Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
. * *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 124.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, 4. Junija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Šolske razmere na Štajerskem.
INTERPELACIJA
državnih poslancev Robleka in drugih na njegovo ekscelenco g. naučnega ministra.
Naučnemu ministru mora biti gotovo znana razsodba c. kr. upravnega sodišča od 15. maja 1908 št. 5993 iz leta 1907, katero je vsled pritožbe jare-ninske občine v mariborskem okraju razsodilo, da s« razveljavi določba okrajnega šolskega sveta v Mariboru in deželnega šolskega sveta v Gradcu, ki sta oba ukazala, da se uvede nemščina kot poučni jezik od 5. razreda naprej na slovenski ljudski šoli v Jare-nini. C. kr. upravno sodišče je izreklo, da mora biti podučni jezik na učni šoli za vse razrede samo eden, vsaka druga odločba nasprotuje šolskemu zakonu ter tudi učni svrhi, ki jo mora ljudska šola doseči. Drug jezik se sme na ljudski šoli podučevati kot učni predmet, nikdar pa ne kot drugi učni jezik. Povsod drugod bi se najvišje šolske oblasti v državi in deželi brigale za tako velevažno razsodbo najvišje upravne instance. Gotovo bi se vsa javnost za njo zanimala, ako bi bila izšla Nemcem v korist. Ker se je pa v tem slučaju izkazala pravica slovenskemu narodu in slovenskem jeziku, ne ganejo šolske oblasti niti z mezincem;
Večina slovenskih šol na Spodnjem Štajerskem je urejena tako, kakor se je nameraval urediti šolski poduk na jareninski šoli, torej čisto nezakonito. Dolžnost šolskih oblasti bi bila, da pregledajo učni načrt na vseh šolah in da ukažejo, kjerkoli je sedaj dvojezični poduk, spremembo v tem smislu, da se morajo vsi predmeti podučevati v slovenskem jeziku, nemščina pa le podučevati po več ali manje ur na teden kot učni predmet. Namesto tega imajo šolske oblasti vse druge skrbi.	.
]. Ne samo, da se je brez vsake potrebe le Nemcem na ljubo nastavil novi nemški šolski nadzornik za Spodnje Štajersko — maloštevilne šole s popolnoma nemškim šolskim podukom bi bile ravno tako lahko ostale prideljene dosedajnim šolskim nadzornikom, ki so itak nemškega jezika popolnoma zmožni in bi bili, kakor dosedaj, bolje nadzorovali te šole, v katerih je itak velika večina učencev slovenske narodnosti, kakor nadzorniki, ki niso zmožni slovenščine in ne morejo tedaj presojati uspehov in napredka onih otrok, katerih materni jezik je slovenščina. — Področju tega novega šolkega nadzornika se prideljujejo sedaj po vrsti šole, v katerih se je
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	42
Češki spisal Ignžt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Počasi se je bližal čoln kopališčni uti. Gospod Kondelik se je držal za čolnov konec kakor tulenj in je porabil vso moč, da bi si obdržal glavo nad vodo, hropel' je in pihal. Popil je veliko tople vode in postalo mu je skoraj slabo.
Mojster Klaprštajn se je čudil, da se vrača družba tako hitro — toda kmalu je spoznal vzrok.. Naglo je podal nesrečnemu izletniku drog, potegnil ga je k lestvici in ko je zlezel gospod Kondelik na trdna tla, mu je rekel Klaprštajn prav dobrodušno:
»Ako bi bili povedali, da se hočejo kopati, gospod, bi se lahko slekli v kabini — v obleki se slabo plava ..«
Toda takoj se je umaknil, zakaj gopod Kondelik se je zapodil ves srdit za njim, da bi ga vrgel v vodo.
»Moj bog, stari, kako boš pa prišel domov! Da se prehladiš ..« je rekla gospa Kondelikova jokaje.
»Jaz skočim po voz, gospod«,, se je ponudil Vejvara, katerega je ta nenadna prežalostna nezgoda popolnoma potrla in ki mu je napravila iz najkras-nejšega večera v življenju najstrašnejšega
»Nikamor ne skakajte«, je nasprotoval oče Kondelik šklepetaje z zobmi. »Tak ne morem napraviti niti koraka čez otok. Da bi bil jutri v časopisih — še tega se manjka! Moram se malo posušiti — in mraz me stresa ...«
Gospod Kondelik res ni mogel iti nikamor. Brodnik Klaperštajn ga je peljal v nadzorovalno kajuto, zvlekel je raz njega mokro obleko in ga zavil v volneno odejo.
»Tako, gospod! Tu se naj spotijo, pa bo dobro. Sicer pa bi jim dal ta svet, da se tu prespijo. Milo-
dosedaj vršil poduk v obeh jezikih, kakor na primer šola pri Št. Jerneju v marenberškem okraju. •
Na tej šoli ste dve tretjini otrok slovenske narodnosti; dosedaj je še podučeval slovenski učitelj. Dosedanji učitelj-vodja, ki je bil sedaj prestavljen na drugo mesto, je sam zahteval, naj se mu določi podučni jezik; vendar okrajni šolski nadzornik tega ni storil. Nikjer, tudi v šolski kroniki ni nobene določbe glede učnega jezika. Sprevidel je pa, da pri slovenskih otrocih ne more brez slovenskega podučnega jezika ničesar doseči. Sedaj je kar na mah bila razpisana služba v Št. Jerneju, ne da bi bil kraj-ni šolski svet le vprašan o tem, tako, da je podučni jezik na tej šoli izključno nemški.
Na ta način se brez vsake zakonite podlage vstvarjajo nove nemške šole. Otroci uživajo na njih samo nemški poduk; šolske oblasti ne vprašajo, imajo li otroci kako korist od šole ali ne, saVno da se zadostuje nemški ekspanzivni politiki, ki hoče Sp. Štajer po sili ponemčiti, dokler je še čas in priložnost. Šolske oblasti, ki bi morale čuvati zakon, si ne upajo nasprotovati takim težnjam. Namesto da bi se v smislu zgoraj navedene razsodbe podučni jezik na vseh šolah urejeval, postopajo šolske oblasti ravno nasprotno. Tako rkse pogum vsem onim, ki jim šola ni več svetišče izobrazbe, marveč le sredstvo za politično nadmoč.
2. Ako je že obžalovanja vredno, da v mnogih okrajih, kjer po naših zastarelih zakonitih predpisih o sestavi okrajnega zastopa in okrajnega šolskega sveta, ki je po večini izvoljen od okrajnega zastopa, skoraj ni več moči imenovati učiteljev po zmožnosti, marveč samo po njih političnem mišljenju, ker je deželni šolski svet vezan na terno okrajnih šolskih svetov, ki navadno ne gledajo na zmožnosti, službeno dobo, jezikovno znanje in značajnost, marveč le na to, ali so dotični prosilci možje zanesljivo nemškega političnega mišljenja (kf.'.ror se to godi v Ptuju, Marnbergu, Slovenski Bistrici, Konjicah, Laškem trgu, Rogatcu), bi vendar človek mislil, da deželna šolska oblast vsaj tako postopanje obsoja. Vendar ni tako.
Deželni šolski svet še daje pogum takemu krivičnemu postopanju pri imenovanju učiteljev. Vsi okrajni šolski sveti so dobili od deželnega šolskega sveta okrožnico od 3. majnika 1909 št. 433-1, ki nosi podpis štajerskega c. kr. namestnika. Ta se glasi: C. kr. štaj. dež. šolski svet, št. 433-1 1909. Zadeva provizoričnega nastavljanja učnih moči na ljudskih šolah.
Vsem okrajnim šolskim svetom.
Dasiravno letos veliko število takih učnih moči, ki so dovršile štajerska učiteljišča, še ni moglo dobiti služb, smo vendar z velijtim nezadovoljstvom opazili, da daje mnogo okrajnih šolskih svetov prednost takim učit. kandidatom oziroma kandidatinjam, ki so si pridobili zrelostno spričevalo na kakem zu-nanjem(!) zavodu in so bili na šolah v okraju provi-zorično nastavljeni. Dasiravno ni nobenega postavnega zadržka za nastavljanje takih učnih moči, ne more vendar dež. šolski svet odobravati tega, da se daje tujim(!) kandidatom ozir. kandidatinjam prednost pred domačimi, ker se s tem škoduje ugle-du(!) in interesom(!) štajerskih učiteljišč in se ovira njihov razvoj. Štajerski dež. šolski svet se čuti torej poklicanega, da opozori na to oškodovanje(!) štajerskega šolstva, ki se godi le vsled ozirov na osebne(!) interese posameznikov in zahteva, da se raztegnejo predpisi izvrševalne odredbe k § 107, 109 in 110 šolskega in učnega reda, kateri veljajo za definitivn<p nastavljanje, tudi na provizorično nastav-lanje onih kandidatov in kandidatinj, ki so dovršili kako zunanje(!) učiteljišče. Ako bi pa okrajni šolski svet ne imel kake ponudbe od absdlventa ali absol-ventinje domačih učiteljišč, zadostuje kratko vprašanje na/deželni šolski svet, da se mu taka oseba naznani. Na vsak način pa se mora zabraniti, da bi ostali štipendisti, ki so se obvezali za službovanje na Štajerskem, brez službe, medtem ko bi prosta mesta zasedli tuji(!) prosilci.
V Gradcu, 13. maja 1909.
Predsednik: Clary m. p. Okr. šol. svetu v Celju prez. 10. maja 1909, št. 719.
Prav neodkritosrčno tukaj deželni šolski svet toži, da ne morejo vsi učiteljski pripravniki in pripravnice, ki so dovršili štajerska učiteljišča, biti nastavljeni na spodnještajerskih šolah, ker okrajni šolski sveti mnogokrat dajejo prednost onim učiteljem in učiteljicam, ki so si pridobili učiteljsko usposobljenost na učiteljiščih izven dežele. Deželni šolski svet pravi, da vsled takega postopanja trpi ugled štajerskih učiteljišč, ter določuje, da se naj tudi pro-vizorična učiteljska mesta zasedejo z učiteljskimi močmi, ki so dovršile štajersko učiteljišče. Konečno se nasvetuje okrajnim šolskim svetom, da se naj obrnejo do deželnega šolskega sveta, ako jim taki prošnjiki ali prošnjice ne bi bili znani. Očividno je ost te okrožnice obrnjena samo proti onim maloštevilnim okrajnim šolskim svetom na Spodnjem Štajerskem, ki imajo še narodno večino. Namen tega ukaza je očividen.
stljiva gospa jim pošljejo zjutraj suho obleko — jaz skočim k gospodu Zelenki po zajutrek — in hudo se jim tukaj ne bo godilo ...«
Res ni bilo druge pomoči. Ker je očeta Kondelika še vedno stresal mraz, se je odločil, da ostane. Njegova žena je vzela s seboj uro in denarnico in je ostala še dolgo časa pri mojstrovi postelji, dokler ni morala nastopiti žalostne poti proti domu.
»Jutri se vrnem, Beti«, se je ločil mojster z umirajočim glasom. »In veruj mi, Beta, meni bi bilo to vseeno, samo ko bi vedel, da me zopet ne prime ta prokleti houser — in pa — ko ne bi bilo v tej ribiški odeji toliko bolh! Beti — odkar si na svetu, nisi videla toliko bolh!...«
Težko bi bilo razsoditi, kdo izmed treh ostalih' je korakal z večjo žalostjo v srcu iz Zofina, ali Vejvara, ali gospa Kondelikova ali Pepica. In ko so se vstavili pred hišo v Ječni ulici, je rekla gospa boječe:
»Verujte mi, gospod Vejvara, ne vem, ali smo napravili prav, ko smo pustili tam očeta. Da bi se mu ne zgodilo kaj hudega----«
»Ne bojte se, milostljiva gospa«, jo je skušal Vejvara ohrabriti, toda po glasu se mu je poznalo, da ni trdno prepričan o tem. »Ničesar se mu ne more zgoditi. In takoj zjutraj pohitim tja...«
»Veste, gospod Vejvara, celo pot me je mučila misel, da se ne bi utrgala do jutra ta kopališčna uta s Kondelikom vred...«
»Kaj govoriš, mamica!« je rekla Pepica. »To se najbrže niti zgoditi ne more!«
Vejvari se je trgalo srce ob teh Pepičinih besedah. —
»Pomirite se, gospodična Pepica, voda je majhna, gospod oče se povrne zdrav.«
Toda ko se je z damama poslovil, je že sklenili kaj napravi. Ni nameril koraka proti domu, ampak hitel je naravnost nazaj na Zofin. Šel bo v kopališč-no uto in bo tam prenočil z gospodom Kondelikom. Naj se zgodi, kar hoče, tam ostane. Zakaj ako bi se
uta vendarle utrgala in gospod Kondelik poginil — naj pogine tudi on. Potem je konec vsega. Ne bi mogel več misliti na združitev z dekletom, kateri je umoril očeta. Zakaj Vejvara se ni mogel ubraniti očitanju svoje vesti, da je bil do gotove mere kriv današnje nezgode. Dobro, pripravljen je, da pretrpi tudi posledice.
Toda ko ie prišel na Zofin, je videl, da je kopališčna uta že zaklenjena, in na njegov klic se ni nihče oglasil. Vsi brodniki so trdo spali, tudi gefovo oni, ki je imel nočno stražo. Ali pa so kje zadaj v ka-juti igrali karte in niso slišali Vejvare, ki si ni upal močno trkati na vrata, da ne bi morda tudi gospoda Kondelika razdražil.
Izmučen, potrt se je opotekal nazaj iz Zofina. Da, tako pusto, kakor sedaj na otoku, je bHo tudi v
njegovi duši. Bilo je po beneški noči----
XII. Po beneški noči.
V življenju uboge, ljubezni vredne Pepice Kon-delikove so nastali dnevi, za katere je mislila, da jih ne pozabi do smrti.
Bilo je to po usodni »beneški noči« na Zofinu, po oni vožnji po Vltavi, ki jo je aranžiral magistratni koncipist Vejvara kot slavnostno predigro svoje zaroke s Pepico. Kako je bilo vse lepo pripravljeno! In kako se je naenkrat spremenilo!
Voda, v kateri se je kopal nehote gospod Kondelik, je bila precej topla, toda vkljub temu niso izostale posledice nepričakovane kopelji. Ni se končalo samo z onim mrazom, ki je Stresal mojstra po kopelji. Povemo na kratko, da so morali v nedeljo zjutraj priti na Zofin z rešilnim vozom, naložili so mojstra zelo zelo oprezno — zakaj »škripalo mu je v celem telesu«, kakor se je izrazil — in so ga prenesli domov naravnost na posteljo. Gospod Kondelik je zdihoval v krempljih »prekletega houserja«, ki ga pa sedaj ni spustil tako hitro. In kadar je imel gospod Kondelik »houserja«, je bil grozen.
Pri Kondelikovih je zavladala naravnost pogrebna žalost. Skoro celo nedeljo je Pepica jokala. Ah, kako se ljudska usoda spreminja! Danes bi mo-
Pred nekaterimi leti je štajerska dežela ustanovila čisto nepotrebno žensko učiteljišče v Mariboru s samo nemškim poučnim jezikom. Deželni šolski svet hoče sedaj podpirati ravno tiste učiteljice, ki so dovršile ta zavod, da ne bi ostale brez kruha.
Deželni šolski svet rajši podpira ta zavod, namesto, da bi se vneto zavzemal za one prošnjike in prošnjice, ki so zares sposobni za svoj poklic, če prav ve, da si učiteljice, ki so dovršile nemško žensko učiteljišče v Mariboru, te sposobnosti nikdar ne morejo pridobiti. Tam se slovenščina podučuje kot prosti predmet. Malo je deželnemu šolskemu svetu mar za to, da bi se slovenski otroci zares kaj naučili, da bi bili učitelji na slovenskih šolah zares tudi slovenščine popolnoma zmožni v besedi in pisavi. Okrajni šolski nadzorniki imajo naročilo, da skrbijo za gojenke deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru in že v mnogih slučajih so dobile take prošnjice vsaj provizorne službe, čeprav jih krajni šolski sveti ne marajo in so kratkomalo nerabljive. Veliko bolje bi bilo, da bi bil deželni šolski svet namesto te okrožnice in namesto, da nastavlja učitelje in učiteljice, ki slovenščino samo lomijo, vsem krajnim in okrajnim šolskim svetom na Spodnjem Štajerskem doposlal prepis razsodbe c. kr. upravnega sodišča od 15. maja 1908 št. 5993 ex 1907 glede jareninske šole. Ta razsodba bi pač morala biti v vsaki šolski sobi v zlatem okviru, ne pa da leži zaprašena v arhivu deželnega šolskega sveta.
Ta okrožnica je naperjena proti domačim Štajercem, ki so obiskovali učiteljišče v Gorici in Ljubljani, ker glede Kranjcev in Goričanov je izdal dež. šolski svet že ukaz leta 1907, da se naj v prvi vrsti upoštevajo domačini, ne Kranjci in Goričani. Deželni šolski svet hoče tedaj preprečiti, da bi domača mladina, ki se hoče posvetiti učiteljskemu poklicu, obiskovala učiteljišča, na katerih je vsaj deloma tudi slovenski podučni jezik n. pr. v Ljubljani in v Gorici. Neka učiteljica domačinka (iz ptujsk. okraja doma), ki je obiskovala učiteljišče v Ljubljani in je uživala na učiteljišču ustanovo okrajnega zastopa v Ptuju, hotela je dobiti službo v ptujskem okraju; šolski nadzornik pa se je izrecno izrazil, da ne more dobiti mesta, ker je bila v Ljubljani. Nastavljajo pa se prošnjiki in prošnjice iz drugih krajev, za katerimi je pravi lov, le da so obiskale nemško učiteljišče, tudi ako niso domačinke Štajerke. Ker so okraj. šol. nadzorniki seveda odvisni od okrajnega glavarstva in od deželnega šolskega sveta in ker okrajni šolski nadzorniki sami v prvi vrsti nastavljajo provizorič-ne učiteljske moči, je pač jasno, kolikega pomena je dotični ukaz deželnega šolskega sveta, posebno ako se pomisli, da imajo provizorične učiteljske moči pri definitivnem imenovanju vedno neko prednost, ker je že prebivalstvo kolikor toliko na nje navajeno in si nikjer ne želi spremembe brez posebne potrebe.
Okrajnim šolskim nadzornikom se na ta način kratkomalo naroči, da morajo pospeševati nemško učiteljišče v Mariboru, ki je bilo kot germanizato-rično sredstvo pred nekaterimi leti ustanovljeno z nemškimi proti vsem slovenskim glasom od deželnega odbora. Podpisani poslanci smatrajo to okrožnico kot s"amovoljno in nezakonito, ki kaže narodno zaslepljenost in strokovno kratkovidnost onih mož, katerih delo je. Da nameravajo višje šolske oblasti z lepim in grdim kolikor mogoče uničiti in omejiti,slovenski poduk in omejiti možnost, da bi tudi slovenski narod dosegel ono isto stopinjo izobraženosti, kakor nemški narod, dokazujejo tudi druga dejanja in nastopi odločilnih mož.
3. Na Koroškem divja tolika narodna strast, da
ral priti ljubljeni Vejvarka v praznični obleki, danes bi moral slavnostno povedati, da se je trdno odločil spremljati Pepico celo življenje, moral bi resno vprašati stariše, če mu izročijo edino svojo hčerko na to življenjsko pot, moral bi slišati iz ust očetovih in materinih zavezni »da« — pri tem bi se seveda jo-, kalo, to je bolj slavnostno — in zvečer bi sledila vesela rodbinska slavnost z zaroko, kakor je želela gospa Kondelikova, zvečer bi zamenjala zaročenca
zaročna prstana — tako pa — tako pa--tako
pa leži oče tam v sobi na postelji, obložen s hrenovimi obvezami, »na hrbtu »tirpan«, glavo v mokrem prtu, jč salicilove praške drugega za drugim in zdi-huje, mrmra, škriplje z zobmi in tupatam strašno zakolne
Taka krasna junijeva nedelja, zmerna toplota, nebo kakor plavica, nikjer oblačka, vse kar živi v Pragi, vse gre ven na izlete, na sprehod, na vrtove _in v srcu Pepičinem kakor bi zvonilo mrliču. Zakaj vse to, kar govori oče — vse pomeni razpor, konec, obup, skratka, pogreb mlade ljubezni Pepičine. Sluti, kako bi bil pozdravljen.
Gospa Kondelikova sedi pri soprogovi postelji. Neizrečeno se jezi na včerajšnjo nesrečno nezgodo, pravzaprav pa se jezi samo na moža, zakaj Vejvara — on ne more za to. Vejvara ni pahnil Kondelika v vodo. — Rekel je seveda: poglejte, gospod, kako je tu plitvo, s palico dosežete dno — toda zakaj pa Kondelik dela, kar mu drugi reče? In zakaj je po-taknil palico tako nerodno, da se mu je zarila v dno, zakaj pa se je pri tem nagibal, dokler ni padel noter? Zakaj pa ni padla ona v vodo, gospa Kondelikova? Zato, ker ima pamet.
Toda vkljub temu je gledala soproga sočutno in skrbljivo. In le tedaj, ko je šla v mislih v shrambo za jedila, kjer je bilo bogato pripravljeno za današnji večer, za zaročno gostijo, se ji je nabral obraz v neizrečeno bolestne gube. Zjutraj ni prišel Vejvara, da bi povedal — da, pokaj bi pa hodil! Slabo bi naletel, ko leži Kondelik tu kakor Lazar. Lep odgovor bi bil slišal! In kdo ve, če danes sploh pride. Morda je tudi
sploh ne velja več nobeno pedagogično načelo. Kakor znano, je jako malo slovenščine zmožnih učiteljev na Koroškem, ki bi bili zmožni podučevati v slovenskem jeziku. V očeh koroških mogotcev, od deželnega namestnika doli do zadnjega biriča je sramota biti Slovenec in čutiti s svojim narodom, sploh priznati, da je kdo Slovenec. Zatreti se mora že v kali vsak poskus, da bi se s časom vendar odgojilo slovensko učiteljstvo. Koroški deželni predsednik kot načelnik deželnega šolskega sveta si je izmislil sredstvo, da prestavlja slovenske učitelje v popolnoma nemške kraje, popolnoma nemške učitelje pa na slovenske šole. Na ta način se naj doseže, da si sploh ne bi nikdo več upal oglasiti kot slovenski učitelj ter priznati, da je Slovenec, ker noče priti v popolnoma tuje kraje med tuje ljudi, nasprotno, postane rajši narodni odpadnik. Predsednik je to naravnost priznal in tako utemeljil, da se naj Slovenki učitelji v nemških krajih privadijo še bolj nemščine, nemški učitelji pa se naj od slovenske dece naučijo slovensko. Lepo pedagogično načelo!
4. Kolikokrat se zgražajo nemški časopisi nad razmerami v drugih državah, ki so baje na veliko nišyi kulturni stopinji, vendar gotovo ne morejo biti razmere nikjer slabše, kakor na Koroškem in Spodnjem Štajerskem, ker v onih državah se vendar pusti vsakemu narodu vsaj ta pravica, da se more sam izobraževati v svojem jeziku. V tem obziru je gotovo Avstrija za vsako drugo državo; žalostnejših razmer se ne najde nikjer. Deželni šolski svet smatra za važno svojo nalogo! da Nemcem, kjerkoli to zahtevajo, takoj ustreže. Kakor hitro Nemci zahtevajo nemško šolo, se vrše vse poizvedbe s čudovito naglostjo kar čez noč. Od nemškega Schulvereina poprej ustanovljene nemš. šole ta nekoliko le vzdržuje sam, potem pa preidejo v občinsko oskrbo, oziroma se dotični občini ukaže priznati to šolo kot-javno šolo. Kakor gobe po dežju rasejo nemške šole na Spodnjem Štajerskem. Kako se ustanavljajo, ve vsak človek pri nas. Bodisi da okrajni glavar aH njegov namestnik stariše pokliče in jim prigovarja in toplo priporoča nemški poduk, ali pa da se od drugih strani, posebno tam, kjer so tovarne, od strani delodajalcev, z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi pritiska na ljudi, da se morajo oglašati za nemško šolo; zahtevi po nemški šoli se kmalu ustreže in šola je zagotovljena. Tako se je ustanovila cela vrsta nemških šol v mariborskem okraju, dalje na Slatini, v Vitanju, v Šoštanju.
Deželna šolska oblast ve dobro, da so skoraj vsi starši in otroci slovenske narodnosti; če se oglašajo za nemško šolo, so preslepljeni ali so prisiljeni, ali storijo to v svoji nevednosti, ker želijo le, da se naj nemščina podučuje. in zamenjajo pomen podučnega jezika in predmeta, a vendar se ustanavljajo take šole na Sp. Štajerskem kar po vrsti.
Nasprotno pa, kadar prosi kaka občina za spremembo učnega jezika na svoji šoli, ali pa sploh, kadar zahteva slovenska občina ali slovenski krajni šolski svet nekaj, kar popolnoma ne ugaja nemški stranki, tam deželni šolski svet ne pozna svoje dolžnosti, tam kratkomalo noče ničesar ukreniti in do-tične prošnje leže tedne in leta. Krajni šolski svet in občina Ptujska gora sta že pred meseci zahtevala od okrajnega šolskega sveta v Ptuju, da se naj podučni jezik na tamošnji šoli preustroji na ta način, da bode slovenščina podučni jezik, nemščina pa samo učni predmet. Stvar sploh še ni prišla na razgovor, še manje pa se je rešila, ker najbolj se bojijo deželne o-blasti takih prošenj. Krajni šolski svet in občina okolica celjska sta že pred 10 leti kupila stavbišče za
bolan, ker se je tako ustrašil. In čeprav bi prišel, bi ne bilo nič z gostijo, dokler ne bi poprosil za hčerkino roko — in sploh je težko obhajati praznovanje, ako leži v sosedni sobi bolnik. Seveda, vino in žganje se ne bo pokazilo, toda kaj bo z mesom? Te mlade gosi, piške, skuhani svinjski jezik, laška sola-. ta — kam naj gre vse to!
Gospod Kondelik je zaječal.
»Kaj pa ti je;-stari?« se je vzbudila iz misli gospa Kohdelikovaj 1
»Kakor dame bi vedela, kaj da mi je!« je odgovoril mojster hripavo. »V sebi imam beneško noč — prokleto! Zopet ste lepo napravili z menoj, in jaz, stari osel, še ležem za vami, kamor me peljete, in vem, kak defekt imam in kaj lahko iz tega nastane.«
»No, molči, stari«, ga je mirila gospa Kondelikova. »Le mirno leži in se ne giblji.«
»To se razume, da se ne smem gibati«, je rohnel mojster, »tega mi še praviti ni treba. Toda privoščil bi ti. da bi tudi ti malo takole ležala. Kakor bi imel pod hrbtom nože in pod kožo žebljičke. Daj mi zopet eden salicil...«
»Saj si ga vzel pred četrt ure, Kondelik«, ga je opomnila gospa. »Da ti ne bo škodilo ...«
»Sedaj mi nobena stvar več ne škodi! Toda pazi, da se ti ne pretrga zopet oblata. Prej sem imel polna usta te proklete mišnice! In kdo ve, če to sploh pomaga. Ne bo dolgo, ko pridejo doktorji do prepričanja, da se to pravzaprav še uživati ne sme.
Gospa je namočila kos oblate, velike za pol dlani, vsula je na njo prašek in jo je skrbno zavila.
»Tako, sedaj se ne pretrga. Tu imaš.«
»Verjamem, to se ne pretrga, ne — toda tudi ta prašek ne pride iz tega — kaj pa zmašiš tak cmok...«
»Ti si siten, Kondelik«, mu je očitala gospa, »ako ti kaka malenkost manjka. Ti zdihuješ kakor dete.«
»Slišiš, Beti, ako govoriš o mojem houserju, ne reci malenkost«, je govoril mojster jezno. »Kakor dete! To bi bilo dovolj za dvajset otrok, in niti eden
novo šolsko poslopje; že pred 20 leti jima je bilo za-žugano, da se mora staviti nova šola, ker staro šolsko poslopje nikakor ne ustreza zakonitim pogojem. Deželni šolski svet, ki je poprej tako strogo ukazal, da se v starem poslopju ne bode smelo več podučevati, noče sedaj novega stavišča potrditi in sploh v tej zadevi razsoditi, akoprav je veliko otrok, posebno deklet brez potrebnega šolskega poduka in dasi-ravnorje deželnemu šolskemu svetu dobro znano, da trpi v starem poslopju šolski poduk, zdravje učiteljev in učencev. Ako bi se šlo za kako nemško šolo, bi deželni šolski svet že zdavnaj bil svojo sodbo izrekel. To so neznosne razmere, nevredne kulturne države. Tukaj naj bi deželni šolski svet storil svojo dolžnost, namesto da razpošilja brezmiselne in nezakonite okrožnice, namesto da skrbi edinole za pro-speh nemških šol in za delokrog nepotrebnega nemškega šolkega nadzornika. Deželni šolski svet svoje naloge ne pojmi, on ni učna oblast, ampak sredstvo edino vladaoče nemške klike.
Podpisani poslanci vprašajo ekscelenco, gosp. naučnega ministra: 1. Ali so njegovi ekselenci go-spodif naučnemu ministru vse te razmere znane? 2. Ali je pripravljen vse ukreniti, da bodo na Štajer-kem in Koroškem zavladale spet zakonite razmere, da bodo kazale šolske oblasti glede slovenskih šol isto naklonjenost, kakor proti nemškim? 3. Ali je pripravljen naročiti deželnemu šolskemu svetu, da isti jezikovni poduk na vseh spodnještajerskih šolah preustroji v smislu razsodbe c. kr. upravnega sodišča od 15. maja 1908 št. 5993 iz leta 1907? 4. Ali je pripravljen zahtevati od deželnega šolskega sveta, da se ukaz od 3. majnika 1909, št. 433/1 prekliče, oziroma vsaj v tem obziru popravi, da ni naperjen proti domačim Štajercem, ako so tudi morebiti se šolali na učiteljiščih izven dežele. 5. Ali je pripravljen deželnemu šolskemu svetu naročiti, da mora taisti vse došle prošnje ravno tako hitro rešiti, kakor one, ki jih dobiva glede ustanonvitve nemških šol.
Na Dunaju, dne 3. junija 1910.
F. Roblek in tt.
Dopisi.
Iz ptujskega okraja. Nisem se nikdar vtikal v nehvaležno politiko, a tokrat vržem vse ozire proč in odločno povem svoje mnenje »Štajercu« in njegovemu dopisunu, da odbijem s poštenim sredstvom podli napad na našo trgovsko zadrugo in njenega g. načelnika. Dne 18. maja t. 1. se je vršil občni zbor trgovske zadruge za ptujski okraj v prostorih g. Zupančiča v Ptuju; udeležilo se ga je okoli 150 zadružnikov, takorekoč cvet slovenskega okoliškega trgovstva in obenem trhla bilka —■ kakih deset — zastopnikov ptujskega štajerčijanstva. V jedernatem govoru je označil g. načelnik g. V, Zorko , od Sv. Andraža v 31ov. gor. pomen in važnost trgovske zadruge ter se je enoglasno sklepalo o nekaterih društvenih spremembah, med katere spada preo-snova pravil, dvojezični društveni pečat in tiskanje zadružnih pravil v slovenskem jeziku v tisoč izvodih z namenom, do dobi vsak zadružnik pravila, po katerih se lahko ravna in dobi jasnost na primer, v koliki meri se smejo računati zadružni prispevki, da ne bo v bodoče kak načelnik zahteval morebiti zopet polovico previsoke pristojbine. Povsod je bil sklep enojezičnih zadružnih pravil z zadovoljstvom sprejet, le par navzočih štajerčijancey je zahtevalo samonemška oziroma dvojezična pravila, ker baje ne razumejo »nove« slovenščine. Nemščine ti moža-
ne bi tega prenesel! Sicer pa ni houser nobena otroška bolezen. To ti pove vsak doktor.«
»Vem, toda . «
»Ako veš, potem ne govori. In daj mi že enkrat to hrenovo cunjo iz leve strani — peče kakor ogenj! Toda pazi — Jezus, Marija, počasi!«
Gospa Kondelikova je oprezno dala roko pod moževo ramo, pritisnila je blazinico in je vzela obvezo strani. Oddahnila se je, ker se ji je to posrečilo in je vprašala soproga::
»Stari, ali bi ne bilo bolje, ko bi ti dala obvezo z gorčico?«
»Vrag ali hudič, to je vseeno!« je gromel mojster Kondelik. »Za sedaj imam zadosti tega«.
»Ali si žejen?«
»Nisem!«
Molk. Gospa je zopet vprašala:
»Ali bi hotel kaj jesti?«
»Sedaj, ko je tri ura!«
»Toda kosil nisi.«
»Kako pa naj kosim, ko ne morem niti z glavo ganiti. Sedaj bi najrajši, da bi me doktorji nabalza-mirali in pustili ležati, dokler se houser ne izgubi. Same jeze bi razbil vse!«
Gospa je zopet umolknila. Sedela je pri postelji nepremično in je gledala soproga. Tupatam je odganjala muhe, ki so silile v gospoda Kondelika, kakor da bi vedele, da se ne more braniti.
»Kje pa je muholovka?« je vprašal gospod Kondelik.
»Na izbi, se mi zdi«, je odgovorila gospa.
»Na izbi! Ako se kaka stvar potrebuje, tedaj je vedno na izbi, za pečjo, in poleg tega še razbita. In ta golazen se tu zopet razmnoži!« se je jezil mojster.
»Pepica jo prinese«, je hitro odgovorila gospa, da bi pregnala moževo nevoljo.
In skoro vesela je bila, da se more za trenotek oddaljiti od sitnega soproga.
Dalje sledi.
karji tudi skoraj čisto nič ne znajo, ali zbirajo potem kot mutci slovenske groše, Ko jih je eden izmed navzočih vprašal, zakaj da se »Štajerc« ne tiska v nemščini, mu je nekdo odgovoril, da zato, ker ga sicer nt bi nihče razumel, kar je povsod vzbudilo ploskanje in smeh. Obenem je ošibal g. načelnik v prav milem tonu na rob propada potisnjeno trgovsko zadrugo, ki jo je zavozil skozi 25 let trajajočo dobo bivši načelnik g. Fr. Schoschteritsch iz Št. Vida pri Ptuju, kateri je eden izmed prvoboriteljev štajerči-janstva in nemškutarstva in katerega ptujski posili-nemci branijo z vsemi sredstvi kot svojega moža.
Ta prejšnji načelnik je vrgel njemu izročene in poverjene račune in v obče vse poslovne registre in zapisnike v peč oziroma na stranišče ter se je obdržal na površje le na ta način, da ni nikdar sklical k volitvam vseh zadružnikov, ampak je naprosil vsakokrat tamošnje tri ali štiri živinske trgovce, ki so brez volitve potrdili starega načelnika zopet nanovo in so neresnično poročali o udeležbi pri teh »volitvah«. Šele na pritožbo se je oblast začela zanimati za našo trgovsko zadrugo ter izvršila revizijo blagajne in društvenih knjig. A prevelika umetnost bi bila, račune in blaganjo revidirati in zapisnike pregledati, ako denarja ni in so se knjige skurile. Z resnimi obrazi so pritrjevali vsi navzoči brez izjeme, tudi štajer-čijanci, izvajanjem g. načelnika na občnem zboru in bili ogorčeni, da je n. pr. prejšnji načelnik od mnogih pobiral nepostavno udnino namesto 4 K po 10 K in pristojbino za učence namesto 5 K tudi 10 K. — Tako je barantal 25 let in koliko ta svota v teh letih znaša, ako računamo letnih 700 K, si vsak lahko sam i zračuna. Tudi se vsled pomanjkanja zapisnikov ne more kontrolirati, ako kdo prosi za novo trgovino, ali se je dotični prošnjik sploh ke*daj v resnici učil trgovine. Ako bi tak pogrešek napravil kak Slovenec, bi ga prvi dan vklenili v verige, »Štajerc« in nemški listi bi pa cele mesece pisali o tem in črnili pred svetom slovensko ljudstvo. A Slovenec spregovori šele, ako ga kdo napade. Ce bi dejansko na-napadel »Štajerc« naše zadruge in našega g. načelnika, bi tudi jaz molčal in ne bi prišla v javnost vest o korupciji v štajerčijanskih vrstah. Tako daleč pridemo povsod, kjer dovolimo, da pride štajerčijan-stvo do veljave in moči; v Straschillovih in Hutter-jevih kotlih se kuha za nas samo sovraštvo, zdražba, zaničevanje in preziranje naših pravic ter moralna in gmotna škoda.	Trgovec.
Politična kronika.
Novice iz državnega zbora.
Včerajšnja plenarna seja.
Zbornica je včeraj končala prvo čitanje veteranskega zakona. Predloga je odkazana bramb-nemu odseku. — Zbornica je nadalje dokončala drugo in tretje čitanje zakona o prepovedi po-nočnega dela žensk v industrijalnih podjetjih. Predloga pomenja le skromen napredek: dočim je bilo poprej po točki 96 b obrtnega reda prepovedano delavkam delati po noči v podjetjih, ki štejejo nad 20 delavcev, je sedaj po novem od zbornice odobrenem zakonu prepovedano žensko nočno delo že v podjetjih, ki štejejo nad 10 delavcev. Razprave v pleuumu vzbujajo sedaj le malo zanimanja; vse se interesira za razprave v davčnem in proračunskem odseku. Nemški nacijonalci so naznanili, da nameravajo poslati ruski dumi poseben memorandum glede finskih razmer. Vsled tega je došlo do velikega prepira med češkimi radikalci in socijalisti. Češki radikalec Sokol je protestiral proti nemškonacij. adresi na rusko dumo in stavil zaradi tega vprašanje na predsednika, socij. Pernerstorferja. Ta ni hotel in ni mogel kot predsednik odgovoriti, vsled česar je došlo do trušča, ki se ie ponovil, ko je stavil vprašanje starorus Markov zaradi preganjauja nekega staroruskega sodnika v Bukovini zaradi kandidature v deželni zbor. Prihodnja seja v sredo. — Krščanski socijalci in pa Čehi, Slovenci in Hrvati so stavili interpelaci o v zadevi uporabljanja avstr. vojakov na Ogrskem pri volitvah in pa zaradi nasilnosti ogrske vlade pri volitvah napram Slovakom. O teh nasilnostih smo poročali včeraj na uvodnem mestu.
Seja klubovih načelnikov se je zjedinila glede postopanja pri proračunski debati, ki se prične prihodnji petek v zbornici. Cela tvarina se razdeli tako kakor lani v štiri skupine; najprej se vrši generalna, potem pa spe-cijelna debata. Posameznim skupinam se določi gotov 'čas, katerega smejo njeni govorniki porabiti za govore.
V proračunskem odseku je na vrsti pravosodno ministerstvo. Posl. KramaF je izvauredno cstro nastopil proti pravosodnemu ministru zaradi sodnijskih razmer na Češkem. — K debati o naučnem ministerstvu je še dodati, da je g. dr. Ploj zahteval za slov. visokošolce reciprociteto z zagrebškim vseučiliščem in pa zvišanje podpore Slov. Matici.
Cesar Franc Jožef v Hercegovini.
Včeraj zjutraj se je podal cesar z vlakom iz Sarajeva v Mostar. Po kratkem odmoru v Konjiči je dospel vladar opoldne v Mostar, kjer so mu priredili istotako slovesen sprejem ko v Sarajevu. Vršile so se audijence vojaških, posvetnih in du-hovskih dostojanstvenikov. Oficijelua poročila pravijo, da je ljudstvo sprejelo cesarja z nepopisnim navdušenjem. Popoldne ob 5. uri pa se je podal cesar na Dunaj nazaj, kamor dospe danes. — V spomin na svoje bivanje v Bosni in Hercegovini je odlikoval cesar celo vrsto oseb deloma z redi deloma jim je podaril različne zlate in srebrne predmete. Svoji hčerki Valeriji je brzojavil iz Sarajeva: Čutim se zelo srečnega nad tem, kar sem doživel in čisto pomlajenega. — Za prebivalce v Travniku in okolici, katere je 30. maja oškodoval silen naliv, je daroval 3000 kron. — Listi poročajo, da bode nadškof Štadler. s katerim je cesar zaradi njegove nesrečne politike v Bosni zelo ne-milostno ravnal, premeščen v Rim in imenovan za kaidinala.
Drobne politične novice.
Vstaja v Albaniji. Carigrajski listi poročajo, da je došel princ Ghika, katerega smatrajo za pretendanta za albanski prestol, v Albanijo, da zopet razneti vstajo. Turčija je razpisala za prin-čevo glavo posebno darilo.
Padec grške dinastije?.Iz Aten poročajo, da se bode moral grški kralj Jurij odpovedati prestolu, ako ne bode vprašanje združitve Krete z Grško povoljno rešeno.
Nadomestne državnozb. volitve na Češkem. V okraju Plana-Tahor, kjer je došlo do ožje volitve med klerikalcem in nemškim agrarcem, bodo socijalisti glasovali za nemškega agrarca. S tem je zmaga patra Waltersa onemogočena in nemški klerikalci na Češkem ostanejo tudi vbodoče brez mandata.
Dnevna kronika.
v Fuzija Frankovcev in klerikalcev na Hrvatskem. Pogajanj « med Frankovci in furtimaši zaradi fuzije v enotno stranko so precej pri kraju. Stari dr. Frank postane častni predsednik stranke. Tako je minila slava Frankove stranke, ki je nekdaj po načelih očeta Starčeviča bila — proti-klerikalna.
v Dr. Gavro Manojlovič, vseučiliščni profesor v Zagrebu, ki ga je bivši ban Rauch kot pristaša hrv.-srbske koalicije suspendiral, je reaktiviran in mu je podeljeoa suplentura na zagrebškem vseučilišču.
v Protiklerikalno zborovanje v Zagrebu dne
2. tm. so hoteli klerikalci razbiti. Posledica je bila, da je prišlo do pretepa, iz katerega so klerikalni petelini odnesli krvave glave; policija pa je shod razpustila. Pozneje je prišlo do velikanskih protiklerikalnih demonstracij na zagrebških ulicah. Novo zborovanje je napovedano za danes zvečer.
v Slovenski umetnik v tujini. Glasbenik Leon Fantek, doslej kapelnik in dirigent filharmoničnega orkestra v Viborgu na Finskem, je sprejel službo drugega koncertnega mojstra pri orkestru koncertnega društva v Monakovem.
Tekma celiske sokolske župe in iavna telovadba se vrši v nedeljo 5. t. m. v Sokolskem domu. Začetek tekme ob 2. uri popoldne, javne telovadbe ob 5. uri popoldne. Po javni telovadbi bo velika ljudska veselica. Svira Celjska narodna godba. V nedeljo tedaj vsi v Sokolski dom.	,,
Štajerske novice.
Našim naročnikom neznanjamo, da so sedaj tiskarniški stroji v redu in bodo torej dobivali redno list. ,.Nar. Dnevnik" bo prihodnji teden izhajal redno v prvih popoldanskih urah, da ga bodo dobili zlasti v spodnji Sav. dolini, v Mariboru in bližnji celjski okolici naročniki še isti večer. Pridobivajte „Nar. Dnevniku" novih naročnikov in inseratov! Spominjajte se, da je časopisje prvi predpogoj za naš narodni in strankarski napredek! Obenem se svojim naročnikom zahvaljujemo za potrpežljivost v tem tednu, ko nam ni bilo mogoče lista redno dostavljati. Uredništvo in upravništyo „Nar. Dnevnika".
Sodba kler. kandidata prof. Verstovška o dr. Korošcu in njegovi politiki. V „Domovuji" iz 1. 1904, št. 20 z dne 11. marca je pisal g. prof. Verstovšek v podpisauem dopisu o dr. Korošcu in njegovi politiki sledeče: ,.Moram enkrat pojasniti „uspešno" in rplodonosno" politiko Ko-roščevo na Sp. Štajerskem". Dr. Korošec le vedno
razdira in blati, če tudi neosnovano, ljudi, zlasti Slovence in psuje vse, ki niso njegovega mnenja, za liberalce, brezverce.. V istem dopisu imenuje Verstovšek Korošca lažnjivega dopisuna, mu očita perfidnost in zahrbtnost. — Danes, 6 let kasneje, pa agitira dr. Korošec za dr. Verstovška po slo-venjgraškem in šoštanjskem okraju. Je to sicer ginljiva prijateljska ljubezen, ravno tako kakor je ginljiv Verstovškov politični preobrat. Kajti, da bi bilo prof. Verstovšku samo za lepo in udobno življenje, katerega mu zasigurava mandat, tega si vendar ne smemo misliti .. Ali da so katoliški politiki Verstovškove baže zares vzorni značaji, je iz navedenega docela jasno. Kmetje mislijo, da se gre za njihove koristi, ako volijo take ljudi — v resnici pa gre gosp. Verstovšku le za politični kšeft. Somišljeniki, povejte to vsem volilcem! Kmetje, ne dajte se izrabljati in voditi za nos!
Pot do Adrije. Uspehi, katera dosegata »Siid-mark« in pa »Schulverein« med spodnještaj. in koroškimi Slovenci, ne zadostujejo Nemcem; zato pozivajo v »Miinch. Neueste Nachrichten« bratce v rajhu, naj podpirajo čim zdatnejše omenjeni društvi, da bode Nemcem prav kmalu zasigurana pot do Adrije. »To prosto pot«, izvaja imenovani list, »ogroža stremljenje lugoslovanov po enotni jugoslov. upravni pokrajini (trijalizem). Ako se to zgodi, ne bode moglo več nemštvo napredovati, ker njegov boj proti Slovencem ne bode več lokalen in ga ne bode popeševala razdelitev Slovencev v različne pokrajine. Zivljenski interes avstrijskih in rajhovskih Nemcev je, da si pribijejo prosto pot do Adrije, vo-dečo preko južne Štajerske, Kranjske in Istre. Na noben način se ne sme dopustiti, da bi se v okviru avstrijske monarhije ustvarila nova država na bregovih Adrije.« Ako bi še bilo sploh treba kakega novega dokaza, za čim stremijo nemška obrambna društva, bi bil s tem dopisom monakovskega lista podan. Nemci delajo s svojimi »obrambnimi« društvi pri nas le v prospeh velike Nemčie — in to s pomočjo avstrijske državne uprave. Naj bi si pri nas dina-stični krogi resno pomislili, kam utegne nemško ro-varjenje in delo dospeti! Je v interesu samoobrambe naše dinastije, ako se prepreči pogubno delo »Siid-marke« m »Schulvereina«.
Slovenskim trgovcem in gospodinjam. Pri slovenskih gospodinjah, posebno na deželi, se je vsled židovske reklame in pomanjkanja domačih izdelkov tako udomačila Franckova cikorija, da mislijo, da Je le pod tem imenom dobiti pravo cikorijo. Na ta način si nemški židje kupičijo med nami bogastvo, z njim pa podpirajo nemštvo. Sedaj imamo v Ljubljani veliko, moderno tovarno za kavine surogate. Postavili so jo naši bratje Cehi. Zaslužek imajo večinoma Slovenci. Tovarna se imenuje K o 1 i n s k a, njena cikorija pa kolinska kavina primes. Nova tovarna lahko tekmuje z inozemskimi in njeni izdelki celo prekašajo tuje. Kolinska tovarna pa tudi podpira t lepimi svotami razna naša narodna društva, v prvi Vrsti družbo sv. Cirila in Metoda. In vendar se dobe tudi takozvani narodni trgovci, ki v svoji trmastt konzervativnosti nočejo slišati o teh domačih izdelkih. Take rodoljube bo treba predstaviti slov. javnosti. Sicer pa je stvar kupujočega občinstva, da prisili vsakega trgovca, bodisi tudi druge narodnosti, da ima v zalogi narodno blago. Zveste odjemal-ke kolinske kavine primesi dobe brezplačno celo leto praktični list »Slov. Gospodinja«. Treba je le zahtevati pri trgovcu. Kakor glede tega predmeta, tako opažamo malomarnost — tako pri trgovcih, kakor pri odjemalcih — tudi glede drugega blaga, ki se prodaja na korist CMD. Po trgovinah je dobiti n. pr. vse mogoče tuje pralno milo, le Gabrščko-v e g a iz Gorice ne. Ravno tako redko je Kebrovo čistilo za čevje, Bonačevi svinčniki, Bahovčeva peresa, Skabrnetovo platno, Zalokarjeve droži (vsi v Ljubljani), Weixlovo črnilo (Maribor) itd. Več narodne zavednosti, slov. trgovci in odjemalci!
Iz Polzele. Mladinska veselica v prid jubilejnemu fondu CMD se vrši v nedeljo, 5. t. m. ob 3 uri popoldne.
Nove podružnice CMD na Štajerskem se snujejo za Podsredo in Št. Peter pod Sv. Gorami.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov Podružnica Zidanimost vabi svoje člane, njih rodbine in prijatelje na skupen izlet na Lisco dne 12. t. m. Odhod iz Zidanega mosta prvi oddelek ob 5. zjutraj peš, drugi oddelek z vozovi do Rude ob 6 uri 45 m. zjutraj (po vlaku št. 36). Izletniki hrvatske proge se vozijo z jutranjim vlakom št. 511 do Sevnice. Jedila je treba vzeti s seboj! Da nam bo mogoče vse potrebno ukreniti, prosimo vse, ki se hočejo udeležiti izleta, da nam nemudoma naznanijo število udeležencev ter event. druge želje. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Iz Ljutomera. V Veržeju pri Ljutomeru je utonil dne 30. maja 8 letni fantek Jože Kupljen. S tovarišem sta se šla kopat v Muro in pri tem je zašel dečko v globočino, od koder si ni mogel več ven pomagati. Mali tovariš je bežal in kričal na pomoč, katera je prišla prepozno. Neki Pečič iz Veržeja, ki je bil blizu, pa ni hotel iti v vodo, češ, da je obut. Sprevod se je vršil 1. junija pop. Otroci pod vodstvom g. nadučitelja Špragerja in gdč. učiteljice so zapeli malemu utopljencu ganljivo slovo, ki je dirnilo v srce vse navzoče. Žalujoča rodbina Kupljen se jim za to in pa g. župniku za lep nagovor prisrčno zahvaljuje. •
. Še enkrat opozarjamo na zabavni večer ,.Bralnega društva na Bregu", ki se vrši jutri, točno ob 8. uri zvečer. Ker ni mnogo sedežev na razpolago, prosimo, da si vsakdo, ki želi sedeti, oskrbi istega takoj ob otvoritvi blagajne ob pol 8. ari zvečer.
Južnoštajerska hranilnica v Celja je imela v 1. 1909. denarnih prejemkov 2.261.62579 K, izdatkov pa 2,249.304 51 K, torej skupneea prometa 4,410.930 30 K, oziroma s splošnim rezervnim zakladom in z rez. zakladom za karzne izgube vred 4,654.954'20 K. Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1909 4,310.53976 K. Iz čistega dobička z 1. 1909. se je razdelilo 28.134 69 K podpor v občekoristne in dobrodelne namene.
Afera med domobranskim častnikom in civilistom. O tej zadevi se nam poroča, da je bil dotični civilist sicer res vinjen, vendar pa navzlic tema jako nasilen. Zaletel" se je brez vzroka v častnika in ko ga je ta stavil v odgovor, je žalil ajega in ves častniški stan; zato je častnik potegnil sabljo. Preiskava, ki se je nvedla, bode dognala, koga zadene krivda.
Za narodni sklad je izročil g. dr. Kalan v Oelju iz neke sodne poravnave K 30'—. Somišljeniki, spominjajte se sedaj ob volitvah narodnega sklada!
Za CM družbo je daroval celjski moški podružnici g. Ant. Kolenc, veletržec v Celju, 6 K. Iskrena hvala!
Obrtniški shod v Žaleu se vrši 12. t. m. Opozarjamo obrtnike celega celjskega okraja na ta važni sestanek. Uro in prostor še naznanimo.
Iz Šoštanja nam pišejo: V državnem zbora je sedaj poleg 110 kmečkih poslancev celih 45 duhovnikov in 43 profesorjev. Znamenje, da si vsi drugi stanovi boljše skrbe za svoje zastopstvo ko baš mi kmetje. Zato pa bodemo 4. julija tndi volili svojega stanovskega tovariša Ivana Kaca!
Značilno! Navzlic vsem zmagovalnim poročilom in Bnavdušenju" za profesorja Verstovška se vendar klerikalci kmečkega kandidata Kaca zelo boje. Zato so si zmislili „napad" na fantiča Žebota in zato si tndi ne apajo o kmečkem Kandidata Kacu pisati niti besedice. Klerikalci tadi previdno molče o „uspehih" svojega „dela" v Gradca jn na Dnnajn.
Klerikalna mladeniška zveza je zdaj brez odbornikov. Edini komandant je dr. Korošec. Zopet dokaz, da ta zveza ni ničesar drnzega kot slepo politično orodje klerikalcev.^
G. profesor Verstovšek se bode jutri po-nnjal kmetom v šoštanjskem okraja. Ima shod pri Žagarja v Št. Janžu. Navdušenje zanj je tako veliko, da se še shoda ne upa javno naznaniti.
Iz Maribora. »Mariborski Sokol" vabi k udeležbi pri veliki sokolski slavnosti, ki se vrši v nedeljo, dne 19. junija popoldne v vseh prostorih „Narodnega doma". Pri nastopu telovadcev svira središka narodna godba. Zvečer ples. Vstopnina 40 vin.
Volitve v rogaški okrajni zastop so razpisane.
Nesreča v rndnikn. Rudar Matija Razboršek se je ukvarjal v sredo v premogovnika pri Šv. Ruperta z razstreljavanjem. Dva naboja sta eksplodirala, tretji pa je navidezno odrekel. Razboršek ga je hotel popraviti, v tistem hipu pa se je naboj razletel in vrgel nesrečneža ob steno tako silno, da je dobil hude rane na glavi in obraza. Prepeljali so ga v Celje in je zelo dvomljivo, če bode okreval.
Tatvina. Posirežnica Prašič v Celju je ukradla poštnemu uradniku Schneidu iz ponočne omarice dragocen prstan in ga podarila svojemu ljnbčeku vojaku. Tatvino so pa zapazili in Prašičevo zaprli. Prstan je še dobil Schneid nazaj.
Sliki s pota. Grem nekega dne ob veliki cesti proti P.' Ob cesti se igra kopa otrok. Ko sem šel mimo njih, so se mi začeli posmehovati, osle kazati ter klicati za mano s posmehom: Dober dan! Bog daj! Jaz se seveda zato nisem veliko brigal, otroci so otroci, ampak starišem bi vendar le zaklical: Zakaj ste dali brezovko v penzijon? Nek drug dan popoldne grem proti neki župniji na Sp. Štajerjn; proti meni se pri-podi cela kopa otrok. Da bi kateri pozdravil, še misliti ni. Zaceli so kazati osle za mano, nekteri so me celo hoteli bombardirati s kamenjem. Nikar naj mogoče kdo ne misli, da sem tako častihlepen, da bi želel, naj me otroci povdravljajo. Ali opozoriti mi je samo, kak utis naj naredi tak dogodek na kakega izobraženega tujca? Stariši in šole — tu treba marsikaj popraviti!
Na železnici Grobelno - Rogatec so s l.jun. znatno zvišali hitrost voženj in s tem zdatno ustregli željam prebivalstva.
v Iz ormoškega okraja nam pišejo z dne 2 junija: Danes razpošilja g. StuheC v imenu odb. za Stanko Vrazovo 100 letnico na šolska vodstva v ormoškem okraju, naj bi se voditelji dne 5.tm. popoldan ob 4. uri zbrali v šoli pri Svetinjah in bi se določilo, kako bi vse tuokrajne šele vdele-žile tudi neke proslave na Stanko Vrazovem doma. Posamezae bližnje šole, učiteljstvo, uč. društvo in učiteljska zveza so že storili potrebne korake za proslavo tega našega krajana velikana. Kako pride ta g. Stuhec k temu, da učiteljstvo tukaj koman-dira (seveda v imena si. odbora) na posvetovanje in to ravno na dan (5. jun.) ko je v Mariboru slavnost za Stanka Vraza ? Menda zato, da se nebi tam vdeleževali lepe slavnosti. Šole in učiteljstvo bodo že svoje storile brez tega svojega ,,prijatelja".
v Proti italj anski pravni fakulteti je zavzel nek avstrijski patrijot v „Danzers Armeezeit." odločno odklonljivo stališče, češ, da Italjani nimajo do njega pravice kot mal narod, dragič pa da bi italjanski stariši iz praktičnih vzrokov sami ne dali sinov na to fakulteto, ker rabijo italj. juristi povsod razun na južnem Tirolskem tudi druge jezike. Člankar pravi, da se § 19. drž. osnovnih zakonov tudi ne sme tako razlagati, da bi imel vsak narod pravico do vseučilišča. — Ta članek ponatiskujejo nemškonacijonalni listi z veliko vnemo — menda v zahvalo za to, da pomagajo slepi in kratkovidni Italjani v parlamentu vzdrževati fiktivno nemško premoč v Avstriji. — Nemci nasprotujejo nam, Italjanom kakor vsem avstr. narodom pri izpolnitvi opravičenih narodnih želj. Da niso »avstrijski" pacrijoti nič boljši, kaže gori navedena vsebina članka in „D. A. Z." Italjani bi pametneje storili, ako bi se pobotali z Jugoslovani in vsemi Slovani v Avstriji in bi sebi ter vsem drugim narodom pomagali do dosege njihovih pravio. Kajti mi jim nočemo kratiti nobenih opravičenih zahtev ali želj — pač pa ne bodo z zavezništvom z Nemci nikoli ničesar dosegli. Ger-manica fides nulla fides.
T kaki slovenščini razpisuje naša ljuba deželna vlada dopolnilne državnozborske volitve ? Občinski uradi so na svojih občinskih deskah nabili sledeči: Razglas državnozborske volitve za 30. vol. okraj (sodnijski okraji Marnberg, Šoštanj, Slovenjgradec, Gornjigrad, nadalje krajni občini Kappel (!) in Schlossberg (!) sodnijskega okraja Arvež). Vsled umrtja Vincencija Ježovnika postala je potrebna dopolnilna volitev poslanca za 30. štajerski državnozborski volilni okraj. Gospod minister za notranje zadeve razpisal je z odločbo z dne 2. maja 1910 št. 4234 m. n. z. to dopolnilno volitev na dan 4. jul. 1910 in slučajno potrebno ožjo volitev na dan 8. julija 1910. To se s tem razglasuje v smislu § 10. državnozborskega volilnega reda z dne 26. januarja 1907. dež. zak. št. 17. 30. štajerski volilni okraj obsega sod-nijske okraje Marnberg, Šoštanj, Slovenjigradec, dalje občini Kappel (!) in Schlossberg (!) sodnijskega okraja Arvež. Volilno pravico ima vsaka oseba moškega spola, katera je prekoračila 24. leto ^života, katera ima avstrijsko državljanstvo, in po določitvah državnozbornega volilnega reda od volilne pravice izvzeta ali izključena v mejah v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, v občini v kateri se naj volilna pravica izvršuje, na dan razpisa volitve, to je od 2. maja 1910. računajoč, najmanje eno leto stanuje. Volivna, kot poslanec, je vsaka oseba moškega spola, katera ima avstrijsko državljanstvo najmanj tri leta, katera je prekoračila 30. leto života in po določbah državnozbornega volilnega reda ni od volilne pravice izvzeta ali izključena. V Gradcu, dne 6. maja 1910. C. K. namestnik: Clary. — Takole izborno slovenščino znajo v pisarnah visoke štajerske namestnije. Za počt!
Kako smešijo Slovenci same sebe. Dobili smo v roke sledečo dopisnico, katere vsebino ponatisnemo brez sprememb 'in brez komentarja: An Wolh Hern Ban Forštant Raihenburk ander Save. Werter Her Štacijon Šefi Bite zi Heflih op ist šon aingelankt ajne ajzen Flaše oder cilinder mit Sauerštof fon Budapest Fir Anton Wašata Bite um di antvort Ahtunsvol Anton Wašata Landštras.
Slov. akad. društvo .Ilirija" v Pragi naznanja vsem akad. društvom, da se je znižala cena kolkom za podporni sklad od K 4'— na K 2'— za 1000 komadov.
Druge slov. dežele.
V c. kr. tobačni tovarni v Celovcu je imenovan za ravnatelja g. Kaliwoda.
Pri občinskih volitvah v Selah na Koroškem so glasom poročila „Mira" vendarle Slovenci zmagali. Imajo 7 odbornikov izmed 12.
Nesreča. 54 letna zasebnica Ernestina Sukova v Ljubljani je knhala ua samovara mleko. Goreč špirit je brizgnil po sobi in začelo je goreti. Pri gašenju pa je prevrnila samovar in hipoma je bila v ognju. Sosedje, ki so že prej prihiteli ji pomagat, so sicer skašali ogenj na njej udušiti, a dobila je take opekline, da je kmalu umrla.
Oči si je obstreltl zaradi nesrečne ljubezni nadporečnik Jožef Hreglich v Celovcu. Oslepel je popolnoma in bo 6. t. m. superarbitriran.
Drznega živinskega tatu so zasledili v Celovcu v osebi dninarja Petra Leschanza iz Št. Petra pri Celovcu; s tujih pašnikov je živinskim kupcem prodajal živino. Ker pa je nastavljal prenizke cene, se je začela zdeti stvar sumljiva in tatn so izročili sodišču.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA OGERSKEM.
Budimpešta, 4.junija: Doslej je znanih 400 volilnih izidov. Vladna stranka je dobila 242 mandatov, košutianci 47, justhovci 34, klerikalna stranka 13, narodnosti 8 (5 Rumunov in 3 Slovaki), nadstrankar-ski 67niki (ki se pa morajo tudi prišteti k vlad. v? čini), nadstrankarski 48niki 14, socijalisti 2, kmečka stranka 3, krščanski socijalci 1 mandat. Potrebnih je 19 ožjih volitev. Košutijanci so zgubili 57 in dobili 10 mandatov, justhovci so zgubili 103 in dobili 10 mandatov. klerikalci so zgubili 21 in dobili 4 mandate. Prihod, dni se še vrši 11 volitev; iz 2 okrajev, kjer je sinoči volitev zelo dolgo trajala, še izidi niso znani.
CESARJEVO POTOVANJE V BOSNO IN HERCEGOVINO
Bosanski brod, 4 junija: Dvorni posebni vlak je dospel sem ob 7. uri 50 min. zjutraj. Cesar je celo noč izborno spal in bil zjutraj prav vesel in čvrst. V" Bos. Brodu se je poslovil od dež. glavarja Vare-šanina in mu še posebej izrazil svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je videl.
Sarajevo. 4 junija: V posebni izdaji uradnega lista je priobčeno lastnoročno pismo cesarjevo, datirano iz Mostarja dne 3. junija, v kateretn izraža cesar svoje posebno zadovoljstvo nad izrazi lojalnosti bos. prebivalstva in se mu za to zahvaljuje. Cesarjevo pismo se bode s pomočjo lepakov razglasilo po celi deželi.
UDRŽAL O POILTIČNEM POLOŽAJU.
Praga, 4 junija. Načelnik češke agrarne stranke posl. Udržal piše v »Union« o političn. položaju sledeče: Od nas naznanjen predlog jezikovnega okvirnega zakona ne namerava ničesar druzega kakor razlago in pa opredeljenje § 19 drž. osnovnih zakonov. Ta zakon se nikakor ne namerava dotakniti au-tonom. pravic, katere imajo posamezne dežele, temveč jih obratno namerava podpirati in pospeševati. S tem se naj naši državnopravniki radikalne in konservativne barve zadovoljijo. Naše (agrarno) držav, pravno mišljenje je gotovo nedvomno, vendar pa ne smemo pozabiti na kočljivo sedanjost; kajti ako to gospodarski dobro izrabimo, nam je bodočnost zasi-gurana. Ti vzroki so nas vodili pri posvetovanju o jezikovnem okvirnem žakonu Več pa ne morem na tem mestu povedati.
KRECANSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 4. junija. Počasen tek razprave o kre-čanskem vprašanju si je razlagati iz tega, ker je angleško ministerstvo izjavilo, da ne more ničesar dovoliti, kar bi spravilo v nevarnost grško dinastijo.
NORVEŠKI KRALJ NE GRE NA RUSKO.
Kristianija, 4. junija. Zaradi žalovanja po angleškem kralju ne pojde letos norveški kralj Hakon obiskat ruskega carja kakor je bilo nameravano.
Proti zaprtju jeter — bolezni oseb, ki mnogo jedo in se premalo gibljejo — predpisujejo prve medicinske kapacitete vsakodnevno 1 kozarec ¥ranc JOŽef - ove grenčice, zavžite na tešce v nekoliko segretem stanju, in nato daljši izprehod. Vsled večjega gibanja čreves, katero povzroča Franc Jožef-ova grenčica, se v spodnjem delu telesa izpodbudi cirkulacija krvi, radi česar kmalu izginejo neprijetni pojavi in bolnik češče čuti kot ozdravitev težke bolezni. — Od zdravniškega razsodišča ogrske razstave povodom tisočletni ce je bila izmed vseh enako vrstnih domačih rudninskih voda odlikovana edino le Franc Jožef-ova grenčica z veliko milenijsko kolajno.	15
POROČNIK USTRELIL SEBE IN LJUBICO.
Varšava, 4. junija: V nekem tukajšnjem hotelu je ustrelil poročnik Nikolski iz Lodza svojo ljubico, 28 letno ženo lodzskega industrijalca Kellerja. Potem je Je ustrelil samega sebe.
POTOPLJENI PODMORSKI ČOLN »PLUVIOSE«.
Calais, 4. junija: Sinoči ob 8. uri zvečer se je posrečilo spraviti potopljeni podmor. čoln »Pluviose« blizu vhoda v luko. Jutri upajo še ostala 2 km premagati in spraviti čoln v luko.
Po svetu.
Pokojni pisatelj — sodni izvedenec. Posebna vrsta sodnikov je v Nemčiji. V Berolinu se je imela vprvič predstavljati neka igra pisatelja Adolfa L' Arronge, ki je že pred 2 leti umrl. Igra pa se je pred berolinsko predstavo igrala v nekem provincijalnem mestu. Berlinsko gledališče je pa reklo, češ da s predstavo v provinci trpi renomč igre. Stranke so se pravdale sem in tje, konečno so se odločile za to, da razsodi nepristranski izvedenec. Imenovanje} izvedenca se je prepustilo sodniji, in ta je imenovala — pisatelja Adolfa L' Arronga. Vprašanje nastane, kako mu bo sodišče tozadevni odlok, oziroma poziv dostavilo na — drugi svet.
Med kitajskimi trgovci v Ameriki se je pričelo gibanje za bojkot amerikanskega blaga.
Žrebanje. Povodom dne 1. junija izvršenega žrebanja državnih srečk iz leta 1864. je zadela glavni dobitek v znesku 300.000 K serija 2258, št. 30, 40.000 K je zadela serija 3146, št. 43, 20.000 K serija 3283, št. 58, 10.000 K ser. 677, št 32 in 10.000 K serija 2509, št. 68. — Glavni dobitek turških srečk v znesku 200.000 frankov je zadela številka 1,523.602.
Monopol na vžigalice. Prvotno se je govorilo samo o davku na vžigalice, no sedaj je gotov zakonski načrt, po katerem prevzame država celo izdelovanje, — ali sama v lastni režiji — ali po zakupnikih, to se še ne ve. Zanimalo bo naše čitatelje, če jim povemo v številkah, kakšna je produkcija žveplenk. Ta znaša v Avstro-Ogerski 148 in pol miljard kosov v vrednosti 21 miljonov kron. Na Avstrijo pride 100 miljard v vrednosti 15 miljonov kron, na Ogersko 46 miljard v vrednosti 5.7 miljonov kron in 2 in pol mi-ljardi v vrednosti 0.3 miljona (300.000) K na Bosno in Hercegovino. — V Avstro-Ogerški se porabi na leto 117 miljard vžigalic, ostanek 30 miljard v vrednosti 4 miljone kron pa se izvozi iz države.
F
Maček
je trpljenje hudo,
pa napravi čudo 1
Edini liker za slab želodec!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. „ „ 4-80.
Naslov za naročila: „FL0RIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
34
Tržne cene.
Dunaj, 3. jnnija. Borza za kmetijske pridelke. Vsled ugodnega vremena in nizkih poročil iz Amerike je bila tendenca danes medla. Pšenica je bila za 15 vin., rž in oves za 5 vin. cenejša.
Budimpešta, 3. jnnija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'34, rž za oktober K 711, oves za oktober K 6'78, koruza za julij K 5'47, koruza za avgust K —'—. Pšenica se zmerno ponnja in kupnje, promet 6000 stotov, pšenica v efektivu fine sorte 20, slabše 5 vin. višje, ostalo mirno, termini slabi. Vreme vroče.
T r s t, 3. jnnija. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 393/4 do K 401/2, za dobavo K 40— do K 40'3/4. Tendenca medla.
Praga, 3. junija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 34.—, nova kampanja K 26'—. Tendenca mirna, vreme deloma oblačno.
Budimpešta, 3. junija. Svinjski sejm Ogrske stare težke 150—152, mlade težke 160—162, mlade srednje 160—162, mlade lahke 168—172 v kg. Zaloga 37.394 komadov. Prigttano 85, od-gnano 213 komadov, ostane 37.266 komadov.
Budimpešta, 3. junija. Mast. Svinjska mast 181'—, namizna slanina 164'—.
Hišnik
se spi'ejme
»o spi OJIUO
y Narodnem doma y Celju.
Prošnje je vložiti pri Posojilnici y Celju do 20. junija 1910. — Plača po , dogovoru.	3491
Spretnega in zaneslfivega
mlinarja
se sprejme v valjčni mlin Antona Polanca V Radečah pri Zidanem mostu. Vstop takoj. Plača po dogOT oru.
350 3-1
•Naprodaj je
lepa hiša z vrtom
v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno /ali drugo obrt. — Vprašati je pri Ivanu Barbo v Trbovljah.
347 3-1
Dobro uspevajoča
345 2-2
gostilna
v kakem večjem kraju na Spod. Štajerskem se išče za več let s 1. septembrom t. 1.
u najem.
Ponudbe in pojasnila naj se izvolijo poslati pod „0. Z. 30, Ljubljana", poštno ležeče.
S B iS B i:
TT

m
m
297 -ii	Šubieeva slika
praneeta Prešerna
• ter Groharjev
Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki --- na zahtevo franko. -
n
IBBHBC
TT
moc
s popolnim znanjem obeh jezikov, zadostno nao-brazbo, zmožno pisar, opravkov, event. s prakso v žitni ali mlinski branži se sprejme. Kje pove lupravništvo Nar. Dnevnika. 343 i

mm
Najboljši češki nakupni vir.
10 K, najfinejši drsni
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega
puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, li6 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati fratiko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-19
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. mdvhmimmmi
ffarodtti sliKar in plcsKar V Celju.
Usojam se navljudneje naznaniti, da sem pričel v Celju, Gosposka ulica štev. 5
sliHar^o in pteMo obrt.
Izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Vedno točno in najboljšo postrežbo zagotavljajoč, se priporočam cenjenemu občinstvu in p. č. duhovščini za mnoga naročila z velespoštovanjem
302 -8	#itrael PobraVc.
Najzdravejša pijača
so svetovnoznani alkohola prosti
ss IHarsnerjevi sumeči s: limonadni bonboni ss
(z okusom po malinah, citronah, jagodah, črešnjah ali po dišeči perli) za napravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače.
o o > M
t s
O. OS a
O SI
-O H
H
<1 s» —j eu
Ui H"
S- B
g g -
35 NO § *3
B p s*r < o o
to
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna uporaba nad 60 mil. komadov. Kiairon, najboljša delikatesa sveta. Boucbees a la Reine, Peppermint-Lozeuges. — Vse vrste čokolade za mleko in za kuhanje izborne kakovosti priporoča: Prva češka akcijska družba tovaren za orient. cukrovine in čokolado na Kral. Vinogradih, prej A. Maršner. Zaloga: Ferdinandova tf. (Platyz), Vačlaskč n&mžsti (proti Primasum), Dunaj VI., Theobaldgasse č. 4.
»Hercules"
zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan vpisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. — Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo oseboj v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. — Vsa pojasnila daje glavno ravnateljstvo podrobne zadruge „ltercules" na Reki. 260 —8
Novosti
B S
v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter
vdiha zalogo
francoskih batistov za letne
obleke v de laine Liberty Levantin
\ v najnovejših vzorcih
priporoča
' Karol Vanič, m
33 Narodni dom. 5222

249 38—8
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
franc Strupi

"Celje, Graška cesta.

j*
<0
ed
-s* o
09
<0 >
_<D
'■H
O)
Ni >
03
P>
"35"
.2 "3K
PJ
o< 3
a>
T3 O
00
CD N<
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo!	| Na drobno!
				
		mm	mmm	mmsmmmmmmmmmtm®
M
Nimam treh gostiln
m
ampak samo eno, a se nato v tej potrudim cenjenim gostom najbolje pos t reči. Moja klet razpolaga vedno z veliko množino raznovrstnih domačih in tnjih vin (n. pr. izboren ljutomeržan gosp. Seršena) vedno svežim pivom, a kuhinja pa z toplimi in mrzlimi jedili, vse po najnižjih cenah. — Priporočam se posebno cenjenim botrom in botrcam, izletnikom in letoviščnikom, sejmarjem ter vsemu cenjenemu občinstvu.
\	v
ihael Cerovšek, gostilničar in mesar v Šoštanju.
Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!
335 3-2
Razpis službe.
Razpisuje se pri banki „ Slavi ji" pod zelo ugodnimi pogoji
služba potovalnega uradnika
event. organizatorja v življenskem oddelku.
Reflektuje se le na inteligentne in agilne osebe, katere naj pošljejo svoje ponudbe generalnemu zastopu banke „Slavije" v Ljubljani.

Iv. Jax & Sin, Ljubljana
336 52 2
Dunajska cesta štev

Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino ih obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
ŽJBi	BBSBp	\LL
B»i
3G
Nagrobne ~ vence

asu
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
18
R. DIEHL, žpjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja L. domačega
konjaka.
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvorniea za sukrio t Humpolcu ua Češkem. Vzorci franko. 9«
Širite „Nap. Dnevnik"!
Lekarnarja A.TliierryJa balzam
m
(obl. varovano.)
w'
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanja, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici E 3 60. Naslov. Lekarna pri angelu varhu
A. Tliierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18-4

Ljubljanska kreditna banka it Ljubljani
149 40-14
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu
/2%«
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4'
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Telefon it. 48.
Poštne hran. račnn it. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga * z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DOM'
H	______ - „ i»_i:.. anm>ii>ma hranilne vlaoe
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. — 12. ure g © © dopoldne. © © ©
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6 °/o ; obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © ©
pet od sto (5%) {
rejema kot gotov denar, ne da bi se I
A	;« »n	A^iA/v«^ »ln/.nl-AliAm ^AITA A	T.
Mino narodno Kamnoseško podjetje i (eljn.
K ?rla jnžnoštajtrsfca fcnnoscšfca
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih delt kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. Iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropUnih in krstnih ::: kamnov Itd.	:
Brušenje, pollranje in
stmganje kamena s stroji.
StaJMofaSt^lf« Jniiiik* Brzojavi: ,Kamnoseška In-inan$mj5Hfl ™Z0». dustrl|ska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenltov no raznovrstnih narisih ln nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni* ranih rodbinskih grobišč
:s:	(rakev).	:::
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst ▼ vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:» iavanje napisov v iste. ;::
Vinko
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna =====
81 50-20
stavbena zlasti tesarska dela.
fi

Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Agr o "Merkur
* - v Ljubljani. - -
Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
Agro-Merkur je trgovcem in gostilni« carjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga.
DA7A1* I Umetna gnojila, gallca, žveplo, krmila, JrvaVl •	semena stroji in orodja.
¥/{*• m ■ Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V JLJULCl S goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. • « « • Sir, maslo, žito, moka, olje itd. ....
- - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
29-22 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.
Zvezna trgovina v Celju
■v
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	=
83 48-18

		
■p.. ■=.=..=,,=,.=.,=,	--ii-m—11—1	1-11—11-in
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
u narodnem domu. ■
v———1 D
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od L 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kpon, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se ItfHlAŠtafottlfr hfAflilflifP Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
J(UUV)»ajUW mamini« a,j varovance jn zahtevajte pri sodiščih, f-t.^.f^Va U«MSfMS#a da se naloži denar za mladoletn® oziroma za varovance izključno le v ]BZRQ?»a]u?l}Q fl It lCO.
43 62—21
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU
v lastni hiši »Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri Imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
)tad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
13 52-22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 V2 °/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6°/o> 51/2°/o in 5°/o obrestovan ju.
Kad 340.000 Kron rezerVn. zaKlada