Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedei|ska Izdaja celole no vJugo-slavljl SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pellf-vrsta malioglasi pol 50 In 21),večji oglasi nad 43 mm vlMne po Din 2-30. veliki po 3 in 4 Din, v uredniSkpmdelu vrstica po lO Din n Pri veC)em □ naročilu copust Izide ob 4 zjutraj razen pondellKa ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vrača/o, nefranUlrana platna se ne sprejemajo -y Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 32& Političen Hsî sza slovenslei narodi Uprava /e v Kopltar/evl ul.št.o ^ Čekovni račun: L/cihlJana štev. IO.OSO In IO. H9 ia Inserate. Sara/evošt.7563, Zn(;rch št. 39.011. Vraga In Dunal št. 24.797 Pred parlamentom. Danes se bo nova vlada predstavila narodni skupščini. Listi razglašajo sklicanje parlamenta kot višek političnih senzacij in se čudijo, kako da vlada s tako majhno večino, kakor pravijo, stopa že takoj pred skupščino. To čudenje je znamenje, da smo pri nas žal že le preveč pozabili na parlamentarna pravila, ki jih edina samo še SLS dosledno vzdržuje. Prejšnjim Uzunovičevim vladam se iri mudilo s sklicanjem skupščinskih sej, čeprav so si te vlade nadevale naslov seljačke demokracije. Sedanja vlada se pa bo na zahtevo SLS takoj predstavila narodni skupščini. To bo drugi korak nove vlade, ki dokazuje, da hoče \lada opustiti žalostno tradicijo izbegavanja in neplodnega žongliranja in postopati po običajih demokratičnega parlamentarizma. Prvič se je nova vlada predstavila jasnosti v finančnem odboru Priznamo, da smo ta nastop z bojaznijo pričakovali. Saj je SLS našla na vladni mizi že od radikalov in radičev-cev izdelan proračun, rok z.a končno debato in sklepanje o proračunu poteka in ni bilo videti nobene možnosti, da bi se v tem pr. računu meglo bistveno popraviti, kar je centralizem vseli sedem let zagrešil Naš strah je bil popolnoma ue pravičen. Delegacija SLS v vladni večini je do.egla. c!a se je zvišal eksistenčni minimum n . C"00 Din, česar SDS in Radič nista megla izvojevaii. dasi sta bila leta in leta v vladi. Najvišja si' v< tiska kulturna zavoda, vseučilišče In gledališče, sta z vstopom SLS dobila z.a prihodnje loto sredstva, da se bosla mogla brez večje stiske razvijati. To je dosegla SLS takorekoč preko noči. Nobeno vpitje in hujskanje jutrovcev teh zaslug ne izbriše. Prva seja finančnega odi: ira je pokazala, da si je SLS izgovorila res veli vpliv na \ ci-stvo državnega gospodarstvu in nas u veri la, da bodo vse nadaljnje izpremembe in dopolnitve finan! nega zakona sama nepretrgana vrsta izboljšav v korist Sloveniji. Narod bo hvaležen SLS, da je v tem najtežjem položaju sprejela težko breme soodgovornosti v vodstvu državnih poslov že zato, ker ji bo dana prilika, da prepreči vsaj ue katere nove nesreče, ki bi bile prišle nad nas, če bi se bil sprejel proračun po pr\otnein načrtu ki nam je oatrigel univerzo, kmetijsko šolo, gledališče, strokovno šolstvo itd. Ljudstvo ve, da gospodarstva, ki se je 7 let neprestano upropaščalo. ni mogoče rešiti v par cme-vih —tudi v par mesecih nt- — in so pomilovalno smeje ubogemu dr. Žerjavu, ici je menda prvič v življenju hitel na sejo finančnega odbora. SDS je tri leta ministrovala, pa slovenskega ljudstva ni poznala. Tudi, ko je prešla v opozicijo, ji slovenski volivci niti toliko niso bili mar, da bi vsaj v soglasju z ostalo opozic jo podpirala naše zahteve. Ne! Nikoli ni noben poslanec SDS odprl ust za slovenske zadeve. Sedaj, ko je pa treba pobijati slovensko delegacijo v vladni večini, je dr. Žerjav prvi na mestu. Predebela je taka demagogija, da bi učinkovala! Kakor so dogedki v finančnem odboru važni in častni za SLS, vendar še daleč niso bili sami odločilni za njen vstop v vlado. Danes govorimo lahko že jasno in odkrito: Če bi delegacija SLS odklonila vstop v vlado, bi se bil* Uzunovič v sili moral obrniti na Sveto-zarja Pribičeviča, ki je na to povabilo že komaj čakal. V Slovenijo bi se bil povrnil žer-javovski režim. Ta je menda vsem še v dovolj žalostnem spominu. V sedanjem položaju pa bi bila vlada SDS za Slovenijo še usodnejša. Postavljajo se temelji oblastnim samoupravam. SDS teh samouprav noče in dokler je bila v vladi, je sabotirala njih izvedbo. Potom svojega vpliva v osrednji vladi in potom velikih županov bi ta stranka onemogočala sploh vsako delo oblastnih samouprav, tako da bi bil vsak njihov korak vnaprej obsojen na neuspeh. Da SLS omogoči oblastnim skupščinam vsaj skromen začetek in eksistenco, da jim utre prve stopinje, to je bil eden najvažnejših nagibov, da je stopila v vlado. Oblastne skupščine potrebujejo finančnih sredstev, potrebujejo ločnejše opredelitve svoje kompotence, potrebujejo sodelovanja in podpore centralne vlade — pa nuj bi SLS ostala zunaj in mirno gledala, kako bi dr. Žerjav pomagal samoupravo Slovenije zadrževati in onemogočati? SLS pa je pokazala tudi svojo odločno voljo, da ohrani to državo in pomaga pri njenem ozdravljenju Nhš državni voz. ie nedelavnost prejšnjih vlad in zbornice prijiraln v po-polen zastoj. Okrog nas rastejo vedno novi sovražniki, ki s posebnim apetitoan gledajo po stopi pred narodno VLADA BO DELALA DOBRO, MIRNO IN SOLIDNO. - SAMOSTOJNI DEMOKRATI SI NE MOREJO POMAGATI Z DRUGIM KAKOR Z LAŽMI. SPLOŠNA OBSODBA DEMAGOŠKEGA NASTOPA SDS V FINANČNEM ODBORU. - SAMOSTOJNI DEMOKRATI SVOJIH PREDLOGOV SAMI NISO RESNO MISLILI. „Samouprava" svari sam,, demokrate. — VSada se opira m ljudstvo in roa zaupanje krone. SAMOSTOJNI DEMOKRATI SO SE S SVOJIMI STRANKARSKIMI ORGIJAMI ZA VEDNO ONEMOGOČILI Belgrad, 3 febr. (Izv.) Kakor smo že poročali se bo jutri sciala nar dna skupščina. Vlada je skb nila, da skupš'ino radi tega takoj skliče da p. kaže, da se ne boji stopiti pred narodno skupščino 11 da so čimpreje prične proračunska debata, ki se mora končati do 1, aprila. Proračunska debata, z.a katero je skupščini -ostal.-» samo dva meseca česa, se l:o pričela S. februarja. Poslovnik nao.reč edrejuje, da n .ira jo od dneva, ko se poročilo finančnega odbora ra/.deli poslancem, preteči trije dnevi, da -e lahko skliče prihodnja seja. Ve-ti da e mislijo sc .e narodne skupščine (.dgoditi, so torej brez vsake podlage in spadajo ined ii-ie, ki jih objavljajo tisti, kateri so bili izključeni 'že vnaprej od vseh kombinacij in 1 i do v tem položaju tudi oslali. Vlada se skupščine ne boji. Ima dovolj močno ve.''nn kar se (e pokazal« tudi že nu včerajšnji seji lili»učnega odbora. To glasovanje je bilo danes predmet živahnega razpravljanja. Splošno je prevladovalo mnenje, da bo vlada lahko dobro, mirno in solidno delala. Mnogo se je komentiral ponesrečeni nastop ia zboljšanju sedanjih razmer, kakor sam. demokratom, L lahko lutii oni to storili. Iz dejstva, da lega niso storili, sc sklepa, da gre njihova politika samo v skrajno deniagoško-agitacijski smeri proti sedanji vladi, posebno pa proti SI.S. To potrjuje pisanje njihovega časopisja. Glavno gk silo sam. demokratov Reč je 1 a! don polna gnusnih napadov m očividnih laži. Za to današnja Samouprava-, glavno glasilo NRS, odgovarja na to pisanje. V članku pravi, da je rezultat preteklih oblastnih volitev pokazal, kako majhna je stranka na-rr nih prvi b: rileljev in da njihovo glas b» l aže, tla je zgubilo poslednji ostanek politične zrel ti Nova vladna koalicija, pravi Sa-ч ruiprava . ki se mogla kritizirati s stališča nekaterih programatičnih razlik pri strankah, ki sla jo sestavili. Vendar ti stranki soglašata v vprašanju praktične politike, katere rešitev zahtevajo res'.ne državne in ljudske potrebe. K reševanju takšnega dela je treba iskreno pristopiti in imeti dobro voljo. Riskanlno : pa je sedaj delati izmišljene prognoze, p .se lino pa delati pesimistične prognoze, kakor dela to Reč s. Treba je počakat; in videti vladno delo, potem pa jo obsoditi po njenih dejanjih. To je edino prava pot. Z ozirom na takšno postopanje opozicije, ki ji je glavno d( lo rušiti, bo morala vlada prebroditi še marsikatero zapreko. To pa pametnih ljudi ue bo motilo, da ne bi začeli dola. ki je državi in ljudstvu potrebno. Zave-I damo se velike odgovornosti pred ljudstvom i.n prod krono in bomo storili vse. kar lahko storimo, da čimbolj zadostimo dolžnostim, ki liani jih je naložila krona. Ljudstvo pa bo presojalo naše delo. Nadalje polemizira Sanu uprava z >Reč-jo . da je rezultat preteklih volitev pokazal, da so vsi napori samostojnih demokratov ostali brez vsakršnega uspeha. Ta neuspeh je tako močno uplival na to, da so samostojni demokrati zgubili zdravo presojo javnih vprašanj. Zato bo terba še večkrat pokazati na takšno njihovo pisanje in delovanje, da bo ljudstvi» čimpreje naredilo konec besnim orgijam samostojnih demokratov, ■ d katerih v svoji nerazsodnosti pričakujejo nekateri uspehov z.a svojo stranko. Sfêlâ tat» .Jtf if * a T У a VLADA IMA 18 GLASOV VEČINE. — VLADA PRISTOPI TAKOJ K REŠEVANJU GOSPODARSKE KRIZE. Belgrad, 3. februarja, (I/v.) Nocoj se je vršila prva seja nove vlade. Na tej seji ministrskega sveta je predsednik vlade predvsem izjavil, da se je sedanja vlada sestavila na podlagi rezultatov, ki so jih dale konsultacije pri kralju, in da ima zadostno večino za uspešno delovanje. Čisto matematično vzeto ima 18 glasov večine. To je večina, kakršno je imela maiokatera vlada v skupščini. Vlada ne bo stopila pred skupščino s posebno deklaracijo iz enostavnega vzroka, ker se bo dne 8. februarja pričela glavna proračunska razprava Pri tej priliki bodo vsi ministri imeli priložnost, dati obširne izjave o vseh problemih naše državne politike. Nato so se na seji razgovarjali o tekočih zadevah, posebno pa o delu narodne skup- POROČILO FINANČNEGA ODBORA NARODNI SKUPŠČINI O N.AJNUJEJŠIH UKREPIH ZA SANACIJO NAŠEGA GOSPODARSTVA. Belgrad, 3. februarja. (Izv.) Popoldne se je vršila seja članov večine finančnega odbora. Na tej seji se je sestavilo poročilo narodni skupščini. V tem poročilu odbora se naglasa, da se je storilo vse, da se gospodarska slovenski zemlji. Taka slika nas Slovence mora pretresli s skrbjo in nam cdlcčno ukazuje. da kljub vsemu pristopimo in «e žrtvujemo, da državo notranje utrdimo, njeno gospodarstvo izboljšamo in pomagamo iskati novih prijateljev iu zaveznikov, ščine. Jutri popoldne ob petih se sestane na rodna skupščina. Na tej seji se bo razdelilo poročilo finančnega odbora, nakar se bo debata o proračunu pričela 8. februarja, in sicer radi tega. ker skupščinski poslovnik predpisuje takšno postopanje. Dolga debata se je vršila o gospodarskem programu. Na temelju te debate je ožji odbor ministrov dobil nniog,. da v smislu tekom debate stavljenih predlogov za eno prihodnjih sej redigira poročilo in pripravi glavne ukrepe, ki jih bo vlada podvzela za rešitev gospodarskih vprašanj. Nato se je prešlo na resorna vprašanja. Minister Srskič je poročal o odškodnini za oškodovance v Sremu in Bosni. kriza olajša, ker je ista povzročila stagnacijo poslov. Posledica tega je zmanjšanje državnih in zasebnih dohodkov sploh. Poročilo napoveduje sledeče smernice za sanacijo našega gospodarstva: V tej luči se bodo danes slovenski ministri pre (stavili skupščini, ki naj odloči o usodi vlade Uverjeni smo, da bo narodna skupščina pravilno sodila, obsodila SDS tako kakor jo je obsodila v finančnem odboru in izrekla vladi svoje zaupanje. Potrebna je deetatizacija državnih gospodarskih podjetij. V valutni politiki se mora obdržati stabilizacija. Valutna reforma se ne sme izvesti preje, dokler se ne zboljšajo gospodarske razmere. Čimpreje je treba skleniti trgovinske pogodbe z inozemstvom in pri tem carinsko politiko voditi v smislu zahtev najširših ljudskih slojev. Davki se morajo izenačiti. Pravilno sc mora tudi rešiti vprašanje davčnih zaostankov. Tarifna politika zelo škoduje trgovini in industriji Radi tega je potreba v interesu vseh gospodarskih krogov tarife znižati. V poročilu se obširno govori o reorganizaciji poslov v prometnem ministrstvu, posebej o vprašanju aabave premoga in popravila voznega parka. Glede vpokojencev se zahteva izenačenje vseh vpokojencev in revizija tistih, ki so se predčasno vpokojili. Nadalje se tudi naglasa, da se bodo k finančnemu zakonu še priložili amandementi, v katerih se bodo rešile važne ljudske potrebe in o katerih bo finančni odbor razpravljal za časa načelne proračunske debate v skupščini. Stališče nemških poslancev. NEMCI BODO VLADO PODPIRALI. - PRISTOPI SE K REŠITVI PREVAŽNEGA VPRAŠANJA NARODNIH MANJŠIN. Belgrad, 3. febr. (Izv.) Vse vesti, da Nemci ne bodo podpirali sedanje vlade, so brez podlage. Oni so izjav ili, da bodo vlado podpirali. Popoldne sta v imenu Nemcev poslanca Moser in Schumacher obiskala predsednika vlade Uzunoviča. O tem obisku smo dobili sledeče ohveM lo: Po lanca Moser in Schumacher sla popi ltlne ob skala predsednika v lade Uzunoviča in se z. n im ra govarjala o podpiranju vlade s strani uonškjh poslancev. Nemški poslanci so pred. e 'nikii Uzunoviču obrazložili svoje princip elno mišljenje glede manjšinskega vprašanja. Poročali so mu o delu nemških p douces in o stališču nemških manjšin na manjšinskem kongresu v Ženevi ter tudi o pisateljskem sodelovanju nemških manjšin v naši. d i ža vi s slovanskimi manjšinami v sosednjih državah. Poslanci so mu razložili te-aven gospodar ki položaj nemškega prebivalstva. Na;.l. s'li so. da se želi, da bi se ugodilo ž ljam Nemcev v smeri ozdravitve gospodarskih težkourod;Ivo in zmanjšanja da» ail1 (,: i"n:o.ii!r . N Oiii, s<- ra opravljali o kuliu mii, p sebn » o šolskih vprašanjih. Predlagalo -o je. da se < d vsake strani delegirajo olani, med njimi tudi ministri, ki naj tvorijo stalni odbor, ki bo reševal vsa tekoča vprašanja ki se tičejo manjšin. Predsednik vlade je sprejel te želje na znanje, ker so pravilne. De al je. da je po njegovem mnenju položaj do-a rel, da se manjšinska vprašanja uredijo. Poslance je prosil, da bi se sporazumeli o podrobnostih z resornimi ministri, s katerimi bo tudi sani govoril. Končno je predsednik up; lasil nemškim poslancem, da se bodo pogajanja nadaljevala v prijateljskem tonu ue da bi se pri tem napravil na javnost vtis, kakor da-so se rezultati dosegli samo pod vtisom trenotnih razmer. Konferenca dr. Korošca z minšs^om dr. Peričem. Belgrad, 3. febr. (Izv.) G. dr. Korošec Je danes obiskal zunanjega ministra dr. Perica in se z njim več kot eno uro razgovarjal o vseh zun injepoliličnih vprašanjih in o smernicah naše zunanje politike. Kakor smo zvedeli. bo zunanji minister pozval k sebi tudi načelnike drugih strank, tla jim bo pojasnil naš zunanjepolitični položaj. Prijateljski razgovor med dr. Korošcem in Demokratsko zajednico. Belgrad, 3. febr. (Izv.) Časopisje že mirno presoja sedanji položaj. Prvo razburjenje pri nasprotnikih se je že poleglo. Danes poroča časopisje o pogajanjih ined vlado in Demokratsko zajednico za razširitev sedanje vlade. Posebno naglašajo, da je dr. Korošec imel sestanek z uglednimi prvaki Demokratske z.a-jednice in da posreduje, da bi se sedanja vladna koalicija razširila z Dem. zajednico. Te vesli se z ene. kakor z druge strani demanti-rmVi éoi .In Kili II I'.'ivmnnri Л|«1п znseb- lOJ. , , .... . uiu ^ .'.-n ■ nega značaja, ki so v navadi med prijateljskimi politiki in da pri teh razgovorih ni prišlo do konkretnih pogajanj. Napetost med Anglijo in Rusijo radi ïCitaiske. London. :i. febr. Odgovor kantonskega zunanjega ministra Cena, da ne podpiše sklenjenega sporazuma, dokler Anglija zbira svoje čete na Kitajskem, je na tukajšnjo politično javnost učinkoval izredno neprijetno. Odpor kantonske vlade je prišel nepričakovano, ker je vodil Cen pogajanja brez pridržkov glede angleških čet in je bil izjavil, da je pripravljen skleniti z Anglijo začasen sporazum. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da je napravil Cen ta nenadni okrei pod neposrednim vplivom iz Moskve, ki jo v Kantonu zastopa Borodin. Konservativna javnost je skrajno ogorčena in znova zahteva, da se takoj prekinejo diplomatični odnošaji z Rudjo. Ta zahteva dobiva topot poseben poudarek še od druge strani. Predsednik Rusko-nzijske družbe je namreč prav sedaj objavil i/.ja9b, cla so se vse nade, da bi se s sovjetsko vlado dosegel sporazum glede vrnitve 12 milijonov vrednega družbinega premoženja, ki so ga bili sovjeti svoj čas zaplenili, izjalovile. Predsednik zahteva. cla se diplomatične zveze z Rusijo prekinejo in tako sovjeti prisilijo k pameti. Ta nastop predsednika Rusko-azijske družbe vzbuja tem večjo pozornost, ker je predsednik doslej zastopal stališče sporazuma z Ru-sijo. Konservativni, pa tudi liberalni listi pišejo, da je treba razčistiti razmerje z Daljnim Vzhodom. -»Times« pravijo: Stojimo pred resnim vprašanjem, ali imamo opraviti s Če-nom, čegar legitimne nacijonalne aspiracije gredo mnogo predaleč, nego cla bi se mogle priznati — ali pa imamo opraviti s spletko. Ix>ljševiških prevratnih elementov, ki izrabl jajo kitajsko narodno gibanje v svoje lastne svrhe.« — Daily Telegrapf« pravi: Ako se potrdi vest, da so pogsjanja v Hankovu razbita, bo jasno ne-le Angliji, marveč celemu svetu, da so navidezni oblastniki v Hankovu le služabniki in oroilje Borodina« Podobno pišejo drugi listi. Celo liberalni »Daily Ne\vs< zastopa mnenje, da vplivajo na Cena anglo-fobski člani njegovega kabineta in drugi bolj-ševiškj elementi. Časopisje delavske stranke pa ostro pobija angleško politiko na Kitajskem. »Daily Herald objavlja pogovor z ruskim opravite-Ijeni poslov Rosengolzem, ki izjavlja, da Borodin nikdar ni bil v službi sovjetske vlade in da le-ta n* kakor ni odgovorna za njegovo delo. Na drugem mestu ugotavlja list, da je Cenov odgovor popolnoma logičen. Chamberlain se igra z ognjeni, dasi je bil pravočasno posvarjen Edina pot za trajno in mirno rešitev je odkrit razgovor. Toda navzočnost brit-skih čet na Ki'ajskem je granitna skala, ob kateri se morajo razbiti vsa pogajanja. London. 3. febr. Včeraj se je vršil izreden ministrski svet. ki se je pečal s položajem na Kitajskem. Vladni krogi smatrajo položaj kot zelo resen. Chamberlain ne namerava popustiti in se bo koncentracija čet po programu nadaljevala. London, 3. febr. Amerika je protes.tirala proti temu, da bi se angleške čete nastavile na ozemlju mednarodne naselbine. Angleške čete so se nato umaknile \ barake v Jesfield-parku. Angleška vlada je pa hrzojavila, da se čete ne smejo nastanili izven mednarodne naselbine. marveč naj -e nastanijo na ozemljih, ki so angleška last Čete so lako ostale brez stanovanja. v London, 3. februarja. ( Izv.) V tukajšnjih merodajnih krogih se do/nava, da se je podpis dogovora «lede britanskih koncesij v Kiukjangu ter hankovu le odložil, ne pa pre- kinil. Pogajanja se bodo nadaljevala nn podlagi nngješidh predlogov. v Sanhai, 3. februarja. (Izv.) Čujejo sc vc- j sti, da namerava kantonska vlada poslati čete j proti Sanhaju, da ga zasedejo, preden bi se j izkrcale angleške čete. v London, 3. februarja. (Izv.) Vlada se je I na današnji seji bavila s položajem na Kitaj- | skem. Po končani seji jc vlada dala izjavo, da se pogajanja med Čenom, kantenskim zunanjim ministrom, ter O'Malleyem, britanskim poslcnikom, niso prekinila, ampak samo odložila. v London, 3. februarja. (Izv.) »Westminster Gazette« poroča, da nc bodo pristale britanske vojne ladje v Sanhaju, če bodo ta-mošnje kitajske cblasli jamčile za življenje in imovino angleških državljanov — »Daily Ex- i press« pa doznava, da se bodo izkrcale angleške čete v Honkongu ter v Veihajveju mesto v Sanhaju. v Tokio, 3. februarja. (Izv.) Zunanji minister je dal izjavo, da niso .Japonci na Kitajskem nikakor ogroženi. Če bi se pa izvršila zločinstva nad življenjem ali imetjem japonskih državljanov, potem bo storila japonska vlada ukrepe, da taka zločinstva prepreči Trenutno pa ne sili po'o-aj, da bi se poslale japonske čete na Kitajsko. Čangcolinove grožnje in zahteve. London, 3. febr. Včerajšnji Reuter potrjuje. da so se angleško-kitajska pogajanja v Hankovu med Čenom in O' Malleyem razbila. Istočasno so se pa začela pogajanja med angleškim poslanikom v Pekingu Lanipsonom in Čangcolinoni. Čangcolin je v prvem pogovoru zagrozil Angliji z voja-ko akcijo, ako bi angleške čele zasedle šangaj. Potem je pa zahteval posojilo 200.000 dolarjev, ki ga potrebuje za zadostno vojaško varstvo ua Kitajskem živečih tujcev. Za posojilo naj jamči Anglija, v varnost pa naj služi dodaiua carina, ki se pobira od januarja dalje. To zahtevo Čangcolina je I anipson sporočil v London, a je ni priporočil, češ da je varnost, ki jo nudi Čangcolin v dodatnj carini, zanesljiva. Čangcolin je namreč te dni odpustil iz službe britskega carinskega inšpektorja Sir Francis Agen-a, ker se je branil pobirati višjo carino. ITALIJA SE PRIDRUŽUJE ANGLEŠKI VOJAŠKI AKCIJI NA KITAJSKEM Rim, 3. februarja. »Giornale d' Italia« i objavlja obširno poročilo iz Londona, kj pravi, ; da se Italija pridružuje angleški vojaški ak- j i'iji na Kitajskem. V ta namen se vrše med angleško in italijansko vlado živahna pogajanja. Poročilo napada in smeši kitajsko nacionalistično stališče nasproti Evropi in ostalemu kulturnemu svetu in pravi, cla morajo evropski in ameriški trgovini ostati vrata na Kitajsko brezpogojno odprta in da morajo ostati v veljavi vse dosedanje pogodbe in pravice. Razen tega je jasno, jla se mešajo v kitajsko nacionalistično gibanje tuji elementi predvsem Moskva. V Šangaju je treba braniti splošno načelo iu splošno pravico kulturnega sveta, (iolovo je, da bodo to stališče osvojile druga za drugo tudi ostale prizadete države. Italija se pridružuje Angl'ji v obrambo' narodnih interesov na Kitajskem. V kitajskih vodah se že nahajajo italijanske vojne ladje Libia ', Caboto , Carlotto in Mugg'a- ; če bo treba, se bodo dala nadalnja sredstva za sodelovanje. Treba je delali ne govoriti: to je v duhu fašistovskega režima. Nova nemška v?ada za revizijo versaiiieskega miru. i Bcrl-n, 3. februarja. Karel Radek je v ' »Izvesljih« objavil članek, v kalerem se peča i z novo vlado v Nemčiji. Radek pravi, cla bo neva vlada po vsej priliki vodjla dosedanjo 1 nemško realno politiko, ki gre za tem, cla od koraka do koraka drobi versailleski mir in ga končno zruši. Udeležba nemških narionalcev na vladi bo samostojnost nemške politike le še okrepila in pospešila. Ta Radekova izvajanja prinaša glasilo zunanjega ministra Stre-seniai'Ua — »Tiigliche Rundschau«. Od svoje stra i dodaja list: »Na splošno moremo z Radekovimi izvajanji soglašati, samo beseda »zrušiti« ni na pravem mestu. S to besedo se veže pojem sile in na nasilno odstranitev ver-sailleske pogodbe seveda ne misli ne nova vlada ne kak drug pameten človek v Nemčiji. Pač pa 1k) nova vlada, kakor je prejšnja, delala na reviziji versailleske pogodbe v zmislu pol tične pameti in obnove mirovnega duha. Tu bo treba versaillesko pogodbo še Iciue-Ijito očediti.« Izjava nove nemške vlade. v Berlin, 3. februarja (Izv.) Na današnji seji državne zbornice je podal dr. Marx vladno deklaracijo. V vladni izjavi se poudarja, da je osnova vsega delovanja priznanje pravne veljavnosti v VVeimarski ustavi uzakonjene republikanske državne obiike Simbol ven -' e preteklosti je kultura ua krščanski podlagi. To se bo upoštevalo pri sestavljanju državnega šolskega zakona. V zunanji politiki se je nasproti klicem po revanži uveljavila politika, ki stremi po obojestranskem sporazumu. Interes Nemčije je. da vzdržuje mednarodne slike z drugimi državami na polju gospodarstva in socialne politike. V dekla iacj: so nadalje poudarja, cla so vedno bolj čuli napredovanje Nemčije v svetovnem gospodarstvu. Treba pa bo tudi delali zu zholišunj notranje trgovine. Končno se omenja Se \ vladpi izjavi, da pride v kratkem pred parlament novi kazenski zakonik 1er m« i/r;iža upanje da pride v tem oziru z Avstrijo do »i-avne združit i < -'iroma izenač'ujn. '/,•■..' ti ček deklaracije pa tvori apel na v e pos a.uee. n .'log demokratske ski pine, da s: da vladi nc/arpir-a 'pr predlog komunistične frakcijo, da sp cla nezaupnica vladi v celoti, dr. jViu-.'u r Gess-lorju pa posebej. Nato je sledil ' ilehntn o vladni izjavi. Prihodnja :.oju .-■■.» vrši \ p tek. Državniški sestanek v Ni/zi. Berlin, 3. februarja. Stresemann bo te dni končno nastopil svoj že pred božičem nameravani dopust, ki ga namerava prebiti na franroskj rivijeii. Oh tej priliki si: bo vršil v Ni/.zi sestanek zunanjih ministrov dežela/ ki so podpirale locaruske pogodbe. Marca l>o zborovanje Društva narodov v 'Ženevi. (ipisler član Ccntr ma. I'.i tli li. 3. februarja. (M raznih slrani se i, гч ie vosi, (';i ie vojni ni'ii ster G o - ч I c r '.ч| il V Cen' :■• i. (f rs'er je l«i| dosedaj , ilan deinokuilsKe si.ankc; ivci je pa iijigo»a stranka vstop v novo vlado, v kateri je Gessler obranil svoj dosedanji portfblj. odklonila, je Gessler prijavil svoj izstop iz stranke.) Davki. Sedaj, ko je finančni zakon in proračun že sestavljen, ko so mogoče samo še malenkostne izpremembe. je SDS stavila predlog, naj se ukine kar dve tretjini vseh davkov: dohodariua naj se odpravi, davek ua poslovni promet naj se zniža na polovico, Г>(К) odstotna in 30 odstotna naklada naj se zniža na polovico! Vprašamo: Zakaj tega ni storila SDS, ko jo h la na vladi? Zakaj te!» predlogov niste sta vili tedaj pod RR vlado, ko sc ;<• začela razprava o proračunu? Zalo. ker Vam ni za zboljšanje proračuni*, ampak le za hujskanje proti SLS. Davčne oprostitve i*a nove hiše se morajo lire/, dvoma doseči ludi /a prečanske kraje, krjti krivim je. da ima Belgrad to olajšavo za 30 lel, Ljubljana pa le za (i lel. Toda to miredbo ste izghiMi' nli vi. Te na red lie je kriv vaš centrali..eni ! Krute gostilniške takse 1к> res treba omiliti. toda upostavili sto jih vi, SDS! Davek na ročno delo je krivičen in ga ho treba odpravili, res ie to. Kadar bo to mogoče, iioiiio /.ope! popravili strašno krivico, ki jo je naprtila slovenskemu delavcu SDS! Kronski upokojenci so sociialna sramota. Zakaj jih niste izenačil g. dr. Žerjav, ko ste bili minister za soc. pol tiko? Redukcija uradniških doklad je absurdna. Zakaj se Šl)S dn včeraj ni spomnila na uradnike? Zakaj ni podpirala tozadevnih svoje-časnili predlogov posl. Krem žar ja ? * Vse to so strašne napake vlad, pri katerih sta sodelovala dr. Žerjav ali Pucelj. Za vse te davke odgovarja SDS, HSS in NRS. SLS je te stvari prevzela v že izdelanem proračunu, ki ga sedaj ni mogoče delati nanovo. Te zadeve segajo v osnovo proračuna, ki se zruši, če bi se jih dotikali. Finančni minister že ital< nima sredstev in če mu črtamo dosedanje, je treba novih virov. Vsak analfabet ve, da so take reforme sedaj nemogoče. Zagotavljamo pa SDS, da bodo še nadaljnje seje fin. odbora dokazale, da bo SLS več storila za slovenskega davkoplačevalca že v sedanjem momentu kot' SDS, odkar obstoja! iz>ava ministra dr. kulovca. Ko jc dr. Kulovec odhajal od zaprisege, so ga zaustavili časnikarji in ga vprašali, kako bo mogel delati v tem ministrstvu, za katerega so se po načrtu finančnega zakona črtala skoro vsa finančna sredstva. Dr. Kulovec je izjavil: Mi hočemo in upamo, da bomo uspeli, da dosežemo potrebne izpremembe in tiste kredite, ki so potrebni za funkcioniranje ministrstva za kmetijstvo in vode, ki jc eno najvažnejših resorov v naši državi. Seja vodstva Radičeve stranke v Zagrebu. Vsi poslanci HSK so prišli na sejo vodstva stranke, na kateri je predvsem Radič poročal o razvoju zadnje vladne krize. V svojem poročilu je Radič naglašal, da HSS šc vedno hoče v vlado, in .sicer najraje v vlado široke koncentracije, ki naj bi jo tvorili radikali, Davidovič, Rrdič in Korcšcc. — Značilno jc, da je Radič parkrat izjavil, da je treba, da je v vladi tudi SLS. Po njihovih prejšnjih izjavah je ta Radičev preokret vse-kako značilen. Tekom celega govora se jc Ra-; dič ponujal radikalom in razlagal, kako se HSS z radikali izborno razume in kako tudi radika'i uvidevajo, cla jc potrebna vlada s : Hrvati. Napadal pa je Radič Božo Maksimoviča. Primerjal ga je z Rade Pašičem in ga nazival največjega volivnega korupcionisla v državi. I Demagoga r>n Kmeti'skem Do je g. Pucliu žal, da ni v vladi, to je j popolnem a razuirlj m. Da zaradi tega tudi Radič rohni, knkor da ,,e izgubil vso pamel, ie tudi rt-zu m I ji vo. 1)1 a sta se v vladi j ako dobro počutila. I»tt pa ij.no časopi-sje skuša ljudi tako brc/vcs-lno nalagal*, zakaj da li sta več v vladi, lo pa presega meje razunilj vega. Saj tudi SMUK: !« jni- slovenski kmeije niso lako bedast1, dn bi mogli kaj takega verjeti. Pinetski lisi od 20. t ni. dopoveduje svojim pristašem, da Hudič zalo ni v vladi. ker s«' bori proti korupciji ! In SKS da je vedno vodila neizprosen boj proti radikalni korupciji! Radič je dve leti se.1« I z riuiikali, katerim očjta kirupiijo. v vladi in korupcija pri lini ni čisto ii*č niofla! Niti prsia ni ganil Hudič, dn izkorenini korupcijo. Duvjdovičev i Kabinet, ki je bolel uzakoniti protikortip-! rijski zakon je liackč zahrbtno vrgel. Ko je luni opozicija začela javno kampanj > proti korupciji, jo je Radič smešil! Radičeva vladna stranka je imela tako v skupščini kakor v an-, kelîiem odboru neštetokrat priliko prijeto korupcijo zn glavo, p« ni nikoli nič storila, ampak jo korupcijo še šč tihi s tem. da j:> raz-čiščenje zavlačevala. Ce je Hudič kdaj kaj i zoper korupcijo zinil, je naslednjega dne vse 1 p rek I; cal. Da je zduj /letel iz vlade, na Ioni je njegovo Janlikotupcionislično« sbl šče l isto m dolžno. (hi l*i bil ifiko rad os'al zopet .. raS in jih dobesedno po novili. To pa po njihovih pojmih ni demagogija in huj-karija! Srbski davčni zakon. Najgršo farbarijo uganja »Jutro« s srb-kim davčnim zakonom, ki naj se razširi na vso državo. Pri,v, bili ste tri leta v vladi, pa hi bili to storili! Zakaj pa niste? Bili ste v siino r b - ki vladi. Zakaj n'slo raztegnili srbskega zakona? To je eno na naslov SDS. Diugo pa povemo razsodni javnosti, da je n:t zahtevo SLS že vzela posel na komisija p h: n cev vladne večine ta zaki n v pretres n ko prouči njegovo primerni st, bo stavila predloge. Srbski davčni zakon ima svoje dobi ote. pa tudi svoje slab< sli n je še veliko vprašanje, k .kšen bi bil njegov u - neJc. DenujKiiant Radlć. Belgrajska Pravda priobčuje razgovor g. S. Radiča /. novinarji, v katerem je med drugim tudi povedal, kaj je govoril pred kra-; ijem proti SLS. Jaz sem povabil — pravi g. ivaiiič — dr. Korošca na razgovor, da nui I povem, kaj sem govoril kralju o njegovem j volivnem progi:'su. On (Korošec) ima poslance v skupščini, ima tisk. ima shode, in če je vlada proti veri, naj vlado pobija v parlamentu. On je v leni proglasu rekel, da ima duhovnik pravico s prižnice pobijati vlado, če ji. proli veri. To je strašna stvar, to pomeni ! oižavo nad državo! — Ker v volivnem proglasu SLS o veri sploh ni bilo govora, najmanj n kaka fese 'i -a o tem, kar je g. Radič pri-potcdoiUl ki ulju, »u iz lega vidi le, kako je mož lagal. Lagal pa je zalo. da je mogel de-nuncirati. V leni je postal torej g. Radié stranki denunciranja Slovencev nevaren konkurent. REPARACIJA KRIVICE. Belgrad. 3. februarja. (Izv.) Dr. Je-rino, ki je bil politično preganjan in kljub protestom prebivalstva od Puclju prestavljen v Knstav, je minister dr. Kulovee zopet prestavil v Laško DRŽAVNI ŽELEZNIŠKI PROGRAM. Belgrad, 3. februarja (Izv.) Danes se je vršila širša konferenca zastopnikov vseli gospodarskih korporacij iz cele države radi železniškega programa za nadaljnjih 20 let. Predsedoval je univ. prof. Mitrovié. Plénum je v celoti sprejel program ožjega odseka. Za Slovenijo je sprejeta prioriteta za železniške zveze Rogatec—Krapina, Št. Janž— Sevnica. Kočevje—sušaška proga. Trasiranje proge se prepusti strokovnjakom v ministrstvu, katere naj vodijo geološki in drugi važni momenti. V drugo linijo so sprejete proge Kočevje—Straža—Brežice. Д G Pirkmajer kompenzacija za a. Žc-bota. Mariborski »Jutrov« dopisnik zna povedati v četrtkovi številki o zameri, ki je izbruhnila med mariborskimi SLS voditelji in to radi tega, ker je baje dr. Korošec prezrl mariborske ministrske kandidate. V pojasnilo povemo »Jutru:, da zastopa minister dr. Andrej Gosar kot poslanec Trbovlje in Prevalje, g. minister Dušan Sernec je pa mariborski rojak. O kaki zameri ne more bili niti govora, pač se pa strinjamo z Jutrovo ugoditvijo, da bo radi tega, ker ni postal g. Žebot minister, obglavljen g. Pirkmajer. Hvalevredno, ker nam »Jutro samo ponuja kompenzacijo, le kako je neki pri srcu g. Pirknrajerju, ker glavno SDS glasilo ponuja njegovo glavo kar na krožniku. Pogalenia z Rusijo? Zagreb, 3. februarja. Današnji Jutarnji list« poroča iz Budimpešte, da je novoinieno-vani jugoslovanski poslanik v Berlinu, g. Ba-lugdžič, takoj po svojem prihodu obiskal ruskega poslanika iu z njim dalj časa konferiral Madžarski diplomati trde, da je to začetek pogajanj za rusko-jugoslovansko zbližanje; menijo pa, da je storil Balugdžič ta korak na svojo roko brez odobritve jugoslovanske vlade. Madjarj pričakujejo te dni svoj< ga poslanika iz Berlina, da lio o tem predmetu obširneje poročal. NOVI POSLANIKI V RIMI . . i Rim, 3. februarja Dne 1. t. m. je dospel semkaj novi madžarski poslanik Andrej Hory, ki je bil dosodaj poslanik v Belgradu. Njegova misija se smatra za zelo važno. Včeraj pa je dospel v Rim nov j sovjetski poslanik Kam ene v. Oba poslanika so pozdravili na kolodvoru zastopniki italijanskega zunanjega ministra. DEMENTI. Kraljevi generalni konzulat Italije v Ljubljani nas prosi, da objavimo sledeče: Kraljevo italijansko poslaništvo v Belgradu deniantira najabsolutnejše vse vesti, objavljene pred kratkim v nekaterih časopisih, ki jih je povzel v člančku 29. januarja t. i. tudi naš list (mišljen je dopis v »Obzoru«, ki so ga posneli tudi ostali jugoslovanski listi), glede spora med krono in predsednikom italijanske vlade. Vse tozadevne vesti so, tako izjavlja italijansko poslaništvo, brez vsake podlage in jih je smatrati zgolj kot tendencijozne. v Praga, 3. februarja (Izv.) Danes so izpustili iz ječe dr. Éislerja, ki je poslal znan radi Koburgove afere. Kdo sabotira? Maribor, 3. febr. 1927. Iz bližine velikega župana je prišel odgovor v Jutro« in »Tabor« na naše odklonilno stališče prostovoljnega sodelovanja z velikim županom. Žc včeraj smo poudarili, da smo se na to stališče postavili zaradi nelojalnosti, ki jo je veliki župan Pirkmajer vedno kazal napram SLS. Navedli smo le dva zgleda, ki že precej osvetljujeta njegovo postopanje in odobrujeta naše. Ker pa se zavrača na našo SLS sumnja, da bi ne želela delati v oblastni skupščini, izjavljamo ponovno, da bomo delali, pa — brez dr. Pirkmajerja. Če mi odklanjamo sedaj njegova vabila v sosvet, kjer našo SLS postavlja v isto razmerje z vsako drugo, tudi najmanjšo skupino, to ni sabofaža dela v oblastni skupščini, pač pa je odklonitev sedanjega velikega župana, ki je res vedno našo stranko sabotiral, ki ji jc vedno hotel vzeti priliko, da bi v samoupravnih edinicah mogla delovati. Poleg že dne 1. februarja t. 1. v »Slov.* navedenih dveh slučajev imamo na razpolago še nešteto drugih. Naj veliki župan dr. Pirkmajer pove, kako je razpustil okrajni zaslop v Št. Lenartu, v Slov. Bistrici, kjer je povsod do 80—90% ljudstva v taboru SLS, pa je dal ta dva zastopa v premoč demokratom! Naj pove, kak protest je prejel od članov okr. zastopa v Slovenjgradcu, ki so prišli osebno nad njega in mu povedali, da vsi odstopijo, če se njihovega odbora dotakne. Jn moral ga je pustiti. Dobro bi bilo nadalje izvedeti, kako je s Celjem, kjer je baje že bil pripravljen ukaz, da dr. Senekovič iz tabora SDS postane gèrent. Treba pa bo pogledati še bolj v delovanje velikega župana dr. Pirkmaierja, da se bo popolnoma pokazala — njegova sabotaža ljudstva in pravih zastopnikov ljudstva in njegovo protežiranje SDS. Kakor z okrajnimi zastopi je dela! tudi z okrajnimi hranilnicami: vsepovsod SLS proč, pa demokrate in njihovi: priveske sem! Ali ni bilo tako v Slov. Bistrici in v Št. Lenartu, kjer gospodari štajerski Žerjav, dr. Gorišek. Veliki župao se je nadalje lolil celo društev. Navedemo naj le gasilno društvo v Št. Lenartu, ki ga je razpustil in med tem ustanovljenemu gasilnemu društvu, kjer ima dr. Gorišek prvo besedo, dodelil inventar. Po pravilih pa bi ga morala dobili občina St Lenart. Kjerkoli je izvedel za kakega odločnega pristaša SLS, pa mu je mogel blizu, jo to storil. Javnosti ni znano, kak boj se je vršil med dr. Leskovarjem in dr. Pirkmajer-jem, v katerem je bilo posebno še zadnji čas jasno, da je namera velikega župana izpod-nesti dr. Leskovarju župansko mesto v Mariboru. Naklonjenost velikega župana napram mestu Mariboru pa je še posebno poglavje, o katerem bo očividno treba še izpregovoriti. G. veliki župan naj se zahvali svojim prijateljem v »Jutru« in »Taboru«, ki so nas izzvali, da smo javno povedali, kar smo morali povedati Ako želi še nadaljnje debate o tem, ali popravke, ali karkoli smo vedno na razpolago. Naš narod in z njim njegovi poslanci oblastne skupščine hoče enkrat povedati, da je dovolj sabotaže SLS in dovolj protežiranja neljudskih političnih skupin z najvišjega mesta v oblasti. Zato odločno zahtevamo re-meduro! VOJAŠKI UPOR V OPORTU. v Lisabona, 3. februarja. (Izv.) Po uradnem poročilu, je v garniziji v O p o r t o izbruhnil upor. Večina vojaštva je ostala vladi zvesta. Vlada je takoj storila potrebne korake, da se upor zaduši. V Lisaboni vlada popoln mir, nad mestom Oporto pa je proglašeno izjemno stanje. Po neuradnem poročilu se je udeležilo upora do 1000 pešcev in jezdecev garnizjje v Oporlo. Ko| se QOdtî đoma Zverinski zločin. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Danes zvečer ob 8. uri bo v Ljudskem domu X. prosvetni večer. ♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦<./♦»♦♦♦<.«♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦' Zelo nujna dobrodelna ustanova. Živimo v dobi socialnega in karitativnega udejstvovanja. Na vseh puljili lečijo usmiljene roke rane, ki jih prizadevajo ubogemu človeštvu današnje obupne socialne in gospodarske prilike. Po mestih, trgih in vaseh se dvigajo dobrodelni zavodi vseh vrst, otroški domovi, zavetišča za mladino obojega spola, ljudske kuhinje za stradajoče revne sloje, hiralnice in druge brezšteviine ustanove. Osnovali so celo dobrodelna društva za izseljence v inozemstvo. Njihov namen je, da se brigajo za naše Slovence v inozemskih deželah, da duševno in gospodarsko ne propadejo. Dočim mi skrbni Slovenci na vseh poljih razvijamo toliko delavnost, da rešimo svoje ljudi tudi v daljnih tujih deželah, nam naši ljudje marsikje v naši domovini propadajo. To velja posebno za južne kraje naše države, kamor so selijo naši ljudje v vedno večjem številu. V Belgradu n. pr. število priseljujočih se Slovencev tako raste, da sami Belgrajčani pravijo, da jih bo kmalu več nego v Ljubljani. Posebno jc številen dotok naših ч-leklct v Belgrad. Trumoma prihajajo v glavno mesto naše dižave iskat s, službe. Žal, da ni nikogar, ki bi se teh dcklic v Belgradu zavzel in jim nudil zatočišča v težkih nravnih in socialnih nevarnostih velikomestnega življenja. Koliko jih tava brez službe in brez strehe po mestu in koliko se jih na ta način popolnoma telesno in duševno zgubi! Koliko jih iz poštenih slovenskih deklet postane takih, da se še imenovati ne smejo! Zadnji čas je, da se pobrigamo mi Slo-vcnci za svoje najpotrebnejše svojce, ki tako hudo stisko trpe. Najti se mora denar, potrebna sredstva in primerni ljudje (najbolje kak ženski red), da se postavi nujno potrebno zavetišče iu dom za deklice, kamor bi se zatekle, dokler ne dobe poštene službe. Dovolj dolgo smo bili brezbrižni, čas je, da vzamejo zadevo v roke tisti, ki so za to poklicani, in s pomočjo nas vseh Slovencev ustanove pre-potrebno dekliško zavetišče za Belgrad! Slovenci v Hali f i Slovanski kurir aretiran. Neki ovaduh je iz osebnih razlogov ovadil g. Josipa Ščeka, vlakovod-ja v pokoju in očeta bivšega poslanca Virgilija Sčeka. sda skrivaj prenaša iz Trsta v Gorico propagandni material*. Na goriški kvesluri je bilo vse pokonci; saj je šlo za tista maledetta propaganda (prokleto propagando)«, /.a katero je gotovo eden izmed glavnih slovenskih ščuvarjev. Gosp. Ščeku so vrgli mreže in ga ujeli, ravno ko se je pripeljal v Gorico s tržaškim vlakom. ; Ste Vi g. Šek? >Ne! V Gorici sploh ne poznam nobenega Sekal Jaz sem Šček. Kaj imate v torbi?'. In res, policijski agen je zgrabil strastno po 'propagandnem materialu ■ 50 š:evilk Malega lista. G. Šček jenioral 11a kves'uro. Komisarja ni bilo, čakati je moral ure in ure. Nenadoma je vstal: »Gospodje, jaz nisem še kosil Obdržite liste, v ostalem pa veste za moj naslov.« lil odšel je I- kosilu. Naslednjega dne je njegov sin, ki jp imel na kvesturi druge opravke, mimogrede pojasnil da oče že nčsi lela in leta 'z Trsla v Gorico Mali list raz-prodajalcem, ki ga potem predajajo, izkazalo se je moral na kvesturo. Komisarja ni bilo. čakati je sta slabo posluje. G. komisar je odgovoril, da on nima nič proti temu, a za prenašanje lista bi moral imeli g. Šček... posebno licenco in položiti kavcijo v znesku 500 lir v kartelab državnega posojila — Ta slučaj pač prav nazorno csve'ljuje, kako se je pobiralo državno posojilo na Goriškem. »Gazzetlino di Venezia je tudi poročal o tem dogodku in sicer pod privlačnim naslovom »Slovan- Pred par dnevi so je odigrala na avstrijski strani v bližini državne meje žalostna drama. Neki fant je s kolom do smrti pobil mlado prekni. deklo iz Sodišinec. Neizkušeno dekle se je pred par leU podalo v Avstrijo iskat službe. Službo je dobila, obenem pn je tudi zašla na slaba pota. Iz padca se je rodil greh in mlado dekle je postala nezakonska mati. Nesreča je ni izpametovala. Grehu je sledil greh in ona bi imela zopet postati mati. To je bilo fantu, ki jo je zapeljal, preveč, zato jo sklenil, da se je na vsak način iznebi. Zasnoval jo zvit načrt. Nekega jutra še v temi .je prišel k dekletu in ga zvabil od doma, češ, da gresta na Tišino po krstni list iu se potem poročita. Dekle jo ponudbo veselo sprejelo in brez obotavljanja sledilo fantu. Komaj pa sta se oddaljila od hiše za kakega pol kilometra, je začel fant dekle s kolom obdelovati in ga je tako dolgo tepci, da se je mrtvo zgrudilo na tla. Truplo je na to zavlekel v neko bližnjo mlako, kjer so ga mimoidoči našli in izvlekli. Preiskava je dognala, da je nastopila smrt vsled udarcev. Za brezsrčnim zločincem ni bilo treba dolgo stikati. Je že pod ključem in lahko razmišlja o svojem krûtem dejanju, dokler pravica ne izreče nad njim sodbe, ki jo zasluži. Nesrečna žena. Otok Šipan pri Dubrovniku je prišel te dn! popolnoma iz navadnega reda. Njegova stanovalka, Kata Leševič, je skočila v vodnjak, kar se ni zgodilo na tem otoku, kar pomnijo njegove najstarejši prebivalci. Sploh nihče na otoku še ne ve za noben slučaj samomora. Zato je ta novica dvignila vse prebivalstvo otoka. Vse žaluje z ubogo hčerko, ki je ostala sama in vsa žalostna popisuje, kako je mater žo dva dni hudo bolela glava, kako jo bila nemirna in kako. je proti jutru izginila iz spalnice. Kasneje so našli njeno truplo na dnu vodnjaka. Oproščen obtožbe umora. Narednik Radojko Gavrilovič je stal prodvče* rajšnjim pred vojaškim sodiščem v Zagrebu. Zagovarjati se je moral proti obtožbi, ki mu očita, da je ustrelil natakarico Muro Zorman. Razprava pa je ugotovila, da je Mara izvršila samomor in da je Radojko nedolžen. Le 500 Din globe mora plačati, ker je imel razmerje z dekletom, ki ni bilo na dobrem glasu i нЈмншт11«мнтпнпнапм1 Karočalte ,Sfov?nca*! ski kurir aretiran-. List pravi, da se je goriški policiji po vztrajnih in potrpežljivih raziskava-lijili posrečilo areiirati slovanskega kurirja gosp. Scheka. ki je nosil Mali list skrivaj v Gorico. Nadalje pripoveduje list, da je bil odpravnik |hiši e na goriški j>osti Ivan Zvanut iz istega razlogu kaznovan z globo. Stvar pa je precej drugačna. Zvanut je bii kaznovan, ker ga je neki |>oštni uradnik zasačil, ko ie čital Mali liste. Citati slovenski list pa pomeni za državnega uslužbenca zagrešiti prestopek kaznjiv z globo! In če globa ne pomaga sledi odpust iz službe Pozvan na odgovor. je Zvanut izjavil, da mu je list daroval njegov stari prijatelj g Josip Sček. Tako je pravica zadoščeno in veselje se je zopet vrnilo na goriško poš o in kvesturo. Preganjanja posameznikov. Te dni so pozvali mi kvesturo v Pulo odvetnika dr. K i raca in predsednika Puljske posojilnice č'rlenico in ju tam fotografiiali, izmerili in jima odvzeli prstne odtise. Skoro iz vsake občine v Istri so pozvali kakih 10 naših ljudi in jim tam izročili prisilno izkaznico s prstnim odtisom. Zopet premeščena učiteljica Kakor ne bi bilo v zadnjem času dovolj slovanskih učiteljev odpuščenih, so začeli sedaj prejemali odloke, s katerim se kar čez noč premestijo v italijanske kraje, celo izven okvira tržaškega šolskega skrbništva. Prva v vrsti, o kateri smo vsaj mi obveščeni je učiteljica K. B.. ki je 30. januarja prejela odlok, da mora s 1 februarjem nastopiti novo službeno nies'o pri Benetkah. Dosedaj jo službovala na Vipavskem. Jamko Lenček: Zastopniki slov. mladine pri slavnostih v čast sv. ASojziju v Rimu. Potovane je jako prijetna stvar. Še prijetnejša pa je, če potujejo skupaj mladi fantje, vsi istega mišljenja iu hotenja, ki gredo na pot v mesto, ki se imenuje večno. Gredo, noseč v Sircih veliko idejo, ki jih druži, ki jih napravi za iskrene prijatelje. Tako je bilo z nami. Bilo nas je deset in vsi veseli, polni hrepenenja in mladostne navdušenosti smo zapustili Ljubljano, ki je kmalu izginila za nami. To je bilo 26. decembra ob 5. uri zjutraj. Ne boni popisoval, kako smo potovali do Rima, saj je bila pot po Italiji že tisočkrat .pisana, in gotovo bolje, nego to premere moje pero. Ko smo dospeli v Rini, so nas pričakovali trije gojenci kolegija >Germauika«, en Slovenec in dva Hrvata. Z nami skupaj so potovali namreč tudi Hrvati, 1 1 fantov, s katerimi smo se takoj v začetku prijateljsko in bratsko počutili. Ker smo prišli v večno mesto zaradi slavnosti katoliške mladine v čast sv. Alojziju, smo po okrepčilu v restavraciji na trgu Sv. Petra, kjer smo dobili stanovanje in hrano, odšli v cerkev sv. Ignacija, kjer je grob sv. Alojzija in sv. Janeza Berhmansa. Baš tedaj so namreč prinesli tja glavo sv. Alojzija in jo položili na njegov oltar. Cerkev je bila krasno razsvetljena, našteli smo nad 600 leslencev, ki so v krasnih lokih viseli od stropa. Nato se je vršila slovesnost: govor in blagoslov, ki ga je podelil kardinal. Po končani službi božji smo se, prevzeti cd prvih veličastnih utisov, vrnili na stanovanje, kjer smo sladko zaspali. Drugi dan smo si ogledali cerkev sv. Petra, Vatikan, katakombe. Tudi tega ue bom popisoval; zadostuje, če povem, da je napravilo na našo dušo neizbrisen utis za celo življenje. Hitim k popisu slavnosti, zaradi katere smo kot zastopniki slovenske mladine prišli v Rim, da tudi mi počastimo 200 letnico kano-ni/acije dveh velikih vzornikov mladine, sv. Alojzija in sv. Stanislava. Glavne slavnosti so se vršile v cerkvi sv. Ignacija, kjer je grob sv. Alojzija. Vsak večer krasen, prekrasen govor v sijajno razsvetljeni cerkvi, nato kardinalov blagoslov. Mladina od vseh strani sveta se je udeležila teh slavnosti, da se v imenu vseh narodov pokloni in proslavi velika svetnika. V četrtek, 31. decembra ob 10 dopoldne je bila tam internacionalna akademija. V cerkvi, skoro nasproti Alojzijevemu grobu so naredili govorniški oder, in cd tam je 37 narodov pozdravilo svojega vzornika. V prisotnosti več patriarhov, kardinalov, prelatov in tisočgl.ive množice, ki je ogroiiiun cerkev popolnoma napolnila, ,чо nastopili zastopniki: Francije, Italije, Nemčije, Cehoslovaške, Poljske, Japonske, Mehike, Slovenije, Hrvatske, Kanade, Španske in še nmogili drugih. Prav vsi smo občutili, da smo tu, pred grobom sv. Alojzija, vsi bratje, brez razlike na narodnost in je ik, da smo vsi sinovi iste Cerkve, istega večnega Boga. Viharno pozdravljen je nastopil mehi-kanski zastopnik. Iz njegovih oči je sijal ogenj, ki je jasno govoril o vsem, kar bi rado povedalo srce v tem trenotku, zdelo se je, da prosi s pogledom, naj pomagamo, naj molimo z; nje. V čisti, jasni italijanščini je govoril in poslušali smo ga vsi z veliko ljubeznijo in občudovanjem. Iz vseh teh pozdravov je izzvenela skupna prošnja mladine vseh narodov sveta do :■ v. Alojzija, naj nam pri Bogu izprosi one milosti in onega sv. Duha, ki je navdihoval njega. Zvečer naslednjega dne so v slovesni, n;;dvso veličastni procesiji prenesli glavo sv. Alojzija v baziliko sv. Petra. Sv. oče, ki je opravil tudi puiitifikalno sv. mašo v cerkvi sv. Petra, je nam, udeležencem slavnosti izkazal čast, da je daroval za nas peseliej sv. mašo v dvorani delle bene-dizicniv.. Vsi smo šli tja z utripajočimi srci, zakaj imeli smo pred seboj trenotek, ko bomo pivič ugledali papeža, namestnika Kristusovega na zemlji. Ko smo vstopili v Vatikan, so nas odvedli eainerieri , opravljeni v krasne rdeče obleke, v dvorano, kjer smo se postavili nn kraj, odkoder bi lahko papeža kar na.'bilje videli. V dvorani je vladalo nervozno vrvenje in oči vseh so bile vprte tja preti vhodu, kjer bi imel vstopiti sv. oče. Minute so se nam zdele kakor ure, vsak trenotek smo pričakovali, da se odgrne težka rdeča zavesa, pri kateri sta stala dva vojaka švicarske telesne straže, obdana v oklepe, s sulico v roki in s čelado na glavi. In res, končno se je zavesa odgrnila. V dvorani je hipoma nas ala tišina, da «i slišal dihanje okoli stoječih. Toda v naslednjem trenotku je zagrme-lo in iz tisoč in tisoč grl je zadonel pozdrav sv. očeu, ki je v spremstvu nekaterih duhovnikov in štirih vojakov švicarske garde vstopil v dvorano. Šel je mimo nas in blagoslavljal ... Popoldne istega dne smo bili sprejeti v avdijenco. Že ob poldvnniijstih so vi4ele grupe od vseh smeri in se zgrinjale ua ogromnem trgu sv. Petra. In pri vstopu v Vatikan so stali zopet Švicarji in : camerieri«. Ti so klicali posamezne skupine in jih odvajali v dvorane, zanje določene. Mi, Slovenci smo s Hrvati, Nizozemci in Cehoslovaki odšli v »sala ducale.? — vojvodsko dvorano. Tam smo čakali precej časa. Nekako ob pol dveh pa začujemo v sosednji dvorani silno ploskanje in vpitje. Vedeli smo. da bo sedaj s\. oče kmalu pri nas. In res je kmalu vstopil, spremljan od jezuitskega generala Ledochowskega. enega kardinala in nekaj duhovnikov. Stopal je ob vrstah, vsakemu dal roko, da mu jo poljubi. Prišel je do nas. Pokleknili smo. General Le-dochovski nas predstavi: To so Slovenci. Tn sv. oče odvrne; Bravissimd Sloveni!« Pogledal lem mu v obraz, da si ga vtisnem v srce za \eduo. Njegove poteze izražajo dobrokot- Dne vue novice •k Jugoslovanski parlamentarci vrnejo Češkoslovaškim obisk. Sredi tekočega meseca se odpravi 20 jugoslovanskih poslancev v Prugo, da vrnejo češkoslovaškim parlamentarcem bratski obisk. Poslanci odpotujejo i/. Belgrada dne 13. t. m. Posebna delegacija češkoslovaških parlamentarcev se jim odpelje uasproti do Komorna; z njo bo prišel tudi naš praški poslanik. Glavni sprejem bo na Masarykovem kolodvoru v Pragi. Na programu so razne slavnostne prireditve. V torek bo skupna seja gospodarske in kulturne komisije, v sredo pa sprejem pri predsedniku 'republike Masaryku in čajanka pri zunanjem ministru dr. Benešu, V soboto, dne 20. t. m„ se jugoslovanski poslanci odpelji jo nazaj v domovino. к Tečaj za vpoklicano novince. Na Brezjah priredi Orlovska podzveza v nedeljo, dne 6. februarja, enodnevni poučni tečaj za člane, ki odhajajo k vojakom. V soboto zvečer sestanek v samostanski dvorani. V nedeljo ob 6 «veta maša, skupno sv. obhajilo in verski nagovor. Po skupnem zajtrku primerna predavanja. Vojaki-novinci, zlasti Orli od blizu in daleč, uljudno vabljeni. Čim več nas bo, tem večje navdušenje bo. Na v.eselo svidenje! — Bog živil k Vpokojcni duhovniki so dobili meseca oktobra m. 1. legitimacije za trikratno polovično vožnjo po železnicah. Z letošnjim novim letom pa se je ta ugodnost ukinila Du-hovnik-vpokojenec, ki ima z dokladami vred ogromno pokojnino po 15 Din dnevno, pač bolj zasluži kakor marsikdo drugi, da se mu ugodnost polovične vožnje vrne. k Smrtna kosa med Hrvati. Na svečnico »e je v Zagrebu vršil pogreb g. Konstantina Čepuliča, vpekojenega člana stola sed-moriee. Pokojnik je oče znanega / '-nega delavca v katoliških organizacijah r. Avelina Cepuliča. Bil je v oren katoličrn in Hrvat 1er je /. največjimi simpatijami spremljal razvoj katoliškega pokreta na Hrvatskem. — Včeraj zjutraj ob 4 je v Zagrebu umrl dr. I/.idor Kršnjavi na posledicah Ih- pe. Pokojni je bil vopokojeni vseučiliški profesor, bivši šef poverjen štva za uk n bogočastje. Udejstvoval че je po dovršenih filozofskih in pravnih študijah na znanstvenem, umetniškem ter literarnem polju. Posebno v zadnjem času §e je pokojni bavil s pisanjem romanov. Dva njegova romana je izdalo književno društvo sv. Je-ronin a. Umrl je kot vzoren katolik ter član tretjega reda. k Dr. Josipa Vandekerja, narodnega poslanca HSS, so v sredo pokopali v Zagrebu. Pogrebu so prisostvovali vsi narrdni poslanci HSS in velike množice občinstva. 1'ri grobu je govoril podpredsednik HS kluba g. Karel Kovačevič, /a njim pa podpredsedn k stranke dr. Vladko Maček. k l'mrl je včeraj popoldne v Godešiču pri Skofji Loki Matej Naglic, železniški čuvaj v pokoju. Pogreb bo v soboto dopoldne. — V Podčetrtku je na svečnico umrl poštar g. Slavko Gobec. — V Zagorju je včeraj umrla gdč. Ljudmila Žgu r. Svetila jim večna luč! ir Umrla je dne 14. januarja po kratki, zelo mučni bolezni v Kladanju v Bosni gospa Julijana Dom an j k o rojena Koren, soproga bolničarja ondotne okrajne bolnišnice g. Ant. Dcmanjka. Zapustila mu je dve hčerki-novo-rojenki Naj počiva v miru! k Francosko-jugoslovanska slavnost v Strassboiirgu. Skupina Jugoslovanov z g. Spa-lajkovičem na čelu je bila te dni gost alzaške-ga naučnega odbora v Strassbourgu. Vršile so se razne prireditve in sprejemi, na katerih »o bili navzoči predstavitelji civilnih in vo- jaških oblasti. G. Spalajkovič je v svojem govoru naglasil franci sko-jugcslovansko prija-leljstvo. Potem pa je izjaval, kako mora tvoriti temelj juge slovanske politike načelo: Balkan balkanskim narodom. To načelo je edino zdravo in pravilno in zato tudi vedno zmagovito. Ako bi se ne bila Avstro-Ogrska vrivala na Balkan, ne bi bilo d o šlo do svetovne vojne. Balkan balkanskim narodom, to je jamstvo za evropski mir. Zato je naloga Društva narodov, da skrbi za i/polno vanje tega načela in ga ne dovoli nikomur in pod nobenim pogojni kršiti. k Vračunanje vojaške službene dobe za osnovno plačo. Pokrajinsko nudzorništvo finančne kontrole v Ljubljani je pod št. 17.709 z dne 3. decembra 1926 priobčilo, da odlok z dne 26. oktobra 1926, št. 5170 ex 1926, naslovljen na vsa oblastva, urade in organe v področju predsedstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, v katerem je delegacija sporočila, da je kabinet g. ministra financ v Belgradu pod št. 5463 od 16. oktobra 1926 g. finančnega delegata dr. Šavnika obvestil, da se bo v bodoče glede vračunanja vojaške službe za osnovno plačo postopalo po plenarni odločbi Državnega sveta z dne 22. in 23. decembra 1925, za finančno kontrolo ne velja. Tako je menda odločila dne 17. novembra 1926 pocl št. 378 Generalna direkcija davkov v Belgra du. — Gg. narodne poslance in tudi g. finančnega delegata dr. Šavnika naprošamo tem potom, da izposlujejo, naj bi se še veljavni uradniški zakon 7. dne 31. julija 1923 uporabljal za vse državljane enako. -k Slovenski klub v Sarajevu priredi v soboto, dne 5. februarja, ob 8. uri zvečer, veselico s sledečim sporedom: 1. Ilugolin Satiner: »Na planine«., poje pevski zbor Slov. ki. 2. N. Volarič: »Oj rožmarin« in Eduard Grieg: Solvejgs Song', sopran-solo, poje gdč. Agn. Tavčarjeva. 3 Dr. Schwab: »Oj, dekle kaj s tako žalostno«, poje pevski zbor Slov. kluba. 4. Prelovcc Zorko: »Jaz bi rad rudečih rož«, pevovodja g. Alfred Gabauer. 5. Prosta zabava, za katero je preskrbljeno v obilni meri. k Za poplavljence so darovali naši upravi po g. Ant. Turku naslednji gospodje: Ivan Zore 100 Din, Fani Strkovič 15 Din, Anton Turk 25 Din, I. Sega 10 Din, vsi v Ljubljani Denar je bil odposlan Rdečemu križu. k Stanje hripe v Jugoslaviji. Čim se je pojavila hripa v sosednih državah, je bii izdan odlok o zbiranju podatkov v n ši kraljevini. Po dobljenih podatkih je bilo od 15. do 21. januarja prijavljenih starih in novih slučajev:. V varaždinskem okraju, zagreb. oblast, 200 obolenj; v velikogoriškem okraju, zagreb-ška oblast, 200 obolenj; v mestu Zagrebu, zagrebška qb!ast, 280 obolenj; v koprivniškem okraju, osiješka oblast, !?8 obolenj; v ne :kem okraju, primorsko - krajiška oblast, 100 obolenj; v mestu Karlovcu, primorsko kraj. oblast, 90 obolenj; v mestu Senju, primorsko-krajiška oblast, 36 obolenj; v novobečejskem okraju, belgrajska oblast, 45 obolenj; v del.arskem okraju, bitoljska oblast, 179 obolenj. V ostalih okrajih in mestih obstoje samo sporadični slučaji. Vsi podatki so soglasni v tem, da so obolenja lahkega značaja in da so komplikacije redke. — Osrednji higijenski zavod, oddelek za socialno zdravstvo. k làminuten generalni stra.ik na Dunaju. Dne 2. t. m. ob 11 dopoldne je na Dunaju prenehal ves promet in vse delo. Telefon in brzojav. tramvaj, železnice, tovarne, delavnice itd. — vse se je ustavilo na mestu, ko so zatulile sirene. Izvzeti niso bili niti mednarodni vlaki. Delavstvo je hitelo na zboroval išf a. Ob 11.15 se je povsodi delo zopet začelo. Bil je to generalni štrajk, ki ga je vprizorilo delavstvo v znak sožalja za žrtvama, .ki sta padli ob spopadu med monarhisti in socialisti v Bur-genlandu. •k Učne knjige o deških ročnih delih, poslovenjene po čeških originalih, so izšle. Več današnji oglas. •k Važen opomin Vam daje mlinček v kuhinji, da kupujte kavo in nadomestke le v zrnih. Če kupite pravo Ziko, jo dobite samo v zrnih. Tako se prepričate, da je Zika iz rži, ki ustvarja res zdravje in moč. Svetovna marka: Cendre de rnee Roufje ntandnrlne Bour|nls Paris ! nost in ljubezen, njegove oči gledajo, kakor da l.i hotele objeti ves svet. Poljubil sem prstan na roki in že je odšel naprej... Vsaka skupina je, potem ko je sv. oče Že šel mimo nje, zapela kako pesem v svojem jeziku. Tudi mi, Slovenci, smo jo, dasiravno nas je bilo le deset, in sta bila dva še celo močno pieiila ena in hripava. Kljub temu smo krepko zapeli: Ti, o Marija, naša kraljica... Ko je obšel že vse dvorane, napolnjene z mladimi fanti, smo se vsi zbrali zopet v dvorani »delle benedinomk. Prišel je sv. oče, ee vsedrl na prestol in nam govoril v čistem, jasnem latinskem jeziku. Njegov glas je krepak, < dločen in ljubezniv. Govoril je nad pol ure, pri.po.ro;al predvsem čistost, čuječ-nost, usmiljenost, molitev in delo. Nato nam je dal Hegcslov in odšli smo, navdušeni in prev/iti*od mogočnega vtisa papeževe avdi-jence. Iz Vatikana smo odšli takoj v jugoslovanski zavod sv. Hieroniina, kjer smo bili g-r.stdjutno sprejeti in pogoščeni. V cerkvi sv. Hieroniina smo se tudi fotografirali. Bilo nas ,ie precej: Hrvatje in Slovenci-roniarji, dalje trije Gerimniki in še precej drugih čč. gg. patrov in duhovnikov. Rektor zavoda nas je po d ravil in izjavil svoje veselje nad našim ibiskin. Peli smo in bili dobre volje. Naslednjega dne smo se udeležili p.Svete vojske na Poljanskem nasipu 10. O »Spomenik naroiu« je naslov dramski viziji v treh slikah, ki je na sporedu akademije :Svele vojske« prihodnjo nedeljo. Za to izvirno dramsko sliko, ki ga je spisal M. Kun-čič, so se nabavile nove kulise. 0 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana prosi člane, da зе udeleže pogreba blagopokojnega ing. Ignacija Šege, odličnega člana in mnogoza-služnega bivšega I. podpredsednika sekcije. Pogreb se bo vršil v petek, dne 4. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Škofji ulici štev. 12. 0 Slovensko Zdravniško Društvo uljudno vabi svoje člane na redni cbčni zbor, ki se vrši dne 5. februarja ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Ljubljanskega Dvora«. — Odbor. „GOOID" in „SPECIAL" МагПгог □ Misijonska prireditev se je na svečnico prav lepo izvajala. Poleg godbe in dekla-inacije so bili na programu govori, ki so nas vzpodbud li za misijonsko delovanje. Prelat g. dr. Tomažič je v svojem nagovoru poudarjal, d.a nam je sodelovanje pri mišljenih naročeno od Boga samega in priporočeno od Cerkve. Zato se udejstvujmo pri splošnem misijon-stvu, po.-el no pa še pri našem posebnem, da se pravoslavni bratje združijo z nami. Prof. Jože K roš 1 pa nam je s skioptičnimi slikami in /. živahnim predavanjem poka/al delovanje zaščitnika u isij; nov sv. Frančiška Ks. — Prireditve so se udeležili prevzvišeni dr. Andrej Karlin. člani iimrib; rskega kapitlja, mestni župan dr, l.oskovar - soprogo in šte-v Ino občinstvo I,-, t; mladina. Naj priredilev o i. rod i doi.ro sadove! □ Ljudska univerza. Beethovnova proslava Grr.ške Urauije, ki je bila določena za 4. februar, se mora žal preložiti, ker je zbolela operna pevka P. Ulin na svoji koncertni lurntji v Berlinu in se vsled tega ne more vrniti. Kdaj se bo vršila ta proslava, se pravočasno objavi. Opomnimo pa. da ostane seveda Sevčil o v koncert 14. februarja. Ni-mesto koncerta se vrši v petek 4. februarja predavanje ravnatelja Graške Uranije o predmetu Oduševljenje erotike«. Pristop je dovoljen samo odraslim. V ponedeljek 7. februarja se vrši preloženo predavanje g. prof. Ribarlča o hrvaški liriki. П Petinilvajsetletnica gledališkega delovanja g- Pavla Razbergerja. V četrtek, dne 10. februarja 1927, proslavi v Narodnem gledališču v Mariboru njegov član g. Pavel Ras-berger, gledališki igralec in režiser, petindvajsetletni«) svojega nepreslanega umetni-ško-ifjra'skega in glasbenega delovanja. Kot jubilejna predstava se vprizori »Cigan baron«, opereta v treh dejanjih, katero bo zrežiral g. Pavel Rasberger. □ Si bo treba dobro zapomniti. Gotovo eno najbolj požrtvovalnih gas. društev na Slov. Štajerskem je mariborsko. Zaslud, delavnosti 1er požrtvovalnosti ni odrekal doslej mariborskim gasilcem nikdo razen Bahunovih socija-listov in sam stojnih demokratov. Razmerje med mestno občino in gasilnim društvom v Mariboru srno pojasnili v četrtkovi številki Slovenca«. Četrtkovo »Jutro« ponovno meče kamenje v mariborske gasilce in gladi Bahu-na. So si enkrat podali roke glede blatenja mariborskega gasilnega društva Bahunovi socijali-di in SDS in to si bo treba dobro zapomniti za prihodnjost. □ Čitanje pravljic in zabavni nastopi za našo deco bodo v nedeljo 6. t. m. ob treh popoldne v čitalniški dvorani štud. knjižnice (Kazina). Pravljice čita ga Ribaričeva, nastopita jia i/, prijaznosti gdč. Tratnikova in mala Brač'kova. Upozarjamo cenj. stariše s prošnjo, da pripeljejo svojo deco. □ Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor iu bližnjo okolico si je napravilo izpisek iz vseh še nerešenih prošenj tukajšnjega stanovanjskega sodišča in hoče sestaviti statistiko brez stanovanjcev. Кет so prošnje mestoma nepi polne in so nastale morda kake spremenil e. naproša društvo vse hrezstanovanjce (zaščitene in nezaščitene, o kine in nečlane), da javijo čimprej, najkasneje pa do 15. februarja t. 1. ustno ali pismeno sledeče podatke: ime, stan, poklic, število družinskih članov, velikost stanovanja, se-dan e bivališče in eventuelne druge podatke, ki jih smatra za važne. Obenem naproša društvo vse obrtnike, ki jim je bila najemnina za stanovanje ali lokal neprimerno zvišana. da javijo velikost stanovanja ozir. lokala, predvojno in sedanjo najemnino in da-li ogroža najemnina njihovo eksistenco. Ker rabi društvo omenjene podatke neobhodno za svoje nadaljnje delovanje, zato prosimo vse gori omenjene brezstanovanjce ter obrtn ke, da pošljejo sigurno naprešene prijave na »Društvo stanovanjskih najemnikov«, Maribor, Rotovški trg 1. □ Kam pa v nedeljo? V nedeljo, dne 6. februarja 1927, pojdemo vsi. ki želimo vedre zal ave na dobrodelno veselico, ki jo priredi Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru v novi, veliki dvorani gostilne Ga nik v Studencih pri Mariboru. Cisti dobiček te vesr lice je namenjen za zgradbo pre-potrebuega Katoliškega doma v Studencih; radi lega pričakujemo, da se odzovejo temu »abllu vsi prijatelji kalol ške misli. Začeitek ob pol 4 papoldne. □ Nova hladilnica. Lastnik Črnega orla na Grajskem trgu g. Žemljic bo zgradil hladilnico za meso in pivo. □ Preureditev trgovskih prostorov. Gosp Cverlin v Gosposki ulici 32 bo preuredil prostore v veliko in moderno manufakturno trgovino. □ Nova stanovanjska hiša. Po Mariboru znani razpečevalec zelenjave g. Cerkvenič bo pozidal novo stanovanjsko hišo v Belgrajski ulici. mut SEJA OBČINSKEGA ODBORA. Dne 31. jan. se jc vršila prva seja občinskega odbora v 1. 1927. G. župan je naznanil, da je odtn-žil mandat občinski odbornik g. Lenarčič (NSS), kateremu se zahvaljuje za pridno delo v občinskem odboru. Na njegovo mesto je prišel g. Rižnar (SLS), ki ga pozdravlja. Proračun za leto 1927 je odobren, samo za pobiranje cestne naklade je odposlana prošnja na ministrstvo financ. G. veliki župan je začasno dovolil pobirati cestno naklado za 1 mesec, ker pa je rok potekel, je prosil g. župan za podaljšanje dovoljenja. Davščina na prenočišča je pogojno odobrena, če bo občina prispevala 23% novo ustanovljeni Tujskoprometni zvezi za mariborsko oblast. Nato je referiral g. župan dr. Senčar o pristopu mestno občine kot ustanovne članice k Tujskoprometni zvi zi ter predlagal, da se votira v ta namen, kakor je sklenil že kombinirani odsek 10.000 Din, katere bi se izplačalo v petih letnih obrokih po 21K10 Din. Občinski odbornik g. P i r i c h je grajal postopanje policijskih oblasti v Mariboru. Njegovi sestri, ki je prišla iz Gradca v Maribor in ni imela potnega lista popolnoma v redu. se je pripetilo, dn je morala takoj h pri! odnjim vlakom nazaj v Gradec in si ni smela v restavraciji kupili n il i okrepčila. Prosila je, naj policijski organ telefonira g. velikemu županu ali pa g. okrajnemu glavarju dr. VonČinl, n tega ni hotel .-■' i i. Ker nima drugega foruma, obvešča leni | i javnost o postopanju na mariborskem kolodvoru. Tujskoproinelna zveza si bo pridobila mnogo zslug, če bo odpravila tako postopanje policijskih oblasti. Občinski odbornik g. Seguin je j, t ' .'' n; j hi Tio.t.n; i inoinn zveza dosegla elaj-8iivo ori polnili listin. Na ta način »e bo tujski promet dvignil. Zupanov predloa je bil nato so- | glasno sprejet. Kakor Že omenjeno, je g. veliki iupan davščino na prenočišča odobril |r pod tem pogojem, da o brina odaja od nje 25% Tujhkopro- mntni iveii. O predmetu je poročal g. župan, ki je priporočal, naj občinski odbor sprejme pogoje. Obč. odbornik g. dr. Kotnik je naglašal, da je Tujsko-prometna zveza gotovo potrebna podpore, a ta prisiljena oddaja davščine mu ni po podu. Principi-olno vprašanje je. ali sme veliki župan na ta način pridobivati sredstev za Tiijsko-pronietno zvezo, ko bi lahko našel bolj fin način, kajti taki pogoji niso demokratični. Občinski odbornik g. Segula je bil mnenja, da meji ta način že na absolutizem. (Med-klt: »Proti absolutizmu ne moremo nič opraviti*. Drugi medklic: »Zakaj pa smo zastopniki ptujskih meščanov, saj nismo gerenti in sosvctniki!«) Ker veota letne oddaje ni baš velika in dosega približno 2000 Din, je občinski odbor sprejel nato z večino, županov predlog. Občinski odbornik g. Fras je referiral o maksimalni tarifi za avtomobile. Mestna uprava predlaga za proge od 1—10 km 9 Din za km, od 10—25 km 7 Din, do in nad 100 km 6 Din za km. Slojnina za 1 uro je prosta, za na-daljno uro 20 Din. — Delegacija min. financ v Ljubljani je ponudila občini 2 geometra, ki bi dovršila že 1. 1014. začeto novo poliginalno izmero mesta Ptuja. Občina bi dala na razpolago potrebne delavce in kolce. Občinski odbornik g. Stendte je priporočal, naj občina ponudbo sprejme, izmeril naj bi se levi dravski breg, ker desni za stavbišča ne pride v poštev. Ce bi pa delo ne bilo predrago, naj bi se izmeril tudi desni dravski brrg. Predlog je bi' soglasno sprejet. — Sklepanje o nakupu hiše št. 15 v Prešernovi ulici s'> je stavila z dnevnega reda. — Občini Belica in CakOvec okolica prosita za 2 nova sejma. Ptujska občina nima nič proti temu. Obč. odbornik g. Segula je pozval občino, naj intervenira, da bo državna železnica popravila most črez Grajeno pri kolodvoru. Vsi odborniki so bili mnenja, da je škandal, da se to dela lako odlaga. G. župan je pojasnjeval, da je -Marhurger Zeitung . ki je grajala cesto na oni strani železnice, ki vodi k tovornemu kolodvoru, zgrešila naslov, ko je napadla občino in okrajni zastop. ker je cesta last železnice, ki jo je dosedaj vedno sama popravljala. Krivda je na železniški upravi. Občinski odbornik g. Fras je grajal upravo mestnega kopališča, ki ima 0 kabin, a le 6 je uporabnih. G. župan je obljubil, da bo nedostatek takoj odpravil. Javni seji je sledila tajna. « » * ф Umrli sla gospa Marija Kranjc, čevljarjeva vdova na Grajeni, mati gospe Koze Kodela, vdove mizarskega mojstra v Ptuju, in gospa Ana Hotko, zasebnica v Ptuju. ф Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Ptuj in okolico je imelo dne 30. jan. občni zbor v Brenčl-čevi gostilni. Za predsednika je bil izvoljen g. Miha Brenčič, za podpredsednika Fr. Kureš, župan v Spu'dji, za tajnika g. Sagadin, za blagajnika pa g. Fr. Brenčič. Zbranih je bilo nad 120 sadjarjev, ki so z zanimanjem sledili govoru g. prof. Priola iz Maribora, kateri je govoril o sadnem izboru za ptujski okraj. ® Električna zadruga za Ptuj in okolico je imela 30. januarja občni zbor na magistratu. Nanovo sta bila v odbor izvol jena g. Miha Brenčič in trgovec g. Kraker. ф P.rod pri Borlu. Okrajni zastop popravlja vse ladje na brodil pri Borlu. Delo bo v treh tednih izvršeno ф Poroke. V m morilski cerkvi so meseca januarja bili poročeni sledeči pari: 9. jan.: Jožef Jančič, železničar in Ana Brunčič. 23. jan. Miha Voglar, zidarski pomočnik in Antonija Kole. 24. iail. Dro/.g Viktor, posestnikov sin in Tekmec Marija. 31. jan.: Ceh Janez, kmečki sin v Spu4.ji in Vidovi? Ivana, kmečka I či v Spu'-lji: Vindiš Matevž, posestnikov sin na Seliti in Bezjak Terezija, po-sestnikova hči .na Mestnem vrhu. Ф Športni klub Pluj Vse dopise, kakor: po-gomet, lahka atletika, bazena in slično. naj se blagovoli nasloviti na nns'ov: športni klub, poštni predal št. 7, kavarna »Evropa«, Ptuj. SlavemKrajine* Zmaga, poraz. Pri zadnjih volitvah je dobila SLS skupilo 7003 glasov, Radič pa le 4004. Ako primerjamo številke z volivnim rezultatom iz leta 1925 je dobila SLS 773 glasov več kot takrat, Radič pa 2375 glasov manj. — Radičevski gospoNAS DOM« V LETI' 1927. Mnogi že čakajo, pa vprašujejo: Kaj. da ga še ui?« In res, Naš doni še ni izšel. Doživel je z novim letom novo i/.preinenibo. Dobil je novega urednika v osebi g. dr. S u š -n i k a. In zdaj pa bodo videli v 14 dneh vsi dosedanji naročniki 1. št. Našega doma . Letos se naj list tako razširi, da bo gotovo v tisočih izvodih hodil posebno med našo mladino, zbrano v mladeniških in dekliških zvezah. Kdor bo let< s naročil -Naš dom«, temu ne bo žal. Zato takoj za mite z naročili, ki jih poš-1 ite na Upravo Našega doma , Maribor, Aleksandrova 6-1. Cena neizpremenjena, Din 20 leino. Braslovfo. Pre'ekli teden je umrl g. Vinko Rojnik, organist in 'inežnar, ki je služboval v Braslovčah 34 let. Bil je ete štirinajstih o'rok, od katerih jih je dvanajst večinoma že preskrbljenih. Pogreb je pokazal, kako so ga imeli ljudje radi, kajti le malokdaj vidimo v Braslovčah lako številno množico, ki bi spremljala pokojnega. Pogreba se je udeležilo mnogo njegovih tovarišev, organis'ov. Pri pogretimi sv. maši je orglal g. Bervar iz Celja, nagrobni govor pa je govoril g. Klančnik iz Pake. Blag mu spomin! Cfublfanslto oledišče DRAMA. Petek, 4 februarja: PEGICA MOJEGA SRCA. Red K. Sobota, 5. februarja: SLABA VEST. Delavska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 0. februarja ob 15: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: GOBSEK. Premijera. Izven Ponedeljek, 7. februarja: PAHLJAČA LA D V VVINDERMERE. Hed C OPERA Petek, 4. februarja: SEVILSKI PRIVEC Red C. Sobo'a, 5. februarja : CARMEN. Red D. Nedelja, 0. februarja oh 15: PLES V MASKAH. Ljudska predstava |x> znižanih cenah. Izven. Ob pil 20. TFREZINA. Ponedeljek, 7. fçjbnmrja: Zaprto. Worlborsîfo gledišče Petek. 4 februarja : Zaprto. Sobota. 5. februarja ob 20: VERONIKA DESE-NISKA Kuponi Gostovanje g Levarja iz Ljubljane. Zadnjič v sezoni Nedelja. 0. februarja ob 15: REVČEK AN D REJCE K. Kuponi. Ob 20: ORLOV. Kuponi, /nižam- cene. Ponedeljek. 7. februarja: Zaprto. Torek. 3. februarja ob 20: MANON. Ab. A. Kuponi Moliere, Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih, Prevel Niko Kuret. VIII. zvezek Ljudskega odra. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 18 Din. — To je veseloigra, preizkušena na vseh glediščih sveta. Ima namreč toliko dovllpov in smešnih položajev, da se ji bosta smejala bravec pri čitanju in gledavec v gledišču. Doslej Slovenci še nismo imeli te igre, dasi nam manjka pravih veseloiger in burk. V predgovoru dobi društveni voditelj vse ono, kar potrebuje za vprizoritev ali za uvodno predavanje o najboljšem francoskem pisatelju veseloiger — o Molicru. Naši podeželski odri so dobili s Scapinoviiui zvijačami lepo predpustno igro, ki je za res predpustna, obenem pa dostojna in ima literarno vrednost Prevod je lep in tako prirejen, da 250 letna starost igre nikjer ue moti bravca ali gledaven. Revček Andrejček Ljudska igra v petih de- , jan jih: Za slovenske odre priredil Adolf Robida. Pevske točke uglasbil Marko Bajuk. V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljudski oder IX. zvezek. Cena za igro 18 Din, za pevske točke 20 Din. — Revček Andrejček je pri nas lako udomačen, da velja že za Slovenca. Igra ima vse | lastnosti, da se vsakomur priljubi in prikupi. Bogato dejanje, resni prizori, prizori za zabavo in sme'», mlada ljubezen in trpljenje starih, onemoglih poslov, vse lo igro priporoča Značaji oseb so risani ostro in resnično, zato pa nudijo igrnvcem obilo prilike, da pokažejo ves svoj talent. Oseb . ima Revček Andrejček 20, 14 moških in 0 ženskih, j vendar je igra prirejena tako, da se lahko igra z 1 devet moškimi in 4 ženskimi vlogami. Scenerija I je preprosta in jo zmore la'"k o tudi najmanjši oder, kar je v opomnjah natančno razloženo. Zelo koristne so režijske opombe in karakterizacija oseb, ; ki je vse opisano v posebnem poglavju. Pevske točke je zložil Marko Bajuk v lahkem narodnem ! slogu. Ta izborili poznavavec slovenske narodne pesmi je zadel preprosto melodijo in jo združil s prav preprosto spremljavo ki se da igrati tudi na harmoniju. »Mlad ka«. Izšla je 2. številka VIII. letnika j te naše priljubljene družinske revije s sledečo zanimivo vsebino: Matija Malešič: Živa voda (nadaljevanje), Orczy-Poljanec: Za Cezarja (nadaljevanje), André Lichtenberger-Jožef Ovca: Moj mali > Hlaček (nadaljevanje), Ksaver Meško: Pesem, France Bračun: Skoz drn in strn, dr. .los Plečnik: Dobri znanci s ceste, inž. Ciril Jeglič: Naše prija- i teljice, prsmi: Ksaver Meško: Moje življenje, Miroslav Kunčič: Vasovanje, Oton Berkopec: Noč, Katja: Na poti samotni, + Srečko Kosovel: Neki : deklici, Banco: Megla. Številka prinaša tudi obil- ! krasnih s'ik. — Ker omogoča izdajanje tako obširnega in ilustriranega družinskega lisla po razme- j roma nizki ceni le veliko število naročnikov, naj | se vsakdo, posebno pa družine same, naroče na ta edini slovenski družinski list. Mladika izhaja 1 mesečno. Letna naročnina je le 8t Din, s krojno prilogo vred pa 100 Din. Kdor bi ne zmogel celotne naročtmie, lahko naroči list samo za pol oziroma četrt leta naprej. List se naroča pri upravi •Mladike na Prevaljah. '2. Holandska, Francija. Luk«*>mburška. even'u-alno Švica. 3. Italija, Španija. Portugalska 1. Švi d-ska. Norveška. Finska. Danska 5. Poljska. Kslon-ska, Latvija, Litva. 0. Rumunija, Jugoslavija. Bol-gariju, Grška. Turčija. Udeležba na tekmi ni ob-vezna! Priglašena moštva igrajo |x> prvenstvenem sistemu v dveh kolih tekom dveh leti. Ce ti predlogi v Zllrichu ne bodo sprejeti, s čimer že račura.Hi, tedaj bo srednjeevropski blok Fifo prosil za dovoljenje, da smejo v njem združene države boriti se meest; to je oni Carlsen, o kojega smuškem skoku 05 smo pisali kol o nečem, česar Srednja Kvropa ne jiozna. Tudi neki Ја|и>пес. bo prišel. Vsega skupaj tekmuje 60 smučarjev. Menda bodo tekmovali Jugoslovani tudi 50 km. To bo spet nekaj! NAD TRI MILIJONE ZA OLIMPIADO. Nemški državni odbor ze telesne vaje je dobil od države 150.000 mark m pripravo za aius'er-dnmsko olimpiado Nemci so rekli, da je to premalo, pa so bili vseeno veseli, da sé je država zganila in da je z ono svoto pokazala smisel z« alinijiijsko ideio, zavist bo pa planila po nfinškili športnikih ko bodo biali o velikodušnosti francoske vlade v tem oziru. Grof Clarv, predsednik francoskega olimpijskega ootrelma potrdila v ho'elu Triglav v Mojstrani. Prenočišč je zadostno na razpolago. V soboto, dan preje se vrši lekma na 8 km, ki se bo računala skupno s skakalno tekmo kot konkurenca za prvenstvo Slovenije. Ta tekma prične ob 15 popoldne. SK Jadran. Odborova seja danes ob 20 pri Mraku. Tajnik. III. redni občni zbor Zveze motoklubov se vrši v nedeljo dne 27 februarja 1927 ob 10 dopoldne v proR'orih avtomobilskega kluba kraljevine SHS. sekcije Ljubljana, Kongresni trg i-I (Kazina) Glasom S 11. II. točke f) je treba predlogo za občni zbor predložiti pismeno najmanj 14 dni poprej do zadnji čus 13. februarja t. 1. Zvezi motoklubov v Ljubljani Nominirane delegate je glasom islega paragrafa naznaniti do 20. februarja t. 1.. nakar razpošlje Zveza tozadevne izkaznice. SEDNJEKVROPSKI NOGOMETNI BLOK. Na zborovanju zastopnikov srednjeevropskih držav Jugoslavije. Ogrske, Avstrije in Češkoslovaške na Dunaju so poleg omenjenih vprašanj obravnavali še marsikakŠTM druga Zanimivo je stališče teh držav gteski nogomelni klub soglasno izrekel zanj. Jutri in pojutrišnjem zboruje v Ztirichu študijska komisija Fife: in tej komisiji so na Dunaju zbrane države poslale sledeče predloge v preires. Posamezne evrojiske nogometne države se razdelijo v šest skupin: 1. Nemška. Češkoslovaška. Ogrska, Avstrija, Švica. Dr. Čarnpa: Nemška zunanja politika. i. Polom in prelom. Berlin, v februarju. M rda ni v diplomatični /gidovini narodov in držav zunana politika doživela tako velike, a na zunaj tihe spremembe d< sedanjega kur a kot v Nemč-ji po polomu 1. 1918. Da podamo karakterizacijo obeh dob in mišljenj, je treba piseči k Bismarcku in ugotoviti : Bismarck je z orožjem po francoski vojni 1. 1870 stvoril edinjeno Nemčijo, ki je bila priska, prav kakor so jo hoteli vzhodno-po-lal.ski junkerji«, protestantevska in milita-rist'č-na. V notran i in zunanji p ditiki — Bismarck se ie še pred odslovitvijo ukvarjal z mislijo ( bortženega odpora proti cesarju! — je ob vsaki priliki žvenkljala sablja: Und biet du nicht w llig... Pred vojno je v mednarodni svet pobeglo še drugo crožje: domači gospodarski razvoj in z njim svetovna konkurenca, zvesto spremljana cd rožljanja pruskega la tn.-nta«. In uspehi? Dejansko veliki! .-edanje pokolene je videlo, če izvzamemo maroški intermezzo, da ta politika kora- a od uspeha do uspeha v notranji in zunanji po-liliki, in naroda kakor tudi oficielne države se .ie pri "e vala 'avest. da je ni sile na svetu, ki bi jim mogla nasprotovati; samozavest, ki pa je pod vplivom silovite francoske kulturne propagande, ki je slikala svoj poraz 1. 1870 kot pora splošne kulture pred barbarstvom, in angleške s političnimi šlagerji, dobila v zunanjem svetli izra - oholosti, odurnosti in je zato splošno odbijala. Na diplomatični svet Nemčija ni polagala velike važnosti in Bismarck je z dosego svojega cilja: /družitve in ugleda tej državi, šel. in zapustil za seboj — vacuum. V nasprotju z Bismarekom se diplomaciji /daj sploh ni upoštevala. Pruski »jun-ker in Lajtnant« ter državni uradnik gotovih strok so imeli v družabnem življenju, v politiki in državi mnogo večjo vlogo kot najspret-nejši veleposlanik. Protestnntovska, na pol absolutistična, reakrijonarna, pruska, milita-ri-tčna Nemčija z dejanskimi uspehi — taka je stala Nemčija do vojne v mednarodnem svetu. S svetovno vojno, med katero je še vedno in eL> glavno vlogo rožljanje s sabljo — di-ploiracije sploh ni bilo, civilna uprava brez besede, vladar in vrhovno vojno poveljstvo vse, — se je i'kazalo, da je sablja odpovedala narod je videl prvič neuspeh in odprle so se mu oči. A kako zajadrati v nove vode? Slari junkerji« so bili potisnjeni na stran, novi sveži sloji in stranke, popreje brez veljave so prijeli za državno krmilo. Socijalna demokracija in centrum sta izšla sveža iz svetovne vojne; — katoliki so bili vkljub vladnemu pečatu centruma pred vojno dejansko brez veljave! — industrija, organizirana v nemški ljudski stranki, je videla, da je absolutno ve ana na delavstvo; a v novo dobo se je vživelo i svobodomiselno meščanstvo in — Jud e! Te stranke so dale pečat -novemu kur-zu, središče življenja se je preneslo iz seve-ro-vzhcda na južno-zapadno črto, kjer je že od nekdaj bival demokratični element in nove stranke so skušale notranji in zunanji politiki dati nov pečat. Mil tarizem je padel, deloma ga ne smejo g( jiti vsled pogodb, deloma so stranke — soc. demokrati — načelno proti njemu. Šli so pa postopoma za odpravo vseh atributov stare države. Dočim je stara Nemčija postopala v smislu »Deutscliland iiber allea«, so nove stranke šle na pot objektivnosti do vseh sosedov, so priznale i najmanjše države. Dočim so stari preprečili v Haagu sistem razsodišč, so novj z odprtimi rokami sprejeli v svoja jadra vse sapice medern h, mednarodnih gibalnih idej. Izdelali so sistem razsodišč za vsak slučaj in nobena država na svetu ni do sedaj sklenila toliko arb.tražnih pogodb kot Nemčija. Vse poslušati — povsod pokazati, da se pogaja enakovreden z enakovrednim! Pred ruskim narodom stoji Nemčija kot prva država, ki ga je pri nala, tedaj najmodernejša. Bivše grožnje z armado naj nadomeste kultura in civilizacija. Znanost, temeljiti st, pridnost, varčnost, zmernost naj dovedejo do časa. ko liodo nemška guvernant-ka, uen ški rokodelec ali kmet v tujini drugim vzor, tedaj tendenca: pokazati svetu, da je Nemčija najmodernejša država, kamor naj se hodijo drugi učit, pokazali, da je prva država, ! ki je Uvidela, da so vojni atributi v bodočno-I sli brez pomena. Zato je glavno — kulturna propaganda! Predvsem je treba zbrisati madež, da je Nemčija a.rivila svetovno vojno. Organizirali so /n nstvenike celega sveta, ki naj pomagajo ra r-meniti Nemčijo. Pozitivno: za kulturne «vrhe ni š' oda nobenega denarja in Nemčija naj postane središče evropskega kulturnega ž.vljenja. Izmed oddelkov zunanjega ministrstva je kulturni najvažnejši in nad o mestu je vojsko za tujino. Delo je ogromno! Te dni se je mudilo okrog 50 visokošolcev iz južne Afrike v Nemčiji in nekaj abesinskih znan-svetnikov. Bivši kancler dr. Luther je prepotoval v ta namen južno Anier.ko, dr. Wirth Združeno Unijo, Seipel Kanado; berlinska opi ra L Wagnerjevimi deli gre v Newyork, a najboljši nemški filmski igralci so angažiran, v Ameriki; v Monakovein so po vojni ustanovili tehnični muzej, ki prekaša onega v Londi nu; vsemogoče mednarodne izložbe naj se vrše kolikor mogoče v Nemčiji; v Kôlnu bo letos splošna mednarodna izložba avtomo-b 1 v, a v Frr.nkfurtu sprecijalna mednarodna izložba muzikalij. Ko bo mednarodni svet s to propagando Nemčijo razbremenil, — objavili so cgri urno delo diplomatskih aktov med vo no, — ko bo domača deca, ki se stalno v/gojuje v nekrivdi Nemčije na vojni, prežeta tega duha in v zvezi s trudom za prijateljstvom Francije, ki ga hočejo dokazati ravno v dobi, ko se je Nemčija gospodarsko okrepila, upajo doseči i formalno revizijo versajske mirovne pogodbe, predvsem v smislu, da se opere madež — barbarov. Zunanja politika Nemčije je torej, kar se tiče sph šnili smernic, ta: posnemati Francijo po 1. 1870 in ol ratno dokn/ati, da je visoko kulturna, moderna, napredna država, ki bo postopoma z zaupanjem, vživala i prijateljstvo zun n ega sveta. Ta in a no KONZUL IN INVALID. Pred nekoliko meseci so prinesli v neko bolnico v Rotterdamu gluhonemega invalida. 1'elo je imel pokrito z najrazličnejšimi ranami. Uprava 1 ( lnice ga je začasno sprejela in takoj začela poizvedovati, kam bi ta človek spadal. Obvestili so tudi angleškega konzula 1 v Rotterdamu, kateremu je invalid s pomočjo zemljevida naznačil, da je Anglež in da je bil n i ra nili bojiščih. Povedal je, da se piše Gordon. Newlove, častni konzul, dasi skeptičen, je vendar objavil invalidovo poizvedovanje v časopisih in pozval, naj se podatki o tem človeku pošljejo angleškemu konzulatu v Rotterdamu. V Rotterdam je prišlo 4000 pisem in med njimi je bilo 370 takih, v katerih se je zatrjevalo, da je invalid piščev rojak. Okoli sto rodbin je poslalo svoje odposlance v Rotterdam, da tam zahtevajo, naj jim kon/.ulat invalida izroči. Ker je tako veliko družin iskalo invalida in ga je vsaka zahtevala zase, ga konzul ni hotel nikomur Izročiti. Končno je konzul začel sumiti, da bi bil invalid sploh Anglež in je zaprosil druge konzulate, naj si vsi ogledajo to prikazen. Zbralo se je 26 konzulov, ki so po vrsti nagovarjali bolnika v 26 jezikih. Zdravniki so ga• opazovali, kako reagira na posamezna vprašanja, in so opazili, da se zelo vznemiri, če ga nagovori madjarski konzul in da je med razgovorom s tem konzulom dobil trikratni živčni napad. Po tej sledi so ga prei/.kuševali in končno se je simulant udal in priznal vse. Je iz Mad-jarske in je brez posla. Kot invalid bi se bil rad utihotapil v kako angleško rodbino, da bi začel novo življenje pa mu je ta konzul prekrižal vse načrte. AVSTRIJSKA VOJSKA. Po mednarodnih pogodbah bi Avstrija smela imeti 30.000 vojakov. Težke artilerije in aeroplanov ne sme imeti. Radi finančnih težav pa ima Avstrija le 17.400 mož. Med temi je pa razmeroma veliko častnikov, namreč 1476. Generalov je 11, v generalnem štabu je 42 oficirjev. HRIPA. v Praga. 3. februarja (Izv.) Ministrstvo za narodno zdravje sporoča uradno o stanju hripe na Češkem med 23. ter 29. januarjem. Po tem uradnem poročilu posnamemo, da je obolelo na hripi v tem času 34.887 oseb: izmed teh je unnlo 94 oseb. Ur. Korošec, oblegan od časnikarjev. Ministri prihajajo od prisege. Spredaj: Ing Sernec, fin. min. Bogdanovi« in Vasa Jovanović Po širnem s&eîu Boljšev ška spolna „etika". Pisali smo že o vojski, katero je napovedal komunizem rodbinskemu življenju. Danes podamo sliko moskovskih tozadevnih razmer, in sicer iz ust šc čisto mlade, mišičaste in trdne gospodične. Zrastla je med revolucijo, lani dovršila sovjetsko gimnazijo in zdaj odpotovala k starišem, ki se preživljajo kot begunci nekje v Banatu. Revolucija jo je prisilila kot devetletno dekletce prati in likati, sekati drva, nositi težke vreče, si služiti kruh z urami. Kot pravo dete sovjetskih let priznava gospodična, da je postalo življenje v Moskvi boljše kakor poprej. Delavci dobijo skoro predvojno plačo. Sanje o uporu in slrmoglav-ljenju boljševikov so popolnoma prenehale. Celo življenje do najmanjših podrobnosti ima močan boljševiški pečat. — Vprašal sem za ženski svet in rodbinske razmere, in mladi Moskovki so se takoj zasvetile oči. Pričela je živahno pripovedovati, da so tam drugačne, popolnoma drugačne razmere, katere si težko predstavi tujec iz daljave. Revolucija je iztrebila vsako romantičnost. V deželi, kjer sta Puškin in Turgenjev pisala svoje nesmrtne umotvore o čisti in idealni ljubezni, je boljševizem uvedel sirov realizem, vlada gola smotrena sebičnost. Deklice morajo vedeti že od ljudske šole naprej, da je ljubezen »prosta«, da potrebuje sleherni moški spolno občevanje kakor »navadni kozarec vode«. Moški od narave ne sme biti zvest eni ženski. Buržuoazija je — tako riše komuniste — samo prikrivala vse to, kar je zdaj javno dovoljeno. Nočem braniti mlada dekleta, med njimi jc dosti lahkoživk. Toda sovjetski moški so podli, sebični, razuzdani. Spolne bolezni so neverjetno razširjene: zdrav je kvečjemu eden moški izmed vsakih desetih! Samo stari romani in matere nam pripovedujejo, da so znali včasih moški »dvoriti«, so podarili svojim izvoljenkam cvetlice in čokolado. Nekoč jc pomenila ljubezen lepoto, navdušenje, samozatajevanje. Vse to je zdaj izginilo, od ljubezni je ostal samo buržuazne predsodke«. Spolna zmernost je »smešna ma-lomestna morala*-. Neverjetno napredovanje spolnih bolezni ter samoumorov onečaščeniii žrtev so sprožili vprašanje o »podpiranju zakonskega življenja«. Toda časopisna polemika malo zaleže, vsaj v mestu. Na vasi, kjer sem redno bivala poleti, je cerkvena poroka še vedno pravilo. To nekoliko brzda splošno razuzdanost, ki je ponekod posledica premalegu števila moških. Rusija je izgubila v letih 1914. do 1920. do 10 milijonov moške mlad.ne. Na ozemlju nekdanje meščanske vojne, n. pr. pri donskih kozakih, so »vdovje vasi«, kjer pride na več sto žensk komaj deset moških. Toda sedanje prilike bodo minile, ker pazijo kmečki stariši jako ostro na moralo svojih otrok, po-I seb-no deklet. Zato so pa v mestu cerkvene J poroke popolnoma izumrle med delavci in tudi med izobraženci, ker povzročijo službene ne-prilike. Sovjetski zakon obstoji v tem, da se zaveže ženin prispevati za rejo bodočega otroka. Sicer pa sc lahko loči zakon že drugi dan in na željo ene stranke: mož lahko izvede raz-poroko, nc da bi obvestil ženo. Veliko zakrivi tudi neizmerna stanovanjska beda. Hiše propadajo ena za drugo, nove pa se ne zidajo, ker ni zasebne hišne lastnine. Radi tega išče večkrat visokošolec ali delavec »nevesto s sobo«, nato pa se ponavlja znana zgodba o ježu in belouški. Resnica pa zahteva pripombe, da je tudi med ženskami nebroj »alimen-tacijskih umetnic«, ki sijajno živijo na račun osleparjcnih » očetov«. Sovjetski zakon je namreč vpeljal kolektivno očetovstvo», pri katerem plačajo alimente vsi, ki so občevali z materjo, čc se nc da dognati pravi oče. Radi tega se bojiio vsi moški v Moskvi kakor smrti žen- General Heyes, ki se je v imenu nemškega voj. ministrstva pred kratkim udeležil slovesnosti dovršitve vzhodno nemških utrdb, ki so tvorile potem predmet zadnjih pogajanj med Nemčijo in Francijo. skih poslov. Noben moški ne bo za nič pet minut na samem s hišno, kuharico, postrežki-njo. Posli namreč vedno dobijo alimcntne tožbe, ker je sodnikom »etična dolžnost« podpirati posle. V splošnem so tc razmere nevzdržne in zdaj začenjajo komunisti sami pisati o potrebi »spolne etike«, ki jo pa utemeljujejo čisto materialistično. Da tak način »etičnega« pouka nc bo nič zalcgcl, je jasno. Moral bo priti popoln duhovni preobrat, kajti dolgo ruski narod ne more trpeti tc anarhije medsebojnih spolnih odnosov. Pariške patronale. Ponos pariške škofije so njena mladinska društva, takozvane patronaže. Ker je težko vzdrževati krščanske šole, zlasti pa privabiti vanje množice olrok in je bilo treba organiza-rati uspešen odpor proti komunistični propagandi, ki se nekaj let sem s strahovito silo vrši med moško inlad.no, so ustanovili katoličani v vs ki župniji v mestu in okolici deška zavetišča; sedaj jih je nad 150. Vendar so te patronaže v resnici danes čisto nekaj drugega kot se navadno misli. So to sred.šča raznovrstnega udejstvovan a ob kaki kapelici, ki naj zadosle vsem potrebam mladine: telesnim, umstvenim, nravstvenim, socijalniin in verskim. Tu je sedež, športnega društva in knj žniee vzajenmo-pcdpornega društva in pobožne kongregacije, strokovnih odsekov in študijskih krožkov, konference sv. Vincenca Pavelskega in fanfarskega odseka itd. Tudi gledališka dvorana, biljard, igrališča so na razjK lago. Nekateri so izrazili bojazen, da bi utegnilo to mnogovrstno udejstvovanje biti v škodo verski iz. brazbi, za katero so duhovniki kol voditelji predvsem dolžni skrbeti. Na zadnjem zborovanju društvenih delavcev ped predsedstvom kardinala Duboisa so posvetili vso skrb razčiščenju tega vprašanja. In izkazalo se je na podlagi referatov in debate, da je v današnjih časih v velemestu edino ta način vplivala na mladino m< goč in uspešen. Vse te pain ge so potrebne z.a vsestransko vzgojo človeka, a so obenem danes tako priljubljene, da tii brez sp itn. odra, knjižil ce in socialne akcije sploh ne bilo več mogoče dobiti oz. obdržati mladino v društvu. Na drugi strani pa se da tudi tako skrbeti za versko vzgojo. Pogoj obiskovanja društva je izpolnjevanje običaju h verskih dolžnosti, kot nedeljske maše in obhajila ob velikih praznikih. Ce se to d; seže pri velikem številu mladih pariških delavcev, je že vel ko. Seveda ua dose/a večina društev ravno do lei indirektni poli še veliko več, kot se vidi pri duhovnih vajah, verskih studijskih krožkih, apostolatu i. dr. Vplivajo pa poleg tega tudi na starše in javnost v okolišu sploh. i, —K Zagrizeni sovražniki Boga. Moskovska Rabočaja Gazeta poroča, da je bilo izključv no tekom poslednjih šestih mesecev '2525 članov stinio iz moskovske komunistične stranke. To pomeni, da je izgubila stranka v Moskvi tekom polovice leta do šest cdstotkov sv; jega članstva. Polovica tega šte-v la, to je do tisoč mož je bilo iziključeno na temelju sklepa strankinega edbera in sicer: 20 odst tkov zaradi verskih prestopkov zoper komunizem :, 10 odstotkov zaradi »bur-žujskih nagnenj . ostala večina pa za opozicijske izjave ua kvar komunistični disciplini (pristaši Trockega). Druga polovica članov, to je 1Г)00 ljudi, je izstopila prostovoljno. Nekateri izmed njih izjavljajo, da n so v stanu žrtvovati toliko časa stranki. Različne naloge, zborovanja in slično zahtevajo preveč dela, vsled česar trpi zaslužek. Pretežna večina komunistov pa je izstopila zaradi verskega vprašanja. Komunistom je namreč prepovedano zahajati v cerkve. Tudi njih žene se ne sinejo udeleževali verskega življenja. Cerkvene obrednosti kot krst, pogreb, poroka so prepovedane za vse strankine člane. Več komunistov odkrito izjavi a, da ne morejo prevzeti jamstvo za žene iu radi tega izstopijo. Navedene številke kažejo, da je zakrivil največje število prostov< Ijnili n neprostovoljnih izsb pov iz, stranke najstarejši in najmočnejši sovražnik komunizma , to se pravi — Gosipod Bog! Za pravo vsebine in kakovost aspirinov i h tablet " (ВаулЛ jamči samo originalni zavoj (ploščnati kartoni s 6 ali 20 table-} lami t г modro-belo-rdečo varit- \ veno znamko. V tastnem intere.su odklanjajte / vse druge zavoje. Velja Vukičević, prosvetni minister. Gospodarstvo Caillaux o stabilizaciji francoskega franka. Znani francoski finančni strokovnjak in bivši finančni minister predsednik Caillaux je za Norih American Newspaper Alliance« napisal zanimiv članek, v katerem razvija sledeče misli o francoskem franku. Ce prav je hitro zboljšanje francoske valutne in finančne situacije prišlo nepričakovano, vendar je iz enostavnih psiholoških in političnih razlogov razumljivo. Zastopniki kvantitetne teorije, ki trdijo, da je padanje ali dviganje valute vezano ua povečanje ali zmanjšanje denarnega obtoka niso obdržali prav, kajti frank se je od avgusta 1926 znatno dvignil (za skoro 100%) ue da bi se pri tem zmanjšal obtok bankovcev. Dejstva so dementirala tudi naziranja onih, ki trdijo, da stoji valuta v gotovi relaciji z višino državnih dolgov, kajti dolgovi Francije so se v zadnjih 5 mesecih znatno povečali in navzlic temu se je dvignil frank. Od trenotka, ko je radikalna stranka sklenila, da ne bo pobijala Poincaréjeve vlade se je vrnilo zaupanje inozemstva v francoski frank. Mednarodna špekulacija je pričela kupovati frank, francoski industrijci in izvozniki so našli zaupanje v vladi in vrgli nn trg doslej skrbno čuvane inozemske devize. V kratkem času je angleški funt padel od 170 na 120 fr. Dviganje franka bi se še nadaljevalo, ko ne bi francoska Narodna banka posegla vmes !n ustavila padanjç angl. funta pri kurzu 122 fr. Treba je izrecno pritrditi, da so dviganje franka povzročili samo psihološki in politični faktorji; predpogoje pa je ustvarila vlada s tem, da je zvišala državne dohodke in uravnotežila proračun. Zalibog vlada novih davkov ni prilagodila valutnim spremembam, kajti bojazen, da bodo novi davki preveč težki in neupravičena. Novi davki bi bili znosljivi pri kurzu angl. funta od 175 frankov. Z dvigom franka, pa so se tudi ti novi davki, ki se morajo sedaj plačevati v bankovcih z večjo vrednostjo, znatno dvignili. Padanje valute je dolgo časa nudilo industriji eksportno premijo. Kakor je koristno, da se ta izvozna premija odstrani, vendar ne more biti brez posledic če se ta premija mahoma ukine. Industrija in trgovina sta prišli v težko situacijo, pojavila se je brezposelnost; vse to pa povzroča zmanjšanje državnih dohodkov. Seveda ludi to ne bi bilo pravilno, ko bi vlada preprečila vsako dviganje franka. Glavno je, da se drži pravo mero. Previdnost bi velevala, da vlada vsaj začasno ustavi padanje angleškega funta pred no je isti padel na 120, pri katerem kurzu se je vlada zbala posledic in posegla vmes; žalibog prepozno. Ravnovesje v proračunu, ki se je s tolikim trudom doseglo je vsled tega prišlo več ali manj v nevarnost. Pred pratkim je Caillaux na drugem mestu izjavil, da je takojšnja stabilizacija francoskemu gospodarstvu neobhodno potrebna, kajti revalorizacija hi gnala deželo iz ene krize v drugo. Sedaj, ko je večina držav na potu, da končno uredi valutno vprašanje, bi bilo skrajno nevarno naprtiti si vso mednarodno špekulacijo na vrat. Konfcrcnca za določitev bodoč« železniške mreže. Koncem januarja se je ponovno sestal ožji odbor železniške konference, ki je 1. dec. prêt. I. prekinil svoje delo. Na sejah, ki so se vršile v zadnjih dneh ee je definitivno določil načrl bodoče železniške mreže, kakor tudi prioriteto za gradnjo posamezmib prog. Konečno je ožji odbor raz/prav-ljal tudi o najtežjem vprašanju: o načinu financiranja gradnje. Danes dne 3. t. m. se je sestal plénum železniške konference, kateremu je ožji odhor predložil celokupni elaborat v odobrenje O poteku konference bomo poročali jutri. Proti davku na poslovni promet. Vse tri bel-grajske zbornice (trgovska, obrtna in industrijska) so na zadnjih sejah sklenile, da bodo skupno nastopile proti davku na poslovni promet. V skupni , predetavkl ee bodo obrnile nn merodajne faktorje in zahtevale, da ae ta davek ukiue ali pa vsaj znatno omili. Bilanca Izvozne banke v Belgradu. Izvozna banka v Belgradu je kol prva večja banka v državi objavila svojo bilanco za 1. 1926. Kakor je razvidno iz bilance in računa zgube in dobička so bančni posli v tem letu nazadovali. Najbrže bodo tudi druge banke pokazale slično nazadovanje, ki je gotovo v zvezi z obstoječo gospodarsko krizo. Bilančna vsota je nazadovala od 514 milijonov v 1. 1925 na 320 milijonov Din v 1. 1920. Največje nazadovanje je opažati pri bančnih terjatvah po tekočem računu. Te terjatve so se zmanjšale od 272 milijonov Din koncem 1. 1925 na 80 milijonov Din. j koncem 1. 1926. Nasprotno pa se je dvignila vrednost efektnega portfeulla od 13.9 na 18.3 milijonov Din. Paralelno z nazadovanjem terjatev po tekočem računu so se tudi zmanjšali tudi kreditorji od 295 milijonov Din na 97 milijonov Din. medtem ko so se vloge dvignile od 15 na 16 milijonov Din. kar je znak zaupanja publike v ta zavod. Čisti dobiček banke se v letu 1926 ni zmanjšal in znaša 5 milijonov Din kakor lani. Brutto dobiček pa je le malenkostno nazadoval od 23.9 milijona Din na 21.6 milijonov Din. Bnnka je v letu 1926 plačala na davkih, občinskih taksah in drugih dajatvah 1.3 milijonov Din napram 3.5 milijonov Din v 1. 1925. Bilanca je bila dovršena in pregledana že 10. januarja. Uprava banke predlaga za 1. 1926 dividendo v znesku 100 Din na delnico nominale 600 Din. Vidiranje izvoznih spričeval za Češkoslovaško ukinjeno. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je prejelo od našega poslaništva v Pragi poročilo, da je Češkoslovaška vlada ukinila vidiranje spričeval o izvozu. Bilanca Osrednjega nrada za zavarovanje do-lavcov v Zagrebu. V Službenih novinah« sta objavljeni bilanci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in sicer bilanca zavarovanja za slučaj bolezni in bilanca zavarovanja za slučaj nesreče. Ti dve bilanci prihajata zelo kasno, kajti oni izražata stanje na dan 3t dec. 1925. Iz obeh bilanc je razvidno, da je bilo v letu bolezensko zavarovanje aktivno za 7,429.803 Din, medtem ko so bili posli zavarovanja za slučaj nesreče pasivni za 17.122.485 Din. Celotni do' odek zavarovanja za slučaj bolezni je znašal 210 miljonov Din, celotni do' orlek zavarovanja za slučaj nesreče pa 165 milijonov Din. Upravni stroški so znašali pri zavarovanju za slučaj bolezni 16.3%, pri zavarovanju za slučaj nesreče pa 8.4% celokupnih stroškov. Papirnica v Sladkem vrhu pri Cmureku gradi 8 km dolgo žično železnico. Tvornica papirja in lepenke v Sladkem vrhu pri Cmureku bo spomladi zgradila 8 km dolgo žično ždeznico od tovarne do ltostaje št. Ilj. Železnica bo obratovala električno. . Bilančne vsote angleških velebank. Do konca januarja je vseli 5 angl. velebank (»Big Five«) predložilo zaključne račune za 1. 1926. Čeprav je ameriško bankarstvo v zadnjih letih hitro napredovalo, vendar nobena ameriška ali druga banka na svetu ne doseže bilančne vsote teh bank. Bilančna vsot-' največje angleške banke Midlandbank. ki je obenem največja banka na svetu znaša nič manj kot 431 milijonov funtov, kar predstavlja 119.000 milijonov Din. Najmanjša od teli 5 baiik pa izkazuje bilančno vsoto 288 milijonov funtov, torej en milijon funtov več kakor največja ameriška bnnka National City Bank (287 milijonov), oziroma 3 več kakor največja nemška banka Denise' e bank (87 milij. fentov). Delniška glavnica vseli 5 angleških velebank znaša <>3 milijonov fentov '17 tisoč milijonov Din), vloge pa so pri 'eh bankah dosegle višino 1567 milijonov funlov (432 milijard Din). Gotovina in žirodajatvo (pri Ang'ešld banki) omenjenih bank so znašale koncem 1. 1926 201 milijonov funtov (55 milijard Din). Takoj razpoložljiva sre-lstva teb bank znašajo torej lOkrat toliko, kakor naš celokupni obtok bankovcev. Шог&а Dne 3 februarja. DF.N4R Zagreb. Berlin 13 485-13.615 (13.49—13.52), Italija 242.44-245.44 (213.93—245.03). London 275.95—276.75 (275.95-27675), Newvork 56.74 do 56.94 (56.72--56.92), Praga 168.25—169.05 (108.25 do 169.05), Dunai 8.01-8 04 (8.01—8.04), Curih 10.91—10.97 (10X375-10 9675). Curih. Brl.-rad 9.135 (9 11 bi.). Bu'impešta 90.90 (Г090), Berlin 123 20 (153 20), Italija 22.20 bi. (22.25 bi.), London 25.215 (25.23), Newvork 519..-0 (519.875), Pariz 20.45 (20.475), Praga 15.40 ,'15.40), Dunaj 73.30 (73.30), Bukarešt 2 82 (2.H) '-U, Amsterdam 277 (277), Bruselj 72.30 (72.30), Kopenhagen 138.50 (138.50). Dunaj. Devize: Be'grad 12.45—12.49, Kopanj 188.8—189.4, London 34.365-34.405, Milan 30.30 do 30.40, Newvork 708.35—710.85. Pariz 27.88 do 27.94, Varšava 79.18—79.68. — Valute: dolarji 706 710, lira 30.37— 30.53, češkoslovaška krxma 20.9575-21.0775. Praga. Devize: Liro 144.05, Zagreti 59.18, Pariz 132.65, London 163.30, Newyork 23.615. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 7 ods ot. invest. рочој. 82.50—83.50, vojna edškodnina 334 den. (en kupon), zas avni listi 20-22. kom. zadolžnee 20 22, Celjska 195-197, Ljublj. kreditna 1Г0 1Г0, zaklj. 150, Merkantilna 98—100, Praitediona 940. Kred. /.avon 170-180, Strojne 80 den , Trbovlje 380 den . Vevče 120 den.. Siavbna 55—65, šešir 104 den. — Blago. Tendenca: les: za bukovino čvrst», deželni pridelki: neizpremeai.:e%:> čvirsta. Zaključki: !ei 2 vagona. , Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 83—83.50, agrari 50 den., vojna odškodnina 334—£35, Ilrv. esk. 105—105.50, Kred. 106-110, Hipobanka 64 do 64.50, Jugobanka 102—103. Praštediona 940 do 945, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 520—525, Gutmnnn 250—300, Slavex 118—140, S'avonija 35.50—37, Trbovlje 385- 390, Vevče 150 den. Diiuaj. Don.-savska-jadr. 89.80, Alpine 45.90, Kranjska industrijska 57.00, Trbovlje 49.90. Ilrv. esk. 15.50, Leykam 13.65, Hip. banka 29.50. Avstrijske tvornice zn dušik 21.00, Mundus 123.50, Slavex 18.20, Slavonija 4.50, Cerkveni vestnik V Križankah bo danes v petek zvečer ob pol 7. uri spravna pobožnost, h kateri se vabijo polog članov obeh ondotnih Marijinih družb tudi vsi nočni častlvci presv. R. T. in verniki sploh. Molila se bo prva polovica 30. ure, nato pa slovesne litanije presv. Srca Jezusovega. L'^-J PROGRAMI: Zagreb 310. Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 1015. Petek 4. februarja: Zagreb. 19.45 v zgodovini glasbe. 20 esjie-ran'o. 20. 30 pesmi in arije. — Breslau. 16.30, 22.30 do 24 lahka glasba. — Praga. 11.10 poljedelsko sko poročilo.1 20 koncert. — Frankfurt. 18.45 o sko poročilo.1 20 korcert. — Franfurt. 1845 o Tols oju. 19. 45 o pridobitvah znanosti in tehnike. 20.15 pisan spored. — Bron. 19, 20.30 koncert. — I nngenberg. 16.30, 20.15, 22.20 koncert. — Berlin. 17 komorna glasha. 19.30 o socialnih problemih etnologije 20 o Spinozi. 22, 22.30 24.30 kenrert. — Dunaj. 11, 16.15 koncert. 19 francoščina. 19.2o angleščina. 19.50 -Toscik (Puccini). — Varšava. 17.40, 20.05 koncert. 1 Ob delavnikih vedno ob tem času. Za učitelfstvo NovomeSko učiteljsko društvo nima napovedanega občnega zbora v soboto 5. februarja, temveč nuslednjo soboto, 12. februarja ob |>ol 10 dopoldne na deški »snovni šoli v Novem mestu. Vzrok /a-kasnelosti en teden je rokotvorni tečaj. Predsednik Nazznotnilcs »Bajtar«, s'avlena in kreditna zadruga železniških uslužbencev ima svoj tretji redni občni zbor v nedelje dne '>. februarju I I ob pol 10 v steklenem salonu kolodvorske restavracije (Glavni kolodvor). Poixvedovanfa Reven voznik je izgubil večjo vsoto denarja. Ker ni bil njegova last, se prosi poš.en najditelj, da ga izroči na policiji v Udraatu ali pa ga |K>š!je na naslov, ki je v kuverti, obdrži si lahko četrti del._ Poslano. Slave tiska banka«, podružnica Lji Z ozirom na Vaš opomin z dne 1927, s katerim me opominjate, naj poravnam neki saldo v znesku Din 145.340, ki da Vam ga baje dolgujem, najkasneje do 5. februarja, izjavljam, da nisem nikdar in nikoli iskaia v Vašem zavodu kakega kredita, zato tudi ne more obstojati tak dolg. Imam v Vašem zavodu pač teke? račun, ki pa izkazuje nek znesek v mojo korist. Ta opomin mi sedaj pojasnjuje razširjene govorice o mojem dolgu pri Vas in o stanju moje tvrdke. Te govorice so ugledu tvrdke dokaj škodovale. Radi moje tridnevne odsotnosti sem prejela opomin šele v soboto, dne 29. p. m. v roke. V četrtek dne 3. t. m. sem hotela osebno urediti in pojasniti to zadevo v Vašem zavodu ter dokazati, da ne dolgujem ničesar, pač pa mi dolguje zavod na mojem tekočem računu neki znesek. Od službujoče uradnice sem bila na prav nekulanten način že na stopnicah sprejeta. Zahtevala je v eni sapi plačila, a potem po dobljenih informacijah zopet, da mi ne bo treba nič plačati. Zahtevam tem polom od ravnateljstva, da zadevo preišče in da v časopisju izjavi, da ne dolgujem zavodu ničesar, da se tako ohrani soliden ugled moje tvrdke. IVANKA ŠMALC, trgovka, Ljubljana, Marijin trg 1. 1ADIO v največji izblrf slalnovzalogl pri FRA1VC BAR, Lfublfana, Cankarfevo nabr.5 Telel. 407 Vremensko ooronlo Meteoro'oški -zavod v Liublian< dne 3. februarja 1927. Višina barometra ^OR'Rm Opa/.ovania riaro tneiei oplom » C Kri. »lag» » l. Velei m Drzina * m Obier nosi n-r Vrsta padavin -- JI » II ' rftt •>• or> op.izovmlu rirmCff" 7 76V7 -3-8 95 NE 1*5 10 * 1-4 -5-2 l.fubljann (dvorec) * ШЧ -3-8 92 NE 3 10 14 771-8 14 SSW 2 10 21 775-1 o-i tO NNE u-5 5 Mnr bnr 7t)7'6 1*0 65 NW 9 • 10 5 -1 Zsjjrelt 706-7 0*0 62 NW 7 10 6 -2 Belgrad ■s 7i 8-3 PO 68 S 3 3 2-0 4 -1 1 Sarajevo 772-0 -7-0 76 E 5 8 5 -7 t Sfcop'je 771-6 04) 71 mirno 0 0-4 5 -2 Dubrovnik 76У8 5-0 3S E i *j 3 S 3 Spiti 76УЗ 44) 75 NE 5 3 m. zmerno 11 4 1 Praga 7 768 2 PO W 3 5 PO 6 1 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran ua mursko gladino — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za petek, dne 4. februarja 1927: V pretežni meri jasno in milo; v alpskih dolinah preko noči sren. Povpr. baroni, višji ko včeraj za mm 4.9. Sir H. Rider Haggard: 104 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Potjanec Ko smo dospeli v njihov tabor, sta me vodila po njem, za nami pa je drla jata divjih Tlaskalancev in drugih, ki bi me bili najraje raztrgali na kosce, ako bi se bili upali. Videl sem tudi nekoliko Špancev, bili so pa zvečine tako pijani od pijače in veselja spričo vesti, da je Tenoklitlan padel in da je s tem konec njihovih naporov, da se niso zmenili zame. Še nikdar nisem videl, da bi bili ljudje tako noreli kot so oni. Ti bedasti siromaki so menili, da bodo odslej celo kruh jedli z zlatih krožnikov. Zavoljo zlata so šli s Kortezom, zavoljo zlata so se podajali v nevarnost, da bi prišli na žrtvenik, zavoljo zlata so bojevali stotine bojev, in sedaj so koncem vseh koncev dosegli svoj cilj, kot so mislili. Soba v kamenilem poslopju, kamor so me zaprli, je imela z lesenimi drogovi zavarovano okno in skozi to d rogovje sem уез čas svojega jetništva gledal in poslušal hrupno radovanje in pirovanje vojakov. Ves božji dan in večino noči, kadar niso imeli službe, so igrali s kockami in pili in stavili na en lučaj po deset pesos, katere bi moral oni, ki je izgubil, plačati iz svojega deleža pri neizmernih zakladih Aztekov. Bilo jim je vseeno, ali so dKibili ali izgubili, tako gotovi so bili plena in niso popadali pod mizo, ali pa so divje plesali sem pa tja, lovili solnčne žarke in vpili: »Zlato! Zlato! Zlato! Ko sem pri oknu tako prisluškoval, sem izvedel tudi nekoliko taborskih novic. Doznal sem, da se je bil Kortez vrnil v tabor in pripeljal seboj Guatemoka, več knezov in mnogo plemenitih Aztekinj. V resnici sem videl in slišal, kako so vojaki vadljali za te ženske, kadar so se naveličali igrati za ziato; v takem slučaju so napisali na kos papirja opis one ženske, za katero so igrali. Opis ene teh žensk se je precej ujemal z osebo moje žene Otomi; surovina, ki jo je bil dobil v igri, jo je dal na dražbo in-jo prodal nekemu prostaku za sto pesos. Ti ljudje so bili dodobra prepričani, da jim bo Kortez izročil ženske in zlato. Tako se je godilo več dni; ves ta čas sem v svoji ječi sedel in spal; nikdo me ni motil, nikdo ni prišel k meni kakor ženska domačinka, ki mi je stregla in donašala jed in pijačo v obilici. Vse te dni sem jedel, ka лог nisem še nikdar jedel ne preje ne pozneje; tudi spal sem mnogo, kajti vsa moja žalost ni mogla mojemu telesu pregnati teka in slasti do jedi in potrebnega spanja. V resnici sem prepričan, da sem tekom enega tedna pridobil celo polovico na teži; povrh tega me je minula izmučenost in bil sem zopet pri močeh. Kadar pa nisem spal ali jedel, sem pozorno gledal sko7.i okno nadejajoč se — dasi zaman —, da utegnem ugledati Otonii ali Guatemoka. Ako pa mi ni bilo dano, da bi videl svoje prijatelje, sem pa vsaj imel priložnost videti svojega sovražnika. Neki večer je namreč prišel de Garcia pred okno in strmel proli moji ječi. On me ni videl, jaz pa sem ga lahko, in peklenski nasmeh, ki se mil je prikazal na obrazu, ko je odliajnl ka'kor lačen volk, me jc pretresel do mozga in me navdal s slutnjo, da me čaka gorje. Dobrih deset minut je stal pred ječo in bulil proti mo- jemu oknu, kakor gleda mačka ptiča v kletki; zavedal sem se, da je čakal, da bi se vrata odprla, in sem bil prepričan, da se bodo kmalu odprla. To se je zgodilo na predvečer onega dne, ko so me odpeljali v mučilnico in mučili. V tem sem spoznal, da se je izvršila velika iz-prememba v razpoloženju tabora. Vojaki so nehali kockati za neverjetno bogastvo, nehali so celo popivati čez mero in hrupno pirovati; začeli so podajati v manjših gručah in se razburjeno razgovarjali; o čem, nisem mogel dognati. Tisti dan, ko je de Garcia prišel pred mojo ječo, se je vršil na trgu moji ječi nasproti velik sestanek, na katerega je prijezdil Kortez na belcu in v sijajni opravi. Sestanek se je vršil predaleč od mene, da bi bil slišal, kaj se je godilo; opazil pa sem več častnikov, ki so se razsrjeni pogovarjali s Kortezom, in da so vojaki glasno odobravali njihove besede. Naposled jim je veliki poveljnik od-govorjal na dolgo in široko in ves zbor se je molče razšel. Drugo jutro so po zajtrku prišli štirje vojaki k meni v ječo ter mi veleli, naj grem z njinii. »Kam?« sem vprašal. >K poveljniku, izdajalec,< je zarohnel njihov vodja. »Sedaj grem torej v smrt, sem mislil sam pri sebi, vojaku pa sem dejal: :4)obro. Vsaka izpre-memba je boljša kot ta luknja. Gotovo, je odvrnil, »in to je tudi tvoja zadnja. Po teh besedah sem spoznal, da je vojak menil, da grem v smrt. Cez malo minut sem stal pred Kortezom v njegovi zasebni hiši. Ob njegovi strani je bila Marina, okoli njega pn več njegovih bojnih tovarišev. Veliki poveljnik me je nekaj èasa gledal, nato pa ie rekel: 8 S 91 ; I f ê * 2. C ~ Po I ? S ® ÇJ D 4 o « ST ° — a O ? - Pr B Л. tj r—J OS Ï- ^ c»3 O » I * ? to s 3 - N 5 — M a p ? ? ?1 r o » f X E £ D — 70. S--3- P. e_, P3 !r C » P- 3 s a 2 a * S; o u * П 7S " =a n o o o 3 2. p O n * 0) a 5 tr 0» « s S 3 o ■ ; • s■ ° « s; П 6*33 Cene našim časopisom. Naročnina našim časopisom ostane za leto 1927 nespremenjena. »SLOVENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v J u g o s la v i j i : za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska. Švica in Amerika z.a en mesec Din 35.— ; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno D.n 100.—. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. »BOGOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Diu 24.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti na račun oziroma vpiše za krajšo dobo. ИИМИШИМИИИВИВИИИИДИИ ■ aBHaaflisiBiiBiiHfiititiiEiDiBSB MALI Vsaka drobna vrsl c« 1'50 Din ali vsaka besed» SO nar. Najmanjši ogas 3 ali 5 S ln. Oglasi nad devet vrstic se rač-unujo više. Zui odgovor znamko Na vprušunja brez znamtte ne odnovurjomo 1 вввввввпввавгзрввввпвавшвп GOSPODIČNE I Službe iščejo KONTORISTINJA tmožna vseh pisarn, dol ter ckspcdicije, išče primernega mesta. Gre tudi kot btagajničarka ali prodajalka, v Ljubljani ali izven. — Cenj. dopisi na upravo pod »Vestna« 746 v pouk v šivanju sprejme zopet in takoi izdclovnt-nica perila M. ALEŠO-: VEC, Cankarjevo r.abr. 1, I. nadstr. — Učna doba poljubna. 750 Zastonj 3 mesece za hrano in stan onemu, ki mi preskrbi primerno SLUŽBO. Sem dovršil tečaj slov. stenografije, strojepisja in knjigovodstva, vešč srbohrvaščine, vojašč. prost. Sedaj sem v trgovini z lesom in polj. pridelki — Naslov v upravi: št 748. P«spodarii, gospodinje! Ull Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Posetsko zvezo« - Ljubljana Stari trg 2/1 Za odgovor znamko! , grem nekaj ' Iščemo za takojšnji nastop časa ah pa kurilp.iškega, odnosno •i lirnnn in . I kotlarskega : \9rosie službe\ Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. - Franc Miklavčič Šent Vid nad Ljubljano št 20 557 POTNIKA žitne stroke, marljivega in zanesljivega, vpeljanega v Sloveniji, išče veletrgovina. — Ponudbe na upravo pod šilro; »Avto na razpolago« štev. 749. za nadzorstvo obratovanja kotlarne v vevških papirnicah. Prosilci naj z navedbo svojega dosedanjega službovanja in zahtevkov ter prepisi spričeval o dosedanjem službovanju in o dovršenih strokovnih izpitih sporoče svoje naslove na tajništvo Združenih papirnic d. d., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1. 429 Strojnik-eiektromonîer zmožen samostoj. vodili manjšo elektrarno ter popolnoma verziran v popravilu žagarskih strojev, se iJče. Ponudbe z navedbo referenc na upravo »Slovenca« pod značko: »Elektromonter« št. 578. Cenjenim cššafeUcm se priporočalo naslednic ftrdkc: Prodajna K-T. D (H. ftiomii!) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 3. fRANC FU]AN krovstvo i u zaloga slrešmh potrobâôin Ljubljana - Galjevica 1). IVAN JAV0RNIK mesar Ljubljana, Domobranska t. 7 Stojnica pol«>; Zmajslioga mislil flngelosiiiu Hrastnik manutakturna trgovina L'uliliatia HariousKa c. 8 IEOD. N0E№ kleparsko In Initaladlsko podjetje Ljubljana Pol janska cesta štev. N ir.UST> ш&м SIOVENEC LliT.iii 1033 SE SE DOBI Jakob Kavčič parna pekarnu Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Dožetnu lekarna pri Mor. Pumaga Hr. ^h. M. Leusîek Lubliana Resijeva cesti; i Martine, ta & Komo- dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB. L.IANA, Igriška ul. , ШТ Ш1Ш giltshnr f.|u!>liane, Bre?» K. Pečenko trnovimi vseli vrsi usnja m čuvUurskili potrebščin L ubhano. Sv Petra testa 32 PR1ST0U & BRICEL) črkoMikara, Liubi an.i Aleksandrova c. 1 te'el 90K Ustan 190 tapetni k Ljubljana Krekov trjr Platnice zu lanski letnik „Ilustriran. Slovenca" ima v z.nloRi Knjigoveznica K. T. t), v Liubljani. II. ID. u MJutiuun Kopitarjeva ulica 6/II Peter Zilmk sp.ošno kleparstvo LJUBLJANA Polianska ce .j д 1,1 l .^iiy^yMyyy^qM-, ШШ&М^Ш^:/v-;: ''â'^^v'r , •.. ■•-4« - - rr-тг"i.....ЈГСЈИШШИмВДВДВИ železniški čuvaj v p. danes popoldne po doltfi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dopoldne iz Godešiča št. 67 na pokopališče v Retečah pri Škofji Loki. Godešič, 3. februarja 1927. Žalujoči estali. ШШхк^-А i Л V: Tužnim in potrtim srcem naznanjam vsem svojim in njenim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja vrla in dobra žena Шцт Domoinho roj. Koren dne 14. januarja 1927 po kratki in mukc-polni bolezni mirno v Bogu zaspala. - Pogreb drage mi pokojne Juli-jane je bil v nedeljo 16. jan. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti ob mnogobrojni udeležbi občinstva in uradništva, posebno pa vseh Slovcnccv. Hvala jim! Kladanj v Bosni, 31. januarja 1927. Žalujoči soprog Anton in dve novorojeni hčerki Antcnija in Julijana Domanjko. Zahvala. Oh prezgodnji in bridki izgubi našega ljubljenega, dobrega, predobrega, nadvse skrbnega soproga, ečeta, starega očeta, brata, strica, tasta, blagopokojnega Vinko Bojnika organista in cerkovnika izrekamo tem petom najiskrenejšo zahvalo vsem, k; so nam na katerikoli način lajšali neizmerno bol. Zahvaljujemo se čč duhovščini, g. dr. Červinku, ki mu je /a časa bolezni požrtvovalno tajš il muke, gg Bošnak in Klančnik za ganljive govore, kolegom-organistom 1er pevskemu društvu »Braslovče« za v srce segajoče žaloslinke, gasilnemu društvu za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter v tako obilnem številu spremili našega nepozabnega rajnkega k večnemu počitku. Zato vsem: Bog plačaj ! Braslovče, dne 2. februarja 1927. Žalujoče rodbine: Rejnik, Robida, Lukeš, Lenko, ZaSwala. Za izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, soproga in tasta Andreja Jzmmik izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni onim, ki so pokojniku za časa dolgega in mučnega bolehanja z obiskom skušali lajšati bol, kakor tudi njegovim stanovskim tovarišem in zadrugi klobučarjev za časten zastop in prekrasni venec. Zahvaljujemo se prostovoljnemu gasilnemu društvu v Škoiji Loki za polnoštcvilen nastop, godbo in venec, gasilnemu društvu v Kranju, Stari Loki, Žabnici, Virinašc ter župnemu tajniku g. F. Kramcrju za nagrobni govor, preč. duhovščini, sokol-skemu društvu v Škofji Loki in pa vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. Posebno zahvalo šc pevskemu zboru škofjeloškega Sokola za žaloslinke. Prisrčna hvala vsem! žkolja Loka, dne 3. februarja 1927. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubljani: Karol Ce& Izdajatelj: dr. Ft. Kulovcc. Urednik. Franc Terse6lav.