Posamezna Številka 6 vinarjev.
Šlev. 148.
Izven Ljubljane 8 vin.
v UflUiiani v loreK, 2. jonjs in.
Leto XI.
as Velja po pošti: ==
Za oelo leto napre| . K 28-— sa pol leta „ . „ 13'— ta četrt leta „ . „ 6-50 aa en meeeo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— aa ostalo lnosemstvo „ 35'—
dom:
K2V-„ 12—
„ 6-» a—
V oprati preliaa* nettCnt K 1-70
V Ljubljani na
Za celo leto naprej . m pol leta „ za četrt leta „ , za en nteseo „ •
-i—i Inserati:
Gaostolpna petltrrsta(72mm): » enkrat . . . . po 15 i sa dvakrat . . . . „ 13 R sa trikrat . . , . „ 10 „ sa večkrat primeren popnat.
Poslano In reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
;Izha]au
vsak dan, isvzem&l nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
mr Drednlitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi ae ne vračajo; neiranklrana pisma se ne ^s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. -£» Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
da je človek ustvaril boga, cerkev uči, da je bog ustvaril človeka. Zato moderni človek ne moli. Moderni človek veruje v svojo silo in ne v višjo pomoč. Božja volja za nas ne eksistira!« — V 3. številki istega leta je objavil Anton Aškerc pesem, ki vse I o povzema v sicer slabih, a jasnih verzih:
Verujte samo v svojega boga. ki ne kraljuje vrh neba! Ta bog edino pravi, to je vaš duh in vaš razum in vaša moč in vaš pogum in vaša pest —
to bog je vaš! Le vanj verujte, pred drugim pa ne pokleknite! Na zemlji se končava, v gomili se nehava vaš trudoviti pot, drugje nikod!
Kdor z onim svetom vas tolaži, vam kaže raj vaš v lepi laži! Kdor z onim svetom straši vas in plaši vas, on vas slepari!
Tudi to je torej jasno. Slovenska Svobodna Misel je prav lako brezver-ska kakor Svobodna Misel sploh. Lotrič je glasno zaklical: »Vsak svobodomislec naj misli, da je vsaj druga, če že ne prva njegova življenjska naloga boj proti klerikalizmu, katolicizmu, cerkvi« — »boj proti krščanstvu.«
O političnih namerah slovenske Svobodne Misli v javnost ni kaj prodrlo. V programu so nje politične težnje le s frazami zakrite: »Etika (Svobodne Misli), pravi program (v 1. številki 1007), se sociologiški izrazi v družbi, ki jo bo upravljala volja ljudi brez nasilja prcdpravic staležev ali razredov, in sicer v svrho gibkejše in pravil ne jSe družabne organizacije, v kolikor mogoče, malih in federativnih oblikah.« Torej nekak ideal anarhizma! Zanimivo je vsekako, da so sedeli na praškem kongresu slovenski svobodomiselci skupaj s španskimi anarhisti. Zanimivo je tudi, da je sestanek »ilirskih svobodomiseJcev« v Ljubljani pozdravil v imenu osrednje Zveze Svobodne Misli Rafael Rens. tisti, ki je odkrito izpovedal, da ima Svobodna Misel tudi nalogo »uničiti državo Habsburžanov«. Državnim pravd-nikom pa utegne biti iz zadnjega časa. tudi še kaj več znanega. Ne kaže, da, bi Svobodna Misel posebno ljubila flabsburžane, če se brati z Rcnsi! Brez dvoma bi ji bil ljubši kak črni Peter! Značilno za slovensko Svobodno
Misel pa je — in zlasti to bi moralo zanimati c. kr. deželni šolski svet —, da se je lotila takoj izpočetka šolske m l a d i n c. Ze bojni načrt praškega kongresa pravi v točki 17.: »Posebna skrb se mora obračali na dijake.« Na ljubljanskem sestanku je napovedoval Lotrič: »Svoj delokrog bomo razširili tudi na srednješolce.« In že 30. novembra istega leta je poročal »Slovenec«, da se je osnovala, tudi že dijaška sekcija.
Svobodna Misel torej ni sanjski plod kake razgrete domišljije, kakor bi se nekaterim gospodom rado dozdevalo, temveč je kaj realna bojna organizacija. ki izkuša iztrgati mladino •ljudstvu ter jo izrabiti za svoje anarhične namene. Dejstva so tako jasna, da je zares čudno, kako se gospodje morejo čudili!
D u n a j , L julija 1012.
Današnjo sejo je otvoril zbornični predsednik Sylvesier ob 3. uri popoldne. Poslanem ni veliko navzočih. Nemci, kolikor jih je. se delajo hude, a kaj, ko je prišlo k seji le pel do šest 'nemških radikaicev in II do 20 članov nemško nacionalne zveze. Pozno zvečer je nemško narodna zveza sklenila, da bo glasovala za začasen proračun. Nemški raclikalci so v seji, ki jo je vodil \Y'oU, sklenili, da radi demonstracij na 1'f'ikopih v Pragi vlože interpelacijo in da se bodo odstranili, ko bo glasovala zbornica o začasnem proračunu.
Današnja seja
je trajala do 10. ure zvečer. Dr. Dia matici, uianjšinjski poročevalec, je napadal gosposko zbornico in očital, da dobi 70 članov gosposke zbornice vsako leto 1.127.000 kron davčnih bonifikacij. Podpredsednik Romanczuk ga je moral opozoriti, da naj manj zabavlja. Tomsehik je utemeljeval predlog, po katerem naj se dohodki uslužbencev in delavcev na državnih železnicah s 1. januarjem 1012 poviša i o za 17,000.000. Ko govori še dr. Ellenbogen, Malik, Schlegl in Schaehinger, nastopi
notranji minister HeinoItL
ki med drugim izjavi: Glede na 1? milijonsko povišanje, uslužbencem in delavcem državne železnice naglasa m. da vlada trajno skrbi za, to, da se gmotno stanje uslužbencev po državnih železnicah izboljšava. To dokazuje, ker so
t*" Današnja številka obsega 6 strani
Svobodno misel, po c. Kr. deželni šolski svet.
n.
Leta 1907. se je ustanovila posebna Sekcija Svobodne Misli tudi za slovenske dežele, z glasilom »Svobodna Misel«. Udeležila se je že praškega kon-presa in započela besen boj proti krščanstvu.
»V znamenju praškega kongresa«, je pisala tedaj »Svobodna Misel« (št. 8 in 9, 1907), »se bo začel tudi na Slovenskem zistematičen, odkrit boj proti cerkvi in dogmi. Na boj v znamenju kongresa z geslom: Proč od Rima, v u n iz cerkve!«
Tudi za slovenske sekcije je sestavil dr. Bartošek, pravni zastopnik slovenske Svobodne Misli, bojni načrt s prvo točko: b o j proti vsaki veri.
7. septembra 1908 je imela slovenska. sekcija Svobodne Misli prvi zaupni sestanek v Ljubljani. Na tem sestanku je oznanjal Lotrič, urednik »Svobodne Misli«, boj krščanstvu in cerkvi. »Pri nas je svobodomiselno gibanje — tako je govoril — v prvi vrsti in skoro izključno naperjeno proti klerikalizmu. Klerikalizem počiva na veri v gotove nauke, katere se mora verovati. Katolicizem, organizirana konfe-sija katoliške cerkve, je dandanes v praksi klerikalizem. Če mi pravimo torej, da naš boj velja klerikalizmu, smo k tem tudi že izrekli, da smo nasprotniki katolicizma, nasprotniki katoliške cerkve. Mi smo zavrgli vero svojih očetov. Proč s krinkami bojazljivosti, hinavstva in bogomolj-stva! Začnimo odkrit bo j p roti krščanstvu, da zmaga Svobodna Misel!«
Tega sestanka se je udeležilo tudi nekaj učiteljev in učiteljic. Sploh se je, kakor je izpovedal tedaj Lotrič, odzval vsemu gibanju, »še najbolj učiteljski stan«. Njemu je bil zlasti namenjen pouk Svobodne Misli« istega leta: »Pride vprašanje: Katera vera je prava? Odgovor: nobena cerkvena vera ni prava . . . Vera v čudeže je nezmisel .. To je najprej treba razjasniti otroku. Kakšno pa je razmerje lajičnega svetovnega naziranja k verstvom? Nikako. Ta.kozvano zenačenje med verstvom in vedo je nemogoče. Moderni človek ve,
Odprlo nismo
g. profesorju X. v Ljubljani,
Velecenjeni gospod profesor! Pišete mi, da sem v zadnjem »Času« (št. i, str. 317) kruto razžalil Vaš učiteljski sta,n. Članek o Aškercu pravite, da je »drugače prav dober«, a da sem v koncu Članka vpletel tudi besede, ki jih pač ne morem zagovarjati, če jih dobro premislim, »ne pred svetom, ne pred vestjo«. V tistih besedah, pravite, so »pavšalne obtožbe tako težkega značaja, da se mora, vsak, kdor pripada temu stanu (namreč profesorskemu) in se. ne čuti krivega, odločno upreti zoper takp javno sumili-č e n j e pred vsem katoliški m svetom«. Potem pravite: »Tu ste na vsak način dolžni, da to težko krivico storjeno katoliškim (in tudi zmernim liberalnim) profesorjem na primeren način poravnate«.
Velecenjeni gospod profesor! Ako sem komu krivico storil, to mi lahko verjamete, da jo rad poravnam, in Če sem jo javno storil, tudi javno. Zato Vam pišem to odprto pismo. Če katoliški svet oresodi. da sem res storil slo-
venskim profesorjem težko krivico, naj bo to pismo obenem javen preklic in prošnja odpuščenja!
Kaj je torej »cnrpus delieti« ?
Napisal sem v »Času« članek o ! Aškercu. Priznal sem Aškercu pesniške vrline, ki jih po mojem mnenju gotovo ima. potem pa sem opozoril — »Čas« je tudi kulturna in krščanska revija — na. Aškerca svobodomiselca, na n jegov grd boj zoper krščanstvo, na njegovo odkrito izpoved ateizma, in sem 7. ozirom na javne znane dogodke ob Aškerčevem pogrebu končal: »Žalostno je, da zapeljana mladina nosi za takim možem njegova dela, a še ža-lostneje je, da ga proslavljajo šolniki kot osvoboditelja slovenskega naroda, kot »našega kralja Matjaža«. Ali je res poganski kult literature že tako prevzel vse naše Šolstvo? Ali smo res katoliški Slovenci izgubili že vse moštvo, da. se nam smejo javno rogati vzgojitelji naše mladine?« S tem nekoliko emfatičnim koncem sem hotel opozoriti katoliške Slovence, kako se pred nami vrši hiter proces razkristjanjevanja silno važnega dela našega mar. življenja. Pri javni demonstraciji Svobodne Misli para dira šolska mladina. Morda gre. le za pogrebom pesnika balad in romanc, prevzeta od mladostnega navdušenja? Ne! Šolska mladina nese v
sprevodu napise tudi najbolj veromrz-nih Aškerčevih del; šolska mladina nese venec Svobodne Misli. In govori se, da je vse to aranžiral profesor, vzgojitelj mladine. Vsekako javno nastopi drug profesor, drug vzgojitelj naše mladine, ter proslavlja Aškerčevega duha. Aškerca »osvoboditelja našega, naroda, našega kralja Matjaža« in asistirajo mu zopet profesorji, vzgojitelji mladine. Ali ni ta demonstracija kričeč pojav velike bede našega šolstva? \li nisem torej upravičeno apeliral na moštvo našega katoliškega ljudstva, da se z vsemi dovoljenimi sredstvi upre takemu zavajanju mladine? da vsak stori, kar more v svojem krogu, da se prebudi tudi med šolsko mladino katoliška zavest? Jaz sem govoril o šolnikih, vzgojiteljih mladine, a nisem nikjer rekel, da velja to o vseh. najmanj pa sem govoril o katoliških profesorjih. Kako naj mi le na um pride. da bi katoliški profesor proslavljal Aškerčevo svobodomiselstvo? Sploh so bile tiste besede le refleks tega, kar je podrobno z imeni doličnih profesorjev poročalo naše dnevno časopisje.
A kaj pravite Vi. g- profesor? »En sam profesor«, pravite, »dr. llešič, je govoril in proslavljal Aškerca kot osvoboditelja slovenskega naroda, kot našega kralja Matjaža, asistirali so mu
se prejemki vsem skupinam uslužbencev državnih železnic izboljšali. Kar tiče železničarje, je znano, da se je izdalo 1. januarja 21,000.000 kron za izboljšanje železničarjem, za delavstvo po drugih državnih obratih pa okroglo dva milijona kron. Če se ni dosegla vsota., ki jo je zbornica zahtevala s svojo resolucijo decembra 1911, je vzrok, ker se mora ozirati vlada tako na finančno stanje države kakor tudi na davčno sposobnost davkoplačevalcev. Predlog za izdatek 17,000.000 kron je že zato nesprejemljiv, ker bi trajno obremenil državni zaklad z vsoto, za katero ni pokritja, in bi se zdatno motilo ravnotežje državne uprave. Vlada odkrilo in lojalno izjavlja, da, če se to sklene, bi ne mogla predlagati sklepa v najvišjo sankcijo.
Ko je govoril še Breiter, je povedal Kraft, da je potovanje naučnega ministra dr. Hussareka v Prago Nemce vznevoljilo.
Sejo so zaključili ob 10. uri zvečer. Danes se prične seja ob 11. uri dopoldne. Zbornica, glasuje danes o začasnem proračunu.
Vslajo v laršKi srinfifii.
O vstaji turških častnikov proti sedanji vladi ne dohaja veliko poročil. I nievno! Stvar ni prijetna sedanjim mladoturškim mogotcem, zato zakrivajo dejanski položaj, kolikor le morejo. V tista poročila, ki jih dobiva evropsko časopisje, so resna dovolj za obstoj Turčije.
V	Carigradu se trdi, da nameravajo odpoklicati poveljnika, (j. arrnad-nega zbora, ki je osumljen, da simpa-tizira •/. uporniki. Vstaškim častnikom v Monasliru se je pridružilo 15 albanskih vclikašcv. nadalje pet častnikov in 20 vojakov iz Garenovice pri Debri in več častnikov ter vojakov iz Debre. \staši so vzeli s seboj tudi zatvornice topov. Iz Plovdiva se poroča, da so miadof.ti.rki zelo vznemirjeni, ker je izjavila močna posadka v Smvrui, da je solidarna •/. vstaši. Tudi v Odrinu pričakujejo vstaje turške posadke. Mlado-turki so izgnali iz Carigrada, poročevalca, »Novega Vremena« Miškova in »Ruskega S lova;- Polunina.
V	Monastir se je pripeljal iz Carigrada prvi poseben vlak s 700 izbranimi vojaki. Sledili bodo še vojaki, ki bodo imeli nalogo, nastopati proti turškim vojaškim vsiašein.
Jugi in Reisnerii, Vi pa, ste zapisali: šolniki.« \To, ali niso ti možje šolniki'/ Vi pravite: »Zapisali ste: šolniki, to je, šolniki sploh, vsi. ne samo nekateri.« Toda, prosim Vas, katera logika pa to uči, če kdo zapiše: demonstracije so se udeležili celo šolniki, da se to pravi: vsi? Ko bi rekel: te in te prireditve so se žal udeležili tudi duhovniki, ali bi s leni rekel, da vsi? Ali ni naglas le na. tem, da se upajo tako nastopiti celo profesorji, vzgojitelji mladine? Obseg, koliko jih je, treba določiti pač drugače, iz konteksta ali od drugod; za splošno opazko v »Času«, ki se vsa ozira na javno znan dogodek, torej iz javnega. vedenja ali, kakor sem ze rekel, iz dnevnega časopisja.
Če sem kriv »pred vsem katoliškim svetom«, veljaj v celem obsegu, kar sem dejal izpočetka. Pred svojo vestjo, g. profesor, pa Vam odkrito izpovem, da one besede pač lahko zagovarjam. Bog mi daj tako mirno vest. v vseh stvareh!
še nekaj! V istem pismu mi poleg tega očitate, da sem rabil tudi »nepremišljeni. oziroma p r e m a-I o premišljeni izraz: poganski kult literature«, češ, »ta izraz pravi, da je kult gojitev literature sploh nekaj poganskega«, s čimer bi bili obsojeni »vsi katoliški pesniki od Dan-
Je bolj verjetno, minister Javnih del dr. Trnka. So pa (udi, ki trde, da postane poljedelski minister češki agra-rec dr. Vyskowsky. Govori se pa tudi, da je dr. ftrafova smrt pospešila rešitev vprašanja takozvane velike rekonstrukcije vlade.
MILOVANOVIČEV NASLEDNIK.
V Belgrad je brzojavno pozvan Pa-sic, da prevzame po smrti srbskega ministrskega predsednika Milovanoviča sestavo nove. radikalne vlade.
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V PETERRURGU.
Francoski ministrski predsednik Poincare se pripelje 11. avgusta v Pe-terburg.
Widrov Abecednik.
Z velikim zanimanjem sem odprl »Moje prvo berilo«. Pričakoval sem veliko, a našel malo. Že »Motto« knjige me je neprijetno dirnil. »Rad te bom imel in ohranil snažno. Če pa te izgubim, naj te vrne najditelj---.«
Kako okorna slovenščina! Ali se ne sliši veliko lepše: »Imel te bom rad in ohranil snažno.« Že površen pregled knjige nam odkrije nebroj slovniških napak. Stavki so zelo nerodno zveri-ženi. G. pisatelj ni nikdar poslušal, kako govori narod; zato pa nisem našel niti enega berilnega sestavka, da ne bi imel jezikovnih madežev. Le nekaj zgledov. »Konj sune dečka«, namesto »Konj udari dečka.« Slovenec ne govori: »Teden ima sedem dni: nedelja — sreda — sobota, ampak: nedeljo itd. »Sneženega moža si na-rede, — po ledu se drsajo — in lačne so.« Tako nihče ne govori! »Peterček si vre že na paši vrbovo šibo.« Oči-vidno g. pisatelj ne ve, da pomeni glagol v rezati — einschneiden, ure-z a t i pa absehneiden. »Iz nje si omaje piščal«, namesto »Iz nje si o m a j i piščal« (omajiti = abrinden, absehalen). »Elektriška železnica « se glasi prisiljeno, d asi je pravilna oblika. S peresom je pisal »1 e p e nalog e«, namesto ...»lepo naloge «. »Kmalu je prišel v roke go-skodu«, pravilneje »Kmalu je prišel gospodu v roke«. »V nedeljo rokodelci počivajo«, namesto »V nedeljo počivajo rokodelci«. »Zapisati v šolo«, namesto vpisati »Danes vode jaz n a s t r e ž e m.« Glagol »nastrčči« ima dvojni pomen in je za malo razvito pojmovitost neumljiv. »Ako se učiš vedno pridno,« odvrne oče, »ti jih prinese Božiček.« Tako skrpucalo more napisati le oni, ki nima pojma o rabi dovršnih in nedovršnih glagolov. »Ker ni vedel komu vrniti vinar«, namesto vinarja itd.
Oglejte si nadalje sledeče stavke: Že poči puška in mrtev obleži zajček (stran 35.). Skriti se hoče mlada srnica pred orlom (str. 40.). Uboge ptičice zmrzujejo po zimi in lačne so. Urno zbeži zajec s svojimi bistrimi nogami izpred oči (str. 86.). To je stava besedij! Tako stavijo pri nas besede kvečjemu laški agent je, ki hodijo po Krasu blago ponujat, pa ne naš narod. Kolikokrat smo že čuli, da pride nova, poudarjena beseda vedno proti koncu ali na konec stavka, za znanimi, nepoudarjenimi besedami, ampak gosp. Wider, kakor
kaže, nima ušes. In takih napak po knjigi kar mrgoli! Pa ti zgledi naj zadoščajo, ker vseh itak ne moremo navesti. Sodbo naj si napravi vsak sam. O pesemcah bomo mogoče še posebe govorili.
Izpregovorimo še par besedi o didaktiki. Gabršek - Razingerjev ima takozvano »Schreiblese-Methode«. Isto metodo ima Widrovo berilo, le da je postopanje pri posamičnih črkah neprimerno težje. O kaki novi metodi (analitično - sintetični) ni duha ne sluha.
Ljubljanski kolegi so baje grajali slike. Otroškemu duhu so sicer primerne, toda če so porabne, je pa drugo vprašanje. Jokajoča deklica z ubitim vrčem. Iz te slike naj se izpelje glas »i«. Most, vlak, dim — slika za glas »u«. Odkrito povem, da sem nekaj časa premišljeval, iz katere besede naj bi dobil glas »u«. In še zdaj ne vem, sem li pravo pogodil. Da bi drdrajoči vlak žvižgal glas »u«, to je povsem nekaj novega. Pri Gabršek-Razingerjeveni Abecedniku je vsak dvom izključen. Narisana je ura, in vsak, duševno še tako zaostali otrok, poišče z lahkoto glas »u«. Več ali manj ponesrečene so v tem oziru vse slike. Za glas »s« ima sliko srnjaka in srne. Radoveden sem, koliko učencev v prvem razredu bo poznalo srno? In kako naj jo potem popišemo! Še ježa ne bodo poznali v prvem razredu. Mnenje strokovnjakov je, da je nad polovico slik nerabnih.
G. pisatelju ne more biti neznano, da abstraktni izrazi in dolgi stavki niso na mestu v prvem razredu. »Ponoči plava na nebu tiha luna. Ne greje, ona le razsvetljuje s svojo milo svetlobo temne noči.« Skoro sami abstraktni izrazi. Izraz »samozavestno« je za otrokovo pojmovitost gotovo pretežak. Našel sem veliko dolgih in celo zloženih stavkov, kar gotovo ni priporočljivo za knjigo.
G. pisatelj se je hotel ogniti skupni vaji s sestavljenimi soglasniki; zato jih je pomešal med ostalo berilo. To je precejšnja hiba, ker se nekatex*e sestavljenke nahajajo samo po enkrat in otrok ne dobi zadostne vaje.
Papir je zelo slab in zato tudi tisk ni vzoren. Ministrski ukaz določno predpisuje za šolske knjige kakovost papirja; zlasti pa poudarja, da ne sme biti »durchsclieinend«. O končni apro-baciji ne more biti govora. Tako knjigo ne moremo dati otroku v roke, ker papir ne ustreza zakonitim določbam.
Verski moment ni upoštevan v knjigi. V, tem oziru ne nudi nič pozitivnega. Niti naravnih čednosti ali kreposti ne zajemlje otrok iz beril.
Končno v resnici ne vem, je-li be-rilna snov proračunjena za eno ali za dve leti. Za eno,leto je preveč, za dve leti pa premalo.
O knjigi bi se pri okrajnih učiteljski h konferencah sploh ne smelo razpravljati, ker še ni odobrena.
»Liga. b.'i
Naša vojna mornarnics.
Zadnja leta se po zaslugi prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda obrača na našo vojno mornarico
Albanski veljaki in uleme. so zborovali pod predsedstvom Sadil paše v Vucitinu. Vladi so očitali, da je ona povzročila sedanji položaj. V albanski vasi Grenici je 15 pobeglih turških vojakov grozilo vaščanom s smrtjo, Že ne bodo pospeševali vstaškega gibanja.
Turški ministrski svet se je 1. t. m. Sest. ur-pečal, z vst ajo v t urški armadi. Sprejel se je predlog vojnega ministra Mehmet paše, da naj se počaka-, kakšen uspeh dosežejo mirna pogajanja s pobeglimi častniki. Pripomniti se še mora, da so prekinjene vse zveze notranje Albanije z Monastirom.
Mladoturška vlada je sklenila prepovedati častnikom, pečati se s politiko. Čudno! Mladoturški častniki so omogočili sedanjim mladoturškim vel-rnožem s politično vstajo njih sedanjo moč. A ker se je pričela v armadi obra-Cati ost proti mladoturškim častnikom političnim mogotcem, pa hočejo zdaj mladot urški armadi prepovedati poli-tikovati. Turški vojni minister je poslal vsem poveljnikom turških armad-nih zborov dopis, ki se peča z dogodki v Monastiru in izvaja, da politikovanje slabo vpliva na častnike. Napoveduje se postava, ki bo prepovedala častnikom politikovati. Dokler se pa nameravana postava ne uveljavi, se naroča strogo kaznovati tiste častnike, ki se pečajo s politiko. Častnikom se prepove prsitopati k političnim strankam, političnih klubov ne smejo obiskavati in ne smejo ustanavljati društev.
Turška zbornica je 1. t. m. razpravljala o postavi, po kateri se namerava častnikom prepovedati udeležitev pri političnih zadevah. Z veliko večino se je razprava končala, ko sta se za po vladi predlagano postavo zavzela vojni minister in mladoturški voditelj Sajd.
POLJEDELSKI MINISTER DR. BRAF.
Včeraj umrli poljedelski minister profesor dr. Albin Braf je umrl v 61. letu svoje starosti. Rojen je bil 1. 1851. Ko je absolviral pravne in državno-pravne študije, si je izbral poklic vse-učiliškega profesoi-ja in je 1. 1877. dobil mesto zasebnega docenta za politično ekonomijo na vseučilišču v Pragi. Izredni vseučiliški profesor je postal leta 1882., redni pa septembra 1890 na češkem vseučilišču v Pragi. Prof. dr. Braf je slovel kot strokovnjak in kot učenjak in je tudi veliko pisal. Zgodaj že se je posvetil dr. Braf politiki. Uvedel ga je v njo njegov tast, clr. Ladislav Rieger, Iti je bil, kakor znano, zet, slavnega slovanskega zgodovinarja Palac-kega in je pripadal s svojim tastom staročeški stranki. Dolgo vrsto let je bil češki deželni poslanec in češki deželni odbornik. Meseca novembra 1898 je postal dvorni svetnik. Baron Bie-nerth ga je pozval v svoj drugi kabinet, v katerem je bil devet mesecev minister. Dasi bolan, je vstopil tudi v Sturgkhov kabinet.
KDO BO SLEDIL DR. BRAFU?
V parlamentarnih krogih se raz-motriva, kdo da postane dr. Brafov naslednik. Večkrat se imenuje ime dr. Friderika kneza Schwarzenberga. Drugi pa sodijo, da poljedelskega ministrstva ne nameravajo trajno zasesti, marveč da ga bo vodil začasno ali finančni minister dr. Zaleski ali pa, kar
teja naprej in vsi katoliški literarni kritiki itd. kot pogani«. G. profesor, oprostite, tu se Vam pa čudim. Da ste se gori mogli čutiti žaljene, to bi še umel, da pa se kot katoliški profesor tako zgražate nad tem izrazom, tega ne urnem, razen morda, če Vi presojate sploh vsako besedo brez ozira na zvezo. Vprašam Vas: proslavljati kakega moža, ki je res storil to in ono, kar je priznanja vredno, a proslavljati ga ne več radi tega, ampak sploh, proslavljati tu-rli to, kar je na njem vse obsodbe vrednega, proslavljati njegovo sovraštvo do krščanstva, njegovo pogansko naziranje — vprašam Vas, ali ni to zares poganski kult? In če se literatura tako goji, da na jiteratu vse občudujemo, najbolj pa to, Kar je vsega obžalovanja vredno, to, kar hi morali z vso odločnostjo obsojati, ali ni res to poganski kult literature? Izraz seveda ni izviren, a zato tem manj dvoumen! Če se ne motim, govori Baumgartner o poganskem kultu Goetheja, to se pravi, o tistem kultu; tistem češčenju, ki na Goetheju vse obožava, ki ne slavi le njegovih klasičnih del, ampak z isto ljubeznijo proslavlja vse njegove nravne zablode in tudi njegovo poganstvo, tisto poganstvo namreč, ki ga je često izrazil v svojih delih in ki je tudi eden izmed činiteljev modernega poganstva. Prav tako pravim jaz: pojav ob Aškerčevem pogrebu je pojav poganskega kulta literature. Kdor ne loči Aškerca pesnika in Aškerca svobodomiselca, na-turalista in ateista, ampak proslavlja
Aškerca še zlasti radi njegovega svo-bodomiselstva, ta goji poganski kult literature! In vse kaže, da se ta kult ne goji le na. grobeh, no tudi po šolah, zakaj bi sicer mladina tako malo ločila »Balade in romance« pa »Mučenike«? A prosim Vas, nikar zopet, iz zadnjega stavka, ne kujte nove obtožbe, kakor da namigavam na katoliške profesorje!
To sem hotel, velecenjeni g. profesor, javno povedati, da komu ne škodujem, a da tudi svojega prepričanja ne zatajim!
Dr. Aleš Ušeničnlk.
Borzilanci.
(Dalje.)
Hotelski sluga je vstopil z brzojavko v rokah.
»Kje je Mr. Mancune?« je rekel natakarju.
Nekaj čudnih imen je tukaj. Kako ste rekli?«
»Mr. Mancune,« je rekel sluga in se oziral. »Ah, tukaj je!« in izročil brzojavko gospodu, ki je sedel v kotu in čital novine.
Dodds je že opazil tega moža in se je nekako čudil, kaj dela v takšni družbi. Bil je visok, sivolas gospod z orljim nosom, namazanimi brki in skrbno ošpičeno brado — aristokrat, ki ni spadal med neotesane, robate in šumne kupce, ki so ga obdajali. To ie
bil torej Mr. Mancune, kateremu je bila namenjena druga brzojavka.
Z mrzlično hitrostjo je odprl ovitek in Dodds je opazil, da je bila ravno take obsežna brzojavka kakor prva. Opazil je tudi med tem, ko jo je gospod čital, da je bila tudi nekako šifrirana. Tujec, si ni napisal nikake prestave, ampak je sedel še nekaj časa in ril s svojimi nervoznimi, drobnimi prsti po svoji sivi bradi in njegove dolge obrvi so kazale, da je grozno poglobljen in da jako pazljivo razmotriva. njeno vsebino. Potem je naenkrat poskočil pokon-cu, oči so se mu svetile, lica žarela in v svoji razburjenosti je zmečkal poročilo v svoji roki. Le s težavo je premagoval svojo vznemirjenost, vtaknil papir v žep in odšel iz dvorane.
To je zadostovalo, da bi razburilo manj bistroumnega in izumljivega moža, kakor je bil Worlington Dodds. Ali je bila kaka zveza med tema dvema poročiloma ali je bilo samo naključje.
Dva moža s tujima imenoma dobita v malo minutah vsak precej obsežno, šifrirano brzojavko in vsaka je razburila onega, ki jo je prejel. Eden je obledel. Drugi je razburjen skočil po-koncu. Nekaka zveza mora. biti, toda jako čudna. Ako bi ne bilo zveze, kaj bi pa moglo pomeniti? Ali sta, bila zaveznika, ki sta se delala, kakor da bi trgovala vsak zas>e, a sta dobila enaka povelja od kake oddaljene osebe? To je bilo mogoče, a vendar se je dalo težko razlagati. Ubijal in belil si je
večja pozornost kaRor prejšnje čase. Dobra vojna mornarica je predpogoj uspešne prekmorske trgovine. Ob anek-vsijski krizi so je pokazalo, da če bi imeli močno vojno brodovje, bi nam irtla-doturki s svojim bojkotom ne bili mogli toliko škodovati, kolikor so nam dejansko škodili. Če hočemo kaj veljati na svetu, moramo imeti dobro armado in močno, dobro izurjeno vojno mornarico. V tem oziru se je pri nas zelo veliko grešilo in se še greši.
Stanje naše vojne mornarice je zdaj tako-le: Med našimi štirimi dre-adnoughti bo postavljen »Viribus Uni-tis« v službo že letos. »TegetthOff« pa bodoče leto. Dva dreadnoughta še grade. Zdaj imamo 12 vojnih ladij, ki seveda ne morejo tekmovati dreadnough-tom. Italijansko vojno brodovje je močnejše kot naše, laške oklopne križarice so boljše, kot naše vojne ladje.
Križaric imamo: 3 velike in 8 manjših, ki jadrajo 19 do 22 morskih milj, leta 1909 v morje izpuščena križa-riča »Admiral Spaun« je najhitrejša, ker prejadra vsako uro 27 morskih milj. Italija pa ima 17 nezastarelih križane, ki prejadrajo 20 do 24, najnovejše tri pa celo 28 morskih milj na uro.
Torpednih rušilcev imamo 19, a 5 jih je že zastarelo. Grade 6 torpedovk, ki bodo prejadrale 32 5 morskih milj na uro. Italija ima 22 torpednih rušilcev, novih pa grade 12. Torpedovk za visoko morje pa. imamo 24, zgradba 12 torpedovk je dovoljena, grade jih pa 8. Lahi imajo 31 torpedovk, grade jih pa 32.
Torpednih čolnov imamo 40, 16 jih je že zastarelo. Lahi jih imajo nad 1001 Podmorskih čolnov imamo mi 6, Lahi pa 20. Lani se je dovolilo1 zgraditi 6 podmorskih čolnov, a graditi jih še niso pričeli.
Kratek pregled nam dokazuje, da se mora še zelo veliko storiti, da se naše vojno brodovje izpopolni!
Štajerske novice.
š Velika Slomškova slovesnost Orlov v št. Juriju ob južni železnici. Dne 11. avgusta se vrši v št. Juriju ob južni železnici Slomškova slavnost Orlov, za katero se je že začelo pripravljati razne organizacije. Opozarjamo že sedaj vsa društva, da ne prirejajo ta dan veselic in delujejo za obilno udeležbo. Ta svečanost v št. Jurju mora zbrati vse sloje Sp. Štajerja na prijateljski sestanek. Načrt slovesnosti in ljudske veselice se bo pravočasno naznanil.
š Hum pri Ormožu. Kake tri četrt ure od Ormoža proti ogrski meji ob progi Pragersko—Budimpešta se dviguje zelo lep hrib. kakih 305 m visok, z imenom Hum. Na istem stoji šola in podružna cerkev ormoške župnije, posvečena sv. Ivanu Krstniku. In na tem hribu se vsako leto v nedeljo ob svetem Ivanu vrši cerkveni shod. Predpoldne je procesija, pridiga in sv. maša, popoldne pa večernice. Tudi letos se je v nedeljo, dne 23. junija, zbralo nad 1000 ljudi iz domače in drugih župnij počastit sv. Janeza Krstnika. Ko so večernice minule, se je ta množica razšla po začasnih gostilnah, kjer ob takih priložnostih gospodarji sami točijo svoj lastni pridelek. In žalibog, skoraj vsako leto pride med kmečkimi fanti
glavo, toda zadovoljive rešitve ni mogel najti. Ves čas zajutrka je mislil o tem.
Ko je pozajutrkoval, se je podal počasi na trg. kjer se je kupčija s konji že razvila. Najprej so prodali enoletna žrebeta, visoke, dolgonoge, nemirne, plašne živali, ki so letali proste po planinskih pašnikih z raskavo dlako in razkuštrano grivo. Toda bila so pogumna in utrjena proti vsakemu vremenu, in rast so imela za sijajne lovske konje i,n za dirke z zaprekami, ko dorastejo. Mnogo je bilo tudi polnokrvnih konj, ki so jih kupovali angleški kupci po nekoliko funtov šter-lingov, da jih čez eno leto prodajo po 50 ginej, ako se izteče vse dobro. To je zakonita špekulacija, kajti konj je nežna žival in mnoge bolezni se ga rade primejo; najmanjša nezgoda lahko uniči njegovo vrednost, konj je gotov izdatek, a negotov dobiček, in celo od marsikaterega, ki srečno doraste.se nima nikakega dobička. Zato so se angleški kupci podajali v nevarnost, ko "so kupovali dolgodlake irske letajako. Neki rdečelični mož z rumenim povržni-kom jih je jemal kar po dvanajst tako hladnokrvno, kakor bi bile pomaranče, in zapisoval vsak kup v debelo belež-nico. Kupil jih je iO ali 50 med tem časom, kar ga je opazoval Dodds.
»Kdo je to?« je vprašal svojega soseda, čigar ostroge in golčnice so kazale, da ga najbrže pozna.
Mož je jako začudeno gledal tujca, da ne ve tega.
Iz sokolsluli 'do jffefllra, kateHtob sledi pretep, kjer večkrat kateri kaj po nedolžnem dobi. Ravnotako se je zgodilo tudi letos. Že štirikrat zaradi tepeža p r e d k a z n o v a n i 1 9 1 e t n i kmečki sin M. K r a j n c je s tako silo zabodel 28 letnega š o p a v e g a hlapca Lovrenca Kos, kateri je mirno slonel ob mizi, v levo stran prsi, da se je isti takoj n e -zavesten zgrudil. Do srca je »grešil samo dva milimetra. Kosa so takoj odpeljali v bolnišnico v Ormož, kjer bo težko da okreval. Mi bi naši slovenski mladini raje priporočili vstop v krščanske organizacije, kjer se mladina uči drugačne olike, kakor pa v liberalnih vrstah.
š Ormož. Tukajšnji bivši kaplan č. g. P. Anz. P o 1 a k je dne 25. junija zaradi bolezni odpotoval v Busov na Moravsko iskat si zdravja. Med slovenskim ljudstvom v župniji ostane v trajnem spominu, kajti za časa svojega službovanja je v župniji med ljudstvom začel vzbujati narodno zavest. V zahvalo za to so ga Nemci v »Grazer Tagblaltu«, »Štajercu«, »Narodnem Listu« in drugih sličnih listih neprenehoma napadali. — Začasno ga nado-mestuje bivši črnomeljski župnik g. P. R. I. Kubinek. Odhajajočemu č. g. Po-laku pa želimo na pot božji blagoslov in ljubega zdravja.
š Strela ga je ubila. Iz Celja: V nedeljo, dne 30. m. m. popoldne je po Spodnjem Štajerskem nastalo hudo neurje. Med nevihto je kegljalo v kegljišču Šancove gostilne pri »Divjem možu« na Spodnji Hudinji v celjskA Dkolici več fantov. Med njimi je bil tudi vrtnar Franc Bran. Naenkrat, je na. kegljišču udarila, strela. Franc Bran je bil od strele zadet in je obležal takoj mrtev. Drugim se ni nič zgodilo. Truplo so spravili v mrtvašnico na okoliško pokopališče.
š Nemško-italijanske vstopnice na postaji c, kr. priv. južne železnice v Celju, .Tužna železnica je začela v avtomatu celjskega, kolodvora izdajati nemško-italijanske peronske liste. Nemško »Perronkarte« so spremenili v lepšo nemščino »Bahnsteigkarle«; spodaj v oklepaju pa čitamo »Beglietto di en trata ali quais«. Cilli. Prezzo 20 h. Vedi a. tergo«. Mi bi sicer ne imeli čisto nič proti temu, da peronski listi niso samo nemški; saj vendar s tem sama južna žclcznica priznava, da Celje ni enojezič-no ali samonemško mesto. Da. pa za drugi jezik izbere v mestu Celju italijanščino, je dokaz, da so pri direkciji zavladale naravnost blazne razmere. Da bo južna železnica s takimi neumnostmi dosegla, ravno nasprotno, kar je želela — n\ogoče celo na špecijelno željo »der deutSchen Sudbahnbeamten in Cilli« — o tem je lahko prepričana.
š Imenovanje. Ormožki okra jni šolski svet je imenoval odvetnika, dr. G vido« Serneca za, šolskega ogleda na nemški ljudski šoli v Ormožu.
š Sezona na Dobrni se je pričela te dni živahnejše razvijati. Želeti bi bilo.
»No. to je Jim lIollowa.y, mogočni .Tini I-Iollovaj*",« je rekel, a ko je videl na. obrazu, da mu >ni pomagal niti s tem pojasnilom, mu je razložil podrobneje. »Šef je tvrdke Holloway in Mor-land v Londonu. On kupuje, in sicer po ceni, njegov drug je. pa doma in prodaja. in sicer drago prodaja. Toliko ima konj, kakor nikdo na svetu, a je. jako drag. Lahko trdim, da pride polovica konj, kar se jih bo prodalo danes na dunloeskem semnju, v njegove roke; on ima tako polno mošnjo, da ga nc more nikdo prekositi.«
Woiiington Dodds je z zanimanjem opazoval ravnanje velikega kupca. Zdaj je pristopil k dveletnim in triletnim, doraslim konjem. Londonski kupec je, skrbno izbiral živali, toda ko jih je izbral, je s svojimi ponudbami premagal vse druge kupce. Samo pokiniaval je Malomarno in prideva! po pet funtov, dokler niso podlegli vsi drugi. Obenem pa je bistro opazoval in ako je, videl, kar se je pripetilo večkrat, tla kdo ponuja več samo zato, da bi mu zvišal ceno, je naenkrat prenehal prikimavati, zaprl glasno beležnico in sitnežu je ostal kup, ki si ga ni želel. Taktika velikega kupca je. vzbudila v Doddsu vse njegove kupčijske instinkte, stal je med množico in opazoval z največjim zanikanjem vse, kar se je godilo.
Toda. veliki kupci ne prihajajo na Irsko, da bi kupovali žrebeta, ampak prava kupčija se šele začne na semnju, kadar dospejo do štiriletnih in petletnih doraslih in popolnih konj v najlepši starosti, ki so torej sposobni, za vsako delo in za vsak napor. 70 krasnih živali je pripeljal samo en konjerejec, dobrodušen, rdečeličen gospod z bistrimi očmi, ki je stal poleg mešetarja in mu šepetal im uho povelja in da naj bu previden.
da b! slovenski gosi,je zahteval! slovenske časnike (zdaj imajo v toplicah le »Slov. Narod«) in posebno slovenske komade pri godbenih koncertih. Vodja godbe se izgovarja, tla mu slovenski komadi niso na razpolago. Lepo to, če ne bi se dale sekirice za naše krasne pesmi dobiti!
š Novo katoliško Izobraževalno društvo se je dne 30. junija ustanovilo v Dolu pri Hrastniku.
š Obravnave pred celjskim okrožnim sodiščem. Prikrita najdenina pred sedmimi leti. Leta 1905. je šel posestnik Janez Hriberšek s svojo pastarico 13-letno Terezijo Bradač iz Bojsnega k maši v Brežice. Dekle je. mrd potjo našlo i20 kron, katere je Hriberšku izročilo. Hriberšek je, mesto da bi bil denar vrnil na, pristojno mesto, istega porabil v svoje namene. Letos pa so temu prišli na sled. Okrožno sodišče v Celju je Hriberška zaradi prestopka goljufije obsodilo na dva meseca ječe.
š Med vinskimi sodi našel smrt. Iz Radgone: Te dni je neki mesarski vajenec iz Ogrskega, peljal iz kolodvora v Radgoni proti domu voz, na. katerem sta bila dva, polna vinska soda. Imel pa ni seboj nobene verige, da bi bil sode privezal. Šal je od zadaj na voz in tako zadržaval, da se sodi niso zvalili na tla. Dokler je bila cesta ravna, je šlo dobro, ko pa, je voz šel po nekem pobočju, so se sodi zvalili z voza in pokopali dečka pod seboj. Deček je z zmečkanim telesom obležal mrtev na tleh.
š Strela je udarila v Gajšovcih pri Ljutomeru v gospodarsko poslopje posestnika Spindlerja. Poslopje je popolnoma pogorelo. Spindler trpi precej škode.
š Zaradi žensk. V Trbovljah so se zaradi nekega, dekleta sprla, delavca Martin Ramšak in Janez Hološek. Raro-šak jo Holešeka z nožem zabodel v prša. ter mu ranil pljuča. Težko ranjen so je Holešek zgrudil na tla. Ramšaka so aretirali in ga izročili sodišču v Laškem trgu.
š Utonil. 72 letni tesar Padar v Št. Lovrencu na Dravskem polju se je vračal iz Apač, z dela proti domu. Z mosta čez potok Poljskavo pa. je padel v vodo jn utonil. Mrtvo truplo so nedaleč od mosta potegnili iz vodo.
š Samoumor železničnega adjunkta. Iz Celja: Obesil se je v gozdu v bližini restavracije »Waldha.us« pri celjskem mestnem parku železnični adjunkt Iv. B c r k. Star jo bil 32 let. Pogrešali so ga že cel teden. Pravijo, da se mu jo, zmešalo. Ta. samoumor spravljajo nekateri v zvezo z znanimi kupčijami z voznimi listki na južni železnici.
š Nesreča na železnici. Iz Celja: V nedeljo, dne 30. m. m. popoldne je padel med vožnjo na Bobnom v bližini Celja iz vlaka, ki vozi na progi Celje— Velenje, sprevodnik Avgust Reiniseh. Priletel jo z glavo ob telegrafični drog. Obležal jo z razbito glavo in poškodbami po telesu nezavesten na tleli. Prepeljali so ga ležko poškodovanega v
»To je Flvnn iz Kildaroa.,« je rekel Doddsov razlagalec. »Jack Flynn jo pripeljal to čredo konj in ona velika čretla tam-lo jo last Toma Flvnna., njegovega brata. To sta prva konjerejca na Irskem.«
Množica se je zbrala pred konji. Kakor bi so bili domenili, so naredili ljudje prostor za. Mr. Hollovvava in Dodds je lahko zagledal njegov cvetoči, obraz in rumeni površnik v prvi vrsti. Odprl je svojo beležnico in zamišljeno bobnal s svinčnikom po zobeh, ko jc ogledoval konje.
»Zdaj bosto videli boj med prvim prodajalcem in. prvim kupcem v deželi,« je rekel Doddsov znanec. »Krasna čreda je pač to. Nič bi so ne čudil, ako bi plačal povprečno po petintrideset, funtov za vsak rep colo skupine, kakor stoji tam.«
Mešata r je stopil na stol in njegov ostri, golo obriti obraz je pregledal množico. Mr. Jack Flynnova. siva brada je bila pri njegovem komolcu in prav prod njim Mr. Hollo\vay.
»Konje sto. videli, gospodje,« jo rekel njošotar in iztegnil roko nazaj proti vrsti stresajočih so glav in vihrajoče grive. »Ako veste, da jih je priredil Mr. Jack Flvnn v svojem kraju pri Kil-dare-u, imate dosti jamstvo, da so izborili. To so najboljši konji, kar se jih priredi na Irskem in konji te pasme, ki se prirede kot. najboljši na Irskem, so najboljši na celem svetu, kakor ve vsak jahalec. Lovski ali pa vprežni konji. vsi so zajamčeno zdravi in prirojeni od najboljših živali. Mr. Jack Flyn-nova čreda šteje sedemdeset repov in naročil mi je, da naj povem, da bi jih prodal najraje vse skupaj, da bi ne izgubljal časa, ako se najde kak veleku-pec, ki bi vzel vse.«
(Koncc.)
celjsko bolnišnico, kjer leži že dfffigi dan v nezavesti.
š Umrl je v Gradcu dvorni svetnik pri c. kr. deželnem nedsodišču, Franc Tomšič.
š »Naj me zadene strelah V nedeljo popoldne so kegljali v Pristovše-kovi gostilni na Spodnji Hudinji tik Celja okoliški fantje, med katerimi je bil najbolj glasen in razposajen 20Ietni sin Majdičevega knjigovodje Brau-a. Fant jo vedno izgubljal in pri tem neznansko klel. Nekako v tem času se je raznesla burja nad okolico in strela jo udarjala vmes. Mladi Brau je stal razkoračen na kegljišču in so jo v divji jezi s strašno kletvijo na ustnicah za-rotil: »Sedaj me pa naj precej strela ubije, če ničesar no zadenem!« Vrgol jo. kroglo, ki je. zagrešila, svoj cilj, po kegljišču pa se jo razlogel divji krohot. Krogla mladega brezbožnika ni zadela, pač pa je zadela strela, ki se jo. v istem hipu zapeljala in ga ubila pri priči. Bila jo. »vodena«, kor mrtvec, ki so ga spravili v mrtvašnico, ne kaže nikakih ožigov. Pač pa ima razpraska-no stegno, podkolenek in nogo v čevlju. Za hip je mlado ljudi strela pregnala, potom pa so zopet pozabili ve-ličastvo smrti in svojega tovariša ter so radovali naprej.
DARILA AVIATIKOM OB LETALNI DUNAJSKI TEKMI.
Dno 1. t. m. je razglasila komisija, koliko da, dobe posamezni tekmovalci. Najneustrašenejši letalec Francoz Gar-ros je priboril 15 daril in dobi 23.000 K. Avstrijski nadporočnik pl. Blaschke dobi 18.500 kron. Francoz Frey dobi 18.000 K, ker jo v Dunajsko Novo mesto najhitrejše poletel. 11.500 kron dobi Francoz Molla, Sablatnigg pa 11.300 K. Francoz Nioupert. dobi 11.000, Hus Sla,-varosov 6700. Francoz Bedel 6600, Ru-munec Blaicu 5750, Francoz Moineau 5100, Švicar Barrier 5000. Ando.vvars in Francoz Bathiat vsak 1500. Belgijec, baron do Franck 1000, avstrijski nadporočnik Miller 1200 in Rumunec Caproni 800 kron.
Pnevsie novice.
-r- Liberalno časopisje, dr. Tavčar In Lončarlč. Nekateri liberalci se delajo jako nervozne, čo »Slovenec« na opetova.no napade v liberalnem časopisju kako odločno pove. »Ogorčeni« so posebno tisti, pod katerih nadzorstvom je »Slovenski Narod« nagnal naše žonstvo z babnicami, psoval na naj-nesra.mnejši način poštena dekleta s kotljivimi oigararicami. Celo leto jo. »Narod« vlačil po svojih predalih Šte-fetovo in Kregarjevo soprogo, nedavno proglasil profesorje v škofovih zav. za »fanatično pope«, ki uče študente raz-bojništva. Liberalnim »kavalirjent« je sovo, to vso prav; in takrat, ko liberalno časopisje tako piše, so nihče od teli »kavalirjev« no zgraža. Na nesramnosti liberalnega časopisja jo menda pozabil tudi dr. Tavčar, ki je nedavno na Lončaričevo pismo tako - le odgovoril:
»Odgovarjale na Vaše cenjeno, z dne 19. junija v zadevi notic, priobče-nih glede Vašo osebo, menda v »Slov. Narodu«, Vam odkrito izjavljam, da je Vaša zahteva ravno tako smešna., kakor če hi jaz g. dr. Ivana šusteršiča delal odgovornega za. colo vrsto nesramnih napadov na mojo soprogo, ki jih jo še nedavno toga priobčilo glasilo »S. L. S.«, »Slovenec«.
Izvolite torej kratko na znanje vzeti, da. sto se obrnili na popolnoma napačno adroso ter me molestirali z zadevo, ki meni v nobenem oziru nič n i ari.
Moje dolžnosti pa me pustite še nadalje izvrševati po moji lastni vesti in previdnosti, katerih zadnja je, po mojem mnenju ta, da bi se radi Vaših, popolnoma zasebnih interesov in Vašega samoljubja spuščal v kake smešne stave.«
Dr. Tavčar je žo večkrat pokazal, da so rad ogne stvari, katere mu niso ljubo, tako je tudi v tem pismu popolnoma prezrl stvar, za. katero so. gre in kol mestni župan zavrgel 500 kron, katere bi mestni reveži lahko dobili od ene ali druge prizadetih strank. G. župan jo s tem le pokazal, da coni »Narodove« laži popolnoma pravilno in tfa že naprej ve. da bi »Narod« 500 kron moral plačati mestnim revežem. Po našom mnenju bi to »Narod« prav lahko storil, saj jo. nekomu gospodu »Narodna tiskarna« plačala bogato nagrado. d asi upravni svot, tedaj o tem nikakor sklepal ni in jo dotični gospod manj potreben kot ljubljanski mestni re.voži. G. dr. Tavčar se je stvari po stari navadi zopet tako nerodno ognil, kot so ogne na cesti širok senen voz. Stvar je poizkusil spraviti na osebno polic; ne gre se pa tu za osebne napade, ampak za lažnjivc napade na podjetje, za
tf&pa<3>, iž^tfkjoče iz nizke sffftnkarske zavisti in ki hočejo škoditi o d l i£ n e -ne mu domačemu podjetju. Kaj bi dr. Tavčar rekel, če bi mi proglašali bojkot njegovi pisarni, če bi trdili, da svoje uradnike, in delavce preslabo plačuje. Kako bi se »Slov. Narodu« zahvalili liberalni podjetniki, če bi mi postregli z resničnimi podatki o njihovem delovanju! Posebno neokusno je. da je pri tej priliki »Slovenski Narod« proglasil g. Lončariča za liberalnega renegata. G. Lončarič je ves čas hrvaški pravaš in je pred leti moral prestati posebno hude napade od »Narodovega« bratca hrvaškega »Po-kreta«. Mi bi bili pni, ki bi prijeli Lončariča, čo bi uvideli, da je storil kaj napačnega., kakor smo prijeli brez par-dona že mnogo drugih strankarskih somišljenikov. kadar smo videli, da so na napačni poti. Najmanj pa se spodobi »Slovenskemu Narodu« pisati, »da se poganjamo za pravico podjetnika, da smo delavce odroti kakor hoče« — kor »Slovenski Narod« zastopa večino ljubljanskega občinskega sveta, ki dopušča škandalozne plače mestnemu delavstvu I Pri Lončariču ima najslabšo pla-čo delavec v Bol i krajini 3 K, največjo 7 K. S e d a j p a p o g 1 o j t e d e-
1	a v s t v o, ki služi l j u b 1 ja n s k o liberalno občino, poglejte u b o g e ljudi, ki jim jo usoda naklonila trpko življenje, da m or a jo biti pri 1 i b e r a 1 n i h o d-v o t. n i k i h za pisarje in liberalnih trgovcih za »k o m p to-a ris te«! Ciganke, ki delajo pri Lončariču v Belikrajini. imajo na dan po
2	K 20 vin., ciganke v Belikrajini torej Lončarič skoro tako plačuje kot se plačujejo pod županovanjem dr. Tavčarja mestni delavci ljubljanski! Nekateri belokranjski trgovci so to dni izrazili žoljo g. Lončariču. da bi njim dal dobavo živil. G. Lončarič jo bil takoj pripravljen. ko so pa t r g o v e. i p o g l e-dali cenik in ceno, katero j« d o I oč, i I a oblast, d a. m o r a L o n-Č a r i č p o * e h c, e n a h d a j a t i de-1 a. v s t, v n hrano, so se soglasno j z j a v j 1 i. d a jim po t e h cenah ni mogoče post.reči. Uvideli so. da jih jo »Slovenski Narod« nesramno nafarbal. Tako delo opravlja v slovenski politiki »Slovenski Narod«! Taka gonja res dela čast »Slov. Narodu« in vsem. ki za njim stoje!
1 Kako liberalci sami sebe vlečejo. »Tagesposta« je pripona po »Narodu« sledečo zanimivo prestave: Dr. Krek pri d o za škofa-koadjutorja v Maribor s pravico nasledstva, dr. Korošec dobi mostno župnijo v Ljubljani, dr. Hohnjec pa prevzame, vodstvo štajersko slovenske politiko. — Tako liberalci sami sebe vlečejo.
4- Kako liberalni učitelji našo mladino vzgajajo. Notico pod tem zaglav-io.m, katero smo priobčili v 146. številki »Slovenca«, ,io treba, z ozirom na učitelja Lampeta. v toliko popraviti, da ni dal naloge o socialnih demokratih meseca a p r i 1 a p i s a. t i jn se jo na pamet. naučiti, marveč, jo začetkom januarja 1912 prav enostavno ustmeno opisal njihovo delovanje. Povod je dal listek z napisom »socijaldemokrat«, katerega, je neki učenec, prinesel v šolo. Da ni učitelj Lampo socialni demokrat in da ni imol namena, jih priporočati, radi verjamemo, a svetujemo mu ve«! previdnosti. Starci šolskih otrok bolj poznajo socialno demokrate, kakor učitelj Lampe in zato ni čuda, da. so bili vznejevolieni nad njegovim opisom te. fodj.p družbe.
— Imenovanja na jnžni železnici. S 1. julijem so bili imenovani na južni železnici: za i n s p e k t o r j a Avgust Kranjc. nadrevident in postajenačelnik v Trstu; za n a d r o v i d e n t e : Alfonz Razlag, revident v Trstu; Franc. Jonicok, revident v Mariboru; Viljem Klode, revident in postajenačelnik v Korminu; Herman Brosch, revident v Trstu: Ivan Frole. revident in prometni kontrolor v Trstu; Franc. Vidic, re-vidont jn postajenačelnik v Logatcu; Jožef Schnoider, revident in postajenačelnik na. Pragerskem: za. revi-d o n t o : Jožef Gaberjevčič, adjunkt v Krminu; Franc Novljan, adjunkt, v Opčini: Evgen Pour, adjunkt v Celju; Lovrenc Počkar. adjunkt v Celju; Martin Eichberger, adjunkt. v Preva-ljah; Alfred Medved, adjunkt, v Mariboru ;Marko Kroniar, adjunkt, v Ljubljani; za a d j unkte: Anton Nejedly, asistent v Litiji; Andrej Maselj, asistent v Zalogu; Franc. Bežek, asistent v Nabrežini: Friderik Pormo, asistent, v Trbovljah; Franc Prolc, asistent v Divači; Karel Rudella. asistent v Gorici; Ivan Contin, asistent v Krminu; And. Klavora, asistent v Zidanem mostu: Ivan Kaffou, asistent v Št. Petru na Kranjskem; Franc Baeher, asistent v Trstu: Robert Jdrgen, asistent v Celju; Ivan Kuster, asistent v Ponikvi; Igna-
cij Opelka, asistent v Mariboru; Franc Magele, asistent v Gradcu; Franc Toplak, asistent v Mariboru; Ivan Rada-novič, asistent v Ljubljani; Avguštin Riogler, asistent v Mariboru; za asistente: Friderik Lubšina, asistent v Ptuju; Ignacij Marinič, asistent in po-stajenačelnik v Možganjcih; Leopold Moderegger, asistent in postajenačel-nik v Bistrici; Vincenc pl. Zuccato, postajni ekspedijent v Trnovem-Ilir. Bistrica; LudOvik Ivranjc, asistent v Mariboru; Peter Perounig, asistent v Mariboru, Franc Ljupsa, postajni ekspedijent v Radgoni; Adolf Szpetman-ski, pis. ekspedijent v Beljaku. Defini-tivno so bili nastavljeni p r o v i z o -rični asistenti: Filip Kurent v Rimskih Toplicah; Gustav Gerl v Pre-valjah; za provizorične asistente : Ladislav Igielski v Poljča-nah; Martin Derenda v Zagorju; Martin Knez v Zgor. Dravogradu; Ivan Klega v Rimskih Toplicah; Viljem Novak v Velikovcu; Robert David v Pra-gerskem; Ivan Sabatin v Laškem. Naslov višjega stavbnega komisarja je dobil stavbni komisar in sekcijski predstojnik Rembert Martine v Gorici. Za stavbnega komisarja je imenovan Emil Bousa., stavbni adjunkt v Št. Petru; za stavbnega adjunkta Ivan Kub, prov. stavbni asistent v Inomostu. De-finitivno je nastavljen Karel Pfalcul, prov. stavb, asistent v št. Petru. Za višjega strojnega inšpektorja je imenovan Franc Grudner, tit. višji inšpektor in strokovni referent v Trstu; za višjega strojnega revidenta Friderik Rossmann, revident v Mariboru; za strojnega revidenta Franc Kugschitz, adjunkt v Mariboru; za strojne a d -junkte: Ivan Rottenbacher, asistent v Mariboru; Alojzij Sonne, asistent v Mariboru; Ludovik Tsclimak, asistent v Trstu; Franc Miiller, asistent v Mariboru: Gregor Jager. asistent v Mariboru ; za asistente: Leon Dolinšek, asistent v Ptuju; Franc Kaspar, asistent v Mariboru; Maks Schonherr, asistent v Mariboru. Definitivno sta bila nastavljena prov. strojna asistenta Ivan Berger in Karel Merganc v Mariboru.
— Zlate poroke. Župnija Šmihel pri Žužemberku je letos doživela redko srečo štirih zlatih porok. V nedeljo, dne 30. junija, sta obhajala, to slovesnost 721etni posestnik g. Jožef Kardelj s svojo ženo Ano Erbida in 761etni g. Franc Erbida, brat Kardeljeve soproge Ane, z ženo Marijo Terlep v sredi mnogobroj-nih sinov, vnukov, sorodnikov in sva-štva od blizu in daleč. G. Kardelja sin Jožef je celo iz daljne Amerike prihitel k starišem, katerih že ni videl 25 let. Dva druga, tako srečna para pa se tudi že pripravljata v tej župniji na slovesnost. zlate poroke. Naj jih, kakor doslej tudi poslej še mnogo let spremlja zdravje, zadovoljnost in božji blagoslov!
— Prihodnjo nedeljo na Vič-Glince!
Z Viča-Glinc se nam poroča: Zadnji teden smo se že nekoliko izdali, da se bomo v kratkem na Viču zopet nekoliko porazveselili in navdušili. Ker je tisti dan, t. j. 7. julij, prihodnja nedelja, že blizo, je treba, da cenjenim somišljenikom pojasnimo namen nedeljskega slavlja. Slavili bomo »Slomškov dan«, t. j. spomin 50;etnice smrti nepozabnega, blagega škofa A. M. Slomška. Upamo, da smo pogodili, da smo ravno prihodnjo nedeljo za to odločili. Prihodnja nedelja jo namreč odločena v čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. In kdo se je bolj vnemal za ta dva naša blagovestnika, kakor ravno škof Slomšek, ki je srčno želel, da bi na priprošnjo sv. Cirila in Metoda čim prej vsi Slovani se združili v edino pravi rimskokatoliški cerkvi. Pa ne samo želel je, ampak je v ta namen tudi goreče deloval. Torej bo prav umestno, da. na to nedeljo proslavimo tudi SOletnico njegove smrti. V ta namen bosta pri obakratnem dopoldanskem sv. opravilu za to primerna govora. Popoldne ob 4. po litanijah $?e bo pa v že znanem, prijaznem jelšnem gozdiču g. Pavliča tik župne cerkve razvila velika ljudska veselica. Nastopali bodo razni govorniki, ki bodo občinstvu pojasnili važnost imenovanega dneva. Domača društvo, na. godba in pevski zbori bodo blažili srca., razni lepo opremljeni paviljoni bodo pa izvrševali svojo dolžnost za potrebno pokrepčanje. Videli bomo plavati v zrak »najnovejši Zeppelinov zrakoplov«, zvečer bo gozdič čarobno raz-svitljen. Z eno besedo: na veselici se bo vrstilo koristno za prijetnim itd. Somišljeniki in somišljenice! Naši verski nasprotniki bodo ravno v nedeljo slavili sv. Cirila in Metoda, seveda po »svoje«, mi ju bomo pa po svoje. Obenem bomo pa proslavili spomin na onega blagega, nepozabnega škofa, ki je gotovo v prvi vrsti naših prvoboriteliev. onega naše-
ga apostola, ki je prvi »Slovencem za-klical: Vse za vero, dom, cesarja! Tega zlatega reka se je tudi on vestno držal. Da se torej tudi mi navzamemo Slomškovega duha, udeležimo se v obilnem številu obojne cerkvene in ve-selične slavnosti na Viču v nedeljo!
Slovesna otvoritev in blagoslov-Ijenje elektrarne »Električno - strojne zadruge v Sorici« se ne bode vršila dne 7. julija, kakor je bilo reečno, ampak dne i. avgusta t. 1. Prijatelje kmetijskega napredka vabimo že sedaj, da si pri tej priliki to koristno in moderno napravo ogledajo. Natančnejše poročilo še objavimo.
—	Areiovana cigana. Včeraj popoldne so aretovali pri Škofljici cigana Antona in Mihaela Uudoroviča zaradi vagabundaže in ju izročili ljubljanskemu okrajnemu sodišču.
—	Aretovan je bil predvčerajšnjim na Glincah mizarski pomočnik Jožef Eržen, ki ga je zasledovalo sodišče zaradi težke telesne poškodbe. Izročili so ga deželnemu sodišču.
—	V konkurzu je trgovec Štefan VVeilgonij na Jesenicah.
—	Umrl je v Spodnji Šiški orožni-ški stražmojster v pokoju, Ignacij F a b j a n č i č.
—	Nezgoda. Pri Šmartnem pod Šmarno goro ^se je včeraj zvrnil na posestnika Pleskota visoko naložen voz sena. Pleškota so potegnili izpod voza nezavestnega.
—	Častno nagrado 52 I< 50 vin. je priznala deželna vlada delavcu Andr. Vrhuncu v Železnikih, ker je rešil pred vtopljenjem Marka Šmida.
—	Imenovanja. Predsedstvo kranjskega finančnega ravnateljstva je imenovalo računska asistenta Ivana Bo-nača in Ivana Pezdiča za računska ofieiala v 10 činovnem razredu, davčne oficiale Ernesta Koblerja, Rajmunda Levstka, Riharda Boltauzerja in Maksa Zotterja za davčne upravitelje v 9. in davčne asistente Ivana Drobiv-nika. Ivana Tomca, Ivana Sclrvvarza, Richarda Kollerja, Jožefa Goloba in Ivana Jana, za davčne oficiale v 10. činovnem razredu.
—	Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Trstu v sredi ali drugi polovici septembra. Družbina bilanca za leto 1911 izkazuje brez volil 179.973 K 85 vin. dohodkov, dočim je bilo leta 1910. še 225.865 K 39 vinarjev dohodkov.
STRAŠEN ORKAN V KANADI.
200 oseb mrtvih in ranjenih.
Nad mestom Rogina je divjal orkan, ki je uničil ves severni del mesta. Mrtvih in ranjenih je 200 oseb. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Po najnovejših poročilih je mrtvih nad 100, ranjenih pa več sto oseb.
Primorske vesli.
p Instalacije. Predvčerajšnjim je bil inštaliran za kanonika stolnega ka-pitelja Sv. Jušta dosedanji župnik in dekan na Opčinah, častni kanonik g. Ivan Slavec; dosedanji kaplan pri župni cerkvi Sv. Vincenca gosp. Andrej Z in k je bil umeščen za župnika na Opčinah.
p Slovenski naprednjak v teoriji in praksi. »Edinost« joče: »Te dni se je vršilo vpisovanje otrok v nemške državne šole v Trstu. Kakor nam zatrjujejo, se je — kakor navadno — tudi letos vpisalo v te Šole veliko slovanskih otrok. Ker imajo pa pri sprejemanju v te šole prednost otroci nemške narodnosti, so mnogi slovenski starši navedli za svoje otroke nemščino kot, ma-terni jezik., Med temi so tudi mnogi taki, ki kriče po raznih shodih in veselicah prav navdušeno: Živijo! Za danes ne imenujemo uikakih imen, storimo pa to ob prvi priliki.«
p Finančni nadstražnik si zlomil tilnik. Minulo soboto se je vračal finančni nadstražnik Ivan Adamič s kolesom iz Škrbine, oziroma Krasa, kjer je opravil orožne vaje. Na kontoveljski cesti — nad Greto — pa je nesreča hotela, da se je kolo nekam spodtaknilo, on je padel s kolesa, in si zlomil tilnik. Spravili so ga takoj v mestno bolnišnico. kjer je v nedeljo ob pol 1. uri .umrl.
p Umor v Tržiču. Dominik Pezza se je vračal domov v Tržič pri Trstu. Med potjo sta se mu približala dva neznanca in mu ponudila spremstvo. Pezza je spremstvo odklonil, a eden od neznancev mu je segel v žep in mu vzel denarnico z 20 K, drugi ga je pa prijel za vrat. Ko je Pezza klical na pomoč, je ropar izginil, njegov pomagač pa je Pezzo napadel z nožem. Nesrečneža so potem našli v mlaki krvi na licu mesta. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer je umrl. O roparskih morilcih ni sledu.
p Ukradeni briljanti za 8000 kron.
šanzonetka Hermina de Wassy se pred nastopom v šantanu »Eldoroda« v Trstu opazila tatvino svojih 8000 kron vrednih briijantnih uhanov. Slučaj je naznanila policiji, katera je napravila pri nekaterih sumljivih osebah hišno preiskavo — a brez uspeha.
p Utopljenca. Neki Dicabaldo je v Trstu na obrežju mod Sv. Markom in Lloydovimi tovarnami kopal konje. Ko je konje pognal iz vode, se je šel kopat tudi sam, a je pri tem utonil. — V Trstu je na morskem obrežju našel stražnik moško obleko brez sledu kopalca. Poklical je pomoč. Pozneje so izvlekli iz morja mrtvo truplo 23 letnega Josipa Hrvatica iz Sv. Križa, ki je med kopanjem utonil.
Fml. Borojevič pl. Bojna,
ki je imel včeraj opisano afero v Mun-kaczu i« o katerem se je pisalo, da postane diktator na Hrvaškem.
Razne sivsri.
Kako vzgajajo na Japonskem mladino. »Zemščina« piše: Vsako leto o počitnicah prihajajo japonski oficirji z mladimi Japonci v Mandžurijo, kjer si mladina ogleduje bojišča rusko-japon-ske vojske. Častniki jim predavajo o bitvah. Izlet, traja mesec dni. Iz tega-istega domoljubnega smotra je ukazalo japonsko ministrstvo, da so po šolah razstavljene razne trofeje iz vojne, in sicer: puške, kanoni, telečnjakii (tor-nistre) itd., da bi imela mladina zmago nad Rusi vedno pred očmi.
Koze v Pragi. Dne. 13. junija je v baraki splošne, bolnišnice v Pragi umrla na kozah neka delavka. Ker pa so zanemarili izolacne predpise, je obolelo na kozah 7 oseb, deloma po-strežniškega osobja, deloma sosednih bolnikov. Ukrenili so potrebno, da se bolezen ne razširi.
Olimpske igre v Stockholmu. Pri olimpskih igrah v Stockholmu so v nogometni tekmi zmagali Avstrijci proti Ogrom z 1:0 (1:0, 0:0). V lawn-tennisu je zmagal Miiller (Nemčija) proti Zsigmondyju (Ogrska) z 6:1 (6:2, 6:0), Zemia in J ust (Češka) sta zmagala proti Petersonu in Langardu (Norveška) z 6:1 (6:2, 6:4).
Končana stavka odvetnikov v Milanu. Po stavki, ki je trajala dva tedna, so odvetniki v Milanu prenehali stavkati in so 1. t. m. zopet vsi prišli k sodišču.
Priporočila vreden gostilničar.
Budimpeštanska policija je zaprla poslovodjo neke. velike gostilne, Kohna, ker je onečastil neko 121etno deklico. Na policiji so dognali, da Aleksandra Kohna zasleduje policija zaradi one-čaščenja deklic v šestih slučajih in zaradi goljufije in da je bil Kohn radi različnih kazni že pred leti izgnan iz Budimpešte.
Pištola z električnim metalcem svetlobe. Najnovejša iznajdba, ki naj bi v prvi vrsti služila vojnim namenom, je pištola z električnim metalcem svetlobe. Zelo zmiseln mehanizem omogo-čuje, da se s pritiskom prsta zasveti pri odprtini pištole močna električna luč, ki pusti lastnika pištole popolnoma v tečni, a vlomilca oziroma napadalca dobro osvetli. Nova iznajdba je torej velike vrednosti za osebno varnost.
Strašen samoumor. Dunajski mestni ključavničar, 28 letni Leopold For-ster, se je dne 30. m. m. na strašen način usmrtil. Voz električne železnice je pustil peljati, skočil z voza in nastavil glavo na drug električni voz, v katerega je moral zadeti prvi voz. Glavo mu je popolnoma zdrobilo. Usmrtil se je iz žalosti, ker mu je umrla mati.
Ruski car — prodajalec cvetja. Iz Peterburga poročajo: Pred odhodom carja in carice se je vršil * Jalti cvetlični dan. Poleg morske obali so bili postavljeni šotori, v katerih so člani carske rodbine in ruska aristokracija prodajali cvetlice v dobrodelne namene. En šotor je bil prirejen za carja, a drugi za carico in njeno starejšo hčer-
ko, medtem ko so ostali princi in prin-
cezinje hodili s puščicami okoli gostov in nabirali milodare. Ta cvetlični dan je prinesel sirotam v Jalti 16.000 rub-ljev.
TelelonsKa in brzojavno poročilo.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 2. julija. Zbornica je danes sprejela proračunski provizorij. Predlog Tomschikov glede železničarjev jo bil odklonjen.
PRVA POPOLNA UNIVERZA NA BALKANU.
Belgrad, 2. julija. Srbska vlada je sklenila ustanoviti v Belgradu medicinsko fakulteto. Na ta način bo izpopolnjena belgrajska. univerza prva na Balkanu, ki bo imela vse fakultete.
KONGRES BOSENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Sarajevo, 2. julija. Tu se je pričel četrti kongres bosenskih socialnih demokratov. Kongres je zahteval demokratično ustavo za Bosno.
SEJA NADZORSTVENEGA SVETA
POLJSKE LJUDSKE STRANKE.
Krakov, 2. julija. V nedeljo je imel nadzorstveni svet poljske ljudske stran-, ke pod predsedstvom poslanca Stapin-skija sejo, ki so se je udeležili vsi poslanci stranke. Po daljši debati, v kateri so se obravnavala razna predbaci-vanja proti poslancu Stapinskiju, se je sklenila resolucija, v kateri se izjavlja, da so vsa predbacivanja proti Stapinskiju brez podlage in da mu izreka strankino vodstvo popolno zaupanje. Soglasno se je sklenilo, da je politika poljske ljudske stranke popolnoma samostojna. Nadalje se je zahtevala na posvetovanju hitra rešitev deželno-zborske volilne reforme, kakor tudi kot neobhodno potrebna revizija načel, na podlagi katerih obstoja skupni Poljski klub.
SVOJO NEVESTO UMORIL.
London, 2. julija. Včeraj so našli v bližini kolodvora v Bourneendu 171et-no Doro Hussey s prerezanim vratom. Policija je dognala, da je morilec dekleta njen ženin Truman, ki jo je napadel in jo v prepiru usmrtil z britvijo. Dekle je namreč v zadnjih dneh prekinilo razmerje s Trumanom. Ker je Truman ni mogel pregovoriti, jc izvršil grozni čin.
Naš CESAR V IŠLU.
V Iglu pričakujejo cesarja. Franc Jožefa I. v soboto popoldne, kjer ostane letošnje poletje.
NOVA KITAJSKA VLADA.
Narodni svet je potrdil imenovanje Lučenhziana za kitajskega ministrskega predsednika.
LiuMlanske novice.
lj Ali ste plačali članarino ljub« ljanski podružnici »Slovenske Straže«?
Iskreno prosimo, da blagovolite čim-preje to storiti. Članarina — 1 krono na leto — se lahko plača tudi v naslednjih trafikah: Šoukal, pred škofijo; Podboj, nasproti cerkve sv. Petra; Velkavrh, Sv. Jakoba trg (sprejema g. Hočevar) in Kranjec Marija, Trnovska ulica 13.' — Prosimo vse ljubljanske somišljenice in somišljenike, da pohitč v te trafike po pobotnice za članarino »Slovenski Straži« ter se tako odzovejo svoji narodni dolžnosti!
lj Opozarjamo na veliko vrtno veselico Šentpeterskega prosvetnega dru-štva, ki se vrši v nedeljo, dne 7. julija, na vrtu »Rokodelskega doma«. Vse priprave kažejo, da nas hočejo Šentpeter-čani presenetiti in preskrbeti vsem gostom prijetno zabavo na senčnatem vrtu »Rokodelskega doma«, ki bo za to nedeljo krasno dekoriran. Veselica se. vrši v slučaju neugodnega vremena v zgornjih prostorih »Rokodelskega doma«. Natančen spored pravočasno objavimo.
lj Občni zbor »Dramatičnega društva«. V petek, dne 5. t. m., se vrši ob 8. uri zvečer redni občni zbor »Dramatičnega društva« v »Narodnem domu«, »Mala dvorana« Čitalnice. — Dnevni red: a) Poročila tajnika, blagajnika in rač. preglednikov, b) Volitev v odbor, c) Slučajnosti.
lj Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. V četrtek, dne. 4. julija se poslovi iz Ljubljane režiser H in k o N u č i č , sedaj član hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu. V ta namen bo režiral na ta. večer dramo »Tužna ljubezen« (Tristi amori), spisal Giuseppe Giacosa. Blagajna se odpre ob 8. uri. Začetek ob pol 9. uri. Konec ob pol 11. uri.
lj Gospod Franc Čuden, splošno znan trgovec, posestnik in urar v Ljubljani, je sinoči no dolgotrajni bolezni.
star 50 let, umrl. Rajnik je bil blaga in dobrohotna duša in kdor ga jo poznal, temu je bil zvest in odkrit prijatelj. Kot član ljubljanskega gasilnega društva užival je rajnik veliko zaupanje in spoštovanje društvenih članov in težko mu bo najti namestnika. Z neumorno pridnostjo je svojo trgovino dvignil iz malih početkov do evc% točega podjetje. N. v m. p.!
Ij Kazenska obravnava proti Adolfu Ribnikarju. Vstop k razpravi, ki se prične dne julija ob 9. uri dopoldne, bo dovoljen le proti vstopnicam. Le-te se bodo izdajale dne 3. julija 1912 popoldne ob 4. uri v glavnem vhodu sodne palače.
lj V deželno bolnišnico so včeraj prepeljali 681etno gospo M arij o Kondovo iz Semiča, katero je zadel pri razstrelbi skalovja nek kamen ter jo smrtnonevarno poškodoval.
lj Pobegnil je pred kratkim 301etni prisiljenec Engelbert Grammer, rodom iz Freistadta, katerega še niso dobili.
lj Prijet konjski tat. Kakor smo že poročali, je bil v nedeljo dopoldne ukraden posestniku Franu Maroltu v Obrijah iz odklenjenega hleva 800 kron vreden konj. Storilca je sedaj orožni-štvo prijelo v osebi nekega 181etnega dninarja bas ko je gnal konja na Ško-felco, ter ga oddalo deželnemu sodišču. Konja je dobil lastnik nazaj.
lj V spanju okraden. Včeraj popoldne se je delavec Ivan Podjed na obrežju v šolskem drevoredu v senci vlegel in zaspal. Ko se prebudi, opazi, da mu je med tem časom iz žepa izginila srebrna žepna ura z niklasto verižico. Policiji je osumljenec znan.
lj Prva nesreča bi se bila kmalu pripetila v soboto v poglobljenem Gruberjevem prekopu. Pri zatvornici je namreč pet. predrznih dečkov šlo v tvrdkin čoln, kateri so se vozili po skoraj tri metre globoki vodi. Ko prives-Ijajo do kraja, je hotel eden skočiti iz čolna, pri čemur mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Ker ni znal plavati in je bil v vodi že do vrata, bi bil gotovo postal žrtev, ko bi mu tovariši ne bili pomolili vesla ter ga tako rešili iz mučnega položaja.
]j Aretovana je bila 391etna slabo-glasna, Amalija Dolenjčeva. iz Leskovi-ca, občina Oslica, okraj Kranj, ki ima v mesto prepovedan povratek, pa še kljub temu vedno prihaja v Ljubljano.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozab-ljenega soproga, oziroma očeta
Matevža Oblak
posestnika in večletnega župana
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in udeležencem pogreba, ki so pokojnega spremili k veCnemu počitku in mu izkazali zadnjo čast.
Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Franu Raznožnik za pomoč in tolažbo v bolezni, prečast. gosp. župniku iz Vel. Lašč za častno spremstvo, pevskemu zboru za ganljivo petje, darovalcem krasnih vencev, občinskemu odboru, gasiln. društvu, izobraževalnemu društvu, „Orlom" in vsem onim, ki so ob času bolezni in smrti izrekali svoje sožalje.
Graben, t. julija 1912.
2076
Žalujoči ostali.
Rbsofluenf
2. letn. c. kr. drž. obrt. šole (stavbni oddelek) išče službe pri kakem zidarskem podjetniku, ali kje drugje. Zmožen poleg stavbinskih predmetov tudi strojepisja in korespodence. Ponudbe pod šifro .,Absolvent", Kranj, post. rest. do 15. t. m. 2078
OGRSKA.
Zasedanje delegacij. — Buren shod opozicije. Apponyi moral miriti.
V sredo se poda ogrski ministrski predsednik Lukacs na Dunaj, kjer se v skupni ministrski konferenci sklepa, kdaj da nuj se skličejo delegacije. TrjJda bodo delegacije 23. septem-•a sklicane na Dunaj, da določijo letošnje izdatke. Novembra zborujejo delegacije najbrže v Budimpešti, da sklepajo o proračunu za leto 1913. — Ob praznikih je priredila opozicija veliko shodov. V Szegedinu so govorili na velikem shodu grof Apponyi, grof
Mihael Karolyf, Samuel Bakoni, Bela
Kelemen in drugi. Grof Apponyi je ostro napadal vlado. Med njegovim govorom so začeli zborovalci klicati: »Živio republika!« Apponyi jo nato prosil zborovalce, da naj krote svoja čuvstva. Nato so zborovalci klicali: »Živela ljudska zbornica!« Grof Appo-nyi je odgovoril: »Ustavno ustanovljena, ustavno z narodnim duhom prepojena ljudska zbornica živio 1«
Našega ženstva ne moremo z nobenim delom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicite Kalinšek »Slovenska kuharica. "»C
ttflll
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
posestnik in mesarski mojster
po dolgi, zelo mučni bolezni previden s sv. zakramenti, danes dne 2. julija ob 3/4l2. uri dopoldne v 49. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nepozabnega bode v četrtek dne 4. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta Sla, na pokopališče k Sv. Kfižu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 2. julija 1912.
Frančiška Ocvirk
soproga.
Josip, Ivan, Franc, Rudolf, Stanko
sinovi.
Marija Eisenzopi, roj. Ocvirk
Fani, Minka
hčere.
2091
t
sestra.
1. slo-c. poprr. zavod Josip Ttirk.

ne občuti pridni telovadec in vztrajni pešec tudi pri večjem naporu, ako si omisli na pete pristne
2082 5
I
Dobiva so v vseh zadevnih trgovinah.
Prostovoljna dražba.
V četrtek, 4. julija 1.1. ob 9. uri dopoldne se vrši v Tonhalle na Kongresnem trgu prostovoljna dražba raznih pretimefiou, opraue, enega giasouirfa i. dr.	2077
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. julija 1912.
Lepa manjša
nova vila
z vrtom, visok parter, 3 stanovanja, na mirnem kraju v Marmontovi ulici, za uradnike ali vpokojence, se radi preselitve ceno proda. Več pove Peter Matelič, Škofja ul. št. 10 v Ljubljani.	208fi
za klanje drva, se proda zelo poceni; več se izve pri oskrbništvu Radesichovc tovarne v Kamniku št. 75.	2073

Mesto vsacega posebnega naznanila.
ružnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prezalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta, brata in svaka, gospoda
n
posestnika in trgovca
po dolgi in mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, včeraj ob tričetrt na 7 zvečer v 50. letu njegove starosti.
Pozemski ostanki preblagega pokojnika se bodo v sredo, dne 3. julija t 1. ob 6. uri popoldne prepeljali iz hiše žalosti Sodnijska ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bodo položili v lastno grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 2. julija 1912.
Fran Čuden
sin.
2087
Josipina Čuden roj. Rus
soproga.
Prvi slov. pogrebni zavod Josip Turk.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo
naznanja tužno vest, da je njegov dolgoletni član in odbornik gospod
FRAN ČUDEN
v ponedeljek zvečer umrl. Pogreb rajnika bo v sredo ob G. uri popoldno iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 6, k Sv. Križu.
Gasilci, ki ho pogroha udeleže, so zbero ob 1/46 v „Mostuem domu".
2090
V Ljubljani, dno 2, julija 1912.
T
Klub slovenskih biciklistov ,.Ljubljana" naznanja tužno vest, da je njegov dolgoletni Član in predsednik gospod
Fran Čuden
v ponedeljek po dolgi in mučni bolezni umrl. Pogreb rajnika bo v sredo ob šestih popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 6, k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, dne 2. julija 1912.
Odbor.
•v 3 •<;
;-v .V,
Učenec
za mizarsko obrt 14 do Hi let stan poštenih starišev se sprejme pri Alojziju Šetina, mizarski mojster, Gunclje, po*
šta Št. Vid nad Ljubljano.	2059
LJubljano
sprejme takoj v službo Josip Arhar, mizarski mojster, VIž-marje št. 20, pošta Št. Vid nad
iiOSl
Vrtnarskega pomočnika in vajenca
sprejme takoj Anton Bajec, cvetlični salon, Ljubljana, Pod trančo št. 2 aJi 2079 2 Tržaška cesta št. 34.
• -V • •
• II* *
i mm
išče za 1. avgust ali takoj
z 2 ali 3 sobami
v pritličju ali najvišje v i. nadstropju kolikor mogoče v sredini mesta. 1994
F-SI
z večletno prakso, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, spreten v konceptu, želi premeniti mesto. Nastop in plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod šifro „Odvetnik 1992" na upravo »Slovenca".
Morsko kopališče Gradez pri Ogleju
Kakor prejšnja leta, jc hiSa duhovniškega podpornega druStva „Pto Sovvegno" na razpolago tudi letos meseca junija, julija in avgusta odpo-Citka in razvedrila potrebnim duhovnikom. Cena za hrano in postrežbo je zelo zmerna. — Pojasnila daje pred-sedništvo „Pio Sovvegno" v Gorici (Cortc S. Ilario 7).	4
na upravo »Slovenca«
Železnato Kina otno
lekarja Piccollja v LJubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železuatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kol navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910.
Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
1/2 literska steklenica 1\ 2-—, 3 steklenice. K 6-(50, poštnina in poštni zavoj franko.
veščo kuhanja, pobožno, srednje starosti, varčno, sposobno voditi malogo-spodarstvo, išče samostojen župnik na deželi. Ponudbe na pod 2064.	2064
ms »poti društvu ?im
LfuMfana, Kongresni trg št. 12.
SDo 50°o znižane cene!
3)o 50°o znižane cene!
Vsled zatvoritve ^Covomeške podružnice se je ljubljanska zaloga pomnožila. — Velika izbira matiufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga. — Cene brez primere nizke. 2054	Likvidacijski odbor.

2±iežne in	kavine mešanice 4"
prva ljubljanska veleprašarna za kavo = .. =—=
^Dobivajo se v pražarni na vogalu ^Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgovini s špecerijskim blagom ^Dunajska cesta štev. 6.
Kolinska tovarna išče spretnega
otnika.
Oferti v pisarno v Ljubljano.
'2075 3
Stfeeke v korist Slovenski Straži
prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju 1949	bogastvo. Nihče naj ne zamudi
žrebanja fturškifc srečk dne 1. avgusta f.l.
pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Val. Urbatičič, Ljubljana.
delniš
,Slovenske lil
se vrši jutri, v sredo, dne 3. julija 1912 zvečer na vrtu
hotela „Lloytf
Začetek ob 8. url. Vstopnina 40 vinarjev,
prej
1018
Koncerti se vrše odslej ob lepem vremenu vsako sredo svečer.
Vsak čas se sprejemajo gospodične v poduk.
Priporoča, se slavnemu občinstvu pred štirimi leti znani restavrater, sedanji lastnik hotela. ,,Uoyd"
2088	Kari Tauses, Sv. Petra cesta št 9.
Št. 19.331.
Praga »Mfsscasif«
Binarno stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-Ipoo in preuaianle elektriške sile. Električni o&raf vseh vrst. 39enfaBafoiii. Tiarfoo-iesieratorji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Otoločitice in žarnice -:	vseh vrst.
a
Vodne turbine vseh sestav, &Frai8dS, PRltonf. Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drngih tvrdk. Vse :-:	potrebe za fnštalirange.
2065
Ker se nekateri mejaši Gruberjevega prekopa laste pravic do užitka brežin Gruberjevega kanala na ta način, da jih kosijo, oziroma prioravajo, daje podpisani mestni magistrat tem potom na znanje, da so te brežine javna last mestne občine ljubljanske, vpisane v seznamku II. javnega imetja pod pare. št. 29S in 3.13 kat. obč. Poljansko predmestje ter pod pare. št. 643/1 kat. obč. Karlovsko predmestje in nima do njih nihče drugi nobenih katerihkoli pravic.
Vsled tega prepoveduje mestni magistrat na podlagi §. 26 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano vsako uporabo teh brežin, bodisi pašo, košnjo ali obdelovanje in se bo vsak prestopek te prepovedi v smislu § 70 istega občinskega reda ali pa po cesarski tiaredbi z dne 20. aprila 1854 strogo kaznoval.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26. junija 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar I. r.
Kranjski
banka
u claželraeiire duoresi
ufioti o Gosposki ulici 2.

Obrestuje hranilne vloge po
4 V/.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v ekočem, giro-rtičunu in nn blagajniške list* po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
komunalnih zadolžnleah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke vsak delaonlk od pol 0. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Izdaja konzorcij. »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.