Poltnina platan« ? gotovini. I. izdaja. (JRŽAVNO TOŽILSTVO v I JlIBL.ANi TOTT 4.BI. 1931— Cena Din !*-• Izhaja vsak dan zjutraj razvea f ponedeljkih In dnevih pa praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2'—: mo-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-60 tn SO-7i r-m nm tani,--pom Jugoslovan Rokopisov na vračam« Oglasi po tarifi (n dogovora. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta št 24. tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt čok. raltf LlnMlans 15621. St. 177 Ljubljana, torek, dne 4. avgusta 1931 Leto II. Albert Wiggin Albert Wiggin je predsednik »Chase National -Bank« v Newyorku. Sedaj je določen za zastopnika Zedinjenih držav v komisiji finančnih Strokovnjakov, ki bodo proučevali stanje nemških financ. Katoliški list hvali N j. Vel. kralja Aleksandra in ministra dr. Marinkoviča Pariz, 2. avgusta. AA. O priliki pogreba nekega pravoslavnega državljana, ki ga je opravila katoliška cerkev, se spominja list »La Croix«, glasilo pariške nadškofije, verske sloge in strpnosti v kraljevini Jugoslaviji. Prvi državljan kraljevine Jugoslavije, pravi list, kralj Aleksander, je dal najboljši primer verske strpnosti o priliki svojega obiska in obiska ministrov v Zagrebu pri nadškofu Bauerju, ki ga je odlikoval z redom Belega orla. Takrat je jugoslovanski vladar vekel: »Nimam večjega odlikovanja, da D,r?a. va™ dal za vaše velike zasluge«. List dalje naglaša, da se je združitev in stabilizacija jugoslovanske kraljevine izvedla v mnogo krajšem času kakor v Italiji in Nemčiji. Zunanji minister dr. Marinkovič je zastavil ves svoj vpliv in vse svoje zmožnosti za to, da se ohranijo dobri odnošaji s papežem. Dr. Marinkovič je velik državnik, kot takega ga poznajo doma in v tujini. Študiral je pravo v Parizu in kot sin bivšega ministra ponaša s posebno veliko inteligenco, vse svoje sposobnosti je posvetil delu S™«™?*! čemur je pogoj mir in lastni državi. On je bil prvi, vLnmi ?*vzel.za .strpnost med raznimi verami in zato je deležen nedeljenih simpatij. Imenovanje v vojaški službi Beograd, 3. avgusta. 1. Minister vojske in mornarice je namestil pri sodnijeketn poveljstvu dravske divizijske oblasti sodnijskega kapetana I. razreda Kolarja A. Milana, lci bo opravljal službo referenta poleg svoje dosedanje službe. Kmečki Sokoli v Sarajevu Sarajevo, 2. avgusta. AA. Danes je bila v Sarajevu slavnostno posvečena zastava prve kmečke čete sarajevske sokolske župe. Slavnosti so se udeležili ministra Srskič in Jeftič, zastopniki raznih korporacij in mnogoštevilno občinstvo. Hitlerjevci in fašizem Trst, 3. avgusta, n. Skupina hitlerjevcev je Pnšla v Krmin in posetila vojaška grobišča. Fašisti so svoje pajdaše iz Nemčije z navdušenjem sprejeli. Že na meji pri Brennerju jih je čakal tajnik fašistov, stranke v goriški pokrajini Ar-pinati. Fašistovski tisk navdušeno piše o nem-. ških fašstih. Komunistične demonstracije v Celovcu Celovec, 3. avgusta, n. V soboto zvečer s, skušali komunisti na Kardinalskem trgu prirediti Javno zborovanje. Policija pa jih je pregnala, onoči pa so komunisti ponovili svoj poskus in se niso dali pregnati kot v soboto, npgo so se J'|irli. Demonstranti so celo rabili orožje in hf*? ranili enega redarja, jako da umira v bolnišnici. Demonstracij* »o komunisti priredili •udi v Sv. Jakobu in Sv. Rupreliiu V obeh kru-|‘b so nastopili z orožjem proti |K.lieiJI iu »i-•Kalj gostilno, ki ie pogorel« do t«l. Polioij* ;« rotirala 32 osafe. jned n Um', nekatere Iz ioo-*emstva. Neuspele komunistične demonstracije na češkem *’rHiN K. avgoat«. AA. CTK poroča: Navzlic i ja prišlo v Pragi in nekaterih pode- •«*«klh krajih do nepomembnih komunističnih k i J6 oblast z lahkoto udu-i«. Delavci so se le 3labo odzvali agitaciji ko-»uulstov. Povsod je vladal red in mir, Strahovit požar v ruški tovarni za dušik Tisoče vagonov gnojil uničenih — Preprečena eksplozija karbida, ki bi uničila Ruše Težavno reševanje — Junaštvo gasilcev — Milijonska škoda Maribor, 3. avgusta. Danes zjutraj so bili tukajšnji gasilci obveščeni, da je nastal ob 4-30 požar v skladišču tvornice za dušik, karbid in umetna gnojila v Rušah, ki je ena izmed naših največjih industrijskih podjetij in izvaža svoje izdelke tudi v druge države, posebno na vzhod. Nočna paznika sta prva opazila ogenj Ogenj, ki je nastal v poslopju za mešanje umetnih gnojil ter najbrže na ta način, da so se gnojila po kemičnem procesu sama užgala, sta opazila prva nočna paznika Leoplod Grahernik in Engelbert Kancer, ki sta bila na kontrolnem obhodu. Skočila sta takoj k signalnim aparatom za naznanjanje požarov ter sta storila vse potrebno za gašenje. Nemudoma je prispel tudi komercijalni ravnatelj tvornice g. Krejči, ki je sam stopil na čelo vj»e reševalne akcije. Gasilska armada v akciji Prvi so prispeli na pomoč gasilci iz Ruš, za njimi po so prihiteli še gasilci iz Bistrice, Limbuša, Maribora, Ruš II., Lobnice, Lelinika, Peker, Studencev, Razvanj, Pobrežja in Dev. Marije v Brezju. Že od 7. ure zjutraj je bilo pri tovarni preko 140 gasilcev, ki so z 12 motornimi in 2 ročnima brizgalkama skušali izreše-vati, kar se je dalo, in omejiti požar, ki bi se bil sicer razširil s skladišč tudi na ostale objekte. Gasilsko akcijo so vodili župni starosta Ignacij Lakus, načelnik mariborskih gasilcev Ivan Voler in dr, Schmiederer. Tehnično pa je odločal glede na svojevrstnost materijala, ki je bil nakopičen v skladiščih, sam ravnatelj g. Krejči. Gašenje je bilo skoraj nemogoče, ker bi dušik in karbid, čim bi prišla v dotiko z vodo, eksplodirala in povzročila še strašnejšo katastrofo. Eksplozije, peklenska vročina, nevarnost Zaradi tega je ogenj kmalu zaobjel skladišča I., II. in III., dolga nad 310 in široka nad 15 metrov. Med silnim pokanjem in v ptrašnem dimu in smradu je gorela z lepenko krita streha. Od časa do časa pa so se slišale manjše eksplozije. V skladiščih je bilo namreč mnogo goriva. Samo v skladišču II. je ležalo čez 30.000 vreč dušičnega gnojila, ki so gorele ko papir. V skladišču III. pa sta bila založena dva’ vagona desk. Najstrašnejše je divjal požar v prostoru za vkladanje dušičnih gnojil, kjer stoji 16 silosov, ki so bili polni dušičnih gnojil. Tu je gorela streha kakor baklja, da so švigali plameni visoko pod nebo. Dim pa se je dvigal več 100 in visoko in se izgubljal proti Koroški, kamor ga je gnal veter, ki je le še pospešil požar. Vročina okrog pogorišča je bila strahovita. Tračnice na železniških tirih so se skrivile, ko da bi bile iz navadne žice. Traverze, na katerih je slonela streha vkladalni-ce, so se popolnoma skrivile in padale med truščem na zemljo, kjer so žarele ko razbeljene kače. Ista usoda je zadela visečo železnico za prevažanje tovorov iz vkladalnice v posamezna skladišča. Skoro četrt metra debele traverze so se skrivile, kakor da bi padale nanje granate. Strašen je bil pogled na prostore vkladalnice gnojil, ko se je med silnim truščem podrla skoraj 50 m dolga in 10 m visoka stena s silosi, od katerih je ostalo na svojem mestu le še 6. Ostali del stene pa se je močno nagnil in je pričakovati, da se bo podrl. Gasilci zajezili ognjeno morje Ko je bil požar v največjem razmahu, ter se je bližal prostorom z aparati za izdelovanje ogljikove kisline, je prišel v nevarnost tudi daljnovod. Odklopili so električni tok, zaradi čeSHr so se ustavili vsi stroji iu z njimi tudi črpalke za veliki vodni rezervoar, iz katerega so nsnajali hidrante in cevi brizgaln. Požar pa ej medtem ogrožal bolj in bolj tudi ostale objekte, :\m katerih so pričele že goreti strehe in posamezni prostori. Rabiti so morali vodo iz domačega betoniranega letnega kopališča, a .uteremu so postavili motorne brizgalne. Preprečena strahovita katastrofa \ elika -»nevarnost je pretila poslopju, pri katerem stojijo trije veliki tanki, napolnjeni s štirimi vagoni nafte in beucola. Gasilci so v smrtna nevarnosti odbili, napad ognjenega morja, ki je ogrožal to poslopje, in tako rešili tovarno in vse Ruše pred strahovito katastrofo. V skoraj neprodirnem dimu, ki je zakrival okolico v temo, so se lotili gasilci in delavci že- lezniških vozov, na katerih so bili natovorjeni karbid in umetna gnojila, ter jih odrivali po razbeljenih tračnicah proti izhodu in postaji. Silen je bil pogled na junaške ljudi, ki so vozili težke vagone v peklenski vročini in pod dežjem ogorkov ter med hreščanjem sesipajočih se traverz viseče železnice. Ogromna škoda Ko je bil požar na višku, so se plameni lotili že mešalnice za umetna gnojila, ki so jo gasilci v zadnjem hipu s silnimi napori rešili. Ogenj pa je divjal v skladiščih, ki so bila do vrha napolnjena z dušičnimi gnojili in karbidom. Objekt za objektom je padal kot žrtev plamenov. V skladiščih je bilo ob tistem času 1100 vagonov karbida in okrog 300 vagonov dušičnih gnojil. V vkiadalnici je bilo osem vagonov dušičnih gnojil, en vagon soli, 35 ton suhega fuperfosfala in 30 ton vlažnega fosfata, nadalje mnogo elektro-motorjev in raznih drugih strojev, tekoči trak za dobavo sirovin in veliko število raznih drugih strojev in orodja. Razen tega velika množina koksa, dva vagona desk in 30 parnih vreč. Vse je zgorelo do zadnjega. Samo ena žrtev katastrofe Vsaka akcija za omejitev požara v skladiščih je bila nemogoča in življensko nevarna ter bi lahko eksplodirali vsi sodi s karbidom v hipu, ko bi prišla voda do njih. Železnih sodov s karbidom je bilo okrog 1000. Ta količina bi pri eksploziji pognala v zrak vso tovarno. Zaradi tega niso mogli ničesar drugega kakor gledati, kako uničuje ogeuj skladišča iu materijah Reševalna akcija na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Samo železničar Ivan Kopnik je padel z goreče strehe in se tako poškodoval po rebrih, da so ga morali prepeljati v bolnico. še vedno gori... Ogenj so omejili šele okrog 9. ure, vendar pa bo gorelo najbrže še vso noč in jutri. Kakor izgleda, bodo na pogorišču čuvali gasilci iz Ruš in Bistrice, gasilska društva v Mariboru, Studencih in Lobnici pa bodo ostala dotlej v naj- str-ožji pripravljenosti. Poleg gasilcev je na pogorišču še vedno mnogo tovarniških delavcev, ki odstranjujejo največje zapreke in pripravljajo prostor za prenos karbidnih železnih sodov v velike prostore v zgradbi za mešanje gnojil, kjer jih bodo namestili dotlej, dokler ne bodo zgradili novih skladišč. Mnogo monterjev montira tudi električno razstvetljavo za delo ponoči, ker eo vsi električni vodi prežgani in poškodovani, drugi pa popravljajo železniške tračnice ia jih zamenjavajo z novimi. Vrhunec nevarnosti radi nevihte Silna nevarnost pa je nastala popoldne okrog 16. ure, ko je nad dravsko dolino nastala silua nevihta z bliski in nalivi. Vodstvo gasilske akcije je alarmiralo vse gasilce, delavce in ruško prebivalstvo in odredilo, naj pričnejo takoj prekrivati pogorišče z deskami, da ne bi vanj vdrl« voda, ki bi povzročila eksplozijo karbida. V tem slučaju bi vrglo v zrak ne-le tovarno, marveč tudi velik del Ruš. Da bi preprečili kakšno nesrečo, so orožniki zaprli daleč na okrog vse ceste in poti, ki vodijo v Ruše, tako da popoldne za časa nevihte ne more v Ruše noben voz in noben pešec. 15 milijonov škode, ki je krita z zavarovalnino Okrog tovarne je požar uničil skoraj vsa skladišča z umetnim gnojilom iu karbidom. Ostale pa so k sreči nepoškodovane vse naprave za izdelovanje dušečih gnojil in karbida, tako da bo tvornica lahko obratovala v neomejenem obsegu tudi nadalje. Ostalo pa je tudi še n. oliko materijala, da bo tvornica lahko zadostila tekočim naročilom. Delavcev ne bodo odpustili, ker jih bo tvornica rabila razen za redne .delo tudi za nove gradnje in pospravljanje pogorišča. Tudi veter v srečo ni bil močan in se je spričo tega gašenja vse bolj obneslo, kot bi se bilo v nasprotnem slučaju. Tudi škoda je zaradi tega manjša, vendar pa znaša 15 milijonov Djn., Tvornica je zavarovana pri treh zavarovlnicah: pri »Jadranski«, »Dunavu« in »Vardarju«. Vsa škoda je krita. Eksplozija v ekspresnem vlaku Miinchen- Zagreb - Beograd Dosedanji varnostni ukrepi nezadostni — Direktni vagoni iz inozemstva se morajo zadrževati na naših obmejnih postajah in pot* niki bodo morali prestopati Beograd, 3, avgusta. A A. Snoči okoli pol 22. se je pripetila ob vhodu na postajo Zemun— Novi grad v direkt. kuržnem vlaku Miinchen— Beograd eksplozija. Pri tej priliki sta našli smrt za dobljenimi ranami 2 osebi, in sicer en civilist, čigar identičnost še ni dognana, in otrok profesorja Brunetija. Istočasno so bili ranjeni tudi drugi člani rodbine profesorja Brunetija. Drugih človeških žrtev ni. Ker dosedanji varnostni ukrepi niso zadoščali, da bi se preprečili taki primeri, in da se poslej popolnoma izključi možnost sličnih dogodkov, in ker je preiskava dognala, da se dogajajo samo v vagonih, ki pridejo v našo dr-žuvo iz inozemstva, navzlic vsem drugim ukrepom, ki so jim oblasti odredile, da zagotove varnost prometa na železnicah, je prometno ministrstvo odredilo, da se morajo direktni vagoni iz inozemstva zadržati na obmejnih postajah in da se sme promet skozi našo državo vršiti samo z našimi vagoni, da se tako tudi v tein pogledu zajamči varnost potovanja. Beograd, 8. avgusta. AA. Kakor že javljeno je prometno nviniststvo, da se preprečijo nadaljue eksplzoije v železniških vagonih na našem ozemlju, razen drugih ukrepov sklenilo tudi to, da vagoni iz inozemstva ne smejo dalje voziti po našem ozemlju. Po tem odloku so včeraj oh 18.50 na obmejni postaji na Jesenicah odklopili dva vagona, ki sta prispela čez Avstrijo na eJseuice. Ta vagona so takoj pregledali in so v enem našli usnjato aktovko in v njej pet zavojev razstreliv, en izvod lista »Neues Wiener Journal« od 2. avgusta t. 1. in en avstrijski vozni red. Ob 12.50 se je istočasno v obeh vagonih pripetila eksplozija, ki je povzročila na vagonih v kupejih I. in II. razreda škodo, vendar človeških žrtev ni bilo. Kakor se .iz tega vidi, se je domneva in trditev, da vse eksplozije nastonejo zalo, ker razstreliva v inozemstvu polože v direktne vlake na tako skrit način, da jU» pn se tako pazljivem pregledu ni močt dobiti, in da s tako temperirana, da eksplodirajo na našem ozemlju, izkazala za točno. Tako se je dognal pravi vzrok teh dogodkov in so se mogli izdati pravi ukrepi, ki bodo zagotovili varen promet. Zato se sme upati, da se podobni primeri ae bodo več dogajali. Angleško-amerikanski razgovori London, 3. -avgusta (d). Ministrski predsednik Macdonald je sprejel povabilo, da za kaka dva dni obišče ameriškega državnega tajnika Stimsona v škotskem višavju, kjer si ja Stimson za lov-sko letno dobo najel hišo. Oba državnika bosta nadaljevala tam razgovore o mednarodnem položaju, ki so se pričeli na konferenci sedmih sil v Londonu. Kje pa sedaj biva ameriški državni tajnik, drže tajno. Zadušnice za vojvodo d’ Aosto Rim, 3. avgusta. AA. Včeraj so se vršile' o prilike SOdnevnice smrti vojvode Aoste v vseh italijanskih mestih svečane zadušnice, katerlin so prisostvovali predstavniki civilnih, vojaških In fašističnih oblasti. Maksim Gorki piše operne tekste Moskva, 3. avgusta, n. Maksim Gorki je napisal dva libreta za dve novi operi, ki jih uglasbi komunistični skladatelj Saporin. Operi se bosta imenovali: »Narodovoljci« in »Boljše-vici«. Narod se pripravlja na proslavo kraljeve desetletnice Kralj največje jamstvo za nedotakljivost države in narodno edin- stvo Brez kompasa Pd veliki vojni, ki je narode oči vid n o #isto izrosila, se svet kar ne more umiriti. Ni pa kriva te nemirnosti samo gospodarska kriza, ki razjeda sile narodov, temveč tudi duševno preživlja evropsko ljudstvo težko krizo. Zato vidimo, kako se po vsem JMplu šilijo najbolj skrajne ideje, kako se ljudje iz enega ekstrema v drug eks-Jiim, kako so burni dogodki na dnevnem redu. Mogli l>i na kratko reči, ljudje so izgubili svoj kompas, evropsko ljudstvo je brez svoje zvezde-vodnice. Na vse zadnje niti ni čudno, če je svetovna vojna s svojini silnim prevrednotenjem vseh vrednot povzročila v narodih s starim političnim življenjem te posledice. Prav tako ni Čudno, če se pojavlja ta duševna povojna kriza najmočnejše ravno v premaganih deželah in zlasti v Nemčiji. Pomisliti treba le na to, o čem je sanjal nemški narod še v poznih letih vojne, kako visoko so bili postavljeni vsi nemški cilji in do kakih daljnih mej je še hotel razprostreti svoja krila nemški orel. A nakrat so vse le lepe sanje padle v nič in mesto sanj je ostala le iz dneva v dan grenkejša resničnost. V splošnem razočaranju je omahnila volja in še danes ni našel nemški narod te sile, da bi izvšil ono prevrednotenje, ki ga je zlasti od premaganih narodov zahtevala svetovna vojna. Tudi v tem je eden vzrokov sedanje nemške krize. Ce je razumljiva kriza, ki je nastopila po vojni med narodi s staro politično zgodovino in s preveč razvitim gospodarstvom, pa je vseeno skoraj nerazumljivo, da je mogla la duševna kriza dobiti tal tudi med našim narodom. Kajti svetovna vojna je našemu narodu šele odprla vrata v svet, mu šele dala pravo podlago za samostojno in svobodno življenje, ker pred tem smo le borno životarili in vse naše delo in mišljenje je prav za prav obstojalo le v obupnem odporu proti tujim vplivom in tuji sili. Šele po svetovni vojni smo postali polnopraven in suveren narod, ki more voditi tudi svojo politiko in ki mora presojati vse dogodke okoli sehe le po tem, če so njemu v prid ali ne. šele sedaj smo mogli iz pasivnosti preiti v aktivnost. Vsa naša dežela, vsa njena ogromna bogastva so tudi z vso silo narekovala, v čem bodi naša aktivnost. Izkopati moramo vsa ta bogastva, z njimi dvigniti blagostanje in kulturo vsega naroda in uresničiti vse one sanje, ki so stoletja dolgo počivale v našem narodu in ki so vsakemu našemu človeku dale voljo za vsako žrtev in za največji napor. Same uezorane njive so nas čakale po vojui, samo nedovršeno delo nas je klicalo na plan, sami zamujeni časi so nas priganjali k delu in nam oznanjali našo nalogo. Kje je moglo bili tu mesta za oklevanje, kje za duševno bolezen drugih narodov, kje za ves oni nemir, ki duši ljudi po drugih deželah. Srečna dežel«, ki ne pozna nobene težave sedanje dobe, ki mogla in morala biti naša dežela in bila bi tudi, če bi ostal vsak Jugoslovan zvest svoji zvezdi-vodnici, če bi ostal zvest jugoslovanski misli. Žal pa je dosti naših sinov vsled tujih vplivov izgubilo svoj kompas in svoj duševen mir. Ni bilo tuje ideje, katere negativna stran ne hi motila tudi naših ljudi, in ni bilo tujega dogodka, ki ne bi begal tudi naših sinov, da so pri tern pozabljali na naloge, ki jih je narekovalo naše lastno življenje. V najtežje medsebojne spore smo zašli vsled tujih idej, naša mlada dežela pa je čakala in čakala delavcev, a jih ni mogla pričakati, ker »o tuje misli zameglile pogled našim ljudem. Šele ko je zopet zavladala jugoslovanska misel, je nastal preobrat na bolje, a mogel bi nastati naravnost popolen preobrata, če bi vsi sledili v vsem svojem ravnanju samo jugoslovanski misli, ki je in ostane edina zvezda vodnica za vse Jugoslovane. Ni se treba zapreti pred življenjem tujega sveta, toda nikdar ne »me biti vpliv tujega svela tako velik, da bi pozabili pogledati na svoj kompas. V začetku svojega razvoja smo, ko so nam odprta še vsa pota, ko si moremo še na vseh koncih in krajih izboljšati svoj položaj. Te velike razvojne možnosti nam morajo dati duševni mir in moč, da se nas niti oprijeti ne sme ona duševna kriza, ki vlada po drugih deželah. Če pa bomo ljudje brez kompasa, če bomo brez jugoslovanske zavesti, potem nam ne bo pomagala ne naša mlada kri in tudi ne vse bogastvo naše mlade dežele, temveč tudi nas bodo pričeli razjedati dogodki, ki so drugod razumljivi, pri nas pa le posledic« nepotrebne in vse obsodbe vredne nezavednosti. Zagreb, 3. avgusta, k. Iz vseh krajev v državi prihajajo vesti o pripravah za proslavo 10-letnice, odkar je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Aleksander. V tej zvezi prinašajo današnje ^Narodne Novine« navdušen članek, v katerem opisujejo vrline našega vzvišenega vladarja, ki mu ni para. Ko je naš kralj stopil na prestol, je posvetil ves svoj veliki um in vso svojo izredno energijo v to, da kot suveren uresniči ideal edinstva Jugoslavije, za katerega se je kot vrhovni poveljnik vojske in kot regent boril z vsemi svojimi močmi. On je bil vedno in ostane najvcžje jamstvo za nedotakljivost države in za narodno edin-stvo. On je porušil vse, kar je bilo v oviro Berlin, 3. avgusta. A A. Vlada je z odobritvijo nadzornega sveta jDresdner banke« dala že zdaj na razpolago sredstva za. nabavo prioritetnih akeij omenjene banke, da na ta način zavrne vse nepotrjene govorice o nesigurnosti njene sanacije. Berlin, 3. avgusta. AA. Z novo uredbo državne vlade bodo zasilne odredbe glede denarnega prometa veljale samo še do vključno danes 3. avgusta. Od 4. avgusta dalje odpadejo vse omejitve v nakazilnem prometu razen nakazil s poštnimi čeki in v žirokontu državne banke. Od srede 5. avgusta naprej pa odpadeta tudi poslednji dve omejitvi. Z istim dnem odpadejo sploh vse omejitve v plačilnem prometu. Berlin, 2. avgusta. AA. Po najnovejši uredbi glede reguliranja denarnega prometa bodo vložniki do nadaljnega smeli dvigniti iz bank vsote do 50 mark. Berlin, 3. avgusta. AA. Po izkazu Reichs-banke za zadnji teden meseca julija se je Budimpešta, 2. avgusta. AA. Korbiro poroča: Ob sklepu generalne debate o zakonskem načrtu za finančno pooblastitev vlade v svrho preprečitve finančne krize je imel predsednik vlade grof Bethlen govor, v katerem je med drugim opozoril na to, da so vlade tudi v drugih državah sprejele enake ukrepe, ker smatrajo, da je koristno za vse države, izdati izredne uredbe in predpise, da se prepreči finančna kriza. Madžarska vlada je stremela za tem, da se izvedejo nekateri proračunski prihranki, zlasti glede na okolnost, da je madžarski proračun prekoračil za 440 milijonov pengov proračunski načrt, ki ga je izdelal komisar Društva narodov Smith. Zdaj bi bilo potrebno, da se povišajo davki ali pa znižajo plače uradništvu. Madžarska vlada dozdaj ni iskala inozemskega posojila, ker je gospodarski položaj povsod na svetu neugoden. lej misli in njegovo najbolj viteško in najsijajnejše delo je vsekakor Čin od 3. oktobra 1929, ko je dal tej državi ime >Jugo-slavija«. Enako prinašajo današnji zagrebški listi iz raznih krajev države poročila o velikih pripravah za proslavo 10-letnice, tako iz Bjeljine, Virovitice, Splita, Velike Kopanice, Sibinja, Oriovca, Sinja, Sv. Iva-n aZeline, Mostara, Pugerese itd. Bjelina, 3. avgusta. 1. Snoči so na sestanku zastopnikov prosvetnih, kulturnih, na-cijonalnih in drugih društev sklenili proslavili na zelo svečan način 10. obletnico kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. povišala zlata rezerva za 100 milijonov zlatih mark, istočasno pa se je povišal obtok bnkovcev za 250 milijonov mark. Odstotek kritja se potemtakem ni spremenil. Celokupen obtok bankovcev znaša 4454 milijonov mark. Finančno stanje postaja vedno bolj zadovoljivo. Nemški nacijonalist Hugenberg se hoče približati vladi? Berlin, 3. avgusta. AA. Kakor poroča berlinski desničarski tisk, je predsednik Hindenburg sprejel snoči voditelja nemške naeijonalne ljudske stranke Hugenbe.r-ga. Trdijo, da je imel Hugenberg željo obvestiti državnega predsednika o motnjah v stranki. Dalje pravijo, da želi Hugenberg priti v stik z Briiningom, da pa tega ne more doseči. Očividno je z obiskom pvi Hindenburgu hotel Hugenberg izraziti, da se želi po glasovanju v Prusiji približati vladi. Glede madžarske zunanje politike v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem z Italijo je grof Bethlen mnenja, da prijateljstvo Madžarske z Italijo nikakor ne dela težav Madžarski v odnošajih z drugimi državami. Dobri odnošaji Madžarske z Italijo nikakor ne nasprotujejo dobrim odno-šajem s Francijo. Italija nikdar ni Madžarski priporočala, naj svoje odnošaje s Francijo zanemari. Razmerje med Francijo in Madžarsko je od leta do leta boljše in grof Bethlen je prepričan, da se bo bolj popravilo. Madžarska vlada si želi prijateljskih zvez tudi z vsemi sosednimi državami in z večjimi industrijskimi državami, ki predstavljajo tržišče za kmetijske pridelke Madžarske. Na koncu je grof Bethlen izrazil upanje, da se bodo po sklenitvi trgovinskih pogodb kmalu začutile ugodne posledice za madžarsko gospodarstvo. Izvoz in uvoz iz naše države Beograd, 3. avgusta. 1. O naSem zunanjem trgovinskem prometu so bili objavljeni ti-le podatki: V prvih 6 mesecih t. 1. so izvozili iz naše države 16320 ton blaga za 2.315,855.000 Din na-pram istemu fasu v preteklem letu se je izvoz skrfcil za 801.195 ton blaga in vrednost 1 milijardo 46,480.000 Din. Uvoz pa je znašal v prvi polovici t. 1. 562.125 Ion raznih tovarniških izdelkov in konsumnega blaga v vednosti 2 milijardi 581,760.000 Din. Napram prvemu polletju v letu 1930. se je uvoz v našo državo zmanjšal za 171.037 ton v vrednosti 896,525.000 Din. Dobave za direkcijo državnih železnic v Sarajevu Beograd. 3. avgusta. AA. Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje dve licitaciji, in sicer 25. t. m. za nabavo tiskanih formularjev, 29. t. m. pa za nabavo silicijeve bronaste trde žice. Pogoje za licitaciji daje uprava direkcije v Sarajevu, Teniški turnir na Bledu Bled, 2. avgusta. AA. 31. julija se je začel na Bledu mednarodni teniški turnir pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Turnir se je igral za prvenstvo Bleda in se je udeležilo 72 igralcev. Danes so bili odigrani finali, iz-vzemši finale v dublu gospodov. Turnirju je prisostvovalo mnogo odliCnih gostov, med njimi ban dr. Marušič in tuji diplomatje. Rezultati finalov so tile: juniorji, single Bo-jovič-Goldman 6:3, 7:5; single gospodov Schii-fer-Banfield 6:3, 6:3, 6:2; single dam Schreger-Riboli 2:6, 6:1, 6:2; mešani double Schafer-Schreger proti Gros-kneginja Lobkovič 2:6, 6:3, 6:2. Finale v dublu gospodov se odigra jutri ob 4. uri popoldne med dvojicama Schafer-Radovič in Milovanovič-Banfield Nagrade se razdele drevi ob 9. v Kazini zmagovalcem dozdaj odigranih finalov. Nov planinski dom v Jugoslaviji Split, 3. avgusta, k. Člani planinskega društva »Motor« so včeraj kolavdirali svoj novi dom. To je eden največjih planinskih domov v Jugoslaviji. Zgrajen je bil po požrtvovalnosti Članov planinskega društva. Za dvig naše konjereje Beograd, 3. avgusta. AA. Po naredbi kmetijskega ministra se bodo sestale komisije za letošnji pregled državnih žrebčarn. Pomen teh komisij za pospeševanje konjereje je velik, ker se ne nanaša samo na nadzorstvo uprav žrebčarn, nego tudi na selekcijo konjskega materi-jala v smislu novega zakona o pospeševanju živinoreje iz leta 1929. Komisije imajo nalogo, da klasificirajo vse letnike konjske zareje, da izločijo žrebce in plemenske konje, ki ne ustrezajo več, in da za primerne plemenjake odrede najboljše žrebce, kar jih je na razpolago. Ta selekcija bo še bolj kakor prej vplivala na narodno konjerejo, ker so se ustanovile številne konjerejske selekcijske zadruge, v katerih se enako vrše selekcije kakor v državnih žrebčar-nah. Prva komisija začne svoje delo 4. avgusta na državni žrebčarni Karagjorgjevo. Selekcijsko delo na tej žrebčarni je tesno zvezano z delom 23. konjske selekcijske zadruge. Huda nevihta v Zagrebu Zagreb, 3. avgusta, k. Danes ob 14.50 je bila v Zagrebu velika nevihta s točo in strelo. Trajala je dve uri. Med močnim viharjem so se prelomili oblaki. Silen naliv je v 20 minutah preplavil vse ceste, tako da je voda po njih tekla v rekah in potokih. Na raznih krajih je preplavila cele ulice in kleti. Skoda je velika. Smrt ranjenega obmejnega fašistovskega miličnika Trst, 3. avgusta, v. Kakor smo poročali sredi preteklega meseca, ela bila pod Vrenščico ob pozni nočni uri napadena dva miličnika, Josip Pasligli in Romeo Ziviani, ki sta stražila na cesti med Košano in Ribnico na Krasu. Miličnik Romeo Ziviani, slar 26 let, ki je pripadal 58. miličniški legiji, je bil tedaj težko ranjen. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Med lem so po strogi preiskavi aretirali dva Slovenca iz Šmihela pri Postojni, ki bi naj bila, kakor pravijo oblasti, napadla oba miličnika. Aretirana Antona Žagarja in Jakoba Čekana 60 odvedli v postojnske zapore. Med tem je v vojašnici 58. miliške legije v Trstu fašist Romeo Ziviani v noči od petka na soboto umrl. Včeraj so ga pokopali. Fašislovski tisk ga proslavlja kol Fašistovskega mučenika. Prodaja na ljubljanski pošti Ljubi jan, 3. avgusta. AA. Poštna direkcija v Ljubljani bo prodala 9. septembra t. 1. z ustno dražbo stare^ znamke in 10. septembra t. 1. s pismeno dražbo okrog pet vagonov starega papirja. Glasovanje za avtonomijo Katalonije Barcelona, 3. avgusta, n. Včeraj je bilo glasovanje o ustavnem predlogu za avtonomijo Katalonije. V Barceloni je glasovalo za avtonomijo 173.009 oseb, proti pa 2157, lz pokrajine še niso znani izidi, vendar pa se ta gotovo ve, da bo 70 odstotkov vseh glasovalcev glasovalo za avtonomijo. V Barceloni so zelo navdušeni in so priredili polkovniku Macii viharne ovacije. Športni rezultati Beograd, 2. vgusta. A A. Današnja reprezentančna mednarodna nogometna tekma Jugoslavija : Češkoslovaška se je končala 2:1 (1:0) za Jugoslavijo. Prvi gol z Jugoslavijo je v prvem polčasu dosegel Živkovič, drugega pa Marjanovič. Edini gol za Češkoslovaško je v drugem polčasu napravil Silni. Sodil je dobro in objektivno belgijski sodnik Langenus. Občinstva je bilo 12.000. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 3. avgusta (d). Skraja še hladno vreme; potem nevihte, potem pa zopet jasno in toplo. Obisk nemških državnikov v Rimu Velika važnost obiska — Mnenja fašistovskega tiska o obisku nemških državnikov Kini, 3. avgusta. A A. Agencija Stefani javlja, da prispeta kancelar Kriining in zunanji minister Curtius v petek zjutraj v Itim. Rim, 3. avgusta, n. Uradno poročajo, da prideta nemški kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius v petek v Rim. Njun poset je uradnega značaja, obiskala bosta predsednika italijanske vlade, Mussolinija. Fašistovski tisk pripisuje temu posetu veliko važnost. Istočasno pa piše tudi o posetu francoskega ministrskega predsednika Lavala. Zanimivo je, da fašistovski listi spet naglašajo, da Lavalovega obiska še nihče ni uradno napovedal, vendar priča- Za nemško-francoski sporazum Vojna proti vojnim hujskačem — Berlin, 3. avgusta, d. Prt soci,jalno-demo-kratskib protivojnih manifestacijah sta govorila včeraj nemški državni poslanec Auf-hanser in francoski poslanec Grumbach. Oba govornika sta se izjavila najodločnejše za nemško-francoski sporazum. Aufhauser je zahteval predvsem, naj bi vsak v svoji državi vodil vojno proti vojnim hujskačem. Sedanji finančni ukrepi državne vlade so samo začasen pripomoček. Ključ za finančno porizna"ie islih P^vic kot jih Pri volitvah, ki so na to sledile, je bil za zveznega starosto ponovno in soglasno izvoljen g. Josip Turk. v ostalo starešinstvo pa tudj vsi dosedanji funkcijonarji. S tem je bil dnevni red izčrpan in starosta g. Turk je ob 13. uri zaključil zborovanje. Popoldne so se delegata deloma vrnili domov, ostali pa so se z mariborskimi in okoliškimi gasilci, ter številnimi drugimi izletniki ob 14’30 odpeljali s posebnim vlakom na slavnost v obmejni Št. lij. Pred tamkajšnjim kolodvorom so bili postrojeni šentiljski in ostali obmejni gasilci, obkroženi od stotin domačinov. Ob sviranju dveh godb se je razvil od tu do šole sprevod. Pred šolo je bil pripravljen prostor za blagoslovitev nove šentiljske 'orne brizgalne in veselico. Blagoslovit veni obred je s krasnim nagovorom opravil znani narodni borez duhovni svetnik in šentiljski župnik gosp. Evala Vrečko. Kumovali so ga. Kranjčeva, ga. S\vatyjcva in g. Karol Erlich. Za občino je spregovoril domači župan g. Franjo Thaler, za Jugoslovansko gasilsko zvezo ga njen starosta g. Josip Turk. Mala Dragica Swatvjeva in mala Danica Rozmanova sta deklamirali vsaka po eno pesem, domači načelnik g. industrialec Bauman pa je obrazložil hastorijat šentiljskega društva, ki obstoja šele leto dni, pa te je že popolnoma utrdilo in opremilo z vsemi potrebščinami. Slavnost je v imenu politične oblasti pozdravil pa tudi navzoči sreski pod načelnik g. Milan Makar. Po odsviranju državne himne se je razvila animirana zabava, ki je trajala tudi še po odhodu posenbega vlaka ob 21. uri. Otvoritev učiteljskega zadružnega tečaja v Ljubljani Ljubljana, 3. avgusta Danes ob 8. uri je bil na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani otvorjen II. učiteljski zadružno knjigovodski tečaj. V tečaj se je prijavilo nad 50 učiteljev, a jih je bilo sprejetih radi tehničnih zaprek le 40. Tečaj je priredilo Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banovino. Tečaj je otvoril predsednik Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcija za Dravsko banovino g. Dimnik Ivan, ki je v svojem nagovoru omenil, da se je prvi tečaj te vrste vršil pred dvema letoma. Glede na sklep II. izobraževalnega tečaja učiteljstva, naj organizacija prireja več strokovnih tečajev raznih vrst za učiteljstvo, je sekcija JUU ukrenila vse za prireditev takih tečajev. Tako je bil razpisan risarski tečaj za obrtno nadaljevalne šole, ki se je moral opustiti radi premalega števila prijav-Ijencev (18). Nad vse pričakovanje so pa uspeli vsi drugi tečaji. V merkantitni tečaj za obrtno in trgovsko nadaljevalne šole je bilo toliko pri-javljencev, da se je tečaj moral deliti na dva dela, dasi je bilo sprejetih v vsak tečaj po 40 prijavljencev. V tečaj za rokotvorni pouk in radio se je prijavilo preveliko število, da so morali biti mnogi odklonjeni. V uvodni tečaj za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo je bilo prijavljenih toliko udeležencev, da se je moral tečaj razdeliti v dva oddelka. Nad vse pričakovanje je uspel higijensko gospodinjski tečaj v Mladiki, ki ga je priredil PRK, v katerega je bilo prijavljeuih 00 učiteljic, a sprejetih le 28. Knak dobro je uspel gospodinjski tečaj za učiteljice v Krekovi gospodinjski šoli. Pedagoška centrala v Mariboru pa priredi koncem avgusta poseben tečaj o modernem šolstvu, za katerega vlada veliko zanimanje med učiteljstvom. Vse to kaže, kako živa je v učiteljstvu ideja uadaljnega strokovnega usposabljanja za izven-šolsko delo učiteljstv. Predsednik je nag^sit v svojem nagovoru, da nikakor ne podcenjuje učiteljskega dela za obrtno, trgovsko in kmetijsko nadaljevalno šolstvo, ne more pa dovolj podčrtati pomena učiteljskega zadružniškega dela za narod. V imenu Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcije za Dravsko banovino, je že ob otvoritvi izrekel toplo zahvalo kraljevski banski upravi, ki je s podporo omogočila II. zadružno knjigovodski tečaj. Kraljevska banska uprava naj bo uverjena, da je s tem plodno naložila izdani kapital. Zahvalo je izrekel obenem Zvezi slovenskih zadrug, osobito ravnatelju Zveze g. Fr. Trčku, ki je s svojim osebnim zanimanjem mnogo pripomogel k uresničenju učitelj, ske ideje zadružno knjigovodskega tečaja. Enako je poudaril delavnost in požrtvovalnost pri delu za organizacijo tečaja s strani sreskega šolskega nadzornika za mesto Ljubljana g. Hada t.runia, ki je sprožil prvi idejo za organizacijo teh tečajev in je tudi prevzel vodstvo prvega kakor drugega učiteljskega zadružno knjigovodskega tečaja. Pred dvema letoma je organizacija usposobila 21 učiteljev zadrugarjev, letos je določen nov kader 40, tako da bo poleg starih učiteljev za-drugarjev imel narod 60 novih učiteljev zadru- [:n PERESAM! Majdiča hoče pomagati Mamica pere perilo in mala Maj. dica ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: »Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati.Vzamem Schichtov Radion in on pere sam". Nato Jita Majdiča skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. SCHICHTOV/ RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA garjev na razpolago. Z željo, da bo započeto delo v korist naroda in da bo učiteljstvo močen steber zadružništva v narodu, želeč mnogo uspeha in prijetno bivanje tečajnikom v Ljubljani, je z odobravanjem zaključil predsednik svoj nagovor iu izročil vodstvo tečaja sreskemu nadzorniku za mestt Ljubljana gospodu Radu Grumu. Strokovni tajnik JUU gospod Josip Kobal je tečajnikom obrazložil organizacijo glede prehrane iu prenočišč, nakar se je takoj pričel tečaj. Pripomniti moramo, da so udeležniki tečaja iz vseh krajev Dravske banovine, zalo lahko pričakujemo, da bo ideja učiteljskega zadružniškega dela pronikla s tem tečajem tudi širom naše domovine. Posestniki se pogrezajo v brezdno dolgov V 7 mesecih nad 200 mili jonov Di ski okolici — Do novega leta bodo enkrat Ljuliljaua, 3. avgusta. Od novega leta dalje se vodita pri našem .odišču zemljiška knjiga za ljubljansko okolico in za mesto Ljubljana skupno, tako da obsega sedanja zemljiška knjiga 77 okoličanskih kata-stralnih občin z nad 300 vasmi in 10 mestnih katastralnih obfiin. Iz tega jo razvidno, da je ljubljanska zemljiška knjiga ena največjih in najobsežnejših. Zanimivo je, da je bilo od novega leta pa do 1. t. m. 3852 raznih zemljeknjižnih transakcij. Naj višja hipoteka je znašala 10 milijonov dinarjev, najnižja pa pod 100 Din. Zelo se vknjižujeta davkarija in pa OUZD. Najvišji znesek, za katerega se je OUZD vknjižil, je znašal do 10.000 Din, najnižji 300 Din. Močno se obremenjujejo okoliška zemljišča na Viču. v Zg. Šiški, v Št. Vidu nad Ljubljano, na Ježici, v Udmatu, v Mostah in v Stepanji n vknjižb v Ljubljani in ljubljan-vknjižbe narasle še najmanj za toliko vasi. Zemljeknjižno transakcije v ljubljanski okolici so zadnja leta skokoma rasle, kakor kažejo naslednje številke. Leta 1019. je bilo 1946 transakcij, leta 1926. 3113, leta 1927. 3855, leta 1928. 4209, leta 1929. 5014 in lani 5101. Letos je znašala najvišja hipoteka 4 milijone Din. Iz zemljiške knjige je razvidno, da so se načeli naš trgovec, obrtnik in kmet silno zadolževati. Zlasti naše kmetije se čedalje bolj obremenjujejo s hipotekami. Vzok je iskati v slabili gospodarskih razmerah, ki povzročijo, da izkupi kmet za 'svoje pridelke dosti manj kakor pa njega samega stanejo. Zanimivo je, da znaša celotni znesek vseh hipotečnih posojil in kreditov za mesto Ljubljano in okolico dosedaj nad 200 milijonov Din, tedaj približno toliko kol lani v istem času. Poznavalci razmer trdijo, da bo ta znesek narasel do novega leta še najmanj za enkrat toliko. Otvoritev Prosvetnega doma v Novem mestu Novo mesto, 3. avgusta. V soboto 1. avgusta se je vršila prva predstava v novem Prosvetnem domu. Igrali so tragedijo »Tugomere v spomin 50-letnice smrti pisatelja Jos. Jurčiča. Režiral je g. prol. Jože Potokar. Najzanimiveje je bilo to, da so tri najtežje, a obenem najlepše vloge igrali trije Potokarji in jiii dovršeno izpeljali, in sicer Jože v vlogi Tugomerja, Lojze v vlogi Griper in Stanko v vlogi Bojana. Med igro je izročila gdč. Sonja Klemenčičeva režiserju g. prof. Potokarju krasen šopek nageljnov in vrtnic. — Dvorana je bila polna in navdušeno odobravanje je pričalo, da je igra povsem uspela. V nedeljo pa se je ob 8. uri vršilo prosvetno zborovanje, katero je olvoril g. Demeter Weble, nakar sta govorila g. dr. Jože Basaj in g. dr. Stanko Žitko. — Ob pol 11. uri se je vršila slovesna služba božja v kapiteljski cerkvi, katero je opravil knezoškof g. dr. Gregor Rožman, nato pa je blagoslovil dom. Po blagoslovitvi je bil prosvetni tabor, ki ga je otvoril g. dr. Ivo Cesnik. Govorila sla g. prof. dr. Capuder iu gosp. Franc Kremžar; prvi o pomenu prosvetnih domov, drugi o socijalnem vprašanju po okrožnici papeža Leona XIII. »Rerum novarum:.. — Ob 3. uri popoldne pa se je vršil koncert novomeškega pevskega okrožja. Nastopilo j<> 6 pevskih zborov, in sicer Brusnice, Prečna, Stopiče, Št. Jernej, St. Peter, Novo mesto in Združeni zbor pod vodstvom pevovodje g. Ludvika Puša. Posebno odobravanje je žel pevski zbor »Gorjanci«, Blagoslovitve so se udeležili zastopniki vseli uradov. Pevski zbor »Gorjanci« pa je zapel psalm »Ako Gospod ne zida hiše* in himno »Bože pravde«. Pri taboru so ljudje vnelo po slušali govornika g. Kremžarja, ki je poudarjal, da vsak delavec zasluži za pošteno delo pošten kos kruha, da bo lahko preživel sebe in svojo družino. To pa je mogoče doseči le, ako bouio gojili le trohico ljubezni do bližnjega, ki živi v pomanjkanju in bedi. Svoj govor je zaključil z besedami: »Naj živi boj proti nasilstvu in oderuštvu, za pravico in ljubezen do bližnjega sicer ne bomo želi uspehov.« 25 klafter drv je po nesreči zgorelo V nedeljo smo poročali o požaru v Gornjih Klečah, kjer je ogenj v dobri uri uničil štiri Claude Anet: Atrijema Roman ruske deklice. fCo je ta vest prispela v hišo v Dvoranski ulici, so bili Varvarini prijatelji uverjeni, da bo svakovo prošnjo zavrnila. Cernu bi tudi žrtvovala svojo neodvisnost in prevzela odgovornost za vzgojo deklice, ki ni sploh poznala? — Toda njeni prijatelji so se motili; prav nič se ni pomišljala in brzojavila v Petrograd takoj po prejemu pisma, naj ji pošljejo nečakinjo. Ko je Arijana prišla k teti, ji je bilo šele štirinajst in pol leta, toda po duševnem in telesnem razvoju je daleč prekašala svoja leta. Resda je bila zelo nežna, toda docela razvita, polnih udov in resnega obličja. Ce je koga pogledala, je bilo v njenem pogledu nekaj izzivalnega. »Po kom, za vraga, si se vrgla?« To je bil prvi pozdrav Varvare Petrovne. »Ustnice imaš kakor vsi v naši rodbini, ali tako lepa, kot je bila tvoja mati, ne boš. In kdo te je naučil gledati ljudi na tak način? Čigave so te oči? Gotovo jih nisi podedovala po očetu, ki je plavolas in slabič. Ne ene poteze nimaš po njem, za kar ti moram pač čestitati, saj veš, kakšno mnenje imam o njem.« To je bil običajen način govorjenja Varvare Petrovne. Dekličine oči so se zaiskrile, toda ni nič Poljčane, 3. avgusta. ruj . . - ------ ... -------- Sli... poslopja. Skoro oh istem času pa je na uasprot nem bregu nastala druga požarna katastrofa. Vnelo se je in zgorelo okrog 25 klafter bu kovih drv, ki so bila pripravljena za oglje, ki ga v tem gozdu pripravljajo za tukajšnjega tovarnarja upognjenega pohištva g. A. K. Baje je eksplodirala peč ter se je ogenj tako bliskovito razširil, da niso rešili uiti polena. odgovorila. »Sicer pa si mi všeč! Bala sem se, da si še otrok, zdaj pa vidim, da si mlado dekle. Tako bova mogli govoriti brez zadrege!« In Varvara Petrovna ni prav nič izpremenila svojih navad zaradi prisotnosti otroka. Takoj s prvega dne je vkljub starostni razliki občeval z Arijana, kakor bi ji bila prijateljica, ne pa njeni vzgoji izročena nečakinja. Odkar se je Varvara ločila od rodbine, je bila vajena živeti neodvisno in nihče je ni smel omejevati v njeni prostosti. Ker je pa narava občevanje spolov združila z ugodjem, zakaj bi se mu odrekala? že kot študentka je s svojim razsodnim razumom dognala, da se ji ni treba odrekati temu naravnemu veselju. že na vseučilišču je imela prijatelje, in ko se je vrnila v Rusijo, jih je našla celo v Ivanovu. Za časa svojih potovanj po inozemstvu s princem j-' imela priliko primerjati vrline inozemcev in doma je nadaljevala življenje po svojem okusu. Ni ji šlo v glavo, da je toliko pretiranih žensk, ki verujejo v važnost samožrtvovanja. Skratka, o ljubezni je imela iste nazore kakor moški. Vzela je prijatelja, ki ji je ugajal, in ga zapustila, če ji je bil kdo drug bolj všeč. Ni se navduševala ob združitvi in tudi ni pretakala solz ob ločitvi. V njenih očeh ljubezen ni bila nikaka skrivnost, zato ni bilo potrebno, da bi ločitvi sledila drama. Njena dejanja so bila tako ob sebi umevna, da ni prišlo njenim prijateljem nikoli na misel, da Imajo pravico zahtevati kaj več, nego jim je ona dala. Sicer pa se ni nikoli popolnoma: ločila od prijateljev. Iskrena ljubezenska čuvstva je znala skoraj neopazno in brez nevšečnih prizorov preliti v prijateljstvo. Včasih je tudi obnovila nekdanje ljubezenske zveze, če se ji je zahotelo. Prva leta svojega bivanja v Rusiji je večkrat potovala v Petrograd in Moskvo, kjer se je nastanila pri svojih starih prijateljih, in ko se je vrnila ter pripovedovala o svojih zabavah, je govorila s tako naravno pre-prostostjo, da bi ji tega ne zameril niti navzoči prijatelj. Iz tega je razvidno, da je bila Varvara Petrovna krepke in uravnovešene narave. Ni krotila svojih čutov, vendar pa jo je strast le deloma obvladala. In če se je tudi prepustila nagonom, se je znala vselej brzdati. Njena ljubezenska nravnost, ki je bila načelna, je vsebovala dve postavi. Prva: svojemu prijatelju je bila tako dolgo zvesta, dokler se ni zagledala v drugega moškega, in to je takoj priznala, razcepljenosti občutkov ni bila sposobna, živela je vselej samo za enega moškega, le da ga je pogo-stoma zamenjala. Na ta način ni nikoli nikogar varala. ženska, ki vara, mora nekoga ljubiti, vezati jo mora globoko čuvstvo z moškim; njej pa so bili doslej vsi prijatelji samo predstavniki dopolnujočega spola in odnošaji med njo in njimi so bili docela trezni. Bila je ponosna na to, da je v svojem življenju odkazala ljubezni samo tisto mesto, ki ji je prijalo. Ljubezni je izročala samo svojo polovico, to je svoje telo. Levstikove štipendije Ob Levstikovi stoletnici se je zopet enkrat jasno videlo, kako je dala našemu narodu skoraj vse velike sinove edinole — kmečka hiš«. Ta pa je danes v tako težkem položaju, da ne more več pošiljati niti svojih najbolj nadarjenih sinov v mesto, ker že boljše kmetije ne zmorejo več stroškov, potrebnih za študij v Ljubljani. Letna poročila naših srednjih šol dokazujejo, kako stalno pada dotok z dežele, brez katerega pa se naša kultura sploh ne more razvijati. Že zato je dolžnost javnosti, da omogoči najsposobnejšim kmečkim sinovom študij v mestu in da v la namen ustanovi posebne štipendije. Ob stoletnici Levstika, ki je vse svoje velike in izredne sile posvetil in žrtvoval svojemu narodu, bi bile te štipendije tudi najlepše priznanje naroda Levstikovemu spominu. Zato se naj tudi te štipendije imenujejo Levstikove štipendije. Bo to liajlepša in najkoristnejša proslava Levstikovega spomina, ker jasna in sigurna bo pot našega nasoda, če bo imel čim več mladine, kateri bo vzor — France Levstik. Jutri pride v Ljubljano skupina angleških učiteljev Prva večja angleška skupina po prevratu v Jugoslaviji Ljubljana, 3. avgusta. Julri v sredo 5. avgusta bo prispela z večernim gorenjskim brzovlakom ob 19-35 v Ljubljano večja skupina angleških učiteljev, ki bo prebivala več tednov na Gorenjskem. Skupina potuje iz Anglije , naravnost v Ljubljano pod vodstvom univ. profesorja g. G. E. Kd\vardsa in gdč. Editli Butclier ter šteje 10 dam in 16 gospodov. Nekateri izmed njih so profesorji, drugi so učitelji, absolventi in dijaki učiteljišča. Goste bodo sprejeli na glavnem kolodvoru njih stanovski tovariši. Priredili jim bodo večerjo v hotelu Miklič. Naslednji dan pa bodo odpotovali v Bohinj, kjer bodo ostali delj časa in odkoder bodo delali izlete v okolico. Je to prva večja skupina angleških turistov, ki prihaja k nam po prevratu in ki bo bivala delj časa samo v Dravski banovini. Želimo, da bi odnesli gostje iz naše Gorenjske kar najlepše vtise in jim kličemo: Dobro došlil Sprejemni odbor: ga. F. S. Copeland, B. K. Kermauner. Jz Dravske banovine Pevsko slavje v Mostah Ljubljana, 3. avgusta. Poročali smo že, da so slavili v petek, soboto in včeraj Moščanci trideseti pevski jubilej njihovega pevskega društva Moste. V petek zvečer se je vršila bakljada s podoknicami, v soboto zvečer pa se je vršil v sokolski dvorani na Selu slavnostni koncert. V začetku koncerta ie pozdravil predsednik Pavčič zastopnika komandanta ljubljanske garnizije polkovnika Ljubo Novakoviča, pevovodjo 11PŽ in zastopnika Ljubljanskega Zvona Zorka Prelovca, odposlanca moščanske občine, obč. svet. Križaja, zastopnike društva Vodnik iz Zg. šiške, pevskega društva Save iz ITradeckega vasi. zastopnike HPŽ in (ibisbene Matice, zastopnice moščanskih Kolašic itd. Za njim je imel slavnostni govor zaslužni član društva Vladimir Pfeifer. Njegov govor je izzvenel v mogočen slavospev pesmi in petju. Posebno toplo pozdravljen je bil njegov govor, ko se je v pesniško vznešenih besedah spominjal bratov in sestra onkraj meja. ki slovenski peti ne smejo... Koncertne točke pod vod f Ivo m temperamentnega pevovodje Rupnika so imele velik uspeh in je publika pri vsaki pesmi navdušeno ploskala. — Smelo lahko trdimo, da so moščanski pevci — povečini sami delavci in obrtniki — pokazali s svojim nastopom mnogo več, kot smo pričakovali. Zato so bili priznanja po vsej pravici deležni. Omembe vredno se nam zdi, da so bili na koncertu polnoštevilno zastopani pevci, člani Prosvetnega društva v Mostah. V nedeljo dopoldne se je vršil v sokolski dvo-'•ani slavnostni občni zbor. Zelo lepe govore so imeli predsednik Pavčič, pevovodja Zorko I’ r e 1 o v e c, Perdan, kot zastopnik pevskega društva Krakovo-Trnovo. zlasti toplo pa ie. bil sprejel temperamentni govor Vladimirja Pfeiferja, Ki je bil, kakor znano, z K e niso n( glavni organizator teh proslav Popoldne je krenil od Erbežnika po stranskih ulicah lep sprevod, čakat goste pred garnizijsko bolnico. Na čelu sprevoda je nosilo malo dekletce v narodni noši veliko pozlačeno liro, ovilo z državno trobojnico, poleg nje pa sta stopali na vsaki strani po dve belooblečeni deklici. Sledila je godba Sloga«, nato številne narodne 'ioše (same brhke Moščanke) in za lemi Pevsko društvo s praporom. Kjerkoli je šel sprevod, povsod ga je občinstvo toplo pozdravljalo. Glavna množica pa se je zbrala k sprejemu pred bolnico. Sprevod se je z gosti vračal po Zalo--ki cesti k Erbežniku. Tu jih je pred hišo pozdravil z lepim nagovorom predsednik Pavčič. malo dekle v narodni noši pa je deklamiralo prigodno pesmico v pozdrav. Nato se je razvila na Erbežnikovem vrtu prav prijetna zabava z godbo in plesom — vrli Moščanci so ji dali ime narodno veselje — ki je trajala pozno v noč v posebno prijetnem domačem razpoloženju. Na veselici, ki je bila tako številno obdana da bi si bolj ne mogli želeti, je bil tudi i.l! ■ Adamič in številni zastopniki dru-i'.’ ' Pr®dsednik Pavčič razdelil zaslužnim ? 0me' Odlikovanih je bilo več naj-,.,1011 c n a.stl" Predsednik Zupan, ■n Vladko Pfeei'{0r0brOtnik toVanlar Mcdic Tako so se enkrat Moščanci tudi pred ljub Ijansko m drugo publiko prav lepo postavili in lokazali da so tudi delavske Moste visoko kul turne. Jubilej naj bo v ponos vnem pevcem, r>bcim, pa tudi vsem občanom, ki so nas Ljubljančane lako prijetno presenetili. Le naprej po 21.30 20-letnega kovaškega vajenca Henrika Š., ko je nesel zavoj z osmimi kožami iz boksa v vrednosti 1500 Din. Še se je izgovarjal, da je dobil kože malo pred aretacijo na kolodvoru od nekega, njemu navidezno znanega »Tineta«, zaposlenega pri mestu kot delavec. Kože mu je dal, da jih nese na Dolenjsko in proda. Kje je dobil Tine kože, ni vedel povedati. Najbrže jih je ukradel, ker mu je rekel, naj nikomur ne pravi o tem, da mu jih je on izročil. Policija je po tej izpovedi takoj uvedla zasledovanje in izsledila Tineta v osebi 17-letnega sodarskega vajenca Ivana R. iz Most, ki je priznal, da je kože ukradel na prigovarjanje 21-letnega kovača Martina Z. v Mergenlhalerjevi tovarni v Mostah. ■ Nesreče. V bolnišnico so prepeljali več ponesrečencev. 4-lelnega delavčevega sina Ivana Kolaja iz mestne gramozne jame ob Vodovodni cesti je na Dunajski cesti povozil avto. 30-letn? Stana Zagorjanova, stanujoča na Sv. Petra cesti 77, je na veselici Sokola Ul kuhala s špir toni, ki se je vnel in jo opekel po obrazu, rokah in prsih. 50-letni posestnik Janez Meglič iz Strahomera pod Krimom je pal s poda in se poškodoval na levi roki. ■ Dve tatvini koles. Neznan lat je ukradel zasebni uradnici Idi Župančičevi, Galjevica 7 izpred pisarne dr. Pirca v Cigaletovi ulici 1 žensk« kolo, vredno 700 Din, ključavničarske mu pomočniku Ivanu .Vidicu, Galjevica 162, pa iz veže Jelačinove gostilne na Rudniku moško kolo, vredno 600 Din. ■ Tatvine. Posestnici Amaliji Klemenčičevi, stanujoči na Dunajski cesti 100, je bila ukradena z dvorišča kopalna obleka, vredna 390 dinarjev. — Zidarskemu delavcu Juriju Šeli-goju, stanujočemu v Rečni ulici 3, je bilo ukra-dehih iz spalnice iz košare za obleko 290 Din gotovne. Tatvino je opazil zvečer, ko se je vrnil z dela. V islii *obi spe poleg njega še štirje delavci. — Mariji Okornovi, železničarjevi ženi iz Luč pri Višnji gori, je ukradel neznan lat na Vodnikovem trgu iz košare črno usnjato ročno torbico s 180 Din gotovine in železniško legitimacijo na njeno ime. ■ Neznan zlikovec je ponoči razbil šipo na vratih Slamičeve mesnice, v Prešernovi ulici in mu povzročil 700 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Mariboi? m Važna konferenca zaradi carinarnice. V nedeljo je prispel v Maribor pomočnik finančnega ministra g. Gospodnetie in je konferiral z županom dr. Juvanom o vprašanju carinske pošte in nove carinarnice. V vseh vprašanjih je e bil dosežen popolen sporazum in je bila tudi sestavljena in podpisana tozadevna pogodba med mestno občino in finančnim ministrstvom. Obe zgradbi se bosta pričeli graditi jeseni ali prihodnjo pomlad. G. pomočnik finančnega ministra je s popoldanskim brzovlakom spel zapustil naše mesto. m Povratek našili otrok iz Kaštele Lukšiča. Starše, ki imajo svoje otroke v Kaštelu Lukšiču v Dalmaciji, obveščamo, da se dečki vrnejo v Maribor danes ob 17. uri. Pričakujejo jih naj na glavnem kolodvoru. m Poslovanje denarnih zavodov. Denarni zavodi v Mariboru poslujejo od 1. do 31. t. m. samo dopoldne. m Za vpokojene učitelje. Vpokojeni učitelji iz Maribora in okolice bodo imeli v čelrtek 4. t. m. družaben izlet v Ruše. Odhod iz Maribora ob 13-18, povratek z večernim vlakom. m Sokolska veselica. Sokolsko društvo v Kr-čevini-Košakih bo priredilo vnedeljo 15. t. m. ob 15. uri v gostilni Kekec v Košakih društveno veselico. m Zborovanje orožniških upokojencev. V nedeljo dopoldne so imeli tukajšnji orožniški upokojenci svoj letošnji občni zbor, katerega je otvoril in vodil predsednik g. L Princi. Vsa poroMla o dosedanjem delu so bila soglasno sprejeta in napravljen je bil program za na-daljno delo v korist članstva. Pri volilvi je bil izvoljen dosedanji odbor z g. Princlom na čelu. m Izlet v Apače. V nedeljo popoldne je odšlo preko 70 Mariborčanov na skupni izlet v Apače pri Gornji Radgoni, kjer je imela tamkajšnja Narodna obrana pod vodstvom agilnega predsednika g. dr. Pečeta svojo vsakoletno narodno prireditev. Izleta so se udeležili zastopniki Narodne obrane, Sokola, kluba »Meje«, Jadranske straže, Obrtnega društva, Slovenskega trgovskega društva, kolesarskega društva »Peruna« in pevski zbor »Jadrana«. V lepem gaju poleg Apač so bile postavljene mize, paviljoni itd. Obisk je bil zelo velik. Poleg domačih Slovencev in tudi Nemcev ter Mariborčanov so se zbrali tam tudi številni izletniki iz Slovenskih goric, Gornje Radgone in Murskega polja. Vršili so se govori in deklamacije, pevski zbor »Jadran« pa je zapel več narodnih pesmi. V počastitev radgonskih žrtev je »Jadran« med potjo zapel na radgonskem mestu »Slava jim!« Izletniki so se vrnili pozno zvečer. Tako je naša najkrajnejša meja zopet doživela nacionalno ma nifestacijo. m Slovestnost na stavbi palače Hranilnice Dravske banovine v Mariboru. V soboto je slavilo delavstvo, ki gradi veliko moderno palačo Hranilnice Dravske banovine v Mariboru na oglu Slovenske in Gosposke ulice slavnostni »likof«. Novo, krasno ozaljšano stavbo, ki je v sirovem stanju že dovršena, so si ogledali tudi ravnatelj in uradniki zavoda, upravni svetniki, stavbeniki in arhitekti ter zastopniki liska. Pred zgradbo jih je pozdravil poli r Boruta, odgovoril pa je upravni svetnik g dr. Štor. Mala deklica je še deklamirala pozdravno pesem in izročila vsem šopke nageljnov. Vsi delavci so prejeli ob lej priliki posebne denarne nagrade in so bili tudi pogoščeni. Združeni podjetji inž. arh. Šlajmer in inž. arh. Jelenc ter stavbenik Ivan Živic, ki palačo gradita, sta priredili povabljencem pri Orlu« zakusko, pri kateri so govorili gg. dr. Štor, Radivoj Rehar, inž. Rehar, inž. Jelenc, Marko Jelenc in drugi. Nova palača bo stala preko 4,000.000 Din. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor, 1184 m Poroke. Pretekli leden so bili v Mariboru poročeni: Ivan Čibej, mizar in Frančiška Luli-kova, služkinja; Štefan Črnivec, dnevničar in Matilda Neratova, viničarka ter Franc Sinkovič, čevljarski mojster in Štefanija Novakova, zasebni uradunica. Rilo srečno! m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli Justina Žižek, rojena Brinovec, žena šoferja, 27 let; Roza Loscher, rojena Lanz, zasebnica, 73 let; Henrik Zeichen, delavec, 57 let; Andrej Bombek, železničar, 60 let; Ludvik Verdnik, delavec, 67 let; Friderik Gulschy, dijak, 22 let; Miroslav Šijanec, profesor v p., 65 let; Nikola Bensa, orožni mojster, 59 let; Josip Sagaj, za sebnik, 76 let; v bolnišnici pa so umrli: Ivan Žitnik, Josip Pivec, Ana Zima, Edvard Mlakar, Tomaž Kranjc, Gregor Kampoš, Vladimir Šturm, Mihel Berdovuik in Jurij Kokot. Naj v miru počivajo! m Kinematografi. Grajski kino predvaja od včeraj dalje veseloigro »Suzana dela red«, kino Union pa velefilm »Smej se in jokaj« z Al Jon-sonom in Sonny Bogeni. m Pijte original »OHABESO«. 1114 m Stara tatica. V nedeljo je policija prijela 50-letno .Julijano M., delavko brez stalnega bivališča, ker je Antoniji K. iz nezaklenjene ku hinje izmaknila 18 Din drobiža, v gostilni pri : Roži pa ukradla klobaso in vino, v skupni vrednosti 40 Din. m Padec s kolesa. V soboto je padel s kolesa 27-letni železniški kurjač Rudolf Furek iz Št. Janža na Dravskem polju in si zlomil ključnico. Zdravi se v bolnišnici. m Nezgoda dečka. V Kejžarjevi ulici je padel v apno 5-lelni Vilko Sternad, sin železniškega sprevodnika in se tako opekel, da so ga morali oddati v bolnišnico. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Aretacije: V nedeljo so bili v Mariboru aretirani: Franc K. radi oviranja pri izvrševanju službenih poslov, Magdalena P. radi spolnega okuženja in suma tajne prostitucije, Rudoti K. radi razgrajanja, Ciril O. radi izdajanja za policijskega agenta, Julijana M. radi tatvine in Martin K. radi razgrajanja in zlobne poškodbe tuje lastnine. m Ivan Magerle izročen sodišču. Znani vel|:-vlomilec Ivan Magerle je bil v nedeljo izročen sodišču. Obenem je bil izročen sodišču ludi neki Ivan 11.. ker je od njega prevzemal ukradeno blago in ga prodajal. Mimo tega ga je Magerle tudi osumil, da mu je iz skrivališča pod Pohorjem ukradel del plena pri trgovcu Očku na Teznu, in sicer briljantni prstan, zlato uro, srebrno laško ter večjo množino cigaret. m Poskušana tatvina. Na ovadbo hlapca Franca G. iz Sv. Jurija ob Ščavnici je bil v soboto zvečer aretiran posestnik Štefan M., ker je hotel v neki gostilni izmakniti svojemu sopivcu Francu denarnico. Aretirani trdi, da je bil jiopolnoma pijan in da ni imel namena krasti. Celic * Novi policijski stražniki. V nedeljo opoldan so novi policijski stražniki nastopili službo. Oblečeni so v nove lične uniforme, ki so iste kakor jih ima državna policija po vsej državi. Zlasti pa vzbudi pozornost prometni stražnik na vogalu pri Ljubljanski kreditni banki, ki nosi na rokavu trak, na katerem je uvezeno kolo. * Rešilna postaja v mesecu juliju. V preteklem mesecu je rešilna postaja intervenirala v 45 slučajih, od teh je dvakrat nudila prvo pomoč v ambulanci. n * Smrtna kosa. V Beljaku je 2. t. m. umrl g. Maks Rauscher v 60. letu starosti. Pokojni je lastnik hiše na Glavnem trgu, v kateri se nahaja lekarna »Pri orlu«. Pred vojno je dolga leta sam vodil to lekarno, po prevratu pa se je preselil na Koroško. Bil je tudi podžupan pred vojno. — V javni bolnici je 1. t. m. umrla gdč. Fani Korberjeva, krojačica iz Gosposke ulice št. 14, v starosti 59 let. — 2. t. m. sta v javni bolnici umrla 421etni steklarski mojster g. Rudolf Kolenc iz Zavodne ter 791etna Antonija Pri-stovšek, gospodinja pri posestnku Sadniku v Sv. Pavlu pri Preeboldu. * Nezgode. 71etni Franjo Slokan iz Gosposke ulice se je v nedeljo v gozdu nad Gozdno restavracijo spodtaknil nad korenino in padel, pri čemer si je izpahnil levo roko. — 291etni trgovec Franjo Sventner iz Vranskega se je v nedeljo zvečer vračal z motornim kolesom proti Vranskemu. Naletel je s kolesom na neki kamen in padel ter si nevarno poškodoval desno koleno. — 181etni Janez Močnik iz Sv. Magdalene pri žibiku je v nedeljo zvečer pri nakladanju detelje padel in si izpahnil levo roko v ramenu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnici. * Pretep. V nedeljo zvečer je šel 421etni trgovec Franc K. iz Landeka pri Novi cerkvi iz gostilne domov. Pri tem ga je spremljala večja družba. Na cesti so srečali posestnika Štefana P. Vsi so bil že precej dobro rajpoloženi. K. je vprašal posestnika, zakaj mu je pri seji davčnega odbora odmeril tako visok davek. Pričel se je prepir in pretep. Končno pa je P. trgovca udaril s steklenico po glavi. K. je dobil nevarno rano nad desnim očesom in so ga morali prepeljati v celjsko javno bolnico. — V petek ponoči je na cesti v Vojnik neki F. napadel 661et-nega posestnika g. Jakoba Kovača in ga z nožem dvakrat nevarno ranil. K sreči je prišel Kovačev sin svojemu očetu nasproti in ga otel iz rok nevarnega napadalca. F. je bil aretiran. * Aretiran slepar. Neki brezposelni delavec Josip Sluga je bil aretiran na podlagi tiralice, ker je v Belgiji okradel nekega jugoslovanskega državljana. Iščejo ga tudi vojaške oblasti ker je pobegnil od vojakov. Doslej ga niso mogli prijeti, ker je imel delavsko knjižico na ime Theodor Wallner iz Nemčije. Knjižco nju je izstavila neka podeželska občina. Izročili so ga sodišču. Pustolovščina in nesreča pijanih tatov Škocijan, 150. julija. Pred tednom so nepoznani nepridipravi po noči okradli tri posestnike iz Dobrove*pri ško-cijanu. J. Janškovcu so izmaknili voz, posestniku Francu Pirnarju konja in Dujmoviču konjsko vprego. Zanimivo je, da so pokradli omenjene stvari pri več gospodarjih. Celo noč so se nato vozili in popivali po okoliških vaseh, obiskali so šmarješke Toplice, Družinsko vas in Šmarjeto. 01) kaki 3. uri zjutraj so se v naj-večjem diru pripeljali do gmajne pri Dobruški vasi, kjer jih je doletela nesreča. Pijani lopovi so namreč konja brez prizanašanja podili, ga splašili in v ovinku je voz izgubil ravnotežje ter se zvrnil na gmajno. Pri padcu se je voz popolnoma razbil. To je vendar lopove nekoliko zbegalo in jima vzelo korajžo. Pustili so konja in vse, kakor se je prevrnilo, in se neznano kam porazgubili. Med tein se je polagoma danilo; okradeni posestnik Janškovec je takoj opazil tatvino in obvestil svoje sosede, ki pa so z največjim začudenjem in strahom tudi sami spoznali, da so okradeni. Kar najhitreje so poslali po orožnike. Na poti do orožniške postaje pa je sel zapazil razbiti voz. Pozneje je tudi prišlo poročilo, ker se je tatvina hitro razvedela daleč naokrog, da se na njivi, posejani z deteljo, v Stari pase konj z vprego na sebi, ki nima gospodarja. Posestnik Pirnar je takoj od*el v Staro vas in r veseljem ugotovil, da je konj njegov. Posestnik Janškovec ima 1500 Din škode. Orožniki pridno poizvedujejo za storilci. Torek, 4. avgusta 1931. J Ujar veterin, ataše, dekan Kurent iz Leskovca pri Krškem, in še mnogo drugih. Na evidenčni tribuni pa je pričela poslovati komisija, ki ji je načeloval Fran Zupančič, župan iz Rakovnika in predsednik tamošnjega Konjerejskega društva. / Rezultat dirk 1. Dirka za 3 d<> 4-letue konje — proga 1800 m. 1. nagrada »Danko«, lastnik Cvetko Zorko iz Družinske vasi, čas 4‘30 nniut. 2. nagrada »Bečer«, lastnik Henrik Kužnik iz Vidina, čas 4-35 minut. 2. Dirka za 5 letne konje — proga 2700 m. 1. nagrada »Čardaš«, lastnik B. Hofbauer iz Krškega, čas 4-49 minut. 2. nagrada »Finiš«, lastnik I. Recelj iz Št. Jerneja, čas 5.26 minut. 3. Knoprežna dirka za ainerikanske dirkače — proga 2700 m. 1. nagrada »Fosilni«, lastnik I. Krušič iz Ljubljane, čas 405 minut. 2. nagrada »Finiš«, lastnik F. Sagaj iz Repen j pri Vodicah, čas 449 minut. 4. Dvovprežna dirka — proga 2700 ni. 1. nagrada »Silni in Branko«, lastnik F. Kerin iz Sv. Križa, čas 6-5 minut. 2. nagrada »Čardaš in Marica«, lastnik B. Hofbauer iz Krškega, čas 6‘51 minut. 5. Jahalna dirka — proga 1800 m. 1. nagrada »Zora«, lastnik I. Lipej iz Zgor. Sušice, čas 2*31 minut. 2. nagrada »Silili«, lastnik F. Kerin iz Sv. Križa, čas 2'34 minut. S tem so bile konjske dirke zaključene; sledila je še dirka kolesarjev, kjer je po zelo napeli borbi odnesel prvo nagrado Fran Medvešek iz Krškega, drugo Jože Rojec iz Ardrega pri Raki, tretjo Vladimir Merhar iz Brežic. Tudi kolesarskim tekmam, ki so oticijelni program praznika zaključile, je zbrana množica z zanimanjem sledila. Razglasil; so se še rezultati posameznih dirk ter se razdelile nagrade. Zatem pa se je vršila velika kmetska narodna veselica, ki se je med vrstami številnega prebivalstva razvila v prijetno in domače razpoloženje. Pa tudi letalo ljubljanskega »Aero kluba«, ki je priletelo že v jutranjih urah v Krško in pristalo na Krškem polju, kjer ga je občudovala številna množica kmetskega ljudstva, se je polagoma dvignilo ter po daljšem kroženju ubralo pot skozi-večerni zrak proti Ljubljani. Kočevje Izpiti. Gimnazijsko ravnateljstvo razglaša, da se bodo vršili popravni izpiti od 24. do 26. avgusta. Gospodinjski tečaj. Kolo jugoslovanskih sester v Kočevju namerava prirediti v jeseni tro-mesečni tečaj — če se bo prijavilo dovolj interesentov. Prijave je treba izročiti do 10. avgusta predsednici ali tajnici podružnice. Iz Roga. Žaga na Rogu je bila od 9. julija za precejšen čas ustavila obrat, in sicer radi pomanjkanja vode. Redkost. Iz Wetrenbacka poročajo, da je neka pastirica videla srno z osmimi mladiči, ki se je mirno pasla nedaleč od živine. Najbrže isto skupino je videl neki pastir v okolici Kočevske reke. Bučka Lopatico si jc zlomil. 1. avgusta se je težko ponesrečil 61-letni Janez Lekše iz Laz pri Bučki. Šel je v klet po vino za delavce. Med potjo pa je po neprevidnosti stopil na kamen in padel. Zlomil si je lopatico. Zlomljena kost mu je izstopila. Ponesrečenca so nesli v hišo in hoteli so mu nato uravnati kost. kar pa je Lekšeta tako bolelo, da je padel v nezavest. Lekše ima nenavadno smolo. Leta 1917 si je zlomil nogo pod kolenom in morali so mu jo amputirati. Od sedaj je nosil umetno nogo, katera pa mu ni bogsigavedi koristila, ker je bila že obrabljena in jermenje raztegnjeno; tudi to je nekoliko povzročilo nesrečen padec. Froli večeru so ga odpeljali v novomeško bolnico k usmiljenim bratom Sli SK. Ta teden bodo začeli graditi carinarnico na Jesenicah Jesenice. 3. avgusta. Vse priprave za gradnjo velike nove carinar«. uice na Jesenicah so končane. Te dni so odmerili prostor in začrtali temelje za gradnjo tega poslopja, ki ga bo gradila ljubljanska stavbna družba Tonnies kot najnižja ponudnica. Graditi bodo pričeli še ta teden. Carinarnica bo zgrajena na takozvanih »Žalah« ob Gosposvetski cesti. Dva nova mostova na Jesenicah Jesenice, 3. avgusta. »Jugoslovan« je že poročal, da grade na Jesenicah dva nova železobetonska mostova, in to enega preko Save v Kurjo vas in enega Čez »Jesenico« pri žagi ob cesti, ki vodi v Plavški rovt. Prvi ima tudi to posebnost, da je pot za vožnjo ločena od prehoda za pešce. Mostova sta dogotovljena in so ju pred dnevi izročili prometu. Marenberg Smrtna kosa. 31. julija je po daljši težki bolezni preminula v najlepši življenjski dobi gospodična Berta L u k a s o v a iz Marenberga. Hudo prizadeti in globoko užaloščeni rodbini, ki je v zadnjih letih izgubila že tri rodbinske člane, naše sožalje! Šmartno pri Litiji Jakobski sejem, ki je eden največjih letnih sejmov pri nas, je bil 27. julija, a se je zelo slabo obnesel. Živine je bilo sicer dosti, ali kupcev ni bilo. Povsod ista pesem: križat Nesreča. Gosp. Franc Golobar, tesač iz Ustja, je peljal pretekli teden na kolesu svojo sestro. Nesreča je pa hotela, da sta padla ter si je g. Golobar zlomil desno roko. Moral je k zdravniku. Neki rogovileži, zlasti oni, ki so jim javni lokali prepovedani, so te dni v poznih urah razgrajali po ulicah. Ovadeni so sreskemu načelstvu v Litiji. Poljčane Gasilska prireditev. Pred dnevi ustanovljena gasilno društvo Zbelovo pri Poljčanah, sedaj naše najbližje sosedno društvo, nas vabi na svojo prvo prireditev, ki bo 9. avgusta. Vršila se bo na vrtu tovarne B. Zelenka. Cisti dobiček je namenjen za nabavo brizgalne ter velja zato društvo podpreti. Vič Kanalizacija v viški občini zaradi lepega vremena hitro napreduje. Glavni kanali v Rožni dolini so že položeni in se vršijo sedaj dela na cesti I. na Glincah. Ko bo glavni zbiralni kanal gotov, pridejo na vrsto stranski kanali, na katere bodo potem posestniki lahko priključili kanale iz svojih hiš. Tombola Prosvetnega društva je v nedeljo popoldne lepo uspela. Na trgu pred župno cerkvijo se je zbralo številno občinstvo, ki je nestrpno pričakovalo, komu bo sreča naklonila glavne tombolske dobitke. Glavni dobitek, krasno spalnico, je sreča naklonila ge. Ani Majdi-čevi iz Rožne doline. V nedeljo 30. t. m. pa ima tombolo Olepševalno društvo v Rožni dolini, nakar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo. pri Litiji Sokolska prireditev. Ker je dnevno časopisje prineslo, da bo sokolska prireditev na Vačah že i l,oc*P'sana društvena uprava izjavlja, da bo sokolska prireditev nepreklicno 23. t. m. nakar opozarjamo sokolsko in ostalo javnost' — Društveni uprava. Litija Izgubljeno ali tatvina. Dne 16. t. m. je no- en . julija 1930 do današnje slavnosti, kulturno in socijalno delo Sokola za bežigrajski okraj. Izrekel je zahvalo vsem merodajnim či-niteljem, zlasti banu br. dr. Marušiču, županu dr. Pucu in 16. artil. polku, ki je s svojim vrlim komandantom pokazal in. še danes dokazuje, da sla vojska in Sokolstvo eno. da ju vežejo eni in isti ideali ter cilji. Z vzklikom prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku Petru in naši junaški vojski je zaključil brat slarosla svoj govor, godba pa je zaigrala državno himno. Nato je čestital Sokolu 111 župni starosta br. dr. Pipenbacher. Starosta brat Šaplja je nato otvoril letno telovadišče in otroško zavetišče, sofcotski pevski zbor pa je ubrano zapel »Iz bratskog zagrljaja«. Sledilo je vpisovanje v spominsko knjigo, nakar je bila dopoldanska svečanost zaključena. Popoldne točno ob 16. uri se je ob lepi udeležbi občinstva pričela javna telovadba, ki sta jo vodila društveni načelnik br. Mirko Černe in voditeljica sestra Ivanka Pristovova. Ženska deca (23) je s petjem izvedla prav ljubko simbolične proste vaje po pesmici »Ura«, nakar je moška deca (38) najprej strumpo izvedla eno prosto vajo, nato pa občinstvo zabavala s štafetnim tekom preko ovir. 15 naraščaj-nic. je dve prosti vaji za zlet v Prago izvedlo prav dobro, enako moški naraščaj (18). Burno pozdravljeni so nato nastopili vojaki (18) Iti. ,, i . z vaiami 8 palicami. Izvedba in skladnost sta bili vzorni. Pri orodni telovadbi so nastopile štiri vrste: člani na bradlji in v preskokih čez konja, moški naraščaj v preskokih čez kozo, ženski naraščaj pa čez konja. Vse vrste so pokazale prav le,po izvedene vaje, zlasti na bradlji se je odlikoval naš mednarodni tekmovalec br. Porenta s svojimi vrhunskimi vajami. Dober in lep je bil nastop članic (11) in enako članov (19) s prostimi vajami za praški zlet. Komaj so člani zapustili telovadišče, so med burnimi vzkliki »Živela vojska« prikorakali v polni bojni opremi vojaki (28) 16. artil. polka, ki so štiri vaje s puškami brez stelja izvedli vzorno in brezhibno. Javno telovadbo je zaključila vzorna vrsta Sokola I Tahor na krogih, ki je za svoje vrhunske vaje žela navdušeno pohvalo občinstva. Sokolu III k pomembnemu slavju naše iskrene čestitke za čim lepši in uspešnejši razvoji Zdravo! Veličasten sokolski praznik v Škofji Loki Školja Loka, 3. avgusta. Nezlomljiva in večno živa sokolska ideja je za zmago bogatejša. Krasna proslava 25-letniue Sokola v Škofji Loki v soboto in v nedeljo to potrjuje. Mesto je preživljalo dneva, kakršnih je bilo v preteklosti le malo. Pred Sokolskim domom je bilo postavljenih 6 mlajev, vsa stavba pa je bila okrašena s cvetjem in zelenjem. Uvod v jubilej je dala gasilska godba s promenadnim koncertom v soboto zvečer na Mestnem trgu. Istočasno so Dom razsvetljevali reflektorji, na pročelju stavbe pa je odseval obžarjeni transparent sokolskega emblema. Po koncertu se je vršil v veliki dvorani slavnostni občni zbor. Obsežna dvorana je bila nabito polna. Po sokolski koračnici je pozdravil goste starešina društva br. Frane J)<>-lene st. Zatem je slavnostni govornik podsla-rešina br. Vinko Zahrastnik očrtal društveno zgodovino, spominjajoč se toplo umrlih bratov >n sester. Po državni himni, ki jo je odpel pevski zbor br. Adamiča, sta bili z navdušenjem sprejeti udanostni brzojavki kralju Aleksandru 111 prvemu starešini prestolonasledniku Pelru, nakar so bile prečitane številne pozdravne če siitke. Imenom župe Kranj in jeseniškega društva je nato izpregovoril br. dr. Maks Obersnel, je škofjeloškemu Sokolu prav iskreno Česti-na jubileju in doseženih uspehih s poseb-1111,1 poudarkom na br. Dolenca st., ki mu pri- redi članstvo burne in dolgotrajne ovacije. Prvi loški vaditelj br. Bojan Drenik je čvrsto očrtal svoj pozdrav z mislimi na preteklost, potem pa je naraščajnik Bizjak deklamiral Župančičevo »Kovaško . Po pevskih točkah je br. Debeljak obrazložil osnovo Meškove Mali«, katere tretje dejanje so takoj zatem prikazali diletanlje v skrbni režiji br. Košce. Zvezdnato nebo je obetalo lep dan. Gasilska godba je priredila budnico ob pol petih. Sokolstvo se je pripravljalo za slavnostno nedeljo. Od vseh krajev so prihajali udeleženci 7. vozovi, motocikli, avtobusi — po mestu je nastalo naj-živahnejše vrvenje. Na letnem telovadišču Sokola so pričele takoj zjutraj skušnje. Dopoldne je položilo društvo na grob slaroste br. Slavka Flisa lovorjev venec, škofjeloški Sokoli so se oddolžili spominu svojih pokojnih bratov in sester. Točno ob 11. uri se je pričela viti izpred telovadišča veličastna povorka, ki so jo otvorili Sokoli-jezdeci. Godbi Sokola I iz Ljubljane so sledili prapori Tržiča, Gorenje vasi - Poljan, Koroške Bele - Javornika, naraščaja iz Kranja in Jesenic in župe Kranj. Za načelstvom in starešinstvom so se zvrstile dolge kolone gostov, članstva, naraščaja in dece, oficirski zbor, za temi je strumno korakala četa vojakov, sledila je godba škofjeloških gasilcev pod vodstvom g. Ravniharja, nakar so se s praporom v ospredju zvrstili škofjeloški oddelki članov in članic, obojega naraščaja in dece. Na Mestnem trgu je nagovoril zbrano množico-notar br. Stevo Šink. V krasnem, globoko zamišljenem govoru se je spominjal govornik žrtev Deisingerja in Gosarja, ki sta se kot srbska oficirja borila proti Avstriji, ter zdravnika dr. Jamarja, ki je pred vojno tako zelo pomagal našim fantom. Župan Josip Hafner je pozdravil Sokole v imenu mestne občine, potem pa je stopil na oder polkovnik in komandant mesta Razglasi kraljevske banske uprave Vlil. No. 1857/3. - 2155 Razglas V registru pomožnih blagajn se je pri Trgovski samopomoči, reg. pom. blagajni v Mariboru, vpisala izprememba pravil v §§ 1—7, 10, 11 in 15. Izpremembe pravil se nanašajo zlasti na delokrog blagajne, določbe o vpisninah, prispevki za rezervni sklad, letna vplačila za upravni sklad, glede izplačevanja posmrtnin ter glede državnega nadzorstva, kraljevska banska uprava Dravske banovine V Ljubljani, dne 28. julija 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 261—26/30-2. 2165-3-1 Oklic. Pri .podpisanem sodišču so se nabrali nekateri predmeti, izvirajoči iz raznih kazenskih postopanj. Ker so lastniki teh premetov neznani, se pozivajo, da se zglase najpozneje v enem letu od dne zadnjega razglasa tega oklica v »Službenih objavah« in dokažejo svojo lastninsko pravico, ker bi s« po brezuspešnem poteku tega roka predmeti prodali in izkupilo oddalo fondu za zidanje kazenskih zavodov. Pozneje bi morali upravičenci uveljaviti svoje lastninske pravice tožbenim potom napram državi. Natančen seznam predmetov je razviden iz oklica na sodni deski pri deželnem sodišču v Ljubljani. Predsedništvo dežel. sodišča v Ljubljani, dne 30. julija 1931. •j« E 49/30-16. 2164 Oklic. Tožeča stranka Gobec Jožef iz Studenic, zastopana po drju. Prus Antonu, odvetniku v Konjicah je vložila proti toženi stranki Kragelj Benediktu, trgovcu v Zbelovem, zast. po drju. Macarolu Franju, odv. v Konjicah, radi 5000 Din s pripadki k opravilni št. C 49/30 tožbo. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Fink Mihael, branilnični uradnik v Konjicah za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 17. julija 1931. * E 345/31. 2163 Dražbenl oklic. Dne 21. avgusta 19 3 1 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Florjan vi. št. 45. Cenilna vrednost: 27.422 Din 80 p. Vrednost pritikline: 45'— Din; najmanjši ponu-dek: 18.283— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si- br. Milorad Radovič, želeč Sokolu največ uspehov, ker je Sokol največji prijatelj domovine. V priznanje te globoke sokolske misije pripne nato Radovič na loški prapor spominski trak, dar oficirjev, z napisom: Složno in snažno napred! Oficiri 52 pp. S. Mici Keršmančeva okiti nato prapore z lipovimi venci. Poslednji govornik br. Horvat se spominja vladarja, prestolonaslednika in br. Gangla. Po odigrani državni himni gre sprevod po mestu naprej skozi Karlovec in nato k razhodu. Popoldanski telovadili nastop je pričel z rokometno tekmo med hazensko družino Zarje iz Kranja in Loko z zmago domačinov 1:3. Ob 15. uri je na telovadišču pričela telovadba, ki ji je prisostvovalo ogromno ljudstva. Na tribuni so se zbrali mnogi odličniki: sreski poglavar Fran Žnidaršič, župan Ciril Pirc, vodja sreske izpostave Franjo Levičnik, komandant mesta Milorad Radovič, podpolkovnika Markulj in Bakič i. dr. Zenska deca (65) je pod vodstvom Anice Ankeletove izvajala zletne proste vaje. Članice (77) je pripeljala načelnica s. Linke Elza in moško deco (92) Danilo Brdon. Nastopu vojakov (96) pod poveljstvom poročnika br. Vodeba Lea, so sledile skupinske vaje moškega naraščaja (25), nakar so vsi telovadeči oddelki prikorakali pred tribuno, kjer je izročil po krasnem nagovoru načelnik učitelj br. Horvat Rudolf naraščaju prapor. Cim je godba odigrala državno himno, je zletela v zrak raketa, ki se je razvila v dolgo državno trobojnico. Drugi del telovadnega nastopa je otvoril ženski naraščaj (44). Nastopili so nato člani (10-l>, sledile so raznoterosti, ljubka narodna kola (32), 65 telovadcev s Potočnikovimi vajami in za zaključek U boj (9). Po telovadbi so se zgrnile množice v Sokolskem domu, kjer se je razvila ob silni udeležbi ljudstva nekaljena zabava. eter bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šoštanj, dne 26. junija 1931, * E 356/31—11. ’ 2161 Dražbeni oklic. Dne 5. septembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Planina vi. št. 35 Cenilna vrednost: 56.607'40 Din; najmanjši ponudek: 37.750'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 27. julija 1931. * E 282/31—10. 2162 Dražbenl oklic Dne 17. septembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pilštanj vi. št. 21 do 'A. Cenilna vrednost: Din 17.178, po odbitku služnostnih pravic v znesku 8599-35 dinarjev, polovica (čista) tedaj Din 4299 67. Vrednost pritikline: Din 200—; najmanjši ponudek: Din 2866-50. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se.J1® mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Kozje, dne 29. julija 1931. * E 277/31-10. 2160 Dražbenl oklic. Dne 2 2. septembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe vi. št. 141. Cenilna vrednost: Din 24.961-30. Vrednost pritikline: Din 320-—; najmanjši ponudek: Din 16.650-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deeki tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 30. julija 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 884. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. junija 1931. Besedilo: Karel Frank & Komp , družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Pražarna vseh kavi-nih primesi in surogatov pod zaščitno *namko >Kafeko«. Družbena pogodba z dne 6. junija 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne giavnice 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 20.000 dinarjev. Poslovodje: Walland Robert, trgovski zastopnik v Ljubljani, Škofja ulica št. 8; Zore Marija, zasebnica v Ljubljani, Gledališka ulica št. 12. Prokurist: Zore Rudolf, trgovec v Ljubljani, Gledališka ulica Št. 12. Za namestovanje upravičen: Poslovodji zastopala družbo in podajata za družbo pravno obvezne izjave koletivno oba skupaj ali pa poslovodja Walland Robert kolektivno s postavljenim prokuristom Zore Rudolfom. Istotako podpisujeta firmo družbe obi poslovodji kolektnivno ali pa poslovodja Walland Robert kolektivno s postavljenim prokuristom na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita obe poslovodji kolektivno ali pa poslovodji Wa!land Robert kolektivno s postavljenim prokuristom — sedaj Zore Rudolfom — lastnoročno svoja podpisa. Prokurist postavi k svojemu podpisu označbo, ki označuje pro-kuro ^pp« (per procura). Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1931. Firm. 562/31 — Rg C IV 291/1. * 88i>. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. junija 1931. Besedilo: Mizarstvo >Sava«, ilružba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja vseh v mizarsko stroko spadajočih predmetov. Družbena pogodba z dne 8. januarja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 8000-—. Na to vplačani zneski v gotovini: 8000 dinarjev. Poslovodja: Zupančič Franc, mizarski mojster v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 18. Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje za njo tako, da pod tiskano, pisano, s štampiljko ali kako drugače odtisnjeno besedilo tvrdke podpiše svoje ime. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1931. Firm. 533/31 — Gg. C IV 285/1. 887. Sedež: Nemški rovt. Dan vpisa: 22. junija 1931. Besedilo: Janez Medja. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Medja Janez, Nemški rovt št. 4. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1931. Firm. 559/31 — Rg. A Vil 62/1, H? 888. Sedež: Vič. Dan vpisa: 27. junija 1931. Besedilo: Terpin Anton. Obrtni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Imetnik: Terpin Anton, trgovec na Viču, Tržaška cesta št. 12. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. julija 1931. Firm. 714/31 — Rg A VII 64/1. Razne objave 21C6 Vabilo na IX. redni občni zbor, ki ga bo imela Zadružna banka v Ljubljani dne 19. avgusta 1931. ob 16. uri v bančni posvetovalnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance za leto 1930. 4. Volitev v upravni svet. 5. Volitev v nadzorstveni svet. 6. Slučajnosti. Po § 14 bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri Zadružni banki v Ljubljani najpozneje šest dni pred zborovanjem vsaj po de««* delnic. Upravni svet. * 2157 Objava. Izgubil se je obrtni list za lončarsko obrt na ime Škerlat Adam, Moščanci S*. 60, ki ga je izdal civilni komisar v Murski Soboti 2. maja 1921 pod št. 4152. Prograšam ga za neveljavnega. fckerlak Frančiška, g. Moščanci 60. Službene objave P. Kipson: 28 Marsove skrivnosti (Roman.) Hotel je klicati na pomoč, toda od groze mu je glas zamrl v grlu. Njegov boj z vampirjem je trajal samo nekoliko sekund. Nebo je bilo pokrito z oblaki in vladala je popolna tema. V daljavi par metrov nad seboj je Robert videl žareti oči nestvora, ki je letal po zraku in brezdvomno čakal ugodne prilike, da se spet vrže na njega. Robert je mislil, da je izgubljen. Sedaj je spoznal, da je Mars, o katerem je mislil, da je neobljuden, poln strašnih zveri, in da se nahaja noč in dan v smrtni nevarnosti. Pomoči ni mogel pričakovati od nobene strani, navezan je bil le na samega sebe. Kljub strahu, ki mu je bil kot led legel v vse ude, je razmišljal o obrambi in naenkrat mu je šinila izborna misel v glavo. ■ — Ogenj, je zaklical s hripavim glasom, ogenj... Te nočne pošasti se morajo bati ognja. In kot blazen je skočil s svojega ležišča, in v divjem diru tekel do ognja. K sreči je še veselo gorel. Robert je zagrabil dolgo poleno, ki je na enetn koncu gorelo ter ga zalučal proti svojemu sovražniku, ki mu je bil po zraku sledil. Za trenutek je leteči ogorek razsvetlil naravnost grozno pošast. Najbujnejša fantazija srednjega veka ne bi bila mogla iznajti takšnega demona. Predstavljajte si netopirja, velikega kot človeka. Poleg kril je pa imel še posebej štiri noge z ostrimi dolgi- mi kremplji. Glava je bila podobna človeški glavi in na obrazu te pošasti je bilo videti, da je divja in krvoločna. Rdeče oči so se svetlikale, nos je bil kratek in zavihan, ustnice so bile ozke in krvavordeče, uhlji pa dolgi, skratka, zver je bila naravnost ostudna. Robert je natančno videl vse te malenkosti in bil je tako divji, da je prijel za drugo, manjše poleno ter ga zalučal proti zveri. To pot jo je zadel v trebuh. Vampir je žalostno zajavkal in padel na tla. Robert je zagrabil najbližje poleno in tekel proti njemu, da ga ubije, toda vampir ni bil težko ranjen in skakal je po tleh kot kakšen kenguru ter se umikal Robertu, ki mu je sledil. Nazadnje se mu je posrečilo, da se je dvignil v zrak in odletel je ter mu izginil izpred oči. Nekoliko pomirjen se je Robert vrnil k ognju in na-visoko plapolal v zrak. Robert je sedel tik ognja in kot metal nanj nova polena, tako da je kmalu velik plamen visoko plapolal v zrak. Roret je sedel tik ognja in kot vsi samotarji je pri razmišljanju glasno govoril: — Mislim, da se mi po dnevi ne bo treba bati teh vampirjev, kajti ni dvoma, da so, enako kot vse vrste netopirjev, nočne živali in se boje dnevne svetlobe. Zaenkrat moram bedeti do konca noči in paziti, za naslednjo noč pa si moram poiskati kakšno votlino ter nje vhod zapreti z leseno rešetko, drugače se mi lahko zgodi, da se iz spanja mirno preselim v večnost, na kar za enkrat še nikakor ne mislim. Z mastjo ptičev in suhim srobotom si bom napravil svetiljko, ki jo bom postavil pred vhod in ta bo gorela vso noč in preganjala vampirje. Robert je s strahom mislil na ostudno žival, ki jo je bil videl, in pri najmanjšem šumu je preplašeno divgnil glavo in strmel v noč, boječ se, da naenkrat zapazi žareče oči nestvora. Ponovno se mu je zdelo, da čuje lahno udarjanje kril. —■ Kaj če bi privedel druge seboj? se je spraševal s strahom. Kako naj se branim zoper jato vampirjev, če mi zmanjka gorečih polen? V svoji nervozni se je videl, kako leži onemogel na tleh in kako se nanj sklanjajo vampirji ter mu skušajo sesati kri. Vedno bolj ga je obhajal strah pred neznanim. Kakšne nestvore bo še srečal na tem čudnem svetu, ki je obljuden s samimi strašnimi zvermi? Take in enake misli mu je odgnala jutranja zarja, ki se je pokazala na obzorju in dobro uro pozneje je že vzšlo solnce. Začel je prepevati in se norčevati iz nočnih nestvorov. S solncem se mu je vrnilo upanje, ki ustvarja velika dela. — Jaz sem pa res bedast, si je dejal. Z jakostjo svojih človeških mišic, ki je še povečana radi zmanjšane privlačnosti, in s svojim ognjem bom pognal v beg vse te proklete netopirje. Zaenkrat, pustimo jih in pojdimo zajuterkovat. Veselo je gledal pokrajino v svitu jutranjega solnca. Lahne meglice so se dvigale iz močvirja in izginjale. Vetrič se je poigraval s trsjem. Stopil je k vodni mlald in se v njej ogledoval. Pred vsem je pogledal rano na svojem vratu. Ni bila ravno nič posebnega: rdeče podplate točka, na robu nekoliko otekla. Vendar ga je to zaskrbelo. Puščoba in dolgčas vsepovsod Pariz. Ponočno življenje v tem »mestu lučk, ki je bilo takoj po vojni in pa v zlati dobi denarne papirnate poplave nad vse živahno — da ne rečemo predivjano in razbrzdano — se je dandanes skoro popolnoma nehalo. Kar danes v Parizu še ponočuje, to so večinoma bogati Amerikanci, in če teh 'ne bi bilo, bi bil Pariz ponoči miren in tih kakor kakšno podežel-. sko mesto. Parižani sami pravijo, naj si gre ogledovat zabaviški del mesta tisti, kdor hoče namenoma postati slabe volje ... Največ zabavišč je namreč v tem delu mesta takih, da pride na vsakega gosta po en natakar in po en saksofon! Podjetniki pravijo: »Montmartre est mort, vi-ve Montparnasse«. (Na Montmartru in na Montparnasse-u je največ zabavišč; Montpar-nasse pa je novejši in modernejši.) Pa tudi Moutparnasse je danes mrtev. Podjetniki so hoteli iz Montparnasse-a napraviti amerikanski Montmartre, dosegli pa so le to, da so napravili tam eno samo veliko plesišče najbolj temne vrste. Nekaj časa je še šlo, dokler so imeli Amerikanci preveč dolarjev; toda počasi so se tudi Amerikanci naveličali večnega modernega hopsnnja in ripsanja, in ko je Ameriko zadel še občutni gospodarski polom, je bilo koneo dolarjev in konec zabave. Danes je v Parizu več nočnih lokalov zaprtih kakor odprtih. Ljudje so se razšli, ker so se naveličali plačevati slab šampanjec po 250 frankov. Pariška mladina pa se zabava po svoje — doma. Bruselj: Bruselj so imenovali nekdaj »mali Pariz«. Danes pa je življenje v Bruslju ponoči precej dolgočasno, ker imajo tam neke posebne vrste prohibicijo (prepoved alkohola). Belgija-nec namreč lahko pije, kolikor hoče, toda v javnem lokalu ne sme uživati alkoholnih pijač, ampak samo doma; in še če hoče piti doma, ne sme kupiti manj pijače kakor dve litra. Kdor pa poskusi vtihotapiti alkoholno pijačo v javen lokal, dobi opravka s policijo. Policija ima namreč poseben odelek, ki hodi od lokala do lokala in poduha vsak kozarec — gorje mu, kogar zalotijo. Denarne kazni so namreč silno visoke! Policija ima pravico pregledovati tudi »privatne« klube. To postavo je predložil socialist Vandervelde. Vsi ostri ukrepi pa nič ne pomagajo in v Bruslju vidiš na ulici vedno dovolj ljudi, ki se jim pozna, da so precej globoko pogledali v kozarček. Rim: V Rimu moraš biti zvečer miren in tih. Samo v bližini »korza« je nekaj lokalov, kjer smeš zvečer posedati do dveh zjutraj, če se podnevi nisi pregrešil zoper postavo. Vina pa ne smeš piti preveč, kajti vlada zahteva mir in delo in disciplino. Rim je ob 11. uri ponoči kakor izumrl, kajti zjutraj je treba vstajati zgoraj — tako hoče vlada. Zabavaš se lahko samo še v hotelih, ampak ta »špas« je silno drag! Vse kaže na to, da se je lotil cele Evrope strahovit povojni maček in nekateri ljudje pravijo, da čutimo tega mačka tudi v Ljubljani... Goljuf velikega formata Takoj po svetovni vojni je bil svet kar preplavljen raznih pustolovcev in podobnih tipov, ki so poskušali izrabiti splošno tedanjo razburjenost in zmešnjavo v svoje sebične namene. Dosti takih »ženijev« je že dosegla trda roka pravice, .dosti pa se jih je tudi izmuznilo in šele danes po preteku mnogo let' se policiji po-srečuje, tu in tam vloviti kkšnega »debelega« tiča. Med povojne sleparje velikega formata spada brez dvoma tudi Otokar Hobi, sin nekdanjega avstrijskega generala, ki je te dni stal pred dunajskim sodiščem. Ta junak dneva je že leta 1922. poneveril nekemu vrtnarju na Češkem pol milijona tedanjih kron, ki so bile takrat' še precej vredne, potem pa je pobegnil in je leta in leta živel kot pustolovec prve vrste. V Hamburgu se je oženil kot »baron« s hčerko bogatega trgovca; ženo pa je kmalu zapustil in se je začel izdajati za vseučiliškega profesorja, in je prirejal znanstvena predavanja po raznih velikih mestih o Aziji, ki je še nikdar videl ni. V Heidelbergu je nastopil celo kot kandidat za nemški državni zbor na programu nemške ljudske stranke, kasneje pa je postal šef nemške propagande za južno Tirolsko. Obiskal je tudi več nemških naselbin v Jugoslaviji, goljufal je pa povsod, kamor je prišel in povsod je napravil prav znatne dolgove. Dunajsko sodišče je podjetnega moža obsodilo na 4 mesece ječe, po prestani kazni pa ga bodo izročili nemškim sodiščem. Tri leta zapora zaradi nespodobne kopalne obleke Nedostojno oblečene kopalce, katerih obleka vzbuja ogorčenje, čaka v elegantnih kanadskih kopališčih triletna ječa. To postavo je pravkar sprejel kanadski parlament. S to postavo hočejo ukrotiti ruske »dulioborce«, ki so se uase- Humor Avtomobilist: »Ali se hočete peljati z menoj?« Potepuh: »Hvala! Kakor kaže, bo dež, pa bom rajši počakal na zaprt voz!« V modernem slogu zidana cerkev Na sliki vidimo novo katoliško cerkev v Kre-feldu v Nemčiji Ponočno življenje v velemestu Velika zatvornica v Bremerhavenu Veliko zatvornico v Bremerhavenu so delali več let, 10. avgusta pa bo izročena prometu. Tega dne bo priplavala velika ladja »Bremen« skozi zatvornico v dok, kjer jo bodo preslikali. Zgodovinsko srečanje v polarnih krajih Na sliki vidimo zrakoplov »Zeppelin« nad »tihim zalivam«. Sliko je posnel fotograf s paro-broda »Malygin«-a. Zrakoplov »Zeppelin« je pristal 27. julija zvečer na vodi »Tihega zaliva« ______________na Hoockerjevem otočju v neposredni bližini parnika »Malygin«-a. lili v Kanadi in ki se imajo navado kopati popolnoma goli. Na vprašanje nekega poslanca, kakšne obleke da se smatrajo za nedostojne, jo pa predsednik odgovoril, da bodo o tem že odločali sodniki po svojem prirodnem čutu. Lord Kylsant obsojen na 1 leto ječe Prejšnji generalni ravnatelj velikega angleškega paroplovnega koncerna »Royal-Mail« lord Kyl-sant je bil obsojen na 1 leto ječe zaradi nečednih manipulacij s premoženjem družbe. Priprosti iznajditelji Dandanes imajo ljudje navado, da silno visoko ceilijo »strokovnjake«. Do neke mere je hvala »strokovnjakov« tudi opravičena; vendar pa kaže zgodovina, da so tudi nestrokovnjaki prišli na marsikatero pametno misel. Tako je dobil pariški ključavničar Michaud 1. 1855. v popravilo voziček na treh kolesih. On je voziček razdejal in 6e je začel s kolesi igrati. Nato je začel voziček zopet sestavljati, ampak samo na dveh kolesih. Na tem vozilu je začel iskati ravnotežje; naprej pa se je pomikal s tem, da je kolesi poganjal z nogami. Ljudje, ki so ga videli, so se smejali na ves glas. Po dolgotrajni vaji pa se je Michaud že čisto dobro vozil in ljudje so se nehali smejati. Polagoma je svojo iznajdbo izpopolnil še s pedali in dvokolo je bilo tu. Na podoben način je prišel Anglež Mitchell na idejo, da je kolo ovil z gumijem. Londonski vozovi so bili takrat kakor povsod drugod okovani z železnimi obroči in so silno ropotali. Mitchell pa je nekega dne ovil kolesa s starimi obroči iz gumija in glej, kolo je teklo lepo in gladko brez ropota! Nato je ovil kolesa svoje kočije z gumijem in Londončani so kar strmeli, ko niso slišali nobenega ropota, kadar se je Mitchell vozil po londonskih ulicah. Na Pomeranskem pa je neki kmet nataknil na svoj težki voz navadna avtomobilska kolesa. Tudi to se je obneslo, ker je s takim vozom peljal lahko dosti večjo težo kot pa I navadnim vozom. Ta »iznajdba« se po Pomeranskem vedno bolj širi. Izdaja tiskarna »Kerknrc Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Hihilek.- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Kozjan — Val * Ljubljani