ŠTEVILKA LETO XLVI 30. OKTOBER 2014 CENA 1.60 EUR NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS LETUŠ tel. 03 891 56 11 Letos izkupiček Drobtinice za skoraj 3.000 šolskih obrokov STRAN 18 Oglasi I 30 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Iz vsebine: Zgornja Savinjska dolina: ZKZ Mozirje ne odkupuje več mleka -v dolini dva nova odkupovalca..........................5 Šmartno, Nazarje, Rečica: Obudili spomin na pomembne mejnike slovenstva............................................8, 9 Tretja stran Kamp Menina Varpolje: Prvi po mnenju Turistične zveze Slovenije in portala Zoover....................................................9 Novost v dolini: Tudi pri nas Univerza za III. življenjsko obdobje...... 9 Slovenska gazela 2014: Zlata gazela podjetju Plastika Skaza............ 11 Mozirje: Ekipno državno prvenstvo upokojencev v šahu...........................................17 Društvo Sožitje ZSD: Veselo in sproščeno ob odprju razstave.....19 Druženje tekačev v Mozirju: Učenje ob atletinji Anici Živkov........................21 Žensko alpsko smučanje: Robnikova nastopila že na prvi tekmi..........23 Pogrebni obredi se hitro spreminjajo Ob dnevu spomina na mrtve, ki je pred nami, marsikomu vsaj za trenutek šine skozi glavo misel o njegovi smrti. Kdaj se bo iztekla moja življenjska pot? Kako se bo iztekla? Kaj na storim, da bom na to pripravljen? Kako si želim, da bi potekal moj pogreb? Še pred četrt stoletja je veljalo, da je klasični pogreb s krsto edina »prava« oblika pogreba. Takrat se je v Sloveniji za takšen pogreb odločalo kar 90 odstotkov ljudi, zgolj desetina je izbrala upepelitev. Danes je to razmerje obratno, kar pomeni, da se je prevesilo v korist upepeljevanja posmrtnih ostankov preminulih. Pogreb z žaro, v kateri je pepel pokojnega, zdaj vse pogosteje nadomešča novejša oblika tovrstnega pokopa, in sicer raztros pepela posmrtnih ostankov na pokopališču ali drugi lokaciji glede na želje preminulega ali njegovih svojcev. Čeprav v tem trenutku še ni mogoče operirati s točnimi podatki o pogostosti raztrosov pepela, je glede na trend očitno, da bo ta oblika kmalu sprejeta kot »normalna« oziroma vsakdanja oblika slovesa. Večja slovenska pokopališča so zaradi povečanega povpraševanja že uredila primerne prostore za raztros. Svojci pokojnega se glede raztrosa dogovorijo na pokopališču oziroma v pogrebni službi, ki upravlja s pokopališčem. Raztros pepela je možen tudi na morju in v gorah, torej zunaj pokopališča, vendar le na podlagi dovoljenja pristojne- ga upravnega organa. Za takšno obliko raztro-sa lahko zaprosijo zakonec ali svojci pokojnega, ki morajo za dovoljenje za pokop oziroma raz-tros pepela zunaj pokopališča plačati upravno takso. Tudi v Nemčiji so tradicionalni pogrebni obredi vse manj priljubljeni. Nemci se v zadnjem času pogosto odločajo za žarne pokope ob koreninah desetletja starih dreves, ki rastejo na tamkajšnjem podeželju. Eden izmed razlogov za tovrstne pokope je finančni, kasneje namreč ni treba namenjati dodatnega denarja za ohranjanje groba in za sveče ter cvetje. Fotografije, križi in spomeniki v gozdu niso dovoljeni, vsako drevo je označeno le s posebno številko in manjšim znakom, na katerem sta zapisana ime pokojnika in morebitni rek, stavek iz Svetega pisma ali drugo krajše besedilo. Edina obveza je upepelitev, saj v gozdu ni dovoljeno pokopavati krst. Nekateri, ki razmišljajo v tej smeri, »svoje« drevo kupijo že pri starosti 50 do 60 let in ga nato redno obiskujejo, občudujejo ter se z njim pogovarjajo. Vsaka žara je pokopana pod drevesne korenine, da je pepel sčasoma absorbiran v hranilni cikel drevesa. Kako se vam zdi? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 44, 30. oktober 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , . ^ _____ , „„,, Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 3 Tema tedna OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE II ■ I• v V«| V« ■ ■• • V« • Na pokopališčih v nasi dolini počivajo številni, katerih dela niso pozabljena Pokopališča so del zgodovine in v svetu zanimiva tudi za turiste. Grobovi, kjer so zadnji počitek našle znane osebnosti, so množično obiskani. V Sloveniji, razen na ljubljanskih Žalah, kjer je možen voden ogled in obisk grobov znanih Slovencev, temu ni tako. Tudi na pokopališčih v Zgornji Savinjski dolini počivajo ljudje, ki so pustili poseben pečat v obdobju, v katerem so živeli in delali. Nemalo grobov teh ljudi niti ne obstaja več, drugi so ljudem dobro znani. f Naša anketa Martina Čop, Mozirje Bilo bi prav, da se ob takih dneh, kot je dan spomina na mrtve, spomnimo tudi tistih ljudi iz pretekle in polpretekle zgodovine, ki so veliko doprinesli k razvoju in napredku naše doline. Zgodovina ni ravno moje področje, zato bi se težko spomnila kakšnega imena. Vsekakor pa se mi zdi, da bi občine morale na njihova obeležja postaviti cvetje in prižgati sveče. V preteklosti so bila pokopališča ob cerkvah, po letu 1880 pa so se le-ta pričela odmikati od cerkvenih zgradb. Takšni primeri so pokopališče v Šmartnem ob Dreti, Bočni in na Rečici ob Savinji. Še pred tem so pomembne ljudi pokopavali v kriptah, kot je to v cerkvi svetega Frančiška v Radmirju. POMEMBNI ZA KRAJ Na pokopališču v Mozirju je pokopan Žiga Laykauf, pesnik in publicist, ki je pisal tudi kroniko Mozirja. Tam najdemo tudi prvega sloven- skega učitelja v tem kraju Franca Hofbauerja ter nadučitelja in znanega sadjarja Franca Prapro-tnika. Skoraj štiri desetletja je bil župnik v Mozirju Alojz Žagar, ki prav tako počiva na tem pokopališču. Na šmihelskem pokopališču sta pokopana zborovodja Anton Acman in krajevni kronist Lo-vro Goličnik. V Nazarjah so pokopani številni patri, ki so delovali v tem kraju. Družinski grob ima tudi družina Turnšek, v njem počiva Anton Turn-šek - Bohač, nekdaj znan gostinec in trgovec. V družinskem grobu počiva priznani slikar Jo- Breda Gradišnik, Logarska Dolina Ob teh dneh se res največ spomnimo prav padlih v različnih vojnah in svojcev. Ne le ob dnevu spomina na mrtve, temveč bi se morali tudi čez leto z različnimi spominskimi dogodki in prireditvami spomniti tudi tistih, ki so na kakšnem področju pustili svoj pečat. Sicer pa o pomembnih ljudeh te doline sama težko govorim, ker sem prišla z Gorenjske. Jože Pustoslemšek, Nova Štifta Vse premalo se spomnimo ljudi, ki so bili v preteklosti pomembni za našo okolico. Dobro bi bilo, da bi že čez leto dali poudarek na delu, ki so ga prispevali. Eden takih je gotovo Lojze Sovinšek, po katerem nosi ime naše kulturno društvo. Ob Se dovolj spominjamo pomembnih Zgornjesavinjčanov? 1. november, dan spomina na mrtve, je slovenski državni praznik in dela prost dan. Na ta dan množično obiskujemo grobove in se s cvetjem ter prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve. Predstavniki borčevskih organizacij se s položitvijo vencev in prižigom sveč spomnijo padlih v vojni za Slovenijo, v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno in žrtev prve svetovne vojne. Vse bolj pa pozabljamo na tiste Zgornjesavinjčane, ki so s svojim delom in dejanji v preteklosti zaznamovali lokalno okolje. Bi se tudi njih morali spomniti ob takih dneh? Ivan Rakun, Poljane Res je, da imamo kar nekaj pomembnih mož in žena v naši dolini, ki so s svojim delom prispevali k napredku kraja in doline. A ker sem v drugi svetovni vojni izgubil brata, ki je pokopan prav na rečiškem trgu, se udeležim komemoracije v spomin na padle borce in nisem nikoli razmišljal, če bi morali ob teh dneh prižgati sveče na obeležjih znanih Zgornjesavinjčanov. Bogdan Grohar, Ljubno ob Savinji Tudi pomembni Zgornjesavinjčani so vredni spomina in bi se jih morali spomniti ob dnevu spomina na mrtve s položitvijo vencev ob njihove spomenike ali spominske plošče ter prižigom sveče. S tem bi dali njihovemu delu večjo veljavo. Kaj radi pozabljamo, k čemu so prispevali. Zaznamovali so različna področja kot so planinstvo, slovenski jezik, glasbeno ustvarjanje. A se zdi, kot da so bili zamolčani ali pa niso bili pravilno prikazani javnosti. pa ima v Beogradu, st Štifti. Tudi ob dnevu spe javnega življenja, kultui pa še veliko takih ljudi, našnje generacije niti r ki so kakor koli prispevali k razvoju domačega kraja. Sicer se redko omenjajo imena in priimki, a se omenjajo njihove zasluge. In naša komemoracije ne poteka ob spomeniku, temveč v športni dvorani osnovne šole, kamor šola povabi vse občane. Tudi v Zgornji Savinjski dolini bi morali dati enako veljavo ljudem, ki jih danes ni več med nami, a je njihovo delovanje zaznamovalo okolico. Andreja Zupan, Potok Moram priznati, da se komemoracij po Zgornji Savinjski dolini ne udeležujem, temveč sem vedno prisotna v Spodnji Savinjski in v Braslovčah, kjer sem v službi. Govorci se dotaknejo ne samo tistih, ki so dali življenje za svobodo, temveč vseh, Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 4 Tema tedna, Aktualno že Horvat Jaki. Na rečiškem pokopališču počiva župnik in pesnik Jožef Lipold Rečiški ter znan podjetnik Franc Benda. POKOPANI TUDI V KRIPTI V grobnici cerkve svetega Frančiška v Rad-mirju je pokopan Ahacij Stržinar, pesnik in začetnik božje poti, ob cerkvi pa sta med drugimi pokopana župnika Valentin Orožen in Jože Falež. Na radmirskem pokopališču počiva tudi izumitelj Anton Jamnik. V Lučah je grob župnika in jezikoslovca Franca Lekšeta, dolgoletnega župnika Jožeta Gračnerja ter Petra Ježa, krajana, zaslužnega za mnoge pridobitve v Lučah. Tudi na malem solčavskem pokopališču znanih imen ne manjka. Tam počivajo solčavski župnik in kronist Janez Janc, krajevni kronist Valant Vider ter Jože Vršnik oziroma Robanov Joža, znan pripovednik in publicist. Na pokopališču sta večni mir našla tudi solčavska Romeo in Julija, izven meja pokopališča pa naj bi bil pokopan zdravilec Vid Strgar Fida. NJIHOVO DELO NI ŠLO V POZABO Na novoštiftnem pokopališču je zadnji dom Gotharda Fermeta, ki je bil 55 let župnik v tem kraju. V Šmartnem ob Dreti je grob dr. Franca Zagožna, profesorja, politika in člana prvega slovenskega državnega zbora. V Bočni je grob Ivana Žmavca - Mrazeka, prvega partizana v tem kraju. Gornjegrajsko pokopališče je zadnji dom Frana Kocbeka, planinca, publicista in učitelja, po katerem je ime dobila osnovna šola, ter novinarja, publicista in kulturnega delavca Edija Ma-vriča - Savinjčana. Na Ljubnem ob Savinji so ob cerkvi pokopani številni župniki, ki so delovali v kraju, pa Zvon-ko Ermenc, pedagog, ki je svoje življenje posvetil gluhim, Ivan Marovt, ki nosi zasluge za prvi rešilni avtomobil v dolini, ter seveda Krištof Kumprej, velikan iz Primoža, o katerem so se spletle številne legende. To so le nekateri ljudje, ki so svoje zadnje počivališče našli v naših krajih. GROBOVI ŠKOFOV Poglavje zase je Gornji Grad, kjer so imeli ljubljanski škofje poletno rezidenco. V tem kraju je zadnje počivališče našla vrsta ljubljanskih škofov, med katerimi je najbolj znan Tomaž Hren, ki je bil prvotno pokopan v Ljubljani, pozneje pa so ostanke njegovega trupla prenesli v Gornji Grad. Ob škofu Francu Kacijanerju je bil v Gor- bljanskem pokopališču tako počivajo skladatelj Blaž Arnič iz Luč, zdravnik z Rečice ob Savinji Anton Dolenc, veterinar Jože Mermal, gospodarstvenik in politik z Ljubnega ob Savinji dr. Jože Zagožen. Na mariborskem pokopališču počiva matematik Blaž Matek iz Gornjega Grada, v Pod-kraju pri Velenju gospodarstvenik Ivan Atelšek. Med Zgornjesavinjčani, ki so pustili velik pečat na področjih svojega delovanja, je tudi slikar Fran Tratnik iz Potoka, brata Josip in Fran Tomin-šek iz Bočne ter številni drugi, za katere podatka o tem, kje počivajo, nismo našli. Številni grobovi oseb, ki so s svojim delom pustile trajen spomin, so lepo urejeni s strani svojcev. Veliko pa je tudi primerov, ko ti grobovi samevajo in propadajo. Prav bi bilo, da bi za njih poskrbele občine. Štefka Sem tPte • -v, rn- ■ >: mmm t- 1LIÚT/LJ V.r . - v NA.1WCJTÍL.* V. ' FRANC ■ y ■ PRAPROTNÍK mmmmm hMPMH 11 f " V////////J/¿//A K»)JHl)Vi:iM MUCIH ULM! \¿ mmMMi, WJiJWM MLAC'IH ÜLJ.C ITITílJ. ikATÍH.SADOVHJirEJJJ vstr. -jy-i S PAVA .1 SLADKUVHMifi.il UfiMßÄ ■iWprNO UUBEÍM Jr- 12 Savinjske novice št. 44,30. oktober 2014 Tematska priloga Ambientno doživetje s pomočjo sten Stene obkrožajo naše prostore in v njih ustvarjajo določene občutke. Barve, njihova struktura ali dekoracija močno vplivajo na vtis, ki ga posledično daje prostor na njegove prebivalce. Trendi barvnih lestvic se spreminjajo iz leta v leto, nekaj pravil pa je brezčasnih. Če želite prostor optično povečati, morajo biti stene prebarvane s svetlo barvo, če pa je prostor velik in zračen, je dovoljena tudi uporaba temnejših odtenkov. Nekateri strokovnjaki svetujejo, da se stanovanje prebarva z barvo latex. Barva je pralna, paroprepustna in enostavna za vzdrževanje, je pa cenovno najdražja. Vsekakor je najbolj primerna za obremenjene prostore, kjer je velika možnost, da se barva umaže. Dekorativne tehnike za popestritev stene Stene lahko polepšate in naredite unikatne s pomočjo dekorativnih tehnik, ki jih mojstri pleskarji dobro obvladajo. Gre za različne tehnike, pri katerih uporabljajo različne materiale. Od kita, ki se ga oblikuje z gladilko ali pleskarsko lopatico, do različnih barv, ki se nanašajo s čopičem ali različnimi gobicami in stenskih lakov. Poslikava sten priljubljene predvsem med otroci Če ste spretni s čopičem, lahko ročno poslikate stene, drugače poiščite strokovnjaka. Poslikave sten so priljubljene predvsem v otroških sobah, saj je v vseh bolje založenih trgovinah z notranjo opremo na voljo veliko število modelov, ki so v pomoč pri poslikavah. Tapete in fototapete za popestritev Danes so na voljo samolepilne in papirnate fototapete, trgovci ponujajo tudi možnost, da v stensko tapeto s povečavo spremenijo vašo osebno fotografijo. Vedno bolj so priljubljene tudi tapete, katerih kakovost se je zelo izboljšala. Večinoma danes s tapeto ne oblepimo več celega prostora, ampak jo uporabimo kot dekorativni element na eni steni. Vsekakor mora biti pred lepljenjem stena gladka, čista in suha. Stenske obloge za moden poudarek Stenske obloge se večinoma uporabljajo kot dekoracijo v kuhinji, dnevni sobi in jedilnici. Na voljo so takšne iz naravnih kot tudi umetnih materialov, ki stene še dodatno poudarijo. Z njimi je mogoče ustvariti zanimive in zelo modne kontraste, lahko pa obratno pripomorejo k bolj naravnemu videzu. Vsekakor jih je dobro stilno uskladiti s preostalim pohištvom. PadjElje id gradhonLirwD MflVRIC d>0-0> - ,;;j;1 g: 5Z, Podj tije za gradbeništvo ^ T r ¿"1 l Pod vrh 18, 3330 Mozirje W 041694 263 031 317 398 Renoviranje ^'mavricd<>oconi starih objektov Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 13 Tematska priloga 14 Savinjske novice št. 44,30. oktober 2014 Tematska priloga Do vzdušja po želji s pomočjo svetil Svetila dajejo prostoru poseben pečat. Danes je mogoče izbirati med številnimi vrstami le-teh in z njimi v stanovanju pričarati različna vzdušja. Stropna svetila so tista, ki jih najpogosteje izberemo za najbolj splošno osvetlitev, primerno za vse prostore. Lahko svetijo usmerjeno, razpršeno ali posredno. Lahko so nevtralnih in neopaznih oblik ali pa prostoru dajo poseben pečat, pomembno pa je, da nudijo dovolj osvetlitve. Stenska svetila so namenjena ustvarjanju vzdušja ali poudarjanju podrobnosti v prostoru. Stoječa svetila dajejo prostoru poseben poudarek, poleg dekorativne pa naj imajo tudi funkcionalno funkcijo. Vgradna svetila lahko poskrbijo za neopazno splošno osvetlitev ali pa prostoru dajo bolj intimen občutek. Led svetila v različnih oblikah poskrbijo za energetsko varčnost, imajo dolgo življenjsko dobo, so praktična za uporabo, hkrati pa ponujajo različne barve svetlobe. Povsem brez modnih dodatkov pač ne gre ... Ne moremo vsak mesec zamenjati pohištva ali na novo beliti sten, ker pa nas vsake toliko »zgrabi« želja po nečem drugačnem, novem, si takrat pomagamo z modnimi dodatki za dom, ki so lahko zaradi široke ponudbe cenovno zelo ugodni. Takšni dodatki za dom hitro spremenijo videz stanovanja in vanj vnesejo svežino. Med najbolj vroče trende na področju opremljanja doma spadajo kovinski izdelki. Te lahko vpletemo v skorajda vsak del našega doma; odlično se obnesejo na svetilih, okvirjih slik in ogledal, okrasnih predmetih in ser-virni posodi. Če se naveličamo svoje sedežne garniture, si priskrbimo prevleke zanjo, seveda v atraktivni barvi, ki bo povsem spremenila pogled na naš dnevni prostor. Včasih so dovolj že nove okrasne blazine, s katerimi popestrimo zofo in celoten prostor. Če so tla dnevne sobe gola, lahko kupimo preprogo iz modnega materiala v kontrastni barvi. Za ugoden denar lahko poiščemo moderno stensko ogledalo in ga postavimo v predsobo. Tudi preprost set novih dizajnerskih skodelic, ki jih postavimo na poličko v kuhinjo, lahko veliko doprinese k modnemu videzu našega stanovanja. Izbira je velika, tudi za skromnejši proračun, potrebujemo le čas in željo po raziskovanju. ■ POHISTVOPETROVCE Sedežne garniture, mize, stoli Pohištvo V naši prodajalni vam nudimo širok izbor kuhinjskih miz in stolov. Razstavljenih imamo preko 50 različnih jedilnic v različnih barvah, ki so bukev natur, hrast, oreh, češnja, jelša in kovina v kombinaciji s plastiko ali usnjem. Prodajamo izključno stole in mize izdelane v EU, ki so iz masivnega lesa bukve, hrasta, oreha in jesena. Večino le-teh imamo na zalogi, zato je dobava v najkrajšem času. Smo zastopnik za podjetje Domitali, ki je med največjimi proizvajalci v Italiji in EU. Prodajamo tudi sedežne garniture in pisarniške stole. Večina naših garni- tur je vzmetenih z žičnim jedrom Bonel in izdelana iz visokokvalitetnih materialov v različnih barvah in strukturah materiala. Tudi sedežne garniture imamo na zalogi in se dobijo takoj. S prodajo se ukvarjamo že 20 let, zato vam na podlagi naših izkušenj lahko nudimo kvalitetno blago po ugodnih cenah. Vabimo vas na ogled v naš salon v Petrovče, kjer se nahajamo v stavbi kmetijske zadruge, našo ponudbo pa si lahko predhodno ogledate na naši spletni strani www.sedezne.si oziroma pokličete na tel. št. 070 638 389. PR V Pohištvu Petrovče nudimo pester izbor sedežnih garnitur. Petrovče Kmetijsko zadruga www.sedeine.si // te L: 070 63â 389 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 15 Tematska priloga Kreivr GOSTINSTVO. Mitja FeScijaB s.p Savinjska l-o.-.i.i 4,3i3l Nazarje Rezen/acije m zaključene družbe zn dogodke, kol so rojstni dnevi, birine, obhajila, obletnice OiisvjMio.T: Organiziramo tudi Čisto b^Vf ■ fijirtBfc od 10.7. pravo m nepozabno Ptmrit: /vi 10. lin ¿J. are 1 Sobota-,«» j. dt,iz anr grajsko večerjo! Nedtljm m organiziranr itruibf (nod ¡0 ^-ifij 0 3 /5 $32-800 16 Savinjske no\/ic ej št. 44,30. oktober 2014 Ljudje in dogodki, Organizacije POGOVOR Z ALEKSANDROM VIDECNIKOM Spomin na I. svetovne vojne Razstavni prostor Zbirke Aleksandra Videčni-ka, ki se nahaja v Muzejski zbirki Mozirje in Mo-zirjani, je bil v ponedeljek, 13. oktobra, napolnjen do zadnjega kotička. Zbrali so se ljubitelji zgodovine, ki radi prisluhnejo predavanjem publicista in narodopisca Aleksandra Videčnika. Ob letošnji stoti obletnici začetka I. svetovne vojne je pripravil predavanje, v katerem je zbranim predstavil nekaj zgodovinskih dejstev o dogajanju okoli začetka omenjene vojne. Pri tem se je osredotočil na Habsburško dinastijo, v tistem času vladajočo Avstro-Ogrski monarhiji. Kot je povedal, je to cesarstvo vojno leto 1914 pričakalo s cesarjem Franc Jožefom na čelu, ki Predavanje Aleksandra Videčnika ni bila prva prireditev na temo stote obletnice I. svetovne vojne, ki jo je v tem obdobju pripravila Osrednja knjižnica Mozirje. S priložnostno razstavo različnih knjig s skupno tematiko I. svetovne vojne je sodelovala ob odkritju spominskega obeležja z imeni padlih v omenjeni vojni konec septembra pred farno cerkvijo sv. Jurija v Mozirju. Knjižničarji so pripravili izbor zanimivih knjig, ki se na različne načine dotikajo tega zgodovinskega obdobja, in jih na stojnici predstavili zbranim na odkritju obeležja. pa zaradi visoke starosti ni bil več dovolj sposoben vladati državi v vojnem času. Domneva se, da je bil zaradi poprejšnjih tragedij v njegovem družinskem življenju precej prizadet nad razvojem dogodkov, ki so pripeljali do vojne napovedi. Nekateri zgodovinarji nekaj neuspelih odločitev zato pripisujejo prav njemu, saj preprosto ni zmogel slediti dogajanju in sprejemati pravih ukrepov. Po predavanju se je med obiskovalci prireditve razvila zanimiva debata. Nekaj spominov svojih prednikov na čase I. svetovne vojne so med seboj delili tudi zbrani na predavanju. Tatiana Golob Aleksander Videčnik je povedal, je Avstro-Ogrska monarhija leto 1914 pričakala s cesarjem Franc Jožefom na čelu, ki zaradi visoke starosti ni bil več dovolj sposoben vladati državi v vojnem času. (Foto: Tatiana Golob) EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO UPOKOJENCEV V ŠAHU V Mozirju so odigrali petnajst partij, zmagal Podutik V četrtek, 16. oktobra, je v Mozirju potekalo ekipno državno tekmovanje upokojencev v šahu. Udeležilo se ga je petnajst ekip iz cele Slovenije. Razen domače ekipe, gostiteljice, so se med sabo pomerile zmagovalne ekipe, ki so predhodno osvojile naslov prvaka pokrajine. Petnajst partij je terjalo od šahistov veliko miselne osredotočenosti in zmogljivosti. Ob pričetku prvenstva je zapel Mešani pevski zbor Društva upokojencev in invalidov Mozirje pod taktirko Matjaža Železnika. Udeležence so pozdravili predsednica društva Marija Franko, župan Ivan Suhoveršnik in delegat Zveze društev upokojencev Slovenije Dušan Jovanovič, na kar je mednarodni sodnik Marjan Drobne določil 15 kol in 10 minut na igralca ter z besedami: »Usedite se, črni poženite ure!« začel tekmovanje. Pomočnik sodnika je bil član domače ekipe Edvard Stradovnik. Ekipe so sestavljali štirje igralci in v večini še rezervni igralec. V ekipi domačinov so igrali Hubert Golob, Ivan Goličnik, Slavko Zavolovšek in predsednik šahovske sekcije Jože Kumer. Zmagala je ekipa Društva upokojencev Podutik, dru- ga je bila ekipa iz Kodeljeva, tretje mesto pa je dosegla ekipa Maribor Tabor. Tekmovalci Društva upokojencev Mozirje so dosegli 15. mesto, a pod vodstvom Huberta Goloba izpeljali pomembno organizaci- jo športnega druženja na državnem nivoju. Podobo plakatov in priznanj je ustvaril Stane Pod-sedenšek, ki društvo spremlja tudi kot njihov fotograf. Slavica Tesovnik Tekmovalci Društva upokojencev Mozirje so pod vodstvom Huberta Goloba (levo) izpeljali pomembno organizacijo športnega druženja na državnem nivoju. (Foto: Slavica Tesovnik) Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 17 Organizacije DROBTINICA V OBMOČNEM ZDRUZENJU RDEČEGA KRIZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letos izkupička za skoraj 3.000 šolskih obrokov Ob svetovnem dnevu hrane sredi oktobra oziroma v vikendu, ki je temu sledil, je v šestih zgornjesa-vinjskih občinah šesto leto zapored potekala dobrodelna akcija Rdečega križa Slovenije (RK) Drobtinica. V Zgornji Savinjski dolini so krajevni odbori (KO) v letošnji akciji zbrali preko 7 tisoč evrov, kar bo zadostovalo za plačilo okoli 150 mesečnih položnic za šolsko prehrano. Po vsej Sloveniji se v zadnjih letih beleži porast prosilcev za pomoč v hrani, tako je tudi v naši dolini. Akcije, kot je Drobtinica, katere izkupiček je v celoti namenjen plačilu šolske prehrane socialno šibkih otrok, so zato še posebej dobrodošle. Letos so poleg krajevnih odborov RK, ki so stojnice postavili v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in Rečici ob Savinji, v akciji prvič sodelovali tudi v Lučah. Vsi odbori so se s pomočjo prostovoljcev šolarjev in njihovih mentorjev zelo izkazali. Na stojnicah je sodelovalo okoli 40 odraslih in 15 otrok, z vsemi, ki so pomagali pridobivati izdelke in dona-cije tudi izven stojnic, pa je sodelovalo okoli 60 prostovoljcev. Zgornjesavinjčani, ki so obiskali stojnice, so skupaj darovali malo preko 6 tisoč evrov, z donacijami na tekoči račun Območnega združenja (OZ) RK Zgornje Savinjske doline pa 1.310 evrov, kar skupaj znese 7.367 evrov oziroma 2.946 kosil. Izkupiček akcije je v celoti namenjen šolski prehrani socialno ogroženih otrok v osnovni šoli tiste občine, kjer je Drobtinica potekala. Vsi stroški akcije, ki v naši dolini poteka pod okriljem OZ RK Zgornje Savinjske doline, katerega sekretarka je Ilka Kramer Marolt, se pokrijejo iz drugih virov in ne iz izkupička Drobtinice. Tatiana Golob, Fotodokumentacija OZ RK Zgornje Savinjske doline V Gornjem Gradu so učenci skrbno pripravili plakate, s pomočjo katerih so mimoidoče seznanjali o namenu Drobtinice. V Lučah so letošnje leto prvič sodelovali v akciji, vendar prijaznih donatorjev kljub temu ni manjkalo. Šolarji vsako leto pridno sodelujejo v akciji, v Mozirju so mimoidoče vabili tudi s prešernimi nasmeški. Mladi prostovoljci iz Osnovne šole Nazarje so sokrajanom med drugim ponujali različno slastno pecivo. Bogato obložena stojnica z doma pripravljenimi izdelki je kupce pričakovala tudi na Ljubnem ob Savinji. Zelo prizadevne na Drobtinici so tudi članice KO RK Rečica ob Savinji, ki za svoje učence vsako leto zberejo lep znesek prostovoljnih prispevkov. 10 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Veselo in sproščeno ob odprtju razstave V Slomškovi dvorani v Mozirju so predstavniki društva Sožitje 18. oktobra pripravili odprtje razstave del svojih mladih ustvarjalcev. Javnosti so želeli pokazati, kaj so spretne roke pod vodstvom mentoric ustvarile na počitniških delavnicah letos poleti. Predsednica društva Lilijana Rakun je povedala: »Tukaj predstavljeni izdelki so nastali v času poletnih počitnic, ko smo si na takšen način krajšali dopoldneve. Mladi ustvarjalci so z veseljem in vnemo izdelovali izdelke iz raznih materialov, kot je das masa, in z uporabo različnih tehnik, na primer barvanje vlitih izdelkov z uporabo različnih vrst barv, kot so tempera, vodene barve, flomastri za steklo. Delali smo s posušenimi rastlinami in še marsikaj. Ideje smo prostovoljke črpale iz lastnega navdiha in iz raznih Predstavniki društva Sožitje so pokazali, kaj so spretne roke njihovih varovancev s posebnimi potrebami pod vodstvom mentoric ustvarile na počitniških delavnicah. (Foto: Marija Lebar) priročnikov.« Ker so delavnice tako to, je še dejala Rakunova. dobro potekale, bodo podobno dogajanje pripravili tudi prihodnje le- Udeleženci delavnic so šli tudi na teren v slaščičarno, kjer so lah- ko pekli, in v vrtnarijo, kjer so sadili cvetje. Da so to cvetje dobro negovali, sta pričali dve zeleni lončnici, ki so ju razstavili. V zameno za takratno gostoljubje so na razstavo povabili tudi predstavnike vrtnarstva Skornšek in pekarne Mišmaš iz Mozirja. Z nekaj besedami in blagoslovom je razstavo odprl mozirski župnik Sandi Koren. Prisotni člani Sožitja so njemu in vodji Župnijske Karitas Mozirje-Šmihel Alenki Brezovnik predali simbolični darili v zahvalo, ker smejo za svojo dejavnost uporabljati njihove prostore. Z ubranim petjem so za kulturni del dogodka poskrbele pevke družine Štiglic iz Tera nad Ljubnim ob Savinji pod vodstvom mame Ro-sane. Marija Lebar TRGATEV POTOMKE NAJSTAREJŠE TRTE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Pridelek bo dal okoli štiri 80 let Antona Blatnika litre žlahtne kapljice V Mozirskem gaju je bila 16. oktobra tretja družabna trgatev potomke najstarejše trte na svetu, modre kavčine z mariborskega Lenta, ki dobro uspeva tudi na tem prostoru. Kljub neugodnemu vremenu skozi vse poletje sta se trški viničar Miha Fajfar in gospodar trte Ivan Suhoveršnik razveselila dokaj dobre letine. Najprej sta izmerila sladkorno stopnjo grozdnih jagod. Slednja je znašala 65 oechslov, kar je po be- sedah viničarja dokaj visoka stopnja ob letošnjem, za rast grozdja res neugodnem vremenu. Kritike gredo seveda na račun pogostega deževja in pomanjkanja sončne toplote. Trgatve so se lotili vsi navzoči, ki so skrbno pazili, da jagode ne bi padale po tleh. Lani je ta trta dala 39 grozdov, letos veliko manj, komaj 25. Kljub temu bo iz žlahtnih jagod iztisnjeno za okoli štiri litre žlahtne tekočine. Benjamin Kanjir Trški viničar Miha Fajfar in gospodar trte Ivan Suhoveršnik sta se razveselila dokaj dobre letine. (Foto: Benjamin Kanjir) Blatnik Anton je aktiven član PGD Gorica ob Dreti od leta 1951 in ima čin gasilskega častnika II. stopnje. Leta 1955 se je po odslu-ženju vojaškega roka vključil v operativno enoto. Po izobraževanju na področju gasilstva je prevzel nalogo poveljnika društva in jo zelo uspešno opravljal petindvajset let. V tem obdobju je bilo delo operative v društvu na visokem strokovnem ter preventivnem delovanju. Dva mandata je bil podpoveljnik na takratni občinski gasilski zvezi Mozirje. V letu 1983 je navezal prijateljske stike z gasilci iz Nemčije, iz mesta Biesfeld pri Kolnu. Njegovo uspešno delo na področju mentorstva potrjujejo številni pokali in odlikovanja. Veliko truda je vložil v obnovo gasilskega doma in dozidavo garaže, namenjene hrambi gasilske cisterne. Po izvolitvi za predsednika je društvo uspešno vodil dva mandata. V obdobju njegovega predsedovanja so bile v gasilskem domu opravljene številne adaptacije in preureditve notranjih prostorov. Tudi v uspešno obnovitev ostrešja in dozidavo prostorov v letu 2007 je Blatnik vložil veliko truda. Za Antonom Blatnikom je preko šestdeset let zelo uspešnega delovanja v PGD Gorica ob Dreti. (Foto: TG) Kot veteran je s svojimi bogatimi izkušnjami še vedno prisoten pri delu gasilcev in spoštovan s strani mlajših. Za njim je preko šestdeset let zelo uspešnega delovanja v društvu, zato mu bodo ob visokem življenjskem jubileju gasilci PGD Gorica ob Dreti izrekli iskrene čestitke. NN Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 19 Nasveti, Kultura Metuljev učinek in ujme Nazarje so nastale na poplavnem sotočju dveh rek šele v obdobju, ko je človek mislil, da lahko zagospodari naravi. (Foto: IS) mljo in prinesla hranilne snovi, so se ji umaknili, ko je odtekla, so na novo premerili poplavljeno zemljo (zato so že pred Pitagoro poznali njegov izrek) in jo začeli obdelovati. Da bi ne zašli predaleč stran iz doline, se ozrimo na Nazarje. Nazarje leži na poplavnem sotočju dveh rek. Kdaj so nastale? Šele v obdobju, ko je človek mislil, da lahko zagospodari naravi. V času buldožerjev, bagrov, s katerimi je moč narediti nasipe. Ki pa vedno popustijo! Pred tem so se ljudje umaknili na suha in sončna pobočja Prihove. Vodi so dali svobodno pot, da se je razmeroma mirno in počasi razli- la in prav tako umaknila po nepozidanih logih in njivah. Ko se bomo naučili vsaj tega, da ne gradimo več v poplavnem ali hudourniškem območju in ne na območju možnih plazov, bomo naredili veliko zase, saj kasneje ne bomo ogroženi, in to je lahko naš prvi zamah metuljevega leta za planet. Mimogrede, ali ste že očistili svojo kurilno napravo? Tudi to je metuljev učinek za planet in velik za vas. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Gospod poslanec udaril po kurje f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Nedavne poplave v osrednji Sloveniji, septembrske po velikem delu Slovenije, ter v Italiji, Srbiji (letos dvakrat, prvič že maja), v Pakistanu in Indiji ..., vse to nas spominja, da se bliža prvi november, ko je bila pred štiriindvajsetimi leti močno ogrožena in prizadeta celotna naša dolina. Po tej ujmi so se zvrstile številne poplave, največje so bile leta 1998, 2007, 2010 in leta 2012. Vse so povzročile veliko gospodarsko škodo ter marsikateremu občanu vsaj za nekaj časa zagrenile življenje. Če temu prištejemo še škode zaradi vetra, tudi nedavni je v dolini odkrival strehe, žleda, ki je naredil še danes nepopravljene poškodbe na komunikacijah in seveda gozdovih, suše in toče, ki desetkata poljščine, se zdi, kot da se nam bliža apokalipsa. EKSPONENTNO SPREMINJANJE NARAVE V bistvu pa so to le naravni pojavi, s katerimi je človek živel ves čas svojega obstoja in se nanje tudi privadil. Živel je v sozvočju z naravo, dokler je ni začel spreminjati, kar se zlasti v zadnjih sto letih dogaja eksponentno. Intenzivno kmetijstvo, razvoj industrije in razvoj prometa so krivci za neizmerne količine izpustov strupenih snovi, ki onesnažujejo zrak, vodo, tako pitno kot morja, zemljo in seveda tudi živa bitja, torej tudi nas, ljudi. K temu je treba prišteti še pline, ki povzročajo ozonsko luknjo in to-plogredne pline. Ravno slednji so zagotovo generator vse močnejših ujm. Zaradi temperaturnih sprememb na planetu je v zraku vedno več energije, zato so vremenski pojavi vse intenzivnejši. Kar nekaj časa bo še treba, da se bodo ljudje spametovali, da tako naprej več ne gre ter prisilili države in kapital h korenitim spremembam. DOBRO SE JE ZGLEDOVATI PO PREDNIKIH Do tedaj pa kaj? Zadeve moramo začenjati spreminjati pri sebi osebno, pri sebi doma, v soseski, občini. Edward Lorenz, avtor teorije kaosa, je dejal, da lahko vsak majhen učinek vodi v velike spremembe (metuljev učinek). Tako vsaj razmišlja vaš Zeleni Franček. Pri tem se je dobro zgledovati po prednikih, ki so se tudi na osnovi izkušenj prilagodili naravi. Poplavam, ki danes dolino vse bolj ogrožajo, so se umaknili na rečne terase daleč od vode. Ravnice ob vodi so ostale nepozidane, bile so polja in travniki pa tudi gozdovi, ki so ob povodnji opravljali nalogo zadrževalnikov. Tako so ravnali stari Egipčani. Živeli so od Nila, od njegovih poplav. Ko je reka namočila ze- Drzno zasnovana in režirana predstava V dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu je tamkajšnje kulturno društvo v soboto, 11. oktobra, gostilo Gledališče Velenje s predstavo Gospod poslanec (Udar po kurje). Drzno zasnovana in režirana predstava, ki je na regijskem srečanju odraslih gledaliških skupin celjske regije prejela nagrado za režijo (Kajetan Čop) in moško vlogo (Peter Iršič), je dodobra nasmejala lepo število obiskovalcev, ki so uživali v prepletu borbe za poslanski stolček med tastom in zetom ter kokodakanjem v kokošnja- je nasmejala lepo število obiskovalcev. ku, v katerega so igralci postavljeni. Ravno zasnova predstave, v kateri se za sedež v parlamentu borita dva petelina, dogajanje pa še posebej dobro popestrijo partnerice kokoši, da igri posebno dodano vrednost in iz povprečne dramaturške zgodbe naredi zelo dobro igro. Poslanski sedež na koncu, po vseh spletkah in peripetijah pripade zetu, mlademu nadutemu petelinu, starejši pa se zadovolji z dejstvom, da je tast državnega poslanca. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 Šport, Ljudje in dogodki DRUŽENJE TEKAČEV V MOZIRJU Učenje ob atletinji Anici Živkov Športno društvo Mozirje je 12. oktobra pripravilo jesensko srečanje tekačev. Druženje so pričeli pred mozirsko športno dvorano, kjer sta jih pričakali gostji, vrhunska atletinja Anica Živkov iz Celja in ultramaratonka Berny Čeplak Poznič iz Mozirja. Po uvodni predstavitvi je Živkova, sicer trenerka teka in vodja tekaške šole v Celju, spregovorila o tehnikah teka, pokazala razgibalne vaje in delila uporabne nasvete za tovrstno rekreacijo. Ob tem je poudarila, da je za uspešno vadbo in tek potrebna tudi ustrezna oprema. Povedala je, da je tek njena duhovna dobrina. Z njim je povezana že iz otroštva in postal je njen način življenja. Za njo je skoraj tri desetletja tekmovalnih nastopov, ki ji kljub nekaterim poškodbam niso pustili trajnih posledic, saj je znala prisluhniti svojemu telesu. Marija Šukalo Trenerka teka Anica Živkov (levo) je udeležencem srečanja predstavila, kako morajo vaditi in teči. (Foto: Marija Šukalo) ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Potepanje po Primorski Po uspešno zaključeni sezoni športa, rekreacije in delovnih akcij v domačem športnem parku se člani društva Gmajna vsako leto odpravijo na jesenski izlet. Tokrat so obiskali lepote Primorske in si na Socerbu ogledali grad in sveto jamo z edinstveno podzemno cerkvico. V nadaljevanju jih je pot vodila v Škofije k pri- delovalcu oljčnega olja in pršuta, v Sečo na ogled kaktusov ter na popoldanski sprehod po Portorožu in Piranu. Za razliko od letošnjega muhastega vremena so imeli izletniki tokrat prečudovit, sončen razgled na našo obalo, kar je le še popestrilo njihovo prijetno jesensko druženje in dobro voljo. Franjo Pukart Gmajnčani na gradu Socerb, od koder so imeli lep razgled na Trst. Oktobra Pred 40 leti NAŠE SREČANJE V GORNJEM GRADU V Gornjem Gradu je bila 15. septembra pripravljena zaključna prireditev, ki je pomenila osrednjo slovesnost v tednu, ko smo proslavljali naš letošnji občinski praznik. Praznovanje 30-letnice osvoboditev Gornje-savinjske doline. Povojni razvoj tega območja ni majhen, rezultati so danes vidni na vsakem koraku. Moderne oblike kmetovanja vidimo v vseh krajih. Število kilometrov gozdnih cest je veliko. Asfaltni trak je prišel že v mnoge manjše zaselke. Gradimo moderne šole. Vrtci niso več samo želja in dostopni le tistim, ki živijo le v mestih - imamo jih tudi pri nas. Našo usmerjenost v industriji ne pojmujemo le z rezultati, ki so doseženi v eksplo-ataciji gozdov in razrezovanju hlodovine. Les predelujemo še v marsikaj drugega. Ime Elkroja je postalo znano celo izven meja naše domovine. Na Ljubnem nastajajo zametki nove kovinske industrije, ki bo postala uspešno dopolnilo naši gradbeni dejavnosti. Pred 30 leti ODVISNOST VIŠINSKIH IN HRIBOVSKIH KMETIJ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE OD GOZDA Na lanskem študentskem raziskovalnem taboru Zgornja Savinjska dolina v Lučah je delovna skupina za gozdarstvo hotela poiskati nekatere pomembne odvisnosti med gozdarstvom in kmetijstvom na višinskih in hribovskih kmetijah ter zbrati čim več koristnih podatkov za nadaljnje delo na tem področju. Osnova za zbiranje podatkov je bil vprašalnik. Izbranih je bilo 43 kmetij s področja KS Luče in Solčava. Ugotovitve so bile, da kar na 42 odstotkih kmetij predstavlja dohodek iz gozda več kot polovico celotnega dohodka. Spodbudno pa je, da se dohodek preliva iz gozdarstva v kmetijstvo in kmečki turizem. Največ je težav z delovno silo: na polovici vseh kmetij je manjka, na 5 odstotkih kmetij, kamor spadajo tudi opuščene kmetije, je sploh ni. Petina kmetij je brez nasledstva, kar pomeni zanje ogroženost. Zadovoljivo pa je stanje pri opremljenosti kmetij s stroji. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 21 Šport SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Uspehi mladih članov na državnem prvenstvu V mesecu oktobru so se odvila tri državna prvenstva v različnih kategorijah, na katerih so sodelovali mladi skakalci in kombinatorci ljuben-skega kluba. V kategoriji dečkov do 15 let je drugo mesto osvojil Medard Brezovnik. Med leto mlajšimi tekmovalci je Žak Mogel osvojil tretje mesto, deseti je bil Filip Vranc in 16. Marsel Lihteneger. Med deklicami do 15 let je bila Petja Brglez osma. Na članskem prvenstvu v nordijski kombinaciji je Borut Mavc osvojil peto mesto. Pomerili so se tudi cicibani in cicibanke, pri katerih ima ljubenski klub veliko število nadobudnih tekmovalcev. Med deklicami so se na peto, šesto in osmo mesto uvrstile Tinkara Žehelj, Zala Krebs in Naja Žerovnik. Med fanti pa je bil šesti Nace Nerat, 32. Marko Volovšek Murko, 36. Gašper Presečnik in 47. Tjaš Žerovnik. Štefka Sem Medard Brezovnik je postal državni podprvak v svoji kategoriji. (Foto: ŠS) LETNA LIGA TENISA NA RECICI OB SAVINJI Uspešno spravili pod streho že šesto sezono Letne lige tenisa na Rečici ob Savinji se je udeležilo lepo število Zgornjesavinjčanov. (Foto: Franjo Pukart) Letos zares dobesedno pod streho, saj je organizatorjem, Športnemu društvu Mladost, muhasto, deževno vreme povzročilo nemalo težav. Liga je tako neumornemu vodji, starosti rečiške-ga tenisa Andreju Weissu pobrala kar nekaj živcev in predvsem telefonskih impulzov zaradi prestavitev tekem in dogovarjanj o novih in novih terminih. Na koncu se je vse dobro izteklo v zadovoljstvo 52 zgornjesavinjskih ljubiteljev rekreativnega tenisa, ki so kar šest mesecev vihteli loparje v treh skupinah. V najmočnejši »A« skupini je na koncu slavil Mitja Poličnik iz Mozirja, drugo mesto je osvojil Lučan Matej Ribič, tretje pa ponovno Mozir-jan Mitja Božič. Mozirjani so slavili tudi v skupini »B«, saj sta Ivi Slaviček in Aleš Semprimožnik za- sedla prvi dve mesti, na zadnjo stopničko zmagovalnega odra pa se je na veselje domačinov uspel povzpeti David Hudobreznik. Zanimivo je bilo tudi v veteranski konkurenci nad 50 let, kjer že kar po tekočem traku zmaguje Tina Slatinšek iz Gornjega Grada, še najbolj pa sta mu to sezono dihala za ovratnik Ljuben-ca drugouvrščeni Franjo Vezočnik in tretji Zvone Hribernik. Ob zaključku lige in letošnje sezone tenisa so na Rečici izpeljali še zaključni masters turnir, ki se ga je udeležilo preko 60 tenisačev. Skupni zmagovalec je postal mladi Nace Selišnik iz Radmirja, ki je v velikem finalu premagal izkušenega Mitjo Božiča. Franjo Pukart KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nadvse uspešen uvod v sezono Košarkarji članske ekipe iz Nazarij so zelo uspešno začeli z nastopi v novi sezoni. Najprej so v 2. krogu pokala Spar v dveh tekmah nadi-grali KK Brežice. Zmagovito so začeli tudi z nastopi v 4. SKL, saj so v 1. krogu v skupini vzhod 2 nadigrali Ježico iz Ljubljane. Sezona 2014/2015 se je za člansko ekipo KK Nazarje začela 14. oktobra, ko so v domači športni dvorani v drugem krogu pokala Spar s 94:60 premagali Brežice. Strelsko je izstopal kapetan Blaž Vodončnik z doseženimi 26 točkami. V sredo, 22. oktobra, so zmago branili v Brežicah na povratni tekmi in kljub izdatni razliki iz prvega srečanja nadvse resno pristopili k igri ter upravičili vlogo favorita. Srečanje so v svoj prid odločili že v prvem polčasu (27:14), v drugem pa so le še uspešno držali razliko in zasluženo slavili tudi na povratnem obračunu s 73:64. Nazarčani so se tako uvrstili v tretji krog pokala Spar, kjer jih čaka ekipa Bistrice. Prvo srečanje bo odigrano 4. novembra v Slovenski Bistrici, povratno pa teden dni kasneje v Nazarjah. V 4. slovenski košarkarski ligi, vzhod 2, so v soboto, 25. oktobra, v svoji dvorani gostili močno ekipo Ježice iz Ljubljane. Nazarčani so jih z odlično kolektivno igro postavili na trdna tla in zasluženo osvojili prvi točki v novi sezoni. Vse niti igre so prevzeli v svoje roke že v prvem polčasu, ko so s hitro in napadalno igro vodili s 45:37. Na začetku zadnje četrtine so si z delnim izidom 15:2 priigrali neulovljivo prednost in jo obdržali do konca tekme (81:64). Pri Nazarčanih sta se strelsko izkazala Gregor Bujan z 19 in Lovro Blatnik z 18 točkami. Tekma se je končala z grenkim priokusom, saj se je poškodoval domači košarkar Andraž Rednak. Pri soigralcih tli upanje, da se bo vrnil na igrišče do sobote, 8. novembra, ko v goste prihajajo vedno neugodni Vrani z Vranskega. Roman Mežnar 14 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 Šport, Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi ŽENSKO ALPSKO SMUČANJE Tina Robnik nastopila že na prvi tekmi v sezoni V avstrijskem Soldnu se je z veleslalomom pričela ženska sezona v alpskem smučanju. Že na prvi tekmi je svojo priložnost dobila tudi Lučanka Tina Robnik, ki pa le-te ni preveč dobro izkoristila. Z velikim zaostankom se ni uvrstila v drugo vožnjo. Triindvajsetletna Robnikova je enajstič nastopila v svetovnem pokalu, točk pa ji doslej še ni uspelo osvojiti. Tina Robnik je v evropskem po- kalu dosegla eno zmago in dve drugi mesti. V svetovnem pokalu je debitirala 12. decembra 2010 na veleslalomu v St. Moritzu. Lani je osvojila naslov državne prvakinje v slalomu, njeno obetavno smučarsko pot pa je na mladinskem svetovnem prvenstvu pred tremi leti in pol zavrla huda poškodba hrbtenice po padcu na treningu smuka. Štefka Sem Mea culpa Zadruge ni več, odšla je drugam. Lepa melodija neke pesmi, ne tako lepa pa za savinjske kmete. To kar se dogaja zadnje čase, bo sigurno prišlo v guinnessovo knjigo. Pri vsem tem je pa nekaj dobrega, pravi gospodarski čudež. Saj je kar naenkrat narasla količina mleka tako, da potrebujemo kar pet odkupo-valcev. To se ne more zgoditi niti v najbolj razvitih mlečnih državah, kot so: Francija, Nemčija posebno pa Nizozemska. Mislim, da bomo kmalu imeli delegacije, ki si bodo prišle ogledat naš menedžment. Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile. Mi imamo in še imamo volkove namesto pastirjev. K pisanju me je spodbudil članek gospe Plesec in se z njim popolnoma strinjam. Samo ona si je upala razkriti delno resnico, od kmetov pa do sedaj še nihče niti ni pisnil. Zato pa se naprej ne splača več razpravljati, ker je tako vse prepozno. Sicer pa pregovor pravi »O mrtvih vse dobro«. Mea culpa, mea maksima culpa. Jože Acman Brezje 34 Mozirje IZ POLICIJSKE BELEZNICE • PADLA DREVESA ZAPRLA CESTI Mozirje: V sredo, 22. oktobra, je v zgodnjih jutranjih urah na cesti Mozirje-Šmihel in Mozirje-Brezje zaradi vetroloma padlo več dreves. Posredovali so prostovoljni gasilci iz Mozirja in drevesa razžagali ter odstranili s ceste. OBVESTILO OBČANOM Policisti pozivajo voznike, da v času praznikov vozijo strpno, upoštevajo cestnoprometne predpise in omejitve hitrosti, predvsem pa naj ne vozijo pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Vozniki naj bodo pozorni na povečano število pešcev na cestah in v bližini pokopališč. Pešci pa naj v večernem in nočnem času na neosvetljenih delih cest uporabljajo odsevna telesa in hodijo po pravilni strani vozišča oziroma po prometnih površinah, ki so namenjene njim. Ker so v času praznikov pogostejši vlomi v vozila, parkirana v bližini pokopališč, policisti svetujejo, da v vozilih na vidnih mestih ne puščate vrednejših predmetov, vozila zaklepajte in jih po možnosti parkirate na osvetljenih parkirnih prostorih. V primeru, da pri vlomu zalotite storilca, se z njim ne spuščajte v konflikt, ampak si poskušate zapomniti čim več njegovih podrobnosti in o dejanju takoj obvestite Policijsko postajo Mozirje na telefonsko številko 03 839 18 80 ali 113. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni... V SPOMIN Dne 29. 10. 2014 je minilo pet let, odkar te ni več med nami Stanislav PAHIČ z Ljubnega ob Savinji 24.3.1934 - 29.10.2009 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Mojca z družino Nikar ne trgaj rož za mene, kjer rastejo - tam naj cvetijo, ko vidiš jih, se spomni name, lep spomin na mene bo! ZAHVALA ob boleči izgubi sestre, botre in tete Marije PETRIN I8.i2.i926 - 21.10.2014 z Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, rože in za svete maše. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 23 Za razvedrilo r Cvetke h koprive OKREPILI DOBRE SOSEDSKE ODNOSE V zgornjem delu Aškerčeve ulice, pod Breclovskim vrhom, se že trinajst let na enega izmed oktobrskih vikendov sosedje zberejo na Jelenovem travniku. Na kostanjevem pikniku, ki ga je 18. oktobra spričo slabe kostanjeve letine tokrat zamenjalo kar meso z žara, so se poveselili in utrdili dobre sosedske odnose. Mize so se šibile tudi od potic in slaščic, spečenih iz jesenskih plodov, jabolk, orehov in podobnega. Manjkali niso niti zvarki iz zdravilnih zelišč, pijača iz sadja in še kaj. Medtem ko so starejši modrovali o vremenu in obujali spomine, so se mlajši zabavali ob športnih igrah in različnih vragolijah na travi. Seveda ni manjkalo niti petje ob spremljavi frajtonarice. Najstarejšega prebivalca ulice Aleksandra Videčnika na tokratnem srečanju ni bilo, je pa zbranim poslal pozdrave. Najmlajši udeleženec je bil komaj dvomesečni Anže. (Foto: JM) m KL mi i w M ^^ M j^M «t ' KLJUČ OD PODMENINSKE KASCE Prav zaresen ključ, s katerim je Marijan Denša simbolično »odklenil« malo kaščo na razstavi v Muzeju Vrbovec in s tem odprl razstavo fotografij o zgornjesavinjskih kaščah, je od kašče Ivana Rihterja Podmeninskega iz Nove Štifte, kjer so kaščo postavili daljnega leta 1688. Ključ to dragoceno »kašto« odpira še danes, a je po besedah Marijana v rokah skrbnega gospodarja, le izjemoma tudi v njegovih. 16 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 Križanka, Informacije RIM BOGINJA PLODNOSTI. SATURNOVA ŽENA VESELJE, SREČA sestavil; peter udir DELOVALNIK giingv.) AM. PEVEC (REDDING} VELIKA AVSTRALSKA PTICA 2. kralj saud-ske arabije USTA^i 'V "i: ... PRAVOSL. SAMOSTANA GRŠKI FILOZOF. MATEMATIK. PESNIK (ok. 256-196 pf.n^L) NABIRANJE. ZBIRANJE AMERIŠKI IGRALEC (HARRIS) MESTO V TOSKANI, ITALIJA KDOR KAJ SMUKA NEKD. GRŠKA OSVOBODILNA FRONTA nemavto-hoto klub skandinav-skd m. ime vra& vedeí. svečenik jesensko ali zimsko jabolko z rdeóimi progami EROEG, ZORAN ORAC. KMET PREBIVALEC KITAJSKE Škotski ljudski ples MOSTU PODOBEN OBJEKT ZA PRETOK VODE PREKO GLOBELI IN STRUG LEPA, BOGATO OZALJšA-NAKOClJA PERO ZA RISANJE S TUŠEM ŽIVALSKA KOZA, STROJENA Z DLAKO VRED IZDELOVALEC TERACA PRIPRAVA ZA LOVLJENJE ŽIVALI veliko živinorejsko posestvo v amerfSkem okolju VINORODNA RASTLINA improviziran zaključek jazzovske glasbe poldrag kamen ZGORNJI DEL STORILA RIBIŠKA MREŽA OZNAKA ZA NAÍO NEKD. DEN. ENOTO VERSKI ODPAONIK ClN KOMANDI RJA OESE-TINEVJLA KDOR SOLIOITIRA. PROSILEC DOLG. OZEK jn tajjek kos blaga. gume, kovine CELICA ZA NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE, SPORA cilj pri streljanju SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Miha Mazzini: Izbrisana Zgodba o samski mamici Zali, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, nas popelje v problematiko »izbrisanih« Slovencev, rojenih na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v devetdesetih letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Tako Zala in njen dojenček uradno ne obstajata več. V romanu avtor izpostavlja pereče vprašanje. Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema? Za-lina zgodba razkrije kup težav. Lahko te izženejo iz države, morda ti sosedje zasedejo stanovanje, ostaneš brez službe, zdravnika, celo brez otroka. Zalino mrzlično iskanje rešitve se prelevi v napet triler, ki spotoma podrobno razišče anomalije slovenskega družbenega sistema. Slovarček: AKTANT - delovalnik (llngvl EKOSEZA - škotski ljudski ples; KTITOR - ustanovitelj pravoslavnega samostana; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): BIOSFERA, OBREDNIK, SIAN, ACO, KOSTANJEV, PAS, OTOS, ANAT, 1ŠTAR, STIL, KITAJKA, MIKI, LO, TRIBUN, SEJALNIK, OV, UNIKAT, LOARA, VAR, IKRNICA, MIT, KNEGO, EKSERGIJA, AAMER, SETH, AGAR v_/■ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 25 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Četrtek, 30. oktober ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Najlepše darilo Petek, 31. oktober ob 9.00. Pri spomeniku padlim v NOB v Mozirju Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Ponedeljek, 3. november ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave Drevesa dosežejo svoj smisel v izdelkih Sreda, 5. november ob 9.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Pohod upokojencev in diabetikov Četrtek, 6. november ob 19.30. Slomškova dvorana v Mozirju Srečanje z dr. Leonom Oblakom ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam bikca čb+bbp, star 7 dni; tel. št. 58-35-239. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 041/226-251. Prodam bikca simentalca, težkega 170 kg; tel. št. 839-51-26. Prodam brejo kozo srnaste pasme, dobra mlekarica; gsm 041/694-281. Prodam dva prašiča, cca 200 kg, domača reja; tel. št. 58-33-272. Telico sivko, visoko brejo, prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca simentalca, 140 kg; gsm 031/776-821. Prodam prašiča za zakol, domače reje ali polovico, in suha drva; gsm 070/744-487. Prodam teličko pasme limuzin ter teličko simentalko, stare 14 dni; gsm 041/216-648. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim bikca simentalca, starega do 14 dni; gsm 041/616-463. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. VOZILA - PRODAM Prodam VW polo, letnik 1998, cena 500 EUR; gsm 031/389-784. DRUGO - PRODAM Prodam okrogle silažne bale; gsm 041/324-353. Prodam suha cepljena drva; gsm 041/818-350. Prodam računalniški komplet, cena 150 EUR; gsm 031/459-622. Zimske gume 175/65 R14 na platiščih, od opel corse prodam; gsm 031/208768. Prodam hlevski gnoj; gsm 041/538126. Kupim debele krave in telice za zakol. Prodam bukova cepljena metrska dr- Dežurne službe ŽIVALI - KUPIM ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ ODDAM V NAJEM Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj) Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje. va, možna dostava; gsm 041/354 NEPREMIČNINE 573. V bližini Nazarij oddam opremljeno Prodam fižol (sivček), 7 EUR za kg; gsm 070/439-445. dvosobno stanovanje; gsm 041/423152. Prodam krmni krompir, možna dosta va; gsm 031/821-129. Prodam dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2, ali menjam za bivalni vi- Moški pancerji, 42 št., srx adventure z torsion cuff nagibom, črne barve, cena 60 EUR; gsm 051/366-133. kend; gsm 070/708-154. Ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. DRUGO - ODDAM OSEBNI STIKI Oddamo delujoč barvni televizor uni ted, zaslon 35 cm, za simbolično kg kave; gsm 040/145-696. Sam s sinom, bolno materjo sem ostal, zvesto punco bi rad spoznal; gsm 041/240-403. ODPAD GOCA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64, 3325 ŠOŠTANJ Imate odpadni material pa ne veste kam z njim? PRIPELJITE GA V NAŠ ZBIRNI CENTER IN PRI TEM DOBRO ZASLUŽITE, S KANČKOM SREČE PRI ŽREBU PA ODPOTUJETE ŠE NA DUNAJ! Odkupujemo; staro odpadno železo, nerjaveče jeklo, barvne kovine (baker, aluminij, mesing in ostalo ...J, staro odpadno pločevino, časopis/karton, odslužene gospodinjske aparate, belo tehniko, BREZPLAČNO Vam odpeljemo odpadne surovine, v večjih količinah lahko postavimo tudi kontejner! VSAKA STRANKA, lil BO V ČASU OD 15.9.2014 DO 15.12.2014 PRIPELJALA ODPADNI MATERIAL, BO SODELOVALA V NAGRADNEMU ŽREBANJU ZA OGLED PREDBOŽIČNEGA DUNAJA! im s i Pokličite nas: DIREKTOR: 041-242-829 TAJNIŠTVO: 041-341-449 Odprto od ponedeljka do sobote od 8. do 17. ure ZA ODKUP MATERIALA POTREBUJETE: -VELJAVNI OSEBNI DOKUMENT - DAVČNO ŠTEVILKO IN TRR Slika je simbolična. 26 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 I Organizacije, Informacije RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Dobro obiskana Kojčev in Dobelškov memorial V začetku oktobra je bilo na vodah, s katerimi upravljajo mozirski ribiči, precej živo. Najprej je na ribniku potekal 19. Kojčev memorial, tekmovanje v lovu rib s plovcem, na reki Savinji pa 11. Dobelškov memorial v lovu na največjega lipa-na. Obe tekmovanji sta bili zelo dobro obiskani s strani ribičev iz vse Slovenije. ULOVILI IN SPUSTILI DOBRIH 151 KILOGRAMOV RIB Kojčevega memoriala na ribniku ob ribiškem domu pred Mozirskim gajem se je udeležilo 28 ribičev. Udeleženci so bili razdeljeni na tri sektorje. Zmagovalci v vsakem so si razdelili skupna prva tri mesta. Največ znanja z dodatkom ribiške sreče je pokazal Tilen Kojc, ki je ulovil rib v skupni teži slabih dvajset kilogramov. Na drugo mesto se je uvrstil Branko Vrečar, ki mu je tehtnica namerila slabih petnajst, na tretjem mestu pa Jože Skorenšek s slabimi sedmimi kilogrami. Vsi sodelujoči so skupaj ulovili in po tehtanju vrnili v vodo dobrih 151 kilogramov rib. MUHARJENJE NA SOTOČU REK DRETE IN SAVINJE Kot precej atraktivno tekmovanje se vsako leto pokaže tradicionalni Dobelškov memorial. 27 ribičev je muharilo na sotočju rek Drete in Savinje in nizvodno. Ribe so kljub vetru dobro prijemale. Na trnke se je ujelo največ šarenk. Slednje pa za tekmovanje niso štele, saj je ta tekma namenjena lovu lipanov. Skupno je bilo ujetih dvanajst primerkov, med njimi je bil najdaljši izmerjeni 38,5 centimetra. Ujel ga je zmagovalec memoriala Aleš Lukmar. Tik za njim se je uvrstil domačin Dušan Žunter, še mesto nižje pa Božo Osolin. Tekmovalci so bili zelo zadovoljni, saj v prvi vrsti na tej in podobnih tekmah štejejo druženje, izmenjava izkušenj in pripovedovanje zgodb, ki se rojevajo ob vodi. Benjamin Kanjir Pri lovu na lipane se je zapletalo, a ne med ribiči, pač pa z nezaželenim ulovom šarenk. (Foto: Benjamin Kanjir) NASRAWA IGRA" , ■ P^MiT^jtA Drage bralke in bralci, pred Vami je nagradna rgr a, ^-kateri rjiprate razrezati ^podnjo sliko in jo pravilno sestaviti!^^ \ Kn it| kn if M.HU1 e r mippil. gu dnp^niin En nain jn ■svojim pedal'I ¡iii'lelelanSklij sip^lkp po^jitit rs nasfeiramln ske fini, re idrijska «Sta 1. lili M i?ar|P, rTn-tnr-.rt. i novembra, ■¿014. Xl med pi iviktimkn . iIvjii:i binw i iiij tb jI i lr i (Jubiliiiti Itjfju ,,r i! ¿l;;i-.i-.ji. k fi pudjrja CrttniaHe Med viemi, Iti sle prihnlmlBšili pftjii iju nalogi je' biliub ' i JI ik i!■ i .■"■■ Vladu Komarju, Ncvo naitijt j, Gornji Grad, Ansel t Robnih, Krmni a JI ¡n Hali i Firtt, Tirmek fii. flfllssljiH; ni^frlll Mfiii^^N niitasaifje do 11, noviiflbri, Iyer bfiilii !iri vi i 11 j .-j' 11: Pokrovitelj akciji je ■r /re.fv\ci ■ • uit ki aj : 13 celjsko regije 031 521 505 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 27 Nudimo: Malkc, nedeljska kosila, jedi po naročilu, tortice, hotelsko nastanitve. rvotei puugnudad PW. DU -Mi- OOSJrr <-f m: Vi s®3 4155. Gim: 031 3*7 C mnil: InlofEupljmlnka.rtet i.WjLV.hotclpUr inka.s 1 Vsak dan vabljeni na kosila z izborom različnih fedi. V na5l lastni slaSačamf sprejemamo naročila za torte in pecivo. S p reje mamo rezervaoie za zaključene družbe, rojstne dneve, sveta obhajita in birme.