The Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium ENAK EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVElASKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglqsi v tem listu so uspešni XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) FEBRUARY 18, 1937. ŠTEVILKA ('NUMBER) 41 IZ MALACE JE ZBEŽAL0150 TISOČ UUDI v Švica se sl^uša izogniti usode ^elgije L 1914 "Otok miru" si je naložil silne izdatke za utrjevanje meja in za oboroževanje na kopnem in v zraku. Vojna je za Švico gotovost. BASEL, Švica. — Mala Švica,* ^»nadski zdravnik pripo-^®duje o strahotah mas- Mega bega pred fašisti._: evropski "otok miru" in dom Li- Novi boji za posest Ma-'^® narodov, nič več ne zaupa drijjj raznim pogodbam, ki jamčijo ____njeno nevtralnost, temveč se Relifna kriza V okraju Cuyahoga VALENCIA šn ■ ■ _ n zanese le še na utrdbe iz betona Norman Bethune Montreala in na puške, topove in i Relifna kriza v okraju Cuya- je včeraj opisal beg , žensk in '■ lotnejšo ša zavarovati sosedi. bojna letala. S slednjimi se sku-; boga je dosegla točko, na kate-pred militaristič-J ri se zdi okrajnim in mestnim uradnikom edini izhod naložitev izrednega davka. Okraj Cuyahoga že sedaj dolguje trgovcem nad dva milijona dolarjev za živila, kurivo in oblačila za dru-- _ . žemA motna- kot smedi, %#b%hokK*io ' J'/: državniki so prisli do prepriča- nja, da bo Švica v bodoči vojni ______ . Mala-1 ^ V špansko pristaniško mesto 1 obali ki o -Pp "•^aria . . ostala nevtralna edino v sluča- žine na podpori in okrajni ko ^''aticovi fašisti i"' bo tako pripravljena za | migar Reynolds je izjavil, da '^JeiiaČPlnib 6 ' ^ ' vojno, da si sovražni sosedje ne ne bo več izdajal nakupovalnih , 'dceinik Špansko - araeris- ^ i. ■ • > 'Mlituta za krvne trans- ""f," "P"'"J njej. >' jo-povedal, da je bil pfBat Jo prepričanje je vzrok da so ..""kuaclie Malaire ko L i.^ utrjevanje svicar-k Barcelone š tovoromoboroževanje na ""fznjene krvi kopnem m v zraku (morja Švi- "Jligjj, . ' _ ca nima, torej ji ni treba zabi- in ^ tisoč moških,' jg^^j milijonov še v bojne ladje) Cesti u- ^GŽe po edini g^dnji dve leti silno poskočili. proti Ve' razpolago, pj.gjj dvema letoma je bilo dolo- DiU ^ sto milj oddaljene- gg^ih 7 milijonov dolarjev za dolarjev, toda vzelo bo pet me tev>. p"' kjer jih čaka reši-:utrdbe od nemški meji; lani vjsecev, preden bo okraj Cuyaho-^hun'ef P^Povedoval dr. Be- ^ aprilu se je že Švica zašibilajga dobil ves ta denar. Na reli eporterjem. "Ta pot vza- ^g^o izrednih davkov, ki sojfu je zdaj približno 31,000 osel izkaznic, dokler ne bo imel gotovine na rokah. To pomeni, da ne bodo odposlana naročila za živila za prvo polovico marca, ako se do tedaj ne dobi najmanj $250,000 v gotovini. Relifna predloga, ki jo je sprejela državna legislatura, določa za potrebe našega okraja en milijon itie skozi "'»betiih pod težo izrednih davkov, ki soiru je zaaj priouzno csi.uuu oseb nj pet dni. V vaseh, zahtevali 100 milijonov dolar- j ali 6,000 več kot v oktobru. Na ■tere so bežali, ni bilo namen. Za deželo, ki čelnik okrajnega relifnega od- živil. Vlakov in avtobu- ^^eje komaj dobrih 4 milijone , ------ ---------- sieje Kuiiiaj uuuim rt iiunjv/nv, »ilo, da bi jih prepeljali jp^b^valcev, je bilo to vsekakor o- Ubogi ljudje so se o-'j^redno težko dodatno breme. % je - i projekti ob nemški meji še ranjenih bosih nog. Mi j jjjij povsem dovršeni, ko je bora Griswold pravi, da bo morala drž. legislatura sprejeti novo relifno predlogo, ki bo dolo-in spotikali po gz^i iToda to še m Mo .vse. Obram-ičila več denarja za relifne go-.4.; ' - ... . . aterin ... 'o vlada razpisala notranje posojilo v vsoti nad 76 milijonov dolarjev. Od tega denarja bo šlo 55 milijonov za nove obmejne utrdbe, 16 milijonov za obram-1 motrival o tem problemu, bo proti zračnim napadom in 18! milijonov za povečanje zračne sile. Švica vidi, kako se v sosednjih deželah neprestano vrši zlo-kobna vojna propaganda. Vlada je začela posnemati svoje sosede. Deželo poplavlja propaganda, katere cilj je pripraviti prebivalstvo za slučaj sovražnega napada. Vse se vežba. Švicarski zvezni predsednik udrtih oči, ki je stis- i ^i^ert Mayer je dejal ob priliki j® ' razpisa notranjega obrambnega P^®, -i la so prepeljali v bolnišnico m secu m pobira se v Društvenem; r . . ^ , 1 • s„ u;i I bo okreval, Cohna, ki je že bil enkrat v blaznici, imajo pa na o- domu od 6. do 9. zvečer, doma pri tajniku pa vsak dan do 25. . , . . - v. v mesecu.) L. R. Wess, tajnik. P''"™"'" ' """J"' STKlSr'o'ka'te'rismo,, . Clevelandska policija isce trii, . ri^io-i cuje , . ^ ^ .,. ivcerai poročali, da je po dolgi ,, . neznance, ki so ustavili znanega i. v . , , . i„ mobila. O plačanih pocitnicah T U -1 ,• J- m mučni bolezni preminula v ^ ^ rojaka Johna Drenika, ki vodi: premogovnimi podjetniki nikogar, ki bi vztrajal, da je to poštena eksistenčna plača. Zvezni urad za delavsko statistiko računa, da rabi delavec z ženo in dvema otrokoma najmanj I $1,500 na leto. In to ne vklju-radija, telefona ali avto- Lauschetov banket Vstopnice ,k Lauschetovemu banketu, ki se bo vršil v torek 23. februarja v avditoriju in prizidku Narodnega doma na St. Clair Ave., so razprodane in jih ne bo dobiti pri blagajni. Odbor priporoča vsem, ki imajo vstopnice, da pridejo ob uri, kajti banket se bo pričel točno ob pol osmih zvečer. Rezerviranih sedežev ne bo. Navzoči bodo dobri govorniki. Tudi je vse pre- KRATKOTRAJNA STAVKA . Vfi Sej* DETROIT. — Včeraj zjutraj je bil zaključena sedeča stavka delavcev v tovarni Briggs, ki sestavljajo avtne dele. Stavke se je udeležilo okrog 500 delavcev in je trajala devet ur. Vodi- št. se vrši redna društva "Vipav-312 SNPJ v Slov. Ave. Pričetek ^^Gčer. Volilo se bo ^to prihodnjo konvenci-^^^^8tvo poživlja, da %lk.^lno vdeleži.-Pred- Ma Osleparil vlagatelj ico I Včeraj je bil prijet 481etni i Ray Nemet, ki ga je obdolžila I Mrs. Tennie Brewer, da se ji gtavkarjev so nato izjavili, v avgustu predstavil kot mese- dogegu 40urni delovni te- ta r z bančnimi knjižicami, nakar mu je izročila v prodajo vložno knjižico banke Guardian Trust, ki se je glasila na $733 in knjižico banke Union Trust za vlogo v vsoti $144, potem pa ni več videla ne knjižic ne denarja. Mož je namreč knjižici v »rv All. 1 I prodal za $132.09 in denar sam V ^ y Aklm umrla ^ I porabil. lih ^^^^Gčer je preminula Smrtna kosa V sredo popoldne je umrl Dušan Kalinič, Srb, stanujoč na 1694 West 22 Pl. Pogreb bo vodil zavod A. Grdina in Sinovi. den in 5c mezdnega po viška na uro. mestni bolnišnici in novala na naslovu 5323 Stand- podjetje Drenik's Beverage Distributing Co. v Euclidu, mu vze-' , . ... , . i • • • ui-- ;ard ave., je bila doma IZ Rudni li $400 v gotovini jn približno | *■ toliko v čekih, ga vrgli iz avta i ter se z njegovim avtom odpeljali na Green rd., kjer so ključe ki je sta- i dejal, da niso nič novega' skrbljeno za dobro zabavo. ■ ali "revolucijonarnega", temveč j nekaj navadnega v Ameriki. vrgli v sneg ter pobegnili s svojim avtomobilom. Drenik je bil ob času napada na potu v banko, sicer ne bi bil imel toliko denarja pri sebi. ka pri Ljubljani, kjer zapušča! Premogovni podjetniki pa več sorodnikov. V Clevelandu; pravijo, da so te zahteve "neza- Mrs. Mary Ak-ica avenue. Sta-let. Podrobnost ^ Jutri. 56 Unija napreduje Prve dni tega tedna, ko je zopet začela obratovati Fisherje-va tovarna avtnih ogrodij, se je zglasilo v uradu krajevne unije U. A. W. več sto delavcev, ki so pristopili k uniji. Predsednik unije Louis Spisak pravi, da je v uniji že pet tisoč in pet sto Fisherjevih delavcev, a se se zmerom priglašajc novi člani. zapušča žalujočo hčer Terezijo, v Minnesoti pa brata Antona, poleg teh pa še druge sorodnike. Stara je bila 57 let. V Ameriko je prišla pred 23 leti. Bila je članica društva št. 25 S. Ž. Z. in Kluba slovenskih vdov. Pogreb Direktorska $eja ! se bo vršil v soboto zjutraj ob Danes zvečer ob osmih se bo;8:15 iz Želetovega pogrebnega; vršila prva redna seja direktori-, zavoda v cerkev sv. Vida in na ja tiskovne družbe "Enakoprav-} pokopališče Calvary. ' nosti" za 1. 1937. Vsi direktorji i , ' (in direktorica) so prošeni, daj Mati umrla se je udeležijo. Seje se vrše v| Joseph Bukovec, 19401 Nau-našem uradu. — Tajnik. mani avenue, je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Kotu pri Semiču umrla mati Anna Bukovec v starosti 80 let. Tukaj zapušča sina'Jose-pha, v Gary, Indiana, hčer, v stari domovini pa dva sina in slišane" in "popolnoma nemogoče". Oni zahtevajo 40urni de lovni teden in so pripravljeni povišati mezde (od ure) za 15%, vse druge zahteve unije pa odklanjajo. Strinjajo se le, da naj nova pogodba velja za dve leti. Članom št. 32 ZSZ Društvo Washington št. 32 vabi člane, in članice, da se udeležijo pogreba Louis Kaučiča, 1235 East 175 street, jutri zjutraj ob 8:30. moza. Klemenčič umrl Po šestih tednih bolezni je v mestni bolnišnici umrl Stanley Klemenčič, star 50 let in doma iz Št. Vida pri Stični na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 35 leti. V Starem kraju zapušča brata Josipa in sestro Alozijo, poroč. Schman. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louisa Ferfolia, 3515 E. 81 st. Tovorni avto zavozil v restavracijo Včeraj je zavozil v Clarkovo verižno restavracijo na Euclid ave. in E. 55. St. desettonski tovorni avto indianapoliške firme Globe Cartage Co., ki ga je vozil Forrest Applegate, ki se je hotel ogniti nekemu drugemu avtu ter pri tem izgubil kontrolo nad volanom. Nekaj ljudi pred restavracijo in v nji se je moralo poslužiti hitrih nog, da niso prišli pod kolesa, poškodovan pa ni bil nihče, tudi voznik ne. Denar najden Frank Petrič, 15620 Calcutta Ave., je včeraj zjutraj našel na Calcutta Ave. denar. Ako pride oni, ki je ta denar izgubil in pove vsoto in kakšen denar je bil, ga dobi nazaj. Zglasiti se naj po 6. uri zvečer na gornjem naslovu. g'mAN 2. ENAKOPRAVNOST 18. februarja, 193^' "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by 1IIB AMERICAN JUGOSLAV FTQ. * rOB. GO. VATRO J. GRILL, Fr«ald«it IVAN JONTEZ, Editor U231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5311 - 6313 IsHued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5 50 ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevela>:^u v Kanadi in Mexici ca celo leto ........................................$6.00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIŠKI RAZGLED MINULA STAVKA pri General Motors je vzbudila marsikako kontroverzo, ki se ni še polegla. V tako kontroverzo je zašel tudi washingtonski dopisnik Plain Dealerja Jay Franklin. Mož je po izbruhu sedeče stavke v Flintu zapisal, da imajo tudi delavci lastninsko pravico do dela, katero morajo varovati. Takoj so padli po njem razni reakcionarji, vključivši urednike ter ga nagnali s tepcem, ki ne ve, kaj govori itd. (s čemer so med drugim pobili tudi zmotno domnevo, da imajo ameriški Slovenci monopol na takšen način "argumentiranja"). Franklin je tem kiitikom odgovoril v daljšem članku, po katerem so povzeti sledeči iz-črpki: LASTNINSKE PRAVICE so bile malokdaj, če sploh kdaj, dosežene drugače kot s silo ali tatvino. Nemara je imel Kari Marks to v mislih, ko je dejal, da je "privatna svojina tatvina." Morda je tudi to prineslo pregovor, da je "sila močnejša od pravice." In nemara je to vzrok, da se govori, da so vsa velika ameriška premoženja sad- tatvine ljudske poseti. Kar se tiče Američanov, imamo samo dva važna precedenta v tem pogledu: o-svojitev in nakup. Ko smo "kupili" zemljo od Indijancev, so nam oni prodali nekaj, mi smo pa kupili nekaj drugega. Oni so prodali lovske pravice v divjini, mi smo pa kupili gozdove, da jih izsekamo, planjave, da jih podorjemo, ležišča rude, da jih navrtamo in reke, da jih zajezimo, s čemer smo uničili divjačino, s katero se je Indijanec preživljal. Z drugimi besedami smo Indijanca grdo ociga-nili. In če pogledamo v Anglijo, ki nam je bila za vzgled, bomo videli, da so bila tipična angleška posestva sad nesramnega ropa iz časov kraljev iz rodbine Tudor je v. Najprej so pod Henrikom VIII. zaplenili samostanska posestva, nato so se velikaši polastili vseh ljudskih zemljišč. Če bi hoteli iti dovolj daleč nazaj v preteklost, tedaj bi najbrž našli za vsako lastninsko pravico piratstvo, sleparijo ali tatvino. Po teh potih hodi svet že zelo dolgo časa. * * * IZ TEGA SLEDI, da so glavne spremembe v lastninski pravici posledica sile—vojne, revolucije ali, če hočete, stavk ali pretenj in da so sedeči stavkarji pri General Motors, ko so skušali "nelegalno" utrditi svojo lastninsko pravico do dela, izbrali že docela izhojeno pot, naj je že priporočljiva ali ne. Dejstvo je, da večina izmed nas nima druge "lastnine," razen dela. Od tega dela oz. zaslužka smo popolnoma odvisni. Zato nam ne more piijati, da bi bil ta zaslužek odvisen od muh kakega ravnatelja, dokler vemo, da pošteno opravljamo svoje delo. Nam ne more ugajati, da se nas smatra %a sirovine, katere je treba kupiti po najnižji ceni, ali za opremo, ki jo je treba zavreči, čim pokaže znake obrabljenosti. Mi imamo žene in otroke, katere je treba hraniti in oblačiti. Zato skušamo stabilizirati našo ekonomsko pozicijo. To skušamo doseči potom pogodb, če smo dovolj spretni in posebaj kvalificirani, sicer pa potom unij. Da nimamo lastninske pravice do dela in zaslužka? To je na potu in bo prišlo, ne potom obstoječih zakonov, temveč pod pritiskom človeških potreb, ki bo odpravil obrabljene človeške ideje in institucije. "Rusks Z&^0n6tk& stltvijo programa svetovne pro- sinije, in da se tako Anglija kot ® I tatarske revolucije in z zavzet- Francija nikakor ne moreta od- I jem stališča, da bo zgradba so- ločiti za jasen program v ob- cialistične uredbe v Rusiji sama stoječi španski situaciji.) Zadnji izdajniški proces v Moskvi je zopet napolnil' ........., i . ~ . na sebi naiiacia sila za strmo- Nepoiasniena ostane samo se svetovni tisk z osuplostjo. Celo , j .. J , v . . , . glavitev kapitalizma po drugih ena stran moskovskih izdai- tremrani m poučeni inozemski,° v , , : «• j i.. t • i ^ • . ■ , . . , , ^ v. .. deželah sveta — izdal Leni- niskih procesov , t. i., zakaj so časnikarji, ki ze vec let zivijo vi ... , ■ , ^ ^ , ^ \ ,ncv revolucijonarm nauk, ne se obtoženci obnašali kot da so Rusni m so bili na licu mesta, < , . , , , , ^ . ,more biti mkaksnega dvoma, lutke v rokah prosekutoria, ne pravno, da iih le ta proces izno-' . , v. .. v. j • ^ ^ ^ . i Tudi m nobenega dvoma, da pa zivi m življenja zelmi ljudje va prepričal, da le mentalni pro-1 , • • • • ^ -j - ^ i ,^v ,• , . , . , . .. iTrocknevi pristasi vidno v bta- -obtoževali same sebe, navdu- ces ruskega človeka nekaj cisto , ___ . ^ , ® ^ linu prekanjenega demagoga m seno priznah vse obtožba in ta- svojevrstnega in za ne-Rusa ne-' razumljivega. Najboljša razlaga, ki jim more priti na um, se suče okrog fatalizma orijen-talcev, češ, Rus je pod kožo O-rijentalec in kot tak po svoji najgloblji naturi fatalist. . , , , . ■ .__ •' socialno - ekonomsk: pistem o Morda. Nekaj utegne biti na ste avtokracije, pud katerim so tem. Ampak, ako se stvar teme- j mase delovnega in kmečkega Ijito premisli, se dogodki v Mos- i ljudstva pahnjene v stanje po -kvi dajo razlagati tudi brez za-'polne brezpravnosti in SJŽnostL tekanja k fatalizmu^—pasivni in,To je mnenje Trock'ia in njego-slepi kapitulaciji pred usodo —jvih tovarišev. Mi tu nočemo ali kakim drugim posebnostim razpravljati o pravilnosti aji ne- iztočnega človeka. Boljševizem ^ pravilnosti, upravičenosti ali ne-kot tak gQj:ovo ni popolnoma nič ' upravičenosti tega mnenja, ni pa v sorodu s fatalizmom. Boljše-j vprašanja, da so tre k isti fana-vizem, to se pravi socializem, o-kično uverjeni, di- jo Stalin iz-ziroma marksizem v ruski oble- dal načela Lenina in bcljševiške ki, je nauk in program revolu-' revolucije. Edino, kar ni jasno cije. Revolucija je aktivna sila, in česar ni mogoče- ugotoviti, je, fatalizem pasivna, torej imamo kako močan je troskistični ele-opravka z dvema diametralno si ment v Sovjetski uniji: da-ii res nasprotnima pojmoma. Fatali- j ogroža sedanji režim v Moskvi, zem bi mogel v ruskem slučaju ali je brezobzirno uničevanje priti v poštev le v toliko, da je ^ vsega in vsakogar, da je le osum-revolucijonarje napravil nedo- Ijen zveze ali simpatije za Troc-stopne za strah pred posledica-^ kijevo razlago Stalinovega režimi, da so bili in so še vedno pri- ^ma, samo posledica demonske pravi jeni tvegati osebno svobo-^ maščevalnosti "jeklenega moža" do in celo življenje za ideale re-^v Kremlju. Ampak to za razu-"volucije. Torej fatalizem v služ- mevanje stvari, ki se odigravajo bi revolucije, ne pa fatalizem v Moskvi, na vse zadnje ni važ-sam na sebi, ne kaka topa resig- no. niranost pred "neizogibnim", brez cilja in smotra. brezsrčnega avtokrata, ki se je korekoč pljuvali na vse, kar se pripravljen poslužiti vseh sred-' pri človeku smatra za značaj in stev za ohranitev svoje osebne čast. Ena, ampak dvomljiva raz-cblasti, in ki pod pretvezo, da laga bi bila, da se je obtožen-Sovjetsko unijo vodi v brezraz-jce pripravilo k temu z obljuba-redno družbo, faktično ustvarja j mi, da si na ta način rešijo življenje. Druga in najbrže pravilna analiza te "zagonetke" pa bo, da so obtoženci s tem upali rešiti enake usode, ki je zadela nje same, člane svojih družin. Torej — ali je "ruska zago-netka" res tako zagonetna? Ne po naših mislih. "'Napredek" Ako torej enkrat razumemo, kako trockisti gledajo na Stali-Pozabimo torej na to fatali- j jj^ na njegov r« %im, nam po-stično r()potijo in p()glejnio gtaiie raauriljivo ludi imarsrkaj. Deset zapovedi za bolnika Koristni in -pametni nasveti za vse, ki so potrebni zdravniške ' pomoči Prva zapoved: Pozovi zdravnika takoj! Skoraj samo ob sebi je umevno, da je treba pri nevarnih krvavitvah, težkih poškodbah, morebitnih kostolo- Drobiž za smeh Peter: "Zdravo, Tone!" Tone: "Zdravo Peter! Kako je kaj?" Peter: "Hvala, slabo!" Tone: "Zakaj slabo?" Peter: "Poročil sem se." Tone; "To je dobro!" Peter: "Ne predobro." Tone: "Zakaj ne dobro?" Peter: "Dobil sem staro." Tone: "To je slabo." Peter: "Ne preslabo." Tone: "Zakaj ne slabo?" Peter: "Imela je hišo." Tone: "To je dobro!" Peter: "Ne predobro!" Tone: "Zakaj ne dobro?" Peter: "Hiša je zgorela." Tone: "To je slabo!" Peter "Ne preslabo!" Tone: "Zakaj ne slabo?" Peter: "Stara je zgorela s hišo." Pepe sedi v vlaku. , Vstopi sprevodnik: "Vozni li-L,listek prosim." Pepe išče dolgo po žepih. v aktualnosti sovjetske politične situacije. kar se na prvi pogled vidi silno zagonetno. Glodajoč na položaj s tega vidika, s: Je lahko pred- Tisti trenutek, ko je Lenin zatisnil oči, se je začela brezob-1 stavi jati, da so ■ ^ U -zima borba med dvema struja- in so še vedno p'> ma, oziroma točneje: med dve-j služiti se tudi ateu.. ma možema — med tempera-; vi jo Stalina s poti. i;. mentnim intelektualcem Trocki-jče tudi ni, da so tajno paktirali jem in pasivnim in praktičnim | z Nemci in Japonci, kakor jih Stalinom — za odločujoči vpliv j dolži Stalin, iH jim obljubili sov-V stranki in državi. Zgodba o jetske province v zamen.) za po- moč preti Stalinu. strupitvah, dušenju in sploh pri vseh nevarnih ter očitnih obolenjih pozvati zdravnika hitro. Po drugi strani pa ne naročaj zdravniku, naj pride takoj, če res ni nujno. Seveda je lajiku težko določiti mejo med nujnim in nenujnim. Druga zapovet: Ne naročaj zdra- za določeno uro dne-, temveč počakaj, če stvar ni lujna, mirno, da prideš na vrsto. Tretja zapoved: Naroči zdrav-lika pravočasno, preden gre z doma. Zjutraj torej po možnosti pred 8., popoldne pa preden zaključi svoje uradne ure. Sprevodnik gleda neprijazno čez naočnike na listek, ki ga je Pepe izvlekel: "S tem listkom se ne morete peljati v tem vlaku." "Zakaj ne?" "To je br-zi vlak, gospod!" "In?" "Vaš listek ne velja za brzi vlak, gospod." Pepe pok ima: "Strinjam se s tem. Recite strojevodji, naj vozi počasneje." $ -ti Optomistr "Niko ne smemo obupati! Za vsemi oblaki sije vendar nekje sonce!" Pesimist: "Res. In povsod Četrta zapoved: Ponoči pozo-1pod vodo je nekje dno — toda , , , . , vi zdravnika samo v res nujnih;to ne pomaga nikomur, ki pade Na tako Daktiranie, čiko se je! , , ,, , ' i primerih! cez krov. res vršilo, je treba gledati prav. ^ _ tako kot je gledal Lenin na ce-| Peta zapoved: Prav tako po- spornem Leninovem političnem testamentu je znana. Lenin je pred smrtjo svaril, pravijo trockisti, da je Stalin "presurov", da bi se mu moglo zaupati vod-1 Nemčijo med vojno, od'zovi zdravnika ob nedeljah in stvo stranke oziroma države, j g^ j. po izbruhu revolu-' praznikih samo v nujnih prime- Stalinovci seveda ogorčeno za-Lj^ ^ Regiji ^ zapečatenem va-'rih. Pomisli,, da ima tudi on vračajo pristnost dotičnega "te-, prepeljati iz Švice' kakor vsi delovni ljudje pravico stamenta" ter nasprotno trdijo,......... da je Lenin pred smrtjo izraziU^^^^^ _ do nedeljskega počitka. željo, da bi Stalin postal njegov , - - r,,«;,; Witpra Vv-, r,ntpm zapo\v-d. Ce je naslednik Kako se ie končala' Ru&iji, katera bo potem, obišči zdravnika sam m naslednik. Kako .,e je cal jg^ma rešila ne le problem ruske-- nrihrani tako čas ki bo ne- podtalna borba med Stalinom^ temveč tudi nemškega in težkemu bolni in Trockijem, je že stvar zgo-'^.^,-. irv.nprii«Uvmn„ ' kakšnemu težkemu Domi dovine Trocki ie bil naiorei imperijalumo\ — nem-. ^^^ro del. Sploh pomisli na t u • ., • ... 3ki generalni štab pa svojega — t ^ poleg tebe še drugi razbremenjen svojih uradmh se vojaške opozicije nali^Liki pozicij, končno pa prisiljen vso pezoj izgnanstvo. Njegovi pnstaši so oboroženih sil na zapad- Sedma za^wved: Zdravnika ne javno preklicali svoje zmote , ^o fronta ter prisiliti zavezniške. potrebe. Tudi ka- nakar je bilo nekaterim odpu-1 države h kapitulaciji, predno i'^^'" naj te zdravnik sam obišče. ščeno in so ostali na svojih pozicijah, drugi pa so bili za vse- jim bodo v stanu pomagati Zed. : države. Po načelu, da namen po- hodi vse pripravljeno tako, da ne bo imel nepotrebnih zamud. lej izločeni iz javnega življenja.jg^g-^jg sredstvo, se je ravnala Atentat, ki je bil lani izvršen ^ tedaj cesarska Nemčija in isto-na Stalinovega prijatelja Kiro-^tako Lenin. Obema je bilo sred-j kov istočasno tedaj jim vsaj hi va, je iznova odprl vprašanje stvo isto, namen pa čisto drugi. ^ tro odpovej če njih prihod ni več Osma zapoved: Če si v prvem razburjenju pozval več zdravni- Ako so torej trockisti stopili | potreben. Drugače je treba vse tajen dogovor z nemškimi na-1 plačati, ki so prišli na nujni po- trockistične opozicije. Takoj po umoru je bilo ncdognano število oseb, ki so bile osumljene za-'ciji in japonskimi militaristi, so|-iv. rotništva, sumarično usmrče- to seveda storili držeč figo v že- Deveta zapoved;'Ne misli, da !je zdravilna metoda, ki je kori- daj nego enkrat prepozno. nih, sledil je prvi izdajniški pro- pu, misleč si: mi vam obljubimo ces, posledica katerega je bila,! vse, kar hočete, ampak po na- . , , . , ' . , , ri- , , , - , stila tvojemu znancu, dobra tu- da sta izgubila glavo Zmovjev sih mislih se bo stvar koncila . ,, ; . . ,.i J 04. f . _ idi zate. V medicini "isto ni m Kamenev, m sedaj drugi, ki ne samo s padcem Stalina, tem-1 se je končal usodno za 13 obto- več, čim Nemčija in Japonska/® no is o. žencev, štirje, med njimi Ra- napadeta Sovjetsko unijo, je Deseta zapoved: Vprašaj dek in Sokolnikov, pa so za en- nova svetovna vojna gotova , . 5 f krat ušli z dolgoletnim zapo- stvar, in v strahotah in kaosu, rom. Čistilna akcija pa še ni ki jih taka vojna povzroči, se bo končana. Kot vse kaže, se bo z zrušila stavba svetovnega kapi-"likvidacijo" opozicije nadalje- talizma, nakar bo širom zeme-valo, dokler ne bo popolnoma iz- Ijske oble zavladal komunizem. trebi jena. Vtis obstoji, da Rade-' (Da bi bilo poslcdicc nekam ta-ku in Sokolnikovu se je to pot ke, ako bi danes prišlo do nove najbrže prizaneslo edinole zato, svetovne vojne, je prepričanih ker sc ju bo še rabilo pri bodo- mnogo treznih opazovalcev brez čih prosekucijah, potem pa da ozira na politično opredelitev. V bosta z drugimi ii-ockisti vred takem smislu o Ic^o in tu je mnogo km^^' vina in raznili sadežev. To mesto je u"" nekdaj sedež kralja Poia, ki se je bojeval % Aleksandrom Velikim. Ljudstvo jo malikovalstvn; moli ogenj, kače in drevesji' Od tn potuje brat Oclorik proti jugu ob ob- režju Malabar in pride na otok Cevloii. Sillann (Cevlonu) je zelo visoka goviii'' kateri pravijo, da je na njej Adam objokoval svojega sina sto let. Na vrhu te gore,!^ lepa ravnica in na njej malo jezero, ki P'"* ' nia zelo veliko vode. Pravijo, da je t« \'0'' nastala iz solz, ki sta jih prelivala AdaW Eva. Vendar se pa to ne zdi verjetno, voda izvira iz tal. Dno tega jezera je W pokrito z dragimi kamni, a teli kamnov ne zahteva zase, temveč enkrat ali v letu dovoli, da smej« iti re\'eži v jezero si vzeli biserov, kolikoi- jili more kdo dO ti." Knlr živali in malikovalstvo opiw"j® dorik na svoj živaiien iiaein: " V^ tej deželi molijo bika za boga, ka-iiistf kor da je ta žival sveta. Šest let P ^ delati, sedmo leto ga postavijo na javen P slor in ga molijo. Vsako jutro, ko ga P'^, Ijejo iz hleva, ujame njegov vodnik vo" zlato ali srebrno posodo in blato v v posodo in poda oboje vladarju dežele. si umije s to vodo obraz in roke, % si pa zaznamuje prsi in čelo, vse to % kim spoštovanjem. In vsi se imajo za če se umivajo, kakor je bilo rečeno, i" smatrajo s tem umivanjem za posveceiH- V kralje.st\'u Mobar (KoroniaiidelH. časte malika, ki je tako velik, kakor št of na naših cerkvah, in je ves iz zlata v manski bog Siva, ki pošilja viharje, P vojne in z^ito se mora z žrtvami om njegova jeza). Okoli vratu ima polno kamnov. Njegov tempelj je obložen 2 tom, tudi stroj) in tlak. K temu malik" r liaja ljudstvo iz najoddaljenejšili ki'a,je^ božjo pot, kakor romajo naši kristjani Jakobu v Kompostelo (Španija) ali Petru v Rim. Vsak si prizadeva kai' potolažiti jezo tega malika in častiti kateri butajo z glavo ob tla in jo njeno dolgo časa, kakor l)i se ne upi' ^ ^ gledati v svojega boga, drugi si noži in meči roke, noge in ostale I'de ^ sa, tretji še bolj nespametni, zakolje.^^ gu v čast svoje sinove in hčere. In ko ^ Svoje otroke mrtve pred seboj, s krvjo, kakor se kristjani krope % slovljeno vodo. Dalje prihodnjič ŠEST RUDARJEV ZAZIDANI^ i Froi V oktoltrn 1!K!5 je prišlo v janu •1 \ 1 >/>.i li 1,,, .. i It»i'i 1/iTTl ^ ^ pri Teplicali-Šanovn na sevrnem so P' do težje jamske katastrofe, pri katen • ^ (tirajoče se skalne in premogovne prle šestim rudarjem pot na prosto. • ko ur po eksploziji je obratna kon iiila, da divja v rudniku požar, požar ne iinčij ee o W le^a rudnika ni L)a jiHl bi ..vil tako milijonske škode, so oil redi I i, vhod v jamo zazida in ustavi, tako zraka. Tako se je tudi zgodilo. "J -j- "ih . sorodniki zasutih rudarjev so se "'Oi -jj, jazniti s strašno tolažbo, da iii p''' kolikoi' je mogoče ugotoviti, i' izmed rudarjev živ in to tem bol,j, ^^[j,)i. I udi požar napolnil jamo s strupenih' ipog ,,'li 1'" ik" Sedaj, po več nego letu dni, so - v.,.,-a v ,,gi jok: vseli znakih soditi, da je požara \ konec in .so šli na delo, da dospejo eksplozije. Zgraditi so morali t" rov, da so pred nekoliko dnevi If mesto. Tam so odkrili nekaj groZoti|Lr^,^;ili sušena kakoi- mumije so čepala ' .^(•j''''' " t!" šoslili nularjc'v okrog lU'ke mlake ^ jj, U'''' prostorju proino^^ox'uika. Kor je ^ uitjl)olj črna tciUH so sc uesreenezi . roke, (l;i Iji, st* iio i/gul)ili drui? <>•' % _ co (If možje še živeli, ko so se zgoraj v P'^rjj •''' I lici I'luliiiiskega ravnateljstva da jamo zazidajo. Nesrečneži so ti še dolgo i)oloni, po vseli znakih trpeli še deset do dvanajst dni. 1^' upf J si gasili žejo, obleke so bili so vladala v jami strašna vročina. • jicOt d i dokaze, da so z dolgo železno P jiii'''' so jo bili privlekli iz drug((gfi jolje', pokušali prebiti dva do v plast premoga, da l>i doI)ili več ^ .i,, grob in da bi mogli zdržali d" 'jiU bi dospeli reševalci. Nedvomno -MO ' ..........Sli a«'ij I ' l)ila ugotovitev, da po eksploziji ^ •'''j-Qiiii''!''; ni bil nastal požar in da se je t'" " rffi' t udi mogoče resiti, ce energično na delo premotiti po dimu. Vsa ta dejst\ <' ' ovadili sodišču in neki advokat ^ji' da hoče zastopati zabteve -5 oHfi živo zazidanih rudarjev. jiroteli'' 18. februarja, 1937. ENAKOPRAVNOST ( STRAN: 3. nem- ■ I ški generalni štab, da bi si jo iz-V, bral za vpad v Francijo, ki svo- braniti našo mejo deset dni? Po desetih dnevih bomo imeli francosko pomoč. Če se ne bomo mogli držati tako dolgo, bomo izgubljeni. "Neki švicarski državnik pa je dejal: "Vojna bo prišla. Mi bomo skušali ostati nevtralni za vsako ceno in ohraniti svojo neodvisnost. Toda tisti trenutek, ko bo tudi vojak pre- državljanom Rosenfeldom, ki mu je s ežko kršitvijo svoje službene nouradne tajnosti stal-j^p^^šanje je; Ali bomo mogli vsnb- ^ ragocene podatke o braniti našo meio deaet dni ? Pn vsakovrstnih političnih dogod- ' P®®®bno pa o poročilih, ki J' je dobivalo zunanje ministr-® vo o pošiljkah orožja na Špan-® o. Rosenfeld ji je za takšne ®i%acije plačeval kraljevske lepo dekle je na ta ra-živelo v velikem razkošju, ^ je bilo v opreki z njenimi de-J^nskimi prejemki. To so sčasoma opazili, razen se-je. Linderjeva pri špio-^iranju v nekaterih primerih ^ tako nerodno, da se je izdala. Policija jo je za-^ iiaskrivaj nadzirati ^Jatkem času jo je z Rosenfeldom v njenem ošno opremljenem stanova-izkazalo, da bili Rosenfelda izgnali zavo-^ sunia špionaže že pred tre-iz Francije, in sicer za *^0, toda po nekoliko dneh se ® potvorjenim potnim listom pojavil v Parizu in ga od-' nihče ni več motil. Kakor| francoski desničarski pa v tem primeru ne gre' ijj pretežno za vohunsko | temveč za akcijo, ki naj iz vladi dobavljala rancije velike količne orož-le ^'"etirani RoseAfeld je va-Oljski vladi po naročilu špan- Tflitlino * Vt Ir vojnih priprav, ni nič čud- J stopil našo mejo, se bomo zače aJlllCor "■ in VOnUnKHr nega. Neoborožena in neutrjena'li boriti. In lahko vas zagoto p ,----j Švica bi nedvomno mikala oročali smo že o veliki škan-aferi, ki, so jo odkrili f^^ncoskem zunanjem ministr-jje meje na švicarski nima utr-ni^*^ Lepa ministerialna taj-, jene. In Švica si ne želi, da bi ca Quay d Orsaya, Suzanne j postala prehodna točka osvo-n erjeva, se je bila zapletle v, jevalnih armad. Zato se hoče on^ne posle. i pripraviti, kakor je izjavil neki iska^ poka,zala prva pre - j švicarski štabni častnik, da bo špionaža v prid i^hko vzdržala, dokler ne pride ie ^ ^ Rusije. Linderjeva: pomoč iz Francije. "Basla ne i litev s sovjetskim ali moremo braniti", je dejal ta s im državlianom Mihae-^gastnik, "ker se nahaja v območju topov nove nemške trd-' njave Isteiner Klotz. Glavno' I vira, da se bomo borili do zad-I njega moža." Ne bodite sužnji neprebave TRINER S ELDCIR OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano I — Pišite po brezplačen vzorec — , T liner's Bitter Wine Co, 544 S. Wells St., Chicago, IIL ' Send me a free sample. ' Name .............................. I^Address_______—____ Pn vseh drugistib NAPRODAJ Ford sedan, 1929, perfekten, dober motor, privatni lastnik, ga mora prodati za $75, pogoji. — Glenville 6887. Proda se in po aretirala POCENI Proda se grocerijska trgovina v slovenski naselbini. Proda se vse skupaj ali pa grocerijo in o-pravo (fixtures) posamezno. 0-pravo se proda tudi na posamezne dele. — Naslov se poizve v uradu tega lista. T^peOSLAVUE BREMEN-EVROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajame: udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki; COlPMBUS HANSADEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK Izborne ^.elezniSke zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio Naše cene morajo biti nizke RAZPRODAJO Pripravljali smo se že mesece. Kupili smo to pohištvo mesece naprej. Faktično smo znižali cene za to februarsko Prihranite 10% do 50% Naj vam dokažemo. Pridite in prepričajte se. Naša trgovina je odprta vsak večer do 9 Slf - ®Sa poslaništva v Parizu, ka-. je zahajal vsak dan, in baje . v sporazumu z nekaterimi 4 KOSI ZA SPREJEMNO SOBO. Vreden $160.00 ^Acoskimi ministri dobavljal 5la, množine vojnega materi SE SKUŠA IZOGNITI ^SODE BELGIJE LETA 1914 (Dalje s 1. str.) •Nevtralnost sta danes v večji j^.J'arnosti kot 1. 1914. Naša obr^^ j® cvet naroda, toda za potrebujemo tudi o-^ J®- Etijopija nam lahko slu-^ ^Sovoren vzgled." a se Švicarji čutijo ogrože-nemških in italijan- KUPITE PO NAŠIH LIBERALNIH POGOJIH — NOBENIH OBRESTI Hiter dovoz ali pa vam spravimo vaš nakup za šest mesecev brez dodatnih stroškov. Mi vzamemo hranilne knjige za plačilo v pohištvu, pečih, preprogah, električnih pralnikih in Naprodaj Se piano v dobrem stanju lista: P^oda za nizko ceno. — Na-poizve v uredništvu tega' 1-EPA BODOČNOST Slovencu ali Hrvatu, | j)Qhiv^®a veseli prodajati razno' te. in električne predme-' "iuk in brezplačni po- V jj' se prične v ponedeljek^ pfj Cleveland, priglasite se °^\vood Appliance and . mture Co., 6104 St. Clair tableti, ■ nosne TABLETI za PREHLAD GLAVOBOL Cena 25c ^^gust Kollander ^19 ST. CLAIR AVENUE * SloTeiukem Nar. Doma. parobrodne IJstlce z» ^OfiTT P^'Gkomorske parnlke; vitl denar v ptaro domo-točno in po dnevnih ce- notarske posle. ***er Ima v zalogi tudi Ja-Eoslovanske znamke. Velik divan in stol, ki je enak. Mizica s svetilko in senčnikom. ledenicah. 8 KOSOV SET GROUR ZA SPALNO SOBO reg. vrednost $135 Norih American bančne knjige in North American delnice. KOMPLETNO Z SPRINGI IN BOMBAŽEVIM MO-DROCOM. Custodian certifikate International hranilne knjige ,f I ! i-- i 'i- Kupite novo general electric ledenico 1937. drffsser, postelja in skrinja spring in modroc, 2 pernati blazini ter en stol za spalnico. Moderni pralnik ali likal-nik. Vam damo veliko v zamenjavi za vaš stari predmet. ALI TRPITE NA REVMATIZMU? To nadležno bolezen ozdravi Dr. Cherdron's Prescription in to zanesljivo in hitro. Dobite to zdravilo pri MANDEL DRUG 15702 Waterloo Road Slovenska lekarna NAPRODAJ Chevrolet truck, tono in pol, v dobrem stanju, novi tajerji. LUNCH ROOM na 6603 St. $125, pogoji ali pa se zamenja Clair Ave. Za podrobna pojasni-za avto. Lastnik 805 East 88; la in pogoje se zglasite na 1008 Street, Apt. 4 East 64 St. RAZNI DRESSiERJI iz javorja ali orčhovine, krasno Izdelani, posebno izjemno $18.00 KOSI ZNATNO skinje s predali Pjav kar potrebujete za tt> posebno sobo. Vsak pre-a dal lahko tete na patentnih rolerjih. Iz javora ali orehovine. ZNIŽANI POSTELJE Velika izbcra postelj iz javora ali orehovine; sa-' mice ali'dvojne; 3 vzorci za izbero. $15.00 $8.50 ®šajte v — Enakopravnosti ™e KRICHNAN & PERUSEK FURNITURE CO. Odprto danes zvečer 15428-30 WATERLOO ROAD ZRAVEN BliN I RAN KLIN 5 IN l«i' ^RtiOVlNE Odprto FEBRUARSKA RAZPRODAJA Prihranite 10 do 40% KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO CO. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 1875 1937 NAZNANILO in ZAHVALA Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po kratki bolezni za vedno preminul naš blagi in nepozabni soprog in oče KARL ROTTAR Umrl je dne 28. januarja ob 5. popoldne. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na Lakeview pokopališče, kjer smo izročili truplo materi zemlji. Pokojnik je bil rojen 5". novembra 1875 v Srednji vasi pri Goricah na Gorenjskem. Tam zapušča dva brata in sestro, v Ameriki pa brata in sestro. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem ki so položili tako lepo cvetje h krsti dragega pokojnika. Ta izraz vašega sočutja in prijateljstva nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalimo se najlepše sledečim: Mr. in Mrs. James Rottar in družina, Mr. in Mi*s. Frank Ivec in družina, Mr. in Mrs. Peter Rottar in družina, Mr. in Mrs. J. Zalokar in družina, Mr. in Mrs. Frank Levar in družina, Mr. in Mrs. Frank Bricelj in družina, Mr. in Mrs. Joe Bizjak, Mr. in Mrs. John Kciušek, Mr. in Mrs. Vincent Badalek, Mr. in Mrs. Anton Možina in družina, Mr. in Mrs. Frank Žagar in družina, Mr. in Mrs. L. Haffner, Mr. in Mrs. Louis Starman, Mr, in Mrs. Anton Skul in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kunčič, Mr. Laurin in družina, prijatelji iz Richman Bros, tovarne, Mr. John Krakar, Mr. in Mrs. Jerry Lukance in družina, Mr. in Mrs. John Aljan-čič in družina, Mr. John Jezerc, Mr. in Mrs. J. Česnik in družina, iz Akron, O., "Gab-Bee" Club. Društvo "'Zavedni Sosedje" št. 158 S. N. P. J. in društvo Sokol. Posebno hvalo tudi sosedom za skupni venec. Dalje srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski, poti. Globoko zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Hvala sledečim: Mr. Frank Ivec, Mr. Peter Rottar, Mr. J. Zalokar, Mr. John Kaušek, Mr. Rudolph Knaus, Mr. Andrew Ogrin, Mr. Joseph Mersek, Mrs. Theresa Frank, Mr. Leo Bostjančič, Mr. Ed. Rome, Mrs. Mary Strekal, Mr. Frank Močilnikar, Mr. Frank Svetek, Mr. Joseph Ponikvar, Mr. Joseph Plevnik, Mr. Primož Kogoy, Mr. Frank Gorjanc, Mr. Joseph Kuncic, Mrs. A. Perko, Mr. L. R. Wess, Mr. John Jezerc, Mr. in Mrs. Bolta, Mr. Michael Telich, Mr. Frank Somrak, Mr. Math Matjan, Mr. Joe Česnik. Hvala sobratom pogrebcem od obeh društev, ki so nosili krsto, ter Mr. Kogoyu in Mr. Ivančiču za poslovilne govore pri odprtem grobu. Zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno vodstvo pogreba, ter najboljšo vsestransko postrežbo. Hvala pevskemu zboru "Slovan" za krasne v srce segajoče zapete žalostinke na domu. Posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. James Rottar, Mr. in Mrs. Frank Ivec in Mr. Frank Levar za vso pomoč in tolažbo v dneh bolezni in smrti. Ti dragi nepozabni soprog in oče počivaj v miru in rahla n:» i li be ameriška zemlja. Spominjali se te bomo vedno z Ijubr^nijo in hvaležnostjo, saj si nam bil dober in skrben soprog in oče. Žalujoči ostali: FRANCES, soprog* FRANCES, hčerka Clevelain), Ohif) 18. februarja, 1987. .STRAiq i. Carica Katarina Zgodovinski roman Najpomembnejša žena Evrope, vladarica Rusije, se je približevala nevarnemu mestu. — Vozi počasi preko njega, brat Ignotus, — reče ona. — Pazi, da ne omaješ mosta! —Nasprotno, Veličanstvo, — ji odvrne menih, — moramo ga čim hitrejše prevoziti! Vsled velikega deževja je most že napol strohnel in če bi vozil počasi, bi bilo mogoče, da bi se vsled teže podrl. Samo kratek trenutek bo trajalo in že bova na drugi strani. Tako, sedaj sva tu. Carica, zapri oči,^ ne gledaj ne na levo, ne na desno, ker bi lahko padla v nezavest, ko bi zagledala to silno globočino, — nikoli še nisi videla strašnejšega prepada! Katarina ga uboga. Ona se nasloni na blazine, zapre oči, — sedaj je mogla le še slišati. Sedaj---konjska kopita udarijo na lesena tla, — sedaj se nahaja kočija nad prepadom, — sedaj --- Vsemogočni Bog, — strel — strahovit krik! Ha, kaj je to? Katarina skoči in se vzravna. Videla je prizor, ki je bil tako strašen, da skoro ni mogel biti resničen, — mislila je, da sanja strašne sanje — Brat Ignotus je ležal na svojem sedežu, konji pa so divje drveli po majavemu mostu. Kočija se je nahajala tik prepada, tako da so kolesa enostavno visela v zraku. Na prsih brata Ignotusa se je nahajala velika rana, iz katere je curkoma tekla rdeča kri. — Carica, — zastoka menih, — ranjem sem, — streljali so, — ne razumem--ne razumem -- — Sedaj boš razumel! — za-kriči v tem trenutku nekdo v njuni neposredni bližini. Neka temna oseba skoči z lesenega mosta na kočijo in plane na meniha, ki je bil v zadnjih zdihljajih. — Ha, lopov, mislil si, da si boš zopet pridobil moč in čast, hotel si me oropati mojega mesta. Če te je carica Katarina zopet pripeljala v svet iz tvojega pustega samostana, bom te jaz pahnil tja, kamor spadaš, — v smrt, — v pozabljen je! Pojdi v pekel, prokleti Potem-kin! Ko je tako govoril, pograbi u-bijalec trapista, ga dvigne z voza, ga odnese na most in odhiti z njim proti ograji. Hotel ga je pahniti v prepad. — Stoj — stoj! — zakriči Katarina. Kdo si ubijalec? Ha, podlež ima krinko na obrazu, — to je lopovščina in zločin obenem! Nazaj ukazujem ti! — Kje je moja puška? — Pri bogu, kje je moja puška? — Ha, evo je! Prepozno — brat Ignotus-- Strašen krik pretrese ozračje. Ubijalec je vrgel nesrečnega trapista preko ograje v globoki prepad, ki je pod njim zijal. — Ubijalec! — zakriči cari- jca Katarina in prime za svojo puško. Ubijalec! ^^''Z^šluže-na kazen te bo zadela f Če tudi sem samo žena, sem vendar ruska carica — v moji roki se nahaja največja moč v državi! Jaz te bom sodila, lopov, — umri! V tem trenutku pa se spomni carica, da bi ponovni strel lahko privabil cele črede lačnih volkov. Medtem ko je oklevala, če bi streljala ali ne, skoči pred njo neznani ubijalec, zgrabi z obema rokama caričino puško in ji jo vzame. Trenutek pozneje skoči na prostor, kjer je še pred nekaj minutami sedel menih Ignotus. Ubijalec pograbi uzde in požene konje. Konji zdirjajo, ker jih je novi kočijaž divje tepel, tako, da je kočija kmalu zopet prišla na trdna tla. Onemogla se je carica zgrudila na svoj sedež. Sedaj je čutila, da je brez moči, da je samo slaba žena, ki se ne more upreti temu človeku. Trepetala je pred tem ubijalcem, ki je tako brutalno in hladnokrvno izvršil strahovit umor pred njenimi očmi. Oh, v tem trenutku je hotela zakričati od jeze, ker je Bog ni ustvaril kot moža, temveč kot ženo. Njene roke so popolnoma o-^trpnile. Ni se mogla niti skloniti, da bi dvignila puško, ki je padla na tla kočije. Niti ganiti se ni mogla, mir-jno je sedela in gledala, kam jo I pelje neznani razbojnik. Ta pa ni ničesar delal, mimo je sedel na svojem kočijaškem sedežu in divje udrihal po ko-injih. i Kar pa je bilo carici Katarini najhujše, je bilo čustvo, ki ji je j pravilo, da ona pozna tega človeka od nekod, — da je že ne- kje srečala tega okrutnega zlo-j čnca, ki je tako hladnokrvno u-bil človeka. Zdelo se Ji je, da pozna njegov glas. Trudila se je sicer, da bi se spomnila, kje'ga je že slišala, toda nikakor se ni mogla spomniti. Ko je opazovala njegovo postavo, se ji je zdelo, da ji je dobro znana. Nenadoma se neznanec, obrne. Pustil je konje, ki so začeli počasneje stopati. On jo pogleda in reče: — Velika carica, — sedaj si moja in jaz vem, da mi boš odpustila, ker sem tako svojevoljno spremenil tvojo uspdo. Toda ravno tebi ugaja odločnost in brezobzirnost in na mojemu mestu najbrž tudi ti ne bi drugače postopala. Tvoj lepi Adonis leži sedaj mrtev v tem tatarskem prepadu. IS Ko ga je zagledala in spoznala, je carica Katarina od strahu in jeze na ves glas zakričala. Subov! Platon Subov, — osovraženi Subov je sedel poleg carice Katarine! Toda Katarinino iznenadenje je trajalo samo nekoliko kratkih minut. f Njena odločnost se ji je zopet vrnila, — sedaj je vedela, s kom ima opravka. On jo je gledal in se pri tem zvito smehljal. — Ti? vzklikne in ga opazuje. Ti si? Ha, kako se drzneš in se mi upaš približati brez mojega izrecnega dovoljenja ? Ali te nisem pregnala na tvoje posestvo? Ali ti nisem izrecno ukazala, da se ne pokažeš prej, dokler te sama ne pokličem? ,tam spodaj na tvojega junaka! ' j Sedaj mi ne bo več delal ovir Sedaj ne boš več mogla kopr-Jneti po njemu, — sedaj si popolnoma moja, lepa carica Ka-j tarina! Katarina si položi roko na ' oči, I Kako strašno je končal ta u-bogi Suvadovski, ta lepi žalostni mladenič, ki je preživel v svojem življenju toliko težkih trenutkov in pretrpel toliko muk! Oh, Katarina v tem trenutku ni vedela, kaj naj stori! Premišljevala je, če bi začela Subova zaklinjati, naj se vrneta in poskušala rešiti mladega meniha. Toda kmalu se je odločila za nekaj drugega. Sklenila je, da sploh ne bo izdala, da je Subov umoril nepravega meniha. Nikoli več ne bo mogel razprostreti svojih rok in te objeti, carica Katarina! Nikoli ve^ ne bo mogel pritisnit poljubajna tvoja u^ta! Da, da, velika carica, — niče sar drugegi ti ne Bo "preostalo, kakor da se zadovoljiš z drugim moškinV; To pa samo z onim {i si mu nek^ že poklonila svoje srce, toda" kateremu je tvojo ljubezen ta p^kleti Aleksander Potemkin zopet, ukradel! Ali še vedno ne veš, kdo sem? — Ne? — Rešene? — Dobro, —^ potem ti moram pokazati svoj obraz! Ubijalec odstrani . z naglo kretnjo roke svojo črno masko, ki mu je pokrivala obraz. PLIN Avtomatična vroča voda Ali se tako pokoravaš mojim ukazom ? Ti si ubijalec, lopov, — svoj današnji zločin boš še obžaloval, ti nesramni — ubijalec! — Da, ubijalec sem, — odvrne Subov in pogleda carico Katarino s svojim porogljivim pogledom. Toda kaj si ti storila, moja lepa carica, ko si ukazala Orlovu, naj pobije s svojimi škornji tvojega soproga? Ali ie bilo to morda milova-nje? Če je tako, potem bom jaz pomilostil tvojega lepega Po-temkina! Hahaha, tam spodaj v tatarskem prepadu je mrzlo in temno in če se tudi ni ubil vsled svojega padca, ga bodo živega i-az-trgale divje živali, ki prežijo t Boljše je, če še vedno misli, da se ga je rešil, — tako vsaj ne bo več zasledoval Aleksandra ne bo mu več mogel škodovati! Carica je sklenila da bo modra. Sklenila je prevariti Subova, ker bo le na ta način prišla živa in zdrava iz te pustinje. Ta Subov se je poslužil sile. Ona pa se bo poslužila zvijače. To bo v njeni roki še najboljše orožje. Katarina je nekaj časa premišljevala, kako naj se vede, končno pa se obrne k svojemu bivšemu ljubimcu. — Subov, — zašepeče ona sedaj s popolnoma spremenjenim glasom, — Platon Subov, poslušaj me! — Velika carica! — vzklikne Platon Subov in jo pogled^ 3 poželjnim pogledom. — Dragi moj Subov, priznaw ti, da sem se prvi trenutek M tebe zelo jezila. Ti si me prestrašil, tvoj ne--nadni napad je razburil moj® živce, me prestrašil in vznemiri, — zato se ne smeš čuditi, —" kajti tudi jaz sem le žena! - Toda sedaj! - Sedaj? - Sedaj se divim tvoji odločnosti in tvoji hrabrosti, s kate^ ro si me hotel zopet osvojiti. Vidim, da me še vedno ljubiš in da me ne moreš pozabiti. Sedaj se na te ne jezim vec. Da, resnica je! Prišla sem semkaj, da bi o-biskala Potemkina, hotela ga iz onega samostana zopet o peljati v Petrograd, hotela seW mu vrniti njegove prejšnje ca sti in službe, — hotela sem i"'" vrniti njegovo premoženje in P" sestva, — hotela sem, ea bi bi vse zopet tako, kakor je bilo n® koč. Sedaj pa si mi ti, hudobni človek, prekrižal moje račune. - Jaz bom svojo veliko can CO odškodoval, — vzklikne " bov. — V vsakem oziru ti boi" nadomestil Potemkina! Oh, verjami mi, božanstve"^ Katarina, da morem tudi J ljubiti tako vroče, srčno, žar ^ in strastno, kakor je znal ta temkin, — ne, še več, ljubil bom, kakor ni še nikoli dos® ljubil noben moški, odkar sM svet in odkar poznajo ^ ljubezen. (Dalje prihodnjič) PRIHRANI ČAS Nir* čakanja za vročo vodo—jo vedno priprav-Ijoiia kadar odprete pipo. PRIHRANI STOPINJE Avtomalična vroča voda no zaViteva nobeno pažnje—so sama segreje kadar so jo več rabi, in ustavi kadar je lank poln. PRIHRANI DELO Nobena priprava za prihranitev dela v hiši ne prihrani toliko dela kot avtomatični plinski grelec. NAJBOLJ VAŽNO V ZDRAVJU V času bolezni ali nesreče je posebno važno, da je vroča voda nemudoma na razpolago. To je zadosten vzrok, da ima vsaka hiša avtomatičen plinski grelec. IN CENA ZA TO JE SAMO OKOLI Sc NA DAN ZA POVPREČNO DRUŽINO (Jena i)linu za greti vodo v domu, kuhati in za zmrznenje je manjša v Cleveland« kot v kateremkoli izmed 25 večjih mest v Zedinjenih državah. Barbara Stanwyck ^^Luckies zelo prijajo mojemu grlu" ''Ko so se pojavili govoreči filmi, mi je moja oder ska izvezbanoat na Broad' wayii dala priliko za film. Skrb aa moje grlo je postala zame resna naloga, zato sem začela kaditi Luckies—^ lahko kajo. Seveda, sempatam kadim druge cigarete, prej ali slej se pa vrnem, k Luckies. Mojemu grlu zelo prijajo in tudi mojemu okusu." RKO RADIO PICTURES ZVEZDNICA, ZDAJ NASTOPAJOČA V "THE PLOUGH AND THE STARS" Oglejte se moderne plinske grelce na razstavi, pri vašemii plumber ju ali trgovcii ali v plin-nhem uradu. Potem pa izveste kako lahko j6 lastovati ga. THE EAST OHIO GAS COMPANY jN^eodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Miss Stanwyck odobrava modrost te prednosti in istotako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It'i Toast#^ \ Luckie» so prijazne grlu. fETTBS NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It*s Toasted"-Zaščita Vašega Grla 1 PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU IftIT. AaMTlcao ©••H*' EAST 6TH AND ROCKWELL MAIN 6640