GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E 2 I G R A D
Kaj predvidevajo gospodarske organizacije v leto 1963
Z občinske konference SZDL: delovno predsedstva
Po površini predstavlja naša občina le neznaten del celotnega okraja in sicer 0,6 °/o, ter spada torej med manjše občine.
Po števila prebivalcev pa je med najmočnejšimi občinami, saj šteje 33.432 stalnih prebivalcev, kar je 5,3 °/o vsega prebivalstva noveiga okraja; tako je naša občina na 6. mestu. Pri vsem tem pa velja omeniti še okrog 6000 začasno prijavljenih prebivalcev občine.
Po vrednosti družbenega proizvoda je naša občina v okrajnem merilu prav tako na šestem mestu (37.438,000.000), po narodnem dohodku na 1 prebivalca, ki znaša 348 tisoč dinarjev, pa se močno približuje okrajnemu povprečju.
Gospodarstvo naše občine predstavlja 78 gospodarskih organizacij, od katerih je: 15 industrijskih, 2 prometni, 2 kmetijski, 1 gozdarska, 12 gradbeniških, 10 trgovskih, 19 gostinskih, 15 obrtnih, 1 vodnogospodarska organizacija in 1 komunalno podjetje.
Iz teh podatkov vidimo, da je občina površinsko majhna, po ekonomski moči pa je nedvomno važen in močan člen v strukturi gospodarstva našega novega okraja.
Prav ta ekonomski potencial naše občine glede na potencial celotnega
Z občinske konference SZDL
Samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi dolžnost občanov
©
&
O
Vsebina letošnje občinske konference SZDL — 29. janu-nrja — je bila posvečena položaju in vlogi občana v komuni. O tem je podal uvodni referat predsednik občinskega odbora SZDL Miran Blaha, ki je uvodoma poudaril, naj bi bile konference v bodoče bolj delovne in konkretne kot doslej, zalo bi kazalo nadaljevati prakso obravnavanja ene izmed najbolj aktualnih poltičnih nalog na vsaki podobni konferenci, lako bi oblikovali svoja stališča in smernice za nadaljnji razvoj in delo samoupravnih organov iu članov SZDL v njih.
čeno, da bodo podrobneje sezuanje- možne oblike in metode, da bi razni z nalogami in raznimi predlogi pravljal o vseh važnih vprašanjih ter možnimi rešitvami, da bo vsak čim širši krog ljudi, da bodo Ijud-
Za našo občino, ki je po svoji ekonomiki srednje razvita in ki za-radi specifične lege po predvidenem urbanističnem načrtu nima posebnih perspektiv za nadaljnje širjenje gospodarstva, ki pa se zaradi stanovanjske izgradnje močno povečuje (vsako leto naraste za okrog 1.700 prebivalcev), so osnovna prav vprašanja družbenega samouprav-ijaiija in urejevanje tistih skupnih zadev, ki jih narekuje vsakodnev-no zivlmnje občanov.
IOV pn opravljanju družbenih za-dev pa je tudi nujnost, če hočemo razvijat: demokratične odnose in
doseči, da bodo družbena opravila enakomerno porazdeljena, da torej ne bo obremenjen z njimi le ozek krog požrtvovalnih občanov. Gre predvsem za to, da bi pritegnili vse občane k reševanju zadev, ki zadevajo nje same. Demokratična pravica občanov ni izčrpana z izvolitvijo predstavniškega in družbenega organa, ki naj namesto njih odloča o raznih zadevah, temveč je njihova pravica in dolžnost, da stal-no spremlja družbeno življenje, da z aktivno udeležbo v vseli demokratičnih oblikah in samoupravnih organih prispeva k čim boljši, čim smotrnejši potrošnji družbenih sredstev.
Naloga SZDL je, mobilizirati čim širši krog delovnih ljudi, da bodo neposredno sodelovali v družbenem upravljanju; s tem jim bo omogo-
Obvestilo bralcem
■ Občinski odbor SZDL je sklenil, da se glasilo »Zbor volivcev« preimenuje v »Zbor občanov«. Sprememba naslova je potrebna zato, ker bo v smislu nove ustave in občinskega statuta zbor volivcev kot obliko neposredne demokracije nadomestil zbor občanov. Kakor dosedanji tako tudi novi naslov simbolično izraža vlogo našega lista, lista občanov, članov SZDL, ki imajo pravico in dolžnost neposredno sodelovati v družbenem samoupravljanju.
■ Apeliramo na vse člane SZDL, da se naročijo na list, V tu namen naj izpolnijo naročilnico, ki je natisnjena na 7. in 8. strani te številke v obliki dopisnice, in jo oddajo na pošto. Kolportažo lista nameravamo namreč postopoma zamenjati z dostavo po pošti. Naročnino — 160 dinarjev za vse leto — bodo pobrali tovariši člani oziroma tovarišice, ki imajo na skrbi pobiranje članarine.
Uredništvo in uprava
okraja(saj smo po ekonomski moči med prvimi šestimi občinami izmed 27, kolikor jih zajema novi okraj) nam nalaga dolžnost, da posvetimo razvoju gospodarstva čim večjo skrb.
PREDLOGI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Gospodarske organizacije so nat posebnih obrazcih sestavile v enotni obliki svoje predloge oziroma predvidevanja za leto 1963. Ti podatki, ki so jih pripravile gospodarske organizacije same, so tudi osnova tega članka.
Kot osnovni pokazatelj {?ibanja gospodarstva v tej razpravi je upoštevana fakturirana realizacija, ker nam ta izmed vseh trenutno dosegljivih elementov še najbolj jasno kaže razvoj neke gospodarske organizacije oziroma panoge. Res je, da na ta element lahko vpliva večanje ali manjšanje zalog gotovih izdelkov in polizdelkov, vendar nam dosedanja praksa kaže, da so te zaloge v povprečju stalne, razen v izjemnih primerih. Pri industrijskih podjetjih pa zasledujemo prvenstveno gibanje fizičnega obsega proizvodnje.
Predvidevanja gospodarskih organizacij o povečanju realizacije oz. proizvodnje — tako v celoti kot po posameznih panogah — so še dokaj ugodna in realna, slika pa se bistveno spremeni, ko -naliziramo posamezne gospodarske organizacije. Tedaj šele vidimo, da v posameznih primerih nismo izkoristili vseh maksimalnih možnosti ter da so predvidevanja v mnogih primerih postavljena zelo previdno oziroma z določeno rezervo. Po drugi strani pa zasledimo tudi preveč optimistična predvidevanja, brez realnih osnov.
Po predvidevanjih gospodarskih organizacij naj bi se fakturirana realizacija v vseh podjetjih naše občine povečala v letu 1963 na 82.762 milijonov ali za 13 %> več kot v letu
1962 ob istočasnem povečanju delovne sile za 1054 oseb ali za 80/o.
Pri tem pa moramo vedeti, da jo bilo v letu 1962 realiziranih za 4104 milijone dinarjev investicij ter da predvidevajo podjetja za leto
1963 investicije v vrednosti 4799 milijonov dinarjev.
V celotnem gospodarstvu občine zavzema industrija mesto, saj predstavlja nad 7 milijard njenega družbenega proizvoda 53°/o celotnega družbenega proizvoda.
Industrijska podjetja v naši občini predvidevajo, da bodo v letu 1963 dosegla 3160 milijonov dinarjev več fakturirane realizacije, kot pa je bila dosežena po oceni v letu 1962, tj. za 16°/o več. Pri tem pa bi bilo v industriii zaposlenih 275 oseb več. tj. 5 °/o več kot lani.
Fizični obseg proizvodnje, računan po presežni vrednosti posameznih proizvodov pa naj bi bil po predvidevanjih večji za l5°/o.
(Nadalj. na 4. strani)
naše
prvo
občan lahko samostojno odločal o najbolj smotrnih in potrebnih rešitvah. Zato pa velja razvijati vse
Prva seja novega občinskega
odbora SZDL
je povedali svoje mišljenje, pripombe in predloge, pri čemer pa jim je seveda potrebno stalno odpirati širšo perspektivo socialističnega raz-
voia.
Odločanje občana o družbenih zadevah se začenja v delovni organizaciji, kjer delavci neposredno določajo o formiranju in delitvi dohodka. Osnutek zvezne ustave izrecno poudarja, da mora organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji omogočati, da delavci v vseh fazah dela čimbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela in gospodarskega položaja ter da se pri tem razvijajo oblike neposrednega odločanja v delovnih organizacijah, kot so ekonomske enote, zbori volivcev in podobno. Pri razvijanju takih oblik morajo biti aktivne zlasti sindikalne organizacije, ki naj se boriio proti vsakršnim pojavom samovolje, proti negiranju sklepov
(Nadalj. na 3. strani)
j>»vi odčrnsiridpVuPL"^™
•m,.ZV0MI s<> komisiie* /n il1 ku(,rovski> vpra-/a 'uformncije in tisk /a
k«miinaIn'■ l1'*n’ /"
»lužili. k»,"isiib a
ki so tudi letošnji plan sestavile »nd hoc«. Številke, ki naj bi predstavljale letošnji plan, so v nekaterih gospodarskih organizacijah neresno nametali na papir in take plane dostavili občinskemu ljudskemu odboru.
Nadalje so člani odbora razpravljali^ o preveliki birokraciji ler stroških za administracijo in najrazličnejše statistike.
Odbor je obravnaval tudi upravo vodenja zborov volivcev oziroma
zborov občanov. Enoglasno so ugotovili, da je treba vodstvo zborov izboljšati. To bodo dosegli na dva načina: s stalnim, to je enoletnim voljenim delovnim predsedstvom in s preprostejšo razlago občinske problematike. Vsi materiali, ki jih bodo obravnavali na zborih volivcev, naj bi biti volivcem oziroma občanom tako razloženi, da bi iih lahko razumeli vsi občani, ker le lako bodo mogli o njih konstruktivno razpravljati.
J. V.
jz vsebine.j
Samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi dolžnost obCanov Novi občinski odbor SZDL Junak Iz Črnuč
Pritegnimo čimveč delovnih ljudi k sodelovanju v družbenem upravljanju Gospodarske Investicije v okviru družbenega plana za leto 1963 v naši občini Vzgoja In varstvo otrok naša skupna naloga
Uveljavljanje samoupravljanja v šoli »To Je naša šola«
Kaj pa naše gostinstvo?
Fizkultura in občinski statut
pms m a|b|r|a]/|c]e|v
Novi občinski odbor SZDL
zimo« zaprto kar v stanovanjih, saj je rahla toplota centralne kurjave
Izkoriščanje brez primere
Pri ,izpitni komisiji Centra .stro- t^voTzguMi stavo
ne more pognati ven. Neki šal iz te stolpnice pripoveduj meteorologi iz Ljubljane ]
kovnih šol se je 9. januarja oglasilo po^edT^emper^ure^11 ni^id^nadl 1^,°. ?h'hS°. dek‘0^‘la^b‘ stropjih stolpnice 2 in morda še ka-
oipravilo pomoenišiki izpit. Ob tem pa sem zvedel nekatere stvari, ki me silijo, da vam pišem.
Izpitna komisija je takoj ugotovila, da gluhonemo dekle ne zna pisati in da izdelka, ki ga je predložila na izpitu, ni spletla sama. (Mimogrede — spletli so ga v »Angoli«), Potem je spregovorila dekletova spremljevalka. In — izpit so preložili.
Člani komisije so takoj odšli k zasebni obrtnici. Navedel bom le nekaj njihovih ugotovitev:
— dekle je spalo v isti sobi kot trije pletiljini sinovi, čeprav je v sosednji sobi spala pleti!jina hči sama. Pletilja je skušala zadevo omiliti — češ sinovi so Še otroci. Kasneje so letnice njihovih rojstev pokazale precej drugačno sliko;
— tečajev, ki jih prireja Zveza gluhonemih, dekle zaradi pletiljine neuvidevnosti ni moglo obiskovati;
tere. Napovedali bi jo od +14 do + 18° C, šaljivec pa bi jim dokazal, da se je živo srebro povzpelo pri nekaterih le do 8, pri nekomu pa samo do 4° C nad ničlo, in to ne v avli, ampak v stanovanjih s centralnim ogrevanjem.
ni zima z mrazom. Nekega dne je prišel te zamotane ogrevalne naprave ogledovat strokovni delavec. Ogledal si jih je, ugotovil, da je precej mrzlo, zmajal z glavo in pri nekom ugotovil, da bo potrebno zamenjati radiator. Hm, cevi so zamašene. Prijazno se je poslovil, odšel, na zamenjavo pa najbrž pozabil. Res je hišni svet vsem stanovalcem stolpnice poslal pismena navodila za ravnanje s centralno kur-
Na občinski konferenci SZDL, ki je bila 21. januarja t. 1., so bili izvoljeni v občinski odbor SZDL naslednji tovariši in tovarišice: Minka Banovec, učiteljica, Vlado Beznik, uslužbenec, Miran Blaba,
uslužbenec, Dušan Brajnik, študent, Milan Brezovar, uslužbenec, Silvo
Čebulj, uslužbenec, Vinko Dečman, delavec, Martin Golob, uslužbenec, Bojan Inkret, uslužbenec, Marjan Jeraša, radiomehanik, Nuša Kerše-van, komercialistka, Viktor Korošec, orodni ključavničar, Murija Lulik-Peterncl, sodnica, dr. Miklavž Pete-
lin, zdravnik, Jože Pogačnik, pravnik, Janez Rigler, uslužbence, Božo Robida, uslužbenec, Tomaž Supan-čič, uslužbenec, Jelena Ščepnnovič, profesorica, Jože Šemrl, železničar, Sonja Šifrer, uslužbenka, France Šušteršič, novinar, Rajko Vavpotič, kmetijski tehnik, Jože Vetrovec, novinar, Boris Zibert, pravnik.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni:
Miro, Brenči^ uslužbenec. Hinko Polak, uslužbenec, in Mile Snmnr-džija, uslužbence.
iavo, vendar je bila to le rahla tolažba.
V Savskem naselju, v stolpnici 2, imajo stanovalci zimo zunaj in zimo stanovanjih. Neprijetna stvar.
Pred kratkim je objavil »Ljubljanski dnevnik« novico, da imajo v Savskem naselju dve kurilnici za centralno ogrevanje v naselju. Tudi premoga pm menda ne primanjku|e preveč. Toda kotlarne, ogrevanje in razporeditev toplote po stolpni-
Menda_ imajo radi zimo in mraz smučarji in otroci, stanovalcem stolpnice 2 pa bi bila prav gotovo ljubša primerna toplota za 2500 di-darjev, in zato s premraženim srcem čakajo tople pomladi.
vf
Vse informacije v sprejemni pisarni
cah — to je vprašanje zase. Res je, da se stanovalci ne razumejo kdove kaj na zapletene ogrevalne na-
Delo in načrfi DPM na Ježici
jirave v kotlarni, res pa je tudi, da
i z njimi vsekakor moral znati ravnati strokovnjak, ki jih ima
— pletilja je za svojo gluhonemo skrbi, da bi bila tako tudi spodnja vajenko prejemala 7000 din (Glavni nadstropja zadostno in primerno odbor zveze gluhonemih, dekletovi ogrevana. Tako bi se izognili marsi-stanši). Vendar to pletilje ni oviralo, kakemu, nenapovedanemu sestanku
da ne bi zahtevala od svoje gluhoneme vajenke še, da ii v prostem času brezplačno opravlja vse posle gospodinjske pomočnice. In tako dalje.
Dovolj je, če povem, da je komisija že usti dan predlagala dekletu, naj ostane v Centru strokovnih šol, kljer je še danes.
Čudno pa je, da tovariši, ki jih pošilja na obisk Glavni odbor zveze gluhonemih, tega niso prej ugotoviti i.
Bojim se, da primer kljub vsestranskemu prizadevanju naše družbe ni osamljen. Vsekakor pa bi moral dobiti svoj konec pred sodiščem. Zato, ker pišemo leto 1963 in ker se borimo proti izkoriščanju Človeka po Človeku. Zlasti pa še proti izkoriščanju tistih, ki jih je že dovolj prizadela narava.
-vč, Bežigrad
Huda »starka zima« v Savskem naselju
Zima je letos stanovalce Savskega naselja hudo potipala, posebno tiste
prezebajočih in vznemirjenih stanovalcev na stopnišču, ki drug drugemu tožijo, kako jih pesti mraz celo v lastnih stanovanjih. Mraz bi utegnil potipati tudi hišni svet in morda bi zavil še kam po Savskem naselju. Toda »komur je toplo, ga ne zebe«, pravi star ljudski pregovor ... Ob sedmi uri zjutraj so bile ogrevalne cevi navadno komaj zaznavno tople, proti poldnevu so nekoliko predabnile in zvečer so zopet nekoliko ogrevale; tako dan za dnem. čeprav plačuje vsaka stranka mesečno za centralno kurjavo po 2500 dinarjev. Za kurjavo plačujemo vse leto, kar znese skupno za enega stanovalca letno 30.000 dinarjev. Vsekakor bi si za ta denar vsak stanovalec, lahko nakupil toliko kuriva, da bi imel pozimi dobro ogrevan vsaj en prostor v stanovanju in morda bi mu ostalo še kaj. Dobro je, da vsaj elektrika ne ponagaja prepogosto. Tako si stanovalci pomagajo s kuhalniki, nekateri pa se ogrevajo ob električni pečici. Mesečni račun za kurjavo tako seveda precej naraste.
V začetku januarja je bil v prostorih osnovne šole na Ježici prvi občni zbor Društva prijateljev mladine z Ježice. Po poročilih, v katerih so člani upravnega odbora društva poudarili pomen tega društva nasploh in dosedanje uspehe, so se udeleženci v razpravi zavzemali za to, da bi pridobili nove člane v društvo, zlasti starše otrok, ki obiskujejo osnovno šolo na Ježici. Obenem pa naj bi.tudi družbene in politične organizacije ter kolektivi več prispevali za prireditve ob raznih proslavah.
Od lanskega oktobra, ko so na naši občini odprli sprejemno pisarno — le-ta ima predvsem namen, da pojasnjuje strankam, kam in na koga naj se obrnejo, kadar imajo opravke na občini — se število strank v tej pisarni nenehno veča. Zanimivo je, da je bilo v zadnjem tromesečju lani v tej pisarni (ObLO Ljubljana-Bežigrad, Parmova 33, trakt II., soba št. 1) 8.391 strank, medtem jih je bilo samo v letošnjem 4.376. Prijazna uslužbenka Vida Vončinova nam je povedala, da ima včasih kar pol no sobo obiskovalcev in da bi bili za to delo potrebni vsaj dve osebi.
POTNI LISTI
Tudi polne liste lahko občani dobijo na ObLO, na Parmovi 41/1, soba 20. S seboj morajo prinesti dve sliki, ki nista starejši od šestih mesecev, dalje morebitno povabilno pismo, potrdilo, da prosilec ni v sodnem postopku (to potrdilo izda sodišče), potrdilo iz podjetja, kjer je prosilec zaposlen, da ga za dobo bivanja v inozemstvu lahko pogrešajo, moški polnoletni prosilci pa še privolenje odseka za narodno
obrambo, ki ga dobijo na ObLO. Z vsemi temi dokumenti in z izpolnjenim formularjem, ki mora biti
PRI NJEJ SMO SE npr. POZANIMALI ZA HIŠNE ŠTEVILKE
kolkovan z 250 dinarji, prosilec dobi v nekaj dneh potno dovoljenje.
OSEBNE IZKAZNICE
Prosilec, ki bi rad dobil hišno številko mora napisati prošnjo, ki je oproščena takse, na njej pa mo-
Sicer pa *c DPM na Jelici že ,e-
ekskurzij, pri ustanavljanju poučnih krožkov in organiziralo
nekaj
Na hišno številko, ki stane 750 di-
razna
tekmovanja. Prav tako je ob vseh važnejših pionirskih praznikih, kot so dan mladosti, sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, novoletna jelka, pustovanje, poskrbelo za primerno zabavo otrok in jih obenem tudi pogostilo. V poletnem času pa je zbiralo podatke o vseh vrstah počitniških kolonij, sklepalo pogodbe s starši in socialno šibkejšim otrokom omogočalo znižanje stroškov za te kolonije.
narjev, pa mora počakati, saj jih na občini naročajo le po 100 naenkrat.
Tako prosilec čaka na hišno številko (tablico) približno mesec ali dva.
Kdor izpolni 16. leto starosti, je dolžan zaprositi za osebno izkaznico. To stori tako, da izpolni formular, ki ga dobi na Parmovi 41/L, soba 29. Priložiti mora 2 sliki (ne starejši od 6 mesecev), Izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o vpisu v državljansko knjigo, ki ju dobi v Beethovnovi ul. št. 3.
V drugi polovici letošnjega leta pa bodo začeli zamenjavati dosedanje osebne izkaznice.
Pogovor s šefom KB Bežigrad
v stolpnici 2. Stanovalci spodnjih nadstropij pravijo, da imajo »starko
Pravijo, da kotlarna nagaja menda že vso zimo in jo popravljajo. In preizkusna doba? Najprimernejši čas za takšne poskuse prav gotovo
V bodoče bo društvo posvečalo še več skrbi vzgoji, zdravju in napredku mladine. V ta namen pripravljajo že pet izletov v povezavi z osnovno šolo in bodo seveda te izlete tudi gmotno podprli.
Pred dnevi smo obiskali šefa ekspoziture komunalne banke Bežigrad. Zanimalo nas ie namreč njegovo mnenje o poslovanju z lani uvedenimi žiro-računi, razen tega pa bližnja selitev bežigrajske komunalne banke v nove prostore. Tovariš Anton Stritih je zelo rad odgovarjal na zastavljena vprašanja.
— Se vam zdi, da je poslovanje z žiro-računi boljše?
Junak iz Črnuč
Revolucionarna pot, ki jo je v svojem kratkem življenju prehodil narodni heroj Franc Ravbar-Vitez, se je začela v Črnučah in na Ježici. Bil je otrok primorskih beguncev, ki so se po prvi svetovni vojni zatekli v naše kraje.
Že kot vajenec se je Franc družil z naprednimi liudmi. Posebno je nanj vplival Maks Pečar. Leta 1930 se je izučil v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani za kovinskega strugarja. Med delavci se je navzel naprednega duha. Skupaj z drugimi vajenci in delavci je agitiral za de-lavsko-kraečko listo pri občinskih voliivah. Bil je med ustanovitelji črnuške »Svobode« in je postal njen tajnik.
»Svoboda« je postala pod vodstvom komunistov kovačnica kadrov. Njeni člani, med njimi Franc Ravbar, so kmalu začeli žeti priznanje vsega prebivalstva. Neprestano so se učili, mnogo brali, hodili na izlete, obiskovali kino in gledališče, se ukvarjali s športom, hodili v hribe. Ustanovili so planinsko društvo Črnuče, ki še zdaj uspešno deluje. V posebnih krožkih pa so študirali maiiksiizem in se oboroževali z revolucionarno teorijo.
Leta 1935 je oblast razpustila črnuško »Svobodo«. Člani so hoteli ustanoviti »Vzajemnost«, pa niso dobili dovoljenja. Kato so Ježičani ustanovili svojo »Vzajemnost«, vu-
Vojna ga je zatekla blizu Zagreba kot vojaka pri letalstvu. Vrnil se je v Ljubljano in se nastanil pri
Andreju Kumarju na Ježici. Bil je
njo pa so se vključili vsi nekdanji člani »Svobode« iz Črnuč.
Leta 1936 je bil Franc sprejet v Partijo, Takrat je bil že delavec, strugar. Udejstvoval se je pri ustanavljanju organizacij po tovarnah, leta 1939 pa je vodil organizacijo v Črnučah. Postal je tudi član okrožnega komiteja Ljubljana.
namestnik sekretarja komisije za vstajo pri okrožnem komiteju, zadolžen za organizacijo v Posavju.
Pri Kumarju so aktivisti poslušali radio. Tam so zvedeli za nemški napad na Sovjetsko zvezo. Takrat je Franc delal pri podjetju »Unitas« v Šiški.
Že 23. junija je nemška policija iskala črnuške komuniste, ker ji je gostilničar Crnugel izročil njihov seznam. Nemci so od Italijanov zahtevali tudi aretacijo komunistov na Ježici, ki so bili na Crnugljevem seznamu. Zdaj je tudi Franc Ravbar odšel v ilegalo. Čeprav je bila na Savi meja, dobro zastražena in
težko prehodna, je še dvakrat odšel na črnuško stran in se udeležil priprav za ustanovitev Rašiške čete. Sredi avgusta pa je postal vodja varnostne službe pri Varnostno-ob-veščcvalui službi v Ljubljani.
Prvo vojno leto v Ljubljani... Po vsej deželi gre glas o junaškem mestu, ki se strnjeno upira sovražniku. Po ulicah pokajo bombe in pištole, izdajalci trepečejo. VOS obračunava z izrodki slovenskega naroda. Kdo bi preštel vse akcije, ki jih vodi, odobrava in pripravlja skromni strugar, trši od jekla, ki ga je nekdaj rezal. To je bilo najslavnejše razdobje našega mesta.
Maja 1942 dobi Franc Ravbar ukaz, naj odide na osvobojeno ozemlje, v Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Toda na Tomačevem ju skupaj z Borisom Kraigherjem zajamejo Italijani. Imela sta ponarejene osebne izkaznice, in to ju je rešilo, saj niso vedeli, koga imajo v rokah. Oba so poslali v taborišče Gonars v Furlaniji.
Tudi tam Ravbar ni miroval. S Kraigherjem sta organizirala pobeg. Skupina internirancev je skopala rov in po njem pobegnila, se srečno pretolkla v Brda in našla zvezo z našimi ljudmi.
Nato čez Sočo, Trnovski gozd v Dolomite, kjer je Glavni štab, po novo nalogo. Ravbar dobi ukaz, naj prevzame funkcijo komisarja Alpske operativne cone, ki bo zajemala, ko jo bo ustanovil. Gorenjsko in Primorsko. S skupino aktivistov, ki jih je Glavni štab poslal na pomoč Gorenjcem, gre sredi novem-bra na pot tudi Franc Ravbar. Z njimi potuje tudi Boris Kidrič, da bi se na kraju samem prepričal o pogojih za razmah NOB na Gorenjskem.
Ko je prišel na Gorenjsko, se je Ravbar takoj z vso vnemo vrgel nn delo. Stanje je bilo res kritično. Nemci so vse poletje 1942 neutrudno napadali partizane. Poraz za porazom... Padel je Žagar, nato je bila huda ofenziva na Blegoš, na II. grupo odredov. Nato Udin boršt, potem pade Gregorčič. Dolinarja,
sekretarja KP in z njim več sto aktivistov so zaradi Kumerdejevegn izdajstva ujeli. Hajka na Pokljuko, ujeli so Potočniku. Nato še poboj na Kostanjški planini, kjer pade Plamen s petnajstimi tovariši. Sledijo Kališe, ko pade ter je ranjenih in ujetih skoraj 6« borcev.
Franc je hodil od enote do enote, spodbujal partizane, reorganiziral, iskal nove voditelje namesto padlih. Tako se je vrnil 13. januarja z obhoda po Selški in Poljanski dolini. Mraz je, utrujen je. Z njim je komandant cone Stane Starc, inten-
— Na to vprašanje ne bi mogel točno odgovoriti, veni pa, da imamo zaradi tega mnogo več dela. Pred 15. junijem 1962, takrat so namreč uvedli žiro-račune, je bilo v naši komunalni banki le osemdeset takšnih računov. Zdaj pa se je njihovo število povečalo že na okrog dva tisoč. Potemtakem je povsem jasno, da je naše delo mnogo težje.
— Seveda I Menim, da bi bilo za nas zelo ugodno, če bi zvišali vsoto, ki je potrebna zn odprtje žiro-računa, od sedanjih 10.000 na 30.000 dinarjev zn enkratni znesek in od sedanjih 60.000 na 100.000 dinarjev za vsoto letnih računov.
kurirja
Pavle Rihteršič in Grogče Rupnik. Ostali odidejo, ker v bunkerju ni prostora.
Zjutraj poči blizu bunkerja, ki je
....... idr '
bil zraven potoka blizu Srednje vasi nad Škofjo Loko, osamljen strel.
bi
nogie-
Nemci
Fazan dvigne loputo, da dal, kaj je. Spogleda se z in nekajkrat ustreli. Nemci odgovorijo s silovitim ognjem. Kmalu začno leteti na streho ročne granate.
»Izgubljeni smo,« reče Fazan. »Najbolje je, če sc sami pokončamo, da nns no bodo ujeli.« Grogče se strinja. Tudi Ravbar pravi, da je bil že enkrat ujet in da drugič ne mara biti. V naglici, med eksplozijami bomb, uničijo zapiske. Fazan si i. avtomatično t ištolo prestreli glavo od ušesu do ušesa z dvema streloma. Grogče pomeri skozi sence proti tilniku. Ravbar pa leže na bombo. Drobci ga ranijo v nogo, mu raznesejo prsi, ranijo Fazana,
— V kratkem se boste selili. Bi hoteli povedati našim bralcem nekaj o tem?
— Selitev se je nekoliko zavlekla. Morali bi biti že sedaj v novi stavbi nasproti GR, toda stranka, ki tam stanuje, bo šele čez nekaj dni zapustila stanovanje. Potem bomo morali vse prostore še urediti, tako da predvidevamo, da bomo začeli delati v novih prostorih z mesecem marcem. Tam bomo imeli sicer eno sobo manj. toda novršina naših novih proštorov bo večja, predvsem pa soba, v kateri bo likvidatura, tako da bodo naše stranke v eni sobi lahko opravile vse
— Zanima nas, če boste kaj podaljšali uradno ure za stronkc. ko boste v novih prostorih?
— Ne. Že sedaj komajda zmoremo vse delo, ko imamo uradne ure zn stranke do enajstih. Osebje naše komunalne banke bi želelo, da bi bile te ure le do pol enajstih. Tako bi naše delo lahko vsak dan končali že do dveh, kar pa nam danes nikakor ne uspe. V zvezi s popoldanskimi uradnimi urami za stranke pa naj pripomnim, da imamo takrat zelo malo prometa, zato bo sreda še vnaprej edini dan, ko bo naša banka odprla zn ljudi tudi popoldne.
Grogčeta, Tineta in Pavla. Ta dva
sta še živa. Skleneta, da se bosta vdala saj ju mogoče Nemci nc bodo ustrelili. Pomahata z rjuho. Nemci ukažejo, naj zlezeta iz bunkerja Ko zvedo, da so notri še trije, ki pa so mrtvi, jih morata izvleči, Nemci poberejo nekaj uporabnih predmetov, vprašaje, kje so ranjenci in odidejo. Mrtve pokopljejo kmetje. Ljetnika ne izdasta, kdo so bili padli. Sele čez leto dni so Nemci zvedeli, kakšen uspeh so imeli.
— Ljudje se bivajo zneske, njihove žiro-račune. Kdo je temu kriv?
pritožujejo, dn doki so nakazani n«
azani zelo pozno.
Od takrat, ko je junaško padel franc Ravbar s tovariši, je minilo 20 let.
M. P.
— Mi takoj obveščamo stranke o znesku, ki smo ga zanje sprejeli-Vseeno trnja približno pet dni pf®' den znesek pride od podjetja ijl1 ustanove do nas. O tem so pač lab' ko prepričate po žigih na lističih' ki jih pošiljamo imetnikom tekočin računov. Naj povem še to, je dej«j tovariš Stritih, da ne smemo diijn’1 nobenih pojasnil po telefonu o vsotah na posameznih tekočih računih, ker je ta denar poslovna skrivnost Cesto se namreč ljudje zaradi to#1' razburjajo, česar pa ne nioroi»o upoštevati. B. S.
Z občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva
Nadaljevanje s 1. strani ozkem kropu; ko se odločitve zbo-
... p„. rov in samoupravnih organov samo-samouipravnih organov • voljno menjajo (primer gospodarje-
“VkoejeV nokai iodnnih nia s. sredstvi komunalnega, stano-
_____ _____ usluž
hcncev hotelo brez predhodne razprave ter odločitve v ekonomskih enotah in samoupravnih organih likvidirati oziroma združiti nekatere ekonomske enote oziroma obrate, prav gotovo ne sodi v naš sistem samoupravljanja.
PRVI POGOJ: DA SO LJUDJE OBVEŠČENI
Prvi pogoj za uspesnost delavske-ga samoupravljanja in gospodarjenja nasploh je, da so delavci o stvareh obveščeni in da predhodno raz-pravljajo o odločitvah. Lep primer za to je tovarna kovinske galanterije »Elma«, kjer o vseh važnejših zadevah delitve, gospodarjenja in
vanjskega sklada itd.). Vse to vzbuja pri oočanih občutek nemoči, ne-sigurnosti, nezadovoljstvo in jih demoralizira.
Drug vzrok za premajhno zainteresiranost je še vedno premajhna obveščenost o važnejših zadevah v obliki, ki bi bila dostopna in razumljiva povprečnemu občanu. Ni dovolj, da se družbeni plan objavi le v časopisu, potrebno bi bilo poleg obrazložitve povedati tudi druge možne rešitve, variante, na osnovi katerih bi se občani odločali.
Zbori občanov naj bi dobili večjo in samostojnejšo vlogo pri reševanju ključnih problemov občine tudi s tem, da bodo postali neodvisni od ObLO, da jih ne bo skliceval
čanom (starejšim in onemoglim), urejevanje drobnih komunalnih zadev itd. Predvsem pa se bodo morale krajevne skupnosti razviti v tem smislu, da bodo postale resnično življenjska, družbena skupnost vseh svojih prebivalcev, prva »stop-nicaf, na kateri bodo občani urejevali ter opravljali skupne družbene zadeve in ki bo dejansko omogočila krajevno samoupravo. Krajevne skupnosti namreč niso le servisi, ustanove in druge organizacije, ki zadovoljujejo neposredne potrebe občanov in njihovih družin oziroma gospodinjstev, temveč tudi sklop vseh družbenih in društvenih dejavnosti, osnovna celica druž-
razvoja delovne organizacije raz- samo občinski ljudski odbor. K te-
pravljali vsi delavci v ekonomskih enotah, njihove predloge in mnenja pa delavsikii svet dosledno upošteva. Zal je v naši občini takih primerov malo. . , ,
Poleg odnosov znotraj delovnih organizacij pa bo potrenno urediti tudi odnose med delovno organizacijo in komuno, precizirati pravice in dolžnosti delovnih organizacij do skupnih potreb občine. Gre za oblikovanje zavesti delavca, da je kot občan hkrati tudi potrošnik m da je urejenost družbenih problemov izven njegovega delovnega mesta odvisna od njega samega, od nje-gove produktivnosti, od produktiv-nosti celotnega kolektiva in od tega, koliko so delavci ob delitvi dohodka zavedajo, da urejenost družbenih služb pomeni tudi del njihovega osebnega ter splošno-družbe-nega standarda.
Tu je tovariš Blaha omenil primer gradnje novega zdravstvenega doma, za kar se je 68 gospodarskih organizacij.naše občine že leta 1961 obvezalo, da bodo prispevali večino potrebnih sredstev. Do danes pa 21 gosp. organizacij ni nakazalo za to gradnjo ničesar, 16 pa jih še ni niti podpisalo pogodbe, čeprav bo novi zdravstveni dom služil predvsem delavcem gospodarskih organizacij.
ZBORI OBČANOV
Zbori volivcev oziroma zbori občanov so ena izmed nadaljnjih najpomembnejših institucij občinske samouprave, preko katere se občani najbolj neposredno povezujejo z delom ljudskega odbora, oziroma po novem, občinske skupščine, in vplivajo na politiko občine. S sedanjo povprečno udeležbo 8 do 10 % v glavnem istih občanov na teh zborih seveda ne moremo biti zadovoljni. Udeležbe pa ne bomo povečali le z močnejšo aktivnostjo organizacij socialistične zveze, boljšim obveščanjem itd., temveč predvsem s tem, da bodo zbori postali kvalitetno boljši, da bodo na njih občani občutili, da resnično odločajo in da niso le pasivni poslušalci.
Dostikrat je nezainteresiranost in neangažiranost občanov posledica še vedno živih pojavov in primerov nedemokratičnega in birokratskega urejevanja za občane važnih problemov, ko se npr. na zbore občanov, seje ljudskega odbora ali svetov dajejo že vnaprej odločene zadeve, ko zbori razpravljajo o drobnih, manj pomembnih stvareh, vtem ko se o pomembnejših odloča v
mu bodo nedvomno pripomogla, že v predlogu statuta naše občine navedena določila o več sklicateljih' zborov občanov (poleg predsednika in občinske skupščine, se organizacije socialistične zveze in občinske skupščine, še organizacije socialistične zveze, krajevne skupnosti in 5 % občanov), kakor tudi uvedba stalnega delovnega predsedstva. Tako delovno predsedstvo, izvoljeno za eno leto, bo koordiniralo sklicevanje zborov, sestavljalo dnevni red, vodilo zbor, skrbelo za dostavo predlogov in sklepov odgovornim organom ter za njihovo obravnavo in izvršitev.
Praksa zadnjih zborov volivcev nam je pokazala, da so bolje uspeli manjši zbori po poedinih voliv-nih enotah, ponekod celo več zborov v eni volivni enoti. Zato bi vsekakor morali v bodoče vztrajati na principu, da se zbori občanov sklicujejo za vsako volivno enoto posebej, ne pa en zbor za celo krajevno skupnost. Isto še posebno velja za zbore delavcev v volivnih’ enotah za zbor delovnih skupnosti, v katerih so se doslej zbirali delavci iz več delovnih organizacij. Vsekakor bi dosegli boljše rezultate, če bi uvedli zbore delavcev v vsaki delovni organizaciji, kjer bi povezano z obravnavanjem občinsko problematike lahko istočasno reševali tudi svoje notranje probleme.
USPEHI IN POMANJKLJIVOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevne skupnosti, posebno sedanje stanovanjske skupnosti na mestnem območju, so dosegle v svojem skoraj štiriletnem delovanju že lep razvoj. Vendar ugotavljamo, da je bil ta razvoj doslej precej enostranski: najbolj so se razvile servisne službe, izmed katerih so nekatere že prešle v obrtno proizvodnjo in se zategadelj sedaj združujejo in tako postajajo močnejše komunalne organizacije. Stanovanjske skupnosti so precej storile v pomoči hišnim svetom, predvsem v finančnem poslovanju in vzdrževanju hiš. Ne gre tudi zanikati doseženih uspehov nekaterih stanovanjskih skupnosti pri vzgoji in varstvu otrok, komunalnem urejevanju itd.
Vsekakor pa bo potrebna odločnejša orientacija vseh krajevnih skupnosti tudi na druga, prav tako važna vprašanja življenja občanov, kot so področja socialnozdravstvene dejavnosti, neposredne pomoči ob-
„....,7-.'— »s««
delovanjem občanov lahko uspešneje in demokratičneje opravljajo — tako smo npr. že prenesli na te organe razdeljevanje socialnih pomoči ter gospodarjenje v vzgojno-varstvenih ustanovah.
Za večjo povezanost občanov v krajevnih skupnostih bi bili potrebni tudi krajevni družbeni centri, kjer bi bil sedež krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in drugih krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, poleg tega pa še primeren klubski prostor, kjer bi se občani lahko zbirali, se pogovarjali o skupnih problemih, dobivali razne nasvete itd. Tu hi se lahko razvijalo tudi dru-
i 1 H
med uslužbenci občinske uprave: da bi hodili za določen čas na delo drugam, v delovne organizacije, ustanove, ker dolgoletno opravljanje upravnih zadev lahko zbirokratizira še tako dobrega uslužbenca.
Posebno poglavje neposredne 'pomoči in reševanja konkretnih -*a-dev ter odnosa do občanov "a slalu,u- Premalo pa
činskn X,n-°S "Y;d oh™ni ^ občinsko skupsemo. Zlasti bi bilo po-
n r h-0fn rČio Pozornost odnosu občinske skupščine do samo
ščlrm '-11 lnr,gan,no- Odnos med skup-ncZVn. (le!aosk,m SDet(J>n je preveč
rmsinllf0,1(1 arek' ht ba/.nlo dati tudi občanvvUT>1 !nterex,,lim skupinam šolstva J ?.seb»o glede vprašanj iz
» naštmanhi^^Jf !^P//a Prp(ll’sem Jev,Uh sku ml f;1 ,l?Ul">c/nih kra-občini, kjer Z i (>,Ybno v naši
Prebivalcev veliko n™ih
uutko, se bodo morale
tuta. Zato bi kazalo opustiti naštevanje mej med posameznimi krajevnimi skupnostmi v statutu.
V osnutku je tudi nejasen položaj glede odnosoo gospodarskih organizacij, ki imajo sedež v krajevni skupnosti, do organov krajevnih ■skupnosti. Dalje — kakšen vpliv ima gosiHnlarska organizacija na občinsko skupščino in obratno, oziroma kakšne sankcije so predvidene, če gospodarska organizacija ne spoštuje aktov občinske skupščine.
Glede šolstva je potrebno določiti, na kakšen način se lahko šole med seboj povezujejo in sodelujejo in na kakšen način prispevajo k uresničevanju politike občinske skupščine. Neobdelano je tudi področje odnosoo šolskih kolektivno do organov skupščine in kako lahko šolski kolektivi vplivajo na delo organov občinske skupščine.
Kaj so hišni sneti? Ali so to samoupravni organi, ki razpolagajo s precejšnimi sredstvi, ali so le podaljša-
krajevnih skupnosti? Na to vprašanje bo tudi še treba odgovoriti.
Osnutek statuta premalo poudarja dolžnost občanov pri sodelovanju z upravo občinske skupščine. Na kakšen način naj občan uveljavlja svojo dejavnost?
Potrebno bi bilo rešiti tudi vprašanje dohodkov uslužbencev, zaposlenih v državnih upravnih organih v občinski skupščini (odsek za narodno obrambo).
Osnutek statuta predvideva premajhno odgovornost svetov občinski skupščini. Na sejah svetov bi lahko sodelovali tudi predstavniki interesnih skupin, in to s posvetovalnim glasom. Osnutek o tem ne predvideva ničesar.
Navedene so le bolj opazne pomanjkljivosti, kar pa še ne pomeni, da je osnutek slab. Komisije se bodo nedvomno potrudite in upošteoale mnenja posameznih strokovnjakov in občanov, saj mora občinski statut zagotooiti ose pravice občana o komuni in mu naložili tudi temeljne dolžnosti.
J. Velrovec
žabno življenje, tu bi bila tudi raz-ua predavanja itd.
Tovariš Blaha se je dotaknil tudi hišnih svetov. Dejal je, da jih bomo morali v prihodnje bolj upoštevati in jih razvijati v prave organe družbenega samoupravljanja, ki naj bi poleg materialnih obravnavali tudi druge družbene zadeve v hiši. Predvsem naj bi z aktivnim sodelovanjem vseh stanovalcev razvi-jali bolj humane, socialistične odnose.
Občinske skupščine (sedanji občinski ljudski odbor) definira osnutek republiške ustave kot »najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine«. To, da bo občinska skupščina tudi najvišji organ družbenega samoupravljanja v občini, bo treba šele doseči. Za to bo potrebno več bolj neposrednih' stikov občinske skupščine in njenih organov (svetov, komisij in uprave) z občani. Treba bo poiskati nove oblike ieh stikov, kot je npr. že v predlogu občinskega statuta omenjena oblika posvetovanj občinske skupščine z zainteresiranimi organi o posameznih vprašanjih ali področjih življenja v komuni. Morda bi bilo npr. koristno, če bi imel zbor delovnih' skupnosti, kadar bi obravnaval to in ono delovno organizacijo, sejo v tej delovni organizaciji. skupaj z organi samoupravljanja. Podobno prakso naj bi uvedli tudi sveti. Uradne in sprejemne dneve oziroma ure bi morda kazalo razširiti tako, da bi odgovarjali občanom poleg upravnih organov tudi člani svetov in komisij občinske skupščine. Odborniki, tj. člani bodoče občinske skupščine, bi labko imeli take sprejemne dneve v krajevnih' družbenih centrih, oziroma na sedežih krajevnih skupnosti. Tako bi se neposredno seznanjali s problemi in mnenji občanov ter samoupravnih organov, za svoje delo bi imeli boljšo podlago kot sedaj, ko imajo na voljo samo poročila in predloge, ki jih pripravijo upravni organi.
Tovariš Blaha je omenil tudi poslovanje občinske uprave in njenih uslužbencev. Poudaril je, da bo treba storiti več ko doslej, da bo poslovanje boliše in bolj demokratično. Premisleka vreden ie predlog o občasni menjavi, nekakšni rotaciji
bile stanovanjskega značaja in vse štiri zadeve v letu 1962 je komisija prejela v reševanje od višjih organov, kamor so bile naslovljene.
Medtem pa so v letu 1962 prejeli predsednik občinskega ljudskega odbora okrog 40, tajnik 30, načelniki oddelkov ObLO pa 90 prošenj, oziroma pritožb.
Torej prošnje in pritožbe občanov so, samo niso bile naslovljene na pravi naslov, niti odborniška komisija o njih ni razpravljala. Znani so nam tudi vzroki, zakaj prejemajo višji predstavniški organi, republiški, zvezni in kabinet predsednika republike prošnje in pritožbe, katerih rešitev je v 95 % primerih odvisna edino od občinskih organov. Po je predvsem nezaupanje do_ občinskega ljudskega odbora, dejstvo, da obravnava prošnje in pritožbe v večini primerov upravni aparat občine, ki jih rešuje po svoje, ne pa izvoljeni organi. Na tem področju ho potrebno korenito spremeniti odnos do občanov, utrditi zaupanje, kadrovsko okrepiti komisijo občinske skupščine in seznaniti občane z možnostmi dajanja predlogov, prošenj in pritožb ter z načinom obravnavanja. K temu bo pripomogel tudi sprejemno-infor-mativni center, ki ga snujemo pri uredništvu glasila občinskega odbora SZDL »Zbor volivcev*. Ta center naj bi zbiral vse raznovrstne predloge in pritožbe, ki jih občani iznašajo ne le na zborih občanov, temveč tudi na vseh drugih sestankih (sindikatov, mladine, društev, sestankih SZDL, krajevnih skupnosti itd.). Center bo zbrani material objavljal v glasilu ali pa posredoval odgovornim organom v reševanje, prav tako pa tudi posredoval prizadetim odgovore, tolmačenja in informacije.
Razprava, ki je sledila referatu tovariša Blahe, se je dotaknila vrste problemov in nalog v okviru delovnega naslova konference'. O tvo-sameznih vprašanjih, ki jih je sprožila in ki so jih diskutanti podrobneje obravnavali, bo naš list poročat v posebnih člankih prihodnjič.
Zbo/ občanov
Stran 5 St. t
Kaj predvidevajo
gospodarske organizacije
Novi zdravstveni dom naj bi bil odprt novembra
Nadaljevanje s 1. strani NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI
Tak porast je v skladu z predvidevanji zveznega družbenega plana, ne izkorišča pa vseh možnosti, ki jih imajo naše gospodarske organizacije.
■ Talko npr. podjeje Opekarna ) ni izkoristilo vseh
Črnuče verjetno ... ......— ----------
možnosti, sicer ne bi predvidelo le za 3 % večjo proizvodnjo, kot jo je doseglo v letu 1962. Nedvomno je tako predvidevanje preveč pesimistično, posebno še, če upoštevamo,
da se v letu 1963 gradbeništvu in poru5lu refulzlu;lje> KOl ™ preuvl-s tem tudi industriji gradbenega devajo gradbena podjetja sama, kaj materiala odpirajo svetle perspek- gele take£af kot bi ga ta podjetja
TlVe* 1 o Iv o or rt 1 «
ietja Elektrosignal, ,po katerih naj bi se realizacija povečala od 1800 milijonov na več kot 3 milijarde ali za 67®/«.
.Preusmeritev proizvodnje na izdelavo montažnih gradbenih elementov daje dokajšnjo garancijo, da se bodo predvidevanja podjetja Edilit (Tesar), ki predvideva povečanje realizacije od 586 milijonov na preko 1 milijarde ali za 86 %, tudi uresničila.
Povečanju gradbene dejuvnosti bi morala logično slediti tudi gradbena montaža. Vendar pa pri podjetjih te vrste -ne zasledimo takega porasta realizacije, kot ga predvi-
Lani so začeli v Kržičevi ulici graditi nov zdravstveni dom. Sprva je bilo predvideno, da bo imel le dve nadstropji, kasnejše študije pa so pokazale, da bo prebivalstvo v slednjih letih tako naraslo, da je
n asi
dili do konca. Zgradili bomo le prv<5 in drugo etažo, celoten dom pa bomo ometali in ga tako zaščitili, da se ne bo delala škoda. Dom bomfli tudi zasteklili, tako da bo mogoče v njem opravljati vsa obrtniška in'
tive.
■ Prav tako so predvidevanja podjetja Kuverta dokaj skromna, saj naj bi po predlogu podjetja ostala proizvodnja v ' J "'z'' — isti ravni, 1 ‘ !
letu 1963 na bila dosežena v
lahko prikazala.
■ Tako npr. predvideva podjetje Toplovod le 6-odsitotno povečanje realizacije, oziroma naj bi le-ta v ^ presegla ' ibsei
letu 1963 že
milijarde, že
alizacijo, v lanskem letu.
Obrtna podjetja, tako proizvodna kot tudi storitvena, predvidevajo v letu 1963 za 274 milijonov večjo realizacijo, kot je bila dosežena v letu 1962, kar je za 10«/« več.
Tudi med obrtnimi podjetji zasledimo več primerov, ko ne predvidevajo nikakršnega povečanja v primeri z minulim letom. Tako npr. Kamin in Umetni kamen ostajata v svojih predvidevanjih na lanskih dosežkih. Obe ti dve podjetji sta lesno povezani z gradbenimi podjetji, in če ta predvidevajo 8®/o večjo realizacijo, ni nikakršnega razlaga, da ne bi tega zmogli tudi ti _dve počljetjr.
Eno izmed podjetij, ki ne pred-
dom. Sredstva, ki so bila predvidena za dvonadstropni dom, so seveda za_ štirinadstropnega premajhna. Zato je dom že precej časa zgrajen le do polovice. Predvideno je bilo, naj bi bili nekateri oddelki v domu namenjeni tudi kurativi, vendar se je izkazalo, da to ni potrebno, saj je poliklinika v Njegoševi
” ' d(
ti j; kot vidimo, pa daleč zaostajajo zn njimi.
■ Tudi predvidevanja podjetja
Lik so precej optimistična, saj pred- ---------j.- -- “j''1” V3a oumiub«« n
videva skoraj za polovico večjo re- potrebno zgraditi štirinadstropni inštalaterska dela. V prvih dveh eta' kot pa je bila dosežena dom. Sredstva, ki so bila predvide- žah, ki jih bomo usposobili do 29.
novembra, bodo ordinirali zdravniki, ki se bodo preselili iz sedanjega zdravstvenega doma. Kapaciteta v prvih etažah bo za 10 do 20 odstotkov večja kot v sedanjem zdravstvenem domu. Za zaščito celega doma in usposobitev prvih dveh etaž je potrebno po cenitvah sedanjih dbenih storitev 75 milijonov din.
ulici dovolj blizu in se teh oddelkov ne splača odpirati tudi v grajskem zdravstvenem domu.
Ker ni bilo dovolj sredstev, je lani gradnja obstala. Zato je nastala na domu precejšnja materialna škoda, saj je precej opek razpokalo. Mnogi občani, ki jih pot vsak dan zanese mimo, so se spraševali, kaj bo z domom, kdaj bo zgrajen. Zakaj ni vsaj ometan?
V dom je bilo lani investiranih
& 'K pa* čeprav je“tje Ptri- tak° 'f*™ ^ 26 * dom, e investiranih
lani razširilo in uredilo svoje ob- ja vprašanje nadaljnjega pove- Tapetdekorv Za tako pesimistično Pfecej mrlijonov. Za dokončno zgra-
Srsztnae KaHsr — - - — “še 21?
duel- gradbenih storitev 75 milijonov din. beži- Ta sredstva bodo prispevale gospo-darske organizacije iz skladov skupne porabe po posebnem ključu, ki upošteva število zaposlenih in ekonomski uspeh podjetja. Namesto
nekatere spev ule ver jet-ovoano, električno napelja-
irispevule
---— ---- — - -—• r J —
no »Toplovod« napeljal vodovodno »Elektrosignab • > ■ vo itd.«
daljnji razvoj — pomanjkanje papirja.
■ V tovarno Tonosa so bila ob rekonstrukciji vložena znatna družbena sredstva, pa vendar predvidevajo za leto 1963 celo nižjo proizvodnjo, kot pa je bila dosežena v letu 1962, vtem ko bo po njihovem planu finančni efekt prodaje enak lanskemu.
■ Enako proizvodnjo kot lani predvideva tudi podjetje Tuba, ki ima sicer zastarel in iztrošen strojni park, vprašanje pa je, če ne bi bilo mogoče z boljšo organizacijo dela in drugimi organizacijskimi prijemi le povečati proizvodnjo.
■ Tudi podjetje JUB predvideva le malenkostno povečanje proizvedli je in za 5 %> večjo prodajo. Nedvomno pa so tudi v tem podjetju skrite rezerve, ki bi dovoljevale povečanje proizvodnje.
■ Belinka predvideva za leto 1963 rekonstrukcijo oz. razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti. Karadi vključevanja novih zmogljivosti v proizvodni ciklus bi se za kakšna 2 meseca ustavila celotna proizvodnja; znižanje proizvodnje za 8°/« je zaradi tega verjetno opravičljivo.
■ Razmeroma visok porast proizvodnjo predvideva Tovarna pisalnih strojev, in sicer kar za 45 %>. Podjetje ima sicer optimalne možnosti, da ta predvidevanja tudi izpolni, vprašanje pa je, če ga ne bo pri tem oviralo pomanjkanje uvoznega reprodukcijskega materiala ali pa najemanje nove delovne sile.
■ Tovarna električnih aparatov — Iskra — predvideva povečanje proizvodnje za 21 °/o, realizacija teh predvidevanj pa je v mnogočem odvisna od programa razvoja celotne Iskre.
■ Bivši Jambor, sedaj tovarna transformatorjev podjetja Energo-invest, predvideva za 21 %> večjo proizvodnjo, ki pa bo v mnogočem odvisna od pravočasne izvršitve investicij.
Družbeni proizvod gradbenih podjetij znaša 3189 milijonov, kar predstavlja 21 ®/» celotnega družbenega proizvoda. Gradbena panoga je torej na drugem mestu.
Podjetja te stroke predvidevajo za leto 1963 za 2260 milijonov večjo fakturirano realizacijo, kar je 20Vo več v primeri z letom 1962, vendar ob isločasnem povečanju delovne sile za 526 oseb ali za 16 Vo.
■ Med vsemi gradbenimi podjetji predvideva le podjetje »Projekt •dzke gradnje« za l6°/o oziroma za 30 milijonov manjšo realizacijo, ob istočasnem enakovrednem znižanju delovne sile. Podjetje je v svoji dejavnosti vsako leto odvisno od razpoložljivih sredstev za negospodarske investicije, ki pa so dostikrat zelo omejena.
® Pred enakim problemom stoji Podjetje za urejanje hudournikov,
ki predvideva letos enako realizacijo, kot je bila dosežena v preteklem letu.
■ Gradbeni podjetji Obnova in Bežigrad predvidevata povečanje realizacije za 8Vo, vendar bi predvideni obseg investicij, tako gospodarskih kot tudi negospodarskih, dovoljeval vsekakor večje povečanje.
* Predvidevanja gradbenega podjetja Črnuče, ki računa z 20-od-stotnim povečanjem realizacije, so precej optimistično. Zelo optimistična so tudi predvidevanja pod-
li Vsekakor pa podjetje Instalacija s samo 2-oostotnim povečanjem realizacije še ni izkoristilo vseh možnosti.
predvidevanje pa nima razloga.
■ Izredno nizko povečanje — 5 milijonov ali 1 ®/o — predvideva tudi podjetje Soča. Ni si mogoče misliti, da bi bile zmogljivosli tega podjetja res že v celoti izkoriščene.
■ Nasprotno temu pa imamo v obrti tudi podjetja z zelo optimističnimi predvidevanji, kot npr.
—j ----j-----—---------------Nekatere gospodarske organizaci-
rv pa je potrebnih še 210 milijo- je, ki so obljubile, da bodo prispe-. Občina sama nima toliko sred- vale sredstva že v lanskem letu, de-
nov.____________________________■
štev, da bi lahko dom zgradila sa ma. Zato se je obrnila na gospodarske organizacije, Id so pomoč obljubile. Letos ne b
______________bodo mogle prispevati toliko sredstev, zato tudi dom ne bo zgrajen v celoti. Koliko bo letos investirano v dom in do katere
nnrja še niso nakazale. S sredstvi teh organizacij in s sredstvi, ki jih bodo prispevale druge organizacije, bo letos zbranih 75 milijonov. Prvi dve etaži bosta torej usposobljeni. Vrste pred ordinacijami se bodo v novem zdravstvenem domu zmanj-
■ Podjetje Industrijski biro pred-
p;vo. šuVs "fe « 5^p^iimi«cT^ir»saa ssr. ja^swiiR?i,Ts:
ščene vse njegove zmogljivosti, k. ^“eai^acijoaFipa M iušavnf , slednjih letih pa bo ta zdravstveni
j.h pa zal, zaradi pomanjkanja po- . »Kapaciteta no--
slovmh prostorov ne more realizirati.
predvidenim ^ovečanlem »Kapaciteta novega zdravstvene- dom med najmodernejšimi in naj jjieuvlucniiii puvccanjem Homa le predvidena zn M leJ
■ V panogi trgovine naj bi se promet povečal za 8%. To povečanje pa ni v skladu s povečanjem industrijske proizvodnje, ki se bo, kot vemo, povečala za 15®/o.
■ Tako npr. predvideva podjetje Astra le za 70 milijonov ali za i ®/o večji promet, kot pa je bil dosežen lani. Ali je podjetje z 5 milijardami prometa res že maksimalno izkoristilo svoje možnosti? Vedeti moramo, da se je v letu 1962 promet le malenkostno povečal v primeri s preteklim letom, kar v določeni meri opravičuje previdno planiranje.
čarstvo s za 25«/«.
■ Med ostalimi gospodarskimi organizacijami izkazuje izreden porast realizacije še podjetje »Adria aviopromet«, katero nameravamo povečati od 328 milijonov v letu 1962 na preko 800 milijonov v letošnjem letu, ker pričenja podjetje šele letos poslovati s polno zmogljivostjo.
Tudi Cestno podjetje predvideva razmeroma močan porast realizacije, in sicer od 1330 milijonov na 1800 milijonov ali za 35«/o.
Nakazali smo nekaj osnovnih značilnosti predvidenega razvoja gospodarstva v naši občini v letu 1963. Iz njih izhaja, da se še vedno
ga doma je predvidena za 60 let naprej. Letos doma ne bomo zgra-
funkcionalnejšimi domovi v Sloveniji. J. Velrovec
liucju, cm »o se veuno
rvlrt«: — l*’ .lil ’
trgovskih podjetij — Tekstil promet 1 «/o, Astra 1 “A., rer Cement opeka 2®/o — nikakor ni odraz njihove dejanske zmogljivosti.
■ Predvidevanja podjetja »Cement opeka« bi morala iti v korak z predvidevanji gradbenih podje-
pluni sestavljajo v oktoliru mesecu. Toda zdaj, ko plansko leto 1963 že teče in ko so že znani rezultati lanskega _ leta. bi morale gospodarske organizacije še enkrat pregledati svoje plane in postaviti nova, bolj realna predvidevanja.
Gospodarske investicije v okviru družbenega plana za leto 1963 v naši občini
/sil razvoj {Tosoorfarstvii ip uoil •»-x<«<--4! 4... •• 1. » 1.. •
Zn razvoj gospodarstva je nedvomno izredne važnosti tudi investicijska dejavnost gospodarskih organizacij. Le z nenehnim razširjanjem in modernizacijo proizvodnih kapacitet bo možno povečevati obseg proizvodnje, izboljšati kvaliteto, z večjo produktivnostjo pa doseči tudi nižjo ceno.
ZA 700 MILIJONOV VEC KOT LANI
Investicijska dejavnost v naši občini v preteklih letih, vsaj v pogledu gospodarskih investicij ni bila v skladu s jKitrebnmi, ali pa se je odvijala izven meja naše občine. V letu 1963 pa se bo položai bistveno spremenil. Že v letu 1962. predvsem v drugi polovici leta opazimo povečano investicijsko dejavnost, ki se še z večjim tempom nadaljuje tudi letos. Lani so gospodarske organizacije investirale 4,1 milijarde dinarjev, letos pa predvidevalo za 4,8 milijarde dinarjev investicij ali 700 milijonov več.
Industrija, ki ustvarja 53% celotnega družbenega proizvoda, je bila lani udeležena v celotnih investicijah le s 25%, letos pa znašajo investicije v industrijo kar 60®/o vseh investicij ter je udeležba te J>a.noge v skupnih investiciiah večja, kot pa je njena udeležba v ustvar jali in družbenega proizvoda. Industrijska podjetja nai hi letos namreč investirala nad 2.7 milijarde dinarjev.
■ Največja po obsegu je nedvomno investicija Belinke, ki bo povečala kapaciteto za proizvodnjo vodikovega prckisa ter zgradila nove kapacitete za proizvodnjo nalnje-veiga perbornta, za kar bo porabljenih nad 800 milijonov dinarjev.
■ Tovarna kovinske galanterije
je že lani začela graditi ob Kamniški progi nove obratne prostore. Letos bodo gradnjo nadaljevali ter jo že v poletnih mesecih v prvi fazi tudi zaključili. Tako bodo že letos lahko preselili iz dosedanjih neprimernih prostorov glavno strojno opremo, ki pa jo nameravajo Še do-
polniti z novimi modernimi stroji. S tem pa se ne bo v nasledil jih letih povečala Je proizvodnja, temveč bo konkurenčnost na inozemskem trgu. Vrednost celotnih investicij v letošnjem letu bo znašala nad 218 mili jonov.
■ I udi Tuba predvideva, da bo že letos pričela rekonstrukcijo, katero namerava izvesti z novogradnjo, prav tako ob Kamniški progi, /a predvideno investicijo bi potrebovali 162 milijonov dinarjev, vendar še nimajo zagotovljenih vseh sredstev.
■ Elma namerava s 180-milijon-sko investicijo odpraviti ozka grla in modernizirati strojno opremo.
■ Znana je tudi investicija rele-Iskre, za izgradnjo katere je bilo že lani porabljenih skoraj četrt milijarde dinarjev, za letos pn ie predvidenih še nadaljnjih 200 milijonov.
■ Podjetje Tops prav tako predvideva povečanje svojih kapacitet z investicijo v vrednosti 235 milijonov, ima pa zaenkrat zagotovljenih le 35 milijonov dinarjev.
■ Razmeroma visoke so tudi investicije, ki jih v znesku nad 400 milijonov dinarjev predvideva Energoinvest za izgradnjo Tovarne transformatorjev v Črnučah.
Ce bo industrijskim podjetjem letos uspelo realizirati vse predvidene investicije, lahko pričakujemo v naslednjih letih zelo močan porast proizvodnje.
■ Znatno se bodo povečale letos tudi investicije v gradbeništvu: od 294 milijonov v lanskem letu na preko 640 milijonov dinarjev v letošnjem letu.
■ Nnjvečje investicije je že lani izvršilo podjetje Elektrosignal, pa
tudi njihova letošnja predvidevanja so med vsemi gradbenimi podjetji največja. Lani je podjetje investiralo v izgradnjo poslovnih prostorov 144 milijonov dinarjev, letos pa naj bi investirali nadaljnjih 214 milijonov dinarjev, vendar pa imajo za zdaj zagotovljenih le 62 milijonov dinarjev,
■ Gradbeno podjetje Obnova namerava tudi letos povečati strojno opremo ter ima za to namenjenih skoraj 60 milijonov lastnih investicijskih sredstev.
■ Kolikor bo hotel Tesar realizirati svoja predvidevanja glede preusmeritve proizvodnje v montažne hiše. ho moral v razširitev proizvodnih prostorov in strojne opreme investirati nad sto milijonov dinarjev.
■ Tudi druga gradbena podjetja predvidevajo večje investicije, tako npr. Toplovod v vrednosti 130 milijonov ter Instalacija v vrednosti preko 79 milijonov, vtem ko predvidevajo ostala podjetja le manjše investicije iz lastnih sredstev. Vse te investicije so namenjene predv kapacitet nih prostorov.
■ V letu 1962 so trgovinska podjetja investirala v osnovna sredstva skupno nad 373 milijonov dinarjev Na prvem mestu je Lesnina, ki je v izgradnjo nove poslovne stavbe investirala nad 113 milijonov dinarjev letos pa namerava z 22 milijoni iastmh sredstev še nadalje širiti svoje prodajne prostore.
precej širok program investicij, ki predvideva investicije v vrednosti 218 milijonov dinarjev, vendar ima zagotovljenih le polovico potrebnih sredstev. Investicije so namenjene obnovi odkupnih postaj in mehnni-zociji, zn kar je bilo že lani porabljenih nad 93 milijonov dinarjev.
(Zanimivo je, da se trgovska podjetja v svojih investicijskih planih, razen podjetja Odpad, opirajo iz-Kljucno na lastna sredstva.
■ V Investicijski dejavnosti obrtne panoge prednjači vsekakor jM>d-jetje Avtoobnovn, ki je lani pričelo graditi ob Titovi cesti nove poslovne prostore ter je zn to porabilo 132 milijonov dinarjev, letos pn bodo zn nadaljevanje te gradnje porabili nadaljnjih 140 milijonov ter imajo vsa sredstva že zagotovljena.
Nove poslovne prostore gradi podjetje Avtomehanika. Lani je porabilo v ta namen 25 milijonov, letošnji program pn predvideva investicije v vrednosti nad 55 mili' Jonov.
tudi
v. Vse te investicije so nnmenjc- . o,s|a|n obrtna podjetja so lani predvsem povečanju proizvodnih lzvršiln le manjše investicije, pred-lucitet oziroma razširitvi poslov- vse,n zn izpopolnitev strojne opre-prostorov. me,> ter tudi za letos ne predvide*
nad 74 mu i jonov dinarjev letos pa predvideva v isti namen nadaljnjih 34 milijonov lastnih investicijskih sredstev. J
■ Prav tako je Astra lani inve-s iru a ra razširitev prodajnih in skladiščnih kapacitet nad 23 mili jonov, letos pa namerava za to porabili 26 milijonov lastnih sredstev.
■ Podjetje Odpad imn zn lotos
me,
vajo večjih investicij.
■ Znatne investicije, nad 240 nii' bjonov dinarjev, predvideva tudi Cestno podjetje, predvsem zn i/.pfl' polnitev strojne opreme oz. mehanizacije.
KO DA BI DOBILI NEKAJ NOVIH TOVARN
Kot vidimo ho letos potekala 'n' vesticijslui dejavnost nn razmeroin® široki fronti. Bistvo letošnjega nr°' grama investicij je razširitev pro>z' vodnih prostorov z novogradnjo®1' (TKG, Tu Im, Tein. Belinka, ElcktrO' signal in drugi). Te investicije P0; menijo najmanj toliko, kot da dobili nekaj novih tovarn v nflŠ® občino.
bi
Vzgoja in varstvo otrok
skupna naloga
naša
Pisali smo že o Pionirskem domu v Savskem naselju in omenili množico problemov, ki se pojavljajo pri njegovem delovanju. Pa ne samo nri delovanju tega doma, ampak pri vzgoji in varstvu otrok sploh.
Pred nedavnim je bilo na pobudo Krajevnega odbora SZDL sklicano posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki vseh organizacij, ki rešujejo (ali pa bi vsaj morale odločneje reševati) to vprašanje.
Udeleženci posvetovanja so probleme vzgoje in varstva otrok podrobno analizirali. Pri tem so ugotovili, da so si organizacije sicer prizadevale, da bi nekaj napravile na tem področju, da pa je bilo njihovo delo neusklajeno in se zato problemi niso reševali kompleksno. Zavod za vzgojo in varstvo otrok »Mladi rod« je vključil v svoje tri oddelke (predšolski, šolski zavod in Pionirski dom) približno 400 otrok. Ni mu pa še uspelo izoblikovati svojo fizionomijo, in se je pri svojem delu omejil na otroke, ki so sami prišli v dom ali pa so jih pripeljali starši. Zmogljivosti zavoda zato niso izkoriščene, mnogo otrok pa puščajo starši, medtem ko so na delu, v varstvu sosedov (pa tudi raznih žensk, ki se s tem že skoraj poklicno ukvarjajo in jim to pomeni znaten vir dohodkov), ki za to nimajo potrebnih kvalifikacij. Hišni sveti si svojo vlogo tolmačijo dokaj različno. Mnogi menijo, da jim je to edina dolžnost, da se na redkih sestankih pogovarjajo o razbitem steklu ali pregoreli žarnici na stopnišču, izjemoma pa celo o neurejeni okolici bloka. Na prste ene roke pa bi lahko prešteli tiste, ki so vsaj nekaj storili za otroke. Tudi Partizan ni dosegel pričakovanih uspehov. Uspelo mu je sicer pridobiti okrog 70 pionirjev in mladincev, vendar pa jih je aktivnih le polovica. Sola je pridobila v šolski svet in razredne svete staršev nad 200 staršev, ki pa žal ne obravnavajo problemov,
ki niso neposredno vezani s šolo. Podobno je stanje tudi v Društvi! prijateljev mladine, v taborniški organizaciji ter v ustreznih komisijah in sekcijah Krajevne skupnosti in Socialistične zveze.
Analiza je torej pokazala, da nekoordinirane, nesistematične in kampanjske akcije vseh teh organizacij niso mogle imeti večjih uspehov. V Savskem naselju pa je približno 2500 otrok (tj. 34 #/o vseh prebivalcev v naselju!), katerih staršem so dolžne pomagati pri varstvu in vz,goji vse organizacije in vsi organi družbenega upravljanja. Doslej doseženi uspehi so sicer relativno lepi, vendar pa niso v sorazmerju s številom otrok, ki živijo v naselju.
Drugi problem, s katerim se bo potrebno spoprijeti, so finančna sredstva, ki so potrebna
Seveda jih bodo šc naprej prispevali starši v Obliki oskrbnine. Precejšen del sredstev bo morala prispevati tudi občina, ki je prenesla upravljanje vzgojnih ustanov na krajevno skupnost. Normalno je, da se z dolžnostmi prenesejo tudi pravice. Gotovo pa je tudi to, da teh sredstev ne bo dovolj in bo treba poiskati še nove vire. Eden izmed njih so podjetja, katerih delavci stanujejo v Savskem naselju. Sredstva, ki jib bodo vložila v otroško varstvo, bodo ekonomsko utemeljena investicija, ki se bo izplačala z večjo storilnostjo delavcev — prebivalcev Savskega naselja, katerih učinek se bo ob zavesti, da je za njihove otroke poskrbljeno, gotovo povečal. Morda bodo tudi hišni sveti (saj so v njih starši teh otrok!) našli še kakšen dinar za otroke. In
1327 mladih ohfanov odgovarja na vprašanje
KJE IN KAKO STANUJEM
Pri občinskem komiteju LMS' Ljubljana-Bežigrad so organizirali ekipo mladincev, ki je obiskovala podjetja in se pogovarjala s skupinami mladih proizvajalcev — pred-
ogojih,
aketo.
delovnih Ta grupa
življenjskih izvedla tudi
sreastva, ki so potrebna za opremo če tudi to ne bo zadostovalo, se bo in vzdrževanje Pionirskega doma in treba morda zateči celo k samopri-pionirskih sob, pa tudi za otroška spevku. Nekaj bosta vsekakor do-igrišča. Na obstoječih igriščih je prinesla k rešitvi tega vprašanja
mmopo rekvizitov v že doka j slabem stanju. Zgraditi, oziroma dokončati bo treba v letošnjem letu vsaj še dve.
Potem ko so udeleženci posvetovanja analizirali probleme, so se dogovorili, kako jih bodo reševali. Pokazalo se je, da jih s tesnim sodelovanjem niti ne bo tako težko rešiti. Krajevna skupnost in Socialistična zveza bosta vplivali na hišne svete, da posvetijo otrokom nekaj več pozornosti in poživijo 'delo pionirskih hišnih svetov. Pionirski dom naj bo središče vse vzgojna dejavnosti v naselju. Njegova na-, loga je strokovno vodstvo te dejavnosti ter usklajevanje in vodenje vseh akcij drugih organizacij. Tako zavod »Mladi rod« ne bo posvečal pozornosti samo tistim otrokom, ki plačujejo oskrbnino ali članarino. Njegovo področje dela je vseh 2500 otrok v naselju.
Ob združenih naporih ludi finančna sredstva ne' bodo problem.
tudi boljše gospodarjenje in izkoriščanje notranjih rezerv.
To je prvi korak, s katerim so v Savskem naselju odločno stopili po poti kar najuspešnejšega varstva in vzgoje otrok. ZopeT korak naprej k uresničenju želje, da bi bili naši otroci čim bolje preskrbljeni. Zato, da bi bili otroci srečni!
-cm
anketo, ki skupno z rezultati pogovorov jasno osvetljuje nekatere probleme bežigrajske mladine. O njih smo se pogovorili s Tonetom Cvetkom, sekretarjem občinskega komiteja LMS Ljubljana-Bežigrad:
— Kakšne so stanovanjske razmere mladink in mladincev za Bežigradom f
— Anketirali smo 1327 mladih občanov. Izmed njih jih je 156 brez stalnega stanovanja, neprimerno daleč se jih vozi 219, v bližini podjetja pa jih pod neurejenimi pogoji stanuje 131. V samskih domovih anketiranih gospodarskih organizacij stanuje 572, pri zasebnikih (kjer so v večini primerov neurejene razmere) pa 202.
— Bi lahko komentirali le številke?
— Kljub prizadevanju posameznih podjetij, da bi zagotovila svojim delavcem osnovne življenjske pogoje, je še vedno precej mladih
BCa!co
tez "Garasnim vozlom” v Savskem naselju
L„n^Tt!,ni /?Zel. pr,n<,l,v.c Knrnž v Savskem naselju se je končno le priče odvozlavati. Inštitut za urbanizem v Ljubljani
'u ” P°treben predlog za lokacijo 300 garaž, ki ga bodo predložili sc v odobritev ObLO Bežigrad. Predvidoma bi pričeli vTn«11 iL” m-eseca.,!,.“!a: Gradili bodo dvovrstne garaže, in sicer: stanovanjskih blokov in skupinske, tj. ver blnknv Jl° ^'d s^up,1n I,a večjih primernih prostorih za snrnže V režir i,aJj|Po P^^unu inštituta bi veljala gradnja nto hoHo rbtne?a1podjetja oholi 450.000 dinarjev. Grad-
iovilo 200 VnWnr ' k7,ri niki sam'< ter se jih je do sedaj pri-J m plaCa,\S° tu.d, že določeno vsoto denarja,
ki ' 1 i,a ,sc,Je .POJ^iln še druga varianta zidanja garaž, sestanku ki b1re ;,brav"a'’ali koristniki n« skorajšnjem O /jimUi; kiJ,a • shPcala krajevna skupnost. Razpravljali bodo ?en,ene in Ja,-V las‘n*.- koristniki sami bi skopali , J.' !p opravili razna zidarska dela. kar bi občutno pocenilo gradnjo. Tako hi veljala gradnja ene garaže le okoli 180.000 din.
Ob zaključku I. polletja v Šolskem letu 1962/63
82 odstotkov učencev brez slabe ocene
Nu območju ObLO Liubljana-Be-žiigrad je devet osemletk, ki jih obiskuje 4493 učenk in učencev, in L gimnazija z 821 dijakinjami in dijaki. Učni uspeh ob zaključku Prvega polletja je na večini osem-jetk zelo razveseljiv, saj je uspešno končalo prvo polovico šolskega leta kar 3595 učencev ali skupno 82 od-stotkov vseh. Na I. gimnaziji v Peričevi ulici je učni uspeh nekoliko skromnejša: od 821 dijakov je z pr” ™
L-JJ« h'} '^.ni »speh ob polletju ugodneiši, m sicer: na osemletkah je izdelalo 87 odstotkov vseh učen-
Na posameznih osemletkah je bil nčni uspeh ob zaključku prvega polletja letos naslednji:
Na šoli Vitn Kraigherja I (sta-
nl?7« r! ?74, “Vencev so izdelali 404 a i 70 odstotkov. Na šoli Vita Krai-
fiii 7° • i (,sl?°d''0/; na Titovi cesti, je Parmova ulica postala slepa. To pomeni, da se konča
tahlnnin I 1... železniško podjetje Ljubljana je z obeh strani opremilo nekdanji prehod z vidnima boliš ' enl1 J,'s,u> »>isr: PREHOD CE/. PROGO PREPOVEDAN! Res da bi bila visoka ograja
tabli Za ?-nvarovanje proge; toda kakor železniško podjetje smo tudi mi mnenja, da ti dve
kar miru«, ‘ « nn nevarnost prehoda preko tirov. To pa nikakor ne skrbi nekaterih ljudi, ki
lahko im c„ ° , Pr"*o. Ko bo prišlo do nesreče bo prepozno, znto menimo, da bi nekdo kršilce
mestu kaznoval z denarnimi kožnimi ali pa jih prijavil sodniku za prekrške (Foto: Busid)
Gostilna, ki je bila nekdaj zelo znana, tipična »kranjska« gostilna, je ob raznih renoviranjih utrpela glede svoje izvirnosti in privlačnosti
— predvsem za inozemskega turista
— znatno škodo. Vedeti moramo, da ima inozemski turist gostišč z modernim, enostavnim pohištvom sam doma dovolj ter da na svojem popotovanju išče krajevne zanimivosti, med drugim seveda tudi v gostinskih obratih. Po zunanji podobi mu tako gostišče Ruski car kot tudi gostišče Pri Alešu obljubljata, da bo našel, kar išče, žal pa je bridko razočaran, ko najde v notranjosti le najpreprostejšo, minimalno in suhoparno ureditev v nekakšni moderni obliki. Ce k temu prištejemo še to, da ima gostilna na razpolago
Dopisujte v »Zbor občanov«
»RUSKI CAR« BI BIL LAHKO ATRAKCIJA. CE...
Med turistično zelo zanimive gostilne spada nedvomno »Ruski car«.
Prebivalcem
Savskega
naselja
Obveščamo prebivalce Savskega naselja, da pri krajevni skupnosti dela komisija za preskrbo, ki proučuje probleme in vprašanja, ki jih postavljajo potrošniki v zvezi s trgovino in preskrbo.
Prosimo vse prebivalce Savskega naselja, da svoja tozadevna mnenja in predloge pošiljajo na tajništvo
zelo skromen izbor jedil in pijač, brez kakršnihkoli domačih specialitet, je nujno, da tak gost zapusti lokal razočaran.
Prav področje Ježice pa je idealno za razvoj turističnega gostinstva. Tu se tako domači kot tudi inozemski turist rad ustavlja, ker ima po navadi večje možnosti za parkiranje svojega vozila, poleg tega pa prav tu išče kolorit dežele, skozi katero potu je.
Kot vidimo, je problematika v gostinstvu zelo pestra. Te panoge ne moremo več obravnavati samo z lakoničnimi ugotovitvami, temveč ji moramo posvetiti vso potrebno skrb.
HIJ
'tMabeanoiLL
Izdaja ObCinski odbor SZDL Ljubljana-Be&igrad — Ureja uredniški odbor — krajevne skupnosti ali V nabiral- Glavni In tidgovomi urednik France nike potrošniškega centra in samo- Susiersit — za upravo odgovarja Ljubo postrežne trgovine. Breaigair — Naslov uredništva In uprave:
Predsednik komisije Ljubljana, Smoletova 16 — Tiska tiskarna Koračin Toae
»Toneta Tomšifa«
Odreži
Upravi
Zbora občanov
Znamka
■a
15 d.n
LJUBLJANA Smolelova 16
Fizkultura in občinski statut
Statut odseva doseženo razvojno stopnjo družbenih odnosov in — kot je rečeno v uvodu k predlogu novega statuta bežigrajske občine — ne more določati nečesa, »kar nima in še ne bo kmalu imelo materialne osnove«. Kakšno je v tej luči mesto telesne kulture v temeljni listini bežigrajske občine in kakšne so per. spektive te družbene dejavnosti?
Preberimo 15. člen osnutka novega statuta: »V skrbi za zdrav razvoj fizičnih in umskih sposobnosti občanov podpira in pospešuje dejavnost telesno vzgojnih društev, skrbi za gradnjo novih športnih objektov in vzdrževanje obstoječih športnih naprav«. Telesna vzgoja je omenjena še v 113. členu, kjer je rečeno, da ima občinska skupščina lahko med drugimi tudi svet za telesno vzgojo. Telesno kulturo zaslutimo še v določilih členov, ki omenjajo dejavnosti, katerim posveča občina posebno skrb ^zdravstvo, kultura, otroško varstvo itd.). Telesna kultura tukaj ni izrecno omenjena.
Precej splošna določila 15. člena so lorej »pravni temelj« telesne kulture v bežigrajski občini. Bolj konkretna določitev mesta in vloge telesne kulture, predvsem kot nepogrešljivega dela standarda delovnih ljudi, bi pripeljala do obljub, ki se jih niti v bližnji prihodnosti in še manj v danih pogojih ne bi dat® uresničiti. Vendar 15.člen pušča dovolj široko odprta vrata oblikovanju novih odnosov na področju telesne kulture, ki bodo podprti s trdno materialno bazo, lahko dobili tudi pravno osnovo v bodočih aktih občinske skupščine.
Investicijska politika, način financiranja, skrb za vzdrževanje objektov — trije najbolj pereči problemi telesne kulture — niso obdelani v novem statutu. Ta vprašanja še niso toliko razčiščena, da bi lahko našli zanje zanesljive odgovore v statutu. Ko bo s skladom za financiranje telesne kulture urejeno stalno in sistematično financiranje in ko bo lahko občina prevzela skrb za vzdrževanje vseh objektov, ne bo težko tudi to »uzakoniti«. Določila o skladih in komunalnih službah nudijo dovolj izhodišč.
Telesna kultura se bo morala bolj usidrati v krajevnih skupnostih, ki prevzemajo vrsto nalog za neposredno zadovoljevanje potreb občanov. Sem prav gotovo spada naloga, da krajevne skupnosti skrbe tudi za pospeševanje telesno kulturne dejavnosti.
Polog organiziranja in pospeševanja komunalne, socialne, zdravstvene in drugih dejavnosti, organiziranja kulturno-zabavnih in drugih prireditev, skrbijo krajevne skupnosti tudi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov (seveda tistih, ki jim jih prepusti občina). Že zdaj bi morda sodilo v statut, da krajevne skupnosti skrbe tudi za površine, namenjene telesno-kul-turnemu izživljanju prebivalcev.
Objekte za telesno kulturo bomo prej ali slej šteli za nepogrešljive komunalne objekte vsakega naselja. Tudi takšna funkcija (in zaradi tega spremenjena oblika upravljanja in vzdrževanja) Ivo v novem statutu našla pravno oporo v okviru določil p komunalnih službah. Tu velja omeniti člen, ki pravi, da občinska
skupščina lahko prenese upravljanje komunalnih naprav in objektov v naseljih in vaseh na krajevne skupnosti ter jim tudi zagotovi sredstva za financiranje teh naprav in objektov. V lej zvezi je pomemben tudi odstavek 27. člena, ki pravi, da »občina daje prednost tistim investicijam na področju komunalnih zadev v posameznih krajih in naseljih, kjer je sodelovanje in udeležba občanov večja«. Če to prenesemo na gradnjo telesno kulturnih objektov, s tem ne bi hoteli reči, da bi morala biti le-ta odvisna zgolj od pripravljenosti občanov. Zavedajoč se pomena telesne kulture, skrbi za objekte družba, vendar pa tudi večjega sodelovanja občanov ne gre zametavati, saj telesna kultura ni le stvar mladine, temveč vseh občanov.
Skrb za rekreacijo obravnava statut kot nalogo turističnih društev, pri čemer gre za tisto tedensko, »turistično« rekreacijo. Rekreacija (razvedrilna vadba občanov — proizvajalcev, tudi tistih, ki niso ravno člani mladinske organizacije) je ena glavnih nalog telesno kulturnih organizacij, ki so se doslej premalo
Tekmovanje za Perov pokal
Dva lepa uspeha, žal brez prvega mesta
Kakor vsako leto tako je bilo tudi lani na Rakovniku tekmovanje za pokal narodnega heroja Franca Peta. Po propoziciiah tega tekmovanja, ki je bilo lani že dvanajstič, morajo udeleženci preteči stezo od osnovne šole na Rakovniku do strelišča na Dolenjski cesti, potem pa spet nazaj. Lansko tekmovanje je okrajni strelski odbor poveril strelskemu odboru občine Ljubljana-Vič, in kakor vsako leto tako je bilo tudi to leto tekmovanje na nedeljo, ki je časovno najbliže prazniku JLA — 22. decembru. Tako se je 23. decembra dopoldne zbralo 53 tročlanskih moških in ena ženska ekipa v hudem mrazu in močnem vetru pred osnovno šolo na Rakovniku. Po uvodnem pozdravnem govoru generalmajorja Dušana Švare so na pot odšle prve ekipe.
Posebna draž lanskega tekmovanja je bila tudi v tem, da bi ekipa strelskega društva »Protiavionac« iz bežigrajske vojašnice lahko »Perov« pokal osvojila že tretjič zapovrstjo in ga na ta način po propozicijab tega tekmovanja tudi zadržala v trajni lasti. Pripadniki JLA iz bežigrajske vojašnice so pravzaprav naši občani, čeprav le za čas, ko služijo kadrovski rok. Pred_ njimi pa je startala ekipa iz Beričevega. Že ti fantje so dosegli izvrsten čas in ker so tudi dobro streljali, je vsaj v začetku kazalo, da bo p°* kal kar njihov. Toda ekipe so bile tokrat zelo močne in njihov sicer odlični rezultat ni delal preglavic kar petim moštvom. Med temi so bili proiavionci iz bežigrajske vojašnice. Ko so prišli na cilj. iim je komisija izmerila čas, ki je bil kar za dobro minuto boljši od njihovega prejšnjega — rekordnega. Ob
zavzemale v tej smeri. Na razpolago tudi ni bilo sredstev in kadrov.
Telesno kulturne organizacije bodo v tesni povezavi s stanovanjskimi skupnostmi lahko zagotovile prostore in organizirale dnevno vad-no prebivalcev v naseljih, vtem ko bo skrb za tedensko rekreacijo, ki ima bolj ali manj turistični značaj, naloga turističnih društev.
V novem statutu bi kazalo termin »telesna vzgoja« nadomestiti s širšim pojmom »telesna kultura«, ki ga uporabljamo, misleč na temeljno telesno vzgojo, športno udejstvovanje in rekreacijsko izživljanje občanov. Organizacije, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, bi pravilneje imenovali »telesno kulturne organizacije«.
Telesna kultura je našla svoje mesto v predlogu novega statuta bežigrajske občine, čeprav na tem področju ne prinaša kakšnih bistvenih, novih rešitev. Če zdajšnje stanje zahteva bolj konkretna določila in bližnje perspektive bolj otipljivo izhodišče — to naj ugotovi široka razprava. V statutu je dovolj prostora za dopolnitve.
Velika dvorana Gospodarskega razstavišča v naši občini je po novem letu vsak dan prizorišče raznih športnih tekmovanj. Na sliki je prizor z boksarskega srečanja med ljubljanskim Odredom in Iguisoin
Foto: Busid
Sestanek košarkarjev Bežigrada
koncu tekmovanja pa sta jih prehiteli še dve ekipi, tako da so sicer odlični, obenem pa nesrečni »Pro-tiavionci« končali le na tretjem mestu. Pred njimi so se uvrstili njihovi tovariši iz strelskega društva »Okrogar Nesti« iz vojašnice na Fužinah v Polju ter ekipa strelskega društva SAK »Tržič«.
Ob koncu tekmovanja so desetim prvoplasiranim ekipam razdelili spominske plakete. Od ekip iz naše občine sta taki plaketi dobili ekipa »Protiavionca« iz bežigrajske vojašnice, ki je v končnem plasmaju zasedla tretje mesto in ekipa strelskega društva iz Beričevega, ki je bila šesta. Žal so morali »Protiavi-onci« pokal »Franca Pera«, ki je že dve leti zapovrstjo krasil njihovo vitrino predati zmagovalcu, potem ko je že skoraj kazalo, da bo za vedno ostal njim.
Tudi ostale bežigrajske ekipe so se dobro borile, čeprav so na končni lestvici bile na nevpadljivih mestih. Velja še omeniti drugo ekipo »Protiavionca«, ki se je najbolje odrezala v teku, saj so vso progo pretekli v pičlih 7:07 minutah, ker pa so slabo streljali, so ob koncu zbrali premalo prednostnih točk in so zato zaostali za najboljšimi.
Za primerjavo nekoliko rezultatov: Zmagovalna ekipa SD »Okrogar Nesti« — •1:09 (tek 8:05, streljanje 59 krogov), 2. SD SAK »Tržič« — 4:16 (tek 8:08. streljanje 58 krogov), 3. SD »Protiavionac« I. — 4:32 (tek 7:28, streljanje 44 krogov), 6. SD »Beričevo« — 5:22 (tek 7:47, streljanje 36 krogov).
Resneje, resneje..
B
Sredi januarja so se o bežigrajski glasbeni šoli sestali košarkarji >He-žigradat, da bi se pogovorili o svojem dosedanjem delu in o bodočih nalogah svojega kluba Bežigrajske košarkarje tare namreč lo, da so jeseni spet odšli k vojakom nekateri stebri članskega moštva, ki so bili obenem tudi o upravi kluba. Z njihovim odhodom pa je klub pričel žiootariti. To se je zlasti pokazalo ob novem letu, ko bi se morala članska vrsta resneje pripravljati za tekmovanje v zimski ligi in za letošnje tekmovanje o ljubljanski podzvezni košarkarski ligi.
Sicer pa ne gre le za samo upravo Klub si je zagotovil dvakrat tedensko telovadnico, in sicer o bežigrajski gimnaziji ter o obrtni šoli za razne stroke, medlem ko mladinke trenirajo dvakrat tedensko o telooadnici učiteljišča v Ljubljani. Zal pa so ti treningi sila slabo obiskani. Za takšno malomarnost se pač člani kluba ne morejo zagovarjati na upravo kluba, ampak je krivda pri njih samih Že lani, ko so bežigrajski mladinci dosegli nekaj lepih uspehov, se jih je polotila neresnost. Na treninge skorajda niso več prihajali, tako da je klub končno mladinsko moštvo razpustil, ostanek mladincev pa priključil kar članom Tudi mladinke skrajno neresno trenirajo, tako da so prisotni člani na sestanku že začeli razmišljati o raz-
pustitvi kluba Ker kajletnem obstoju jetno razpustiti, posebno ker je do-
va bi bilo po ne-klub zelo nepri-
Odreži
Nepričakovan uspeh
V prvi tekmi košarkarskega kluba Bežigrad v C-skupini zimske ko šarkarske lige so Bežigrajčani nepričakovano premagali moštvo »i oru-zana« iz Medvod s 35 : 23 (15 : 10). Za Bežigrad so biH uspešni: Cvar 14, Bivic 9, Urbanija 4, Kozina 4, Žgur 2, Vitorovič 2, Blaganje, Ramšak, /a Medvode pa so vse koše dosegli: Jesih t3, Knific 1.4 in Buder 6.
segel nekaj lepih uspehov, so na sestanku imenovali nekaj novih članov v upravo in sklenili, da bodo letos delali resneje. Tako itsamo, da letos ne bodo tako neresni, da bi o tekmovanju za prvo ljubljansko podzvezno košarkarsko ligo izgubljali tekme s slabšimi nasprotniki in da se bodo vseskozi z oso resnostjo borili za čim boljši uspeh tako o tem tekmovanju kakor tudi n zimski ligi. kjer jih je po lanskem uspehu (o svoji skupini so zasedli prvo mesto) doletela čast, da letos tekmujejo o kvalitativno višjem razredu. Vsi se zavedajo, da imajo letos neprimerno manj možnosti za uspeh, kakor so jih imeli lani, zavedajo pa se tudi, da bi z resnejšim delom in nekoliko ljubezni do kluba lahko dosegli več. Lani so namreč na tekme prihajala zelo okrnjena moštva, klub pa je tudi imel velike težave z igriščem. Zato so si letos zagotovili nalogo, da najprej in čimprej usposobijo prvo moštvo, da pritegnejo čim več mladine o klub, kar velja tudi za mladinke, da uredijo finančno stanje in da končno dobijo igrišče. Na sestanku prisotni člani so bili soglasni, da bi najprimernejši prostor za Igrišče bil o jami pri šoli dr. Vita Kraigherja, la da bi morali igrišče asfaltirati.
Ob koncu sestanka so sc še pogovorili, kako na j bi v bodoče kaznovali neresne člane kluba, tu posebno prednjačijo bivši mladinci, in se dogovorili, da bodo več neopravičenih izostankov s treningov, kaznovali z izključitvijo takšnega nerea-nega člana iz kluba.
BS.
UKU '■'v'.
Naročam se llZbor občanov". Pošiljajte mi
na glasilo SZDL občine Bežigrad ga na naslov:
Podpis:
Pred tekmo z Medvodami smo bili zelo črnogledo razpoloženi, saj so Bežigrajčani v zimskih mesecih zelo malo in neredno trenirati. Po lanskoletnem uspehu v tekmovanju v zimski košarkarski ligi Ljubljane pa so dosegli tako lop uspeh — v svoji skupini so bili prvi, da jih je letos doletela čast pa tudi dolžnost čim bolje zastopati svoje barve in obenem tudi bežigrajski šport v tem tekmovanju. Medvode so namreč v prvi slovenski košarkarski ligi, kamor našim fantom lani zaradi neresnosti ni uspelo priti. Fantje so bili pred tekmo vsi mnenja, da v tem tekmovanju pravzaprav ne bodo dosegli ničesar.
Že prve minute pa so dokazale, da so Bežigrajčani, če> ne že boljši, pa vsaj enakovredni Medvodam. Prvi koš je dosegel Cvar, ki je bil na vsej tekmi tudi najboljši mož na igrišču. Zlasti je navduševal gledalce z uspelimi skoki pod obema
košema. Tudi drugi so igrali po svojih najboljših močeh, čeprav niso zaigrali tako kakor znajo. Vseeno pa je bilo moštvo Medvod za njih preslab nasprotnik, tako da so zmagali za lepo razliko 12 točk, čeprav so vodili že za 15 košev razlike. Razmeroma nizek rezultat so dosegli zaradi tega, ker so igrali le dvakrat 15 minut, namesto običajnih dvakrat dvajset. Sicer pa sta bili tudi obe moštvi zelo negotovi pri metih na koš, igralci Medvod pa obenem še zelo neagresivni.
V četrtek 7. II. 1963 ob 15. uri bo košarkarski klub Bežigrad na GR drugič nastopil, tokrat proti moštvu Partizana iz Trnovega. Tudi Trnovčani so člani I. košarkarske lige, zato se obeta zanimiv dvoboj, zlasti zato, ker so bežigrajski košarkarji po nepričakovanem uspehu v prvi tekmi sklenili, da se bodo borili z vsemi silami v tem tekmovanju.
-ne
»Zbor občanov« vam posreduje informacije, ki so vam kot občanom, kot proizvajalcem nujno potrebne.
Skoki v Dolu odgodeni
V Dolu so se že dalj časa vestno pripravljali na tekmovanje v sinu-čarskih skokih, ki bi moralo biti v nedeljo, 3. februarja. Žal pa je ravno ta dan začel naletavati sneg. tako da so morali tekme za nedoločen čas pieložiti.
Ker smo nameravali s tega tekmovanja priobčiti daljše poročilo * slikami, se vsem bralcem oproščamo, ker smo zaradi odgoditve ostali brez slikovnega materiala.