Sfc 3. V Gorici, v torek dne I. januvarija1913. bnaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. url popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom poŠiljana: vse leto . . 15 K ¦/» » . . 10 „ 7* 99 • • •• S 9» Za Nemčijb-K- liptfOt".fe^-jŠa^ Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Bradiščanskem" in dvakrat v letu „Yozni red že*-leznfo, paraikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon Št. 83. »Vse za narcd. svobodo in napredek!« Dr, /C Lavrič. Tečaj XLIU Uredništvo -se nahaja v Gosposki ulici K 7 v Oorici.v I. nadstr., na desno. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se racunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin,, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 viri. vrsta, —- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Avstrijski M rafli Baltaite irize. (Skupna ministerska konferenca.) Skupna konferenca avstroogrskih ministrov se je vršila na Dunaju 4. t. m. ter je trajala tri ure in pol. Navzoči so bili vsi trije skupni ministri, poveljnik mornarice, ogrski minis-terski predsednik z ogrskim finančnim ministrom in avstrijski finančni minister. Avstrijski ministerski predsednik se ni udeležil seje, ker je nekaj obolel. Vojni minister, general Krobatin, je poročal obširno o vsem, kar je storila vojna uprava glede na napetosti zunanje situacije in je obrazložil stroške radi vojaških priprav, in to do konca leta 1912. Do-iie je uporabila vojna uprava okroglo 190—200 milijonov kron, in ti stroški se nanašajo na nove predmete za priprego, pomnoženje topništva, p o m n o ž e n j e t r o š k o v za vzdrževanje čet. Troški za vzdrževanje čet se računajo na okroglo sedem milijonov in pol na mesec. V kritje troškov so se porabile tudi svote, dovoljene v zadnjih delegacijah. Oba finančna ministra sta prevzela nalogo poskrbeti pokritje ostalih stroškov. §kupno gre za uporabo kreditov, dovoljenih v sejah ministrov v oktobru in porazdeljen h na več let. — Vojni minister je potem o jenil stroške, ki bi jih utegnila zahtevati vojna uprava tekom prihodnjih tednov. Odvisno bo od poteka mednarodne situacije, ako bo vojna uprava zahtevala še večje zneske. Poveljnik mornarice grof Montecuc-coli je potem poročal, kar se tiče mornarice. Nanovo je povdarjal potrebo, da se začno graditi ladje, ki imajo nadomestiti vrsto »Monarch«. Ministerski svet pa ni bil takega mnenja kakor Montecuccoli. Ves troškovnik v pokritje za vojaške priprave se predloži delegacijam t. 1., ki se snidejo v aprilu ali maju letos. Graška »Tagespost« je pisala k tej ministerski konferenci, da se v merodaj- POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) »Čudno: ljubezen iz zavisti in jeze! Doslej nisem uiti posebno marala za kneza; zdelo se mi je, da sploh niti zanimiv ni. A zdaj sem naenkrat opazila v njem lepega človeka, razumnega, obdarovala ga z vsemi onimi lastnostmi, ki napravijo iz človeka ideal. Ne, jaz nisem mogla dopustiti, da se on ne obrne name, na kraso-tico Klavo, katero so občudovali vsi, temveč na Lido, hladno, suhoparno Lido, ki ni nikdar ugajala moškim. A kaj to pomeni? On, ki je bil prišel iz Peterburga in ki ima torej razmeroma več okusa, daje naenkrat prednost ne meni, ki so mi dajali vsi prednost, temveč Udi. To je žaljivo, in jaz sem se odloČila, da to spremenim. Knez se hoče oženiti z Lido, — pa naj se, tega ne bom spreminjala. Pač pa mu hočem skaliti srečo, — v moji oblasti mora biti. »Zdaj, ko premišljujem o tem in o vsem tistem, kar se je zgodilo na koncu, me boli in sram me je, ali razumem vse, — razumem, da drugače sploh ni moglo niti krogih sodi, da bo sedanjih vojaških troškov okoli 700—800 milijonov. Monarhija bo trpela gospodarsko še dolgo časa" vsled dogodkov zadnjih treh mesecev. In poveljnik mornarice zahteva tudi nove kredite, katere naj se po mnenju graškega lista dajo, dočim se za armado po mnenju istega lista v sedanjem položaju ne morejo dovoliti nikaki novi krediti..... Leto 1913. prihaja nad nas z velikimi' zahtevami; vprašanje le, če jih zmoremo!! Mali iaučui načrt O malem finančnem načrtu vlada daje v časopisu »Narodni Listy« posl. dr. Rasni,, član finančnega odseka, zanimiva pojasnila. Začetkoma so mislili, da bo za pokritje stroškov, ki jih bosta zahtevala službena pragmatika, zadoščala zvišana osebna dohodarina in pa davek neoženjen-cev. Vlada pa je izjavila, da bodo dohodki iz teh dveh davščin zvečali državne dohodke za komaj petnajst milijonov kron. Dohkodki od davka na žganje v dosedanji izmeri 78 milijonov kron ostanejo državi, dohodki vsled zvišanja tega davka pa pripadejo deželam. Pač pa mislijo člani finančnega odseka, da bo zvišani davek na žganje, prinašal državi na leto 30 milijonov več, oa katerih bi se odkazaio deže-. lam 7'5 milijonov. V mali finančni načrt je treba nadalje še všteti:. davek od tantiem v znesku 2 milijonov, totalizaterski davek v znesku 1,140.000 K, davek od šampanjca v znesku l:i/-» milijonov kron, davek od avtomobilov v znesku 1,400.000 K (od česar bi deželam pripadla polovica). Vlada zagotavlja, da bi popust pri davku na poslopja paraliziral dohodke v prej označenih davčnih kategorijah. Vlada je zavzela stališče, da more le tedaj nakazati del nekaterih teh davkov deželam, če dežele oproste osebno dohodarino doklad. Ker so smatrali to stališče z ozirorn na delazinožnost nekaterih deželnih zborov kot oviro, da se sprejme mali finančni načrt, upajo dobiti izhod v sledeči zakonski določbi: Predpisi osebne dohodarine in doklad se ne smejo prej izvršiti, dokler ni biti. Saj življenje obstoja iz radosti in nesreče, kakor tudi čas iz noči in dni. Ako bi bil na zemlji povsod neprestan, jasen, poleten dan, in ako bi naenkrat nenadoma legla noč na zemljo, bi mi vsi obupavali. Moje življenje pa je bilo kakor dolg poleten dan, moje srce je poznalo samo prijetne občutke, a vse, kar je bilo le najmanj neprijetnega, je pozorno odstranilo od mene tisoč skrbnih rok. Da je na svetu tudi nesreča, to sem samo slišala, sama pa nisem doživela nikakršne nesreče. In tu — prvi udarec mojemu razvajenemu samo-ljubju zbudi v mojem srcu vse, kar je hudobnega v človeški naravi. »Ah, če bi imela kdaj otroke, pustila bi jih v tistem življenju sredi vsega onega, kar nam daje pravo, neolepšano slast, sredi radosti in nesreče. Same radosti vzgajajo egoizem, ki vzbuja zlobo; nesreča sama pa vzgaja zlobo, ki vzbuja egoizem. '>Pri nas je bil večer. Prišli so vsi znanci, tudi knez je bil tu. Mislim, da je bil ta večer prirejen radi njega. Papa je računal namreč, da bo knez pri ti priliki zasnubil Lido. Ko sem prišla v dvorano — prišla sem kasno, ker se mi je kar naenkrat zahotelo tako, — začutila sem nenadoma, da nisem več ona, kakor sem bila deželno zakonodajstvo kaj drugega sklenilo. Za nakazilo torej ni treba posebnega deždndzborskega sklepa glede oprostitve doklad, temveč deželi se ničesar, ne nakaže, če njen deželni zbor sklene, da bo pobiral doklade od osebne dohodarine. Davek od vžigalic bodo ravnotako. kakor, davek od sladkorja pobirali v tvornicah. Blago, ki se bo pošiljalo iz tvornic, bodo na'ta način obdačevali, da -bodo okoli zaboja dali posebne preveze. Na vsako osebo odpade v Avstriji na dan osem vžigalic, kar znaša v letu okoli 80 milijard ali v škatljicah po 80 vžigalic T6 milijard škat-ljic. Ge bi se konzum zmanjšal vsak dan za štiri vžigalice, tedaj bi mašal letni konzum 800 milijonov škatljic, dohodki pa pri davku 2 vinarjev od Škatlje 16 milijonov kron. «• ¦. Seveda je treba, premagat}-še mnogo ovir. Predvsem je treba najti ključ ik porazdelitev nakVzil posemeznim ucželanf, kajti to, kar ponuja vlada, smatrajo splošno za nezadostno. Tako zahtevajo predvsem poslanci'- iz alpskih dežel, da se tem deželam odkaže tudi del dohodkov davka. na sladkor. i; „Sctiweine, wintehe Hunde!' (Iz Biljane.) , i Že skoraj leto je nastanjena,2. stotnija 47. pešpolka v Biljani. Od začetka je. vladala med vojaki in vaščani najboljša harmonija, ki bi tudi vedno trajala, da ni pri stotniji nekaj nemških hajiovcev, kateri pri kozarcu vina zgube še tisto male. pameti, katero imajo. Obnašanje, nekaterih nemških vojakov, ko se malo nalezejo »brica«, je naravnost divje..Do manjših incidentov med vojaki in civilnimi osebami je že večkrat prišlo, zgodili bi se lahko slučaji, kakor lansko Veliko noč v Koj-skem, da niso naši ljudje skrajno potrpežljivi. Kaj se ti vojaki vsega drznejo, se je pokazalo na novega leta dan zvečer. Pri neki plesni zabavi je nastal med domačimi fanti in vojaki prepir, ki se je raznesel preje, in vsa ta družba se mi je zazdela drugačna. Nič me ni zanimalo; obrazi, uniforme, besede, kretnje, — vse je trepetalo in se gibalo pred menoj kakor v megli in se ni mene nič dotikalo. S kava-lirji, ki so se navadno topili pred menoj same ljubeznivosti, sem bila hladna kakor preje Lida. Trije so mi celo rekli, da danes nisem dobre volje in da je to danes prvikrat. Da, zares je bilo to prvikrat v mojem življenju. Vsi so me samo mučili, ker vsi ti niso bili on, ker njihove ljubeznivosti niso bile njegove ljubeznivosti. Knez se je sprehajal z Lido roko .v roki. Pravkar se »e končal valček... Plesal je z njo. Jaz sem pogledala na oba..... Lida, ki je bila ujela moj pogled, se mi je nasmehnila prijazno in vsa srečna. Toda jaz ji nisem mogla odgovoriti na isti način, Čutila sem, da mi je obraz prebledel, zato sem se okrenila in odšla na drugo stran. »V naši gostinjski sobi je bil kotič, za-slonjen s široko listnatimi rastlinami. Sedla sem na nizek divan in pričela z očmi spremljati srečni par. K meni je prišel mladi častnik Kriljenko, ki je že izdavna;| gledal name z nežnimi pogledi. Komaj mej je opazil samo, je prihitel takoj in pričeljj glasno vzdihovati. Govoril mi je nekaj, in gotovo je mislil, da ga poslušam; laz pa po vasi. Vojaki so se pred vbodom vvo^ jašnieo postavili v nekako, bojno vrsto 'in' šli nad tante s kamenjem in s potegnjenini bajonetom. ,V tem. boju jim ie poyeliey.al.' neki četovodja, kateri je poprej izpily.du- * šku dve četrti vina, potem pa,-zagnal vinsko steklenico proti fantom, na kar, so njegovi tovariši začeli s kamenjem, l^ri ,tejn je tudi bilo čuti psovke »Šchvveine«. in »windisehe Hunde.« Neki vaščan je od daleč napram kričečemu četo vodji povedal in podal vojakom par zasluženih priimkov, kar je četovodjo tako razburilo, da je hitel v vojašnico klicat na pomoč vojaško stražo »Bereitschait«,, La četovodjo so se umaknili tudi ostali vojaki v vojašnico in nastal je mir. Pričakovati je bilo, da nastopi med vojake kateri višji in jih pomiri, a pijani četovodja Je bil ta večer sam poveljnik stotnije, kajti na njegov poziv je prihitela straža,, na čelu ji kričeči četovodja z mnogimi drugimi vojak zopet na vas, pripravljeni za nadaljni tepež. Ker pa iantov ni bilo v ič na vasj, udrli so ti vojaki s silo v n.°*o Tirno hišo ter prestrašili mirne ničesar s j eče hi^ne prebivalce. Hišnemu gospoda. ,, energič-, nemu možu, se je posrečile pdpoditi .te ponočne junake. Ta slučaj nam jasno k iže, kaka discP plina mora vladati med tem vojaštvom-Pijani. četovodja, kateri je splošno znan/,' da je v vinjenem stanju popolnoma bfez uma, ima še vedno oblast, da sme v kakem tepežu klicati in poveljevati nad civilne osebe vojaško stražo. Vojaki, katerim mora biti bajonet le častno orožje in uporaba le v rednem boju in obrambi, smejo potegovati bajonet napram neobo-roženim civilistom brez vsakega pravega vzroka. Takih razmer tu ob meji ne bomo trpeli. Zahtevamo od vojaške oblasti, da napravi red ter bomo imeli mir pred tujimi nemškimi vojaki, ki imajo za nas samb zaničevanje. Sramota! Zapadni Bric. nisem slišala pravzaprav niti besede. Za-globila sem se vsa v -svoje poglede, ki ..so bili vedno tam, kjer je hodil knez z Lido. Zakaj sem ju gledala, tega niti sama nisem prav vedela. Morda sem hotela poskusiti moč svojega pogleda in nehote prisiliti kneza, da pogleda name? Zdi se mL da je bilo tako, zakaj ko se je to zgodilo, to je, ko se je knez okrertil zmedeno in me pogledal začudeno, sem začutila V prsih tak ponos, kot da sem dobila zmago nad močnim, nasprotnikom. In naenkrat sem se veselo in .glasno zasmejala. Knezu ^e jexvidelo. na obrazu, da se zelo čudi, a moj kavalir je umolknil, gotovo — je bil razžaljen. .. ,„,l »Cel večer sem .preganjala kneza s svojimi pogledi, in imela sem^popolnoma prav, da sem verovala v ltioč svojih :oči. Vsakikrat se je tako okrenil, kakor daso ga zasačili bas pri zločinu. Ko ie slučajno ostal sam in ko je stal pri oknu, sem poljih ^tela k njemu in rekla kakor mimogrede: »Knez, vi ste danes razstreseni .w< »To zato, ker ste vi danes zamišljeni!« je odgovoril ni se nasmehnil zagonetno. *'•¦ : • >0, to je prekrasno! Jaz sem mahoma razumela, kaj je hotel povedati sitem, -torej^je-občutil, moj vpliv Žejna sebi,* to- radi polcma ,fBanka popolare* v Gorici. i:W~.' (Dalje.) i.'^ v .* -Priče: -: Erminio D o r i 1« s omenja, da je vse zaupaj ravnatelju Coltetu; 'D o r i 1 e s je bil računski, preglednik. Pregledal je tudi proračun za 1908. ter ga našel v. redu. išo.je ffirteolle odpuščen, se mu je pove-uaio, dirsp se zgodile nepravilnosti. — Preglednikje bil tudi Vittbrio Delme-s t r i iz Meaeje. Vsak niesec enkrat so bili ^klicani, da pregledajo račune. Njemu se le zdelo vse v redu. Notar B a 11 a b e n je bil preglednik prva tri leta obstoja banke;: poteni ne več, ni hoteS. Ko je prišla nesreča, je prišel k njemu uradnik Piani z izjav o> v kateri zatrjuje, kako je ponovno hotel Luzzatto sestavo bilance 1908. z jednakim dobičkom-prejšnjih let, in to v prvih mesecih 1909., ko se je že pokazalo škode 200—250.000 K. Kot akcijonar je bil povabljen k seji, v kateri pa je izrekel svoje začudenje, da se hoče pri aktivni bilanci likvidacijo zavoda. Na vprašanje predsednikovo, če je bila boljša likvidacija ali faliment, odgovarja: boljša je likvidacija. Vrsta akcionarjev ga je prosila za iniciativo,; da se pokrije primanjkljaj. Govoril je d tem tudi z Luzzattom, ki mu je rekel, da on ne more take iniciative sprejeti, ker bi se videlo, -kakor da se hoče odtegniti odgovornosti, ki kaže kazenske znake. Za likvidacijo je bil tudi priča K ii r n e r. M ar ni iz Krmina je bil tudi preglednik. Pravi, da je vršil svoj posel ter ni našel nič nerednega. Da je bil Colle odpuščen, je izvedel slučajno, hitro je prišel v Gorico, kjer ga je Lenassi potolažil — Na Luzzattovo vprašanje, kako misli o delovanju Lenassijevem in njegovem, odgovori, da je prepričan, da sta delala v dobrobit banke. Uradnik D e i k i n pove,, da po odpustu Coileja se je konštatiral primanjkljaj 120.000 K. Urad. L o u v i e r zatrjuje, da je Luzzatto prinašal banki dobre kupčije. Sluga B u § i č je nosil pisma v podpis upravnim svetnikom, ki jih po navadi niso čitali. Drl Č e š č u t i je izvedel od Pijani-ja, kako je silil Luzzatto za bilanco 1908. Spominja se Gollejeve spomenice, v kateri ta zatrjuje, da so vedeli za igro vsi upravni svetniki in Lenassi in Luzzatto sta se bila ostro sporekla pri prvi omembi likvidacije, ki bi prinesla propast, Luzzatto je očital Lenassiju, da mu je več za denar kot za čast. Uradnik N o d u s izpove, da je imel Colle svojo kopirno knjigo, kjer je kopiral stvari, njemu neznane. Colle je najrajše dal podpisati pisma od takih upravnih svetnikov, ki jih niso čitali, na primer Chiurlo, Orzan, Savorgnant, ogibal se je Lenassija, Gaserja in Luzzatto. Colle je užival neomejeno zaupanje. Nekoč je . prišel k njemu Lenassi s Pijantfem in re- kel, da je odstavil Colleta radi nepravit: nosti... Glede Luzzatta in Lenassija izpove, da sta postopala premalo prevaarno in previdno. — Predsednik: Colle je rekel, da na vsako oko se je lahko videl deficit 400—450.000 K. Nodus: Zanikam to, če še veščak Marina ni videl nič. Po mesecih šele je zahteval v svrho sanacije 500.000" K. — Glede Lenassija in Luzzatto izpove še, da od odkritja poloma dalje sta se trudila za skupne interese banke nad svojimi.... Razprava se danes nadaljuje. Turki vstrajajo pri Odrinil in pri otokih v Lgejskem morju. Zemljo, zapadno od Odrma, odstopajo in tudi Kreto, ali | vshodno od Odrina mora biti vse njihdvo in istolako otoki, izven Krete. To so si ubili v glavo in to ponavljajo, Seja b. t. m. v Londonu ie trajala.rsa-mo eno uro. >l Rešid paša je izročil delegatom Balkanske zveze noto, v kateri povdarjajo turški delegatje, da so privolili v velike teritorialne koncesije ter izvzemši dveh točk so sprejeli vse druge zahteve Balkan-cev. Kar se tiče Odrina, je nemogoče Tur-kom odstopiti ga z ozirom na varnost Ca-rigrada in Dardanel. Povdarjajo, da so prišli sem sklenit trajen mir in dobre zveze. Tudi ta dan so pripravljeni razpravljati o mejah med Turčijo in Bulgarijo, ali le pod pogojem, da ostane Odrin na turškem teritoriju. Odstopajo Kreto, ali nobenega drugega otoka v Egejskem morju. Ako bi navzlic tem žrtvam odklonili delegatje Zveze stavljene koncesije, bi padla vsa odgovornost na nje in dosedanje turške privolitve bi bile brez vsake Delegatje Balkanske Zveze so odgovorili: »Predloge ne odgovarjajo zahtevam, forsnuliranim od zaveznikov v prejšnji seji. Ker pogoji novih predlog niso taki, da I bi se mogel doseči sp*orazum, se vidijo {Balkanski delegatje primorane suspettdi-I rati pogajanja.« Predsednik Novakovič je zaključil sejo. \ Popoldne 6. je bila seja poslanikov; ki se je bavila z vprašanjem, kaj storijo velesile, ako ostane mirovna konferenca odgodena brez rezultata? Kaj storiti, ako se od katere strani odkloni posredovanje. * • Iz Pariza poročajo, da zadnje dneve neprestano menjavajo mnenja kabineti vele vlasti. Sodi se, da se pritisnejo na Turčijo, naj odstopi Odrin, v vprašanju otokov pa bi se nekoliko ugodilo Turčiji. rej je v oblasti mojega pogleda. Imenitno! Naj zasnubi Lido, alr danes je ne bo. Danes bo nastala v njegovi duši izpremem-ba, dvom se ga bo polastil, pa si bo rekel: »Bom pa jutri, ali ni vseeno?« Oj, kako bodo vsi razočarani! Kako bo razjarjena ta presrečna Lida, ki čaka vsak hip, da ji pove usodno besedo!... Jaz sfcm že naprej slavila zmago. Že sem videla v svojih sanjah, kako je odšla ona v svojo sobo, ko so se bili gosti razšli, — bleda, mračna, ter legla oblečena na posteljo in zagrebla abraz v blazine... »Okrog dvanajste ure sem opazila, da jje v dvorani nastalo gibanje. Vsi so govorili očividno o enem in istem; mnogi so prihajali k papanu, mami, Lidi. knezu. -^. Jaz nisem razumela. Ali tu je Lida, k meni hiti — vesela, presrečna, ter me poljublja na usta, »Klava, kako sem srečna!« reče tiho, »knez me je zasnubili..« .-•' Uverjena, da sem tudi jaz vsa srečna, je odhitela od mene. Ali naj povem resnico? Naj povem, da sem tedaj zasovražila Lido, svojo sestro, ki me je tako nedolžno ljubila.... »To čustvo je tako grdo; sram me |e že, če se spomnim na to; toda odločila sem se, da bom odkritosrčna, zato ne morem, da bi šla tnolče mimo tega* Sovražila sem Lido in se rotila, da bom jiav*Jic Na Balkanu. »Samouprava« " v Beogradu piše v članku »Da se zna...«: Srbija je bila do sedaj vedno postrežljiva napram težnjam vsemu vznemirjala kneza s svojimi pogledi in izzivajočim, brezumnim koketiranjem, zato, da ji sreča po nobeni ceni ne bo čista in vedra... »Odkod v meni toliko zla? Pogostem premišljujem o tem in ne morem razrešiti vprašanja drugače, kakor nata-le na-? čin: vse to je zato, ker sem bila od zibelke pa do petindvajsetega leta samo srečna. Vi, ki odvračate od svojih otrok vsak najmanjši oblaček žalosti, dasi ravno ve-, ste," da imajo pred seHbj še celo življenje, polno trpkosti, ali veste, da vzgajate s tem. .v njih najgrša čuvstva!.. Ako pa je usoda sama tako osrečila vaše otroke, da se jim od nikoder ne pojavi - najmanjša bolest, temveč vedno samo sreča, tedaj jim sami ustvarite malo nesrečico, zato da bodo vedeli, kako deluje to na srce, in kako težko je to prenašati.« X.,;. »Nisi imela prav, draga moja, nisi, ker nisi hotela iti k popu... Ah, kako je bilo vedelo!« je rekla Žinajida Petrovna, ko je vstopUa noter, fazVezujoč si trakove na klobuku. In" vsa njena zunanjost je dopolnjevala njene besede. Obraz ji je živo žarel, a v očeh so še blesketali sledovi preživelega prijetnega večera.' {Dalje prih.) velesil,- Vse ruedtuiroclue obveze je zvesto | izpolnjevala in krivica, ki se jej je z^otlilu na berlinskem kongresu je potrpežljivo prenašal ^ tuieksijski krizi ie sprejela vse Eoff^ zavoljo evropskega miru. Ko je vitima, da. se iztrebila, srbski narod v Stari Srtoii'» ie mi rolju bno opozarjala Evropo in Turčijo jia to, Zahtpvala je samo, da se izpolnijo ročke berolinskega dogovora in je začela vojno še le, ko je Turčija izkiviM cla noče izpolniti svojih obveznosti,. SSrbska armada je slavno zmagala nr je pri§|a do morja. Velike sile so izjavile, da niso 5ntereslrane na Balkanu, sedaj pa vendar one $ainc ustvarjajo novo Albanijo, $e<*afsrnck pri tem, da se zmag. o-valcu jemi je osvojen a zemlja i n s e d a ~- p r e r\n g a ne u, Martfdf ki je iniel uspehov v miru in vojni ju ki ne zaMev^ druzega, nego kar jebiloiitjkoC niegovo,ima pravico,dazah-. teva» da $ vs&i sedaj 2 njim računa. Grdo je, n^v**""0 w nepravično, igrati se % p* buponii takega naroda. Škodljivo je in nedostojno Si sedanjo dobo, ubiti. v.takem narodu vero v pravičnost kulturnega sve-' ta. Smatrali smo za dolžnost, da povemo to. Nas t\t nagiba k temu zahteva po veličini, x$gfi težka nevolja našega plemena. Še protl^nki bi nas morali prezirati, če bi po Knnis»flovem, Veles^, Prilepu in Bitolju dopustili*da stotlsoCi naših bratov zopet padejo i?od krvavi no*ž divjih Arnavtov. Mi bi bili krvniki svojih bratov. To pa ne maramo biti, nikomur na ljubav, niti za interese nikogar.« Psidec Odrina? Sofija. 6- Jan. — Na »rošnjo turškega poveljnika v OcMnu s& snidejo jutri turški in buigarski delegatje" na posvetovanja. Tufcaj prevladuje prepiriČ2*ii|e, da rezultat teh Pogajanj fco> kapitulacija Odrinske trdnjava. Radiotelegram Nluliri paše na Kia-inil Paiso je naznanil, da trdfljave ni mogoče ve$ držati. Politični pregled Avstro-O^rska. Poslanska zbornic^ se smele skoro gotovo zopet dxie 16. t. in. Bavila se bo v -glavnem s takozvanitri malim finančnim načrtom ((ilej današnji drugi- - članek!) Prifeilsnjc se, d^ bo načrt sprejet^ ker sicer bi bik' sprejeta službena -Pragrtiatika brez vsake Praktične prednosti. 2bprjiiča-utegne zborovati skoro do konca febru-variia t. I. • • Dež^|ni ^bori bodo sklicani najbrže v mesecu marcu in uteg-jiejo imeti časa %>% delov-^uie do maja. Ali bo sklican tudi goriški deželni zbor ali ne, o tem še ni nič gotovega. Inozemstvo, . /Med Rusijo in Avstrijo. Z Dunaja: Konec živstrijsko-ruslcih dogovorov za prek'lic najnovejših vojaških odredeb je negativen. Avstrija je odgovorila Rusiji liube^ji-vo, dL*. nikti kar ' ne misli pre Klicat j svoji Ti odr ecl eb gt e-de v0j ast v a, dok: le r j ej Srbija v v s-erri«e ugodi glede Albanije in ureditve .^spodarskiti vprašanj, zlasti vprašani*1 o železnicari. V (liplornatskih krogih sodijo, da ostane 4 rc*tnik, župan in trgovec; Pokojnik je bil učitelj, potem se •je'poSv'eti! trgovini. Praprotnik je bil vrl narocien mož, poseben nodpirateli družbe sv. L. in JVL Pred s.jnrtjofe določil, da 'naj se,'rtallieS5t» polagati vence »a njegovo krsta, (lotičniki rajši spomnijo z darovi družbe sv, C. inM. lilag mu spomin! 'Na Ofimh je inn t\ g. Vinko H r o -v a t i tt; tarrikajšnji posestnik in mesar, spošteva« in priljubljen slovenski mož. Naj Doii^i v miru! " Dru^ihti veter s plesna zabavo priredi syojlni ^lunom in po njih vpeljariifti gosfotri ^.Venska Čitalnica v Oorfqi v četrtek 9> Januarja v i-ezcrviratij dvorani hotela pri »Zlatem jelenu«. Pričetek ob 8. uri, vstopnina 60 v za'osebo. Čitalnični plesni ven če k se bo vršil 25. januvarja 1.1. in sicer kakor prejšnja leta v dvorani Trgovskega doma. PremešCen Je iz Gorice k ravnateljstvu severozapadne železnice drž. železniški asistent Boguslav Berbtič. Gojenci reservne oficirske šole v Gorici priredijo dne 10. t. m. zabaven večer v prid avstr. zrakoplovstva in obmejnih vojakov pod pokroviteljstvom g. O. M. Scotti. Prireditev se vrši v goriškem gledališču. Začetek točno ob 8. uri zveč. ~ Vspored, ki obsega 15 točk, je velezaniiniv in ga priobčimo v prihodnji številki. Podružnica Slov. plan. društva v Vipavi priredi v soboto dne 11. t. m, I. planinski ples v prostorih hotela »Adrija« v Vipavi. Obleka turisto.vska ali promenad-na. Začetek ob 8. uri zvečer. Nov Ust. — V Kranju je začel izhajati nov list z imenom »Sava«. Izhajal bo vsa-, ko soboto. List je v naprednih rokah. Izredni občni zbor goriške »Slovenske čitalnice« se vrši v nedeljo- 12. januvarja oh 10. predp. v. lastnih prostorih. Dnevni red: volitev predsednika in enega odbornika namestnika. — Odbor. »Društvo Goriških Slov. Foto-Ama-terjev« v Gorici je imeio prošlo soboto v svojih društvenih prostorih, v ulici Mat-' tipli 13./P svoj I. redni občni zbor. Udeležba je bila za goriške razmere povoljna. Občni zbor je otvoril sedanji predsednik pravnik A. R. .Mavri ter poročal o pomenu in uspehih našega sicer mladega, a zato tem živahnejše "se razvijajočega društva. Opisal je celotno odborovo. delovanje ter vspodbujal člane k vstrajnemu delu na temelju ioto-arnaterstva v Gorici..' Sledile so za tem nadaljne točke dnevnega reda. Omeniti je poročilo tov. tajnika o prvem poslovnem letu, nadaije poročilo . tov. knjižničarja in gospodarja. V posebni točki se je razmotrivaio o nadaljnem razvoju našega društva. Začrtalo se je lepo, a tež-, ko pot bodočemu odboru. Pri volitvi pred-. sednika je dotedanji predsednik iz tehtnih razlogov odklonil to iriesto. Vsled tega je, občni zbor izvolil enoglasno predsednikom . tov. V. Cotiča, kateri je mesto tudi sprejel. Po kratkem presledku, se je v odbor izvd-Iilo sledeče tovariše: M. Domeniš, E. Sigi, M. Oulič,' "A. R. Mavri, R.. Sigi, J. Javvu--rek in A. Ambrožič. Za odborniške namestnike gg.: Jožef Mozetič, Herman-Zel in Rado Figi. Za preglednike gg.: J. U.. Dr. Drago Mžirušič in I. Kofol. — Sledile so k sklepu še razne slučajnosti, na kar je.npvi predsednik zaključil I. redni občni zbor. Hitrost naše pošte! — Trgovec s sirom Rafael Zimic. iz De.skel je pddal na poštnem uradu v Plaveb dne 19. 12. 1912. povzetno pošiljatev sira za 60 K 22 vin. v Lindar v Istro; prišla pa je ta pošiljatev v Lindar 31. 12.1912., torej z božjo pomočjo v dvanajstih dneh. Najbrž je ta pošiljatev si ogledala poprej London in potem ko se je tam že "naveličala gledati veliko mesto in ljudi, se je vrnila čez hribe in doline v bližnjo Istro v Lindar. - Kravo ie pustil v Gorici v hlevu pri Marziniju dne 15. decembra lani neki neznan človek. Ker dosedaj se ni oglasil lastnik živali, se zahteva od njega, da pride po kravo v treh dneh, če ne bo.krava prodana na javni dražbi. Zaljenja veličanstva je obdolžena pevka Rina Salvetti.'Zagrešila je to žalje-nje baje v nekem javnem lokalu v Tržiču. Ne upirajte se aretaciji! — Koliko. |.fantov je 6ilo že v zaporu brez potrebe; zgoij,"ker so se uprli redarju pri aretaciji. To se zgodi v niestu pa tudi na deželi. Upirajo se in zagrešijo javno nasilstvo. — Jurij Mozetič iz Dornberške občine še je upiral pri aretaciji občinskemu redarju. Radi javnega nasilstva je bil pred okrožno sodnijo v Gorici obsojen na 4 tedne strogega zapora. Listnica uredništva? V K: Prihodnjič! Za danes došlo prepozno. Radi tatvine je bil obsojen delavec Pfanzelter iz Tirolske na 6 mesecev težke ječe s posti. Od kazni so mu odbili 37 dni preiskovalnega zapora.Tirolec je dela! v Tržiču ter tam odkradel več trgovcev za skupni znesek nad 200 K. Kdor hoče obogatetl, naj čita današnji oglas zastopstva Češke industrijske banke za jugoslovansko ozemlje v Ljubljani. Priporp^amo! Narodna obramba. Družba »v. Cir la In Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1912. 1. sledeči promet i. s. I. Prejemki, a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1.8(16 K 81, 2< Prispevki podružnic i. s. Kranjska 4.883 K 60, Štajerska 2.662 K 45 Koroška 136 K 02, Primorska 1.949 K 31, skupaj 9.631 K 38. 3. Razni prispevki 9.335 K 63, skuLai"20.m,K^2.;Mi^adnl- Sokolski vestnik. ... Redni letni občni zbor tel. društva »Sokol« v Cionci se bo vršil v soboto 11. t. ni. ob' 8V2 zvečer;;v telovadnici. let. društvo »Sokol« V Uoricl se zali valjuje vsem p. 11. obiskovalcem »Siiive-strovega večera«. Nadalje se zahvaljuje ^onirn gg., ki so blagovolili preplačati vstopnino, cenjeni gospodičnam, 4:i so tako '(^OT^^&^t^itJV-iite-pri prooaji srečk, eve- 2.282 K, skupaj 23.055 K 82. II. Izdatki, a) Redni izdatki. 1. Plače, remun. učit. osob-" ju, razni računi itd. 35.207 K 87, b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnieo,joLirpma^ obrambni sklad 14.120 - K 65y 'škupaT 49.328 K 52, torej primanjkljaja 26.272 K 70 vin; . r .; Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler ne dosežejo vplačani zneski 206.000 K. Družbi sv« Cirila in Metoda je poslal: 1. g. I, Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem 300 K kot prispevek od prodaje toaletnega, mila, ste-arinskih in glicerinskih sveč. 2. Tvrdka A. E. Skaberne v Ljubljani je poslala 200. K, kot prispevek od Ciril Metodovega platna. 3. Češka a k c. pivovarna je zopet poslala C. M. družbi znesek 50 K 30, kot prispevek od piva, prodanega po slovenskih pokrajinah. — Vse označene tvrdke priporočamo rodoljubnemu občinstvu prav toplo. prejemki. 4. Prispevki za^ obVant8ffl*M(f TO'cl)ci. fergg. pevcem, posebno pa se za- Prosveta. Koncert v Trgovskem Doinu v nedeljo, ki so ga priredili mladi naši umetniki, je vspel prav. dobro v vsakem oziru. 2e iz Ljubljane je zvenela pohvala Rijavcu in Ravniku, tudi v Gorici se je njuno predavanje obneslo izvrstno; pristopil pa je k njima še nov domač kvišku stremeč glasbeni akademik Netfat. Vspored je bil obširen in težak, vendar so ga dobro zmagali omenjeni trije mladj umetniki zajedno z že znanim kvartetom dobrega slovesa (Miclil, Šancin, Pečenko, Pertot). O Rijavcu se je re!' , da je jako napredoval od zadnjega nastopa v Gorici ter si razvil-in okrepil glas. Glas je ugajal,' petje je donelo krasno po dvorani. Kijavec je priden in vstrajen, zato zasluži lepo bodočnost. Ravnik si je pridobil itn-, kot komponist, kot igralec na klavirju tikli zasluži vse priznanje in občudovanje. Neffat je mlad koprneč umetnik, čegar igra na klavirju je kazala velik talent.. .7 V občinstvu, ki ga je bilo obilo, je zapustil koncert najboljše utise. Nadenj jamo se, da nam mladi talenti podajo Še.', dosti umetniškega užitka. ; DOPISI, Iz bovškega okraja. Čezsoča. — Naša vas leži v sredi gorskih velikanov. Svet je večinoma ne-rodovit in donaša le malo poljskih pridelkov, vsled česar si služi prebivalstvo po raznih krajih sveta svoj vsakdanji živež. Kljub vsej siromašnosti pa ima predobro srce, posebno pa ima za brate odprto srce in roko. — Za »Rdeči križ balkanskih držav« je nabrala g.čna Rozika Vulčeva 40'52 K med revnimi svojci. Malo sicer, a — kakor svetopisemska vdova — i z srca. Hvala Ti, mlada Jugoslovanka in Vam vrli1 Čezsočani! Bog" plati stotero! — Denar se je odposlal g. Koritniku v Gorico. — NB! 2 K daruje neimenovani, skupaj torej 42'52 K. iz goriške okolice. Za božlčnico otroškega vrtca v Pev- mi so darovali: občina Pevma 100 K, g, Fogar 10 K, g. baronica Teufenbaeh 2 K, g. baronica Thomel 12 parov nogavic, 20 parov zapetnic, 10 spodnjih kril, g. Delkin 2 K, g. Kopač svečice za drevesce, Neimenovan dve obleki, za kar se mu iskreno zahvaljuje. Mora se reči, da se čita na obrazih vsesplošno priznanje, da je na predsedniškem mestu prava oseba, katera se blage volje potrudi za vse zadeve, tičoče se tega društva. Požar v Ločniku. — V pretekli noči je pogorel hlev Ferdinanda Brešana, hlev A, BratuSa in polovica hiše Ane Vidoc. Škode je okoli 4000 K. — Aretirali so F. Brešana, ker je osumljen požiga. hvaluje g. glasb. akad. A. Neffatu, ki je jak6' spretno vodil pevske in glasbene toč-' ke.. Skratka, javna zahvala gre vsem, ki so lč kciiičkaj pripomogli k lepemu vspehu »buvestrovega večera«. Pri srečolovu so bile izžrebane sledeče številke: 3525, 3390, 3063, 3557, 3455, 3403, 3564, 3585, 2568 3544, 3441, 3059, 2541, 3446, 3645, 3264. Darila se lahno dvignejo tekom 8 dni vsak večer od 8—9 ure v društveni telovadnici (ulica Sv. Ivana št. 7. 11-. dvoriščniFjo.preteku.lega roka zapadejo ista društvu. Silvestrov večer v ŠtAndrežu je nad vse pričakovanje dobro vspel. Vdeležba je bila zadostna. Vspored se je vršil po redu in z dobrini izvajanjem. Vgajala je' igra »Bob iz Kranja« ki je izvala mnogo smeha. Pohvaliti moramo g.čni J. in V. fiirlan, g. And. Vižintina, ki je kakor .v igri, kupletn in v lepih Volaričevih samospevih častno .rešil svojo nalogo. G. R. Gej nam je v igri podal lepo sliko oderuha. Telovadci so želi s prostimi vajami določenimi za »Ljubljanski Sokolski zlet« popolno; pohvalo, kakor tudi v skupinah pri katerih so sodelovale tudi vrle Soko-lice. Zbor je s pesmijo A.Lebana »Mornar« nastopil z dobrim vspehom. Ob prihodu novega leta so zadoneli lepi valčki ob zvokih glasovirja, na katerega je igral g. Kožlin. Želeli bi, da bi »Sokol« v Št. Andrežu večkrat priredil enake zabavne večere. — Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Št. An-drežti si šteje v svojo dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so pripomogli da se je »Sil-' vestrovo« tako moralno kakor denarno obneslo z dobrim vspehom. Želeli bi da bi nam še za naprej stali ob strani. Na zdar! * ,•"-'¦¦' .Odl)orr. Sokol v Črničah priredi v nedeljo dne 12. t. m. svoj običajni predpusuii plesni venček, in sicer v društveni dvorani. Naznanjamo tudi, da se bo vršil drugo nedeljo dne 19. t, m, društveni redni občni zbor in sicer ga priredi-društvo v svojih prostorih. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Dnevni red po pravilih. Na zdar! .::/JV Odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Koj-skeni bo imelo svoj redni letni občni zbor dne" 12. t. m. ob 3. popoldne v prostorih brata Ladislava Terkuča. V slučaju, da bi ob določeni uri; ne bilo potčebno število članov prisotnih, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ne glede na število navzočih. V ruskih hranilnicah je naloženih J 540.3 milijonov rublje v. Situacija ruskega denarnega trga. ¦'.,.' V svojih izvajanjih k ruskemu državnemu proračunu se je dotaknil min. pred-, sednik. Kokovcev tudi denarnega vprašanja. Petletje 1908—1912 je bilo za ruski denarni trg zelo prijazno. K temu so pripomogle predvsem dobre letine v letih 1909 in 1910,'.ki so imele "za'posledico pritok zlata, tako, da je znašal saldo, trgovske bilance za zadnja tri leta-l1 A milijarde. Od I. 1908—1911 so vzrastle vloge v ruskih državnih hranilnicah z obrestmi vred za 3437 mil. rubljev. Meseca novembra. 1012 je znašala svota vlog 1534'3 mil. rubljev. Tekom TU let se je število malo-: kreditnih zavodov v Rusiji podvojilo, števil, njihovega članstva potrojilo in njihov obrat popeteril. Zelo je zrasel na ruskem .trgu obrat rent in dividendnih vrednot. ;Tiidi) razmnožite v .emisij vrednostnih pa? "pirjev priča o okrepitvi finančne' situacije Rus'je. L. 1908 je-bilo na domaČem in tujem trgu 900 mil. rubljev ruskih vrednostnih papirjev, ktero število je vzraslo 1. 1911» na 1244 mil. rubljev. Od 3925 mil. rubljev; v poslednjih* letih na novo izdanih vrednostnih papirjev je bilo na domačem trgii. 2336 mil, in le 791 milijonov rubljev v tujini. Gospodarske vesti. Brezdelnost na Severnovshodnein Češkem. — V Nachodu se je vršilo zborovanje'mest in; čeških okrajev severno-vshodne strani. Na tem zborovanju sq konštatirali veliko nastalo bedo v teh 0-krajili. Sprejeli so resolucijo, v kateri pozivajo industrijalce naj ne odpuščajo delavcev, občine in okrajni zastopi pa naj se pobrigajo, da začne gradenje javnih del, unačrtanih in dovoljenih; obrnejo- naj se v tem oziru tudi de države, da dobijo delavski sloji kaj dela in zaslužka. Francosko-srbska banka v Beogradu je odprla v ŠJcoplju podružnico, ki je že pričela7 s svojim delovanjem. Bulgarska narodna banka je ot orila v Macedoniji 8 podružnic in 12 agencij v namen, da osvojene pokrajine podpre gospodarsko. V Solunu otvori Grška narodna banka svojo filijalko. Dne" 6. t. m. je otvorila bulgarska banka iz Sofije v Solunu svojo podružnico. Avtomobilov je bilo lani na Angleškem 90.953, na Francoskem 76.771, v Nemčiji 44.467. Odpošiljanje pošte za c. kr. poštnf urad v Solunu. — Ker se je železniški promet na progi Belgrad-Solun; zopet ot-voril, odpošilja se pošta za avstrijski postni urad v Solunu zopet 110. maliio po suhem, via Belgrad-Skoplje-Gumendje. Razne vesti. Avstrijci izključeni. —. »Neues Wiener Journal« poroča, da se nahaja v nekem gledališkem listu tako-le naznanilo. Išče se razno gledališko osobje, zlasti pevci; izvzeti so: pretepači, pijanci in — Av-s t r i j c i! Ponudbe na... v Frankobrodu. — Dunajski list dostavlja: »Ali je morda gledališki ravnatelj srbskega pokolje-nja? Potem bi umeli njegovo mržnjo do Avstrijcev.« Tri mornarje, ki so hoteli pobegniti v Ameriko, je prijela policija na Reki. Pred odhodom pamika »Ultonia« je policija pregledala vse prostore in našla skrite tri avstrijske mornarje, med njimi en podčastnik, ki so pobegli iz službe vojne mornarice, hoteč oditi v Ameriko. Dva sta imela na sebi še uniformo. Begunce ki šo Čehi^so Izročili vojaški oblasti. Dva milijona v dobrodelne s vrhe. — Iz Berolina poročajo, da je lastništvo znanih ti) varen barv. v Tftjchstu darovalo v dobrodelne svrhe svoto 2 milijona mark ob priliki 50-letnice, odkar obstojijo te tovarne. . - Štrajk črkostavcev je izbruhnil v Amsterdamu v 20 tiskarnah. Črkostavci žaliteVajo nov tarif.. Tragična smrt hčeri ogrskega trgovskega ministra. — Hčer ministra Lad. Beothv-a Malvina je umrla v nedeljo vsled nesrečnega slučaja. Nahajala se je pri sorodnikih; ko je odprla predal pisalne mize, da vzame papir iz njega, je pomaknila na straii revolver v miznici; revolver pa se je sprožil in zadel gospodično v srce. V kratkem času je umrlo, ministri! 6.otrok. Angleški časnikar, ustreljen pred Janino.'— Grški listi poročajo, da je v zadnjem boju pri Janini padel, zadet od krog-lje,5 angleški časnikar Nevvport. Ta časni-kar" je bil kot poročevalec na Balkanu tudi leta 1897. ob času grško-turške vojne. «; I Ruiuunija šteje sedem in pol milijona prebivalcev; za 1 milijon več nego leta !89|>, Bukarešt ima 350.000 prebivalcev. lurčije. ?V Člankih »Kako se je razvijala Turčija« srno videli, kako je rastla, v teh vidimo, kako propada. Čas reform. — Krimska vojna. ; Mnogoštevilne vojne, ki jih je vodila Turčija, so uplivale slabo na notranje stanje same turške države: prestiž vlade je padel in državne finance so bile oslabljene. To je začelo vzročati vsakdanje nemire in, ustaje prebivalstva. Selim je bil vr^en s prestola, za njegovega naslednika postavljeni sin Abdulhamida Mustafa IV. je bil ubit v ječi. Mohumed II.,.jedinemu preživelemu-Osmandviču in nasledniku njegovemu sinu Abdulu Medšidu se je posrečijo končno, da sta z zunanjo, pomočjo »redila notranje stanje svoje države ali za ushigo za to je morala Turčija udati se znani pogodbi o Dard&nelih (184U sklenjeni, v Londonu, pa Kateri;se Turčija, ooveziiježa siučaj Vojne/^a^vorjtitiDarda-7 neie.in Bospor za prehčfd bojnih ladji, . Leto 1848. s svojimi liberalnimi idejami je deiovaio. ^^za^ada nar celi vshod;' ali na Turčijo jakb" slabo. Nade Cajrigra*; ua, polagane na ustaio Madjaipv^ so* pad-( le pri Viiagbšu, no, Turčija se [evsejed-no, podprta od angleške riiornariee, proti-, vila, da izroči madjarske ustaSe/ki so dobili pri "njej zavetje. Leta 1850.;; ko je Rusija, analogno koncesiji, storjeni Franciji-v sveti deželi, zahtevala od Turčije garancije za zaščito pravoslavnih; ki so bili pod turško vlado, je prišlo do turško-rus« ke vojne, znane pbd imenom: Krimska vojna (1853—18560, ker je Krim v njej igral veliko ulogo. Ta vojna je imela za posledico, da je prišlo do znanega edikta Uatti-llamajumu, s katerim-se je proglasila meščanska ravnopravnost in verska strpnost, zaščita šole in cerkve v$e]i po-. !danikov. No, tudi ta edikt je ostal le naL papirju; šele dosti spretni diplomaciji Obrenovičev, ki so leta 1858. sledili k odstopu priinorahernu Karagjorjeviču, se je posrečilo, da so se iz Srbije izselili Turki, izvzernši beogradsko trdnjavo in tako je nastalo tam nekoliko lažje življenje. Po krimski vojni se je pokazal V Turčiji zopet nered in.slabo finančno stanje in si-Ijena je bila jemati nova posojila; do takrat pa je že'bilo posojil''toliko,^ je plačevala Turčija na leto okoli 300 milijonov za obresti svojih državnih dolgov. Vsled tega nastali visoki davki,so težko pritisnili ljudstvo ter "do vedli do "splošnega po-siromašenja. s ¦ Umevno, da se pri takem nezdravem stanju Turčija ni, mogla več obdržati in treba je bilo le ugodne prilike, da se raz-; suje. Ko je leta 1861, umrlemu Abdulu Medšidu sledil varčni in prilično energični Abdul Azis (1861-^1869.) se mu je posrečilo z energičnimi koraki razsulo še nekoliko zadržati. AH že leta 1866., ko se je spustila sosednja Avstro-Ogrska v znane vojne, je uplivalo nekaj to, nekaj panhe-lenska in slovanska propaganda^ da; je prišlo do ustaje iia Kreti, kateri je pomagala Qrška, ali pariška konvencija je,prisilila' poslednjii,'da se je pokorila ilirskemu uiti-niatuinu. Tudi Srbija se je-s pomočjo Avstrije istega leta. povsem rešila turškiK posadk. Tudi egiptovski podkralj Ismail-paša se je poskušal, da si ob tej priliki pomore do polne suverenitetc, ali to mu ni uspelo. Abdul Aziš je vzdržal z obzirno vlado jFuada in Ali paša državne finance na-primerni višini, ali ko jih je prevzel Mahmud Nedin paša, je prišlo leta 1875. do financijelnega kraha v Turčiji in ponudila je interesentom 50 odstotno poravnavo, ostalih 50% se je imelo pokriti s 5% državnimi obligacijami. To slabo stanje, v kateri se je nahajala turška država, je izrabila takratna ruska diplomacija, kateri je bil na čelu grof Ignatjev. Videč v Grčiji nevarnega tekmeca za simpatije pravoslavnih slovanskih balkanskih narodov, da jih otme grškemu vplivu, je izposloval pri porti od carigrajskega grškega patriarha povsem neodvisen bulgarski pa-triarhat. Za Rusijo je izposloval Ignatjev od Turčije, da sme vzdrževati črnomor-.sko vojno mornarico. Ker hi mogla. pren^. sati velikih davkov in drugih nezakonita^ sti, se je dvignila v vstaji Hercegovina let* 1875. Črnagora in Srbija ste se jej pri-, pravljali .na* pomoč, aH Turčija ju je prehitela in odsekala od insurgentdv.. V.Solunu se je pripetil takrat še znani slučaj, da je fanatizovana turška masa ubila nemškega in francoskega konzula; kar je izzvalo ogorčenje cele Evrope proti Turčiji. (Pride še.) Odgovorni urednik m IidajatelJ IvtnKavM« v Oorid. Tiska: »OoriSkt Tiskarna« A. OabrJček (odgov. J. FabCit). Zalaga: Družba za izdajanje Hrtov »SojSa« in »Primorec«. Gostilna poleg Boliinjskega jezera, ki ima Veft opremljenih sob za tujce in leži ob , državni cesti -.^; •¦ - se tako! proda aH pa odda v naiem. Gostilno obiskujejo jakq . radi tujci! Pojasnila daje lastnik j, LOGAR, p. Gorje pH Bledu. 8 napredek vede! NajenergiCnejSe in gotovo -• ¦'strzdravi sifilis s sve-* .. .' tcvnim sredstvom -I8RUB1NCKSH.E- Stotine zdravniSMh potrdil potrjuje,- ila se uretrulna zoženja, . prostatitis, .ure-tritis in meh. katarji korenito-ozdravijo s N.C«He. ."¦*" ."¦**. Konfeti Ca3ile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba-rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma, odpravljajo in ublažujftjo pečenje jn pogosto uriniranje; edini korenito ozdiavijo uretralna zoženja • (prostatitis, uretritis, cistitis, mebnroe katarje, kamen, ^nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokovo itd. — bkatlja konfetijev Casile K 4-—. - - Iorobin Gasile,, najboljše ri^isituitiCno in poživljajoče kridistilno sredstvo.«1 so uporablja ¦L uspehom proti sifilidi; anemiji, impotenci-, kostoboli,- isbias, vnetjiržlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, stcrili-teti, jieurasteniji,- energičen razkrojevalec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Ca-sile K 3-50. Vbrizganec Gasile zdravi beli tok. akutne in kronične katarje; vaginitis, uretretis, enflo-metritis. vnetje in izpad maternico itd. — Steklenica vbiizganca Gasile K 3*50. Kdor želi večjih pojasnil, .tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Seiravallo za g. Casile Trat; ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z .vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V" Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6-23 jauna zahuala gosp. Francu Wilhelm, lekarnarju, c. kr. dvornemu dobavitelju v Neunkirchen, Nižje- Ivstrijsko, iznajditelju mm- Cala mihelm. -n*l Vzrok, da stopam se sledečim v javnost je tale : prvič zato,, ker se čutim dolžno izreči g. \Villielm, lekarnarju v Neunkirchen svojo srčno zahvala za njegov čaj, ki sem. ga rabila proti revmatičnim bolečinam in drugič zato, da opozorim, tudi-druge, ki trpijo na tej bolezni, na to izvrstni čaj. Po preteku 4 tednov vporabe tega faja sem bila popolnoma ozdravljena bolečin in sem-tudi sedaj zdrava, čeravno ga nisem pila že 6 tednov. Popravila sem se tudi telesno. Jaz sem prepričana, da vsakteri,. ki se zateče k temu čaju, bo blagroval iznajditelja, g. Franca "\Vilhelm, kakor sem ga jaz. Z odličnim spoštovanjem grofica Butschin-Streitield, nadporočnikova soproga. Gena 1 zavoja K 2. 6 zavojev K10. Hjer se ne dobi v lekarnah in mirodilnicah se poilje direktno. V Trstu se dobi v lekarni: Dr. Vittorio Seravallo ,-Al Kedentbre", Piazza Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leitenburgovi nasl, -Aha Salute , Via Giulia 1, proviš: Silvio GiraTdi. 420e-4 Št..1417 ---------------12 o. §. sv. • :- Razpis dražbe. Dne 18. januvarija 1913 ob 10. uri preclf). vrnila se bode v šolski sobi v Šebreljah zmanjševali^ dražb*, za oddajo zgradbe novega št-J^kega poslopju" za enorazrednico v Scbreljah. Načrt poslopja in troškovnik, kakor tudi zgradbeni pogoji bodo mzpp- j ioženi dne 17. januvaiijn 1913 fetulnm. WQ varščino v znesku 750 rC položi se na dan dražbe v roke voditelja dražbe. j C kr. okrajni šolski svet' v Tolminu, 31. decembra 1912. j Za predsednika: '" ] Andrej LasfC, m. p. Samo mi prodajamo Zaloga istrskih vin, prodaja na debelo | od 56 litrov naprej, Gene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Gorici v ulici Formica št. 1. Za oblla naročila se toplo priporoča lastnik 479—6 Henrik. Apollouio. Najboljše švicarske precizne ure „Scliaffliausen" in druge raznovrstne nre zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in srebrom, briljanti in diamanti ter optičnimi predmeti na mesečne obroke po K 475. Vsaka srečka mora zadeti vsaj čistih 240 frankov. — Imajo 6 žrebanj vsako leto in igrajo še do 1. 1974. Glavni dobitki po -100.000 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje dne 1. februarja 913 Cloul! 3 srbske državne srečke iz I. 1886 na mesečne obroke po 3 krone! Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov. Različne skupine srečk v vsaki poljubni kombinaciji pod najkulantnejšimi pogoji. Zahtevajte prospekte! Zastopstvo Češke hidustrljalne banke v Ljubljani. 10-3 Naznanilo. Slav. občinstvu, posebno pa gg. hiSnim posestnikom uljudtio naznanjam, da začnem izvrševati dne 19. januvarja 1913 v ulici Morelli št 8, II. nadstr. dimnikarsko obrt. I Zagotavljam točno postrežbo in konkurenčne cene. Za obila naročila se toplo priporoča Rudolf Primožič, »15-1 avtorlziran dimnikarski mojster. Glavna zaloga Palma podpetnikov PALM/J A. Druftvka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Jakob CENTRAL BIO GORCA Corso Verdi 32. VSPORED za torek 7. in sredo 8. prosinca 1913 r^i^r Kako se gole sloni v Indiji nrar c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodili cenilec Gorica, Gosposka ulica štev. 25. mm^mmmrm^mm^mmmmjm^mm^^m ^Goriška ljudska posojilnica" •' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Cosposka ulica *«. 7, I. aadatr.) — Tslafoa it. 78. Ba&u poltne hranilnica IteT. 8S7.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hraallaa vloga ae obrestujejo po 5 %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščine ali zastave in na menjice po 6%. Slavni dalail se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Staaja 31. dec.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103.254-98. —Posojila: l,068..002t—. -r Reservni za klad: 100.45156. — Vrednost hiš«. 383.538 29. 4 :o^vy^SA/v.y\A hmk>\7\7\}\7^\A\ Kupujte samo dvokolesa »lllfeiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOlia bo najprak-ticnejši za vsako hišo. Isti slutijo za vsakovrstno Jivanje in Vtikanje (vezenje). St teče brezsmnno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-"~ varniški ceni pri tvrdki Kerševani &Čuk mm, »mm tm tt i. nun. Krasen naraven posnetek. Kolorirano. II. Soprog se je vzbudil Drama. sit. Dva predrzneža Krasna amerlkanska veseloigra. IV. Drama na morju Vsiszanlmlva in ganljiva drama v 2 delih. 4. tolka la pri valarnfh predstavah. v„ Najboljši s čarovnik Komitno. Jako smeino. Jako smeino. Vodstvo. Popoldanske predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob delavnikih ob 4. in B.', ob nedeljah in praznikih ob 3., 4. in 5. ,: lpadež vloži KI, rezerv, prostori 80 v, I. jjroBtor 50 vin., II, prostor 30 vin., vin., otroci in vojaki III. prostor 20 do narednika pl««. 11.20 vin. in na II - I. p. 40 vin., na , 10 vin. K večernim predstavam Šolski mladini ni do- voljen vstop. Začetek večernih predstav ob 6., 7«/, in 9, ob nedeljah in praznikih ob 6., 7 V« in 9. CENE: 1 sedež v loži K 150, reserv. p. K 1-. I. prostor 60 vin., II. p. 40 vin., III, p. 30 vin. — Dijaki in vojaki do na- rednlka I. p. 50 vin., II. p. 30 vin., III. ________p, 20 vin.______________________ Ob nedeljah In praznikih Hatine ob 11, url,