POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 37 e Maribor, četrtek, dne 5. mata 1938 * Leto XIII Tudi jubilej K triletnimi petomajske narodne skupščine le dni poteka tretje leto, odkar so se vršile petomajske volitve v narodno skupščino. Ne bo' odveč, če se spominjamo tega jubileja, ljudstvu v pouk, Poklicanim v opomin. Začetkom leta 1935 je tedanji predsednik vlade Boško Jevtič nenadoma razpustil Živkovičevo narodno skupščino in razpisal volitve za 5. maja. Kazpis volitev je razgibal naše politično življenje. Mi socialisti smo takoj sklenili, da nastopimo pri volitvah samostojno in smo kljub težkim pogojem volilnega zakona sestavili kandidatno 'isto za vso državo. Toda zadnji trenutek nam je bila naša lista onemogoče-na- • Naši za- upniki so na to na svoji konferenci sklenili volilno abstinenco. Tudi tedanja SLS je proglasila abstinenco. S tem pa niso bili zadovoljni mnogoštevilni klerikalni veljaki, ki so "a vsak način hoteli postati poslanci. ha čeprav po Jevtičevi milosti. Tako so mjub prepovedi kandidirali klerikalci ^ Koce, dr. Veble, dr. Klar in Brenke. Klerikalni prvak dr. Ogrizek iz Ce-Ta Pa je celo vstopil v centralistično ™°djerovo stranko. Jevtičev zaupnik dravsko banovino dr: Marušič, ki je 'krat vodil čudovito politiko pridobivanja klerikalcev za Jevtičev režim, je bil ves ginjen, ko so se klerikalni veljaki gnetli okoli njega, da bi dobili od Jevtiča dovoljenje za kandidaturo. Vsi kandidati pa so morali pred dvema pričama položiti Jevtiču slovesno1 pismeno zaobljubo, ki se je glasila: Ovim izjavljujem i jamčim svojom čašču, da ču uvek i u svima prilikama za-stupati politiku koju vodi pretsednik kraljevske vlade g. Boško Jevtič i da ču biti discipliniran član grupe koja tu politiku zastupa. — Ova izjava ostaje u važnosti i ako g. Jevtiča ne bi bilo u vladi i ako ja budem ili ne budem izabran za narodnog poslanika. V zadnjem trenutku se je sporazumel tudi dr. Maček s srbskimi demokrati in zemljoradniki in je postavil listo združene opozicije. Ta lista je bila za Slovenijo v naglici in slabo sestavljena: oba izvoljena poslanca sta se izneverila dr. Mačku in odšla v narodno skupščino, eden takoj spočetka, drugi pa letos februarja. Napočil je dan volitev: lepa, sončna Pomladanska nedelja. Delavski volilci so že na vse zgodaj odšli z godbami na izlete. Menda še nikdar ni bilo toliko ljudi na obronkih Pohorja, na Mrzlici, na Celjski gori, na Poljani pri Gorjah, na Šmarni gori in po drugih izletnih krajih. Volišča pa so bila strahotno Prazna. Do 4. ure popoldne je volilo Povprečno komaj okoli 10 odst. volilcev. V zadnjih dveh urah pa je začelo število , v u tii * .t i -j * n: v • h ‘zapisanih Klasov silovito naraščati. Po končanih yolitvah je bilo uradno objavljeno, da m v dravski banovini od 308.521 vpisanih volilcev glasovalo za Jevtiča 123 tisoč 652 volilcev, za Mačka pa. 22 tisoč 805. Izid volitev je merodajnim činite-dem odprl oči. Čez noč je izginila Jcv-tičeva vlada in imenovana je bila nova 'jlada, ki je objavila za svojo nalogo, oa odpravi zakone diktature in da pri-ftomore volji ljudstva do soodločanja v državi. Pričakoval se je tudi razpust Petomajske skupščine, ki je ostala tudi okrnjena, ker so ji poslanci združene opozicije napovedali bojkot. Kljub vsemu pa petomajska skupščina praznuje že svoj triletni jubilej. Mala antanta, srednja Evropa in zapad Za J Jc ■ i emoicracijo na Ballc anu Kaj je potrebno, da se zagotovi demokratičen razvoj balkanskih držav Dne 4. do 6. maja se bo vršila v Bu- ( vedati karesti konferenca male antante, ki bo razen drugih vprašanj obravnavala tudi izpremenjeni politični položaj po zasedbi Avstrije. Velik sosed je malim državam lahko koristen, lahko pa tudi nevaren, zlasti z ozirom na svoj gospodarski imperializem. V Romuniji je zaradi tega nastala zaskrbljenost. Ta zaskrbljenost je še večja, ker balkanske male države potrebujejo gospodarsko podporo. Predvsem namerava Nemčija odpo- podunavsko mednarodno pogodbo glede kontrole v spodnjem delu in evropsko v srednjem delu Donave. V tem primeru bi bila Romunija, ki je ob dolenjem toku Donave jako prizadeta. Nemčija pa pričenja obenem graditi rečne kanale in ceste, ki so očivid-no strategičnega pomena, ker otvarjajo direktne zveze z jugovzhodom. O teh vprašanjih je bilo govora tudi na angleško-francoski konferenci, koncem aprila. Posebno važno se nam zdi vprašanje gospodarske pomoči mali antanti in drugim srednjeevropskim državam, ki jo hočeta nuditi Francija in Anglija. V ta namen naj bi se sklenile s temi državami ugodn°stne trgovinske pogodbe, ki bi omogočale, da pokupita Anglija in Francija vse prebitke produkcije in s tem omogočita njih gospodarsko življenje v neodvisnosti. Načrt je pravzaprav že star. Njegova realizacija je skrajno potrebna, da z njo zagotovimo svoboden in demokratični razvoj srednjeevropskih in balkanskih dežel. Veliki shodi nemških socialnih demokratov v ČSR Delavstvo je ostalo zvesto načelom mednarodnega socializma, kracije in svobode. demo- Letošnji 1. maj so nemški socialni demokrati v ČSR praznovali deloma z lastnimi prireditvami, deloma pa tudi skupno s čehoslovaškimi koalicijskimi strankami. V nemškem ozemlju je bila največja majska manifestacija nemških socialnih demokratov v Karlovih Varih, ki se je je udeležilo 20.000 nemških delavcev. Delavstvu je govoril posl. A. Jaksch poslanka angleške Labour Party Razen tega so zborovanju prisostvo- in vali tudi angleški in ameriški novinarji, na katere je napravila manifestacija silen vtis. Pred kratkim je imel v Karlovih Varih shod Henlein, ki se ga je u-deležilo okoli 25.000 ljudi. V ostalih krajih nemškega ozemlja, kjer prebivajo tudi Čehi, so nemški socialni demokrati in češke vladne stranke imeli na skupnih shodih povsod vsaj približno toliko ljudi, kot Henleinovci. To kaže, da je nemško delavstvo v ČSR ostalo v veliki večini socialno demokratično in za svobodno republiko. Veliki napredek angleške delavske stranke Značilne volilne številke. Politika Anglije večinoma odločuje o usodi vsega sveta. Zato je važno, kakšen je politični pravec angleške vlade in kakšno je razpoloženje naroda v državi. Najboljše merilo za politično na-ziranje v državi so uspehi dopolnilnih volitev v parlament. Rezultati navedenih šest volilnih okrajev, v katerih so se izvedle v zadnjih šestih mesecih dopolnilne volitve v spodnjo zbornico, najbolj kažejo povprečno razpoloženje in njega razvoj v državi. North Islington in West Fulham sta okraja mesta Londona. Hasting je provincijsko mesto ob obali. Farnvvorth je industrijsko mesto v Lancheshireju. Pontypridd je rudarski okraj v Walesu in Ipswich je v glavnem kmetiški okraj. V pregledu navajamo število glasov, ki jih je delavska stranka dobila v volitvah 1929, ko je delavska stranka dobila veliko večino; dalje 1931, ko je zaradi Macdonaldove izdaje delavska stranka nazadovala in 1935, to je v zadnjih splošnih volitvah ter v zadnjih dopolnilnih volitvah: 1929 1931 1935 1937/38 North Islington 18.272 17.359 28.790 13.523 Hartings 6,516 4.983 9.404 11.244 Farnvvorth 21.857 19.553 22.040 24.298 Pontypridd 20.835 21.751 — 22.159 losvvich 17.592 17.490 21.278 27.604 West Fulham 16.190 12.164 14.978 16.583 Stavkovna gibanja Stavka v tovarni nogavic v Sarajevu, V Sarajevu stavkajo delavke tovarne nogavic, ki se prodajajo v naših trgovinah pod znamko »Ključ«. Gre za bolje mezde. Krojači v Čacku stavkajo že tretji teden. V Kininu v Dalmaciji stavka 7 čevljarskih pomočnikov, vsi kolikor jih je v tem mestu zaposlenih. Spet se govori o volitvah. ...j, : < ■< * Bodi kakorkoli. Prepričani smo, da pride čas, ko bomo dobili nove politične zakone, ki so obljubljeni, in da bo prišla do veljave volja ljudstva. 101.262 93.300 96.490 115.411 Konservativci pa 78.251 1,19.883 99.516 101.915 Liberalci se dopolnilnih volitev v teh okrajih niso udeležili. Delavska stranka je v teh okrajih zopet prekoračila število glasov 1. 1929. Za konservativce je 1935 ugodnejše po številu glasov samo zaraditega, ker v Pontiprvddu ni bil postavljen delavski kandidat, s čimer odpade okoli 15.000 glasov. Delavska stranka je v navedenih o-kraiih obdržala tri stare mandate in pridobila dva nova. Anglija in Irska sta se sporazumeli Tako se rešujejo državna vprašanja. Več kot tridesetletna borba med Anglijo in Irsko, ki jo je vodil škotski nacionalist De Valera, je končala s sporazumom z mogočno Anglijo. Irska je dobila pravice dominijona ter je sklenila z Anglijo gospodarsko pogodbo in pogodbo o plačilu zaostalih davkov, ki jih je že več let ni plačevala in ki znašajo skoraj 15 milijard dinarjev. Produktivno socialno Skrbstvoza nezaposlene na Čehoslovaškem Čehoslovaško ministrstvo za socialno skrbstvo je te dni 40 prošnjam za javno stavbstvo dovolilo podpore iz produktivnega skrbstva za nezaposlene skupaj nad din 6,000.000. Ta podjetja bodo izvedla za din 102 milijona gradbenih in stavbenih del. Od počet-ka tega leta je ministrstvo dovolilo na 8000 prošenj v ta namen din 41,000.000 in je bilo izvedenih s to podporo za din 525 milijonov stavb in javnih gradb. Zaposlitev je dobilo 39.100 nezaposlenih samo s temi deli. Tako čehoslovaška republika iz državnih sredstev podpira produktivno delo ter se bon proti nezaposlenosti m krizi. Kmečko vpraSanje v Rusiji Prepovedano izključevanje iz kolhozov Kmečko vprašanje v Sovjetski Rusiji je z odpravo privatnega lastništva zemlje in združitvijo kmetov in poljedelskih delavcev v kolhozih (kmetijah, ki so skupna last tistih, ki jih obdelujejo) stopilo v novo fazo razvoja. Pri tem pa so se pokazale gotove težkoče; najhuje je bilo to, da so nekateri pregore-či kolhozniki izključevali svoje tovariše, ker so kazali premalo razumevanja za skupno obdelovanje polja. Te dni je izšla naredba ljudskih komisarjev,- ki: L prepoveduje »čiščenje« v kolhozih; 2. prepoveduje izključevanja, ako se nekdo izmed kolhoznikov pregreši zoper pravila notranjega reda: 3. prepoveduje izključevanje iz kolhozov onih družin, čijih očetje vstopijo v službo v kakšnem državnem podjetju; 4. predvideva, da je izključitev skrajno sredstvo, o katerem mora sklepati le skupščina. na kateri je zastopanih dve tretjini članov kolhoza, pa še to izključe-nje postane pravomočno le, ako ga potrdi rajonski odbor. LuZiški Srbi dobe narodno avtonomijo? V zvezi z zahtevami sudetskega nacističnega gibanja v Čehoslovaški republiki poročajo iz Berlina, da bo Hitler šel z dobrim zgledom naprej in dal avtonomijo lužiškim Srbom. S tem v zvezi bodo dobili lužiški Srbi tudi dovoljenje, da zopet izdajo svoj dnevnik, v- Cilji J. spansKe repu Uilcanslce vlal Španska republikanska vlada je ob-1 ki so bili proti republiki, bo zaseženo v posvečena kulturnemu, zdravstvenemu javila po svojem predsedniku Dr. Juanu svrho poravnave škode. Zemlja bo od- in imnralnpmn nndvitsu naroda. Armada Negrinu, zastopnikom inozemskega ti-1 vzeta aristokratom in veleposestnikom, ska svoje namene in cilje, ki jih hoče Delavsko pravo bo uveljavljeno s po doseči. Program obsega 13 točk. V njem je na prvem mestu: zaščita neodvisnosti Španije. Osvoboditev države od tujih vojsk. Zgraditev republike na demokratični podlagi in izvedba volitev na podlagi splošne in tajne volilne pravice. O pravni in socialni obliki države bo odločalo ljudsko glasovanje. Priznava se pokrajinska avtonomija. Zajamčena b°-do državljanske in socialne pravice in svoboda vere. Imetje tujih državljanov, sebnim zakonom. Zasebno imetje, ki je bilo pridobljeno poštenim potom, bo ostalo nedotaknjeno. Glavna skrb bo in moralnemu podvigu naroda. Armada bo služila samo obrambi nezavisnosti Španije. Vojna se izključi kot instrument narodne politike. Izdana bo splošna' amnestija za vse, ki hočejo sodelovati pri obnovi Španije. Zopet prekrižani nacistični upi v Španiji Ustaljena fronta. Na španskih bojiščih ni nobenih pomembnejših dogodkov. Napovedi nacistov, ki so trdili, da so prebili fronto vladine vojske pri Teruelu, so se izkazale kot docela neresnične. Ob morski obali, severno od Castel- lona je njihovo napredovanje tudi zaustavljeno. Docela se je utrdila republikanska fronta v Kataloniji, kjer stoje, kot poroča »Slovenec«, »zloglasne« mednarodne brigade. Kolektivna pogodba v francoski kovinski stroki sprejeta. S sklenitvijo kolektivne pogodbe v francoski kovinski industriji je bila zaključena dolgotrajna borba kovinarjev v Franciji dne 1. majnika. Z novo kolektivno pogodbo so kovinarji. dosegli znatno zvišanje mezd in izboljšanje drugih delovnih pogojev. Strokovno izučeni delavci dobe na uro 35, specialisti 30 in neizučeni delavci 25 centimov povišice, to je povprečno Din 3.50 do Din 2.50. Ta urna povišica je le nekoliko manjša kakor pri nas povprečna urna mezda. pa je te dni plačal prispevek društvu za Abe-sinijo v znesku 50.000 šv. frankov (okol; din 500.000) na račun dolga, ki je znašal okoli 163.000 frankov. Neguš ima torej še mecene. »Slovenski« in »nemški del« Dravske banovine. Neka tvTdka iz rajha ie ponuidila trgovcu v Ljubljani zastopstvo za svoje izdelke. V ponudbi pa navaja, da mu lahko odda zastopstvo le za slovenski del« Dravske banovine, ker je za »nemški del« zastopstvo že oddala drugemu zastopniku. Vsekakor je to značilna ponudba, še bolj značilno !pa je to, da baje odjemalci, > . .v t » rajše naročajo blago pri zastopniku »nemškega dela« Dravske banovine, kakor pa pri slovenskem trgovcu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je no končanem kongresu Jugorasa« odšel na oddih na Bled, kjer je ostal teden dni. V nedeljo, dne 1. t. m. se je z večernim vlakom vrnil v Beograd. Pričakovati ie, da bo s tem zaključeno velikonočno polit;čno zatišje. slovanska vlada še ni v Jugoslaviji vpeljala fašizma, kakor da je bilo dogovorjeno ob sklenitvi prijateljske pogodbe. Proti tej hudi obtožbi se sedaj Pertinax v pariški reviji brani, da je po njegovih informacijah bil dotični članek naknadno odstranjen iz Giornala. Hoče pa stvar preiskati in če se izkaže, da je bil napačno obveščen, bo Giornalu popravil krivico. Kdaj bo konec sleparij z zavarovanjem? Zavarovanje je postalo po vojni dobičkanosna obrt, ki so se jo ipolastili razni špekulanti in so iz zavarovanja napravili navadne ustanove za goljufanje lahkovernih ljudi. S tem seveda silno škodujejo zavarovalnicam, iki delajo na reelni podlagi. Toda, med tem ko oblasti v Sloveniji sleparsko zavarovanje preganjajo (t. j. zavarovanje, ki izplačuje upravičencem le to-Minister tea telesno vzgojo dr. Mifetfc { liko, kolikor znaša skupna vsota prispevkov je prišel v Berlin na povabilo fiihrerja nar. soc. mladine Baldurja von Schiracha. Z njim je prišel tudi dr. Pirc, zdravnik higienskega zavoda v Beogradu, ki je vodja mladine JRZ. Ogledala si bosta ustanove nar. soc. mladinske vzgoje. Gjura Jankovič v Berlinu. »Neue freie Pres-se« poroča, da je na povabilo Alfreda Rosen-berga, rajhsfiilirerja za kulturno in versko na-rodnosocialistično vzgojo, prišel v Berlin bivši minister Gjura Jankovič, sedaj poslevodeči predsednik JRZ. Rosenberg mu je priredil svečan banket v hotelu Adlon. Izmenjane so bile zdravice. Minister Dobrivoj Štošovič potuje po Italiji in študira gradbo cest. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ,. je objavila obširen članek o pomenu in značaju italijanskega fašizma. Nenavadna časnikarska afera. Nedavno .ie poluradno »Vreme« poročalo, da je rimski »Giornale d’ Italia« ostro zavrnil kot neresnično in spletkarsko poročilo časnikarja Per-tinaxa v pariški reviji »L’ Europe Nouvelle«, vseh zavarovancev one (kategorije, kateri je n. pr. umrli pripadal, kar, mimogrede povedano, vodi lahko do najhujših zlorab, ker števil, članov in vplačil ne more nihče kontrolirati), pa vse take zadruge drugod lahko obstojajo in celo širijo svoje delovanje po vsej državi. • v ■> -- - »-■ .— t* t«^iu Rumunski bombnik francoskega porekla ponesrečil pri KrSkem. Dne 1. maja pozno popoldne je nad Krškim letelo pet letal, bombnikov francoskega porekla, v smeri proti Zagrebu. — Enemu bombniku se je pokvaril motor in je moral zasilno pristati na nekem travniku. Pri pristajanju se je znatno poškodoval. Pilotom se ni ničesar zgodilo. — Kakor je razvidno, frči zadnje čase mnogo takih »tičev« iz zapada, čez naše ozemlje v Rumunijo. Najdišče srebrne, zlate in platinske rude so odkrili v Dubočici pri Slavonskem Urodu. Beograjska tehnična fakulteta je mnenja, da bi bila eksploatacija rentabilna. »Pravo Lidu« za 1. majnik. Glavni organ čehoslovaške socijalno - demokratične stranke »Pravo Lidu« v Pragi je izšlo za 1. majr.ik na Lidu« na 6 straneh, torej skupno na 42 straneh. Cela knjiga je torej posvečena za delavski praznik čitateljem »Prava Lidu«, ki je tudi bogato ilustrirano ter prinaša nešteto izvrstnih člankov čeških socijalno-demokrat. politikov in pisateljev ter socijalnih delavcev. Na prvi strani je krasna pesem socijalistično usmerjenega pesnika s. Jaroslava Seiferta »Pesem žen in mož«. Ogromno ima ta številka »Prava Lidu« tudi oglasov, posebno od delavskih zadrug. Kneza Starheniberga rubijo. Bivši vodja avstrijskega »Heimvvehra«, njegova visokost knez Starhemberg, ki se je rad hvalil, da je njegov prednik osvobodil Dunaj Turkov, on pa rdeče nevarnosti, je pobegnil v inozemstvo. Zapustil pa je v Avstriji velike dolgove. Za kritje teh dolgov bodo dolžniki zarubili njegove nepremičnine ki obstoje iz velikih, toda že močno obremenjenih graščinskih posestev. Komisarji v avstrijskem gospodarstvu. Te dni je bilo v bivši Avstriji uradno razglašeno, da nemška vlada odgovarja za delo nacističnih komisarjev, ki so bili postavljeni takoj po 11. marcu v vseh nearijskih podjetjih in trgovinah — šele od sedaj naprej, ne pa tudi za nazaj. Obsojeni madžarski sociologi. Pred sodiščem v Budimpešti se je te dni zagovarjalo pet mladih sociologov, ki so pisali, da madžarski narod ne živi človeka dostojno življenje spričo strašnih socialnih razmer, ki vladajo v deželi. Pred 'sodiščem so ponudili do"-kaz resnice za svoje trditve. Zlasti so navajali, da je dva in pol milijona jutrov zemlje v rokah 85 veleposestnikov, dočim en in pol milijona Madžarov nima niti toliko zemlje, da bi lahko človek na nji stal. Sodišče je dokaz resnice zavrnilo in je obsodilo pisce, vsakega na zapor od dva do štiri mesece radi žaljenja naroda. Hitler v u- . ■ «. vlaku v Rim. Hitler se je dne 3. maja odpeljal z «• - .in. vlakom na obisk k Mussoliniju v Rim. 'i ' Haile Selassie še vedno upa. Na seji sveta Društva narodov bodo te dni sklenili, da naj države po svoji preudarnosti priznajo itali- ki mu posojajo denar ali »na Abesinijo« Nekateri pa trdijo, da je porabil za to izkupiček za dijamante, ki jih je prodala njegova žena. Kitajska naj bo dežela, iz katere bodo prihajale surovine na Japonsko. Japonski industrijalci so proti temu, da bi Japonska na Kitajskem zgradila industrijo za predelovanj? surovin, ampak zahtevajo, da naj Kitajska služi samo kot zakladnica surovin, iz katere naj črpa japonska industrija. Kupčija z opojnimi strupi v Ameriki cvete. V Zedinjenih državah ameriških so izsledil1 razpredeno družbo trgovcev z opojnimi strupi. Družba je imela v enem letu pol milijarde dolarjev prometa (okoli 22 milijonov dinarjev). Imetje te tajne lopovske družbe znaša okol' 30 milijard dolarjev (to je okoli 1400 milijard dinarjev). To je prava kuga za Amerikance. Koliko milijonov izdajo ljudje za to, da bi svojo nesrečo lahko pozabili v opojnosti, namesto. da bi se proti nesreči in težavam borili-S tem svojo nesrečo le večajo, bogate pa tisti, ki z nesrečo drugih špekulirajo. Nacionalizacija pridobivanja olja v Brazilija Predsednik braziljske republike Vargas je odredil nacionalizacijo vse petrolejske produkcije. V upravnem odboru družbe so sami Bra-zilijanci. .Cankarjeve družbe' I naj dobi vsak član g vsaj še enega člana\ % da je italijanska vlada nejevoljna, ker jugo- 36 straneh in razven tega še »Večernik Prava jansko cesarstvo. Neguš Selassie Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: »Ogenj", Maribor. Koroščeva ulica 8 Betette. MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) Do polnoči sva sedela in se raztovarjala in nerad sem ga spremil do vrat, pa tudi je nerad odhajal. Postal sem pri vratih in gledal kako je počasi in trdo stopal navzdol po sredini ulice, med temnimi hišicami, ki so se molče in zaspano prižemale k zemlji, ki jo je pomladno sonce že odgrelo, da je sedaj sladko spala in dihala vonjave svežih trav. Dobro mi je bilo tedaj pri duši, ki ji rad prisluškujem, če mirujem, ali če delam. Temno nebo se je na gosto orosilo z zvezdami — nekatero se je komaj opazilo, ali brez nje bi bilo nebo revnejše. Tudi Jegorjevi tovariši so se izkazali kot zanimivi ljudje: Avdjej Nikin je sličil izvczčku na kaki stari podobi, bil je kodrast, s košatimi obrvmi, modrooki fant od fare, visoke rasti in močan, a obraz mu je bil namršen, med obrvmi je imel globoko gubo, ki ni bila v skladu z njegovimi leti, bil je molčeč, če pa je spregovoril, je govoril odsekano in nekam v stran. Imel je triindvajset let, bil je edini s;n matere, vdove; zemlje je imel dvaindvajset sežnjev. konja ni imel, ker je zemljo dajal v najem, sam pa je hodil na dnino k bogatim kmetom in na veleposestva. Njegova mati pa je bila pijanka in če ji sin ni dal za vodke,*) mu je ponoči ukradla zaslužek in *) rusko žganje, ga zapila, kadar pa on ni imel dela, je šla beračit od hiše do hiše. Radi tega je najbrž bil fant vedno tako nerazpoložen. Na knjige je bil naravnost pohlepen, a o tem kar je prečital. ni rad govoril. Ko mi je knjigo vračal je tiho in iskreno rekel: — Lepo! — ali — Zelo1 lepo! In v takem trenutkfi so mu oči zagorele v lju-beznjivem, pametnem smehljaju. Ne enkrat sem skušal spraviti iz njega — kaj se mu je pravzaprav dopadlo? A videl sem — da je v zadregi, odgovarjal je nehote, zato sem pustil to izpraševanje za pozneje. Pri skupnih čitalnih urah, ki smo jih takoj uvedli, je redko kdaj stavil kako vprašanje in skoraj vedno na tale način: — Torej, zdi se. da je krščanstvo zedinilo i revne i bogate, a socializem, — more to tudi? — To pomeni da je ta nauk prišel od spodaj, od ljudstva? Zakaj pa si delavci, pravite, veliko prej osvojijo1 to pot? Moji odgovori so ga očividno zadovoljevali. Pri Avdjeju je bilo opažati neugnano stremljenje, da bi vse lepo zaokrožil, dogyal in trdne? postavil v svoji duši. To se mi pri njem ni posebno dopadlo. Tale moj soimenjak, Dosjekin, je rad glodal na vsakem vprašanju, kakor bi obiral zeljnato glavo, vedno je prišel do stržena. Vanja Maljišev je pa dečko iz stare razkolni-ške*) obitelji. njegov ded je bil znan voditelj pobožnosti in tolmač svetega pisma: citati se je naučil po cerkvenih knjigah in je prečital sila mnogo knjig, tiskanih s staroslovanskim cerkvenim tiskom. Ves prosti čas je presedel nad biblije, ki jo je cenil bolje kot vse posvetne knjige'skupaj. — Radi tega so tudi proglasili biblijo za težko razumljivo in nevarno knjigo, ker je to ljudska knjiga, — je tiho in uporno dokazoval. — Saj vidite, zopet se pojavljajo ljudski preroki pravice, ki je. čeprav zdaj malo drugačna, bolj izbrušena kakor nek daj. vendar ista stara pravica, ki jo je narod sam določil. *) Razkolniki so pravoslavni staroverci. verska sekta. Njegova zunanjost je komaj opazna, krajcar med krajcarji, da ga je težko razpoznati rned skupino vaških fantov — tako zelo je vsem podoben. Če pa ga z večjim zanimanjem motriš, boš opazil v njegovih sivih očeh mehko in mirno samozavest, začutiš v njegovem telesu napeto vzmet, gibčne, a uporne volje. Takih tihih ljudskih značajev sem opazil več med svojimi tovariši, ko sem bil vojak: javili so se poveljnikom in udani svoji veri govorili: — Vojskovanje smatram za greh. Puške ne vzamem v roke! Neusmiljeno jih bijejo, strašijo z vsemi strahovi, zapirajo jih na mesece v najkrutejše ječe, pošiljajo jih v norišnice, zakujejo v trdnjave in ne da bi mogli zlomiti njihovo voljo, jih pošiljajo v pregnanstvo bog ve kam, na konec sveta, če jih ne ubijejo. Aljoša Šipigusjev je bil nervozen človek: vedno je po nečem hrepenel, srce mu je bilo nemirno, beseda rezka, bil je neroden, oglatih kretenj, a žilav kot hrustančevina. Zelo razumen, bi rad vse naenkrat vedel in znal, hiti in grabi na široko kar rruj pride pod roke. kakor v neki vročici; dobro^vidi svojo mladostno slabost, tolče se s pestjo po čelu. preklinja in zopet pada v malodušnost, potem pa se za kake tri dni zarije v knjige in je spet pogumen, ponosen, kričav, — vse je zvedel, vse spoznal, v takih trenutkih ga je treba oprhati s hladnimi besedami, tedaj se razjezi, se prepira, potem pa se začne smejati sam nad seboj in znova sede h knjigi, za svojih dvajset let ve mnogo, ali v njegovi glavi )e kakor v novem stanovanju; vsa oprema je že v njem; a nič še ni razmeščena kot je treba. Človek hoai med ropotijo in zadene zdaj s čelom, zdaj s kolenoi ob kako stvar. .,, (Dalje prihodniic-’ HRASTNIK Knjižnica »Vzajemnosti I.« Vsem prijateljem in čitateljem lepe knjige naznanjamo, da se knjižnica »Vzajemnosti- I.« otvori v nedeljo, dne 8. maja in bo ostala odprta od 8.—12. ure dopoldan in tako potem vsako nedeljo ob^ istem času. Ker knjižnica poseduje veliko število leposlovnih in znanstvenih knjig ter je izposojnina malenkostna, se vsej javnosti toplo Priporoča, da pridno zahaja v knjižnico. Knjižničarja sta ss. Šterban in Šketako. Odbor. Koncert rudarske godbe na pihala. V nedeljo, dne 8. maja priredi v dvorani »Delavskega doma« rudarska godba svoj koncert. Izvajala bo 10 skladb domačih in tujih skladateljev. Godba je že s svojim zadnjim koncertom Pokazala lep napredek in pričakujemo, da bo tudi to pot žela lep uspeh. Toplo priporočamo, da naša javnost koncert poseti v čim večjem številu. Godbo bo dirigiral požrtvovalni kapelnik s. Komlanc Jože, pričetek koncerta bo ob 5. uri popoldan. Praznovanje 1. maja. Kakor vsako leto, tako ie tudi letos delavstvo pri nas praznovalo 1. TOaja. Samo žal, da vreme ni bilo tako, kakor s° si delavci želeli. Veselje in ponos v srcih zavednih delavcev sta 'bila pa za to tem večja, ker je letošnji 1. maj -bil tisti dan, na katerega se ie uresničila naša želja, t. j. da je pričela --Delavska Politika« izhajati trikrat tedensko. Delavstvo je pri tem videlo in spoznalo, da dejansko delo rodi zaželjeni uspeh, n-3^ pa prazno, dolgo in »visoko inteligentno« čvekanj-3. 2ato, sodrugi, začnimo tudi mi ipri naših obratnih zadevah z dejanskim delom, ker le na ta način bomo dosegli uspeh. V tem nas bo podpirala »Delavska Politika«. JESENICE Občni zbor pogrebnega društva za Jesenice šn okolico V nedeljo, dne 24. t. m. se je vršil občni zbor P°žrebnega društva na Jesenicah. Predsednik društva g. Soušek je podal poročilo o poslovanju društva in poročal med drugim, da si je društvo v preteklem letu nabavilo pogrebni voz, katerega je društvo nujno potrebovalo. "^3inik g. Kleč je podal tajniško, blagajnik g. Iskra pa blagajniško poročilo. Iz slednjega je ! razvidno, da je društvo v svojem 11. letu delovanja finančno dobro gospodarilo pa tudi sicer dvignilo svoj ugled. G. Rainer je podal poročilo revizorjev, v katerem je ugotovil vzorno pokanje in predlagal podelitev odveze, kar ]e h'do soglasno sprejeto. Pri volitvah novega «Pravnega odbora je bil izvoljen ves stari od-J?111 na novo, s čemur je članstvo pokazalo, >ma vanj zaupanje. Edino funkcije so bile ruSače 'porazdeljene: novi blagajnik je g. Rai-{l.er' preglednik računov je -pa postal sedanji c ^ «. skienih podražiti kruh in sicer: Radi lepšega je začela rasti tudi cena mesu. Štruce in hlebi stanejo še nadalje 4 din. Zato i Delavske mezde so pa povprečno še vedno pa teža kruha ni več en kg, ampak tehta beli! 4 din nižje kot v letu 1929. V trenutku, ko so se mezde delavstva za malenkost popravile in je uradništvo dobilo del odtegljajev iz leta 1935. povrnjen, se je pričela javljati draginja. Zadnji čas se dviga cena dvema najvažnejšim potrebščinama: kruhu in mesu. Izprememba pri državnem tožilstvu. Te dni čer. K pogajanjem pošlje vsaka stranka po se je poslovil državni tožilec gosp. Franc Se- ver in odšel na svoje novo službeno mesto v Ljubljano. V službi je ibil znan kot zelo objektiven in vseskozi korekten. Na Glavnem trgu so pričeli graditi avtobusno postajo s streho, ki bo ippkrivala trotoar, kar pride zlasti ob deževnem -vremenu prav, —1 Zgraditi nameravajo tudi novo pisarno avtobusnega podjetja z delavnico za manjša popravila. Regulacija Glavnega trga pa silno po-čai napreduje in bi bilo želeti, da ibi z zaposlitvijo večjega števila delavstva pospešili gradnio, sicer bo zopet jesen, trg pa še vedno razkopan. Anketa o novi mestni tržnici se je vršila te dni pod predsedstvom župana dr. Juvana. — Dokončno bo o novi mestni tržnici sklepal še občinski svet, ki bo tudi definitivno določil, kje naj se tržnica postavi. Novo tovarno verig nameravajo ustanoviti v okolici Maribora. Podjetje (bo baje večjega obsega in namerava zaposlovati okrog 200 delavcev. Solastnik tega podjetja bo tudi neki Gradčan, ki pa že sedaj forsira, da naj bi bili v tem podjetju zaposleni delavci iz Avstrije, kot nekakšni specialisti, čeprav je jasno, da je za te izdelke dovolj sposobnih domačih delavcev na razpolago. Pričakujemo, -da bo oblast ščitila interese domačega delavstva in preprečila nakane tujega kapitala Brivski in frizerski mojstri so sprejeli nov obvezen cenik za traine kodk-e in sicer bo cena v okolici Maribora Din 60, v predmestju Din 70, v mestu ipa Din 80. Ta cenik je bil sprejet na zborovanju mojstrov, kjer so razpravljali tudi o kolektivni pogodbi pomočnikov, katere oa mojstri niso sprejeli, ker jim ne ugajajo nekatere točke te kolektivne pogodbe. Slavnostni koncert 4. maja, kot uvod v narodno proslavo 20 letnice Jugoslavije. V Mariboru bo letos za proslavo 20 letnice osvobojenja in obstoja Jugoslavije več prireditev. Za začetek proslave priredijo, dne 4. maja ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani mariborska glasbena društva veliki koncert, na katerem se bo izvajalo veliko koncertno delo »Blagri« s spremljevanjem vojaške godbe in civilnega orkestra. Pogajanja za kolektivno pogodbo v frizerski stroki bodo začela v četrtek, dne 5. t. m. zve- 7 zastopnikov. Pogreba s. Dvoršaka Ivana, ki se bo vršil v četrtek, dne 5. maja ob pol 5. uri popoldne na mestnem pokopališču rra Pobrežju, naj se v čiin večjem številu udeležijo funkcijonarji in člani svobodnih strokovnih organizacij. — K. M. O. Bolestno je odjeknila v vrstah mariborskega socialistično opredeljenega delavstva vest, da je v torek, dne 3. maja ob 1. uri ponoči prestalo biti srce enega izmed najagilnejših, požrtvovalnih in vzglednifa sodrugov, Ivana Dvoršaka. Ime pokojnegea s. Ivana Dvoršaka je ozko povezano z razvojem socialističnega gibanja v Mariboru, kateremu se je kot sin zavednega železničarja priključil že v rani mladosti in mu ostal zvest do poslednjega diha, do svoje mnogo prerane smrti. V predvojni socialno demokratični stranki je s. Dvoršak postavil svojega moža, kot kolporter strankinih listov in njene literature. — Vršil je ono vzvišeno in pomembno funkcijo, ki je v našem gibanju, lahko rečemo, prva med prvimi. Socialistični časopis v rokah sodruga je znak, da imamo pravka s človekom globokega prepričanja, ki je prežet zvestobe do organizacije in njen sodelavec. Kot raznašalec socialističnega tiska je bil s. Dvoršak tudi izboren agitator. Poznal je Maribor in njegove prebivalce kot malokdo ter je stulžil stranki kot najbolji informator, na zunaj pa kot tolmač njenih teženj in njenega programa. Po poklicu je bil s, Dvoršak izučen mizar. Že mlad je bil tudi član razredne strokovne organizacije lesnih delacev. Delal je v vseh večjih mariborskih delavnicah in bil tudi pre-ganjen radi svojega udejstvovanja. Še pred vojno je prišel v službo k Mestnemu pogrebnemu zavodu, kjer je ostal z malim presledkom do smrti. V novih razmerah, po prevratu, je s. Dvoršak ostal kar je bil, udejstvoval se je na političnem polju, zlasti pa tudi v strokovni orga- Obračunanje piedprodajnili vstopnic za aka- ... ..... . . ,nDC, . demijo se mora izvršiti najkasneje do petka,• n*y?|l_ torarmskA delavcev fORS) Pozl>*le dne 6. maja v tajništvu Strokovne komisije kdor bi vstopnic ne vrnil pravočasno, jih bo plačal. _ K. M. O. Vstopnice v predprodaji za majsko akademijo se dobe v upravi našega lista, strokovnem tajništvu in pri zaupnikih. Noben -delavec in nameščenec naj ne zamudi te velike delavske kulturne prireditve. Izlet delavskih kolesarjev. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centrala v Mariboru priredi v nedeljo, dne 8. maja izlet na Polskavo, kjer se želimo srečati s člani podružnice iz Slov. Bistrice. Odvoz iz Maribora ob pol 14. uri. Podružnica Pobrežje in Studenci, kakor tudi člani centrale, udeležite se tega izleta. Vodstvo. Na željo delodajalcev namerava Protituber-kulozna liga prirediti od 9. do 14. maja več predavanj po obratih o zatiranju jetike. Odpiranje in zapiranje brivnic in česalnlh salonov. Združenje brivcev in frizerjev javlja P. n. občinstvu in svojim članom, da je sprejelo od mestnega poglavarstva sledeče opozorilo in pojasnila pod št. li-a — 2603-289 —38: »Prepovedano je po banski naredbi o odpiranju in zapiranju: 1. sprejemati stranke pred in po določeni zapiralni uri; 2. sprejemati stranke tako pozno tik pred zapiralno uro, da traja delo več ko četrt ure po zapiralni uri. Ni torej dopustno, da pride na pr. stranka par minut pred zapiralno uro, postrežba pa traja nato 2 do 3 ure po zapiralni uri (na pr. trajni kodri). Kršenje teh predpisov se kaznuje v denarju do din 3000 ali do 30 dni zapora. Občinstvo in lastniki obratovalnic naj gornje upoštevajo. Gledališke novice. V kratkem bo premiera ene največjih Smetanovih oper »Dalibor«. — Predvidoma v torek, dne 10. maja gostujeta v »Trubadurju« skupno članici ljubljanske opere Kogejeva in Oljdekopova. CELJE Veselo iznenadenje Letošnji delavski praznik 1. maj smo praznovali po okoliških hribih in drugih prijetnih izletniških točkah. Kakor domenjeno je postalo vreme lepo. V prosti naravi, pod vplivom blagodejnih žarkov sonca, so se naša trudna prša razširila in zadihali smo svobodno, sproščeni vsakodnevnega gorja. V naše skrbi, nadlog in krivic polno življenje je prišla na predvečer 1. maja vesela in upapolna novica, da prične izhajati naša »Delavska Politika« trikrat tedensko. Iz obrazov naših naročnikov in somišljenikov smo čitali veselje in zadoščenje. Novo upanje jim je zasijalo, da bodo njihovi inte- resi še v večji meri zaščiteni. Naši sodrugi in somišljeniki so soglasnega mnenja, da bo listu sedaj veliko lažje slediti dogodkom in pravočasno opozarjati na nevarnosti, ki prete delavstvu od njemu nenaklonjenega tiska. Zavedamo se pa tudi odgovornosti, da se naš list razširi v čim širše plasti naroda in da postane »Delavska Politika« res mogočen faktor v borbi za svobodo in demokracijo. S tega našega tihega praznovanja smo odnesli vtis, da bo storil vsak svojo dolžnost, ki jo ima do svojega lista in socialističnega gi-baiija. Zborovanje stavbincev sklicuje Zveza stavbinskih delavcev Jugoslavije (SGRJ), podzveza za Slovenijo za v nedeljo, dne 8. maja 1938 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Govornika ss. Stanko in Tratar iz Ljubljane bosta podala poročilo o pogajanjih za novo kolektivno pogodbo v stavbni stroki za leto 1938, o delu strokovne organizacije in socialni zaščiti. Dosedanja kolektivna pogodba je potekla z 31. marcem t. 1. Zato je treba skleniti novo pogodbo in zvišati delavske mezde. Ravno sedaj se nahaja organizirano stavbinsko delavstvo v tarifnem gibanju za novo kolektivno pogodbo. Tudi Vi, celjski stavbinci, morate stopiti v vrste organiziranih borcev za znosnejše življenje stavbinskega delavstva in boljše razmere na stavbah. Zato, vsi na to zborovanje! Izvršni odbor podsaveza. S popolnitev ordinacljske opreme mestnega fi/ikata. Mestna občina celjska razpisuje do- bavo mikroskopa s pripadajočimi labor. sredstvi in svetilke za uitravijoletno obsevanje. (Izmen, tok 120 V.)i Vsled čiščenja in delne obnove uradnih prostorov mestnega poglavarstva v dneh 4„ 5. in 6., maja odpade poslovanje in sprejem strank pri predsedniku mestne občine, magistratnem direktorju, mestnem tajniku in mestnem računovodstvu. Stranke, ki so za te dneve povabljene, naj se zglasijo po 6. maju med uradnimi urami. Za kratek čas Zamorci in njihova žrtev. Zamorci-ljudožrci so vjeli belega človeka in ga vrgli v kotel, da ga, skuhajo. Beli človek, star gospod, jih prosi s povzdignjenimi rokami naj mu prizanesejo. Zamorski glavar pristopi in pravi: »Dragi moj, sedaj, ko ste enkrat v kotlu, vam ne pomaga ničesar več, samo eno vam lahko dovolimo, da svobodno glasujete, da vas lahko požremo. (»Lidovy Novine«.) v Splošni delavski strokovni zvezi, katere predsednik je bil dolgo časa, nazadnje pa blagajnik. Razen tega ga je mariborsko delavstvo poslalo kot delegata v Delavsko zbornico, katere član je bil. V Krajevnem medstrokovnem odboru je zavzemal mesto podpredsednika. Na zadnji seji je še predsedoval. S. Dvoršak ie bil kremenit in Iblag značaj, prežet socialističnega duha in zvest svojemu prepričanju tudi v urah najtežje preizkušnje. Sovražil je demagogijo. Njegov nasvet je 'bil vedno stvaren in utemeljen. V izpolnjevanju svojih organizacijskih dolžnosti, kot funkcijonar, je bil vesten in točen. Med delavstvom je užival ugled in spoštovanje. S svojim -delom si je postavil trajen spomenik. Zavednemu mariborskemu delavstvu bo ostal pokojni sodrug vsekakor vzor požrtvovalnosti in delavnosti. Pokojnik je bil tudi -dober in skrben oče svoji rodbini, ki utrpi z njegovo smrtjo nenadomestljivo izgubo. Rodbini kakor tudi vsem prizadetim svojcem, naše iskreno sožalje! Slava spominu pokojnika! MEŽICA Za 1. maj nas je precej sodragov in sodružic odšlo na izlet na hribček h Graufu, kjer smo se prav dobro zibavali, tako, da nam je čas le prehitro potekel. Domov smo se vračali prav razigrani in res dobre volje. Naš delavski praznik smo zelo dostojno proslavili. Zopet nastopijo. Diletanti »Vzajemnosti« bodo prvič nastopili na novem društvenem odru v soboto, dne 7, maja t. 1. z dramo v 5. dejanjih »Črna žena«. Med odmori nastopijo pevci in godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer v dvorani g. Toffa. Vstopnina običajna. Odbor. V nedeljo, dne 8. maja pa bo druga vprizo-ritev drame »Črna žena« s pričetkom ob 4. uri popoldan istotako v dvorani g. Toffa. Pridite! Odbor. Grd napad je izvršila družina H. Bilo je dne 15. marca okrog pol 9. ure zvečer, ko se je -• račala neka žena od dela proti domu. — Že blizu doma so jo iz zasede napadli: dva moška in ena ženska. Prvi jo ie napadel stareiši moški, star okrog 55 let in io s klofutami pobil na tla, vendar se ie naglo pobrala in zbežala po stranski poti. Tam pa jo je čakala žena omenjenega moža. Ko je napadenka zJbezala v drugo smer, je naletela na mlajšega moškeiga, starega okrog 23 let, ki jo je podrl po tleh. Nato sta prišla prva napadalca in so vsi tolkli po njej. Na vpitje in klice na pomoč, je pritekel iz bližnie hiše sosed, ki so se ga napadalci prestrašili in izpustili svojo žrtev. Napadi iz zasede! Kako je kaj takega pri_ nas sploh mogoče! Opazovalec. Književnost »Riječnik stranih riječi« bo izšel v založbi časopisa »Znanost i ž*ivot«, Zagreb,' Nikoli-čeva ul. 14-3. Za učenje francoščine sijajno služi mesečnik »Le tradueteur«, ki izhaja v francosko-nemškem jeziku v založbi »Tradueteur« v La Chaux-de-Fonds v Švici. Vladimir Woytlnsky: »Tri uzroka nezaposlenosti«; ukupno dejstvo kretanja stanovni-štva tehničkog napretka i privrednog razvit-ka. Prevedel iz nemščine A. Nikolič. V Beogradu 1398. Založba Centralnega sekretarijata radničkih komora v Beogradu. Str. 166. Knjiga je znanstveno delo o vzrokih brezposelnosti v današnjem družabnem redu. Opremljena je z mnogimi statističnimi tabelami in diagrami. Tiskovni sklad Studenci pri Mariboru: s. Haberl zbral na nabiralni poli št. 90 Din 92. Maribor: s. Jeki Karl ob spominu na preminulega s. Dvoršaka Ivana Din 20, s. Vuzern Din 10, S. K. iz Melja Din 10. Iskrena hvala! Posnemajte! Naši v Franciji Nov pritok slovenskih rudarjev. Merlebach-Freiminig, koncem aprila 1938. V Merlebach-Freiming je prišlo zopet 68 Slovencev rudarjev, dva od teh, doma iz Trbovelj, pa sta odšla dalje v Španijo. Sliši se, da pride še 50 Slovencev. Vsi so prav zadovoljni z našimi razmerami in radi čitajo »Delavsko Politiko«, ki jo je dobiti tudi v gostilni Škufca. Zelo lepa bo tudi letošnja proslava 1. maja, ki jo pripravljamo. PTUJ Jih že imajo — »komuniste« V našem mestu je na Hitlerjev rojstni dan zaplapolala dolga, rdeča zastava s kljukastim križem na belem »polju s cerkvenega zvonika. Poročevalec graške »Tagesposit« je o tem vzhičen poročal preko meje in tetka »Tagespost« je hinavsko zavila oči, rekoč, da gre za provokacijo komunistov, ki hočejo s tem hujskati proti nemškemu življu. — Oblasti so se podale takoj na lov za temi komunisti. Uspeh je bil presenetljiv, o njem nam govori poročilo banske uprave to-le: V noči na 20. aprila 1938 je nekdo na stolpu župne cerkve v Ptuju) razobesil nad 4 metre dolgo zastavo s kljukastim križem. Razen tega so se v isti noči, ob 4. zjutraj ipo ptujskih ulicah zažigale petarde. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in ugotovile, da so pri tem sodelovale sledeče osebe: Versel Ernst, rojen leta 1906., skladičnik v Piuju; Hutter Hilda, rojena 1. 1919., zasebnica v Ptuju; Scheichenbauer Walter, rojen 1. 1919., 'ključavničarski pomočnik v Ptuju; Molitor Rudolf, rojen 1. 1920., dijak VIII. razreda ptujske gimnazije; Kasper Karol, rojen 1. 1917., stuident medicine; Kasper Erih, rojen 1. 1921., dijak VI. razreda ptujske gimnazije; Selinschegg Walter, rojen 1. 1919., dijak VIII. razreda ptujske gimnazije; Fiirst Walter, rojen 1. 1919., abiturient ptujske gimnazije: Schwegle Alfred, rojen leta 1913., delavec v Ptuju; Versel Josipina, rojena 1. 1903., prodajalka v Ptuju in Alter Margareta, rojena 1. 1919., dijakinja VIII. razreda ptujske gimnazije. Vsi so jugosloivenski državljani in pristojni v Ptuj razen Margarete Alter, ki je madžarska državljanka. Preiskava je dognala in osumljeni so priznali, da so razobesili zastavo in zažigale petarde v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne, ki je bil 20. aprila 1938. In sicer je Hutter Hilda napravila zastavo s kljukastim križem, katero je potem skupaj z Versel Ernstom razobesila na stolipu župne cerkve; Versel Josipina je po nalogu Hutter Hilde kupila v knjigarni Blanke v Ptuju petarde in jih razdelila; petarde so imeli Versel Ernst, Hutter Hilda, Miolitor Rudolf, Kasper Karol, Kasper Erih, Selinschegg Wal-ter, Schivvegle Alfred in Alter Margareta; zažiganje petard sta organizirala Versel Ernst in Fiirst Walter. Navedene osebe je oblast izročilo sodišču. Kako le bo sedaj pisala »Tagespost« o teh »komunistih«, w ,t\ * •->* > »11 «!«t- ŠKOFJA VAS Zelo mu je napoti naša »Vzajemnost« Prerok pravi: »Strah Gospodov je začetek modrosti« (psalm 111:10). Res lep stavek v psalmu, da bi si ga pa pobožni farani vojniške fare bolje vtisnili v spomin in v svoje duše, je - - i rt nakodrani gospod pisatelj iz naše fare prišel ta nauk o gospodovem strahu oznanjat v naše skromne vasice. Toda gospod je najbrže mislil tudi na Jezusov nauk, ki pravi: »Vsedi se prej in izračunaj stroške«. (Lu-kež 14:28). Ljudstvo je radodarno in po velikonočnem blagoslovu rado deli kolače in prašičje krače. V vzhičenosti nad toliko radodarnostjo se je gospod od Vojnika do Šmarjete prav pridno oglašal tam, kjer bog roko ven moli. Tako, da je prišel v Šmarjeto poln te modrosti, ki mu je težila glavo, da so se mu pod težo še noge opotekale. Po utrudljivem delu se je podal na povabilo hišnega očeta v tisto hišico za kapelico. Ker pa mora vsaka modrost najti svoje somišljenike, si je mislil, da jih bo tudi tukaj, a se je pri tem prav bridko zmotil. Modrost njegova se je namreč glasila takole: Vsi v »Vzajemnosti« včlanjeni so sami vagabundi, propalice itd. Toda ti vagabundi ne zmerjajo in ne obrekujejo drugih ljudi in ne popivajo ob takšnih praznikih, kakor so velikonočni. Naj se gospod nauči, da ne bo govoril z jezikom vagabundov in pro-palic, ampak kot olikan človek. mnenju pomenja politično vzajemnost po načelu: vsi za enega, eden za vse. Če pa politična solidarnost pomenja kaj drugega, na pr. unitarizem ali kako drugačno, španovijo, naj nas »Slovenija« in »Jutro« o tem poučita! Praznik ni zato, da počivaš, ampak da delaš. V št, 18 »Pondeljkovega Slovenca« z dne 2. maja čitamo: »Praznik dela ni za to, da mora delo počivati, temveč, dla se delo proslavi in da delavci izkažejo delu slavo, delu čast.« Pojdi in reci ti kaj takega v zvezi s kakšnim cerkvenim ipraznikom, boš videl, da ti jo bo dal »Pondeljkov Slovenec« z loparjem po glavi. Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj Prirode« r. z. z o. z. v Mariboru sklicuje za dne 8. maja dopoldne v dvorano na Ruški c. 7 REDNI LETINI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo funkcijonarjev in podelitev raz-rešnice; 3. volitve novega načelstva in nadzorstva; 4. razno. Odbor. Delavski pravni svetovalec V ogledalu Kaj je pravzaprav rekel Levstik? »Jutro« je v velikonočni številki trdilo, da se je France Levstik že leta 1867 izjavil za idejo jugoslovanskega narodnega edinstva, ko je pisal da moramo zatreti vsako misel, da bi Slovenci sami zase mogli kdaj kaj biti, in da je samo ena pot, ki utegne Slovence ohraniti, to je politična solidarnost z drugimi Južnimi Slovani. Te »Jutrove« trditve pobija zadnja »Slovenija«, češ, da se Levstik ni izrekel za narodno edinstvo in za unitarizem. Tudi očita »Jutru« grdo potvorbo, ker je pri citiranju Levstikovih izjav zamolčalo po mislih »Slovenije« zelo važno okolnost, da je Levstik zahteval politično solidarnost samo z avstrijskimi Južnimi Slovani. Ker je bila tudi Bosna takrat še turška, bi se Levstikove besede nanašale samo na Hrvaško in Dalmacijo. Naša sodba je taka, da se »Slovenija« in »Jutro« pravdata za oslovo senco. Resnica je namreč, da je Levstik odločno odklonil vsako mi«el na ustanovitev samostojnega slovenskega Pufferstaata in da se ni izjavil za narodno edinstvo. v katerem naj bi izginila slovenski' jezik in narodna posebnost. Pač pa se je izjavil za Politično solidarnost z vsemi Južnimi Slovani, ne samo s Hrvati. Politična solidarnost pa po našem ?Eflfl nin Potrebujete, da zaslužite 1000 Din L JuU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi: (Anos*, Maribor,Orožnova 6. I Naznanjamo žalostno vest, da je v torek, dne 3. maja 1938 ob 1. url zjutraj umrl v 49. letu naš ljubljeni mož, oče, brat, stric itd. Ivan Dvoršak mlsar mestnega pogrebnega zavoda Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 5. maja ob pol 17. url iz mestne mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Maribor, dne 3. maja 1938. Rozalija Dvoršak, žena; Etbln, sin; Roza Dvoriak, mati In ostalo sorodstvo. Ubožno spričevala (Dravograd) Vprašanje: Sem delavec in plačujem letno okrog din 90 uslužbenskega davka, pa mi občina radi tega noče dati ubožnega spričevala za pravdo, češ, da nimam pravice do njega, ker plačujem letnega davka preko din 60. Ali je temu res tako? Odgovor: Za postopanje pri sodišču Vam mora občina v vsakem primeru dati ubožno spričevalo, ne glede na višino davka, ki ga plačujete, ker šele sodišče odloči, ali Vam pripada pravica revnih ali ne. Ce Vam občina odklanja izstavitev ubožnega spričevala, zahtevajte, da Vam da o tem pismeno odločbo, zoper katero se pritožite na sresko načelstvo. jamstvo za vodnjak (Zagreb) Vprašanje: Prodal sem hišo, sedaj pa mi kupec piše, da v vodnjaku ni vode in da ga bo dal zato na moje stroške popraviti, češ, da sem jaz ob prodaji posestva garantiral, da je v vodnjaku dovolj vode, kar pa ni res. Ali mu bom moral plačati kako odškodnino? Odgovor: Če ste garantirali kupcu, da je v vodnjaku stalno voda, mu bodete morali dati primerno odškodnino za popravo vodnjaka, drugače pa ne. _ ______ Pokojnina in odpust (Megojnice) Vprašanje: Radi bolezni me je krajevna S Bratovska skladnica predlagala za pokoj, pod-i jetje pa me je istočasno odpustilo iz službe biez predhodne odpovedi. Po nadpregledu so mi sedaj prošnjo za pokojnino zavrnili. Ali imam še kako pritožbo in ali lahko zahtevam od podjetja plačo za 14-dnevno odpovedno dobo? Odgovor: Prejeli ste že, ali pa še bodete, odiok Bratovske skladnice, s katerim se Vam zavrača prošnja za pokojnino in se bodete zoper ta odlok lahko pritožili na razsodišče rudarskega zavarovanja. Če še ni poteklo šest mesecev, odkar ste bili odpuščeni, lahko tožite delodajalca tudi na izplačilo mezde za odpovedno dobo. Poračunaiije kupnine z odškodnino (Guštauj) Vprašanje: Naročil sem si pohištvo na obroke in si ga dal poslati z izrecnim dogovorom, da gre morebitna pokvara med vožnjo na račun izdelovalca. Pohištvo se je ob prevozu v resnici pokvarilo, a ga mizar kljub opominu ne pride popraviti. Ali smem odtegniti mi-I zarju ■ od kupnine dotični znesek, ki ustreza napravljeni škodi? I Odgovor: Če ste se dogovorili z mizarjem kot pravite, ste upravičeni odbiti od kupnine primeren znesek za odškodnino, vendar mora ta znesek dejansko odgovarjati nastali škodi. Obenem to takoj sporočite mizarju. Rubljivost obleke (Preserje) Vprašanje: Obsojen sem na plačevanje pre- živnine za svojega nezak. otroka. Sedaj sem' brezposeln in preživnine ne morem plačevati. Ali se mi sme zarubiti obleka in koliko? Odgovor: Od izvršbe je izvzeta tista oble" ka, ki je Vam ali članom Vaše rodbine neizogibno potrebna, ostala obleka pa je rubljiva* Če bi Vam izvršilni organ zarubil neizogibno-potrebno obleko, se pritožite pri izvršilnem sodniku. Dedščina po stariših (Sv. Pavel pri Prebolda) Vprašanje: Moj oče je na smrtni postelji: vse svoje premoženje je izročil moji polsestri. Jaz sem svojčas po smrti moje matere, očefa tožil in sem se z njim poravnal za znesek din 10.000 z izjavo, da nimam ničesar več dobiti iz posestva. Al: imam kljub temu po očetovi smrti kako pravico do dedščine, zlasti, ker me je oče v starosti 16 let nekoč tako pretepe'' da me je pohabil za vse življenje? Odgovor: Če ste se svojčas poravnali glede materine dedščine, imate po očetovi smrti pravicov do nujnega deleža iz očetovega premoženja. Če pa ste se poravnali tudi gle" de bodoče deščine po očetu, ne morete niče' sar več terjati. Vse zavisi od vsebine poravnave. Za škodo, ki ste jo utrpeli s tem, da Vas je oče pohabil, bi bili morali tožiti v 3 letih, in je škoda, če je preteklo že več časa> zastarana. Izterjanje posojila, ki ga je dal pokojni moZ (Trbovlje) Vprašanje: Mož je pred leti posodil nekemu obrtniku par tisoč dinarjev proti pismeni obvezi, da dotičnik jamči za ta dolg s svojim posestvom. Dotični je posestvo prodal še predno je moj mož umrl, sedaj se pa brani vrniti posojilo, češ, da ne more. Ali ga lahko iz* terjam in kako? Odgovor: Posojilo, ki ga je dal vaš pokojni mož obrtniku morate prijaviti pri zapuščinskem oddelku sodišča v Laškem, ki bo odredilo zapuščinsko razpravo in razdelilo terjatev med upravičene dediče. Ti potem lahko tožijo, vsak zase, ali pa če pooblaste enega izmed njih. kateremu tudi lahko odstopijo svoj del. Neizpolnitev službenega dogovora (Vuzenica) Vprašanje: X nekim posestnikom sva Se Pis' ifteno dogovorila, da bom 14 dni opravljal delo na žagi kot dninar z urno mezdo din 2.50 in prostim stanovanjem ter kurjavo. V teh 14 dneh sem opravil samo 19 ur dela, namesto polnih 120 ur. Ali lahko zahtevam izplačilo razlike od 19 na 120 ur? Odgovor: Delodajalec je obvezan, da vam plača toliko delovnih ur, kolikor znaša po za-konu normalen delovni čas; na žagah, ki niso industrijski obrat znaša 10 ur dnevno. Za tožbo morate imeti ubožno spričevalo. MALI OGLASI Nail Čitatelfi kupu" 1e|o nafcenelse p*** nngfii 1 n aerenf Franc Korarciirov ml Karl Ro$? Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVI1NA 'Delavski dom n. z o. z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramba koles čez zimo. Vsem članom in članicam, kakor tudi ostalim sodrugom, sporočamo tužno vest, da je naš dolgoletni predsednik, odbornik in soustanovitelj organizacije, sodrug Dvoršak Ivan dne 3. maja t. 1., po kratki bolezni umrl. Pokojnega sodruga, ki je bil neumoren pri delu za organizacijo, bomo položili k prvemu in zadnjemu počitku v četrtek, dne 5. maja ob pol 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Ohranili mu bomo časten in trajen spomin! Maribor, dne 3. maja 1938. Sploina delavska strokovna sveta Jugoslavije, podruinlca Maribor Strokovna komisija v Mariboru naznanja žalostno vest, da je njen podpredsednik in dolgoletni odbornik, sodrug Dvoršak Ivan v torek, dne 3. maja t. 1. po kratki, toda težki bolezni umrl. Dragega sodruga bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 5. maja ob pol 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Zvestemu sodrugu ohranimo trajen spomin. Maribor, dne 3. maja 1938. OMeralte talno in povsod H in pecivo iz Delavske peta o Koritom. Za konzorcij izdala in areiuie Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru. Telefon it. 2394