si lahko mislimo, obenem pa bi Kranj prišel ob vrsto lokalov, ki hranijo v sebi še košček starega mesta. Toda kolikor nam je znano do odvzemov koncesij ne bo prišlo, kajti vse gostilne, čeprav so nameščene v starih zgradbah, razpolago z ventilatorji in tudi glede čistosti odgovarjajo vsem predpisom, tako da bo ostalo najbrže Se pri starih gostilnah in gostilničarji ne bodo trpeli nepotrebne škode. — APZ S. maja v Kranju! Akademski pevski zbor iz Ljubljane bo priredil v kranj skem Narodnem domu velik koncert ob 8.30 zvečer. Opozarjamo vse, ki nameravajo priti iz škofje Loke, Tržiča. Golnika, itd, naj si vstopnice preskrbe pravočasno že v predprodaji na gimnaziji pri gimn. slugi. Program koncerta: »Pesem slovenskega preporoda«. Zastopanih Je osem avtorjev: Blaž Potočnik, Jurij Fleišman. Gregor Rihar, Kamilo Maše k. Anton Hajdrih, Anton Nedvčd, Fran S. Vilhar in Davorin Jenko. — Udruženje četnikov — pododbor Ljubljana bo imel za svoje članstvo v Kranju informativni sestanek v Narodnem domu v sokolski posvetovalnici v soboto 29. aprila ob 20. uri zvečer. Sestanek bo vodil brat podpredsednik F. Bizaj. Vabljeni tudi prijatelji četnikov. Razmesarjeno truplo na železniški progi Krško, 27. aprila Davi se je po Krškem raznesla vest. da je ponoči vlak za Vašičevo hišo povozil nekega moškega. Ko je šel progovni čuvaj postaje Videm—Krško Alojzij Korit-nik pregledovat progo proti Rajhenburgu. je okrog 4. zjutraj našel ob progi razmesarjeno moško truplo. O tem je obvestil oblasti, ki pa še niso mogle ugotoviti, kdo je nesrečnik. Pokojnik je imel pri sebi denarnico z nekaj gotovine in dovoljenje obmejnega komisarijata na Jesenicah za bivanje v naši državi, zlasti na Bledu. Vlak je njegove listine tako poškodoval, da iz njih ni bilo mogoče razbrati imena, točno se dajo brati le prve štiri črke Kram. .dočim je ostali del imena nečitljiv. Neznanec je prišel v našo državo 2. novembra in je nemški državljan. Star je okrog 45 let, preprosto oblečen in kaže da je najbrž delavec, ki je pri nas iskal zaposlitve. Truplo je bilo precej razmesarjeno, kolesa so mu odrezala glavo in desnico. Lobanja ie popolnoma zdrobljena in so možgani obrizgali del proge. Vse kaže, da ne gre za nesrečo, temveč za samomor. Kaj je nesrečneža pognalo v smrt, ni znano. Požar v Radečah Radeče, 26. aprila V ponedeljek je pričelo nenadoma goreti na Njivicah pri Radečah. Pogorela je do tal stanovanjska hiša posestnika Ivana Hiršlja. Sosedje so prihiteli takoj na pomoč. Iz goreče hiše so rešili skoraj vso opremo. Kako je nastal požar, ne ve nihče. Splošno pa se domneva, da je nastal po usodnem naključju. Omenjenega dne je bil v Radečah sejem, katerega sta se udeležila tudi pogoreli Hii-šelj Ivan in njegova Žena Fani. Doma sta pustila svojo 161etno hčerko Cirilo, ki je opravljala domača gospodinjska dela. Ko je Cirila sedela za mizo ter se pripravljala za trgovsko nadaljevalno šolo, je skozi okno opazila sumljiv dim. Hitro je stekla iz hiše, toda vročina jo je pahnila nazaj. Drva in dračje pod oknom so bila vsa v plamenih. Od tu se je potem razširil požar na vso hišo ter jo upepelil. Posestnik Hir-šelj trpi veliko škodo. Sokol — Zbor prosvetarjev na Taboru. Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljana sklicuje v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani na Taboru sejo zbora društvenih in četnih prosvetarjev z nastopnim dnevnim redom: 1. poročilo župnega prosvetarja o zboru prosvetarjev dne 21. aprila t. 1. v Beogradu m splošni situaciji sokolstva, 2 kratka poročila društvenih prosvetarjev o delu v njihovih edinicah, 3. volitev okrožnih prosvetarjev, 4. volitev župnega prosvetnega odbora (in ne župne-ga prosvetarja, kakor je bilo pomotoma javljeno), 5. slučajnosti. Današnja situacija zahteva od nas strumnega, skladnega in pospešenega dela. Naj ne manjka nobena edinica na tem važnem prosvetnem zboru. Zdravo! Predsednik 2FO: Merčun. — Sokol I (Tabor) »poroča, da je telovadba članov do nadaljnjega ukinjena. Začetek nadaljevanja telov. dela bo pra-vačasno javljen. Vsi drugi oddelki (deca, naraščaj in članice) nadaljujejo normalno svoje delo. Iz Litije — Tek čez dm ln s trn v Litiji. SK Litija v Litiji razpisuje za nedeljo 30. aprila tek čez drn in stra. Tek se prične ob 11. Start in cilj bo na klubovem igrišču v švarčevi hosti. tek pa skozi Švarčevo ho-sto. Sodelovali bodo junior ji B in C ter omladinci na progi, dolgi 1500 metrov; seniorji pa na progi 3000 metrov. Prijave je treba poslati na naslov Športni klub Litija v Litiji. Pravico do tekmovanja imajo verificirani in neverificirani člani klubov, včlanjenih v JAS. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih JAS. Prijavnine in nagrad ni. Nedeljski tek čez drn in strn bo prva letošnja lahko-atletska prireditev, zato vlada za njo veliko zanimanje. Iz Celja —c Odo°r Celjskega Knlturnega tedna bo priredil v zvezi z Uterarnim večerom, ki bo v sredo 3. maja v Celjskem dcanu, v izložbi tvrdke Stermecki razstavo knjig, rokopisov in fotografij literatov, ki bodo sodelovali na literarnem večeru. —c Šahovski tečaj Celjskega šahovskega kluba se je pričel v sredo v klubskih prostorih v hotelu >Evropi«. Tečaj je za člane brezplačen in ga vodi g. prof. Ga-brovšek. Drevi ob osmih se bo pričel isto-tam redni mesečni prvenstveni šahovski turnir. —c Nesreča v Kamnolomu. V sredo se je ponesrečil pri delu v kamnolomu 38letni, pri regulaciji Savinje zaposleni dela- Ivec Schocher iz Tremerja. Ko je rušil kamenje, je padel težek kamen nanj m mu zlomil dfjano nogo nad kolenom. Ponesrečenca, so prepeljali x celjsko bolnico. —c V celjski b°!nfcf »o umrli: v sredo osem let stara posestalkova hčerkica Roža lija Spajzerjeva z Mrzlice nad Griža-mi. v četrtek pa 3Sletnl posestnik Franc Peperko Iz Dcbovca pn Ponikvi in enoletni kočarjev sinček Ivan Osetic iz Za-vrha pri Dobrni. (foete\nica KOLEDAR Danes: Petek, 28. aprila katoličani: Pavel od Križa DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zakonolom Kino Sloga: Festival lepote. H. del olimpijskega filma Kino Union: 2ivl mrtvec (samo ob 16.) Kino Moste: Vampir Londona in Vzorni soprog Slovensko planinsko društvo občni zbor ob 20. v Delavski zbornici Ponovitev koncerta Akademskega lovskega zbora ob 20. v Unionu. Akademija Ljubljanskega Sokola ob 20. v operi Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev izredni občni zbor ob 19.30 v beli dvorani hotela Union Jadranska straža: predavanje dr. Branka Vrčona o Sredozemlju ob 20. v I. nadstropju »Zvezde,. Po predavanju v kleti >Zvezde< družabni sestanek DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, Še-lenburgova ul. 7. Iz Mokronoga — Udruženje četnikov — pododbor Ljubljana bo imel za svoje Članstvo v Mokronogu informativni sestanek v Sokolskem domu v nedeljo, 30. aprila ob 10. uri. Sestanek bo vodil brat podpredsednik F. Bizaj. Vabljeni tudi prijatelji četnikov. Iz Maribora — Svojevrsten rekord. V Mariboru je splošno znan £. Josip Ciringer. ki slovi kot kačjelovec in preparator Te dni obhaja s;. Ciringer 15 letnico, kar se peča s tem. da lovi domaČe gade. modrase in druee strupene kače za Šolske, znanstvene in zdravstvene svrhe. V tem času je vlovil v smislu lastnih zapiskov 4000 gadov. Pridno je zalagal sereološke zavode v Zagrebu, Beogradu, pa tudi za Dunaj. Llpsko ln Berlin. Kakor znano sestavljajo znanstveniki iz strupa živih cadov poseben protistrup proti kačjemu piku — Kakor na železnici se bodo s 1. majem prodajali vozni listki za vse pro^e avtobusnega prometa mestne občine mariborske. Vsak si lahko nabavi vozne karte že v predprodaji in sicer v pisarni avtobusnega podjetja na Glavnem trgu. To novost bodo sigurno pozdravili vsi potniki. V korist pa bo ta novost nedvomno tudi Šoferjem, ki jim bo olajšano poslovanje. — Športne novice. V nedeljo 30. aprila bosta na stadionu ob Tržaški cesti dve nogometni tekmi. Ob 14. se bosta srečala SK Železničar in varaždinska Svoboda, ob 16 pa SK Slavija in SK Celje. — Srebrno poroko slavita v krogu Številnih prijateljev in znancev bivši mariborski župan dr. Fran Llpold in njegova ljubezniva soproga ga. Ivanka, ki se od početka svojega bivanja v Mariboru neutrudno žrtvujeta na plemenitem torišču Človekoljubnih in domoljubnih akcij. Slav-ljencu ln slavljenki, ki ju skozi 25 let druži vez vzornega zakonskega sožitja in zgledne življenjske harmonije. izrekamo ob lepem jubileju najprisrčhejše Čestitke! — Pod kolesi avtomobila se je znašla 181etna žena Marjeta Nerat. Vračala se je s kolesom iz Maribora proti Pesnici. Tam jo je dohitel neki avtomobilist ln jo povozil. Obležala je na cesti nezavestna, dobila je nevarne poškodbe na glavi in po obeh rokah. Prepeljali so jo v bolnico. — Več nevarnih poškodb po glavi je pri-zadjal nekdo železničarjevi ženi Mariji Go-ričan iz Pobrežja. Aleksandrova cesta 105, ki so jo reševalci morah od premi ti v bolnico. — Gori! V Tratah pri Velkl v Slovenskih goricah je zgorela domačija posestnika Karla Lukasa, ki trpi radi požara okoli 15.000 din Škode. Preiskava je dognala, da je nastal ogenj radi slabega dimnika. — Razstava likovnih umetnikov v veliki dvorani Sokolskega doma je podaljšana do vključno 30. aprila. — Razne novice. 20 letnega hlapca Vinka Pokrivača iz Zgornje Velke je neki razburljiv tovariš tako poškodoval z gnojnimi vilami, da je Pokrivač dobil hude poškodbe na nogah in da so ga moraH prepeljati v bolnico. — Na 32 letnega delavca Ivana Dokla iz Kamnice se je pri nakladanju kamenja na tovorni avto P'"» nesrečnem naključju usulo kamenje, tak-da mu je zdrobilo desno nogo v gležniu. Doki se je zatekel v bolnico. — Kaznjenec Josip Gmajner je zašel po nesrečnem naključju z desnico v stiskalni stroj, ki mu jo je zelo poškodovat Gmajner se zdravi v bolnici. 32 letnega posestniškega sina Martina Šterna so napadli na cesti pri Framu in ga tako obdelali po glavi in nogah, da se je moral zateči v bolnico. — Iz lesene barake v Ehrlichovi tvornici v Jezdarski ulici je izginila sesalka vredna 1300 din. Sedaj poizvedujejo za storilcem Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 28. ob 15.: Kaj je resnica? Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 29.: Utopljenca. Premiera. Pre- mierski abonma. Nedelja, 30.: Žene na Niakavuoriju. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: Utopljenca. Red B. Torek, 2. maja: zaprto. ★ OPERA Začetek ob 20. url Petek, 28.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Sobota. 29.: Štirje grobijani. laven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja. 30.: Faistaff. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: zaprto. Torek. 2. maja: Vse za šalo. Red B. NA POLICIJI — Gospod komisar, okradli so me tolovaji — Kaj so vam pa ukradli? — Vso alarmno napravo, patentno ključavnico in psa čuvaja, Avtobusni podjetniki proti šušmarstvu Občni zbor Združenja avtobusnih podjetij — Zahteva po načrtnem omrežju avtobusnih prog Stev. 97 »SLOVENSKI NAROD«, **te* 28. aprila Stran 3 DNKVNU VESTI — TJ^tanovitev Ju gosi.-poljske trgovinsko zbornic© v Beogradu. Danes bo ustanovljena v Beogradu Jugosl.-poljska tr-i mnirm zbornica, z namenom, da pospešuje b sovino med obema državama. Doslej je s util temu namenu Poljsko jugoslovanski gospodarski odbor, ki je bil ustanovljen 1. 1931. Izvoz iz nase države na Poljsko je zadnja leta nekoliko naraščal, vrednost uvoza iz Poljske je pa bila od leta do leta manjša ter je znašala lani samo 37.885.000 din, medtem ko je dosegla leta 1931 66.8 milijona din. Vrednost skupnega trgovinskega prometa med obema državama je znašala 1. 1931, ko je začel delovati gospodarski odbor. 116.8 milijona din, lani pa 113 milijonov. — Organizacija fonda za narodno obrani bo. Včeraj je bila objavljena v »Službenih novinah« uredba o organizaciji fonda za narodno obrambo pri vojnem ministrstvu. Fond bo služil za nabave vojnega materiala za opremo vseh rodov orožja in za zidanje vojaških objektov. Finančno ministrstvo bo na podlagi določb novega finančnega zakona od 1. julija t. 1. do 30. junija 1948 nalagalo v sklad vsako leto po 350 milijonov din. tako da bo skupna vsota znašala 3.600.000.000 din. _ Razpis učiteljskih služb. Po zakonu o ljudskih Šolah morajo biti učiteljska službena mesta objavljena redno vsako leto ob koncu šolskega leta. Letos so bila nekoliko prej. V naši banovini je bilo razpisanih sorazmerno malo službenih mest. skupaj samo 180, in sicer 31 moških, 79 ženskih in 70 mešanih, kar znaša 4°/o vseh razpisanih učiteljskih služb. — Uredba o turističnih vodnikih. Trgovinski minister je izdal uredbo o turističnih vodnikih, s katero se na temelju 62 in 460 obrt. zakona urejuje nadaljnje delo na tem dokaj delikatnem polju. Nova uredba o turističnih vodnikih skuša v glavnem zadostiti sedanjim potrebam našega turizma, to se pravi onemogočiti nesposobnim in nezanesljivim ljudem baviti se s tem poslom. Namen uredbe je tudi zaščititi turiste pred vsiljivimi vodniki in omogočiti jim. da pridejo v stik z zanesljivimi in izkušenimi vodniki. Končno naj uredba zaščiti koncesionirane vodnike pred nelojalno konkurenco. — Prihod naše nove torpedovke »Beograd«*. Davi je prispela pred splitsko pristanišče naša nova torpedovka >Beograd«, zgrajena v francoski ladjedelnici v Nan-tesu. Zasidrala se je v severnem pristanišču, kjer sta zasidrani tudi obe v jadranski ladjedelnici zgrajeni novi torpedovki ^Zagreb': in »Ljubljana«:. — Iz Medjimurja odhajajo delavci v Vojvodino. Včeraj se je peljalo skozi Varaždin 500 delavcev in delavk iz Murske Sobote in Dolnje Lendave na sezonsko delo v Beli Manastir in Coko v Vojvodini. Danes je pa šel skozi Varaždin še en transport sezonskih delavcev v Vojvodino. Manjše skupine delavcev iz Medjimurja pa gredo na delo v Baranjo. — Edo Deržaj razstavlja v Zagrebu. V salonu TJllrich v Zagrebu je bila nedavno otvorjena razstava našega slikarja Eda Deržaja, ki razstavlja planinske motive, večinoma iz Julijskih Alp. V zadnjih petih letih je priredil več razstav v Beogradu. Ljubljani in Txmdonu. Londonska kritika ga je zelo pohvalila in tam je prodal skoraj vse razstavljene slike. — Velika ra/Mava bolgarske upodabljajoče umetnosti v Beogradu. Bolgarsko-ju-goslovenska liga v Beogradu pripravlja veliko reprezentativno razstavo bolgarskega slikarstva. Razstava bo prirejena v muzeju kneza Pavla, Vso podporo sta obljubila ravnatelj muzeja dr. Kačanin in bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Popov. Razstava bo prirejena ieseni. — Planinsko postojanke SPD. Planinci v mesecu maju izbirajo primerne točke za svoje nedeljske izlete. Slovensko planinsko društvo ima svoje postojanke deloma že oskrbovane. Stalno so oskrbovane zlatorog« ob Boh. jezeru — avtobusna zveza s postaje Boh. Bistrica, Dom na Komni — od »Zlatoroga« 3 ure. Dom v Kamniški Bistrici — iz Stahovice pešpot na levem bregu Bistrice. Dom na Krvavcu — iz Ljubljane avtobusna zveza do Cerkelj, kjer imajo člani SPD 30* o popust pri vozni ceni, koča na Veliki Planini — iz Stahovice mimo Sv. Primoža ali iz Črne mimo Pod-krajnika. — Roblekov dom na Begunjšči-ci je sedaj oskrbovan ob nedeljah in praznikih, od 28. maja pa stalno. Frišaufov tom na Okrešlju je do vključno binkoštmn praznikov zasilno oskrbovan vsako soboto in nedeljo. od binkošti dalje pa stalno. Aljažev dom v Vratih bo odprt od 6. maja t. 1. dalje — dostop iz Mojstrane 2 in pol ure mimo slapa Peričnika, Od 20. maja dalje bodo stalno oskrbovane Cojzova koča na Kokrškem sedlu — dostop iz Kamniške Bistrice ali iz Kokre, kamor vodi avtomobilska cesta, dalje koča na Jerma-novih vratih, Krekova koča na Ratitovcu (avtobus iz škofje Loke do Železnikov) in Erjavčeva koča na Vršiču — dostop iz Kranjske gore 2 in pol ure. Dne 17. junija bo oskrbovana Orožnova koča na Crni Prsti. Triglavski dom na Kredarici je oskrbovan do 30. aprila, nato ob binkoštnih praznikih in poleti od 24. junija dalje. Od 28. junija dalje bodo oskrbovane še ostale postojanke t. j. Češka koča (dostop z Jezerskega). Ma ln ar jeva koča pod Crno Prstjo; v Triglavskem pogorju pa Aleksandrov dom. Staničeva koča. Vodnikova koča in koča pri Triglavskih jezerih. Vse informariie o planinskih turah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Švicarski izletniki v Dubrovniku. V sredo je prispel v Dubrovnik na krožni vožnji naš pamik ^Kraljica Manjaj. ki je pripeljal 164 tujih turistov, od teh 1^4 Švicarjev. Vsi potniki so se izkrcah. — Marijan Rus član dunajske državne opere. Priljubljeni član zagrebške opere naš rojak basist Marjan Rus je postal član državne opere na Dunaju. Dunajska opera ga je angažirala pod zelo ugodnimi P^Jkongres trafikantov. Zveza trafikantov kraljevine Jugoslavije bo imela svoj letošnji kongres v nedeljo 30. t. m. v Novem Sadu. Na dnevnem redu »o vf^na stanovska vprašanja. Razpravljalo se bo v prvi vrsti o socialnem zavarovanju potom prisilnega združevanja, o ustanovitvi^ kreditnih zadrug za samopomoč in o zvišanju j procentov od prodaje tobaka. I _ V Mariboru še vedno zato j zaradi » stavbnih del, ker jim primanjkuje opeke, j Mariborske opekarne imajo letos toliko . naročil, da ne morejo ustreči domačim pod- ; jetnikom. Zaradi tega so zastala nekatera j stavbna dela. ker ni opeke. Opeka je pa i začela primanjkovati predvsem zato, ker » jo letos T večjih kolićuife i—frlamo V so- sedno drŽavo. Mnogi opekarnarji v severnem delu banovine so izpraznili svoja skladišča in zdaj ne morejo ustreči domačim odjemalcem, čeprav pri nas ni mnogo stavbnih del. — Polovična voznimi za diHriktno konferenco rotarijcev na Bledu. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino. delegatom distriktne konference Jugoslo-venskega distriktnega Rotarv nacionala. Konferenca bo 5., 6. in 7. maja na Bledu. — PlemensKi sejem rodovniške govedi v Orm°žu preložen. Banska uprava je odredila, da se plemenski sejem rodovniške govedi v Ormožu ponovno preloži in sicer na petek, 12. maja. Prvotno je bilo določeno, da bo sejem 15. maja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, ponekod manjše padavine. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in na Viuu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 27, v Beogradu 25, v Zagrebu 24, v Mariboru'22.4, v Ljub« liani 20.8. v Splitu in Kumboru 20, na Rabu 17, na Visu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.8, temperatura je znašala 9.6- — Od moža pobegnila. Od svojega moža, tovarniškega delavca v Vevčah, je že pred dobrim tednom pobegnila 311etna Marija Kožuh in mu pustila dva otroka v starosti od 7 do 9 let. Nedavno se je seznanila z nekim tujcem, s katerim sta odpotovala najbrž proti Sušaku. — Nodreče. Posestnik Janez Župančič iz Zlatega polja je včeraj vozil iz gozda hlode. Na gozdni poti pa se je težko naloženi voz prevrnil in ga pokopal pod seboj. Župančiča so s težkimi notranjimi poškodbami spravili v bolnico. — 81etni delavčev sin Stanko Mramor iz D. M. v Polju je padel z droga in se težje poškodoval na nogi. — Posestnica Marija Skrt iz Ponikve na Dolenjskem je padla pod voz, ki ji je šel čez desno nogo in jo težje poškodoval. — Posestnlco Marijo Koželj iz Dol pri Litiji je podrl neznan kolesar. Kozel jeva si je zlomila levo roko. — 13-letni sin posestnice Mirko Vidmar Iz Ose-lice pa je padel s kolesa in si zlomil desno no?o. — Koza vrgla štiri mladiče. V Daruvaru je vrgla koza štiri mladiče. Vsi so zdravi in se lepo razvijajo. Ista koza je vrgla prvič dva, drugič tri, sedaj pa štiri mladiče. — 21 let star, pa že osemkrat oženjen. Koritar Petrovič iz Podgajca blizu Brc-kega je star šele 21 let, pa se je v sredo že osmič oženil. Prvič se je oženil, ko mu je bilo 14 let. Pozneje se je oženil skoraj vsako leto dvakrat. Zanimivo je, da ga imajo V: e žene rade. Zadnjo, od katere se je ločil, je najbolj ljubil, pa ga je varala z drugim. — Težak položaj ribičev. Dalmatinski ribiči žive v težkih razmerah. Ostalo jim je še mnogo rib. Izvoz slanih rib je zaradi mednarodne napetosti zastal. Pričel se je že poletni ribolov, ker se je pojavilo mnogo rib, toda kupcev ni, tvornice za konserviranje rib pa še niso pričele obratovati. Ribiči sami nimajo niti toliko de-nairja. da bi si kupili sol za soljenje rib. — Krvavo družinsko obračunavanj©. V Zagrebu je 271etni Juro Fitar v sredo ponoči z rože m težko ranil svojo mater in mlajšega brata. Juro je pijanec in lelo-irnrznež. iDoanaii ao mu očitali,. \da žtvi brez d^la na njihov reifrun. V sredo je zopet popival in ko je prišel domov, kjer ga je mati ozmerjala, je pograbil nož in navalil na njo. Materi sta priskočila na pomoč mlajša sinovav. Materi je zasadil pijani sin nož v desno stran želoda, bratu pa v hrbet. — Tragična smrt zagrebškega letalca v Boliviji. Iz Bolivije je prišla nedavno vest, da se je smrtno ponesrečil znani zagrebški letalec Drago Balzareno. Nesreča se je pripetila 12. t .m. v mestu Hore ti. Balzstrenu je odpovedal motor kmalu po startu. Letalo je treščilo na tla in Bal žareno se je ubil. Pokojni je bil pilot 25 let in pieletel je nad milijon kilometrov. Iz Ljublfane —lj Na ribjem trgu je zdaj posebno lepa izbira priljubljenih mor;kih rib. Zdaj je že dovolj skuš, ki jih naše gospodinje rade kupuj-ejo. Skuše so se pocenile na 20 din kg. Kljub znatno nižjim cenam morskih rib je pa bila danes slaba kupčija, ker se že zelo pezna vpliv ,>visokega datuma«. Med malimi morskimi ribami je bilo tudi precej sarclel, ki so bile po 16 din kg, cardelic po 10 din. ciplov po 24. osličev, tuna in morskih rakov po 28 in očad po 14 din kg. Rečne ribe so bile naprodaj v splošnem po nespremenjenih cenah, ščuke so bile po 16 din navzgor in krapi po 14 din. Zanimanje so zbudili rečni raki, ker so letos naprodaj izredno zgodaj, približno mesec dni prej kaker navadno. Prodajali so jih po 4 din komad. —lj Trg s Kurivom. Na kmečkem trgu s kurivom, ki je na Krakovskem nasipu, je zadnje Čase naprodaj nekoliko manj drv, pa tudi povpraševanja ni mnogo. Drva so se zJaj v primeri s cenami jeseni precej pocenila, nekoliko cenejša so pa vselej ob koncu meseca, ko je kupčija slabša. Zdaj jih prodc.jajo povprečno po 73 do 75 din kubJčni meter. —lj Ureditev obrežij ob Ljubljanici. Sedaj, ko je urejeno Grudnovo nabrežje, ki je postalo del dižavne ceste, ni vec tudi ovir za definitivno ureditev samega obrežja, ali brezin, liakor imenujejo tehniki breg nad opernim zidov jem. Te dni so delavci začeli urejevati obrežje ob šentjakobskem mostu proti Prulam. Na zravnano pobočje polagajo rušo. Kljub temu se pa zdi, da so se nekoliko prenaglili, kajti oporno zidovje v strugi je tako raapadio, da ga bodo morali prej ali slej bodisi popraviti ali podreti ter z betonirati znova. Znano je sicer, da je bilo to zidovje zbeto-nirano šele pred leti, toda njegova starost ni odločilna. Kdo ve, kdaj bo rešeno vprašanje, kaj bodo ukrenili s tem meri rečnim zidov jem in kdo bo plačal škodo. Zdaj so menda tudi komisije vendar že končale svoje delo in večne sestanke, ki jih je bilo toliko. Zidovje rac pada, v uradih pa proučujejo njegovo usodo že leta. Ali je začetek urejevanja obrežja nad najbolj razmesarjenim zidovjem pri šentjakobskem mestu znak, da zidovja ne bodo popravljali in ne podirali ter bodo čakali, da :e samo povsem podre? —lj Prepoved hoje in psov izven poti na Gradu. Ko je bilo občinstvo pred kratkim opozorjeno, da po tivolskih n««a^i>i in gozdovih na Rožniškem in Šišenskem hribu ni dovoljena hoja ljudi in psov izven poti, je bila izražena želja, naj se to njapopa tudi na Gradu. Na njem naj bi t 1111 • ——— 11 • i • •»• ii /^i /~š 2 1 r-r Najmočnejši francoski film sezlje Zakonolom po znani drami >La vierge folle« od Henrya Bataillea. — Sijajni dramski igralci Vlctor Francen, Juliette Faber in Annle Ducaux, znana iz filma »Ječa brez rešetk« in »Greh« Veliko novo iznenađenje je mlada JULIETTE FABER, ki kreira 17 letno zapeljivko — simbol mladosti in sveline. Film je v resnici najmočnejši dramski prikaz zadnjega časa. noro in; se pazilo na sleherno pustošenje, zlasti na ruvanje cvetlic. Predvsem se javnost zgraža na razmere v nasadih na Taboru. Z mestnega poglavarstva smo dobili zatrdilo, da so te pritožbe popolnoma utemeljene, ker so še vedno ljudje brez čuta za lepe to in skrajno brezobzirni, da tudi odrasli in inteligentni ljudje hodijo po tratah in delajo škodo, kakor bi ne videli lepo urejenih poti. Vsa naša javnost tudi ve, da otrok na Gradu ni mogoče ukrotiti, če jim odrasli neprestano dajejo slab zgled. Prepoved hoje ljudi in psov izven poti velja tudi za Grad in mestna vrtnarija ima tam dva delavca in Še paznika. Vsi trije imajo strogo naročilo, naj nadzorujejo ljudi in odganjajo razposajeno mladež raz pobočij. Kar Se psov tiče, je na Gradu njih pravo zbirališče, zato naj pa lastniki psov pazijo ,da ne' bo presenečenj, ko ne bo pomagala nobena pritožba več. D— Za dušo blagopokojnega inž. Saše Hadži dajejo njegovi neutolažljivi starši ob prvi obletnici njegove prerane smrti >pomen« na pokopališču pri Sv. Križu (parcela 61) v nedeljo 30. t. m. ob 11.45. —lj Za p roti tuberkulozno gibanje je volil njen pokojni predsednik Djuro Paunko-vič Jugoslovenski ligi proti tuberkulozi v Beogradu vsoto 10.000 din ter postal član-dobrotnik Jugoslavenske lige proti tuberkulozi v Beogradu. Naša Protituberkuloz-na zveza (Gosposvetska cesta 2-II), je pred kratkim v vseh dnevnikih apelirala na imovitejše sloje, denarne zavode, zavarovalnice, delniške družbe, industrijska podjetja itd. s prošnjo, da bi po svoji možnosti z denarnimi podporami okrepili njen Človekoljubni pokret. Na žalost moramo ugotoviti, da ta ZvezLn apel v javnosti doslej ni našel potrebnega razumevanja, zaradi česar se obrača Zveza baš te dni na navedene ustanove s posebnimi individualnimi prošnjami za naklonitev denarnih podpor. Zveza pričakuje, da njene proSnje za naklonitev navedenih podpor ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi in je uver-jena, da ji bo omogočeno z naprošenimi prispevki poglobiti njeno delovanje. Proti-tuberkulozna zveza v Ljubljani. —lj Referat za vodovodne račune, ki je bil doslej dodeljen mestnemu finančnemu oddelku ter je imel svoje pisarniške prostore v kresiji. Nabrežje 20. septembra, se je 25. aprila preselil v prostore tehničnega oddelka, odsek za mestni vodov, v Mahrovi hišd na Krekovem trgu št. 10/11. Pojasnila, ki se tičejo zaračunavanja večje porabe vode. vodovodnih navrtalnih računov in zaračunavanje taks na izllvke se dobe od 26- aprila dalje pri tehničnem odseku mestnega vodovoda v Mahrovi hiši, H. nadstropje. —lj Zadnja etapa regulacijskih del Ljubljanice oddana. Kot zadnja etapa regulacijskih del Ljubljanice so bila oddana stavbena dela za zgraditev velike betonske zapornice pri cukrarni. Minister je odobril licitacijo sredi t. m. Delo je prevzela ljubljanska tvrdka za 1,800.000 din. Podjetje bo začelo delati, ko ne bo nevarnosti naraščanja vode zaradi s pomladnega deževja. —lj Otroci vseh ljubljanskih ljudskih ftoi In otroških vrtcev prirede prihodnjo soboto 6. maja ob 19. v frančiškanski dvorani veliko šolsko akademijo s prav pestrim sporedom. Vsi mladi umetniki se bodo, seveda na moč izkazali, toda najlepše na tej pomladni prireditvi je njen namen, saj se bo potrudil »otrok za otroka«, da čim bolj pomagajo revni ljubljanski mladini. Prisrčna prireditev najmlajših Ljubljančanov bo spet pokazala dobro srce Ljubljane in gotovo, kakor vsako leto, privabila toliko gostov, da bo dvorana premajhna. —lj Sredozemlje zanima dane** ves svet. O Sredozemlju poroča stalno dnevna kronika. Mnogo laže bomo sledili temu razpravljanju o Sredozemlju, ako ga bomo pobliže spoznali. Zato vabi Jadranska straža na predavanje o Sredozemlju, ki bo danes ob 20. uri v I. nadstropju ^Zvezdet Predaval bo znani ugledni predavatelj g. dr. Branko Vrčon. Vstop prost. Po predavanju v kleti Zvezde družabni sestanek. —lj šentjakobčani uprizore v soboto 29. in nedeljo 30. t. m. ob 20.15 prvič duhovito igro v 11 slikah »Košček sreče«. Je to ljubezniva, prisrčna in topla zgodba o veliki ljubezni; ganljiva, nežna in kljub trpkosti vedra in vesela igra osvaja in navdušuje gledalce od začetka do konca. Igra je vestno naštudirana in lepo opremljena. Režijo vodi ga. Polonca Juvanova, V glavnih vlogah nastopajo: Bučarjeva, Grgurevičeva. Mlekuševa. Battelino. Moser. V ostalih vlogah sodeluje ves ansambel. u— Drevi bo ponovitev koncerta Akademskega pevskega zbora v veliki dvorani hotela TJniona ob 20. APZ bo ponovno zapel pesmi slovenskega preporoda, ki so dosegle nepričakovan uspeh na prvem koncertu 3. t. m. Vstopnice so že na razpolago na univerzi v vratarjevi loži po 15, 10 in 8 din. Danes bo blagajna poslovala na uni- DANES PREDSTAVA samo ob 16. ari ! večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta Vlctor Francen, Gaby Morlav. Živi mrtvec Pretresljiva drama po nesmrtnem delu L. N. Tolstoja. — DANES zadnja prilika za ogled tega filma! KINO UNION — Tel. 82-21. ,L *" SU,k"* MefeS&Uove FESTIVAL LEPOTE I Film estetske lepote in mojsterskih posnetkov izbranih mnogoštevilnih športnih KINO SLOGA, tel. 27-30. disciplin. Produkcija: Tohis-Bcrlin. Danes ob 16., 1». ln 21. —lj V torek 2. mejnika bomo imeli v je nekdo ukradel 1000 din vredno kolo veliki Filharmoničn dvorani DH. veliki kla- f znamke »Puch«. last podnarednika Mlla- virski koncert letošnje sezone. Za svetovno priznanima mojstroma Borovskim in Orlovom, bo koncerti ral ta večer v Ljubljani slavni Poljak, najodličnejfli Chopinov interpret Raoul Koczalski. V zadnjih letih bo to tretji njegov koncertni nastop v našem mestu in vselej je zapustil s svojo umetniško igro in odlično interpretacijo neizbrisne vtise. V torek bo igral 12 skladb Friderika Chopina, nekaj lastnih del in celotni Schumanov ciklus Karneval. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Za kuhinjo v cukrarni je darovalo uradništvo kmetijskega oddelka banske uprave 130 din kot ostanek zbirke za venec pok. kmet. svetnika Viljema Rohr-mana Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovan ih. —lj Zbirke Narodnega muzeja bodo po-čenši s 30. aprilom dalje otvorjene za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. —lj Olimpijski film v kinu Sloga. Podnevne predstave ob delavnikih ob 16. in v nedeljo ob 10.30, 15. in 17. se vrše v korist ljubljanskega Rdečega križa. Člani in prijatelji Rdečega križa, obiščite naše predstave in si oglejte ta krasni film. —lj Tatvina kolesa in vodnih cevi. Izpred vojašnice 40. pp. na Poljanski cesti na Vragovica. Na kolesu je bilo tudi več metrov gumijastih cevi, ki io vojaška last. —lj Z motorjem v tovorni avto. Včeraj popoldne so bili klicani reševalci na Celovško cesto, kjer je prišlo v bližini mitnice do hudega karambola motoclklista s tovornim avtom. Ključavničar Jože Koželj se je peljal na motornem kolosu iz St. Vida proti meatu. Na ovinku pa mu Je pripeljal nasproti tovorni avto, ki se mu je motociklist skušal ogniti, a prepozno. Sledilo Je trčenje, Koželj jo padel, si zlomil desno nogo ter se hudo poškodoval na glavi. Z Jesenic *— V nedeljo s0. t. m. bo ob 10. uri slovenska služba božja v >Delavskem domu« na Savi. Vstop vsakomur prost. Po službi božji bo v dvorani sestanek starokato-likov v svrho ustanovitve cerkvene organizacije za Jesenice in okolico. Zato je dolžnost vsakega venrka starokatoliške cerkve, da se službo božje gotovo udeleži. V slogi je moč! — Udruženje četnikov — pododbor Ljub ljana bo imel za svoje članstvo na Jesenicah informativni sestanek v salonu restavracije Mesar Franc. Gosposvetska c. 2. v nedeljo, 30. aprila ob 10. uri dopoldne. Sestanek bo vodil brat predsednik V. Žnidar-šič. Vabljeni tudi prijatelji četnikov. Gospa Gaby Wagner razodeva svoja prava leta in pripoveduje, kako je dosegla to presenetljivo izpremembo svoje zunanjosti. »Tudi tarna komaj verjamem*. piše gospa Wagner. »ko gledam tvojo fotografijo, staro 10 dni. Videz je kazal najmanj za 40 let. Imela tem brazde in gube na čelu ter okrog od ln ust. Polt je bila vela in bleda. Danes m« vse prijateljice občudujejo ter zavidajo zaradi gladke, jasne kože, na kateri ni niti ene gube. Vse mi pravijo, da nisem videti niti za en dan starejša od 25 let. čeprav jih imam v resnici 33. To presenetljivo izpremembo sem enostavno dosegla t vporabo hrane za kožo Tokalon — rožnate za noč in bele za čez dan. Mnoge moje prijateljice, katerim sem priporočila kremo Tokalon, Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Biotel. presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki znameniti dunajski vse-učiliški profesor. Vporabljajte rožnato hrano za kožo Tokalon za noč — Ona hrani in pomlajuje kožo ko spite. Koža postane čvrsta in re£j se gub. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon — ona razkraja zajedalce. zožuje razširjene znojnice ter napravi kožo svežo, jasno in baržunasto gladko. Vsaka Sena. ki se posveti tej enostavni negi od 3 minut dnevno, lahko postane po videzu za mnogo let mlajša in lahko olepša svojo polt. Uspešni rezultati so zajamčeni s kremami Tokalon, ali pa se denar vrne. imajo ravno take presenetljive rezultate.* BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.—■ verzi samo do 17 ure" od 19 dalie ho mi 1 v Poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug. prta v Unionu. (—) ' * 1 ggj 11"C' SfiZŽ Pra6ka ul 6 _ MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ■ OlOiOiOiOiOiC: 50 PAR EN TLAN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. POUK Bjseda 50 par. davek pos-Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od jfcT. do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike ln izvežbance. — Novi tečaji «e bodo pričeli 3. maja 1939 Najnižja šolnina Moderna ln največja strojepisni ca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana. Domo-braaaka 15, teL §JU 48-41. 104» aiSEJE i H Cx k M Nt KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din HRASTOVE KLADE debeline 40^—70 cm, kupim — franco postaja prodajalca. Nujne ponudbe na I. Meštrovič, Zagreb, JelačiČev trg 15. 1397 raz no Beseda 50 par. davek poeebel Najmanjši znesek 8 Din Male oglase »Slov. Naro*' sprejema uprava do 9. are dopoldne. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmar.j*1 znesek 8 Din ČEBUUEK dalije, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni pri Sever & Komp., Ljubljana. 1392 S LUŽB E Beseda 50 oar. davek posebe Najmanjši znesek 8 Din MESARSKEGA VAJENCA sprejme za takoj Janko Videm-šek, mesar, Dob pri Domžalah. 1399 UČENKO za familijarno tamburaško kapelo potrebujemo, ki dobro poje in ima voljo za učedje glasbe. Pogoje po sporazumu na Kovač, kapelnik kavarne >Ameri-kan bar«, Sušak. 1398 Stran 4 »SLOVENSKI RARODc ***** » aptte Stav. 97 Kako bo angleška kraljica v Ameriki oblečena? Priprave za bivanje angleških kraljevskih gostov modnih salonov v v Kanadi — Vohunke newyorških skega poeeta angleškega kralja in kraljice Amerike se je nedavno tako sprem*xul, da po set ne bo zaseben, kakor je bilo prvotno določeno, tem već oficielen, držami. S tem postane važnejša tudi njegova družabna stran in skrivnost 15 kovčegov, pripravljenih za kraljičino garderobo, je po. stala tako še dragocenejša. Za pravočasno aH bolje rečeno predčasno odkritje te akjrtvĐOsti so razpisali neywor3ki modni saloni 40.000 dolarjev. To nagrado dobe njfeove vohunke, će se jim bo posrečilo zvedeti, kako bo angleška kraljica v Ame- Vsa Kanada živi v znamenju priprav za obisk angleškega kralja in kraljice. Pripravljajo se zlasti na to. da bo lahko čim teč ljudi videlo visoka gosta, v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki najmanjši naselbini, koder bo vodila pot visoka gosta, je pripravljeno vse za več tisoč ljudi, kajti v te kraje se pripeljejo ljudje iz vse Kanade, mnogo ljudi pa pričakujejo tudi iz Združenih držav in iz Anglije. Hoteli v mestih, kjer se bosta visoka gosta ustavila, so že zdaj zasedeni, pa tudi po zasebnih hišah so oddane že "vae sobe in vsi prostori, od kod?r bodo ljudje lahko videli angleškega kralja m kraljico. Povsod sprejemajo pomožne moči za vzdrževanje reda in miru. Bivanje visokih gostov v Kanadi bo trajalo po dosedanjih dispozicijah štiri tedne. Bogati Američani so si že zagotovili stanovanja v Otta\vi, kjer ostaneta angleški kralj in kraljica tri dni. Za nekatera stanovanja so zahtevali ljudje do 60 funtov šterlingov. približno toliko se plača pri nas za lepo stanovanje letno. Kraljevska gosta bosta stanovala med vožnjo v posebnem vlaku, ki je bil nalašč v ta namen krasno opremljen. Vagoni so oprem ljeni z velikim razkošjem in okrašeni z dragocenimi umetninami. Pri določanju programa so pazili zlasti na to, da vlak ponoči nikoli ne bo vozil. Razumljivo je, da so bili storjeni vsi potrebni varnostni ukrepi. Policija ima že sezname vseh sum- ljivih ljudi, ki jih ne bodo pustili v bližino kraljevskih gcstov, odnosno ki jih bodo začasno zaprli. Mnoga mesta so se' pritožila, da so jih prezrli, ko so določali program vožnje angleškega kralja in kraljice po Kanadi. V Ottawi odkrije angleški kralj sporne, nik padlim vojakom, kraljica bo pa prisostvovala slavnostnemu polaganju temeljnega kamna za novo veliko poštno palačo. V poslopje parlamenta, kjer bo slavnostna seja, se bo peljal kralj v posebni kceiji. Visoki predstavniki kanadske javnosti bodo predstavljeni kralju in kraljici v rezidt^nci kanadskega generalnega guvernerja Lorda Tweedsmuira. Po obisku Toronta se odpeljeta visoka gosta v VVinnipeg, kamor prispeta okrog 24. maja. Njima na čast se bo vršila tam velika svečanost. Angleški kralj bo govoril tam tudi v radiu. Iz VVinnipega se odpeljeta kraljevska gosta v Regino. kjer bo prirejena velika iclalska svečanost, ki se je udeleži okrog 100 kanadskih letal. Iz Re-gine se odpeljeta angleški kralj in kraljica v Vancouver. kjer prekoračita mejo in se odpeljeta v Združene države. London-zke o Masti so bile zaupno obveščene, da imajo ne\vyorške modne tvrdke v Londonu najmanj 10 vohunk, ki naj izvohajo podrobnosti o toaletah angleške kraljice, pripravljenih za njeno potovanje v Kanado in Združene države. Načrt maj- Naarrada v znesku 40.000 dolarjev je vezana še na pogoj, da prinese vohunka še pred kraljičinim odhodom v New York rit/bo krmolme. ki Jo bo oblekla kraljica na piee, prirejen njej na čast v VVashing-tom. Toda mavfair in modni salon Nor. man Kartnett v Bruton Strectu tajno skrbno čuvata. Nedavno je bil že poskusen vlom v njegove prostore. Vlomilci so od-nesli nekaj dragocenega krzna, niso pa našli jeklene blagajne z risbami in pripravami. Hartnell je potem odredil, naj se spravljajo načrta in modeli ćez noć vedno v tresor velike londonske banke. Najnestu vlomilcev naskakujejo zdaj tajno Hartaellovih delavnic modne vohunke. Elegantne dame do neskončnosti primerjajo obleke in klobuke ter poizvedujejo, kakšne barve in kakšni klobuki se bodo nosili čez poletje. Jasno je, da bodo to modo določile kraljičine ameriške toalete. Prodajalcem je pa na to namignjeno in zato ne črhnejo niti besedice. Modni ri-sćarji vedo, da bodo lahko do sezone še pripravili svoje osnutke po dnevu, ko bo angleška kraljica »posvetila* Kanadi svoj klobuček. Niti ne sanja se jim o tem, da bi mogli prinesti zamene kraljičinih modelov, dokler riso stare vsaj teden dni. Onstran morja je pa drugače, v velikih ameriških mestih živi več sto modnih strokctaie v Štornh Me kinda, ki jc leta 1935. v času ko so našli Heleno Repieevo obešeno, služboval v Gornjem gradu Mckinda ie lziavil Re^ičcvg po njegovem mnenju ni izvršila samomora, marveč da ie biln umorjena Dejal je tudi. da ga je Brezovnikov oče pred razpravo 1. i935 prosil, da bi na sodišču vložil dobro besedo za njegovega sina, in izjavil, da bi rad žrtvoval za to nekaj jur-jev. Ob 12.30 je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob 15. s čitanjem spisov, ki je trajalo do 18.10 Vato je govoril namestnik državnega tožilca g. Jereb V izvajanjih, ki so trajaln tr< četrt ure je plediral za obsodbo Martina Brezovnika v smislu obtožbe. Za njim je povzel besedo zagovornik dr. Milan Komavli iz Maribora V zelo izčrp nih in temeljitih izvajanjih ki so trajala tri ure. je dokazoval, da ie nokojna Repi-čeva izvršila samomor in 'zključeval zločin. Nanizal je vrsto dokazov za Brezovni-kov alibi ter pobijal verodostojnost prič Ivana Araiča. Ivana Dobmvca. Jožeta Par-ta in Elizabete Repičeve Po njegovem govoru je obtoženi Martin Brezovnik z drhtečim glasom izjavil: »Nisem kriv! Vgc sem povedal, kar ic bi'o Česa: ni bilo. pa ne morem priznati.* Ob 21.40 se jc senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 20 minut. Brezovnik je bil docela miren tn se ie večkrat zazrl v razpelo na predsedniški mizi. Ob 22. je predsednik g. dr. Vidovič ob grobni tišini občinstva ki je docela napolnilo razpravno dvorano, razglasil sodbo, da se sodba okrožnega sodišča v Celju i dne 6. junija 1935 s katero jc bil Martin Brezovnik zaradi umora Helene Repičeve obsojen na dosmrtno rc-bijo in trajno izgubo častnih pravic. razveljavlja in Brezovnik oproŠča obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Občinstvo je sprejelo sodbn / glas*-nim odobravanjem, tako da ga je moral predisednik pozvati k redu. Martin Brezovnik je bil takoj izpuščem na svobodo. Ko se je Brezovnik s svojim očetom in nato s svojo materjo ves ganjen objel ter so vsem trem zaigrale solze radosti v očeh, so se tudi marsikatetrerniu gledalcu orosile oči Brezovnik je z očetom m materjo prenočil v Celju ter sc davi odpeljal po štirih letih duševnih muk v ječi zopet na svoj ljubljeni dom. Sobota, 39. aprila. 12: Plošča za ploćco — pisana ames, godba vesela in pesmice vmes, 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmi ce vmes. 14; Napovedi. 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hol-gerson popotoval z divjimi gosmi. — Po: vest v nadaljevanjih; b) Dogodivščine Mi-ky-mišk (članice Narodnega gledališka). 17.50: Pregled sporeda. 18: Za delopust. igra radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Srbski velikaši v Erde-lju (dr Jovan Radonič. Beograd). 19.50: Pevski zbor praških učiteljev (plošče). 20: O zunanji politiki (rta*. A. Kuhar). 20.20: J. Vombergar: Muhasti Amor, vesela igra iz življenja Jake Smodlake m njegovih. Izvjjajo člani radijske igralske družine, vodi inž. Pengov. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec, igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. SINOVSKA LJUBEZEN — Kaj ti pa je, prijatelj? Zdiš se mi nekam čuden, odkar si padel s tramvaja. Kaj ti je zapustilo to kakšne posledice? — Ne, kriva sta moja sinova. Prvi je zdravnik, drugi pa advokat. Zdravnik hoče ločiti moje rane, advokat hi pa rad, da bi ostal hrom, da bi mogel tožiti tramva> sko družbo. In tako sam ne vem, kaj bi storil. Boreoce Riddellovo: 10 flcvaina Cju6e$en . Od trenutka, ko so bili odšli po vijugastih stopnicah iz te mračne hiše, niso izpregovorili med seboj niti besedice. Fenella je čutila, da se oba moža jezita na njo in da zato molčita. Sama je pa tudi molčala, ker je bila prepričana, da ima mnogo teht-nejši vzrok jeziti se na oba. Srce jo je bolelo, bolelo jo je hudo od razočaranja in zaničevanja, jn tako so vsi trije stopali molče, vsak je bil zatopljen v svoje misli Pri vratih hotelskega vrta se je Fenella ustavila in obrnila k Ellisonu: — Derrv, čas bo že, da se vrneš v vojašnico, — je dejala s prisiljeno mirnim glasom. — Gospod Kent me spremi domov. Prosim, vrni se naravnost V vojašnico. Jutri prideš k meni, kajne? Hočem ti povedati to, česar ti nisem mogla povedati nocoj. Na njeno prošnjo ni odgovoril niti trdilno, niti alkalno, samo nekaj je zamrmral. Kratko se je poslovil od nje, ji obrnil hrbet in izginil v temo. Fenella se je vračala s Kenetom v hotel. Kar jo je prijel pod roko in jo potegnil v senco palme. —Cujte, miss Graveva, — je dejal, — saj se vendar ne morete vrniti po isti poti, po kateri ste odšli iz hotela. Mnogo težje je splezati gori, nego doli, razen tega bi vas pa mogel opaziti nočni čuvaj. Ostanite tu, jaz pa skočim po svoj plašč. Potem vstopiva skupaj skozi stranska vrata. Molče je prikimala in zrla za njim, kako odhaja proti hotelu. Bila je presenečena nad tem, kar ji je zdaj rekel — to je bilo za njo odkritje. Torej jo je videl, ko je plezala s svojega balkona... Potem ji je sledil, da bi jo mogel braniti, šel je za njo do tiste grozne hiše. Da ni bilo nje, bi ne -bil zavil tja. Cez dobre tri minute je David Kent pomagal Fenelli Gravevi obleči širok plašč, ki je povsem zakril njen beli arabski plašč. — Malo Čudni ste v njem, — je dejal. — toda to nič ne de. Če bi vas kdo srečal, bi si ne mogel mi-stili nič drugega, nego da vas je na vrtu zeblo »n da, ste zato sprejeli moj plašč. — Bosa sem, na nogah nimam nogavic. — je za-šepetala Fenella. —Kaj zato, — se je zasmejal. — nogavice so zdaj barve polti, nihče ne bo zdaj tega opazil. In res, nihče izmed hotelskih gostov je ni opazil in Fenella je varno prišla do vrat svoje sobe Tam se je obrnila h Kentu: — Hvala vam. — je dejala s tihim in mehkim glasom. — Hvala vam za vse, kar ste danes storili zame. Toda David Kent je bil že sklenil ne zapustiti je, ne da bi jo skromno ,toda z vsem poudarkom poučil. — Nocoj ste bili zelo neprevidni. To. kar ste storili, je bilo zelo nevarno, miss Graveva. Nikoli, ponavljam, nikoli ne smete pozabiti, da nobena bela žena ne sme brez spremstva zvečer hoditi po ulicah takega mesta, kakor je tole gnezdo. Boječe je prikimala. Imela je občutek neizrečene utrujenosti, obenem pa potrtosti. In pod njenimi očmi, ki jih je dvignila k Davidu Kentu. so bili široki vijoličasti kolobarji. Njegovo strogo srce se je omehčalo ob tem pogledu. Odprl je vrata njene sobe, počakal je, da je vstopila, potem jih je pa tiho zaprl in odšel. Toda David Kent tiste noči dolgo ni mogel zaspati. Ležal je na svoji postelji, bedel in razmišljal o vseh teh dogodkih. Kdo neki more biti ta mladi vojak francoske tujske legije? Ali je to njen brat ali ljubček? On plavolas, ona ima pa črne lase Toda to se dokaj pogosto pripeti v eni rodbini Ni pa bilo dvoma da je prispela Fenella Graveva samo zavoljo tega vojaka tako daleč, na kraj puščave In zakaj je on prišel zvečer pod njeno okno? Saj ona prav gotovo ne spada med tista dekleta, ki dovoljujejo ali celo nagovarjajo fante k takim nočnim sestankom. Razen tega je pa ta mladenič, čeprav čisto navaden vojak v polku, kjer je zbrana najslabša sodrga iz vsega sveta, sam prav gotovo gentleman. David Kent je to na njem takoj spoznal Kako se je torej moglo zgoditi, da je zašel ta mladi angleški gentleman v francosko tujsko legijo? Kaj neki je zakrivil, da je moral pobegniti tako daleč da bi se morda tu skril? To dra-žestno, izobraženo in plemenito dekle očividno upa, da mu bo moglo tu pomagati. Kako neki hoče to storiti in kakšni so njeni nameni? Fenella sama je naslednjega dne odgovorila Kentu na nekatera izmed teh vprašanj. Nobenega vprašanja ji ni zastavil .toda dekle je bilo prepričano, da mu je dolžno vsaj kratko pojasnilo. — Z Derekom sva se poznala, ko sem bila še otrok, — je dejala. — Najini rojstni hiši sta na kmetih in v sosedstvu. On se je bil spri s svojim očetom. Zato je pobegnil od doma in se vpisal v francosko tujsko legijo. — Za hip je umolknila in vzdihnila potem je pa nadaljevala: — Oh, on je bil vedno tako prenagljen. Vse bi se bilo ^o-pet mirno poravnalo in uredilo, toda on se je raz- jezil in pobegnil z doma. Njegova mati je trmrla kmalu po njegovem odhodu. Obljubila sem ji, da — da se napotim sem za njim in storim zanj vae, kar bo v mojih močeh. Kent jo je začudeno gledal. Ta zadeva je bila še resnejša, nego je mislil prvotno, kajti trdno odločene poteze njenega očarljivega obraza so mu govorile, da bo Fenella izpolnila svojo obljubo, pa naj se zgodi karkoli. Poznal jo je šele nekaj dni, toda bil je že prepričan, da je to dekle, ki zna in hoče hoditi svojo pot. Prav zato je ni ostavu, ko je snoči sledila temu vojaku francoske tajske legije in odšel je samo za njo, da bi videl, kam je namenjena. In poskrbeti je hotel, da bi se ji tam ne zogdilo nič hudega. Ustavil se je, kadar se je ona ustavila in tako sta prišla do vrat one mračne hiše. Bil je trdno prepričan, da se bo Fenella zdaj vrnila v hotel — pa se ni. Kar ostrmel je od groze, videč, da hiti po vijugastih stopnicah. Odhitel je za njo in planil v zakajeno bežnico v trenutku, ko so vojaki in civilisti zarohneH nad njo, — Razumem, — je dejal, — toda bojim se, da je mati tega mladeniča naprtila na vaša ramena pretežko breme in da ni ravnala prav. Ali nri dovolite pomagati vam nositi to breme a*?; pa vsaj olajšati ga? Potrebno vam bo oboje, lahko mi verjamete, saj poznam to deželo in njeno življenje. — Zelo ljubeznivi ste, — je odgovorila Fenella tiho. — Storiti ne smete zlasti ničesar, kar bi vas moglo spraviti ▼ nevarnost. — Nič nevarnega...« jI je prigovarjal, — vsaj sama ne. AH mi obljubite, da me boste poklicali na pomoč, kadarkoli vam bo potrebna zaščita, pa je vam ne bo mogel nuditi vas* mladi prijatelj? Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani