PoMnfnt plaFanU t roIcrTa!. Izhaja vsak dan sjutraj razven ▼ ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20—, za tu* jino 80'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 In 30-71. II. Izdaja Cena j)in 1«— Jugoslovan KoKopIiBT ne vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, tel. 29-60. V Celju s SlomSkov trg 4. Pošt. ček. ra?.! Ljubljana' 15.621. St. 231 Ljubljana, torek, dne 6. oktobra 1931 Leto II. 'v Priznanje naroda predsedniku vlade g. Zivkovicu Prebivalstvo vseh banovin proglasilo za nosilca državne liste predsednika vlade g. Petra Živkoviča 11Sil Dr. Dragotin Kojič, minister za pravosodje Velik govor ministra Kojiča Kragujevac, 4. oktobra. Danes se je vršila tu velika konferenca zastopnikov volilcev iz v?e«a okraja, ki je z navdušenjem sklenila, da proglasi kot nosilca liste predsednika vlade gosp. Petra Živkoviča. Na konferenci je govoril tudi pravosodni minister dr. Kojič, ki je v kratkih besedah jasno in točno opredelil politiko vlade ter razložil namen volitev. Med drugim je dejal: »Ko je naš vzvišeni kralj videl, da je ogrožena državna zgradba, v katere temelje so vzidana najbolj dragocena življenja sinov tega naroda, je vzkliknil: Stoj! In tako je prišlo do 6, januarja 1929. leta. Od te dobe je On kot najvišji gospodar vzel upravo v svoje roke in Pričel postavljati vsakega na svoje mesto. On je uvrščal brez odmora in delal na ureditvi naše državne in na odstranitvi razlik in sporov iz preteklosti. Zvest tradicijam svojega velikega očeta nam je dal, kakor hitro je pomiril naše spore in prepire, ustavo z dne 3. septembra. Podaril nam je polne državljanske pravice in svoboščine. Nj. Vel. kralj nam je podaril eno od najbolj svobodoljubnih ustav. Vi dobro veste, kaj pomeni dati narodu pravico, da po svojih zastopnikih sodeluje v občini, banovini in državi. Prva naloga po proglasitvi ustave je bila, da 8e skliče narodna skupščina. Z ukazom Nj. Vel. kralja so določene volitve na Mitrov dan dne 8. novembra. V ta namen smo se mi tu sestali. Svobodna ▼olja in narodna pamet imata določiti, koga bomo volili. (Tako je!) Mi vemo, da so življenjske prilike našega naroda težke in pretežke. Zato bo, bratje, prva skrb narodnih zastopnikov in kraljevske vlade, da se olajšajo bremena in napravijo znosna. Narodni zastopniki so nosilci in čuvarji narodnih svoboščin in pravic, toda oni morajo tudi skrbeti za niaterijalno stran življenja, da se popravijo življenjske razmere našega naroda. Nočemo več nekdanjih prepirov in prerekanj, nočemo več takšne skupščine, v kateri so ljudje eden na drugega naperjali orožje, temveč hočemo pravo skupščino, resnično sliko narodne voljo in razpoloženja. Vi, prijatelji, morate prihajati na konference, da poveste onim, ki bodo kandidirali, svoje želje in potrebe. Osmega novembra pa v-ii složno na volišče, da določimo one, ki nas bodo nastopali! Ta volilni zakon je dober. Daje možnost, da se dobro precenijo ljudje, ki se pošljejo v narodno skupščino, ker vsak srez voli za sebe poslanca. So nekateri ljudje, ki govore, da javno glasovanje ni dobro. Jaz pa vam povem, da so veliki znanstveniki, ki so največji pristaši javnega glasovanja, kajti, bratje, javno glasovanje ustvarja značaje, tajno pa jih ruši. Narod, ki je znal naskočiti nemške topove in strojne puške, se ne boji javnega glasovanja.« Z navdušenjem so sprejeli vsi govor ministra dr. Kojiča in sklenili, da gredo kot en mož na volišče za zmago jugoslovanske misli. Mirne predsedniške volitve v Čile Pariz, 5. oktobra. AA. Ilavas poroča iz San- aSa v južnoameriški republiki Čile, da so vcerajšnjg volitve za predsednika republike potekle razmeroma mirno in brez večjih nrre-nt' .^on^n* rezultat volitev bo znan v toku današnjega dne. Po dosedanjih številkah ima največ upanja na zmago g. Monterro. Beograd, 5. oktobra. Včeraj so se v vsej državi vršile številne volivne konference, ki so vse brez izjeme sklenile, da bodi nosilec državne liste sedanji predsednik vlade g. Pera Živkovič. Vsi ti sklepi so se izvršili spontano in po lastni inicijativi naroda, ker je hotel narod na ta način izreči predsedniku vlade svoje priznanje za njegovo zvesto jugoslovansko politiko od 6. januarja naprej in se mu s tem tudi zahvaliti za njegovo delo. Obenem pa je hotel narod s tem manifestirati tudi svoje jugoslovansko prepričanje. S tem, da ima ves jugoslovanski narod enega nosilca liste, se naj vidno manifestira, da je jugoslovanska ideja združila ves narod. Pod enotnim vodstvom stopa enoten jugoslovanski narod v boj za zmago nacionalne misli. Ta enotna volja jugoslovanskega naroda se je pokazala na nedeljskih sestankih tudi v tem, da so povsod sklenili vse potrebno, da bo volivna udeležba čim večja. Zlasti pomembni sestanki so se vršili v nedeljo v Topoli, kjer sta govorila ministra dr. Marinkovič in dr. Timotijevič v Mostarju, kjer je govoril minister dr. Srskič, in v Kragujevcu, kjer je govoril minister dr. Kojič. Vsi ti sestanki so dokazali popolno solidarnost naroda. Vsi ti sestanki pa so tudi dokazali, da se zanimanje za volitve stalno širi in da bo volivna udeležba mnogo večja, kakor pa se je pričakovala. Do konca tega tedna bo rešeno tudi vpra- šanje srezkih kandidatur, nakar se prične zadnja faza zmag ono sne volivne borbe za jugoslovansko idejo. Tudi Slovenija se pridružuje ostalim banovinam Ljubljana, 5. oktobra. Danes popoldne se je vršil v veliki dvorani Delavske zbornice volivni sestanek zaupnikov iz vse Dravske banovine. Tako po udeležbi, ko po svojih sklepih je imel sestanek popolen uspeh. Udeležili so se ga zastopniki vseh srezov in vseh večjih krajev in vsi so imeli le eno željo, da čim bolj koristijo s svojimi predlogi skupni stvari. Poseben pomen je dobil sestanek tudi z udeležbo ministrov g. dr. Kramerja in g. Puclja. Sestanek je otvoril v imenu oentralnega akcijskega odbora dr. Dinko Puc, ki je na kratko razložil namen sestanka in povdaril smernice, po katerih treba določiti srezke kandidate. Volitve morajo biti manifestacija jugoslovanske misli in s tem ciljem je treba določiti kandidate. Ena kandidatura pa je absolutno nesporna in to je kandidatura nosilca liste. Ne more in nočemo, da bi kdo drugi bil nosilec liste ko gospod P. Živkovih. (Živio!) Kajti samo na ta način je podano jamstvo, da se bo zmagovito dovršila politika 6. januarja. (Viharne ovacije predsedniku vlade,) Nato sta govorila ministra g. Pucelj in dr. Kramer ter naglasila državni pomen volitev. Podala sta več zanimivih odkritij, ki so napravila globok utis. Oba jedrnata govora sta izzvala mogočno odobravanje. Nato se je razpravljalo o posameznih srezkih kandidaturah. Debata je pokazala, da povsod prevladuje odločna volja, da se z izbiro kandidatov čim bolj koristi skupni stvari. Vse prejšnje razlike morajo biti pozabljene, vsi posebni in osebni interesi se morajo umakniti splošno narodu. To je bila želja vseh govornikov. Po lepem sporazumnem razpravljanju o srezkih kandidaturah se je zaključilo zborovanje. Navdušenje, ki je zavladalo, je bilo jasen dokaz, da bo Slovenija storila svojo dolžnost, ki jo ima kot predstraža Jugoslavije. Pred razpletom angleške krize Nove volitve neizogibne — Odločilen sestanek med MacDonaldom in Lloyd George- om — Letna konferenca delavske stranke London, 5. oktobra. AA. Pričakujejo, da bo parlament ta teden končal svoje delo. Listi poročajo, (la bo proglas o razpustu parlamenta objavljen v četrtek ali v petek in da bodo splošne volitve 28. ali 29. oktobra. Medtem se pogajanja nadaljujejo. Vlada si želi zagotoviti podporo vseh političnih strank, preden pojde na volitve. Ne-sporazumljenja med liberalnimi in konservativnimi ministri niso še poravnana. Pogajanja se vrše še vedno na temelju manifesta, ki ga ministrski predsednik namerava objaviti v primeru volitev. Liberalni vodja Lloyd George se prejko-slej odločno protivi volitvam. Včeraj ga je posetil v Churtu poslevodeči vodja liberalne stranke sir Herbert Samuel. »Manchester Guardian«: pravi, da sta se oba liberalna voditelja sporazumela v vprašanju volitev. Po povratku v London je Samuel posetil ministrskega predsednika MacDonalda. Ministrski predsednik je bil te dni v trajnih stikih s političnimi voditelji, tako da se ni mogel sestati z Lloydom Georgeom. MacDonald se je davi odpeljal v Churt, da poseti liberalnega voditelja. Temu sestanku pripisujejo veliko važnost. London, 5. oktobra. AA. Sir John Simon, ki je izstopil junija iz liberalne stranke, javlja, da bo skupno z nekimi li- beralnimi poslanci ustanovil stranko, ki bo podpirala politiko ministrskega predsednika. A London, 5. oktobra. AA. Davi so otvorill v Scarboroughu vsakoletno konferenco delavske stranke. Predsedoval je predsednik izvršnega odbora Stanley Hirst. Konference se udeležuje 800 delegatov. Razpravljali so večinoma o bližnjih parlamentarnih volitvah, ki so potisnile v ozadje vsa ostala vprašanja dnevnega reda. Po blagajniškem poročilu je finančno stanje delavske stranke precej resno. Izvršni odbor bo konferenci predlagal, naj se v kritje deficita zviša članarina s 3 penijev na 4. Preprečeni zločini bolgarskih atentatorjev Patriotična požrtvovalnost naših vic in graničar Jovanovič Caribrod, 5. oktobra, o. Dne 3. oktobra okrog 9'30 se je dogodila na bolgarskem ozemlju le kilometer daleč od jugoslovanske državne meje silna eksplozija. Izvedelo se je, da so se razpočili peklenski stroji, ki bi jih bili morali skrivaj prenesti čez mejo in uporabiti za atentate v naši državi. Več oseb je bilo ubitih in težko ranjenih. Skoplje, 5. oktobra, o. Dne 4. oktobra so neznanci poskušali izvršiti atentat na progi Skoplje-Veles. Med železniškima postajama Vlaščane in Pčinje na km 483. Orožniški kaplar Damjanovič pa jih je pri delu presenetil. Razvila se je borba, v kateri orožnikov — Orožnik Damjano-padla v borbi z banditi je dobil Damjanovič več težkih ran, ki jim je pozneje podlegel. Carevo selo, 5. oktobra, o. Dne 29. septembra t. 1. ob 18. je poskušalo nekaj bolgarskih atentatorjev izvršiti atentat na naši meji med obmejnima postajama Ana-tasev in Ravno vodo blizu Carevega sela. Naša patrulja pa je atentatorje iztaknila. Prišlo je do boja, v katerem je bil ubit naš graničar kaplar Velimir Jovanovič. Naši obmejni organi so povabili bolgarske obmejne organe na sestanek. Obojestranska komisija naj bi vso zadevo preiskala. Bolgarski obmejni organi pa se vabilu niso hoteli odzvati. Velika manifestacija za mir v Parizu Pacifističen objem med francoskim podpolkovnikom in nemškim generalom Pariz, 5. oktobra, d. 2,700.000 Francozov, ki so organizirani v francoski ligi pacifističnih frontnih bojevnikov, je poslalo La-valu, Brandu, Briiningu in Curtiusu poslanico, v kateri izražajo nado, da se bo zbli-žanje in prijateljstvo med Francijo in Nemčijo, ki sta ga ustanovila Briand in Strese-mann, ugodno razvijalo in da bosta obe vladi ta stremljenja podpirali. To poslanico so prebrali včeraj na zborovanju francoske lige pacifističnih frontnih bojevnikov. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem. Navdušenje je doseglo svoj višek, ko sta se po izjavah raznih nemških in francoskih eovornikov francoski polkovnik Picot in nemški general Deim-ling objela in poljubila. Obmejni incident med Poljsko in Litvo Pariz, 5 .oktobra. AA. Poročajo iz Kovna v Litvi, da so poljski vojaki ubili blizu poljsko-litavske meje nekega litavskega obmejnega stražnika. Ustanovljena je posebna komisija, ki bo dognala, koga zadene krivda za ta zločin. Delo državnega volilnega odbora Beograd, 5. oktobra. 1. Na današnji seji državnega odbora za volitve so bili definitivno izvoljeni predsedniki volilnih odborov za vso banovine. Njihova imena bodo objavljena v »Službenih novinah«. Obisk angleškega zunanjega ministra v Parizu London, 5. oktobra. AA. Vest o bližnjem po-setu angleškega zunanjega ministra Readinga v francoski prestolnici je Izzvala v Londonu In v Parizu veliko zanimanje. Politični krogi pozdravljajo ta poset kot znamenje, da so merodajni krogi spoznali potrebo po popolnem angleško-francoskem sodelovanju. Poročajo, da bodo razgovori zelo obsežni, kar potrjuje tudi dejstvo, da se udeležita tega sestanka tudi francoski zunanji in finančni minister In francoski ministrski predsednik. Tl razgovori bodo toliko bolj pomembni, ker poseti francoski ministrski predsednik Laval v kratkem Washlngton. Pogajanja za avstrijsko posojilo Dunaj, 5. oktobra, d. Sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu, nekdanji finančni minister dr. Juch, je danes odpotoval v Pariz in Basel. Spremlja ga dr. Reisch. Kakor znano, je to potovanje namenjeno nadaljnim pogajanjem o novem avstrijskem posojilu. Obletnica fašističnih borbenih organizacij Rim, 5. oktobra, n. V četrtek bodo v Rimu slavili prvo obletnico ustanovitve fašističnih' borbenih organizacij. Priredili bodo veliko parado, ki se je bo udeležilo okrog 100.000 fašističnih četnikov iz vse srednje Italije. Četniki že marširajo v večjih skupinah od vseh strani proti Rimu. Jugoslavija velika rodbina, ki ji je oče kralj Aleksander Pomemben članek pariškega lista skem Pariz, 5. oktobra. AA. Pod šifro treh zvezd prinaša pariški list >Le Journal« velik članek na dveh stolpcih, in sicer na prvi strani o jugoslovanski kraljevski rodbini in sliko kralja Aleksandra, kraljice Marije in prestolonaslednika Petra. Članek popisuje življenje kralja Aleksandra in njegovo držanje med vojno kakor tudi kraljevo rodbinsko življenje. Kralj Aleksander, pravi člankar, ki mu je danes 43 let, se ni nič izpremenil. Pri njem vladata še zmeraj čut dolžnosti in njegova prejšnja skromnost. Njegovo življenje je brez pompa, življenje, ki je posvečeno njegovemu narodu in rodbinski sreči ob strani inteligentne in dobrosrčne kraljice, ki mu je dala tri divne sinove. Dalje popisuje člankar življenje in delo kralja Aleksandra in njegove vsakodnevne posje. Kralj Aleksander, pravi pisec, ne vidi v državi nekega fizičnega bitja, nego živo bitje. Kraj njegove delovne mize se nahaja rotativna mapa kraljevine Jugoslavije, na kateri se jasno rišejo pred njegovimi očmi vse banovine kraljevine, ki jo je kralj Aleksander prepotoval v »Le Journal« o našem kraljev-domu vseh smereh in ki šteje 14 milijonov ljudi, katerim so posvečene vse njegove misli. Drugi del članka je posvečen kraljici Mariji, o kateri pravi pisec to-le: Kraljica je prav tako preprosta in dobra kakor kralj Aleksander. Trudi se, da razvije pri svojem narodu zmisel za življenje na kmetih. Članek končuje z besedami: Tako vidi jugoslovanski narod v svojih vladarjih svoje vzore. Jugoslovanski narod ljubi kraljevsko rodbino, ker ve, da tudi ona njega ljubi. Zato je kralju Aleksandru pred dvema letoma uspelo rešiti edinstvo države in zagotoviti bodočnost svoji domovini s tem, da je združil v svojih rokah vso civilno in vojaško oblast, ne da bi pri tem tvegal, da bi vzbudil nezadovoljstvo. Z načinom, kakor je kralj Aleksander pojmoval in izvršil svojo kraljevsko vlogo, je pokazal, da njegov veliki narod ni nič drugega, kakor velika rodbina, rodbina, ki mora biti složna in ki ji' mora biti oče On, kralj Aleksander. Veličastno slavje jugoslovanskih dobrovoljcev Svečana posvetitev nove dobrovoljske zastave — Toplo priznanje N j. Vel. kralja junaštvu in požrtvovalnosti dobrovoljcev Beograd, 5. oktobra, r. Včeraj ob 10. predpoldne se je vršil glavni del slavja jugoslovanskih dobrovoljcev. V prisotnosti Nj. Vel. kralja Je bila posvečena nova dobrovoljska zastava, dar Nj. Vel. kralja. Pomembna svečanost se Je vršila na igrišču športnega kluba Jugoslavije. Posvetitvi zastave so prisostvovali poslaniki Francije, Češkoslovaške, Poljske in romunske. Poleg tega so bile prisotne delegacije francoskih bojevnikov s solunske fronte ter češkoslovaških in romunskih prostovoljcev iz svetovne vojne. Prostor, ki Je bil določen za gledalce, je bil ves napolnjen z ogromno množico meščanov in občinstva iz drugih krajev države. Ko se Je točno ob 10. uri pojavil Nj. Vel. kralj v spremstvu ministrskega predsednika 21vkoviča, ministra Kumanudija, vojnega ministra Stojanoviča in ministra dvora Jeftida, mu je prirejalo občinstvo navdušene in gromovite ovacije, ki so trajale več časa. Vse zastave prostovoljskih delegacij so bile postavljene v vrsti pred tribuno NJ. Vel. Med zastavami je bila tudi zastava delegacije francoskih solunskih bojevnikov. Za zastavami so stali razvrščeni prostovoljci, ki jih je bilo nad 6-tisoč. Ko so po prihodu Nj. Vel. kralja ponehale ovacije množice, se je takoj začela svečanost z običajnim verskim obredom. Ko Je bil obred končan, stopita predsednik Zveze prostovoljcev, slepi podpolkovnik Lovrič, in Boško Pavlovič, predsednik zagrebške dobrovoljske organizacije pred kralja in mu dasta v roke novo zastavo. Kralj je kot kum zabil v drog tri zlate žebljičke z napisi: »Aleksander, Marija, Peter«. Nato je privezal na zastavo trak in jo potem vrnil v roke predsedniku Lovriču s temile besedami: »S toplim priznanjem za junaštvo in požrtvovalnost darujem to zastavo z najprisrčnejšlmi pozdravi vsem dobrovoljcem. Živeli!« Nj. Vel. kralju se je zahvalil predsednik Lovrič s toplim govorom, med katerim Je prihajalo ponovno do navdušenih manifestacij za NJ. Vel. kralja, kraljevski dom in Jugoslavijo. Po govoru predsednika Lovriča so pristopili k zastavi zastopnik češkoslovaških legionarjev Patejdl, romunskih dobrovoljcev Delen, ki sta privezala nanjo vsak po en trak s primernim napisom. Nato so se štiri prostovoljske zastave, nova jugoslovanska, češkoslovaška, francoska in romunska simbolično poljubile, s čimer je bila pomembna svečanost končana. Po svečanosti so prostovoljci krenili v sprevodu po mestu. Pred dvorom so prirejali ponovno navdušene ovacije NJ. Vel. kralju, ki se je bil prikazal na oknu. Predsednik Zveze prostovoljcev podpolkovnik Lovrič in inozemski delegati so bili sprejeti v avdijenci pri kralju. Vladar se je ob tej priliki prisrčno pogovarjal z vsemi in obujal pri tem spomine iz zadnje vojne. Beograd, 5. oktobra, n. Zastopniki francoskih bojevnikov na solunski fronti, češkoslovaških legljonarjev in romunskih dobrovoljcev so bili danes dopoldne v spremstvu glavnega odbora naše dobrovoljske zveze na Oplencu, kjer so se poklonili manom kralja Petra. Na grobu je imel predsednik naše zveze g. Lovrič lep govor. Popoldne so bili zastopniki dobrovoljske Male antante na grobu bivšega poveljnika vseh dobrovoljskih polkov v Dobrudži, generala Stevana Hadžiča. Ostavka avstrijskega finančnega ministra Glasovi o bližnjih spremembah v vodstvih raznih finančnih zavodov Dunaj, 5. oktobra, d. Zvezni finančni minister profesor dr. Josef Redlich je podal včeraj svojo že napovedano ostavko, ki je bila sprejeta. Dr. Redlich že preje ni bil zadovoljen z razmerami v avstrijski vladi in v narodnem svetu in je večkrat izrazil željo, da se vrne zopet na har-wardsko vseučilišče, kjer je zadnja tri leta predaval. Ko so pri zadnjih parlamentarnih razpravah o sanacijskem načrtu zveznega kancelarja dr. Burescha finančnega ministra Redlicha potisnili nekoliko ob stran, je dr. Redlich sedaj izvršil svoj načrt in odstopil. Vodstvo finančnega ministrstva je bilo začasno poverjeno zveznemu kanc^larju dr. Bureschu. Končnove- ljavno se finančno ministrstvo zasede šele kasneje, najbrže hkratu z rešitvijo vprašanja ostavke dr. Schobra. Dunaj, 5. oktobra, d. Danes so širili vest, da bo generalni guverner Narodne banke dr. Reisch odstopil s svojega mesta. Kot njegovega naslednika imenujejo poslanca dr. KienbOcka. Po neki drugi vesti misli baje odstopiti tudi glavni ravnatelj Kreditnega zavoda dr. Spitzmiiller. Na njegovo mesto naj bi stopil član rekonstrukcijskega odbora dr. Mohsing. Obe ti vesti je treba sprejeti s previdnostjo. Nadaljna vest pravi, da bi se pripravljala spojitev vseh dunajskih bank. To vest pa so odločno dementirali. Prelom med romunsko vlado in liberalci Senzacionalen govor liberalnega voditelja Duce — Sporazum z Jorgo je vezal stranko samo do volitev Pomagajmo si sami!* V težkih trenutkih življenja, ko nas od vseh strani tepejo udarci, je treba predvsem imeti vero v samega sebe. Treba se je ustaviti in upreti, ne pa bežati in misliti najprej na tujo pomoč. Ni od nas odvisno, ali dobimo tujo pomoč ali ne in ali pride v pravem času, ampak z lastno voljo in požrtvovalnostjo se lahko dvignemo v vsej svoji veličini, če napnemo vse svoje sile in ee trdno odločimo, da vztrajamo v nevarnostih, ki nam prete. Ce se, kadar se branimo pred nesrečo, zanesemo najprej nase in na svojo moč, se nam vzbudita samozavest in pogum ter bomo vedno bolje opravili, kakor pa če preplašeno zbežimo z bojišča in pričakujemo tuje pomoči. Po tem starem in preizkušenem življenjskem pravilu se moramo ravnati tudi zdaj. Naše gospodarske in finančne razmere so se nekoliko omajale. Prišle so razne težave, ki so se pojavile po vsej Evropi in celo v Ameriki. Tem težavam se moramo upreti in sicer zlasti tako, da zbiramo svoje lastne moči in vzbujamo samozavest! F.nn sama velika misel nas mora prevzemati: ne vdajmo se! Pretrpeli smo že večje težave, toda premagali smo jih vedno, kadar smo napeli in zbrali vse svoje narodne sile. Danes, ko se je nekakšna kolektivna blaznost strahu polastila slabotnejših delov našega naroda, morajo stopiti na plan vse naše narodne organizacije, da se aktivno borijo zoper razburjenost in paniko, ki se razširjajo v naših vrstah. Kje ste, Sokoli, Narodna odbrana, Jadranska straža, vi humanitarna in patrijotična društva, moška kakor ženska! Sklicujte seje in konference ter navajajte vse svoje člane, da dvignejo evoj glas za pomirjenje tistih, ki so se preplašili. Zakličite vse okoli vas, ki vas preplašeno vprašujejo, kako bomo vzdržali kri. ao: da se boj ne bije s svetlim orožjem, ampak z junaškim srcem! Zato hrabrite in bodrite srca! Nismo še propadli, od prepasti smo še daleč, toda biti moramo hrabri, verovati moramo v samega sebe, v svoj narod, v svojo domovino! Ne zapuščajmo jih, ne izdajmo svoje zastave: ne bežimo od naše valute, od naših državnih papirjev, od naših denarnih zavodov! Kam pa naj bežimo! V tujino? Ali je tam morda bolje? Ali bomo mogli rešiti samega sebe, če prestrašeno pričnemo rušiti vse tisto, kar je naša skupna trdnjava. Evo predlog, kako naj začnemo ibirati naše vrste; vsa naša nacionalna društva, korporacije, občine, učitelji, duhovniki, javni delavci naj začnejo s propagando, da kupi vsakdo, kdor le zamore, te dni vsaj po en državni vrednostni pivpir. Sokolska, športna, pevska društva, šole, cerkve, bolnice, čitalnice in druga udruženja naj kupijo po eno obveznico vojne škode, ki se prodaja zdaj po 300 dinarjev, toda je zelo verjetno, da bo kaj kmalu poskočila na svoj normalni tečaj 400 do 450 dinarjev, obveznico 7% notranjega posojila, obveznico 7 in 8% dolarskih emisij ali delnice Narodne banke. Vsi ti papirji se prodajajo danes pod svojo pravo ceno, in kdor jih zdaj kupuje, napravi dobro kupčijo. Poleg tega, in to je najvažnejše, se bo na naših borzah vrnilo zaupanje v te papirje, ker se bo videlo, da je ves narod vzel te papirje za svojo nacionalno dragocenost, jih objel s svojim zaupanjem in obdal s svojo ljubeznijo. Pri tem torej niso potrebne nobene žrtve, niti veliki zneski, Ni društva, niti udruženja, ki bi ne moglo žrtvovati v ta namen vsaj 300 do 400 dinarjev. Ce ni v blagajni toliko denarja, naj člani odbora na prvi seji zberejo med seboj teh nekoliko dinarjev. Vsako udruženje naj najintenzivneje stremi za tem, da bo vsak član daroval v ta namen kakšen stotak, ter z nakupom državnega papirja hkrati znatno moralno koristil svojemu narodu. Da bi pospešila to akcijo, daje Poštna hranilnica našemu občinstvu svoje usluge popolnoma brezplačno na razpolago. Da se onemogočijo dragi posredovalci in razne sleparije, naj vsakdo, ki želi kupiti kako državno obveznico, pošlje denar Poštni hranilnici preko svoje najbližje pošte (s položnico 127 Š, ki se dobi na vsaki pošti; na zadnjo stran naj napiše, zakaj denar pošilja; položnico naj naslovi na čekovni račun štev. 50.011). Poštna hranilnica bo vsa ta naročila zbirala in izvršila nakup še isti dan na borzi. Prav ta dan bo poslala vsakemu naročniku kupljene obveznice po izvirnem borznem tečaju, ne da bi si zaračunala kakršnokoli provizijo ali takso. (Poštna hranilnica je državni zavod, in bo to delo izvršila ne zaradi zaslužka, temveč radi splošne koristi). Prav tako bo dajala brezplačno tudi vsa potrebna obvestila in navodila, ki bi jih kdo od nje zahteval. Tako se bo lahko izvedla velika akcija z dalekosežnimi posledicami za naš javni kredit in naše narodno življenje. Stremimo vsi za tem, da se ta akcija izvrši! Dr. Milorad Nedeljkovič, generalni direktor Poštne hranilnice. * Čeprav smo že v izvlečku seznanili naše naročnike z odlično pisanim člankom dr. Nedeljkovima, vendar smatramo za svojo dolžnost, da ga vsled silne vsebine priobčimo v celoti! Bukarešta, 5. oktobra, n. šef liberalne stranke Je imel včeraj v Aradu veliko zborovanje, na katerem je Izzval senzacijo s svojimi izjavami o odnosu stranke napram vladi in o položaju Transilvanije. Dejal je, da je med današnjo vlado in liberalno stranko ni nikakih skupnih Interesov. Liberalna stranka je popolnoma nezavlsna. Fakt, ki je vezal stranko z vlado profesorja Jorge, je veljal do volitev. Liberalna stranka spada v opozicijo. Duca se Je izrazil za konverzijo kmetskih dolgov, za znižanje obrestne mere in za povišanje cen pšenice. V nacijonalni kmetijski stranki se Je v zadnjem času javila težnja po avtonomiji. Liberalna stranka je bila spočetka proti avtonomiji. Duca pa je včeraj v svojem govoru dejal, da stoji na stališču, da morajo v Transilvaniji vladati Transilvanci. Brez njih in njihove dežele ni Romunije. O zunanji politiki Je Duca končno dejal, da ni potrebno, da bi se spremenila. »Rador« poroča o političnih strankah. O liberalni stranki pravi, da so nekateri ljudstvu napovedali spravo med stranko in njenimi u.-sidenti. Ta sprava bi pomenila rešitev politične krize v Romuniji. Toda voditelj desidentov Julij Bratianu je izjavil, da si sprave v stranki ni mogoče misliti, dokler so Duca in njegovi ljudje na vodilnih liberalnih mestih. >Jaz sem šef liberalne stranke, je dejal, »in potemtakem si ni mogoče misliti kabineta, v katerem bi bil jaz skupno z Duco. Jaz ali Duca. Eden izmed naju mora odnehati«. »Cuventul« napoveduje, da bo krizo liberalne stranke rešil Argetoianu, ki bo posredoval med Bratianom in Duco. Na ta način bi se položaj v Romuniji stabiliziral. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 5. oktobra, n. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda, 22. kola Je srečka št. 68.187 dobila nagrado 400.000 Din, 67.606 nagrado 20.000 Din, srečki 41.320 in 93.884 pa nagradi po 10.000 Din. Volilni sestanek v Novem Sadu Novi Sad, B .oktobra n. Davi ob 9.30 sla prispela iz Beograda v Novi Sad ministra Ku-manudi in Maksimovič. Na postaji ju je pričakoval ban Nikolič z zastopnikom oblasti in z ljudstvom. V palači banske uprave je bila ob 10 .konferenca o bližnjih volitvah. Zastopniki ljudstva so soglasno sklenili, da postavijo za nosilca državne kandidatne liste ministrskega predsednika g. Živkoviča. S konference so poslali g. Živkoviču pozdravno brzojavko s prošnjo, da bi sprejel kandidaturo. Ministra sta govorila o dosedanjem prizadevanju vlade za gospodarski in politični napredek naše države. Premestitev Beograd, 5. septembra. Kontrolor in postaje-načelnik Milosta Bogomir je bil na svojo lastno prošnjo premeščen s postaje Videm-Krško na postajo Sevnico. Seja poslovnega odbora Zveze jugoslovanskih mest Zagreb, 5. oktobra, k. V skladu s eklepi kongresa Zveze mest v Sarajevu se bo 17. t.'m. vršila seja poslovnega odbora Zveze v Ljubljani. Seje se bodo udeležili zastopniki mest, ki so zastopana v poslovnem odboru, in sicer: Ljubljane, Belovara, Kragujevca, Osijeka, Banjaluke, Splita, Sarajeva, Vukovara, Cetinja, Karlovca, Novega Sada, Niša, Skoplja in Beograda ter člani nadzorstvenega odbora. Te seje se smejo udeležiti tudi zastopniki ostalih mest. Na seji bodo razpravljali v prvi vrsti o mestnih proračunih, o plačah mestnih uslužbencev in o varčevanju. Državna podpora za nabavo trifolinskih strojev Beograd, 5. oktobra. A A. Kmetijski minister je s soglasjem predsednika ministrskega 6 vel a izdal sklep, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada podeli podpora banskim upravam Savske, Dravske in Dunavske banovine po 330.000 Din za nabavo trifolinskih strojev. Ti stroji so namenjeni za čiščenje semenja detelje. Dunajski sadni trg Dunaj, 5. oktobra, d. Pripeljali so: 19 vagonov Jugoslovanskih češpelj, 4 vagone grozdja, 1 vagon bolgarskih češpelj, 12 vagonov madjar-skega grozdja, 12 vagonov češkoslovaških hrušk. Tendenca nespremenjena. Številčna moč italijanske armade Rim, 5. oktobra, n. Uradni vojni list »Forze Armate« je objavil statistične podatke o številčni moči italijanske vojske. Te podatke vsebuje tudi memorandum, ki ga je italijanska vlada predložila Društvu narodov in v katerem je popisala vso svojo oboroženo silo. Po teh podatkih šteje italijanska vojska na kopnimi 491.391 vojakov in 22137 častnikov. V vojni mornarici je 51.326 mornarjev in 3296 častnikov, v zračni vojski pa 22.194 ljudi. Indijska konferenca London, S. oktobra. AA. Davi se je sestal v salntjameski palači odbor za zvezni ustroj Indijske ustave. Po kratki seji se je odbor od-godil do petka zjutraj, da omogoči nadaljevanje pogajanj glede manjšinskega vprašanja. Prihodnja seja manjšinskega odbora bo v četrtek. Za pobijanje političnega nasilja v Nemčiji Berlin, 5. oktobra, d. Kakor poročajo lasti, bo nova zasilna naredba obsegala ukrepe za pobijanje političnega nasilja. Pričakujejo pooblastila, s katerim bi bilo končno mogoče z vso energijo nastopiti proti domovom in vojašnicam napadalnih odelkov. V zadnjem času se je pokazalo, da taki domovi niso drugega kakor vojaška oporišča. Največjega pomena je tudi nameravano delno razveljavljenje določil državne usitave o osebni svobodi. Ustvarila naj bi se možnost, da se ukrene proti neprijetnim osebam zapor. Upravnim oblastvom hočejo dati pravico, da bodo smele pripreti osebe, od katerih bi bilo pričakovati terorističnih dejanj. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 5. oktobra, d. Sedanji značaj vremena bo v splošnem naprej. Koncert Karla Rupla Prvi letošnji koncert v veliki unionski dvorani je absolviral naš violinist Karel Rupel. Pri klavirju je bil M. Lipovšek. Spored je bil izbran kar najbolj srkbno. Slišali smo grandi-jozen Bachov koncert v a-inolu, ki ga je Rupel tehnično in interpretacijsko izčrpal. Čisto pravilno ga je kot glavno in najboljšo točko sporeda postavil na čelo sporeda. V Tartinijevem »Vražjem trilčku« smo občudovali zlasti tehniko leve roke, ki je dosegla vrhunec v Kreis-lerjevi kadenci. Tudi ta skladba je globoko zasnovana in prav tako kakor Bachov koncert še zmeraj moderna, ker ustreza vsem zahtevam sodobnega umetniškega pojmovanja. Od domačih del je zaigral Rupel mojo fantazijo, Njemu kakor Lipovšku se rt vzorno zvedbo zahvaljujem. Opozarjam naše komponiste na dejstvo, da imamo v Ruplu prvovrstnega violinista, ki bo gotovo za propagando naše glasbe te stroko še mnogo storil — samo skladb mu dajte. Krajše skladbe Dalcrozeja, Ravela in Debussy-ja sta podala umetnika prav delikatno, obenem pa pokazala, da niti za bravurne kose ni treba zanemariti umetniške linije sporeda. Tarti-ni-Kreislerjeve varijacije na Corellijev tema in kot zadnja točka Wieniawskega Scherzo-Tarantelle sta točki, ki ju prav radi slišimo v različnih interpretacijah. Obe sta zlasti za violinista silno težki, a tudi hvaležni. Koncert ni bil najbolje obiskan, izbrana publika pa je nastop obeh umetnikov kvitirala s polnim razumevanjem in priznanjem. Morala sta ponoviti Debussyja in na koncu dodajati. Slavko Osterc. Dunajske gledališke pismo Koncem septembra 1931. Kriza, redukcija, sta oni nemaskirani mašl-neriji novejšega datuma, ki vzbujata strah in trepet, tokrat ne toliko pri občinstvu kot pri * igralcih in gledaliških nastavljencih. Države reducirajo štipendije, gledališki ravnatelji plače. Modernizacija gledališča! Renoviranje umetniških smernic. Zapiranje zavodov. Pariš hoče krizo prekriti z bleskom, sijajem. Berlin z amerikanizacijo. Dunaj s petjem, plesom — in kar Je najbolj žalostno, a vsesplošno — s tonkinom. Izgleda, da je Praga še najbolj solidna. Celo dunajski Burgteater in Opero je zajela kriza. K. u. k. Hoftheater. Medli inicijalki ne žare več v solnčnem svitu in zvezdniki tega nekoč slavnega gledališča iščejo ameriške ma-nažerje, ki lahko zvok njihovega glasu odtehtajo v zlatu ameriških dolarjev. Piccaver Je prvi, ki si Je premostil pot preko velike luže. Ostali mu skušajo slediti, oni pa, katerim to ni dano, morajo polagati svoje zmožnosti na decimalko, da Jih gledališki ravnatelji novim razmeram primemo pretehtajo. Mnogim Je pomenila kinematografija edino možnost — velikih zaslužkov in ti so mirnodušnejše gledali na redukcije gledaliških gaž. A tudi kinematografska podjetja so v sporazumu z delegacijo gledaliških ravnateljev, ukinila horendne zvezdniške gaže. Umetnost se je pocenila. Za umetnike. A ne za njene posredovalce ln tudi ne za one, ki Jo sprejemajo. Da Je polovica dunajskih gledališč že zaprtih, ali pa da visi nad njimi Damoklejev meč propasti, mi ni treba omeniti. Wiener Neues Bchauspielhaus, bivša ljudska opera, v kateri Je zadnje čase umetniško uspešno, a financijelno porazno vegetiral ravnatelj Feldhammer, ugleden režiser in igravec, je svoja vrata že definitivno zaprlo. Znani revijski pisatelj, igravec, režiser in kabantlst Farkaš, pozneje celo Reinhardt so se zbali, gledališče na novo otvo-rlti. »Strauss-Theater« se je spremenil v »Sca-lo«, kjer Je prej dominirala opereta, kaže sedaj znani berlinski operetni in revijski režiser Erich Charell svoj prvi zvočni film »Kongres pleše«. Kljub vsem žalostnim zgledom in vestem so pa različna gledališča pogumno otvorila novo *ezijo, novi komadi in gostovanja so prinesle nov, svež duh v dunajsko gledališko življenje. V »Komocdiji« Je vzbudila pravo senzacijo Justična drama »VViederaufnahme beantragt«. Tragedija. Vzgojitelj Je pod težko obtožbo, spozabil se Je nad učenko. Javno mnenje je proti njemu in trdo Izreče sodnik svoj: »kriv« nad njim. Slučaj meji na patologičnost. Vzgojitelj Je v šoli in v privatnih urah učno snov preveč razvlekel; očita se mu, da Je mladino po nepotrebnem uvajal v misterije, r i njegovih Učenk je napravila samomor. Vzg lju prisodijo dve leti težke ječe. In vendar Je nedolžen. — Po prestani kazni se vrne v svoj dom, telesno in duševno strt, le Jugosl niK št. 229 z dne 3. oktobra 1931. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 1. oktobra 1931. * 2782 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 30. septembra 1981. - Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . . 2.093,185.389-48(+100,621.429-10) Devize, ki niso v podlogi . . 113,968.305-85 (— 4,684.045-05) Kovani novec v niklu .... 32,878.949-05 (+ 30.843-80) Demonetizirano srebro . . . 33,907.917-55 Posojila . . . 1,818,984.603-37(-fll8,966.628-94) Vrednostni papirji .... 27,420.000'— Prejšnji predujmi državi . 1.824,395.142"31 (— 50.719"—) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . . 470,000.000"— Vrednosti re-zervn. fonda 92,660.306-82 (-)- 1,201.640‘ltJ) Vrednosti ostalih fondov . 4,180.817-73 Nepremičnine . 142,276.646-44 (4- 134.468"78) Razna aktiva . 39,243.162-69 (+ 1,614.186-68) 6.693.091.241-29 Pasiva. Kapital .... 180,000.000-— Rezervni fond . 99,401.633"88 Ostali fondi . . 4,260.410 03 Novfianice v obtoku .... 5.196,715.065 —(4-306,973.040'—) Obveze na pokaz 341,735.238’99(—174,997.966’36) Obveze z rokom 784,647.244-29 (+82,125.796-33) Razna pasiva ■ 86.431.649-10 (-j- 4,532.542'33) 6.683.091.241-29 Obtok in obveze 5.638,460.303-99 Celotno kritje . . . . 87-79% Kritje v zlatu .... 29-91 % Obrestna mera: po eskomptu.......................... . . 7'A% po lombardu ................................9% * Št. 495. 2773a—2—1 Razglas o licitaciji. Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje za prevzem in izvršitev vodovoda za Rogaško Slatino prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. novembra 1981 ob enajstih v ravrateljski pisarni v Rogaški Slatini. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v prostorih ravnateljske pisarne v Rog. Slatini. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1,838.342'— dinarjev, z besedami: en milijon osem sto trideset-osem tisoč tri sto štiridesetdva dinarja. Podrobnosti razpisa eo razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Ravnateljstvo banovinskega idravilišča, v Rogaški Slatini, 1. oktobra 1931 i ai. e oi *IAf HI HOKCH Al Jennings: . * Pesnik in bandit Vrgel sem se na pesek in sem od srda in jeze tolkel ob tla. Bil sem razburjen in skrušen in sem hotel stran, stran, hotel sem sam poizkusiti svojo srečo. Ladje sem poznal bolje kakor vodna podgana. Pravkar so nakladali tovore. Zlezel sem na stari »Fleetwood« in se skril med zaboje. Tako sem prišel v Cincinnati, beden in zapuščen, kakor morda ni bil še nikoli noben majhen begun. Vrhu vsega pa sem bil toliko zmešan in sem si bil vtepel v glavo, da moram postati glasbenik. Nekaj malega sem znal na pozavno. Pri ljudskem gledališču, nekakšni preprosti, ceneni vrtni pivnici, sem dobil mesto. Štiri dni sem delal kakor suženj. V soboto zvečer sem šel in sem ves prestradan zaprosil upravitelja za plačo. Vse te dneve sem jedel samo to, do česar sem kakorkoli kje prišel. Ob času obedov sem se smukal po beznicah in krčmah, se tihotapil okrog in tu pa tam ukradel z mize kakšen kos kruha z maslom, mogoče dva, dokler me nazadnje niso vrgli čez prag. — Ti mali, zamazani ušivec, je upravitelj kričal name in klel, kakor svoj živ dan nisem slišal nikogar. Glej, da izgineš! Pahnil me je ob zid. Staro, težko pi',(olo sem nosil s seboj. S to pištolo sem ustrelil nanj in zbežal. Strel je padel v prazno. To sem še videl, videl sem pa tudi, da moram bežati. In tako sem dirjal in se nisem ustavil prej, dokler nisem zlezel v prazen vagon vlaka, ki je vozil v St. Louis. Bil je to živinski vagon in skril sem se v seno in zaspal in sem spal tako dolgo, dokler me niso odložili v Kansasu v klavnici. Zdaj sem bil prvikrat v resnici na begu. Ce enajstleten otrok poizkusi umor, je to zelo sitna reč, toda jaz sem vedel za en sam zakon: za obrambo samega sebe. Morda družba druge otroke ščiti in varuje. Jaz sem si moral vsako skorjico kruha zmirom priboriti čisto sam. Zmirom sem bil prisiljen, da sem ali sam vzel zakon v svoje roke ali pa sem se dal od žalostne bede pomandrati v tla, od bede, ki je opustošila vso mojo prvo mladost. Spet je bil boj, s čimer sem si za malo časa pridobil pribežališče v klavnici. Z otroškim tiranom na tistih dvoriščih sem se sporekel, pa sva se udarila drug z drugim, dokler nisva onemogla oba. Odrasli ljudje so stali tam okrog in kričali od smeha. Kri ml je lila iz nosa in ust. Boj je ostal neodločen. Oče malega tirana je prišel k meni in mi stisnil roko. Vzeli so me s seboj na dom in mesec dni sem ostal pri njih. Po enem tednu sva bila oba bojevnika že pripravljena, da bi drug za drugega šla v smrt. Nobenemu drugemu otroku v klavnici ni bilo obstan- ka pred nama. Čeprav je bila mati mojega prijatelja nekam nemarna in je zelo pogostem pila, le vendar imela v sebi tisto solnčno prijaznost človeka, ki je moral v svojem življenju mnogo prestradati in pretrpeti. Bila mi je kakor mati. Na starem vozu smo se vsi skupaj peljali na polje. V bližini mesteca La Junta je potem prišlo do katastrofe, ki je uničila moje življenje. Al Brown se je napil whiskyja. V prepiru smo sl pripravili prenočišče. Na odprtem ognju je vrel fižol. Oče Brown je stopil k ognju in pogledal v lonec. — že spet fižol! se je razjezil, sunil lonec in ga prevrnil. Brez besede je njegova žena lonec pobrala in ga ž njim treščila po glavi. Kakor mrtev se je zrušil na tla. Njun sin in jaz sva bežala stran, kakor daleč sva mogla, do konca prerije, kakor sva imela zmirom navado, kadar sta se onadva spoprijela. Ona je prišla za nama in vrnila sva se z njo, na-pregla je in posodo zmetala na voz. — Johnny, poberi svoje stvari, gremo, je rekla. še nikoli v svojem življenju se nisem čutil tako osamljenega. Johnny me ni hotel samega pustiti tam. Začel sem jokati. Zena je prišla še enkrat nazaj. — Jaz te ne morem vzeti s seboj, otrok, je rekla. Mene je bilo strah teme in tišine. Oklenil sem se je. Ona pa me je sunila stran, zlezla na voz in se odpeljala ter me pustila samega pri možu, ki ga Je — tako Je mislila — ubila. ki mu je odvzel v treh tednih polagoma toliko krvi, da se je žival že bližala svojemu koncu. Ko pa je živali vbrizgnil zgoraj omenjeni rastlinski sok, se je prešič v nekaj urah tako popravil, da je tekal in jedel, kakor da se mu ni nič zgodilo. Popolnoma opomogel si je tudi neki konj, ki si je pri dirki zlomil nogo in izgubil mnogo krvi. Konju so vbrizgnili dr. Summersov rastlinski sok in konj je kmalu zopet bil poraben. V bolni$nico, ki jo vodi dr. Summers, so pripeljali tri ženske, ki so obolele na raku. Pomagala bi bila samo operacija, toda zaradi oslabelosti si jih niso upali operirati. Dr. Sum* mers jim je vbrizgnil svoj rastlinski sok in vse tri ženske so se nenavadno hitro tako okrepile, da so nevarno in težko operacijo srečno prestale. V neki beznici so pa lopovi nevarno ranili nekega trgovca. Prebodli so mu z nožem leva pljuča in kos srca. Moža so takoj obvezali I« prepeljali v bolnico, a kljub takojšnji pomoči je izgubil silno mnogo krvi. V bolnišnici 10 mu rano takoj zaprli, da se kri ni mogla vel odtekati, potem pa so mu vbrizgnili rastlinski sok. Učinek je bil takoj viden: možu ae J« vrnila zavest takoj in v nekaj tednih je bil popolnoma zdrav. Tako pripovedujejo — amerikanskl listi. Povodenj v šležiji Angleška hladnokrvnost Slavnemu angleškemu slikarju Thornville-u so nekoč naročili, naj preslika strop neke kapelice v znameniti londonski cerkyi sv. Pavla. Thornville je naročilo sprejel in za slikarja so res postavili v cerkvi visok oder do stropa kapelice. Odra pa niio ogradili, čeprav je bil slikar vsled te malomarnosti vedno v nevarnosti, dn pade skoro 100 metrov globoko na kaineniti cerkveni tlak. Nekega dne je pa slikar dovršil glavo sv. Pavla in je hotel pogledati še od daleč, kako slika učinkuje. Z roko si je zasenčil oči, potem pa je začel korakati nazaj. Pri tem je popolnoma pozabil na to, da oder nima ograje, tako zelo je bil v sliko zatopljen. Slikarja pa je opazoval lord Arndel. Ta je videl s strahom, da manjka slikarju le še dober korak do roba. Hotel ga je že poklicati — toda kaj, če bi se slikar vsled klica fako prestrašil, da bi prav gotovo padel vznak na tla? Tu je lord prišel na sijajno rešilno misel: prijel je za jopič, ki je bil namočen v črno barvo, ter ga zagnal z vs^ silo v sliko. »Za božjo voljo«, je zaklical slikar, in priskočil k sliki, »kaj pa venda« počnete?« — »Vaše delo sem uničil, vaše življenje sem vam pa rešil,« je lord odgovoril hladnokrvno in opozoril slikarja, v kakšni nevarnosti je bil. Slikar se je naknadno tako prestrašil, da je moral več dni ostati v postelji. Za spomin na svojo čudežno rešitev pa je naslikal sliko, ki predstavlja najbolj nevaren tre-notek vsega tega dogodka. Sliko hrani še danes rodbina lordov Arundel. Umetna kri Misel, kako bi se dalo pomagati bolnikom, ki so izgubili mnogo krvi, z vbrizgovanjem sveže krvi drugega človeka, ni nova; vendar pa vzbrizgavanje tuje krvi v človeSko telo nt tako priprosta stvar. Tuja kri mora biti ne samo popolnoma zdrava, ampak mora biti bolnikovi krvi tudi sorodna; dolgoletne preiskave so namreč dognale, da obstoje 4 glavne vrste krvi in okoli 30 »pod-vrst«. Velike bolnišnice imajo sicer zapisanih precej naslovov ljudi, ki so pripravljeni dajati svojo kri (navadno proti primerni odškodnini), toda v sili ni vedno lahko najti primernega človeka. Zdrav človek odda laliko brez škode vsakih pet tednov po pol litra krvi, več pa ne more. Ameriški zdravnik dr. Summers pa poroča v nekem ameriškem zdravniškem listu o novi metcdi, kako se da kri nadomestiti a sokom neke rastline, ki raste v Indokini. Dr. Summers je na svojem potovanju po tej deželi opazil, da vbrizgavajo domačini ranjencem in bolnikom sok, ki ga daje na poseben način pripravljena rastlina, ki spada v vrsto lljan. Dr. Summers je opazoval učinke tega zdravljenja in se je kar čudil. Začel je sam delati poskuse na živalih in se je prepričal, da ima tisti sok res kar čudodelno moč. Svoje poskuse je delal najprej na prešiču, Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičev« uL 28. vojaškega ameriškega zrakoplova »Akron«. Nezgoda letalca Lindbergha Letalec Linberph se je a svojim letalom na Kitajskem ponesrečil in je padel v reko Jangtse. iz vode so redili Lindbergha in njegovo ženo angleški mornarji, ki so bili slučajno v bližini. Novost na cestni železnici V Monakovem hočejo odpraviti klicanje postaji nova iznajdba omogoča sprevodniku, da z enim 6amim pritiskom sproži napravo in že se pokaže na plošči ime naslednje postaje. Zamorci in parfum Carinski uradniki v trancoeki koloniji Sen** gambiji so opazovali, da domačini naročajo la Franoje neverjetne množine parfumov. Tega nenavadnega pojava si dolgo niso mogli razjasniti. Iznajdljiv carinik pa je le prišel na misel, da zamoroi parfumov bržkone ne rabijo toldko zaradi prijetnega vonja, ampak zaradi običajnega dodatka alkohola k parfumu. Med zamoroi se je bilo namreč v najnovejšem času razpaslo strahovito pijančevanje in vlada si ni mogla drugače pomagati, da pride v okom temu zlu, kakor da je silno dvignila carino na alkoholne pijače. Vsaka pijača, ki je imela v sebi več kot 25 odstotkov alkohola, se je vsled tega silno podražila. Zaradi te podražitve je res vživanje opojnih pijač znatno padlo, od dne do dne pa je naraščal uvoz parfumov. To je ugotovil zgoraj omenjeni carinik na podlagi uvozne statistike in je res dal različne parfume kemično preiskati. Preiskava je dognala, da ima carinik prav: ugotovili »o namreč, da imajo parfumi, ki »o bili namenjeni za zamorce, tudi do 90 odstotkov alkohola v sebi. Izdelovalci parfumov v Franciji so bili namreč kmalu zvedeli, čemu rabijo zamorcu parfume in so takoj začeli izkoriščati ugodno priliko za kopičenje lepih dobitkov. Mednarodna razstava avtomobilov v Parizu — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek. — Urednik Milan Zadnek, — Humor Ona: Laganje ni moja slaba stran!« On: »Vem — to je tvoja močna stranic Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Val v Ljubljani.