22. številka. Ljubljana, v soboto 26. januvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman zu av s t r i jsko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaŠH. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Koluiana hiši, „ Gledališka stoiba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 25. januvarja. Ne da se tajiti, da je Lienbacher s svojim govorom če ne prerezal vez z avtonomistično stranko, saj izrekel taka načela, ki smo jih dozdaj le »listali iz ust nemških centralistov. Kajti kdor pravi, da je „Staatu (država) neka osoba, ki ima svoj jez;k, ki je zrastel s to državo, ta 86 postavi na tisto libe-ralno-nemško stališče, proti kateremu se je ravno Lienbacher s svojimi dozdaujimi tovariši na desni toliko let branil, in ta pozabi, da država ni neka abstraktna osoba, ampak da jo delajo deželo in narodi ; narodi pak govore vsak svoj jezik in ne nStaats-Bprache". Defiuicija, da je „Staatssprache" = „Sprache des Staates" je tako naivna, da je mogla le vzbujati občni smeh. Obžalovati pa mora VBak, komur je za obstanek sedanje večine, da se je tak odlični in upliv ni mož svojim dosedanjem tovarišem nasproti postavil. Po Lienbacherjevem mnenji ima vlada pravico, k členu 19. izvrševalne naredbe izdavati in upa, da se po tem potu narodnim potrebam ustreza. Ako pa bi trebalo zakona, potem se taki zakoni ne morejo prepuščati deželnim zborom, v katerih bi manjiue bile v vedni nevarnosti, da se majorizira j o, temveč spada v delokrog državnega zbora, sklepati izvršilui zakon k 19. Členu. Groholski v jako mirnem in stvarnem govoru razpravlja razloge, zakaj da ne more glasovati za Wurmbrandov predlog. Pomen drž. jezika ni nikjer definiran. Govornik neče polemizovati, a h)če Bamo razjasniti svoje stališče. Predloženi predlog zahteva, da se upelje izpeljavni zakon k § 19 osn. drž. zak. To pa ne spada v kompetenco državnega zbora po § 11 osn. drž. zakonov, ki določuje, da izpeljava osn. drž. zak. pripada samo takrat drž. zastopstvu, kadar se to odločno zahteva. Iz poročila manjšine se pa razvidi, da tu ne gre toliko za varstvo deželnih jezikov, kakor za nemški državni jezik. Govornik pravi, da ni vedel kaj pomenja državni jezik, ko se je predložil ta predlog. Tega izraza tudi ni našel v delih najslavnejših pisateljev državnih znanostij. Nadejal se je, da izve vsaj v odseku, kak pomen predpisujejo predlagatelji temu jeziku, pa tudi tam ni zvedel tega, tedaj je moral z indukcijami ustvarjati in uganjevati si pojem o državnem jeziku. Jezik, ki se v državi govori se tu ni mogel misliti, ker pri nas se ne ujemata pojma država in dežela. Jezik, v katerim govori država, tudi ne more biti. Država govori na zvunaj in na znotraj. Na zvunaj pa ne govori avstrijska država, ampak avstro-ogerska monarhija. Pa tudi jezik, ki ga govori država na znotraj, ne more biti, kajti pri nas se vsaka razsodba objavi v imenu cesarja, tedaj v vsakej razsodbi govori država. Da bi pa vse razsodbe morale biti nemške, se saj ne bo zahtevalo, to bi bilo proti tradicijam avstrijske drŽave. O južnih deželah je že dolgo sodnijski jezik laški, v Galiciji je pa bil do 1848. leta latinski, potem pa le malo časa nemški. Ker ne ve, kaj pomenja pojem državni jezik, pravi gospod govornik, tudi zanj glasovati ne more. Beseda državni jezik ni niti v znanosti, niti v navadnej rabi določena. Da je na Ogerskem madjarščina priznana za državni jezik, nikakor ne opravičuje, da bi se to pri nas slepo posnemalo. Če so Ogri to določbo vsprejeli v zakon je to samo znamenje, da ta pojem na Ogerskem ni bil dvomljiv. Ogri gotovo tega neso sklenili v nemškem jeziku, a v madjarščini, tedaj se ne ve ali je prestava po pomenu prava, ko bi že tudi po besedah biia. Sicer pa mora vsak storiti, kar je primerno njegovim razmeram. Kaj ko bi se razumel pod pojmom državni jezik, jezik uradov, pa priuas so uradni jezik dozdaj določevali ministerstva, iu mislim, da bi ne bilo dobro, da bi se narodom tako drag zaklad prepustil svojevolji parlamentarnih večin. Gotovo je bolje varovan v rokah vladarja, ki vse narode jednako ljubi. Govornik se zavaruje proti temu, da bi ne spodobno vlekel posvečeno osebo vladnrju v debato. On govori v smislu drž. osn. zakona. Pri nas hvala Bogu ne velja francosko pravilo: „Le roi re'gne, mais ne gouverne pas". Pri nas vlada cesar po odgovornih ministrih. Pri nas vlada ne more nič storiti brez cesarjeve volje. To pa ne velja o postavnih določilih, dasi jih mora sankcijonirati cesar. Pa morali bi zatajiti parlamentarizem, ko bi trdili, da sklepi zastopstev nemajo nikakega vpliva na krono. Razloček je tako velik, da ravno v tem razločku vidijo avstrijski narodi možnost rabe njih jezika v uradih. Govornik se čudi, da predlagatelji hočejo rabo nemškega jezika prepustiti negotovim parlamentnim sklepom. Res ae zaliti1 v a v vseh deželah upeljava deželnih jt-zikov v nekaterih zadevah, pa nikdar ne tam, kjer bi utegnilo škodovati to državnej jedinosti. Ker se nenoSki jezik povsod tam rabi, kjer zahteva državna jedinost, in se nikđo ne protivi temu, in ker o izpeljavi §. 19. osnovnih državnih zakonov državni zbor ni kompetenten, tedaj predlaga govornik sledečo resolucijo: „Visoka zbornica naj sklene: Z ozi-rom na to, da spada sklepanje postave o izpeljavi določeb §. 19. državnih osnovnih postav po §. 11 v kompetenco državnega zbora; ker se na dalje brez ozira na kompetenco, iz poročila odsekovega razvidi, da se veljava nemškega jezika v delokrogu skupnih interesov, v javnem življenji, kakor v državnej upravi, kolikor to zahteva jedinstvo države, od nobene strani ne oporeka in je po držav-nopravuem združenji kraljestev in dežel, po skupnosti interesov narodov cele države in prostovoljnem priznanji in rabi že dovolj zagotovljena, tedaj naj zbornica preide s predlogom grofa Wurmbrauda in tovarišev ua dnevnired." Predlog Groholskega je bil podpiran od cele desnice, le Lienbacher in nekaj kmetskih poslancev se ni vzdignilo. Potem se je seja sklenila. Danes se rmdaljuje debata. Prvi govornik je g. profesor Beer. On pravi, da že Marija Terezija in cesar Jožef sta nemški jezik za državnega spoznala. Polemizuje proti grofu Hoheu\vartu, kateremu očita, da mu v resnici ni mar za sporuzumljenje in spravo mej narodi, ker bi se potem stranke ločile po drugih m čelih in bi njegova konservativna ne imela večine. Iz zgodovine skuša dokazati, da je nemški jtzik v Avstriji že od nekdaj državni. Pri tem omenja tudi Slovencev, katerih slovstvo se je še le v poslednjih desetletjih začelo razvijati in katerih jezik tedaj ni mogel biti uradni. On trdi, da Nemci nobenemu narodu ne branijo, da si razvija svojo narodnost, a na škodo državne celote se to ne sme zgoditi. Narodnostno vprašanje se ne more rešiti po vladinih naredbah, ampak le zakonitim po- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Najboljše podlistke je o svojem času priobčeval „Naprej", toli uzorni časopis slovenski. Pa njegov urednik je imel tudi vse lastnosti in spretnosti za tako drobne listke. Znano je, da duhoviti in gibčni Francozi že od nekdaj spisujejo najlepše podlistke. Pisatelj pozna brezštevila francoskih podlistkov, pozna pa tudi podlistke v drugih evropskih jezikih pisane — in najbrže ni lulo izmej sedanjih Slovencev ne čita po predmetu in jeziku toli različnih podlistkov, kot pisatelj teh vrstic — a očitno mora izreči, da se Levstikovi podlistki v „Napreji" lahko merijo z najlepšimi francoskimi. Najbolj suhoparno reč je vedel rezki LevBtik duhovito razpravljati in opisovati. Čitatelj naj pregleda posamične številke rečenega časopisa. Naletel bode na podlistke, ki razkrivajo vse slabosti, neumnosti in sleparije tedanjega redarskega uradnika. Jaz pred vsem občudujem pisateljevo spretnost, ki je znal vse stvari, tudi najbolj kočljive, zavijati tako gladko, da ga tedanja razupita nemčurska vlada ni mogla nikakor pestiti. In vender segale so Levstikove besede tako v živo, da je celo tedanja brezozirna nemška vlada prestavila razup.....redarskega uradnika V . .. . tje v bogati Trst, kjer sedaj nekateri Slovenci (kot mi prijatelj poroča) ž njim mnogo občujejo. Kaj to pomeni?! Čudna uaključba, da nas so najlepši slovenski podlistki z rečenim uradnikom prestavili v Trst, kjer se v „E din osti" prijavljajo najslabši slovenski podlistki. Jedenkrat so obdelovali celo gospodinjstvo : kako se kaša kuha in hlače šivajo! Mej temi skrajnimi mejami, mej „Naprejeui" in „E d in o s tj o" se vrste kaj različno Vbi drugi podlistki v slovenskih časopisih. Naloga temu »podlistku o podlistkih" ni, da bi globokeje raziskoval to stvar, a njej se odtegniti ne bode mogel bodoči spiaovatelj slovstvene zgodovine slovenske. Z životopisom, z novelo, z romanom p o d-listek sprva ni imel uičesa opraviti; tudi bo vsi ti predmeti njemu popolnem neprimerni, ter se po bistvu ne morejo nikdar skladati s podlistkom. Podlistek se mora odlikovati po raznovrstnosti svojih predmetov in za držaj se mu mora nagloma menja- vati. Podlistkar more vrteče se stvari sedaj debelo, sedaj tanko, komaj vidno slikati ter jih duhovito in rezko razkazovati sedaj mirno, sedaj pa zbadljivo, vtipno ; čusih mora prav sem ter tja „skakati" ali kako se že glasi ona pesen radostnega mi Dolenjca. Po takem je prav naravno, da se v podlistku toliko časa neso pokazali životopisi, novelo in romani. Sedaj pa ravno ti hočejo skoro poplaviti ves podlistek. Tako se ne godi le v Slovencih, godi 86 to še dosta bolj v tujih narodih. Naši časopisi sprejemajo v podlistek životopise, novele in romane, ker jim večkrat primanjkuje druzega gradiva. Tak,' so naše razmere. Malostne so! Pogostem prijavljaj slovenski podlistki životopise, novele in romane, h-\irue ali prestavljene, ker jih v naših razmerah drugače ni lahko mej svet spraviti. Natiskovanje knjig, nii izvirnih ali preloženih, stane mnogo novcev in žal, da jih našim plodovitim in duhovitim delavcem ua duševnem — slovstvenem polji toliko pomanjkuje! Res, kateri razumnik bi od slovenskega pisatelja ali prelugatelja .^e zahteval, da poleg duševnih sil raj narodu žrtvuje še svoj pičli zaslužek (če takega sploh ima) ter naj strada noter do smrti? Zaradi rečenega razloga bode že obveljala ta na- daje njegova pravica, potem bo Avstrija v notranjosti urejena, pa mogočna proti vnaujosti. Dr. Rieger je prav mirno in umestno govoril in da si od levičarjev nekaterikrat provociran, se ni dal motiti in je z živahno pohvalo na desni končal svoj govor. Položaj Slovakov. ii. Višjo posvetno izobraženost dobivajo Slovaki iittjveč na Peštanskem vseučilišči in na Požunskej pravuej akademiji. Zdravilstva učit se jih gre mnogo na Dunajsko vseučilišče: tehnično izobraženost pa dobivajj na Dunajskej in Pražkej politehniki. Ob svojem času bila je na liceji v Požunu posebna stolica za slovaški jezik in slovstvo, katero je nekdaj zasedal profesor Palkovič in njega pomočnik Štur; pa ta blagi čas je že davno minul, in od slovaške stolice ni ostalo drnzega, kakor spomini. Res, da ustav ogerskih višjih šol dovoljuje ustanovljenje dijaških društev po narodnostih, pod predsedstvom profesorjev; pa ta dovolitev ne velja zdaj za Slovake, katerih dijaška društva bila so zaključena, ker so bila obdolžena, da goje panslavistične namene. Poslednji čas so se delali poskusi zam eniti prepovedana društva s privatnimi shodi za čitanje časopisov, referate ... v narodnem jeziku; pa minister nauka na Ogerskem Trefort, katerega povzdigujejo za madjarskega papeža, ker je naredil načrt, za ustanovljenje pod njegovim glavarstvom madjar-ske državne cerkve iz zjedinjenja vseh veroizpo-vedovanj, je razgnal te neškodljive in nedolžne shode, in izključil je zaradi udeležbe pri njih 14 dijakov Požunskega liceja, 7 dijakov IVeševskega liceja in 11 dijakov Lučenskega učiteljišča pod predlogom državi sovražne panslavistične agitacije, prepovedal jim je ustopiti v kako drugo učilišče na Ogerskem in odredil, da bi pozneje v Cislajtauji od njih dobljene diplome ne imele veljave! V zgornje-ogerskib gimnazijah je sicer dovoljeno predavanje slovaškega jezika; pa v resnici se nikjer ne predava, kajti ravnateljem je predpisano, to po možnosti zavirati. Zgubivši svoje državne srednje šole v narodnem jeziku, skusili so Slovaki zameniti jih s privatnimi, ustanovili so slovaške gimnazije v Revuci (18G2 l.), sv. Martinu Turčanskem in Kljaštori, z dobrovoljnimi darovi slovaške inteligencije in naroda. Te gimnazije ostale so vsaka po nekaj let brez vsake pomoči vlade, katera dobiva tudi od Slovakov davek za narodno obrazovanje. Organizacija teh gimnazij bila je tako dobra, da so njih učenci najboljše izhajali na vseučilišči. Pa ž njimi se nikakor neso mogli pomiriti madjarski šovinisti, k katerim pripada tudi vlada in časnikurstvo, kajti v teh gimnazijah se je predavalo v slovaškem jeziku, četudi se je tam učil madjarski jezik v poluej meri in s polnim uspehom. Madjarski časopisi so na jeden hip, kakor na komando zagnali krik v 1874. 1. proti tem slovaškim gimnazijam. Više imenovani superintendeut Cejkuš začel je na čelu te agitacije dolžiti slovaške gimnazije panslavizma, kar je na Ogerskem jednako z državno izdajo, in s pomočjo luteranskih konventov in ministrov Tisze in Treforta dognal je ta stvar tako daleč, da so se polagoma zaprle vse tri gimnazije. Ta OBoda je zadela tudi slovaško Matico, ustanovljeno 1861. leta in a polnim uspehom delujočo za povzdigo narodne znanosti, literature in drugih atranij kulturnega življenja. Kapitale vseh zaprtih zavodov sekvestrirala je uprava, četudi le začasno, po besedah ministerakega ukaza; zgradbe bo porabili za druge namene, n. pr. ječo in sodnijo v Kle-stori! Prelepe zbirke Matice: biblijoteka, coologična, botanična zbirka itd. gnijo razmetane v nezračnih prostorih. Dol starinskih spominkov pograbil je samovoljno Remer, hranitelj Peštanskega muzeja, za ohra-nenje, ali bolje za uničenje slovanskih sledov v madjarskem muzeji. Tn je podoba sloveče ogerske svobode in liberalizma! Ali bi mogli Turki pokazati v analogičnem slučaji več barbarstva, fanatizma in divjega nasitstva,? Nižje šole so v Slovakiji dele kakor na Ogerskem v dve vrsti: 1. konfesijonalne in 2. občinske. Število poslednjih, ki imajo vladni značaj, hitro narašča na račun prvih, ki so bolj neodvisne od vlade. Prej ali slej bodo občinske šole popolnem spodrinile koufesijonalne, in madjanzem bode izrinil iz njih povsem slovaški jezik. Tak izhod te narodne borbe avtomnih verskih občin z prizadevanji vladnimi je že pripravljen z imenovanjem madjarouov na najvažnejša cerkveua mesta katoliških, kakor tudi luteranskih Slovakov. Z utijenjem občinskih šol mogla bode vlada v njih širiti demoralizacijo iu raznarodovanje po učiteljih, po njenej volji dresiran'h v uči-teliščih, in zavisnih od davkarskth uradov, kjer dobivajo plačo iu drugih administrativnih mest in osob. Že zdaj se v občinskih šolah prebava že s prvega razreda v madjarskem jeziku. Z razširjenjem ma-djarizma po tem potu vrši se polagoma zbeganje Slovakov v drugojezičnej šoli, kar pospešuje razvoj inadjaronskega duha, uriva in s mpatij. V profilerj) letu v ogerskih zbornicah sklenjeni zakon o srednph šolah, katerega namen je /ubraniti predavanje v narodnih jezikih na Ogerskem, iu namestiti jih z madjarakim, ne more več škodovati Slovakom, kajti v srednjih šolah že davno nemajo ničesar zgubiti. Ta z.ikon more škodovati samo sedmograškim Saksom, in Rumuuom, morda tudi Srbom, kateri bodo polagoma pali tudi na to stopinjo narodnega uelotstva, na kuterej stoje Slovaki. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. januvarja. Klubi desnice ilržavuega zbora sklenili ho vsi glasovati za motivirani dnevni red; Coroninijev klub pa je neki sklenil staviti nekak posredovalen predlog, ki naj bi vsem ustregel. Ker pa ni misliti, da bi desnica ali pa levica glasovala za ta predlog, bode gotovo propal. Ker pa Coroninijevi somišljeniki mislijo glasovati proti vsem drugim predlogom, zato bodo morda vsi predlogi zavrženi, kar bi sicer za nas Slovane bilo tudi prav, a nemškim konservativcem bi utegnilo napraviti neprijetnosti. Ministri neki ne bodo glasovali, ker se boje ostati v manjšini. Dunajski „ VatHrland" je dobil nek pomenljiv članek iz ogerskih konservativnih krogov o lezi-koviiem vprašanji v Cislitaviji. V tem članku se govori, da so uemški konservativci, ki uživajo popolno simpatijo ogerBkih konservativnih krogov, prav storili, da se v tem vprašanji neso ločili od Dalje v prilogi. tom. Travica državnega nemškega jezika, katero vsi priznajo, mora se v zakonu kodificirati in sicer v državnem ne pa v deželnih zborih. Nemški narod v Avstriji je silno razburjen, zlasti proti minister-skemu predsedniku, kateremu očita, da je državo spravil iz reda v konfuzijo in tega mnenja, da so vsi avstrijski Nemci. Dr. Rieger očita levici, da le zarad tega je tako silila k razpravi \Vurmbrandovega predloga, da spet na novo vznemirja narode in državnemu zboru ne dopušča bolj koristnega delovanja na ma-terijalnem polji. Proti Lienbacher ju navede prvi odstavek 19. člena, da bo vsi narodi v Avstriji ravnopravni, a nikjer ni v zakonu zapisano, da bi nemški jezik že sam ua sebi imel neki privilegij. Nikdo ne taji, da ima nemški jezik v Avstriji večo veljavo nego vsak drugi, in da se mu ne bode povekšala z kacim zakonom, pa državni jezik za vse dežele in narode v Avstriji nemški ni bil in tudi ni zdaj. Pomen in obseg „državuega jezika" se ne da definirati. Strah, da bi narodne manjine v deželn h zborih ne našle pravica, ni opravičen, ker bi kakih nepravičnih zborovih sklepov vlada in krona ne sankcionirala. Narodi se morajo, in se bodo mej seboj sporazumeli, ker je to v njihovem životnem interesu. Pomen „države" ni tako jasen iu določen, kakor ae dozdeva Lieubacherju; avtonomisti imajo o tem povsem drugo mnenje, nego centralisti, ali kakor se krivo zovejo: liberalci, ki mislijo, da mora v vseh stvareh centralna vlada komandirati, ki to lebko stori s svojimi okrajnimi glavarji, žandarmerijo, vojaštvom. Taka oninipotenca pa ima lehko hude nasledke, kajti potem smejo socijalisti po pravici zahtevati od vlade, da tudi njim daje primerni delež na dobrotah tega sveta, in tak sistem pelje končno k socijalni krizi. Kako daleč naj sega državni jezik? Maii mora celo vsak žandarm in vsak berič in vsak davkar-ski eksekutar se posluževati državnega jezika V In neso tudi občinski predstojniki zastopniki države, bi tedaj tudi morali nemški uradovatiV Ker se je od nekaterih poslancev na levici celo izreklo, da se naj Dalmacija in Gališko izključi iz delokroga deželnega jezika, nam to kaže, da levici je le za to, germanizacijo širiti tam, kjer bi se to še dalo. Mi nečemo, da bi katerikoli uradnik ne znal jezika ljudstva, mej katerem uraduje in to se vedno še godi, na kvar državni upravi, državnim financem, a nikomur na korist, (iovornik opominja na ostro kritiko Bismar-kovo o Ilerbstovi politiki, katera z razdražbo Slovanov v Avstriji škoduje Nemštvu. Predlog \Vurm-brandov je Gesslerjev klobuk, postavljen, da ponižuje Slovane, ki pa so tudi občutljivi v narodnem Čutu, in se ne bodo ponižali. Kakor državni jezik, bi se tudi državna konfesija lehko proklamirala. Avstrija ni narodna država. Cesar Jožef II. je skušal uemško-narodno avstrijsko državo, pa tega ni dosegel in njegov naslednik je moral vse Jožefove naredbe preklicati. Naj se proklamira nemški jezik, in ua južnem Tirolskem najde Irredenta nove razloge za svojo rovanje in kako hoče si Avstrija simpatije južnih Slovanov pridobiti, ako jim sili tuji njim nerazumljivi jezik. Avstrija ni postala vsled nemškega jezika, ampak po pridobitvah dežel in narodov od strani dinastije. Ako se vsacemu narodu vada še dalje v Slovencih, v slovenskih časopisih. In kdo se bi ob njej spodtikal, ker tako ravnajo celo vsi mnogobrojni bogati in mogočni narodje evropski;—nikdo jim ue očita navskrižnosti z bistvom pravega podlistka. Italijani na pr. v vseh svojih uovuiah priobčujejo pod črto — ua mestu podlistkovem — izključno le povesti, novele in romane. Italijani imena nemajo za francoski „feu.il-leton". Njim je ta oddelek časopisu pod črto le „privezek" („appeudice"). Gradivo pravega podlistka pa italijanski časopisi priobčujejo v posebnih dokladah, kot jo ima na pr. glasoviti „Fanfula" v Rimu z imenom „Fanfulla della Domenica" ali znani „Capi ta n F r a ca s s a". Jednako baje ravua večina Bpaujskih časopisov, ako smem soditi po preslavnega Fm. Castelarja glasilu „E1 Globo" in po najimenitnejšem špaojskem Časopisu „La F po c a"; imajo pa Spanjci izraz „folletin" Nadaljno raziskovanje tega predmeta pa prepuščamo učenim slovstvenikom in to tem lože, ker se bi dosta ne dotikalo tega slovenskega „podli s tka o podlistkih". Nekaterim časopisom slovenskim se pa najlepši zde oni podlistki, ki nemajo prav nobenega za držaja — le težavuo, pretežavno jih je spisovati tako, da bi tega Čitatelji ne zapazovali. Kakemu založniku bi najbrže uajbolj ugajal celo tak podlistek, da bi zauj določeui prostor pod črto čitateljem ne kazal druzega nego razne maroge grdega papirja. A dosta, več nego dosta o podlistku, da mu ne bode kdo z včerajšnjo ljubeznjivo nEdinostjou tržačko očital, da je vzet, prepisan - a govorimo rajši z olikanim tem listom, da je ukraden iz kakega naučuega slovnika. Naj „Edinostarji" le pregledajo vse naučne slovnike od velikanske Diderot — d1 Alembertove enciklopedije iz miuolega stoletja do najnovejše v sudanjem času. Zal, da tem ljudem ne morem povedati, kat&ra enciklopedija je najnovejša iu najprikladniša, ker se s tako učenostjo nikdar pečal uiaem. Naj „Edinostarjem" še dalje pomagata dotičnih člankov v enciklopedijah iskati učena zgodovinarja iz našega mesta, iskali bodo vsi zaman kot doslej. Omenjeno očitanje pač znači žalostne naše razmere, v katerih Blepa atrast in za-vidnost podtikate brezimnemu spisovatelju teh krotkih podlistkov nikakor ne dokazane napake in hibe. Podlistkarju stalno in sveto načelo bilo je od nekdaj : svojih slabosti in napak ne podtikaj drugim ljudem — brez dokazov! Mirni in nepristranski čitatelj teh podlistkov mi bode, upam, rad priznal, da sera se tudi v njih neprestano držal poudarjanega načela. Če jaz ue poznam iu ne vem kake reči (in kdo na svetu bi vse poznal!), iz tega še ne sledi, da je tudi nobeden drugi ne more poznati iu vedeti. Le oholi „nićevedci" — ali kako je že Stritar nekje poslovenil njim jedino primerno ime „knownothiugstt , sodijo druge ljudi po rečenem popolnem napačnem načelu; sodijo jih po svojej nevednosti. A s tem se obsojujejo le same sebe — vsaj pred vsemi sloveuskimi razumniki. Jako napačno je misliti, da le naši učeni in neučeni profesorji vbb vedo, -- drugi pa da smo slepe muhe, ki Boga le vsak dan hvalimo, da nas pusti na svetu živeti. Žal, da so se pri tej priliki slepi „EdinoBtarji" kot kačja zalega zagnali v dobrega mi znunca v Trstu, kateri pa je krotke podlistke tako malo zakrivil kot pokojni Miroslav Vilhar v Breuceljevem Olimpu. Strast slepi. Prijatelj odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.*) *) Tudi uro dni št v o jo čitalo oni surovi napad v prvej letoSnji številki „Edinosti". In pripravljalo jo žo odgovor, ki pa je bil nepotreben, ker je naš »otmduik z Priloga ^Slovenskemu Narodn" §t. 22. 26. januvarja 1884. rekognoseiranje, na mnogoštevilnega sovražnika pri združenji Rudeče in Črne Reke. Sovražnik je začel streljati, pa ni napravil nobene škode. Pričakuje se hud upor. — Angležka vlada dobila je brzojavno poročilo i/. Kitaja, da kitajska vlada misli zapreti Kantonsko pris- nišče. Lord Granville je na to obrnil se do franeoskoga poslanika v Londonu, Waddingtona, Če Franci'a še vedno ostane pri tem, da se bode ogibala vsega, kar bi utegnilo zavirati evropsko trgovino, ter da ne bo napala pogodbenih pristanišč, ne da hi prej naznanila vladi objavo vojne. Na to je dobil Waddington naročilo od svoje vlade, povedati angleškej vladi, da Francija ne miBli napasti nobenega kitajskega pristanišči, dokler se Kitajci zdrže vseh Hovražnostij proti francoskim ladijam in podložnim; če bode pa Francoska prisiljena 8 skrajnimi sredstvi braniti francoske interese, tedaj bode pa že naznanila poprej objavo vojne nevtralnim vlastim. Sir Harry Parkes, angleški poslanec v Kita ji se že prizadeva, da bi odvrnil zapretje Kan-tonskega pristanišča, in Granville mu je naročil, VVaddingtonove izjave sporočiti kitajskej vladi. — Dopisnik časopisa „Times" poudarja iz Ilonkonga, ko bi Francozi poseli otoke Sehasans, Formosa in Hai Nan, bil bi to za Anglijo casus belli, ker člena 3 in 4 v 1846. letu mej Ilongkonškim guvernerjem in kitajskim komisarjem določujeta, da se otok Schasans, ko ga izpraznejo Angleži, ne sme uikakej vlasti odstopiti, ter se Anglija zavezuje varovpti ta otok, ko bi ga kdo napal, in potem zopet izročiti Kitaju. „Temps" pa odgovarja na to, da se je Anglija po tej pogodbi že dvakrat vojevala s Kitajem, katerih ekspedicij se je tudi Francija udeleževala ter da ne govori o tem protektoratu niti Pekingska niti Tien-Tsin8ka pogodba, kateri vse prejšnje pogodbe uničujeti. Domače stvari. — (O prevzvišenoga knezoškofa dr. Pogača rja) zadnjih trenutkih zvedel je naš poročevalec od čestitega gospoda dvornega kaplana Antona Koblerja, ki je bil ves čas bolezni prisoten, da je gospod knezoškof prav lehko in mirno umrl, in da je tedaj poročilo nekega slovenskega lista o borbi s smrtjo neistinito. Gospod knezoškof bil je skozi 42 ur do kratko pred smrtjo v neka-kej dremotuej nezavesti. V petek zjutraj po 6. uri, ko je bil prej začel knezoSkotijsk' tajnik g. Bohince zanj darovati sv. mašo, odprl je kratko pred pozdigovanjem jedno oko, začel počasi sopsti, in ko je bilo povzdigovanje končano, izdihnil je svoje življenje, na kar je dvorni kaplan g. K obler, ki je bil tudi v zadnjem trenutku poleg, pričel molitve za umrle. V petek popoludne ob 3. uri so zdrav-uiki piimarij dr. Fux, in asistenta dr. Kotzmutb in dr. Openauer, v navzočnosti g. dr. Miderja, truplo kuezoškofu odprli in bal/, imovali. Pri sekciji se je pokazalo povečanje srci, kroničen kaUr v želodcu in rak v mehurji, drugi deli o kulu mehurja so bili tudi raku podobno pokvarjeni. Tudi so zdravniki opazili, da je bila mrena na očesu gosp. knezoškofa na Dunaji kaj slabo operirana. Ko so truplo potem balzomali — vse delo trajalo je do 7 ure zvečer, — nadeli so umrlemu vladiki škofovo poutitikaluo obleko. Oder je postavljen v veliki vzprejemni dvorani knezo-škofijske palače v drugem nadstropji. Vsa dvorana je črno preprežena in ravno nasproti vrat je postavljen oder, na katerem leži pokojnik v umetelnej krsti, z mitro ua glavi, škofovo palico poleg sebe, okrog vrata zlato verižico z zlatim škofovim križem, roki oblečeni v zlatom vezane rokavica. Nid glavo stoji krasen velik srebrn križ sv. Jakoba cerkve, Nad krsto je postavljen krasen baldahin, bogato kinčan na obeh strani odra pa gori v treh vrstah v srebrnih svečnikih na vsaki strani kakih trideset velikih voščenih sveč in razven tega v posebno za to postavljenih pozlačenih svetilniki tudi mnogo sveč in raz stropa vise trije svetilniki tudi polni sveč. Pri nogah mrliča leže redi ranjkega vladike namreč veliki križ Fran Josipovega reda na Širokem rude-čem trakn, poleg njega krasna zvezda tega reda in komturni križ Leopoldovega reda na belo-rudečem traku. Pri nogah ležita dva venca, jeden od rodbine, drugi krasni iz samih vijolic in s črnimi trakovi ima napis: „Svojemu prvemu voditelju, tužno Alojzijevišče". Vsa dvorana je bogato okrašena s tropičnimi rastlinami. Obraz ranjkega vladike je malo spremenjen žolte (gelb) barve. Danes zjutraj dovolil se je občinstvu pristop v dvorano. V gostih procesijah hite ljudje iz mesta in z dežele v škofovo palačo, tako da se komaj po širokih stopnicah zvrste. Vendar pa je dobro poskrbljeno za red. Pogreb knezoškofa bode v ponedeljek ob 9. uri. Nesli bodo truplo gospoda knezoškof i v slovesnem sprevodu. Kod bode sprevod, dosedaj, ko to pišemo, Se ni določeno, toda na izrecno željo pokojnika v zatvorenoj krsti. Pokopan bode v jednej rakvi sv. Nikolaja cerkve, v katerej, zdaj še ni določeno, najbrže pa v drugej kapeli na desnej strani od velikih vrat, kjer počiva tudi raujki knezoškof Anton Wolf. K pogrebu pridejo: goriški nadškof Zor n, mariborski knezoškof dr. S te pisni k in tržaški škof Glavina. — Raz Alojzijevišče vihra od petka zjutraj črna zastava. Stolni kapitel izdal je posebni parte list v slovenskem in emškem jeziku. — (Poslano.) Čuje se, da se namerava pri pogrebu preuzvišenega knezovladike z nemško pridigo navzočne vernike Ljubljanske škofije tolažiti. Ako je to res, pač ne vemo, ali je Ljubljana res središče slovenskih dežel in je tu sedež najodliČ-nejše vladikovine slovenske! Kje pa bomo kazali svoj materinski značaj, ako ne pri takih javuih dogodkih! Ni še prepozno, torej naj se modro to odvrne, ako bi bilo kaj resnice na tej govorici. Vsaj je bil preuzvišeni uzorni domoljub! — (Sokolov „jour-fixe") bode danes zvečer ob 8. uri v Šrajnerjevej pivarni na sv. Petra cesti. — (Slavnej pošti!) Naši gg. naročniki v Borovnici se nam pritožujejo, da se jim večkrat „Slovenski Narod" odpelje na Vrhniko ali kam drugam, tako da ga ob tacih dnevih dobijo stoprav popoludne, mesto redoma zjutraj. Zato uljudno prosimo, da se zadržki odpravijo. — (Od sv. Lenarta v Slov. Goricah.) Volilni možje za ptujsko volitev so vsi narodni in pošteni Slovenci. Nobeden ue pljune tam v lastno skledo; vsak se ogiblje neinškutarjev, mestnih in tržkih barusačev kakor gobovcev. Vsi so za Boži-dara Riiča. Njih imena so: Miha Žurman (Zamar-kova); Andrej Golej (Žerijavce), Fr. Gosak (Partin), Ig. Mulec, Aut. Družovič (Senarsko), Jož. Družo-vic (Verjaue^ J. Kraner (Ojek), Jan. Križan (Ši-tance), J. Krautič in Peter Meaarec (sv. Jurij), J. Krautič (Malna), č. g. Milošič iu Jan. Kurboa (sv. Benedikt), Jur. Jagrič (Dervauja), J. Kocpek (trije kralii), Fr. Žlabar (Ihova), M. Mulec (sv. Anton), Ig. Kokol (Šitanei), Fr. Kukovec (Šice), J. Črnčec drugih svojih parlamentarnih tovarišev, kajti to bi le škodovalo konservativnim elementom. Vzprejem nemščine za državni j t k bi ustvarjal brez dvojbe nekak privilegij, posta^ . prednost, ki bi škodovala vsem narodom zagoto enej jednakopravnosti, in globoko užalilo njih narodne čutje, ter bila povod raznim pritožbam. Je' ';ovna in narodnostna borba bi 8e poostrila, nastal bi pravi boj za obstinek. In to ne bi bilo v interesu nemških konservativcev. Ne bili bi dobri Avstmci, ko bi kaj takega hoteli. Poglejte le upliv madjarskega jezika v Ogerskej. Ali se je s tem res utrdil madjarski narod? Šovinisti trdijo to, in tudi videz kaže, a globokeje misleči pa vidijo, da gospodstvo drž vnega jezika samo škoduje pravim državnim interesom, in zavira duševno in nravstveno kulturo, seje splošno nevoljo; v resnici pa usiljevanje madjarskega jezika le škoduje madjarskemu narodu, in madjarskej državnej ideji. In vender nr 'o v Ogerskej nemadjarski narodi tako razviti, kakor nenemški v Avstriji. Ogri bi tudi radi madjarščino proklamirali za jedini državni jezik, pa s tem bi se odprla le vrata bojevitemu šovinizmu, in Škodovalo državnim interesom. To bi bilo tudi v Cislitaviji. Iz Ogerske prihajajo znamenite novice. Grof Cziiaky, vodja konservativcev je baje poklican na Dunaj; Tisza pa neki hoče še v tem zasedanji predložiti državnemu zboru reforme gospodske zbornice. Hoče neki poskusiti silo svojih nasprotnikov. Kak konec bo imelo to Tiszino postopanje se ue ve. Morda bode popolnem porazil svoje nasprotnike, ali pa bode Bam pal? Vnaujc države. Srbski poslanik v Carigradu, gospod Gru-šic* je zahteval od turške vlade, da imenuje oto-manskega komisarja, kateri bode določil s srbskim komisarjem ono mesto na srbsko-turškej meji, od katerega se bode delala železniška proga, ki se bode zvezala z železnico Salonichi-Mitrovica. In vsled sklepa turškega ministerskega Boveta naročeno je ministru javnih del Hassan Fehmi paši, da naj za to misijo izbere jednega uradnika. V torek je v ItallJauskeJ zbornici, kakor smo že omenili, poslanec Bernini interpeloval o umoru nekega laškega ribica v Spljetu. Minister vnanjih zadev Mancini je odgovoril, da je italijanski konzul v Spletu zaradi toga dogodka bil takoj odstavljen. V resnici v tem slučaji ni bil nikak umor, a samo uboj. Ribič Padavani se je spri z nekim Splietskim policajem in bil je ubit. Italijanski konzul v Spljetu gospod Zinek, ki je ob jednem v Spljetu opravljal posle občinskega tajnika, se je za to stvar premalo zmenil, in je zamudil v tej zadevi uložiti kako pritožbo. Italijanska vlada bode zaradi tega odpoklicala gospoda Ziueka, in avstrijska vlada krivega policista kaznovala. Tako bode kmalu poravnan ta slučaj katerega bi rade italijanske opozicijske stranke porabile za rušenje dobrih razmer mej obema drŽavama. Španjski maršal Serano podal je svojo ostavko in odšel bode v Pariz. Misli se, da bode Španija premenila svoje zastopnike v Parizu in Rimu, pri Vatikanu in Kvirinalu, potem na Dunaji, v Londonu, Briisslu, Atenah in Bukureštu. Marquis de Molina je neki v hteval, da ne bi ga imenovali po-Blanikom v Parizu. Ta se pridno ukvarja z začetkom španjske akcije v Afriki, zlasti v Maroki, v katero svrho se je že naredilo neko društvo, katerega člani bo tudi štirji ministri. Leseps iu Pereire sta imenovana častnima člai.Dina. — Pomorski minister je neki poslal vsem po\ jnikora pomorskih oddelkov, okrožnico v katert jim strogo priporoča, da naj vojne priprave popo) jo iu popravijo primerno napredku moderne znanosti, da bodo moč braniti interese in nedotakljivost Španjske. „Agence HavaB" se poroča iu Hongkonga 24. t. m., da je po poročilih Ha-Noia 19. t. m. zadel oddelek Francozov, ki je bil poslan na S podlistkom smo pregledali vse ureduiške oddelke v slovenskih političnih časopisih. Ostaje nam le še ogla s u i k. A poglejmo prej v enciklopedijo naših privilegiranih učenjakov, da bodemo nje modrost častitim čituteljem prežvečili, ter jo svetu za lastno blago prodajali. Blagi čitatelj pod-listkarju po piejšnjem pojasnilu gotovo ne bode zameril resnobne šale. Kaj pa je oglasnik ali naznanilnikV Tako se imenuje oni oddelek časopisa na zadnji strani, ki občinstvu naznanja naj radi'niše stvari ua svetu. Pri reklami — potrpite malo, da po rečeni uavodni besedi malo pokukam v enciklopedijo! — smo že nekoliko naštevali te razMčne stvari, le da se v oglasniku še mnogo, mnogo pomnožuje njih različnost. Ni je stvari ua svetu, ki bi se ue bila v oglasniku nikdar občinstvu naznanjala. Kdo bi jih hotel posamičnim še naštevati ? Kot se je reklama rodila ua Francoskem, tako se je na fraucoskih tleh tudi rodil oglasnik, vsaj tako Notranjskega govoril dovolj jasno. Strastni ljudje se ne spametujejo. Napadli bo moža v Trstu, od katerega nesmo nikdar dobili nobenega dopisa za nag list Uredu. uči blažena euciklopedija! Slovenci so pač inalo pametni, da nagloma ne napravijo obširnega nauč nega slovuika, iz kal«' ..a bi potem zajemali vso modrost in učenost. To bi bili zlati časi, zlasti za leue in nevedne časopisne urednike, ki bi a slovni-kovimi člauki nikdar ne polne /. 'v n i slovenskih časopisov mašili! V Francozih, kot rečeno, se je porodil oglasnik ter se je uagloma razširil v uoviue vseh izobraženih narodov; po tem naravnem potu je prišel tudi v Blovenske Časopise. Neporaenljivo je omenjati, da veliki časopisi imajo večkrat dosta obširnejši naznanim i k nego je skup ves drugi del lista. N-jpomeuljivo je tuli, da nekateri časopisi imajo od njih odločen oglasnik, o čemer se lehko vsak prepriča z „Oglas u ikom" v zaslužnih naših „Novicahu. A čitatelj nekaj boljšega spomina bode podlistkarju pomignil na jeduaki nekdanji „Oglasnik" pri našem, ali kot g. prof. Stritar odločno zahteval, — pri „Lj ubljans kem Zvonu". Po vsej pravici io resnici 8e je opustil z lanskim letom rečeui oglasnik, ki je bil popolnem nespodoben lepemu „Ljubljanskemu Zvouu". Morebiti se je bil opustil po uasvetu rečenega g. profesorja. Ta prebrisani g. Stritar res ve povsodi pravo in spo- dobuo pogoditi. In vender je jedeukrat prvakom toli presedal! Pri velikih časopisih pravi urednik — ali natančnejšo rečeno — pravi uredniki nemajo nič opraviti z oglasnikom; s tem se pečajo le posebuo najeti pisarji, zlasti pa upravniki časopisnega podjetja. Ker so slovenske razmere ma-lostue, da znova ponavljam Btare besede, ukradene ne vem že iz katerega naučnega slovnika! naši časopisi ue morejo imeti toliko različnega osebja, ampak ista oseba sestavlja in ureduje časopis io oglasnik. Le pri „Slovenskom Narodu", kot prvem našem duevuiku, — čuda, da mu zavidna „E d i no s t" v Trstu Se priznava „neodvisuost!1* najbrže dobro ve, da ta podlistkar še uikdar n: pisal iu tudi uikdar ne bode pisal v ..zavisni' ' časopise, — ae je delo že davno toli kupičilo, da se je opravilo z oglasnikom odločilo od uredništva ter izročilo upravniku našega dnevnika. Iu tako je prav. Pravi časopisni urednik bi ue smel nikdar imeti naj manjšega opravila s suhoparnim oglasnikom; in to tem manj, ker je z oglasnikom po gostem zvezana grda umazanost in še grša d o bič kali 1 e p u o s •. (Dalje prib.) (Ledinek), Al. Ornik (Kremberg), Val. Rojs (Bien-gova), J. Klemenčift" (Čagona), J. Pravdič (Andrencit, J. Šegula (Zupetinci), Andrej Grabušnik in J. Verlič (Volicina), J. Roja in I. Polič (Črmlenčak), Mat. Sužnik in M. Damiš (Selce), K. Pečovnik (Goceva), M. FUrbas (Biš), Lavoslav Bezjak (Bogoznica), Fr. Koser (Gaateraja), J. Kogel iCogetinci), Jakob Klinar (Cogetioci), Anton Golob in Matija Rola (Porcič), Fran Fekonja (Tronkova), K. Stiper (Setarjeva) in Aloj. Čuček (sp. Žerjavce). Ti vai pridejo dne 31. januvarja v Ptuj in pozdravijo v „Na-rodnem domu" blizu meniSke cerkve svojega kandidata č. g. Božidara Raiča ob 9. uri predpoludnem. Potem grejo skupno na volišče. Volitev se začne ob 10. uri! Živio, slovenski volilci, Živio slovenski novi poslanec Božidar Raič! ,S1 ov. Gos p.* — (Ustrelil se je) v gostilni na Zidanem Mostu 23. t. m. Edvard Niemee, po obrti lončar iz Zagreba, 43 let star inteligentne vnanjoati. Uzrok samoumora je zblaznelost. Zapušča nepreskrbljeoo udovo. — („Vienac"), ki se v letošnjem tečaji odlikuje po raznih ličnih podobah, prinaša v svojej 4. številki podobo našega pesnika S. Gregorčiča in precej obširen životopis ter obeta, da bode o njegovih poezijah priobčil posebno študijo. — „Zlata Praha") je v svojej 4. številki posegla1 tudi na Slovensko in nam v podobi prestavlja divno Kokrsko dolino, kakor se vidi s ceste proti cerkvi, s KoČno in Grintovcem o ozadji. Podobi dodan ja popiB v katerem gosp. J. Lego na kratko, a pristno in mično popisuje to dolino. Gosp. Lega bavil se je par let mej nami, pozna vse naše kraje in razmere. Zaradi tega se nam je nadejati še drugih prizorov in popisov iz slovenskih krajev. Že zaradi tega, še bolj pa zaradi krasne oblike in prebogate vsebine še jedenkrat prav toplo priporočamo „Zlato Prano", ki izhaje v velikej obliki in b prelepimi podobami po jedenkrat na teden, a stane samo 9 gld. na leto. Narodna društva zlasti naj bi Bi ta list naročila. — (Slovstvo.) Nom9kega zbornika „Die Volker Oesterreich-Ungarns" („Narodi avstrijsko ogerskiu), kateri izdaje zaloga Proehiske v Tescheuu, izšel je te dni snopič XI-ti. V tem snopiču popisuje Teodor pl. Štefani-Vilovski rSrbe v južnej Ogerskej, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini", a Goza Czirbusz priobčuje kat dodatek „Južno-oger-8ke Bolgare". Lepo to delo je poklonjeno slavno-znanemu preiskovalcu in poznavatelju Balkana, Fel. Kanitz-u. — Vrli srbski rojak pl. Štefan ovi-Vilovski nam v zgodovinakej strani svojega najnovejšega dela predočuje poveBtnico Srbov od početka do velike drame na Kosovem polji, kjer je izkrvavela svoboda in samostalnost srbska, dalje opisuje usodo Brbskih rojakov v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, konečno pa jako zanimljivo razlaga, kako je bilo zgodovinsko življenje v Bosni in Hercegovini nekdaj, kako je bilo za Časa sužnosti, kako da je prišlo do najnovejših dogodkov, ki so ti deželi položili v roke našej Avstriji. Nadalie podaje vešči pisatelj sliko duševnega srbskega življeja, slovesnosti in umestnosti, govori o cerkvi in narodnoj prosveti, o običajih srbskih, zlasti gorko o pobratimstvu in poseBtrimstvu, sklepa pa z razpravo o divnej srbskoj narodnej pesniji. — Geza Oirbusz je svojo dobro obdelano tvarino o avstrijskih Bolgarih razredil tako-le: a) Zgodovina naselitve in razprostiranja Bolgarov po Banatu; b) Značaj, šege in običaji južno-ogerskih Bolgarov; c) Njih razmera z drug mi narodi. — Vse sploh je tudi ta XI-ti snopič zelo primernega in poučnega zbornika kritiki jsko po godu in ea tedaj gre toplo priporožati. Zbornik bode kmalu dovršen, iz ti ima namreč le še II. zvezek, ki bode opisoval „ Nemce na Češkem", in to iz pe-reaa Otona Lohr-a, tajnika nemško zgodovinskemu društvu v Pn>gi, daei je izdajatelj in *!'.!o*uik sprva bil napovedal in imenoval prof. ■) i . B n leta iz Prage, ki bi bil prevzr'! kočjivo delo, obji.kt'vno in vednoatni; preiresujV češko Nemce. — — (Razpisano je mesto) prvega even-i 'Ino diu/.fga rudniškega zdravnika v Idrjv Prvi lobiva 1 £00 gld., drugi 1000 gld. ua leto, vsak pa 150 gld. za potovalne stroške in prosto stanovanje. Prošnje v treh tednih ua rudniško ravnateljstvo v Idriji. — (Mesto kanclista) razpisano je pri c. kr. okr. sodniji v Tržiči. Prošnje do 20 f-br. t. I. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 26. januvarja. Tukajšnji Slovenci žalujejo s celim narodom slovenskim ob izgubi preblagoga vladike. Dunaj 2f>. januvarja. Nadaljevanje jezikovne debate. Dra. Gregra govor bil do sedaj najimenitniši, napravil je na obeh straneh globok utis. Govorila sta še Rechbauer in Magg. Razne v esti. * (P 0 8 i In o državno posojilo.) Kakor izvemo iz amerikanskih listov je stanje južnonme-riške republike Bolivija jako kritično. Vlada je v velikej denarnej stiski, zato je razpisala posilno posojilo, seveda s „svoboduo" Mibskripcijo, a kdor neče posoditi, ga pa kar zapro. Tudi braziljanskega kon zula so zaprli iz tena uz oka, pa so ga zopet spustili na zahtevanje Brazlije in Zjedinjenih držav. * (Pouk v pravilne j hoji.) V nekaterih krajih v Ameriki se poučuie pravilna hoja, kakor pri nas petje, igre, jeziki itd. Priporočajo opirati se zelo nu prate, ker aicer se pri vsakem koraku život preveč pretrese. Najracijonalneje in najgibčneje hodijo neki Francozi in Angleži, najokornejše pa Nemci, ker se v Nemčiji na lepo hojo kaj malo gleda. Mcteorologično poročilo. a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. g "-» 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7.370,") mm. 737 00 mu. 737-34 mm. — 4-0 (J + 4-o'(; — 31 (' brezv. al. v/.h. si. svz. megla jas. jas. 0-00 mm. snegi. Srednja temperatura — 11°, za O-7" nad normalom. Tržne cene t Ijii1>Ijanl due 26. januvarja t. 1. 10O kilogramov kilogram . Pšenica, hektoliter Re*, Ječmen „ Oves, AjdP, „ Proso, , Koruza, „ Leča „ Grah Fižol Krompir, Maslo, Mast, „ . . S i li frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jaica, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ , Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva uda, 4 kv. metre . „ mehka, r „ „ ? ID i B ? 2 as B u iS. o 1 d. iS s C/2 o —.ozn 6 5- * * c ; 5 mit i V >s s. - g 90 O (D C* H* n m 9 "Šefi rw~ < S* crq —• s S 1 "o o S - -' J« ri« — s; S. — - pr a >« 4 ^ 2. C i—h =; Da rjo «£2 s g2 * ca i.3 gld. kr. 7 fiO 5 36 4 87 3 5 5 36 5 51 r> 50 _ 9 — 10 — 2 86 — 94 — 86 — 60 — 74 — 85 _ 3 __ 8 — 60 — 66 — 52 — 38 — BO — 18 2 38 2 5 7 30 4 70 90 30 45 kr. Poslano. Gosp .Tnliju liittneijn. lekar ju v Reichenau Sp. A. Pošljite mi nek*j flaconov konifernega sprita za iisoplji-nje, ki mi je bilo priporočano^ kot najholjae »red-st\u za kaSelj. /. velespoštovanjem (^92) €)rlndrt>nii, na Dunaji. XD-iaxa.3,3s3l5:a, "bozssa. dne 2G. januvarja t. I. (Izvirno to!egrartćno poročilo.) Papirna renta.......... 79 rh Srebrna ronta .... ..... 80 ZUta renta........ , mo r f^n „ marčna renta......... 95 " Akp.-je narodne banke ,...... H49 " :\ .-<-ditnn akcije...... , 30f> London........ . . . P21 S ebro..........[ _ " Napol. ........... 9 " kr. cekini . ...... * 5 - Nemnke marke ..... ,59 4"/0 državne sreoko iz 1. 1854 250 gld. 123 ] Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 170 „ 47„ avstr. zlata renta, davka prosta. . 100' „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 - 1%. .... 89 ; „ pnpirna renta 5°/0..... 87 „ 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ Zeinlj. obč. av-Htr. 4V»n/o *latl ^t. listi . 119 „ 1'rior. oolig. Elizahetino zapad, železnice 105 „ Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice 105 M Kreditne srečke......100 gld. 170 „ Kudolfovo srečke .... 10 „ 20 „ Ak(ije anglo avstr. banko . . 120 „ 116 „ rranimway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 227 , 40 30 ea 72 45 25 35 70 60 65 50 75 75 25 25 20 25 Kovaški pomoćnik, ki je dobro izurjen v podkovstvu, dobi službo in v tej zadevi natančneja pojasnila pri J. Zavrtniku, (67—1) v Dol. Logatei. ♦ Umetno (32—5) £ ustavlja po naj novoj šem amer i kanskera načinu j :brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj n in * vse zobne operaulje ♦ I zobozdravnik A. Paichel, ♦ ^ poleg Hradeckyjevega mostu, I. nadstropje. ^ Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno a v zabojih po 25 in 50 !-,..r;&f4> 1^ , steklenic se dobiva iz (83—50) ALOJZIJ MAYER-jeve - zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. » i i 9 i i 1* „Wiener medicinisehe Presseu, katero izdaja profeSOT dr. Ivail SC h n i tZ I 6 r7 Poroča sledeče o Bittuer-jevem „Coniferen-Sprita". Na podlagi izrekov slavnih mož novodobne medicine, po katerih vedno zelena smreka obdržava in i/.hlapeva tva-rine, ki ugodno uplivajo o boleznih dihalnih organov in čutnic, zadal si je lekarnar Bittner v Kilmovu nalogo po-Bkulatl, kako Li bilo mogoče zdravilne snovi jelovega gozda dovesti v bolniško sobo. Po petletnih tiudapolnih poskuš-njah i^e mu jo posrečilo izumiti ekstrakt, Ililtncr-Jev <>ii i«i«-ii-S;>rii«- imenovan, kateri popolnem nadome-»tuja jdov gozd, prenoseč v sobo njegov balzamičen duh, napolliujofi vzdnb z eterično-oljnatimi in balzamično-sniol-natimi snovmi ter dovedeč jih neposredno v dihalne organe. K aha rConifernega-SpritaM se priporoči r priporoča pri kašlji, pokašljevanji, bronhijalnom ka- c-tatu, prsnih bolečinah, slabih v prsih, naduhi, emtizemu, bljuva- nji krvi, jetiki, kronični bripa-vosti, kataru v grlu in pri živčnih boleznih. Morno ozonujoea lastnost v „C initVreii-Sprita" f;a dela urili ravnega za uporaba v bolniških sobah odrašecitih iu otrok, za vsa stanovanja, Ležeta oh 1110 JUllUSBlTTKil ea vsa stanovanja, lezeeaoDmo- r\, , :„ Podoba Btnklemioe II ttnor-jovo(ffi „Cmii- fiF|p!| [q nilkth kmjill, ker 86 C' » " '•JK '••rc,"s,mt* 8 rMI,rii,ulm •*•'""• ' v/.Uuh vedno rist in zdrav ohra- ?-V-^r.-:.r - !3 nja; posehiio pa pri Vrotaiel, davni bolesnih na polti, kakor- pri kozah, škrlalici, iu pri vseh iln in ho« 1» i u rtu. Na novo upeljano: g I a c o-r o k o v i c g najboljše kakovosti vseh vrst in barv, na izbćro za gospode in gospe. Z vclcspoštovaujein (58—2) J. S. BENEDIKT. in i iuIiMiIujm* Berolin. IVAN HOFF, c. kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji. St. Feterburg. (D OJ 4-» OJ i-H O Ji (D & b o fi (D* 4-» (11 XV11111L I lo(l';i Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, redke} krvi in nerednim opravilom spodnjetelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 56 kr. Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hripuvosti, zaslizenju ncpresegljlvo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek iu varstveno znamko pristnih Hladnih bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkib po 80, 3<>, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. velićastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik, Ivan Iloflov Koncentrirani sladni isleček. Za bolne na prsih in plučaJi, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspehu in zelo prijetno za uživati. — V (laconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. Ivini Hollova Sladna čokolada. Jako redilna in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo ttkusmt in posebno priporočati, kjer je zatiživanje kave ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj V, klg. po l-80gl.,*!K) in 60 kr.; zav.n >/>. klg. 2'40gl., 1 60 gl. in" 1 gl. Proti kašlju, hripuvosti, bolečinam v prsili in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. Ustanovljeno 1847. Izumitelju in jedinomu izdelovntelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu založniku Mkoro vseli evropskih ttuvereuov* Itunaj l.9 Tovarniška zaloga: Ciruben, Iti ;io cn-r-i ia>><- tovarna: <r. Alojzij Nagy, župnik. Vaše visokorodjet Prosim Vas, da in i takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Iloffovega zdravilnega piva iz Bladuih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883. IU. pl. i"<-i<-lil- vodjet-a soproga. Zdravniško prizristrije. Častno mi je Vam naznanjati, da so so Ivan lloffovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavi jen j i, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete b poštnim povzetjem iu naslovom: „G. Ivanu Guschallu v Umu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov iu 3 zavoje Bladuih bonbonov. Spoštovanjem Grottava, 9. septembra 1883. I»r. Josip FrUde, prakt. zdravnik. S.. . n j i r\ Zahtevajo naj so samo prvi pristni Ivan lloffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-V/AinllLlO atrijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljeva). Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč iu pravilno Isdfl w (n «« ms» *V« lovanje Ivan lloffovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mog6 celo škodljivo uplivati na zdravje. J|ty Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan HofTovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Naj so izrecno le taki zahtevajo. ljubo Dunajsko poročilo o ozdravljenji* Dunaj II. septembra 1883. Ne morem si kuj, da bi so Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših čudovito delujočih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Poskusil jo ž njimi, in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan Hoffo'-ega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu je odleglo, in sedaj, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejmite mojo iu mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem lian j u lMatenik, Ncufunihaus, Goldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala b 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Iloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem duij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživaim ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ue bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. dau septembra 4883. Spoštovanjem Fran Kargetzi. konditor, Mariahilferstrasso 02. Ivan lloffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr, Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter LasSIligg, trgovec B špecerijaini. Nadalje imajo zaloge: V Kelti: Ni Pavačič, dro^uist; v Gorici: G. C/iristofoletti; v Mariboru: /•'. /'. Ifolasck, ml glavnem trgu; v IMnji lekarnar; v Olji: J. Kupferschtnidt, lekarnar; v Kranji: Fran Dolence, trgovec. (o58- J. Ka.si»u'r, M- o< & p 0 < a k o §* H«- 03 h—" p p* h*. CD p *s p c+ t—• • Ul O 00 *-t p o o CD m p p o o < p I'aris. I ILondon. | Đudluipesta. | Grradec. | llaiubiirtt. | Frankol>rof/jf0fjtt'

' plenah, izpulili in osivelih laseh. [Kj Uspeh po večkratnem močnem utrenji f zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. SQ2ffg~-^;; •50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. Orolioli v Brnu. I I Ju t,l j4, ni se dobiva pri g. Mutantu Mnhr-u t v Trstu lekar Pavel Kocca; v Gorici lekar C. Crisfoffolctti; v Iteki lekar C. ŠiUmvij; r Cilji A. Krisper; v Mariboru J. Martin z. Ni sleparija! («96—11) I i Vsem prebivalcem Avstrije in Ogerske. Nujni poziv! /.muli dedne razdelitve velike trgovske hišo Ivana Karola KunzHchmidt-a, ki je obstajala 121 let, sklenili so dediči pred kratkem v svojem shodu, da bodo poprodali vso zalogo blaga po tistej ceni, kakor je njih stala surovina, tedaj skoro zaMtonj, da bodo prej ko mogoče prostore izpraznili in oddali. (51—2) Na protlaj je Ao ttledecc blago: 4500 ženskih srajc iz najfinejšega angleškega cbitlbna s pristnimi švicarskimi vezenimi ustavki, prava umetna vezenina, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajsto-rica za 16 gld. 60 kr. 1500 ženskih ponočnih srajc jednako baze, zolo dolgo in po vsej dolgosti s švicarskimi vezenimi ustavki, jako elegantno opravljeno, krasota za vsako damo, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. Taiste iz teškega barhanta po 1 gld. 60 kr. 5600 ženskih spodnjih kril iz najlinejšega sivega platna s pristnimi švicarskimi svilnatimi obšivki okrašena, — po 1 tfld. 4<) kr.; dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taista iz rudečega cretona po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 10 gld. 50 kr. Iz teške klobučino po I gld. 75 kr. Taista iz najlinejšega in najtežjega sukna, z najfinejšo pisano volno vezena, na okolu plisirana, ■ volanti in zobci, — po 2 g-ld. 50 kr. 250 dvanajstoric ženskih hlač iz najlinejšega barhanta, bogato okrašene, z robci, po 1 gdd. 50 kr., dvanajstorica 14 gld. 3500 možkih srajc iz najfinejšega angleškega chiffona, četvernato oprsje gladko ali vezeno, vsakeršno ovratne širjave, — po 1 gld. 25 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. 1500 dvanajstoric damastovih namiznih garnitur, z ulitimi cveticami, obstoječe iz jednega pita in 12 brisalk, — samo 2 gld. 85 kr.; neobhodno za vsako hišo in čudovito ceno. 2000 dvanajstoric turških otirač, zarobljenih, posamič zloženih, z rudecimi obrobki in dolgimi resami, najfinejše pikiranih, prekrasnih, — po 3 gld. 75 kr. dvanajstorica. 2000 velikih ženskih ogrinjal iz najfinejše Bcrolinske volne, z dolgimi resami, različno krasno in moderno barvana: škotsko, turško, bela, siva, drapp, križa-sta, črna. rudeea, rujava, itd., — po 1 gld. 20 kr.; dvanajstorica za 12 gld. 50 kr. 400 popotnih plaidov, jako veliki in debeli, iz najtežjega in najboljšega sukna tkani v elegantnih angležkili uzorcih : rujavi, sivi, mclirani, s težkimi dolgimi resami; ti pl.-idi se dade zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popolno < »ur i u JalOf poMlcljuo odej« in ženske »havvle ter se dasti še po 20letuej rabi iz njih napraviti dve veli elegantni obleki in s katerimi se dajo prištediti ogrtači, deževni plašči, paletoti. I. baza prej po 15 gld., zdaj le 5 gld. 85 kr., II paža prej po 12 gld., zdaj samo po 4 gld. 85 kr. 300 zavojev domačega platna, 30 vatlov, najboljši, najteži in terpežnejši tovarniški izdelek za domačo rabo, — po 5 gld. 50 kr. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bo v kratkem imelo podvojeno ceno; zatorej naj si ga vsaki nujno naroči. 500 svilnatih koltrov iz najtežje Lvonskc chappe-svile, belo, rudeče in žolto črtani, — po 4 gld.; čudovito ceno. 320 svilnatih robcev iz težke Lyonske svile v vseh barvah, vsak kos v drugej barvi. Ti robci se lehko rabijo kot ovratni robci. Dvanajstorica velja samo 3 gld. 50 kr. 650 garnitur iz gobelina, obstoječo iz dveh finih posteljnih pregrinjal in miznega prta z baržunastimi čopi, v raznih barvah krasno izdelano, ter velja garnitura, to jo vsi trije kosi vkupe, samo 7 gld. 50 kr. 5000 dvanajstoric rjuh brez šiva, iz dobrega, težkega platna, tudi za največjo postelje; —po 1 gld. 35 kr.; dvauajstorica za 15 gld. Vsaki kupec, ki da skupiti ob jednem najmanje 15 giu., dobi nagrado, torej grntiN Švicarsko m o iz francoskega zlatega uTCHR z dolgo verižico; za pravilni tek so jamči 2 leti. Naročila v gotovini (s poštnimi nakaznicami ali pa tudi povzetji) naj se pošiljajo z naslovom: Erbschafts-Vervvaltung Rabinowicz, Wieu, II., Schiliamts^asse Nr. 20- Dražba zaradi oddaje stavbenega in rezanega lesa za potrebščine mestne občine Liubljanske vrnila se hode pri mestnem magistratu v 3S. dan pimivarpi t. I. ob 10. uri dopoludne. Dotične pogoje more vaakdo v navadnih uradnih urah v prostorih mestnega stavbenega urada pregledati. Mestni magistrat v Ljubljani, v 22. dau januvarja 1884. Za župana: Perona. Zoper jetilco! Radgostski a Hjiffztiiii* čaj rožnovski maho-rasllinsii celtličfci, priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, f.elodčevo slabost, za splošno slabost čut-nie in začenjajočo se pljučnico! Veliko sievilo pri/nunskih pisem razpolagajo se v prepričanje. ______ G. J. Ncichertn, dipl. lekarnarji! v K"/.navi. Ozirajoč so na svojo naročbo pred 10 dnevi, prosim Vas, da mi za priloženo vsoti) pošljete so dva zavitka radigoBtske^a umvm-zalnega čaja in 6 škatljic rožnavskih maho-rastlinskih celtličkov. kajti posebno ti so mi skoro popolnem ustavili kašelj, čaj mi pa daje slast do jedi. katere preje nijsem imel. Se spoštovanjem Henrik liiindi. c. kr. stotnik računski vodja. Hainburg n. D., 21. januarja 1878 Gospodu lekarnarju .1. Keiehertu v Uožnavi. Še enkrat Vas prosim, da mi izvolite kmalu poslati s pošrniiu povzetjem 2 zavitka toliko hvaljenega radigostskega univerzalnega čaja in 2 škatljici rožnavskih celtličkov. U.lant Karel Moravče, kralj, gozdar. Gospodu lekarnarju J. Seiciiertu v RoftnavL Prosim, pošljite mi s poštnim povzetjem 1 zavitek glasovitegu radigostskega univerzalnega čaja in 2 škatljici rožnavskih eeiiličkov. Udani Josip INVIfel, na« luči to', j. Ljubno (Štajerska), 17. marca 1877. Čestiti gospod J. Nelehert! Zopet Vas prosim za 3 zavitke univerzalnega čaja in tudi toliko ccltočkov. Ljudjo me prosijo, da zanje naročujem. Nekdo je bil užo blizu smrti, in dasi je imel dosti zdravnik »v, postajala jo vendar hujša njegova bolezen, dokler da mu nijsem prepustil jednega dela vašega zdravila, ki tudi nanj izvrstno upliva. Se š ovanjem Fran Kalhaus9 gostilničar. Podlužany (Češka), 6. aprila J8V9. 9 Od tega po zdravniške) razložbi in predpisih pripravljeni čaj, ve:j:i za lldnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalna škatlja Ružnovskih uiahn.rastlinskih celtličkov 5« kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posebo. Itadgostsk i univerzalni čajj iu Kožnovakl mako-raslliuski veltlički dobivajo so vedno le v lekarni J. Seicherla v Kožnovi na Moravskom), in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Daje pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: VV. Mayr v LJubl|aui, W. Kouig v Mariboru, S. Mittolbaoh in J. (Jej bok v Zagrebu, li a r m h e r z i g o B r Ud e r in A. N ed v ed v Ciradcl* A. M. a r o k in J. K u p t er-schmied v t'elji, O. nussheiin v Upnici« Čari Grabacbor v Murau, J. 111 i n g v Itot-teuiuanu, W. T b u r n w a 1 d v Celovel. Zaloge napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah uaatorijalnega blaga. _p_F~ Doktor Ilorutova Jedtuo prava voda zu oči, prinjvua natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenje in vzdržan jo vida v vsakej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad ua očeh. pege na rožidci iu kaso tor odpravi sitno solzenjo. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek In zavoj lO kr. več. Prava se dobi _anio naravnost i/, lekarno v kopelisči Ro&navl, tftr RozuovHkl evet za /.«vee- hitro in trajno o/.dravija putiko, trganje po Udih iu vsake vrste slabost v živcih i:i kitah. UvimA sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj 1<> kr. več. Pravi se dobi Nuuio naravnost i/, lukaruo v Uožnavi (Moravska.. (698—10) 5000 1(788—11) a&taKkQ3V sukna ipo .'t—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošiljapo poštnem povzetji, ostanek pottgl. JXi. si4»i <>li v Urini. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati Zdatno znižane cene. Kava nepoare«lno Iz HambarKa razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/< kg. netto, poštnine prosto z zavitkom \red nemudoma po poštnem povzetji. 5 kg. av. v. gld. Moooa, pristno arabska, plemenita „ „ .. . 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatoruniena, jako fina . . „ n n „ 4.70 Cuba, modrozelena, briljantna • . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Moooa, lina in zdatna . . „ „ n „ 3.90 Santos, fina in močna.....„ „ „ _ 3.55 Rio, okusna........„ „ B t 8.26 Gaj v izvratnej izberi, »/» kilo od av. v. gld. 1.— (318—28) do gld. 6.—. Nesrečna katastrofa | v Casamicciola. dnč 28. julija je bil švicarski fahrikant ur Iran DtUHU iz ('haux de Fonds na otoku Ischia zasut in se je ondu v 41. letu svoje dobe zadušil. Kljubu vsemu poizvedovanju postavljenega kuratorja Giacoma Butatti v Neapolji se nese našli niti sorodniki, niti pravni dediči, vsled te^a je vse premoženje pripadlo državi. Pošiljatev, imejoča v sebi 2463 pristnih švicarskih ur in zlatega kinča, ki jo bila via Dunaj namenjena v iztok, pridržal je špediter Fr. liaurau.rjils v 7. dan avgusta, ter v 15. dan oktobra izročil pod-pisanei trgovini z urami in zlatim kiučem, naročivši, da naj se vse blago, samo da se pokrije carina in in voznina, tedaj skoro zastonj odda, ter se ku-ratorju omogoči izvesti zapuščinski račun. Vse ure so repasirane in na minuto regtdovane in je saino graviranje pokrovov in tacon pristnih zlatih kinčev toliko Btal, kolikor se zdaj za vse zahteva. 350 žepnih, ur na valjček iz najfinejšega francoskega doublč-zlutH, ali pa z dobro posrebrenim ni-kljevim pokrovom, najfinejšo gravirane in giljoši-rane, z dobro pozlačeuo verižico, zlati iacon, fino na minuto repasirane. Vse vkup samo gld. -1.95; taisto iz pravega 131otnega srebra, po c. kr. uradu puncirane, težko pozlačene, samo gld. «.«►<>. Iste uro na valjček iz pravega 14 karatnega zlata, puncirane, prej gld. 45, zdaj za slepo ceno samih gld. IT. 250 ur na sidro iz najfinejšega francoskega double-zlata ali pa z dobro posrebrenim nikljevim pokrovom, fino gravirane in giljoširane, na 15 pristnih rubinih tekoče, s preciznim kolesiščem, kazalcem za sekunde in krasno verižico, fino repasirane, samo gld. 7. Iste ure na sidro iz pravega 13 lot-nega srebru, puncirane iu pozlačene, samo gl. 11.BO« 200 Wasbingtonskih remontoir-ur iz dobro posrebrenoga niklja ali double-zlata, navijočih so brez ključka, z mehaničnim premikanjem kazalcev, fino na sekundo regulovane, s preciznim kolesiščem, najboljša ura na svetu, cena s krasno verižico samo gld. s.r>o. 180 Brebernih remontoir-ur iz dobrega 13letnega srebra, puncirane, navijajočih se brez ključka, z mehaničnim premikanjem kazalcev, plosnatim steklom, emajliranim kazališčem in sekundnim kazalcem, na minuto regtdovane, izvrstna ura. Prejšnja cena gld. 25, zdaj za slepo ceno gld. 13.50. Za pravilni tek se jamči 5 let. 217 pravih zlatih prstanov s ponarejenimi briljanti, v vseh velikostih, pristno 6kar. zlato, po c kr. uradu puncirano, v finem baržunastem za-bojčku, par samo po gld. B.75. 184 parov briljantnih uhanov ali bunčic v pristnem 6 kar. zlatem okviru, po c. kr. uradu pun-cirauem, s krasnimi biseri, v finem baržunastem za-hojčku, par samo gld. 3.75. 222 parov uhanov iz pravega 6 karatnega zlata, punciranega po c. kr. uradu, s pristnimi korali in z zabojčkom, par samo gld* 1.50. 164 medaljonov iz francoskega doublć-zlata, z umetnimi biseri, samo gld. 2.50. 150 butičarc za. naprsje ali ovratnike iz pravega 6 kar. zlata, punciranega po c. kr. uradu, s krasnimi ponarejenimi biseri, z zabojčkom vred samo po gld. s.so. 250 gumbic za srajce iz pravega 6 kar. zlata, punciranega po c. kr. uradu, s čudovito lepo ponarejenimi biseri, po gld. 1.80. Vsi Lim'-i so tako krasno bruSeni in imajo tako lep blesk, da se ž njimi lahko prihrani vsak pristen kiio , ki stane toliko novcev. Naročila po pošti ali telegrafu, ki se zvršujejo samo po poštnem povzetji ali s pridejano vsoto, naj se pošiljajo na (52—1) Sclrvveizer-Uhren und Golthvaareu-Commissionshaus WIEN, Leopoldstadt, Schittamtsgasse 20. izdateli io. odgovorni ureduik Makso Ar m i'1. Laatuina in tisk -Narodne Tiskarne