NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT.37-LEr0 52-CEUE, 18.9.1997-CENA 280 SIT jted ali nepokorščina! Vslovenskem malem gospodarstvu se v dveh letih ni nič spremenilo - Obrtniki zahtevajo finančni red in disciplino. Stran 2. Temne sence nad reciško dolino _ Neznanci oskrunili spominsko kapelico žrtvam povojnih pobojev v Hudi Jami. Zakaj? Aktualno na strani 23. ^^ —^ Slo je za predsednika države! Ekskluzivni intervju s predsednikom RS Milanom Kučanom. Stran 5. Grozeča Savinja čeprav so na Celjskem sanirali največ slovenskih vodotokov, Savinja še vedno ogroža 600 hektarjev. Aktualno na strani 23. Več možnosti za preživetje Enota za intenzivno terapijo celjske bolnišnice v novih prostorih. Stran 22. Mladost, veselje, življenje Vse to prinaša obnovljena šola na Paškem Kozjaku. Stran 9. Sejemska ogledala Foto: Gregor Katic ^^jem je (in še bo do nedelje) živ... Vsaj tako zatrjujejo tisti, ki so že bili na ^^bilejnem Mednarodnem obrtnem sejmu, pa tudi zapisi v Novem tedniku pričajo, daje sejemska manifestacija s sloganom Ogledalo slovenske ^pešnosti pestra in raznolika,včasih pa tudi kritična. Novi tednik je pokukal v več sejemskih prostorov, se pomešal med razstavljavce, ^^iskovalce in nagrajence, ter tako na večih straneh, še posebej na straneh 24 in 25, prinaša bralcem obilo sejemskih utripov in zapisov. C Barve sonca bomo nosili prihodnje leto? Bodo res ^oški kazali kolena? Kaj so prikazali slovenski modni proizvajalci? Stran 47. fe V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, ^^omobilizem, glasba, humor... Magnet ža kupce J Odprtje novih poslovnih prostorov v Centru Interspar. Stran 8. Božja sreča in božja jeza Zakaj so se na celjskem sejmišču kar vrstili požari? Stran 32. D060DKI Dolga je pot od obljub do dejan Od 12. do 21. septembra v Celju jubilejni 30. MOS - Malo gospodarstvo je najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva s priložnostno slovesnostjo so v petek dopoldne v Modri dvorani Celjskega sejma odpr- li jubilejni 30, Mednarodni obrtni sejem. Sejem je odprl predsednik Republike Slove- nije Milan Kučan, pokrovi- teljstvo nad 10-dnevno sejem- sko manifestacijo, ki nosi slo- gan Ogledalo slovenske uspe- šnosti, pa je tudi letos prevzela Kovinotehna d.d. Celje. Direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl je poudaril, da je 30 let za poslov- no sejemsko dejavnost dolga doba, predvsem zadnjih 5 let, ko so v celjski sejemski hiši za naložbe namenili več kot 7 mi- lijonov mark, pa je trdna osno- va za naprej. Na njej sloni raz- vojni program sejemske dejav- nosti za naslednjih 10 let. Za- vestno odločitev Celjanov, da razvijajo sejemsko dejavnost v svojem mestu, je izpostavil tu- di celjski župan Jože Zimšek, ki je opozoril, da se v širšem sejemskem območju zaokro- žuje tudi pošlo vno-trgovski center mesta. »30. MOS je re- snično ogledalo, najprej uspe- šnosti, zatem pa tudi prepoz- navnosti Slovenije v svetu ter gostoljubnosti Celja, ki bo na- slednjih 10 dni gostilo številne obiskovalce.« »V slovenskih oblastnih in- stitucijah, ki sodelujejo v pro- cesu odločanja, naši zbornici največkrat pripišejo manj po- membno, neodločujočo vlo- go,« je bil nezadovoljen pred- sednik OZS Miha Grah. »Čim- prej bi moral napočiti čas, ko bodo odgovorni prisluhnili na- šim pravočasnim opozorilom na nesmiselne zakonske in druge rešitve. Mislim pred- vsem na predloge, do katerih smo se dokopali ob preučeva- nju tuje, v državah EU veljavne zakonodaje. Kakšna bo usoda slovenskega malega gospo- darstva ob približevanju EU, kot izgleda, ne skrbi nikogar.« Na 30. MOS se predstavlja 1.765 razstavljavcev iz 29 dr- žav, večina, kar preko 85 od- stotkov sejmišča, ki sicer obse- ga 55 tisoč kvadratnih metrov, pa je v stalnih oziroma mon- tažnih sejemskih dvoranah. V kulturnem programu ob otvo- ritveni slovesnosti so nastopili glasbeniki celjskega Orkestra Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika ter plesalki Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje s koreografijo Pobegnimo v svetlejšo prihodnost. Le-te, urejene, s sistemskimi zakon- skimi rešitvami podkrepljene, prihodnosti pa si želijo tudi slovenski obrtniki, ki v celot- nem slovenskem gospodars- tvu zadnja leta beležijo najhi- trejšo rast tako v deležu us- tvarjenega bruto domačega proizvoda kot v številu no- voodprtih obratovalnic. Zelo precizen, jasen in odlo- čen je bil tudi predsednik PO 30. MOS in UO OZS Stanislav Kramberger. Opozoril je, da je od obljub do dejanj po izkuš- njah obrtnikov zelo dolga pot. V OZS so priča primerom, ko nekaterim njihovim članom, poslovno uspešnim obrtni- kom, ki zaposlujejo po več de- set ljudi in svoje izdelke izva- žajo, grozi zapiranje obratoval- nic. Gre za plačilni nered v državi in državno odločitev, da s 100-odstotnimi blokadami preprosto zapira žiro račune obrtnikom, ki imajo več kot 200 tisočakov neplačanih ob- veznosti do nje. Pri tem pa so v OZS že na 28. MOS širšo jav- nost podrobneje seznanili z vprašanji, kako odpraviti vse manjšo poslovno moralo ozi- roma vse večji finančni nered in nedisciplino. »To smo pred- stavili ministrskemu predsed- niku dr. Drnovšku, ki je, vsaj tako se nam je takrat zdelo, pokazal dovolj posluha in do- voljšnjo pripravljenost za to, da zgrabimo bika za roge in ta problem odpravimo. S sodelo- vanjem predsednika vlade smo na ta problem opozorili finanč- nega ministra Gasparija, pri- pravili smo pisno gradivo s pri- meri, kako v tujini rešujejo to problematiko. In pripravili smo tudi predlog rešitev, kako zavarovati upnika. Naš gotovo najpomembnejši predlog pa je bil, da je potrebno izpopolniti zakon o izvršilnem postopku - in sicer tako, da bo ta bolj kot dolžnika, ščitil upnika. Mini- ster Gaspari je temu zakonu pripisal ključni pomen in tudi sklep državnozborskega odbo- ra za gospodarstvo je bil, da morajo pristojna ministrstva, zlasti pravosodno, skupaj z OZS že do konca oktobra 1995 pripraviti ustrezne predloge sprememb ustreznih zakonov, zlasti zakona o izvršilnem po- stopku... In kje smo danes, dve leti po sprejemu tega sklepa? Odgovor je zelo kratek: žal, ne dosti dlje, kot pred dvema leto- ma!« In vse to, opozarjajo v OZS, se dogaja prav »v času, ko se iztekajo zadnje minute, da bi pričeli pospešeno, tudi z us- treznimi spodbujevalnimi ukrepi države, slovensko obrt posodabljati. Evropa nam gro- zi s svojo tehnološko razvitost- jo, opremljenostjo, sposob- nostjo bistveno večje produk- tivnosti, z ogromno konkuren- co. Čez nekaj let, ko bomo del te Evrope, bo za to prepozno. O tem ta hip nihče ne razmiš- lja, vsaj ne tako na glas, da bi mi to slišali.« Kramberger je še poudaril, da slovenski obrtniki niso proti uvedbi reda, so pa odločno proti temu, da država lahko deluje tako, kot to sama hoče, in da nič ne naredi za to, da bi vzpostavila sorazmeren red za velike in male gospodar- ske subjekte. »In naj povem še to, da se v naših vrstah ob teh dogodkih zopet vse pogosteje sliši razmišljanja in pozive na še večjo državljansko neposlu- šnost. Ne vem, če jo bomo uspeli preprečiti oziroma ali je zbornica, ki mora ščititi svoje člane, to sploh upravičena po- četi, pa čeprav se načelno vsi strinjamo, da mora vsak svoje obveznosti poravnati!?« Predsednik Republike Slo- venije Milan Kučan je orisal številčne podatke o stanju v slovenski obrti in poudaril, da je malo gospodarstvo dinamičen del sloveJ gospodarstva, obrtniW svetoval, da vztrajajo v isk sporazuma z državo, to mukotrpno in dolgoj^ delo. Poudaril je, da »koo^ rim o potrebi nastajanja? budnega okolja za hitrejši kovostno rast obrti in n^j ništva na Slovenskem, ne slim na zgolj stimulativno, podarsko okolje, ki ga n^j jata ekonomska politika i stemske rešitve. Poudaril tudi pomen spodbudnega^ litičnega okolja. Govorin,! vzdušju sodelovanja, kibo^ telo, znalo in zmoglo - četiji kakšnem drugačnem za^ redju, prerasti sedanje razpJ je za skupno dobro naše3 de slovenske države in nji državljanov... Nesporno jt razvoju slovenskega po^ ništva in obrti doseženegai liko, predvsem se oblikuje^ vilčno močan sloj podjej kov, ki čedalje pogostejevs pajo tudi v svet trde konl renče na svetovnih trgih, č ki ga živimo in nemirno okt iztekajočega se stoletja, | stavljata pred nosilce raz« malega gospodarstva in ot nove razvojne pomisleke izzive. Vesel bi bil, če bi razstavljavci tudi na tem, jubilejnem MOS in organi torji sejma s svojim podjeti kim duhom sprejeli kot iz svoji lastni inovativnosti, pi jetnosti in iznajdljivosti.« IVANA STAME)( Foto: M£ Predsednik Milan Kučan sije ogledal tudi hišo obrti, kjer se je rokoval s kovačem Vladom Zupančičem. Nikoli Icončana zgodba V Rimskih Toplicah ugotovili že tretji finančni greh bivših krajevnih vodstev - Štirje krajani dvakrat plačali telefonski priključek Vodstvo krajevne skupno- sti Rimske Toplice odkriva vse več finančnih nejasnosti, ki so jih »zagrešili« njihovi predhodniki. Poleg dolga v višini 7,5 milijona tolarjev iz leta 1991, ki ga morajo odpla- čati celjski poslovni enoti Te- lekoma ter 5 milijonov tolar- jev, ki jih dolgujejo Cestne- mu podjetju Celje, so pred kratkim izvedeli, da mora krajevna skupnost štirim svojim krajanom poplačati dolg v višini četrt milijona tolarjev, ki je prav tako nastal v času izgradnje telefonije. Štirje krajani Lokavca - Pe- ter Maček, Anton Klenovšek, Zlatko Obrez in Jože Gorišek - so namreč pred štirimi leti na Okrajnem sodišču v Celju vložili tožbo zoper takratno vodstvo krajevne skupnosti Rimske Toplice, ker so bili prepričani, da so bili oškodo- vani pri plačilu telefonskega priključka. Ugotovili so, da so izgradnjo sekundarnega voda plačali kar dvakrat. Najprej krajevni skupnosti in nato še Telekomu, oziroma takratne- mu poštnemu podjetju. Celj- sko okrajno sodišče je razso- dilo v korist tožnikov in nalo- žilo krajevni skupnosti, da mora vsem štirim krajanom v petnajstih dneh povrniti dolg v skupni vrednosti 250 tisoč tolarjev z zamudnimi obrest- mi vred. Vodstvo krajevne skupnosti, ki sploh ne ve, ka- ko in kdaj bo lahko poplačalo vse dolgove, ki so nastali v preteklih letih, je zoper sodbo takoj vložilo pritožbo na Viš- jem sodišču v Celju in zahte- valo ponovno obravnavo. Pa ne zato, da bi spodbili dolg do svojih krajanov. »Želimo raz- jasniti odgovornost in doka- zati napako takratnega kra- jevnega vodstva,« pojasnjuje predsednik krajevne skupno- sti Rimske Toplice Drago Zu- pan, »zato zahtevamo, da viš- je sodišče zasliši takratnega predsednika krajevne skup- nosti Jakoba Podpečana in predstavnika takratnega poštnega podjetja Jožeta Palčnika. Vsem štirim kraja- nom bomo zahtevani znesek povrnili, vendar želimo naj- prej izvedeti, zakaj je prišlo do zapletov. Krajevna skup- nost ima že sicer zelo malo denarja, zato hočemo vsem v kraju jasno povedati, zakaj ga bo imela v prihodnje še manj in da za takšno stanje ni krivo sedanje vodstvo.« JANJA INTIHAR Cetis pridobil ISO 9001 10. septembra je celjsko podjetje Cetis d.d. po skoraj d« letih uvajanja pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. Pr sojo sistema kakovosti je opravil Bureau Veritas Slovenija »Pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 pomeni za nJ podjetje uresničitev prizadevanj za vsestransko zadovoljen nje potreb in želja kupcev Cetisovih izdelkov in storite Namen ISO standardov je, da bi zagotavljali konstanti kakovost, a proces s tem še ni končan. Že doseženo stopn razvoja moramo negovati in nadgrajevati ter na ta naiS zagotavljati dolgoročno uspešnost,« je povedal Drago Po'^ direktor Cetisa. Standard kakovosti je podjetje dobilo i oblikovanje, razvoj, proizvodnjo in prodajo računalnišfc obrazcev, etiket, propagandne tiskovine in koledarjev, vr0 nostnih in varnostnih tiskovin ter javnih listin. V zadnjem in pol so prenovili in izboljšali tudi informacijski sistem. ^ področju celovitega zagotavljanja in obvladovanja kakovos ima Cetis že več kot dvajsetletno tradicijo, saj je bilo to grafih® podjetje prvo v Sloveniji, ki je leta 1976 ustanovilo las® službo kakovosti in uvedlo sistem integralnega upravljaj kakovosti. ^ Velenjska delegacija v Špani Prejšnji četrtek je delega- cija mestne občine Velenje odpotovala na štiridnevni obisk v Allbacete v Španijo, kjer se je udeležila konfe- rence partnerskih mest. V partnersko sodelovanje so vključena mesta Esslingen iz Nemčije, Neath Port Talbot iz VeUke Britanije, Schiedam z Nizozemske, Vienne iz Fran- cije, Videm iz Italije, Piotrovv Trybunalski iz Poljske in All- bacete iz Španije. Delegacije so zastopali župani in njihovi sodelavci. Letošnje konferen- ce so se udeležile tudi delega- cije iz Argentine, Nikaragve in Zahodne Sahare. Predstavni- ki iz 11 držav so obravnavali teme o mednarodnem sode- lovanju mladine ter o rasizmu in ksenofobiji. Poročali so o dosedanjem sodelovanju in spregovorili o predlogih za skupno delo v naslednjem le- tu. Velenjska delegacija, v ka- teri sta bila župan Srečko Meh in predsednik mestnega sveta Drago Martinšek s svo- jima soprogama, ter sodel^ ca iz županovega urada Vl^ Verdnik in Matjaž Černovs je ponudila, da bi nasled"^ leto avgusta v Vinski GoH ganizirali mednarodni ^^ skovalni tabor za mlade,) ni pa bi pripravili srec^. evropskih folklornih skw Velenjčani so na konfe^ še posebej poudarili, da . sodelovanje med part^^^. mi mesti okrepiti pr^^Jjj na gospodarskem podroC^^ iNOPic DOGODKI petek, dan D za avtocesto se bo, na kar skoraj vsi, Ceni pa vozniki, že težko čakajo. r bodo predali prometu nov av- ^ tni odsek med Arjo vasjo in Vran- ^^ slovesno odprtje pa bo jutri, v J 19. septembra, ob 12. uri na 10,9 kilometra dolg avtocestni 'jj s pomočjo katerega bo promet 'filtilja do Vranskega, z izjemo nekaj J^gtrov dolgega odseka pri Maribo- potekal po štiripasovni avtocesti, odsek naj bi pripomogel k občutni Jfgnienitvi stare ceste in zmanjšane- mu prometu skozi posamezna naselja v Savinjski dolini, seveda pa povezal tudi nekatere slovenske kraje. Na Vranskem bodo uro pred slovesnim odprtjem avto- cestnega odseka odprli Muzej motoci- klov Vransko, ki bo po besedah pred; sednika KS Franca Sušnika izjemno bo- gat in vreden ogleda. Sicer že od torka dalje teče promet na avtocesti Hoče-Arja vas kot po vsaki drugi normalni avtocesti - torej po štiri- pasovnici oziroma po dveh voznih paso- vih v vsako smer, saj so dokončali obno- vo desne cevi predora Golo rebro, dveh viaduktov Skedenj in desnega mostu Grapa. Desno cev predora Golo rebro, ki je dolga 785 metrov, so obnavljali od začetka junija lani do maja letos. Dela so bila vredna 550 milijonov tolarjev. Desna viadukta in most med severnim porta- lom predora Pletovarje in južnim porta- lom predora Golo rebro so obnavljali od lanskega oktobra do ponedeljka, dela pa so bila vredna 1,3 milijarde tolarjev. mmmmmmmmmmmmmmmmmm us podolševa izumira llada je pred kratkim Kjela in nato dopolnila idbo o območjih, ki se v lubju 1997-1999 štejejo idemografsko ogrožena, (gornjegrajski občini ima- status demografsko ogro- ih območij naselji Dol in sart pri Gornjem Gradu, v ttnski občini naselja Meli- Planina, Primož pri Ljub- B, Savina in Ter, v lučki fei naselja Konjski Vrh in iuha ter v nazarski občini «lja Brdo, Pusto Polje, rt pod Menino in Spodnje iJe. Za demografsko ogrožena 1 mejna območja se štejejo toov kot, Solčava in Str- K (občina Luče), kot gor- o-višinska območja Bočna, 'I Florjan pri Gornjem Gra- I iLenart pri Gornjem Gradu ' ^m Gronji Grad), Planina," ■ "^ož pri Ljubnem, Ter (ob- ' Ljubno) in Rovt pod Me- J^o(občina Nazarje). 2dopolnjeno uredbo so bi- '''odatno med demografsko ?fožena območja v obdobju J57;1999 uvrščena tudi ob- ki so imela enak status 'v času preteklih treh let. J^lnje sodijo tudi Logarska ® na, Podolševa, Podveža in ^Jateri druga naselja v obči- JLuče. Ž.Z. ....................................... Ked demografsko najbolj Bženimi naselji v državi gotovo Podolševa, kjer so Inje rojstvo zabeležili «1 dvema letoma. Zreče na udaru V računskem sodišču so ugotovili nepravilnosti v občini Zreče - S prodajo dela Term v^i bodo zmanjšali kredite Računsko sodišče je v ob- čini Zreče preverjalo poslo- vanje in gospodarjenje za le- ta 1995, 96 in 97, s poudar- kom na letu 1996. Pri tem je odkrilo, da je občina kršila veljavne predpise. Zreški žu- pan Jože Košir je zatrdil, da je občina vse ugotovljene ne- pravilnosti v zvezi z izplačili iz proračuna že odpravila. Kot so ugotovili revizorji, so se v občini Zreče čezmerno zadolževali, čeprav se sploh ne bi smeli. Obveznosti za dol- goročne investicijske kredite so konec lanskega leta znašale 242 milijonov tolarjev, kar je desetkrat več od dovoljenega. S tem je občina v pretežni meri financirala zidavo tržnice. In- vesticija ni bila predvidena v občinskem proračunu, vendar jo je občinski svet potrdil. Ve- čino prostorov na novi tržnici so namenili za prodajo, čeprav se lahko občine zadolžijo le za financiranje objektov in na- prav, ki so namenjeni oprav- ljanju gospodarskih in javnih služb. Vrednost investicije je bila več kot za polovico večja od vrednosti, navedene v po- godbi, v poslovnih knjigah pa so narobe zabeleženi nekateri finančni postopki. Za izplačila funkcionarjem in zaposlenim v občinski upra- vi je občina nezakonito pora- bila 959 tisoč tolarjev prora- čunskih sredstev. Nezakonita izplačila se nanašajo na sejni- ne, del plače za delovno uspe- šnost in dodatek za posebne pogoje dela, regres za prehra- no in zavarovalne premije, so še ugotovili revizorji. Zupan pojasnjuje Zreški župan Jože Košir na ugotovitve računskega sodiš- ča odgovarja, da so lani odkri- li napake na računalniškem sistemu za obračun plač, kar so na istem programu odkrile tudi nekatere druge občine, s tem pa je prišlo do preveč izplačanih osebnih dohod- kov. Sejnine za občinske svet- nike so bile napačno izplača- ne med odsotnostjo računo- vodkinje, vendar so razliko že poračunali. »Zagotovim lahko, da so vse nezakonito- sti v zvezi z izplačili iz občin- skega proračuna, ki jih je evi- dentiralo računsko sodišče, že odpravljene,« zatrjuje žu- pan Košir. Kar se tiče gradnje tržnice, je bilo na podlagi javnega raz- pisa za izvajalca izbrano pod- jetje Inntal iz Petrovč, ki je ponudilo najnižjo ceno in na- jugodnejše plačilne pogoje. Kasneje so se odločili za iz- gradnjo večjega objekta, ven- dar niso objavili ponovnega javnega razpisa. Finančna konstrukcija naj bi se zaprla s prodajo lokalov, s tem da bi kupci pol plačali ob podpisu pogodbe, za drugo polovico vrednosti pa naj bi dobili kre- dit za obdobje petih let preko občine Zreče. Za potrebe ob- čine so zadržali tri lokale; za delovanje tržnice in informa- cijskega centra za bodoči KTV sistem. Ostali so štirje nepro- dani lokali, za katere je obči- na najela kredit v višini 300 tisoč nemških mark; obreme- nitev pa'Sta si na pol delili občina in krajevna skupnost Zreče. Druga večja investicija v zreški občini, kakor pojasnju- je Košir, je prizidek k OŠ Zre- če s telovadnico, za kar so prav tako preko občine najeli kredit. Po pogodbah bo mini- strstvo za šolstvo in šport le- tos in prihodnje leto v celoti zagotovilo svoj 50-odstotni delež, občina in KS Zreče pa morata v osmih letih odplača- ti še 95 milijonov tolarjev kre- dita. »V obdobju od obiska računskega sodišča do danes smo v KS in občini Zreče spre- jeli odločitev o odprodaji dela kompleksa Term, ki je bil v lasti KS. S kupnino, pridoblje- no s prodajo, se bo zmanjšala velikost kredita tako za inve- sticijo tržnica kot telovadnica s prizidkom. Tako bo prora- čunska obremenitev za posa- mezno leto veliko manjša in seveda v okviru dovoljenih zakonskih meja,« je še poja- snil zreški župan Jože Košir. A.N. Velika pozornost kulturi šentjurski občini se je praznovanje občin- praznika. Vrh prazno- ^"^la bo 27. septembra, ko ^^'avnostna seja občinske- i^^^^eta, podelitev priznanj Odprtje vodovoda Hrast- jPsvčevimi dnevi pa so p®'' pretekli petek. prireditev, orgelski kon- L.^^ganista Saše Freliha in Alenke Čater, je bila sq ^ Jakobu, za včeraj pa jJ^^Sentjurju napovedali Vid- šL ^""^jčico, predstavo celj- plesnega gledališča Igen. iijjl ^pomembnejšimi prire- ja letošnjih Ipavčevih dni . 8otovo jutrišnji, petkov opernih arij v šentjur- skem Kulturnem domu (ob 19. uri). Na odru bodo domača mezzosopranistka Dragica Kladnik, basist Alfonz Kodrič, pianist Serjoža Jesinski ter igralec Zoran More. Med odmevnimi dogodki Ipavčevih kulturnih dni bo tu- di večer Slomškovih pesmi v njegovi rojstni hiši na Slomu pri Ponikvi, v sredo 24. sep- tembra (ob 19. uri). Tam bodo nastopili igralec Tone Kunt- ner, Hermina Matjašič (vio- la), Helena Verbančič (flavta) in ponkovski cerkveni pevski zbor. Z Ipavčevimi dnevi bodo zaključili 10. oktobra, ko bo nastop Prifarskih muzikantov, pred tem pa bosta na sporedu še musical ljubljanskega Šent- jakobskega gledališča in od- prtje mednarodne otroške li- kovne razstave. Ipavčeve kul- turne dneve organizira vsako leto šentjurska občina. V okviru praznovanja šent- jurskega občinskega praznika bo v soboto, 20. septembra (ob 20. uri) tudi nastop portugal- skih pevcev v ponkovski cerk- vi. V nedeljo, 21. septembra, bodo planinci (ob 14. uri) na vrhu Resevne predali namenu veliki daljnogled ter predstavili novo razglednico. V torek, 23. septembra, pa bo v Dobju sre- čanje članov celjskega in šent- jurskega društva vojnih invali-' dov BRANE JERANKO Dobička ne bodo delili v četrtek, 11. septembra, je bila redna seja skupščine del- niške družbe PUV Celje Niz- ke in vodne gradnje, na kateri so sprejeli poročilo pooblaš- čene revizijske hiše in za- ključni račun družbe za lan- sko leto. Sklenili so, da lani ustvarjenega dobička, ki zna- ša 3.491.000 tolarjev, ne bodo delih, ampak bo ostal na raču- nu nerazporejenih sredstev. KL PO SVETU občinske volitve v BIH Kljub številnim zapletom v Bosni in Hercegovini, pred- vsem v zadnjih mesecih (spor Pale-Banjaluka), je organiza- ciji za varnost in sodelovanje v Evropi uspelo organizirati in izvesti občinske volitve po vsej državi. Potekale so sicer v znamenju manjših eksplozij bomb in granat v več mestih, vendar na srečo brez žrtev, saj je bil cilj napadalcev najver- jetneje odvrniti ljudi od tega, da bi odšli na volišča. To jim ni uspelo, saj je bila volilna udeležba precej dobra, kar nad 80-odstotna. Volitev so se udeležiU tudi tisti, ki so še nekaj dni pred glasovanjem grozili z bojkotom le-tega. Najprej so ga napovedali pred- stavniki bosanske HDZ, po- tem pa še uporni (Karadžiče- vi) Srbi s Pal. Hrvati so namreč menili, da bi bila njihova ude- ležba na volitvah kršenje day- tonskega sporazuma, kajti vo- lilna pravila niso poskrbela, da bi na volitve prišli tudi razse- ljeni Hrvati iz srednje Bosne in bosanske Posavine. Po 20-ur- nih pregovarjanjih v Zagrebu (in Tudmanovim blagoslo- vom), so Hrvati odločitev o bojkotu razveljavili. Hidi zara- di napovedanih sankcij Zdru- ženih držav in EU zoper bo- sansko-hercegovske Hrvate in Zagreb. Po Hrvatih so popusti- li še uporni Srbi, ko so dobili zagotovila, da Sfor med voli- tvami ne bo aretiral vojnih zlo- čincev s tajnega seznama, am- pak le zločince z uradnega haalkega seznama. Skoti za večjo avtonomijo Na Škotskem je bil referen- dum, na katerem se je okoli pet milijonov prebivalcev od- ločalo o ustanovitvi lastnega, škotskega parlamenta. Dru- go vprašanje pa se je glasilo: ali naj ima škotski parlament tudi omejene pristojnosti za pobiranje davkov? Kot je bilo pričakovati je na prvo vprašanje pritrdilno od- govorilo dobrih 74 odstotkov vprašanih. Parlament s sede- žem v Edinburghu, ki naj bi bil izvoljen nekje leta 1999, bo imel pristojnosti na področju izobr^evanja, zdravstva, zna- nosti, umetnosti, športa, gos- podarskega razvoja, notranjih investicij, turizma, transporta, kmetijstva, okolja ipd. Britan- ski parlament pa bo še vedno odločal o ustavi, obrambi in zunanji politiki, nacionalni varnosti ipd. Kljub temu so Škoti zadovoljni, nacionalne stranke pa izide referenduma vidijo kot prvi korak na poti k neodvisnosti Škotske. Tako meni tudi eden najbolj znanih Škotov, igralec Sean Connery. Na drugo vprašanje o davkih je pritrdilno odgovorilo 63 od- stotkov volivcev. To pomeni, da bo škotski parlament lahko zniževal ali zviševal obdavči- tveno stopnjo na osebni doho- dek, vendar največ za tri od- stotke. Škoti so tako dosegli največje politične spremembe po skoraj 300 letih. Britanski konservativci so že napoveda- li, da bodo uporabili vsa zako- nita sredstva, da bi preprečili razkosanje enotne britanske države. Posredniško pot Albrightove Ameriška zunanja mini- strica Albrightova je prvič po šestih mesecih, odkar je prevzela mesto šefice diplo- macije, odpotovala na po- sredniško pot na Bližnji vzhod. Mirovni proces je na- mreč povsem zamrl, tako po zaslugi Izraelcev kot tudi Pa- lestincev. Prvi se ne odpovejo gradnji spornih židovskih naselij, na kar drugi odgo- varjajo z bombnimi napadi. Albrightova je bila tako pri izraelskem primeru Netanja- huju kot pri palestinskem predsedniku Arafatu. Pri pr- vem je pokazala že znan za- vezniški odnos, ki ga je utrdil že njen predhodnik Christop- her s pogostimi obiski Jeruza- lema in Tel Aviva. Od Arafata pa je zahtevala konkretno in kontinuirano akcijo v boju pro- ti teroristom, kot najpomem- bnejšo nalogo pa mu je zadala uničenje infrastrukture islam- skih organizacij. Poleg tega je izrazila dvom, da je Arafat do- slej v tej smeri naredil dovolj. Izralecem konkretnih nalog ni naložila. Začudenje je izrazila samo glede izraelskega ukrepa - zamrznitve finančnih sred- stev palestinske uprave - kar Palestinci plačujejo kot var- nostni ukrep. Vsem sogovorni- kom pa je jasno dala vedeti, da ZDA vztrajajo pri procesu, ki se je začel s podpisom sporazu- ma v Oslu in pri načelu vzajem- nosti. K temu spada tudi spo- štovanje resolucij ZN, in poga- janja po načelu zamenjave zernlje za mir. Izrael pa mora spoštovati brezpogojni umik z vseh zasedenih ozemelj. Kdo je zakrivil nesrečo? Pariškim preiskovalcem še vedno ni uspelo odkriti pravega vzroka prometne nesreče, v kateri sta zadnje- ga avgusta umrla valižanska princesa Diana in njen prija- telj Dodi Al Fayed. Kot naj- bolj verjeten vzrok se zdi vinjenost šoferja mercedesa, na dan pa prihajajo še druge podrobnosti. Tako so na željo svojcev šo- ferja Henrija Paula opravili še tretjo analizo krvi. Poleg že znane visoke prisotnosti alko- hola v krvi, okoli 1,8 promila, so preiskave tudi pokazale, da je šofer pred vožnjo zaužil tudi tablete proti depresiji. Gre za t.i. prozac in pomirjevala tiapri- dal, oboji pa zmanjšujejo raz- burjenost po zaužitvi ^ohola. Neki očividec je celo izjavil, da je videl, kako je šofer pred vožnjo v hotelu zaužil alkohol. Neka druga priča pa je izjavila, kako je pred nesrečo v vzvrat- nem ogledalu zagledanje bli- skanje fleša, takoj zatem pa naj bi se zgodila nesreča. Spet nek drug očividec je to teorijo zani- kal. Pri razjasnitvi končnega in pravega vzroka nesreče naj bi preiskovalcem pripomoglo tu- di pričanje devetih fotografov in nekega voznika motornega kolesa, ki so v preiskovalnem postopku. DAMJAN KOŠEC, POP tv □ DOGODKI Praznik v Velenju v Velenju nadaljujejo s prireditvami v počastitev občinskega praznika, ki bo v soboto. 20. septembra. Jutri bo Društvo šaleških likovnikov na Velenjskem gradu odprlo razstavo akva- relov, nastalih lani na Paš- kem Kozjaku. Na praznični dan bodo v Glasbeni šoli Fra- na Koruna Koželj skega od- prli prizidek in priredili dan odprtih vrat, v Premogovni- ku Velenje bodo odprli novo ventilatorsko postajo v Pes- ju, Pikin festival in Gost Vele- nje pa pripravljata zaključno prireditev izbora Martina Kr- pana in zabavno prireditev. Med pomembnejšimi do- godki tega dne bo odprtje vodovoda Škale-Podlubela. Prav tako 20. septembra bo Odbojkarsko društvo Vele- nje organiziralo odbojkarski turnir. Ribiška družina Vele- nje bo pripravila tekmovanje v lovu za najtežjo ribo. Klub malega nogometa Fori iz Škal pa bo organiziral sedmi tradicionalni turnir v malem nogometu. 22. septembra bo Društvo upokojencev Vele- nje odprlo prenovljeno bali- nišče, naslednji dan pa bo študijski krožek 'Na krilih ustvarjalnosti' pripravil raz- stavo izdelkov. 27. septem- bra bo CFbmočna skupnost borcev in udeležencev NOB in PD Velenje organizirala srečanje udeležencev I. Šta- jerskega bataljona, ki bo na Graški gori. S prireditvami ob občin- skem prazniku bodo nadalje- vali tudi v oktobru. KL Kaj naj storijo verniki? V Rogaški Slatini o miru na Balkanu V Rogaški Slatini se bo jutri začela druga mednarodna konferenca ter okrogla miza o Vlogi verskih skupnosti v mi- rovnem procesu in odpravlja- nju posledic vojne na področ- ju nekdanje Jugoslavije. Orga- nizator opozarja, da lahko ver- ske skupnosti pomembno prispevajo k sožitju po vojni. '.," Cr I-, j'. . « Udeleženci iz različnih dr- žav se bodo po uvodnih na- govorih udeležili začetnih plenarnih zasedanj. Vodilo obeh zasedanj sta Sprava, po- ti in stranpoti odpravljanja so- vraštva, možnosti za razvija- nje pogovora med etničnimi, verskimi in drugimi skupina- mi na vseh ravneh in Cerkev in nacija oziroma nacionalna država ter Enakopravnost vseh cerkva in verskih skup- nosti. Pojutrišnjem, v soboto, bo na vrsti tretji del plenarnega zase- danja o Religiji, demokraciji, medetničnih odnosih, človeko- vih pravicah in manjšinah ter četrti o Odpravljanju posledic vojne in obnavljanju življenja, vračanju razseljenih oseti, reše- vanju človeških težav ter obnav- ljanju kulturnih in verskih spo- menikov. Zadnji dan, v nedeljo, bodo začeli z medversko moli- tvijo za mir, razumevanje in spravo, ki jo bo vodil dr. Stan- ko Lipovšek iz mariborske škofije, sodelovali pa bodo predstavniki židovske, prote- stantske, muslimanske in pra- voslavne vere. Po sestankih de- lovnih skupin bosta še dve ple- narni zasedanji in sicer razprav- ljanje o skupnih pogledih in predlogih, sprejem sklepne li- stine in zaključek konference. Konferenco prireja Medna- rodna znanstvena konferenca manjšine za jutrišnjo Evropo iz Maribora, v sodelovanju z Us- tanovo za mednarodno spora- zumevanje 'iz Kobenhavna ter Evropskim središčem za etnič- ne, regionalne in sociološke študije pri mariborski Univer- zi. Pokrovitelj je generalni taj- nik Sveta Evrope Daniel Tarschys, v programskem od- boru pa sodelujejo strokovnja- ki iz Slovenije, Avstrije, ZR Ju- goslavije, Hrvaške, Nemčije, BiH, Danske, Francije, Velike Britanije, Makedonije in Švice. Gre za akademike, cerkvene dostojanstvenike, znanstveni- ke ter člane skupin za človeko- ve pravice ter mirovnih gibanj iz vseh držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Prireditelj je napovedal tudi udeležence iz Libanona, Irske, Madžarske, Romunije in ZDA, približno 120 predstavnikov vladnih in nevladnih organiza- cij, zato pripisuje konferenci ve- liid politični pomen za mirovni proces ter spravo na območju bivše Jugoslavije in drugod. Obenem meni, da je stabilnost naše države neposredno odvi- sna od miru na Balkanu ter da slovensko prizadevanje pove- čuje naš mednarodni ugled. Med sponzorji konference v Rogaški Slatini so Renovabis (Solidarnostna akcija nemš- kih katolikov z ljudmi v Sred- nji in Vzhodni Evropi) iz Frei- singa v Nemčiji, Francoski ka- toliški komite proti lakoti in za razvoj iz Pariza, Ustanova za mednarodno sporazumevanje iz Kobenhavna, slovensko mi- nistrstvo za znanost in tehno- logijo, Evropska investicijska banka iz Luksemburga, Av- strijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo iz Ljub- ljane, Krekova banka iz Mari- bora in Mariane Stahlberg iz nemškega Liinena. Sicer pa poudarjajo, da je to nadaljevanje velikega eku- menskega zbora v avstrij- skem Gradcu, kjer so še manjkali predstavniki musli- manske in židovske vere. - ' - BRANE JERANKO Za trgovinsko sodelovanje »Najboljše in trenutno tudi najhitreje izvedljive možnosti za sodelovanje med britanskim in slovenskim gospodars- tvom vidim na področju turizma,« je ob obisku v Celju minulo sredo dejal veleposlanik Velike Britanije v Sloveniji David A. Lloyd. Na povabilo župana Jožeta Zimška je Celje obiskal skupaj s svojim svetovalcem za trgovinske zadeve Bogdanom Kozi- čem, v pogovoru pa so ugotavljali, da zdaj poslovnega sodelo- vanja britanskega in slovenskega gospodarstva skorajda ni. Zato so se tudi dogovorili, da v Celju v kar najkrajšem času ponovno pripravijo delovno srečanje, ki bi se ga udeiežili tudi predstavniki za sodelovanje zainteresiranih podjetij, saj, kot je dejal celjski podžupan za gospodarsko področje Dušan Burnik, gospodarstveniki s Celjskega iščejo v tujini predvsem partnerje za dolgoročno sodelovanje. IS Srečanje obrtnih delavcev Slovenije že tradicionalno so se tudi letos, v času MOS, v soboto dopoldne na sejmišču in popoldne na prireditvenem prostoru Aero- kluba v Levcu pri Celju, na jubilejnem 15. srečanju zbrali obrtni delavci Slovenije. Na srečanju so podelili tudi priznanja Repub- liškega odbora Sindikata obrtnih delavcev Slovenije za leto 1997, ki jih je tokrat prejelo 6 najzaslužnejših sindikalistov. Vsakoletna srečanja obrtnih delavcev Slove- nije pripravljata njihov sindikat ter skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih pod- jetnikih, pokrovitelj letošnje prireditve pa je bila Delavska hranilnica iz Ljubljane. Delavci v obrti so dopoldanske ure izkoristili za ogled 30. MOS, kar 2.500 pa se jih je popoldne zbralo še na družabnem srečanju v Levcu. Slovenski obrtni delavci so na svojem srečanju pričakova- li predsednika države Milana Kučana, vendar se jim je le-ta zaradi drugih državniških obvez- nosti opravičil, spregovorili pa so jim celjski župan Jože Zimšek, predsednik Območne obrtne !zbornice Celje Zvonko Juteršek ter predsednik Republiškega odbora Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar, ki je tudi izročil priznanja letošnjim šestim sindikal- nim nagrajencem. Dobitniki letošnjih priznanj s plaketami Sin- dikata obrtnih delavcev Slovenije so: Bojan Baje iz Krškega, Lidija Dumanič iz Maribor, Polde Avbelj iz Dola pri Litiji, Nada Strbad iz Ljubljane, Marta Korez iz Rogaške Slatine in Branko Nikolič iz Krope. IS Daleč od oči, daleč od srca Mestno občino Celje je mi- nulo sredo obiskal minister za kulturo Jožef Školč. Sre- čal se je s predstavniki vseh kulturnih institucij, osred- njo pozornost pa so v pogo- voru namenili reševanju prostorske problematike Zgodovinskega arhiva Celje in Osrednje knjižnice Celje. Ministra Školča so v Celje vabili že spomladi, vendar je takrat delovni obisk pri župa- nu Jožetu Zimšku odpovedal zaradi neodložljivih obvezno- sti, zato so ga s problematiko kulturnega življenja v mestu ob Savinji seznanili tokrat. Školč je v Celju povedal, da država iz proračuna namenja kulturi sorazmerno dovolj de- narja, manjka pa ga za ambi- cioznejše zastavljene progra- me. »Vendar financiranje kul- ture ni le stvar države, nanj morajo misliti tudi v lokalnih skupnostih,« je med drugim dejal Celjanom, ki pa so to- vrstno financiranje kulturnega življenja »osvojili« že pred leti. Kajti v kulturnih institucijah, kot je dejal direktor SLG Celje in predsednik občinskega od- bora za družbene dejavnosti Borut Alujevič, ugotavljajo, »da pomeni biti daleč od oči tudi daleč od srca«. Osrednja problema celjske- ga kulturnega življenja, ki ju bo treba čimprej rešiti, sta vsekakor prostorska proble- matika Zgodovinskega arhiva Celje in Osrednje knjižnice Celje. V Zgodovinskem arhi- vu Celje, ki velja za drugega največjega v državi, saj pokri- va območje 14 upravnih enot, iščejo primerne prostore za svoje delo že 30 let. Trenutno imajo 3 tisoč metrov obdela- nega in še med 4 in 5 tisoč neobdelanega gradiva, da je za njegovo skladiščenje konč- no potrebno najti primerne prostore pa se je strinjal mini- ster Školč, ki si je oIj koncu obiska v Celju ogledal tudi predvideni lokaciji za knjiž- nične prostore in Zgodovinski arhiv Celje. IS Ravnatelji o novi devetletki Na posvetu ravnateljev osnovnih šol celjske regije, ki je bilo minulo sredo v Žalcu, je minister RS za šolstvo in šport Slavko Gaber spregovoril predvsem o pripravah na devetlet- no osnovno šolo, ki iz teoretičnih usklajevanj vse bolj prehaja tudi v prakso. Uvedba devetletne osnovne šole, ki jo predvideva nova šolska zakonodaja, je tik pred vrati, saj jo bodo šole, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, pričele poskusno izvajati že v prihodnjem šolskem letu. Meseci, ki ostajajo do takrat, pa bodo namenjeni predvsem sprejemanju večinoma že pripravljenih učnih načrtov, ki jih bodo v letošnjem šolskem letu še dodatno preverjali in ocenjevali učitelji, združeni v različne predmetne študijske skupine. Le-te naj bi z delom pričele že konec tega septembra, učni načrti pa bodo, preden jih bodo pri ministrstvu dokončno ■potrdili, prešli še obravnavo in preverjanje štirih različnih študijskih skupin. NMS PODRŽ| Slovenski voj^l na Cipru LOGATEC, 11. sem« (Delo)-VStrmicisoJ' stavili oddelek vojai^^" bataljona za mednarod! delovanje Slovenske vo^ ki se bo v sestavi avsirij |i bataljona udeležil ^jj akcije Združenih Unificyp na Cipru. q bo odšlo deset slovensly^ jakov, ki bodo sestavljal]' sadko opazovalne pg^^ slovenski častniki pa i sodelovali tudi v poveij- mirovne operacije. Izuri in opremi UUBLJANA, 11. septj bra (Delo) - Orožje, ki jeb odkrito na mariborskem Ušču leta 1993, bo v ok^ akcije Izuri in opremi po^ no kot darilo federaciji Bo« in Hercegovine. Slovenija^ je vključila v akcijo ZD/. orožjem, ki je bilo zaplenjg in ne ustreza slovenski lipi^ ciji. Gre za nekaj manj kot tisoč kosov, od avtomati pušk do projektilov, ki zaSi venijo niso uporabni. Za predsednika! svetnike UUBUANA, 12. septe bra (Delo) - Predsedniki žavnega zbora Janez Potk nik je skladno z zakonsk! pooblastili in v zakoniti roku razpisal predsedni in volitve državnih svet kov. Volitve predsednika i publike bodo v nedeljo,] novembra. Prvi del voli državnih svetnikov, 221 stopnikov lokalnih interea bo v sredo, 26. novemii drugi pa bodo izvoljeni di kasneje, 27. novembra. Pre sednika države bodo vo! vsi državljani z volilno pra co na neposrednih, tajn volitvah, državni svetniki] bodo izvoljeni posredno. Volitve brez Podobniko LJUBUANA, 14. sept ^žila tudi žalski župan Milan Dobnik in Boris Jež iz ministrstva za kmetijstvo. ot)]: ^ Udeležencem hmeljarskega likofa, ki naj bi imel predvsem poslovno-turistični značaj, v ij^pomoč pri uveljavljanju izvoznih vzpodbud in premagovanju težkih ekonomskih razmer irgQ^^^jarstvu, župan Dobnik pa je v govoru poudaril pomen združevanja proizvajalcev in Q, hmelja za celoten razvoj Savinjske doline. Savi ^^ ogledali letošnje vzorce hmelja, hmeljarski muzej in panoramo Jske doline, prireditev pa se je razvila v prijeten družabno-zabavni dogodek. J. K. Nic več v sramoto Napol porušene kapelice,-ki jo vidite na fotografiji in ki je vrsto let povzročala nemalo težav voznikom in jezila vse, ki si v Laškem prizadevajo za čim lepši videz mesta, že nekaj dni ni več. Ob magistralni cesti v Debru že stoji namesto nje nova kapela, ki bo hkrati nadomestila tudi tako imenovano Ana kapelo ob veterinarski postaji, ki jo bodo zaradi širitve pivovarne v kratkem porušili. Stara kapela je bila v zasebni lasti, zato je vodstvo laške občine potrebovalo kar nekaj let, da je dobilo soglasje za rušenje. Denar za novo kapelo, ki so jo zgradili delavci celjskega Gradisa in bo v celoti dokončana še to jesen, bo zagotovljen v okviru naložbe za novo veterinarsko postajo, laški župan Peter Hrastelj pa je povedal, da bo ponovno navezal stike z nekim Celjanom, ki je pred dvema letoma obljubil, da bo zato, ker se je njegov vnuk blizu kapele ponesrečil, nato pa srečno okreval, prispeval denar za njeno obnovo. JI, Foto: GK 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Savinjski gaj v letili Savinjski gaj v Mozirju je še vedno poln cvetja in miru, ki tudi v tem, skoraj že jesenskem času, vabi kar precej obi- skovalcev. Člani Ekološko hortikultur- nega društva Savinjski gaj pa so v teh dneh naredili črto pod nedavno razstavo Cvetje Evrope, sedaj pa že razmišljajo o prihodnjem letu, ko bo park slovenskih vrtnarjev praznoval 20 let obstoja. »Razstavo Cvetje Evrope si je skupaj ogle- dalo približno 20 tisoč obiskovalcev, kar je manj, kot smo pričakovali. Kljub temu pa ne moremo reči, da nismo zadovoljni,« je komentiral Božo Plesec iz EHD Savinjski gaj. »Vendarle se bomo verjetno v oktobru dokončno dogovorili, kakšne prireditve in v kakšnem obsegu bomo pripravili prihodnje leto. Vedeti je treba, da preprosto ne more- mo več pripravljati tako velikih prireditev, ki zahtevajo toliko denarja.« Sicer so v EHD Savinjski gaj rešili prob- lem, ki jih je mučil kar nekaj časa, saj so pred kratkim podpisali zakupno pogodbo z občino Mozirje. »Zakupna pogodba še ne pomeni koncesije, čeprav smo z njo prevze- li določena pooblastila. V občini morajo sedaj sprejeti odlok o redu na območju ureditvenega načrta Savinjski gaj, kar po- meni dogovor glede zapiranja in odpiranja parka, pobiranja vstopnine, delovanja go- stišč, uporabe cest... Odlok naj bi sprejeli do konca leta, do takrat bo znano lastniš- tvo, verjetno bo lastnik kar mozirska obči- na, in na osnovi vsega se bo podelila koncesija,« je razložil Plesec. Savinjski gaj je v svojih, skoraj 20 letih obstoja, preživel kar nekaj hudih časov, na primer poplavo pred skoraj sedmimi leti. Takrat skoraj nihče ni verjel, da bo gaj ponovno zacvetel. Toda samo v letošnjem letu si je park v Mozirju ogledalo več kot 80 tisoč obiskovalcev, kar veliko pove. US Klovnesa Eva Škofič Maurer je poskrbela za dobro voljo. Šentpeter namesto Olešc Na pobudo krajevne skupnosti Marija Gradec so se v nedeljo na domačiji Bezgovškovih zbrali predstavniki 35 gospodinjstev, ki sestavljajo zaselek Olešče, in se z laškim županom Petrom Hraste- Ijem pogovarjalo o vse bolj glasnih željah, da bi kraju zopet vrnili nekdanje ime Šentpeter oziroma Sveti Peter. Dogovorili so se, da bi referendum o preimenovanju kra- ja izvedli ob predsedniških voli- tvah, dva tedna pred tem pa bodo občinske službe vsa gospodinjstva obvestile tudi o tem, koliko bi jih stala sprememba imena. Gre pred- vsem za zamenjavo osebnih doku- mentov in hišnih številk. JI Nagrade za mlade bralce Letošnji mednarodni knjižni kviz za osnovnošolce je v Celju pritegnil k sodelovanju skoraj tisoč mladih reševalcev. Koordinator kviza - Oddelek za otroke Osrednje knjižnice Celje - je ob zaključku akcije, ki želi navdušiti za branje čim več mladih, pripravil prireditev v Celjskem domu. Na njej so desetim izžrebanim reševalcem kviza podelili knjižne nagrade, ki jih je izročil gost na slovesnosti, pisatelj Dim Zupan, za zabavo pa je poskrbela klovnesa Eva Škofič Maurer. Nagrade so prejeli: Radovan Dakič in Sara Šabec iz OŠ Hudinja, Lidija Levstik, Iztok Kovač, Janko Hajnšek in Marko Ribič iz OŠ Glazija, Samatha Zuka in Danko Moravek iz OŠ Frana Roša, Linda Nikšič iz I. OŠ ter Marta Pšeničnik iz OŠ Frankolovo. Foto: SHERPA Četrtek, 18. septembra - Muzej novejše zgodovine Celje - Oj, ta vojaški boben; razstava odprta do 31. oktobra. Sobota, 20. septembra - Glavni trg - Domače obrti; prikaz domačih obrti na Slovenskem v organizaciji Turističnega društva Celje. Sreda, 24. septembra - Pokrajinski muzej Celje - Secesija; otvoritev razstave. Prireditve, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu organizira Pit media v Atriju Majolke, Lapidariju in drugih prizoriščih, so doslej podprli naslednji sponzorji: generalni sponzorji Kovinotehna, Banka Celje, Mestna občina Celje; glavni sponzorji: Zdravilišče Radenska Radenci, Gostinsko podjetje Majolka, Energetika Celje, Javne naprave, Ceste-KanaUzacije, Celjski plini, Center Interspar in Cestno podjetje, Vodovod- Kanalizacija ter sponzorji: CHB - Celjska borzno posredniška hiša, Cinkarna Celje, Mobitel, Adriatic-zavarovalna družba, Klima Celje Nivo Celje, Weishaupt, Pekarna Geršak - Rafael Brance, Cvetličarna Urška, Reklama Celje, Nova ljubljanska banka d. d. Podružnica Celje, Ingrad Koncem, Abanka, Hotel Evropa, Skla- diščno transportni center Celje, Aero Celje, A2S Spektra Orbit, Trgovsko podjetje Center d. d., Mesnine dežele Kranjske, Emonec Kafe Koper, Etol Celje, Cetis, Diskont TUŠ, Zavarovalnica Maribor- podružnica Celje, Kovintrade, Emo Kontejner, Območna obrtna zbornica Celje, Era d.d. Velenje, OMV Istrabenz Koper, Trgovsko podjetje Potrošnik Celje, Mediacor Celje, Elektrosignal Celje. Visoko postavljeni zidarski odri pričajo, da gre zares. Obnova župnijske cerkve Drugo leto bo preboldska župnijska cerkev praznovala sto let posvetitve. Seveda želijo verniki in ostali krajani ta pomemben dogodek dostojno proslaviti, zato so se na pobudo številnih krajanov in po sklepu cerkvenega gospodarskega sveta župnije Sv. Pavel - Prebold odločili, da bodo obnovili celotno zunanjost cerkve. Zunanji omet cerkve je še prvoten, torej star sto let, zato ni čudno, da je preperel in odpada. Ponekod je že odkrito zidovje in da ne bi prišlo do še večjega propadanja, je potrebna obnova fasade. To je seveda zelo zahtevno delo, ki ga bodo opravljali pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo in ustrezne nadzorne službe, delavci Gradbenega podjetja Pluton iz Sv. Lovrenca. Z deli so pričeli prejšnji teden. Ker je to tudi velik finančni zalogaj, je cerkveni gospodarski svet kar največ sredstev poskušal pridobiti na občinskem in republiškem nivo- ju, velik delež pa so že in bodo še morali zbrati sami. T. TAVČAR NA DANAŠNJI DAN 19. SEPTEMBER 1807 - V Kranju se je rodil slovenski publicist, politik, začetnik slovenskega časni- karstva in veterinarstva Janez Bleivveis; kot tajnik Kmetijske družbe je leta 1843 osnoval Novice, v letih 1861-80 posla- nec kranjskega deželnega zbora in predsednik Sloven- ske matice, kot »oče sloven- skega naroda« vodja konser- vativcev (umrl leta 1881). 1851 - Rodil se je slovenski politik in javni delavec, dolgo- letni ljubljanski župan Ivan Hribar; leta 1884 je skupaj s Tavčarjem vodil »radikale« proti Šukljetovim »elasti- kom«, poslanec deželnega in državnega zbora in vnet pri- staš ideje o slovenski vzajem- nosti (umrl leta 1941). 1928 - Prvič je bil predvajan kratki risani film Parnik Wil- lie, v katerem je imela glavno vlogo Miki Miška (Mickey Mouse). Film je doživel senza- cionalen uspeh. To je bil zače- tek bleščeče kariere tedanjega reklamnega fotografa Walta Disneya. 20. SEPTENtBER 1519 - Znani portugalski po- morščak ih raziskovalec Fer- nando Magellan se je s petimi ladjami odpravil na potovanje okrog sveta. Magellan je med potovanjem izgubil življenje (na Filipinih) v spopadu z do- morodci, 18 članov njegove od- prave pa se je po treh letih vrnilo v Španijo. To je bil do- kaz za trditev, da je Zemlja okrogla in da kontinent, ki ga je odkril Kolumb, ni Indija. 1776 - Rodil se je slovenski nabožni pisatelj, škof v Trstu (Zgodbe svetega pisma za mla- de ljudi) Matevž Ravnikar, za- služen, da je z Žigo Zoisom in Jernejem Kopitarjem dosegel ustanovitev stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju (umrl leta 1845). 1892 - Rodil se je slovenski skladatelj (opera Črne ma- ske) in mojster samospeva (Istrski motiv, Otožnost), zbora (Requiem, Barčica) in klavirske glasbe (fuge. Piano) Marij Kogoj, ki je s svojimi drznimi kompozicijskimi na- čeli preobrnil tok dotedanje slovenske glasbene ustvarjal- nosti (umrl leta 1956). 21. SEPTEMBER 1452 - Rodil se je italijanski dominikanski menih in verski reformator Girolamo Hierony- mus Savonarola. V Firencah in Rimu je ostro nastopal proti bogastvu, podkupljivosti in ra- zuzdanosti katoliške cerkve. Papež ga je izobčil in dal zapre- ti. Kot krivoverca so ga zažgali na grmadi leta 1498. 1866 - Rodiil se je angleški pisatelj Herbert George Wells, avtor številnih poljudnoz- nanstvenih, zgodovinskih in socialnih romanov, znan kot eden izmed začetnikov znanstvene fantastike: Časov- ni stroj. Prvi človek na Luni, Vojna svetov (umri leta 1946). 1895 - Rodil se je ruski pe- snik (zbirke Ana Snegina, Ino- nija) Sergej Aleksandrovič Je- senin, soustanovitelj ruskega imaginizma, nato pod vpli- vom simbolizma melodična in slikovita, včasih bolestna lirika vasi in narave y pesmi (Črni človek) ^^ tragično razpoloženje v ka, ki ga preganjajo hai cije (umrl leta 1925). ^^^ 1928 - Alexander Fig bakteriolog v bolnišm'^ Marije v Londonu, jg^"' penicilin. ^ 22. SEPTEMBEŽ^ 1896 - V AjdovšTi> rodil slovenski shkar in 1 Veno Pilon, vodilna ose^ slovenskega ekspresioi^ avtor pomembnih poj^ (Marij Kogoj, 1923), aktov] jin in družbeno kritičnih fik, v Parizu se je ukvarjal[ s fotografijo (umri leta 19701 23. SEPTEMBET 1791 - Rodil se je nj pesnik in dramatik (Rožam, da)Theodor Komer, avtor ( moljubnih pesmi (Lira in mj padel v vojni proti Napoleo, Njegova drama Zrinjskijei podlaga za libreto Zajčevea re Nikolaj Šubic Zrinjski (J leta 1813). ] 1861 - Rodil se je nenij tehnik in tovarnar Roi| Bosch, ustanovitelj tovarne 1 elektrotehnične in finomds nične izdelke. Izumil je m? netni vžig za motorje, v si tovarni pa je prvi začel izdd vati električno opremo zaais mobile (umrl leta 1942). 1906 - Rodila se je slovens pisateljica Gelč Jontes, avtoi skoraj naturalističnih črtic (S ča na črepinjah) in novel karica Johana, Junaštvo in si starega žandarja. Krik v Krak ski ulici) s socialnimi motivi življenja v ljubljanskem pn mestju (umrla leta 1973). 2?. SEPTEMBEF" 1501 - Rodil se je sloviti itJ janski matematik in naravd vec (avtor kardanskega zp in kardanske obese) Girolai (Geronimo, Hieronimus) G dano; ukvarjal se je z algelJ V spisu Ars magna je objJ formulo za reševanje kubifu enačb, ki jo je odkril Tarta^ kot svojo (umrl leta 1576). 1862 - V Mariboru je un slovenski nabožni in poljub pesnik in pisatelj, lavantin! škof in slovenski svetnii kandidat Anton Martin Sloi šek. S prenosom sedeža vantinske škofije v Maribor vplival na prebujanje slov« ske narodne zavesti v l^f proti ponemčevanju na S' jerskem (rojen leta 1800). 25. SEPTEMBER ^ 1718 - Rodil se je avstrij« baročni slikar Johann Mar« imenovan Kremser-Schm'' avtor religioznih mitolo^ podob in portretov. V 1777-1780 je ustvarjal tuji^ Sloveniji - Velesovem, njem Gradu in Ljubljani (l"" leta 1801). 1897 - Rodil se je amef^ romanopisec in novelist liam Faulkner, dobitnik ^^ belove nagrade leta 1949; je značilen pisatelj ga juga, opisovalec deg^'^ | cije in propadanja starost - gospode, lastnikov planta brezupnega položaja kih črncev: Sartoris, KnlJ^ bes, Absalom! ^ lom!...(umrl leta 1962). ^OPIC NAŠI KRAJI IN UUDJE 13 prva steza za rolanje promenadnim koncer- ^ pihalnega orkestra in ^ i treh radeških mažo- h skupin, ki se bo pri- ^'jj rnesec udeležila nskega prvenstva v Švici, v soboto zvečer v Rade- J^ončale prireditve ob le- fjeiti občinskem prazni- fsvojevrsten pečat je so- Lmu večeru dalo tudi Lrno društvo Kura, ki je s Kavitvijo del mladih likov- jgstvarjalcev v strugo So- ^ in v park simbolično gorilo na ekološko ogro- jflst svojega mesta, prireditve ob prazniku obči- .Radeče so se pričele že 6. piembra, občinsko vodstvo ijjh je pripravilo ob podpori (dnih društev. V petek je bil dan čebelarjev, ki so pripravili predavanje o koristni rabi me- du v gospodinjstvu, šahistov, ki so se pomerili v hitrostnem tur- nirju in papirničarjev, ki so svoj ročno izdelani papir predstavili na vse bolj priljubljenem bazar- ju. V soboto so se že v zgodnji jutranjih urah zbrali ribiči in se pomerili na tradicionalnem tek- movanju Pokal Sava 97, popold- ne so praznik pozdravili tudi jadralni padalci kluba Kondor, najbolj slovesno pa je bilo naj- prej v parku, kjer je podjetje Metalles občini podarilo prvo montažno stezo za rolanje v Sloveniji, vredno okrog 30 tisoč mark, in nato še ob otvoritvi prvega dela obnovljene Staro- grajske ulice, ki je najstarejša v Radečah. JI PMNINSKI KOTIČEK Na Žavcarjev vrh Planinsko društvo Celje va- :vsoboto na tradicionalno ifianje planincev železni- ijevSlovenije, ki bo na Žav- tjevem vrhu. Prevoz bo organiziran z akom. 7se ostale informacije do- le v društveni pisarni (na ogi strani kolodvora) ali po lefonu 472-045, v večernih ah. Gorski tek Vitanjčanov illadinski odsek Planin- ega društva Vitanje pri- 3vlja to soboto v okviru cije Mesec športa gorski l^na Stenico. I^ekači, ki se jim lahko pri- "žite, bodo štartali ob pol setili dopoldne izpred Ga- skega društva v-Vitanju, ^navitanjski hrib, ki ne bo (movalnega značaja, pa naj •fajal dobre pol ure. Pohod na Celjsko kočo ^nedeljo, 21. septembra, S^nizirata Projektna pi- rna Celje - zdravo mesto '^^•jsko planinsko druš- tvo pohod na Celjsko kočo, kjer bodo tudi svetovalna srečanja. Zbor vseh, ki želijo na po- hod v organizirani skupini, bo ob 9. uri pred gasilskim domom v Pečovniku, od ko- der bodo krenili na pot pod Grmado. Ostali pohodniki in planinci lahko izberejo tudi pot po Hudičevem grabnu, čez Vipoto ali kate- ro drugo pot. Udeleženci svetovalnega srečanja na Celjski koči se bodo lahko pogovorili s strokovnjaki s področja zdravstva in po- hodništva-planinstva, pri- kazali pa jim bodo tudi slike in diapozitive. Pričetek vadbe jj^ torek se v organizaciji fuštva za temeljno'telesno šport in rekreacijo No- Celje pričenja redna vadba gimnastike, aero- t^pin splošne vadbe. Ta bo v '^dnici OŠ Frana Roša po l^^ienem razporedu. Ob tor- starejše (18-19,30) inmlaj- J'^ice (19,30-21), ob četrt- p:'Cicibani (17-18), pionirji in (u^e (18-19,30) in srednje J^e (19.21) ter ob petkih ^ke (17,30-19). PŠ Varnost na prvem mestu Podelitev priznanj najbolj zanesljivim voznikom Izletnikovih avtobusov v torek je celjski Izletnik v zimskem vrtu hotela Celeia podelil nagrade za varno vož- njo kar 187 voznikom, ki so zaposleni v tem podjetju. Priznanja in denarne nagra- de so prejeli za varno in vzor- no vožnjo v enem, dveh ali treh zaporednih letih, in si- cer od leta 1994 do leta 1996. Direktorica podjetja Ana Jo- vanovič je izrazila zadovoljs- tvo z doseženimi rezultati in poudarila, daje od vseh nagra- jencev kar 18 odstotkov tak- šnih, ki si zaslužijo največje priznanje - priznanje za več kot tri leta brezhibnega opravljanja dela, ki je vse prej kot lahko. »S priznanji in nagradami bi radi poudarili in povzdigniU splo- šno družbeno koristnost varne vožnje voznikov avtobusov, ki prevažajo ljudi vseh starosti, zlasti pa otroke iz osnovnih in srednjih šol,« je dejala Jovano- vičeva in dodala: »Še naprej si želimo, da bi naši in tudi drugi vozniki po Sloveniji in drugod opravljali svoje delo vestno v prid ljudem in samemu gospo- darstvu.« Sicer pa Izletnik zaposluje skupno skoraj 600 ljudi, njihovi vozniki pa z 24.0 avtobusi in 38 milijoni potnikov prevozijo let- no okoli 15 milijonov kilome- trov. Glede na tako veliko števi- lo prevozov brez večjih nez- god, so priznanja voznikom avtobusov upravičena. Pri tem je polovični delež za nagrade prispevala celjska poslovna enota Zavarovalnice Triglav. Njen direktor, Ivan Mirnik, je orisal sodelovanje Izletnika in Zavarovalnice Triglav, ki traja že dobrih deset let, priznanja in nagrade pa podeljujejo letos tretjič. »Problem, s katerim se srečujemo v zadnjem času, je, da posebnega sklada preventi- ve, ki ga je naša zavarovalnica ustanovila pred dobrimi tremi leti, ni več,« je povedal. »Ta sklad, ki je bil namenjen prav podeljevanju nagrad, je bil na žalost ukinjen z novim zako- nom o zavarovanju. Zato smo lahko nagrajence obdarili le z manjšo denarno nagrado, če- prav imajo njihovi delovni do- sežki velik pomen tako za pot- nike kot za širšo družbo.« Po razglasitvi nagrajencev, podelitvi priznanj in denarnih nagrad, smo nekatere nagra- jence povprašali po dobrih in slabih straneh njihovega pokli- ca. Jože Kos, 47 let: »Pri Izletni- ku sem že od leta 1976. Pri tem delu je, kot povsod drugod, vsega po malem. Vozim na progi Rogaška Slatina-Bled, kar ni tako preprosto, saj je cesta zelo nevarna. Promet se je izredno povečal, pa tudi ce- ste so zelo slabe, zato komaj čakam, da bodo odprli avtoce- sta. Drugače pa je zame kot voznika najpomembnejše, da se potnik počuti varno in udobno ter da ne zamujam.« Fr^c Lipovšek, 55 let: »Vozil sem ^oraj trideset let, sedaj sem pa že dve leti upokojen. Na začetku še ni bilo tako ne- varno na cesti, kot je sedaj. Sam večjih težav pri'delu nikoli nisem imel, tako da sem kar zadovoljen. Zelo sem vesel priznanja, saj je vodstvo s tem pokazalo, da ni pozabilo na nas.« Duško Tomič, 43 let: »Kot voznik avtobusa sem zapo- slen od leta 1985 in doslej še nikoli nisem imel slabih izku- šenj. Zadovoljen sem z nači- nom dela, pa tudi z našim vodstvom, ki nam vedno stoji ob strani. Rad delam z ljudmi, čeprav se jim moraš tudi mno- gokrat prilagajati. Velika vzpodbuda zame je tudi priz- nanje, ki sem ga prejel danes, saj mi daje še večje veselje do dela ter občutek osebnega za- dovoljstva.« BOJANA JANČIČ Foto: SHERPA Jože Kos Duško Tomič Franc Lipovšek Skupni zmagovalci 19. Športnih iger za pokal MOS '97 so bili člani ekipe obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev OOZ Maribor. Nova zmaga za mariborske obrtnike Slovenski obrtniki in pri njih zaposleni delavci so se tudi letos pomerili na tradi- cionalnih športnih igrah za pokal MOS '97, ki jih je že devetnajstič pripravil Celjski sejem. Na športnih igriščih Golovca se je v kegljanju, tenisu, malem nogometu in vlečenju vrvi po- merilo 505 tekmovalcev iz 29. območnih obrtnih zbornic iz vse Slovenije. V skupni uvrstitvi so na najvišjih stopničkah stali člani OOZ Maribor, drugi so bili obrtniki OOZ Slovenj Gradec, tretja pa je bila ekipa OOZ Mozirje. V kegljanju pri moških je med 22 sodelujočimi ekipami z 293 podrtimi keglji in 22. točka- mi prvo mesto osvojila ekipa OOZ Kranj, na drugem mestu je z 22 podrtimi keglji manj pristala ekipa OOZ Pesnica, tretje mesto pa si je priigrala ekipa OOZ Ravne na Koroš- kem. Pri ženskah je zmagala ekipa OOZ Nova Gorica pred ekipama OOZ Slovenj Gradec in OOZ Izola. Pri moškem teni- su so slavili obrtniki OOZ Mari- bor pred ekipama OOZ Laško in OOZ Celje, pri ženskah pa je zmagala ekipa OOZ Celje pred ekipama OOZ Maribor in Mo- zirje. Najboljši v malem nogo- metu so bili obrtniki OOZ Slo- venske Konjice, drugi člani OOZ Lenart in tretji športniki OOZ Škofja Loka. Pri vlečenju vrvi so se najbolje izkazali obrt- niki OOZ Grosuplje pred tek- movalci OOZ Ilirska Bistrica in OOZ Slovenske Konjice. ŠPORTNIKMESECAZA ŠPORTNIKA LETA Podobno kol pred meseci Ponovno so v ospredju vaši ljubljenci iz prvih mesecev leta. Po uspehu rokometašev Celja Pivovarne Laško ste omenjene- mu kolektivu namenili 14 glasov. Med posamezniki je bil ponovno najuspešnejši zbiralec Iztok Puc (11), omeniti pa velja še Gregorja Cankarja (6). Pri športnicah vas je spet navdušila Katarina Srebotnik (13), precej pa zaostajata Jožica Emeršič (4) in Anja Valant (3). Med novimi nominiranci izpostavljamo Iztoka Puca (10 golov v tekmi DP), Simona Sešlarja (nastop v reprezentanci, dobre igre v DP), Vanja Doler (RK Juteks - 11 golov v tekmi DP) in KK Pivovarna Laško (najvišja zmaga 1. kroga v A-ligi). Kupone pošljite na naslov uredništva najkasneje do ponedeljka, ob koncu meseca pa bomo izžrebali dobitnika športne trenirke. 14 ŠPORT Okrnjena konkurenca Atleti Kiadivaria Cetisa najboljši v soboto in nedeljo so se na celjskem atletskem štadionu tekmovalci potegovali za ekipne državne naslove, V sil- no okrnjeni konkurenci so pri moških zmagali atleti Kla- divarja Cetisa, pri ženskah pa je naslov najboljših pripadel ŽAK, Celjanke so bile druge. Ekipno prvenstvo ob za- ključku sezone najbrž ne us- treza nobenemu, še najmanj pa atletom in klubom. Na vse to kažejo kaj skromni rezultati, doseženi v dveh tekmovalnih dnevih. Najvidnejši izid tekmo- vanja je v nedeljo dosegel No- vomeščan Igor Prime v metu diska. Orodje je zalučal 62,22 metra daleč, za kar mu je po madžarskih tablicah pripadlo 1092 točk, s tem rezultatom pa bi bil v finalu letošnjega svetov- nega prvenstva v Atenah. Pri celjskih tekmovalcih sta se odlikovala Urban Acman v teku na 100 metrov in Alen Topolovčan v troskoku, med- tem ko je Gregor Cankar ne preveč uspešno sezono v svoji disciplini končal z zmago in preskočenimi 764 cm. Celjske atletinje, ki so nasto- pile brez Straškove, Čalasano- ve, Bezjakove in Randjeloviče- ve, so z osvojitvijo drugega me- sta presegle pričakovanja in zbrale kar 6 posamičnih zmag (moški 8). Šentjurski Trgohlad je nastopil v obeh konkuren- cah, toda ne v vseh disciplinah, kar se je na koncu poznalo tudi na skupnem rezultatu, saj so obakrat zasedli zadnje mesto. Edini posamični zmagi za Šent- jurčane je prispeval 29-letni Ivan Kukovič v tekih na 3 in 5 tisoč metrov. Rezultati Ekipno DP, 1. dan moški - 110 m ovire: 2. Škoberne (KLC) 15,02, 5. Voglar (KLC) 15,31 - daljina: 1. Cankar (7,64), 2. Roz- man (KLC) 7,33, 7. Mihevc (TGH) 6,03 - kopje: L Teršek (KLC) 69,24, 3. Hajnšek (TGH) 55,40, 5. Sušak (KLC) 49,82 - palica: 2. Dimitrijevič (KLC) 4,20, 5. Škoberne (KLC) 4,00 - krogla: 1. A . Stepišnik (KLC) 14,81, 6. M. Stepišnik (KLC) 12,18, 7. Hajnšek (TGH) 11,44 - 100 m: L Acman (KLC) 10,51,4. Petru (KLC) 11,10, 5. Koleša (TGH) 11,40, 7. Švegler (TGH) - 1500 m: 2. Ošep (KLC) 4:03,57, 3. Petrin (KLC) 4:04,05, 5. Pan- gerl (TGH) 4:07,48, 9. Godler (TGH) 4:26,49-400 m: 1. Bračič (KLC) 49,18, 5. Mihevc (TGH) 51,50,6. Kocuvan (KLC) 51,67,8. Lorenčak (TGH) 56,90 - 5000 m: I. Kukovič (TGH) 14:58,57, 3. Ojsteršek (TGH) 15:26,80, 5. Gračner (KLC) 16:01,64, Kolar (KLC) odstop - 4x100 m: 3. Kladivar Cetis 43,37 (Borovnik, Lenko, Drozg, Gašperič), 5. Tr- gohlad 45,10 (Švegler, Pangerl, Mihevc, Koleša). 1. dan ženske -100 m ovire: 3. Jevšnik (TGH) 17,88, 4. Mavec (KLC) 18,05 - višina: 2. Valant (KLC) 150, 3. Fink (TGH) 145 -100 m: 2. Matul 12,33,4. Ambrož (TGH) 13,05 - 1500 m: 1. Gluvič (KLC) 4:56,78, 3. Stropnik (TGH) 5:02,16 - tro- skok: 1. Valant (KLC) 13,35,4. Belak (TGH) 8,16 - disk: 1. Draž- nik (KLC) 37,40, 4. Slatinšek (TGH) 23,62 - 400 m: 2. Djunič (KLC) 59,44, 3. Jevšnik (TGH) 1:00,46 - 4x100 m: 3. Trgohlad 52,61 (Šmid, Belak, Ambrož, Jevšnik), Kladivar Cetis diskva- lificiran Vrstni red po 1. dnevu - moški: 1. Kladivar Cetis (8759 točk), 2. ŽAK (8380), 3. Krka (8046), 4. Štajerska (7723). 5. Trgohlad (5998) - ženske 1. ŽAK (6690), 2 Krka (6174), 3. Kladivar Cetis (5596), 4. Trgoh- lad (5255).2. dan moški -kladi- vo: 2. Drozg (KLC) 51,18,5. Ste- pišnik (KLC) 29,50, 6. Hajnšek (TGH) 28,90 - 400 m ovire: 2. Stopinšek (KLC) 55,04,3. Bračič (KLC) 55,53, 5. Mihevc (TGH) 59,69 - višina: 1. Rozman (KLC) 210, 4. Čop (KLC) 180, 5. Pere (TGH) 170 - troskok: 1. Topo- lovčan (KLC) 15,96, 5. Valant (KLC) 13,16, 7. Švegler (TGH) II,85 - disk: 3. Grosek (KLC) 38,18,4. Stepišnik (KLC) 37,98,5. Hajnšek (TGH) 34,26 - 800 m: 2. Bred (KLC) 1:55,86, 3. Petrin (KLC) 1:56,71,6. Pangerl (TGH) 2:00,43, 6. Lovrenčak (TGH) 2:05,06 - 200 m: 1. Acman (KLC) 21,99,4. Koleša (TGH) 23,63,7. Petru (KLC) 21,11-200 zapreke: 3. Gračner (KLC) 6:01,25,5. Oj- steršek (TGH) 6:10,34, 6. Kolar (KLC) 6:16,56 - 3000 m: L Kuko- vič (TGH) 8:38,29, 2. Ošep (KLC) 8:53,89,5. Klemen (KLC) 9:25,69,6. Godler (TGH) 9:35,59 - 4x400 m: L Kladivar Cetis 3:21,27 (Petru, Bračič, Gašperič, Stopinšek), 5. Trgohlad 3:33,82 (Pangerl, Mihevc, Ojsteršek, Kokuvič) 2. dan ženske - kro- gla: 1. Dražnik (KLC) 12,96, 4. Slatinšek (TGH) 8,78 - 400 m ovire: 2. Jevšnik (TGH) 1:07,98, 3. Kocjan (KLC) 1:12,23,6. Pre- zelj (KLC) 1:14,98 - 800 m: L Djumič (KLC) 2:15,38,2. Gluvič (KLC) 2:23,07, 3. Stropnik (TGH) 2:24,04 - 200 m: 2. Am- brož (TGH) 27,11, 3. Matul (KLC) 26,11, 6. Vaši (KLC) 29,32 - daljina: 2. Valant (KLC) 599, 5. Belak (TGH) 407 - ■ kopje: 2. Bobovič (KLC) 37,10, 4. Slatinšek (TGH) 20,40 - 3000 m: 1. Živko (KLC) 10:03,56, 4. Slatinšek (TGH) 10:51,48 - 4x400 m: 2. Trgohlad 4:11,28 (Ambrož, Kampuš, Belak, Jevšnik), 4. Kladivar Cetis 4:22,32 (Prezelj, Mavec, Kocjan, Gluvič) Končni vrst- ni red - mpški: 1. Kladivar Cetis (17336 točk), 2. Krka (16336), 3. ŽAK (15914), 4. Štajerska (15521), 5. Trgohlad (12766) - ženske 1. ŽAK (12525), 2. Kladivar Cetis (12079), 3. Krka (11471), 4. Trgohlad (10567). ■■■■■Hi PRIMOŽ ŠKERL PANORAMA NOGOMET 1.SNL: 7. krog Protonavto Publi- kum-Korotan4:l (1:0) Somalia 24, Romih 58, Kamberovič 61, Sešlar 88, HIT Gorica-Rudar 2:0 (1:0) Vrstni red: Primorje 16, HIT Gorica 15, Protonavto Publikum in Mura 12, Potro- šnik in Korotan 10, SCT Olimpi- ja 9, Maribor Teatanic 7, Rudar 5,SETVevče4. 2.SNL: 6. krog: Drava-Šentjur 0:0, Esotech Smartno-Elan 2:2 (1:0) Polovšak 10, Borštner 57. Vrst- ni red: Triglav TeleTV in Želez- ničar 16, Koper 15, BST Dom- žale 11, Elan 9, Šentjur in Dra- vograd 8, Nafra, Esotech Šmartno in Jadran Šepič 7, Drava, Aluminij in Rudar 6, Zagorje 5, Goriške Opekarne in Factor Črnuče 3. 3.SNLvxhed: 4. krog: Unior-Variš 1:0, Po- brežje-Dravinja 4:1, Turnišče- Usnjar 0:1. Vrstni red: Pohorje in Odranci 12, Pobrežje, Gori- čanka, Črenšovci in Dravinja 7, Usnjar 6, Unior 5, Bakovci, Pa- loma in Turnišče 4, Variš 3, Kungota 1, Kovinar 0. I/IALI NO^G^^ občinska liga 18. krog: Avto Friggs-Viva la musica 3:3, Cosmos-Klateži 4:2, Kewin-Šmartno 3:3, Celjski grof-Ščurek 1:1, Pelikani-Prima 4:1, Veflon-Marinero 1:4. Vrst- ni red: Pelikani 48, Cosmos 36, Klateži 33, Celjski Grof 33, Ma- rinero 26, Šmartno 25, Prima, Ščurek in Kewin 23, Veflon 22, Viva la musica 9, Avto friggs 6. ROKOMET 1.Anga(M) 1. krog: Akripol Trebnje-CPL 21:23 (12:il) Puc 10, Jelčič 6, Šerbec in Likavec 3, Pungart- nik 1, Gorenje-AFP Dobova 22:16 (11:5) Krejan 5, Tome. Rozman, Saftescu in Ojsteršek 3, Kimčenko in Cvetko 2, Pla- skan 1. I. liga (Ž) 1. kr(^ Juteks Žalec-Izola 48:18 (23:8) V.Dolarll,Randl in Derčar 10, Zidar 6, T. Dolar 5, Volk 4, Kline 2, Kočevje-Vegrad 31:29 (29:10) DežmaninKrajnc 7, Kneževič 4, Rodič in Ibralič 3, Jukič in Madjarič 2, Dragano- vičl. I.Aliga(M) 1. krog Kraški Zidar-KSP 87:S4 (38:43) Zaletel in Jagod- nik 19, Šamanič 14, Horvat 11, Cizej 7, Čmer in Jeklin 5, Petra- novič in Kobale 2, PIL-Helios Domžale 87:67 (44:40) Goljovič 24, Lisica 18, Tovornik 16, Jurak 10, Dragšič 9, Bečirovič 5, Kune 4, Dončič 1. Pokal Liliane Ronchelti Predkrog: Ingrad Celje-Pao Triamvos 60:80 (41:32) Grobel- nik 24, Jurše 19, Polutnik 9, S. Vodopivec 6, A. Vodopivec 2. mmmMS j^sasasOTiSEStis BALINANJE l.liga 15. krog: Hrast-Velenje 19:5, Megrad-Fužine 7:9. Vrstni red: Jesenice in Huje 33, 6. Velenje 18,8.Megradl5. Pričenjajo tudi keglja« Pred sobotnim pričetkom novega državnega prvens- tva so tekmovalke celjskega Miroteksa odigrale nekaj prijateljskih tekem. Najprej so se v Ljubljani udeležile kegljaškega četve- roboja ob otvoritvi prenovlje- nega kegljišča Maksa Perca. Rezultati ekipno: Norik II-Mi- roteks II 2520:2534, Norik I- Miroteks I 2549:2587. Vrstni red ekipno: Miroteks I, Norik I, Miroteks II, Norik II. Med posameznicami sta slavili Kardinarjeva - 477 kegljev in Petakova 451 (obe Miroteks). V Mariboru pa so se pomerile z domačim Konstruktorjem iz zmagale s 3375:3167. ŠPORTNIT KOLEDAR SOBOTA 20.9. košarka l.A liga, 2. krog: Maribor: Maribor Branik-PIL (20), Pol- zela: KSP-Union Olimpija (19,30) 1. SKL, (Ž) 1. krog: Murska Sobota: Pomurje Skiny-ŽKK Ingrad Celje (19) nogomet ^ 2. SNL, 7. krog: Šentjur: Šentjur-Koper, Dravograd: Dravograd-Esotech Šmartno (obe ob 16,30) 3. SNL vzhod, 5. krog: Šo- štanj: Usnjar-Unior, Slovenske Konjice: Dravinja-Odranci (obe ob 16,30) rokomet l.A liga, (M) 2. krog: Laško: CPL-Gorenje (18) 1. liga, (Ž) 2. krog: Škofije: Burja-Juteks Žalec, Velenje: Ve- grad-Krim Electa kegljanje 1. liga, (Ž) 1. krog: Trbovlje: Rudar-CP Celje (16) 1. liga, (Ž) 1. krog: Trbovlje: Rudar-Miroteks (13) NiDEUA2L9. nogomet 1. SNL, 8. krog: Nova Gorica: HIT Gorica-Protonavto Publi- kum, Velenje: Rudar-Primorje (obe ob 16,30) kegljanje 2. liga, (Ž) 1. krog: Celje: Miroteks II-Korotan (9,30) Pivovarna Laško in Kovinotehna SP poraze Uvodna torkova večerna nastopa v letošnjem Evrop- skem pokalu sta se za naša predstavnika končala s pora- zoma. Pivovarji (skupina B) so klonili v domači dvorani proti poljskemu Slasku iz Wroclawa (vodi ga naš nek- danji selektor Andrej Urlep) s 65:73 (31:31), Polzelani (skupina G) pa so po nepo- trebnem izgubili na Nizo- zemskem proti Den Boschu po podaljških 96:94 (81:81, 36:43). Laščani so v prvem polčasu zaostajali že 10 točk (11:21), do konca prvega dela pa le izena- čili. V nadaljevanju se je pri domačih razigral Lisica, ki pa ni mogel sam slediti Poljakov, ki so v nadaljevanju, ko je bil izid štirikrat izenačen, pokazali več zbranosti. Strelci za Pivo- varno Laško: Lisica 24, Goljovi- č 10, Tovornik 9, Be^ir . Kune 6, za Wroclaw pa^ 22inZielinsky20. ** KSPjena Nizozemske, kazala dobro igro in voj vsega začetka, največ pj minuti, ko je prednost na 15 točk. Nizozemci trojkami dohiteli PolzeU^ izenačili vsega 2 sekundi 1 iztekom rednega dela. Pol ki so bili v znamenju Den S ha, toda KSP jih je stalnolo, priložnost za izenačenje sekund pred iztekom igr^ so zapravili. Strelci zaKsp khn 24, Jagodnik 20, prij Boschu je Huijbens dosegli točk. Pivovarji se bodo v prii,, njem krogu pomerili vgostf Brocenijem iz Rige, KSPpj bo prvič predstavila donia{ gledalcem v evropskem n movanju. i Slovo že na startu Košarkarice Ingrada Celja se bodo od letošnjih evrop- skih tekmovanj najbrž poslo- vile že v predkrogu, kjer jih je v prvem srečanju v Laškem premagala grška ekipa Pao Triamvos iz Aten. Prvi polčas so Celjanke do- bro odigrale in ga tudi dobile z 41:32, v nadaljevanju pa so gostje zaustavile najboljši celj- ski košarkarici Juršetovo in Grobelnikovo ter vsilile oster tempo, ki ga domače niso mo- gle več slediti. V drugem polča- su, ki so ga Grkinje dobile kar z 29 točkami prednosti, sta se razigrali Američanki William- sova in Ingramova, končni izid prve tekme predkroga pa je bil 60:80 za gostje. Povratno sreča- nje je bilo včeraj (sreda) zvečer v Atenah (po zaključku redak- cije). V Grčijo so Celjankeoi potovale brez Andreje Vod(| vec, ki jo je uprava kaznovi zaradi nediscipline. Med vikendom pa so Ing dove košarkarice nastopilei 4. turnirju Zrinski Frankopa v Zagrebu. V konkurenci dv najboljših slovenskih in hra kih ekip so ob koncu zasedle mesto. Tudi tokrat se je Celjankah najbolj izkazalaJi Grobelnik, presenetili sta Al( ka Potočnik in Nadja Ramša Rezultati: Adriatic Osigi« nje-Ingrad 71:59 (33:^3), Je ca-Ingrad 85:50 (44:26), Šil nik-Ingrad 59:61 (39:30). VrsI red: Adriatic Osiguranje6,J6 ca 5, Ingrad 4, Šibenik 3. Novo državno košarkarsl prvenstvo za ženske se bo p čelo to soboto. ' Polzelani presenetljivo izgubil Edino (neprijetno) prese- nečenje uvodnega kroga ko- šarkarskega prvenstva so pri- pravili prav Polzelani, ki so v Sežani nepričakovano klonili proti Kraškemu Zidarju. Številne poškodbe so oslal le moštvo, ki je vodilo doma celotno srečanje, ob koncul popustilo, tako da so Sežaj nepričakovano slavili s 87:8 Kapetan Matjaž Cizej je nast pil s poškodovanim kolen« in si na tekmi zlomil še ni Marko Šamanič ima natrgal stegensko mišico, MihaCn' pa bolečo poškodbo trti^ Popolnoma nista nared Veljko Petranovič niti Ro''^ Horvat. . Pivovarna Laško je pre'' kamerami pokazala, da nima zaman tako obsedi načrtov. . Čeprav jim domžalski Helios skoraj tr' trtine srečanja vseskozi z^P tami, so se Pivovarji le odl^P in po zaslugi razpoloženih ^ Ijoviča, Lisice in koncu slavili z uglednih 80; Polzelani bodo svojo vel)^ morali v soboto doma p^^j proti prvaku Unionu Laščane pa čaka gostov^" pri Mariboru Braniku. PRIMOŽ SR Foto:SHEl^ Tovornik in Dragšič v akciji pod košem. ^SNOPK ŠPORT 15 skoraj popoln izkupiček ffjcetek rokometnega prvenstva brez pretresov za naša moštva - Celjani v Trebnjem ponovili pričetek lanske sezone - Pravi derbiji že prihajajo Lmetaši Celja Pivovarne J: so si zmago z gostova- Trebanjci (23:21) za- i^jj §ele proti koncu sre- Ti^o je domačim popusti- tanost, Celjani pa so v ^Ijiveni ritmu zmagali. je bila večkrat na ro- Lidenta, predvsem po za- Uomačih navijačev, ki jim La kultura ni ravno najs- ^KRATKO [elje: Tri judoistke kluba jj^lcu Maja Frece (66kg), jl;a Žolnir (56) in Petra Na- j;[48) so si na mednarod- u turnirju na Češkem, kjer usedle skupno 3. mesto, l^ovile nastop na Evrop- gn mladinskem prvenstvu 5)bra v Ljubljani, [jubno ob Savinji: Pričele so lelone štajersko-koroške re- emlajših kategorij smučarjev jlulcev. Rezultati dečki do 9 l.Zajc (Mislinja), 3. Omladič jienje), 4. Borovnik (Misli- Dečki do 131et: 1. Juvan ubno),2. Smagaj (Velenje), 3. fflik (Mislinja), 4. Čutuk (Ve- e). Tekme bodo še v Ravnah Koroškem, Velenju, Kisovcu Zagorju in Šmartnem na ^ ijubljana: Na državnem pr- . ssivu v streljanju z malokali- , sko puško za pionirke in ! nirje so veliko uspeha imeli ' i in žalski strelci. Rezultati ' iirke - 30 strelov leže: 1. ; feMatek 260 krogov, 4. Na- ša Bukovec (oba D. Poženel) . iS. Katarina Šafarič (Žalec) I 3.6. Urška Belaj (D. Poženel) ®-3xlO strelov leže: 1. Vojka felek (D. Poženel) 239,2.Kata- MŠafarič (Žalec) 213,3. Urška 212, 6. Natalija Bukovec Poženel) 192. Pionirji - •leže: ]. Simon Matek (D. ^enel) 262 - 3x10: 8. David I '^njak 199, 9. Simon Matek %ba D. Poženel). jfsenice: Četrte igre ZLSD. 'fienjčani so osvojili prvo me- ""v košarki in malem nogo- j v balinanju so bili drugi, v J Jni razvrstitvi pa tretji. Pri- j Ul^fije igre bodo v Novem me- . ^akow: Celjski kolesarski s. Sviben, ki vozi za ^ f nsko Rog, je na dirki Po J 'iskem zasedel skupno 3. me- j • ^ izredno močni medna- c lolf '^^^'^urenci je slavil Švicar J,) Jarman pred domačinom ^JonomJaskulo. I ^ ^'enje: Na turnirju v malem , j, Sometu v spomin na Milana i je v finalu slavila domača J^iSo, ki je s 3:1 premagala "Kovce. . ^rižlje: Na odprtem prvens- Dj ^^injske doline v pospeše- fp^hu je slavil Bukovec (Ža- ^P^ed Rajkovičem (Velenje). pri Vranskem: Prija- ^ijsk veteranov Sa- Heoj ^ doline in pevcev zabav- je jJ^^De v malem nogometu se neodločeno 3:3, po savj "^^^ih strelih pa so slavili ^'tis ^^^^rani. Strelci: Jugec ^esnt ^ (veterani) ter Rudan, '"^inDobričl (pevci). vetlejša točka. Trebnje, okrep- ljeno s Stojakovičem, Blagoje- vičem in trenerjem Toplakom, bo v tem prvenstvu prav goto- vo igralo eno vidnejših vlog v boju za mesta pod vrhom. Gorenje je izpolnilo načrt in kljub številnim poškodbam v ekipi doma zanesljivo prema- galo AFP Dobovo (22:16). Za resnejši nastop y prihodnjem krogu, ko se bodo v. regional- nem derbiju pomerili s Celjani, bodo nujno morali usposobiti vsaj del poškodovanih igralcev. Rokometašice žalskega Ju- teksa so se na začetku prvens- tva znesle nad izolskimi mla- dinkami in dosegle eno najviš- jih zmag nasploh (48:18). Ekipa do pričetka evropskih tekmo- vanj in težjih domačih tekem potrebuje resnejše nasprotni- ke. V tej sezoni imajo Žalčanke namreč za cilj čim večkrat pre- magati obe ljubljanski trdnjavi Robita Olimpijo in Krima Elec- to, v Evropi pa ponoviti lanski uspeh. Velenjski Vegrad je močno pomlajen izgubil na gostovanju v Ribnici (31:29). Kočevje je vodilo že z 11 zadetki prednosti, tako da je Velenjčankam ob koncu zmanjkalo časa za preobrat. PŠ Karlo Strouken (Nike) in Tone Turnšek (RKCPL) med podpisovanjem pogodbe. Zvestoba za štiri leta Predstavniki Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško in znanega ameriškega proizvajalca športne opreme Nike so minuli četrtek v hotelu Hum v Laškem podpisali pogodbo, po kateri bo Nike v prihodnjih štirih letih opremljal celjske rokometaše. Predsednik RK CPL Tone Turnšek je ob podpisu izrazil zadovoljstvo in željo po dobrem sodelovanju, direktor Nike za Slovenijo Karlo Strouken pa dodal, da njihova znamka vlaga le v najboljše klube. Na priložnostni novinarski konferenci so pred- stavili še nekaj novosti v tej sezoni. Tako bodo do pričetka evropske sezone nekoliko preuredili dvorano v Celju, stekla bo prodaja posebnih vstopnic (300 rumenih sedežev) po 22 tisoč tolarjev, ki bodo veljale do konca sezone, dve uri pred vsakim evropskim srečanjem pa bo zabavni program (pred tekmo z Goeteborgom bo nastopal Alfi Nipič). PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIČ Košarkarji z novim strokovnim štabom Slovenska košarkarska reprezentanca je potem, ko jo je prevzel Celjan Boris Zrinski, dobila šenov strokovni štab. Pomočnik trenerja je postal strateg Pivovarne Laško Aleš Pipan, kondicijski trener pa pomočnik Borisa Zrinskega pri Kovinotehni Savinjski Polzeli Boštjan Kuhar. Kot je znano, bo svetovalec v reprezentanci Zmago Sagadin, Tomo Mahorič bo skrbel za analizo nasprotnikov, v strokovnem štabu pa so še trener Heliosa Lado Gorjan, Martin Gorenc in trener grškega Panatinaikosa Slobodan Subotič. Novo vodstvo je že zabeležilo prvi uspeh, saj je Boris Zrinski prepričal Jureta Zdovca, da ponovno nastopi v dresu s slovenskim grbom v naslednjem ciklusu kvalifikacij za Evropsko prvenstvo. Konjeniki slavili v Zagrebu Med vikendom je bilo v Zagrebu tradicionalno konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir Croatia Cup 97. Velik uspeh so dosegli tekmovalci KK Velenje, saj je Matjaž Čik že v soboto s konjem Delano slavil v kategoriji 130 cm, s konjem Robin pa je v isti konkurenci zasedel 2, mesto. Uspeh sta s četrtim in šestim mestom dopolnila Andrej Kučer (Gotovlje) in Primož Rifelj (Velenje). V nedeljo pa je na isti višini zmagal Andrej Kučer s Patricio, za njim pa so se zvrstili Primož Rifelj, Aleš Pevec in Matjaž Čik (vsi Velenje). Celjanka Jasmina Kapetan je v kategoriji 110 cm zasedla drugo itiesto. Manj uspeha so naši tekmovalci imeh na 140 cm, kjer je le Matjaž Čik prišel do tretjega mesta. PŠ Primorske ovire : Publikum »povozil« Korotan - Rudar razočaral Prvoligaša s Celjskega sta se v tekmah sedmega kroga državnega prvenstva morala zadovoljiti s polovičnim iz- kupičkom. Pri Protonavtu Publikumu so seveda lahko zadovoljni, saj so »povozili« Korotan, ki se je upiral le dve tretjini srečanja, velenjski Rudar pa je spet razočaral svoje navijače na gostovanju pri HIT Gorici. HIT Gorica je vse pogostejša tema pogovorov na Skalni kle- ti. Razumljivo, kajti »vrtnice« bodo gostile Celjane v osmem krogu državnega prvenstva, potem pa se bodo v osmini finala slovenskega pokala predstavile še celjskim ljubite- ljem nogometa. Protonavto Publikum je očit- no dobro izkoristil premor v prvenstvu. Proti Korošcem so rumeno-modri predvsem v drugem polčasu prikazali vr- hunsko igro z manj napakami v obrambnih nalogah in morda lahko v bodoče pričakujemo še več točk za četo Stanka Poklepoviča, ki sicer še ni naj- bolj zadovoljen: »Menim, da imamo nekaj rezerv. Prepričan sem, da bomo še popravih vtis in še bolj navduševali,« je pove- dal »Špaco«, ki se zaveda moči državnih prvakov iz sezone 1995/96. »HIT Gorica ima ka- kovostno zasedbo in v Novi Gorici nas čaka izjemno težko delo. Upam, da se nam bo odprlo tudi na gostovanju,« je razmišljal Poklepovič, ki je na- povedal, da v moštvu naj ne bi prišlo do večjih sprememb, o pokalnem obračunu pa še ni govoril, kajti precej je odvisno od prvenstvene tekme. V celj- skem taboru bi bili zadovoljni z eno zmago iz dveh tekem, toda ta bi morala priti prihodnjo sredo. V nedeljo pa morda toč- ka. Bolj pomemben je seveda dvoboj čez šest dni. Točka je realnost za velenj- skega Rudarja v nedeljski tek- mi s Primorjem. Edini adut Velenjčanov bi utegnila biti utrujenost Ajdovcev po današ- njem evropskem nastopu. Ru- dar se še vedno ne more poh- valiti z zmago v letošnjem pr- venstvu. Tu je seveda potrebno odmisliti Dogandžičevo »dari- lo« Šoškiču, oziroma načrto- van poraz Korotana na svojem igrišču proti Rudarju. Velenjča- ni tudi v Novi Gorici niso našli prave poti do zmage, upajo lahko le, da se jim bo naenkrat čudežno odprlo, a zmagovite serije ni moč pričakovati. Obliž za rane bodo »rudarji« iskali v tekmovanju za slovenski po- kal, toda nasprotnik je nepred- vidljiv. Velenjčani bodo namreč gostovali pri vodilni ekipi dru- ge lige - Triglav Tele TV. Na Gorenjskem baje delajo načrt- no, dobro, brez pretiranih am- bicij. Vendar uspeh proti Ve- lenjčanom trenutno tudi za drugoligaško moštvo ni preti- rana ambicija, temveč realna želja. Kljub vsemu ostaja favo- rit Rudar. V 6. krogu II. lige sta tako Esotech Šmartno kot Šentjur osvojila po točko. Predvsem Šentjurjeva v tekmi z Dravo je bila nadvse pomembna in do- brodošla, čeprav tudi za Savinj- čane remi z Elanom ni neus- peh. Pred Šentjurčani je pe- klenski razpored. Varovanci trenerja Janka Benčine se obe- nem ubadajo z velikim števi- lom kartonov. Dva rumena je na Ptuju videl Kačičnik, ki v zadnjem času igra vrhunsko, obračun s Koprom pa bo opa- zoval s tribun. Kapetan Jani Žilnik je v odlični formi pri napovedih pa razumljivo zadr- žan: »Zelo težko bo. Vse razen poraza bi bil za nas izjemen uspeh.« Esotech Šmartno se po kata- strofalnem štartu z novim stra- tegom Tomažičem pobira. V zadnjih treh tekmah je njegov izkupiček dve zmagi in remi. Sedem točk po enomesečnem postu pa daje upanje na preboj proti prvi tretjini drugoligaške lestvice. Z zmago ali vsaj neod- ločenim izidom v tekmi z Dra- vogradom bi Šmarčani izničili slab začetek in stvari postavili na mgctQ m. TOMAŽ LUKAČ 16 INFORMACIJE fsNOPIČ KUITURA 17 Pigmalion za začetek V SLG Celje začenjajoTiovo sezono - Premiera sodobnega Pigmaliona bo jutri ob 19.30 ^^^itveno predstavo v If' jgdališki sezoni bodo v 'Lkeni ljudskem gleda- ^Celj^ uprizorili Pigma- J slovitega ameriškega av- LGeorga Bernarda Shavva, Lra pa bo jutri, v petek, Pptembra, ob 19.30. I^^arju Pigmalionu, ki ;;5'aril kip - žensko svojih % ji z ljubeznijo vdahnil Lje, je tako ob Ovidu na- samostojnega interpreta G. B. Shawu, ki je v jloško zgodbo najradikal- jposegel. Na mesto, ki ga jfkoč zavzemala boginja, Ovidu pa čudežno lep Idp ^e, je Shaw postavil pre- sto dekle s socialnega dna. ^ dekleta sodobni Pig- jjon ne odnese k sebi na jdabi jo v postelji Ijubko- prižen:ial k sebi in občudo- temveč da bi jo fonetično očeval in lingvistično obde- j1, Res je, da jo prav tako njegov davni prednik ode- V dragocena oblačila in jsi z nakitom, toda za raz- lod Grka tega ne počne, seje vanjo zaljubil, ampak sivsem zato, da bi z njo jerimentiral. Shavva zani- predvsem odnos med fcm feksperimentator- jem) in žensko kot objektom eksperimenta, s katerim želi dokazati svojo tezo o varljivi in hkrati izjemno določujoči moči jezika oziroma govorice. Shaw na sebi tako lasten način s ciničnim in sarkastič- nim humorjem v Pigmalionu razkriva večni boj med moš- kim in žensko, kot tudi večni boj med razredi. Danes, skoraj sto let po nastanku drame, lahko obe temi izostrimo sko- raj do skrajnosti. Pigmalion lahko uprizarjamo kot tragi- komedijo o moški manipula- ciji in ženski emancipaciji, pa tudi kot tragikomedijo o soo- čenju dveh družbenih razre- dov, ki sta omejena z jezikom oziroma govorom. Uprizoritev so pod režijskim vodstvom Francija Križaja, v prevodu Janka Modra ter lek- torski obdelavi Majde Križaj pripravili še dramaturginja Ma- rinka Poštrak, scenograf Jože Logar, kostumograf Alan Hra- nitelj, izbor glasbene opreme pa je prispeval Ivo Meša. V vlogi sodobnega Pigmaliona se bo predstavil Tomaž Gubenšek, v vlogi Lize Doolitle Vesna Jevni- kar, ob njima pa seveda še Bo- jan Umek, Anica Kumer, Janez Bermež, Milada Kalezič, Jana Šmid, Tina Gorenjak, Mario Še- lih. Zvone Agrež, Bruno Bara- novič, Renato Jenček, Igor San- cin, Eva Škofič-Maurer, Vanja Slapar in Hana Komar. ■■■■■■■■■■■■■■11 US Milada Kalezič, Bojan Umek, Tomaž Gubenšek in Vesna Jevnikar v Pigmalionu. felicasten zaključek simpozija IMBS islovo celovecerni koncert MUnchenerjugend Orkester tt"«« ........................ soboto zvečer so na gra-. ! Podsreda sklenili delo ^^rjiin kiparji 15. madna- *iiega simpozija IMBS, ki •štirinajst dni v slikovitem ^jskem okolju ustvarjali 'ia likovna dela. } med največjimi, po času in po številu udeležen- tovrstni simpozij v Slove- je namreč dva tedna pri ^■Pnem delu združeval kar ;'Jajst likovnih ustvarjalcev Avstrije, Slovaške, l^^^ke in Slovenije. Obsežen '."'^kt sta organizacijsko vo- ^ Kozjanski park in občina ob finančni podpori Mi- 'J^^tva za kulturo Slovenije, .^^stava njihovih del, od- ■ je župan občine Kozje °žo Sok, bo na gradu na r^ še teden dni. Ustvarjal- , IDobier, Reichle, Polzer, . '(J^sek, Giloi, Cekuta, Goli- . Moravčik, Tutta, Medimo- j^ll Wohrizek, L. Wohri- VjJ^^los in Rihtarič) innjiho- Of, je zbranim predstavil Medved. V^ udeleženci zaključne kcJJ^^osti, ki so do zadnjega fiapolnili grajski atrij in ■ali hodnike, pa so uži- Koncertu Munchenerju- irjgp '"l^estra pod vodstvom ^^^^ Marka Mosta. Mladi DajJ^^il^i. ki so bili teden dni SlaJ^^^zivnih vajah v Rogaški ■ v prvem delu koncer- ta izvajali Johannesa Brahmsa Koncert za violino, violončelo in orkester A minor, op. 102. Solista sta bila violinist Štefan Kirpal in violončelist Matthias Gredler. V drugem delu kon- certa pa smo slišali Felixa Men- delsohna Simfonijo št. 5 in A minor, op. 107 imenovano Re- formacija. V Sloveniji so nasto- pili prvič, sicer pa so gostovali že v mnogih evropskih drža- vah in v ZDA. Slikarsko kiparski simpozij IMBS bo prihodnje leto v Av- striji, leta 2000 pa bi naj spet bil na gradu Podsreda. DRAGO MEDVED kirurgija cuslev v Celjslceiti domu v četrtek, 25. septembra, ob 20. uri bo v Celjskem domu nastopila mlada gledališka skupina Impromit s predstavo Kirurgija čustev po istoimenskem pesniškem prvencu Damjana Kobeta. Recital je skupno delo avtorja poezije, ki je poskrbel tudi za kostumografijo in režijo. Roka Drnovška (scenografija), glas- bo pa je izbral Boštjan Dermol. B. J. S Spominom v Videm Plesni teater Igen Studia za ples Celje se bo že tretjič zapovrstjo udeležil tekmovanja baleta in sodobnega umet- niškega plesa dežel Alpe-Jadran v Vidniu, ki bo v nedeljo v tamkajšnjem Teatru Palamostre. Plesni teater bo zastopala plesalka Alej^ndra Vučkovič, zmagovalka letošnjega republiškega Opusa 1 RS, predstavila pa se bo s koreografijo »Spomin«. Sicer pa bodo plesalci plesnega teatra v drugi polovici septembra s predstavo Vidko- va srajčica gostovali tudi v okviru Pikinega festivala v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in drugod. B. J. Uniforme in icorfčnlce Danes, v četrtek, ob 18, uri bodo v Muzeju novejše zgodovine odprli razstavo vojaških uniform, ki so jo poimenovali Oj, ta vojaški boben. Zanimiva razstava bo na ogled do konca oktobra, na današnji otvoritvi pa priprav- ljajo posebno presenečenje za obiskovalce. Gre za predstavitev okrog petdesetih vojaških uniform, ki so se pojavljale na našem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes. Uniforme segajo v čas Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in SFRJ, vse do današnjih uniform Slovenske vojske. Zbirka je last Janeza J. Švajncerja. Razstavo bodo spremljale vojaške koračnice iz vseh obdobij, pripravili pa so tudi bogat katalog. TC Glasbeni september v Podsredi Nocoj bo ob 19. uri še ena glasbena poslastica na območju Kozjanskega parka. Komaj so utihnili zvoki skladb za Marijo v cerkvi sv. Marije na Svetih gorah nad Bistrico ob Soth, koncert je bil prejšnji petek, bodo nocoj na gradu Podsreda v okviru 4. Mednarod- nega festivala komorne glasbe oziroma 29. festivala baročne glasbe in njegovega projekta Glasbeni september pod naslo- vom Romantika in njeni odmevi nastopili flavtistka Irena Grafenauer, klarinetist Mate Bekavac, oboistka Clara Dent, rogist Radovan Vlatkovič, fagotist Gustavo Nuilez, violinista Gorjan Košuta in Romeo Drucker, violist Aleksander Milošev, violončelist Miloš Mlejnik, kontrabasist Darko Kovačič in bas klarinetist Srečko Kovačič. Izvajali bodo Janačekovo suito Mladi in Schubertov Oktet v F duru op. 166. D. M. ZAPISOVANJA mm Slovenski scenariji 1« Piše: TADEJ ČATER Ja, z veseljem sem prebral tekst Mihe Mazzinija v zadnji Sobotni prilogi in se ob njem malo zabaval. Seveda zgolj do neke mere; do tam, kjer se je pričela turobna in trda resnič- nost. Tej se pa ne gre posmeho- vati. Te lahko še prehitro uda- ri nazaj. Zahrbtno. Takrat, ko najmanj pričakuješ. Seve- da. Sladke sanje Mihe Mazzi- nija so bile zelo kratke. Kmalu so se sprevrgle v nočne more. Ampak kaj, bi dejal kakšen zapriseženi junak in nemo li- stal strani naprej. Za kaj pravzaprav gre? Na kratko: slovenska filmska in- dustrija in problem scenarijev, ki jih večina filmskih gledalcev krivi za poraz slovenskega fil- ma. Češ, da so scenariji tako zelo slabi, da je dobesedno ne- mogoče posneti dober sloven- ski film. Toda ne. Scenariji so dobri. Pa ne zato, ker so tako- rekoč čez noč pričele rasti kot gobe po dežju raznorazne sce- naristične šole, tečaji, hitri kur- zi itd. Scenariji so bili dobri že od nekdaj. Prav tako režiserji. Vsaj v svojem umetniškem po- slanstvu. Zatajili so na področ- ju producentstva. Zatajili so tam, kjer se konča umetnost in prične denar Producent je kajpak tisti, ki skrbi za finačno plat filma. Na Slovenskem je edino ta prob- lem, da je režiserjev vsaj toliko kot založnikov in da so vsi po vrsti zasebni in neodvisni, v resnici pa še kako zelo odvisni od države. Hja, svoje filme pla- čujejo z državnim denarjem. Ker, kaj je izvirni greh sloven- skega filmskega producenta? Enostavno in preprosto: da ni- ma denarja. Če pa ga že kaj ima, ga ne bo vložil v film. Pa čeprav je to njegovo poslans- tvo. Pa čeprav to piše na njego- vi poslovni vizitki. Ker seveda ni nor, da bo svoj denar vložil v nekaj, kar se mu ne bo nikoli povrnilo in obrestovalo. Čakal bo torej na državo in jadikoval pred njenimi vrati. Nanj pa bo pritiskala vsa filmska ekipa. Od režiserja in scenarista do zadnjega lučkarja in rekvizi- terja. Filma kajpak v takem primeru pač ni mogoče posne- ti. Zgodba je končana, kot Dražgoška bitka. Zato so na Slovenskem postali producenti tudi režiserji. V eni in isti ose- bi. Nezaslišano. Režiser je sam sebi hkrati producent. In sam sebi reže kruh. Če že na koga pritiska, potem pritiska na sa- mega sebe. In ker od producen- ta nima kaj pričakovati, tudi 'od režiserja nič ne nastane. Oziroma nastane slovenski film. Scenarist pa ob tem joče. In se tolaži z nepisanim pravi- lom. da je stvar režiserja, kaj bo iz scenarija uporabil in kaj ne. Kaj bo črtal in kaj ne. Oziroma drugače in bolj na- tančno; črtal bo tisto, kar je predrago in obdržal tisto, kar je skrajno poceni. Tako bo vsaj končal svoj film. Nekoliko še- pav, pa vendarle. Navsezadnje bo vsaj slovenski. To pa je že tudi nekaj. Hočem skratka povedati, da Sladke sanje Mihe Mazzinija niso nobena izjema. Da le potr- jujejo nepisano pravilo, da je problem slovenskega filma v producenstvu. In ne v film- skem skladu, ki odloča, kateri filni se bo posnel in kateri ne. Producenti so tisti, ki so brez denarja in se igrajo producen- te. In, ki so krivi za katastrofo slovenskega filma. Režiserji in scenaristi le v toliko, kolikor se jim pustijo omehčati. Ker pa greh ne počiva le na enem hrbtu, je treba poiskati še drugega. Vsaj še drugega. Če ne tudi tretjega in četnega, (se nadaljuje) O treh netopirjih v petek, 12. septembra, so v Mladinskem centru Velenje predstaviU slikanico O treh netopirjih, ki je izšla v okviru zbirke Slovenska dediščina pri založniški hiši Pozoj Velenje. Slikanica Roka Polesa in Urške Stropnik na svojih straneh predstavlja drobce iz zgodovine cerkva v Šaleški dolini. KL Mednarodna šola za trobila v Velenju Tretje mednarodne poletne šole za trobila, ki jo je organizirala Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, se je udeležilo 35 nadarjenih mladih glasbenikov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije, Španije in Švice. Vodili so jo mentorji prof. Stanko Arnold, prof. Branimir Slokar in prof. Radovan Vlatkovič. Glasbeniki so se intenzivno izpopolnjevali ves teden, nato pa so pripravili zaključni koncert v veliki koncertni dvorani velenjske glasbene šole. L. OJSTERŠEK 18 KULTURA Peta Mozaikova kolonija Novost je bilo enodnevno slikanje miniature Galerija Mozaik je letos pri- pravila že peto slikarsko-ki- parsko kolonijo, ki je poteka- la v prvih dneh septembra v Malih Braslovčah, razstavo z nastalimi deli pa so v galerij- skih prostorih odprli tudi na dan začetka Mednarodnega obrtnega sejma v Celju 12. septembra. Novost letošnje male jubilejne kolonije je bi- lo enodnevno slikanje male- ga formata na temo Mediji. Ivana Andrič Todič se je s svojima dvema oljema pokaza- la kot iskalka poglobljene li- kovne sinteze in spodbudno mero ustvarjalne energije ter razpoznavno kultuviranostjo likovne abecede. Simon Kajt- na se je tudi tokrat potrdil kot pronicljiv kompozitor plo- skovne in barvne fakture, ki dobro obvlada svoj slog in ohranja znotraj njega izrazno čistost. Oba mlada umetnika pa druži skupni imenovalec us- tvarjalne ambicije, ki že zdaj vidno presega študijski akade- mizem. Viktor Šest, pravi vir- tuoz portreta in razpoloženj- skih interierjev, je tokrat zlasti z motivom plesnega para, sto- ril rahel odmik od svoje tradi- cionalne razpoznavnosti in v sproščeni vehemenci dosegel očarljiv izraz žlahtnega poeta človeške nature. Dva akvarela Leona Koporca potrjujeta svo- jega avtorja v nezmotljivi poeti- ki elegantnega izraza človeške figure in ambienta, pa tudi zve- stega sledilca tistemu živahnej- šemu koloritu, ki ga včasih v slovenskem slikarstvu kar po- grešamo. Tudi Darinko Pavletič Lo- renčak poznamo kot izvrstno krajinarko, kar tokrat ponov- no dokazuje s svojim akvare- lom, prav zanimivo pa je spet videti njeno olje z motivom otroka. Med tema dvema mo- tivoma bi lahko postavili njen zelo širok ustvarjalni lok in uživali v kultiviranosti njenega likovnega izražanja. Z morske obale prihaja Zvest Apollonio s svojim živahnim koloritom. Njegova olja po kompoziciji v nekaterih elementih spominja- jo na njegove obsežne grafične opuse, toda le spominjajo, saj je v oljni tehniki izrazito indivi- dualen. Ismar Mujezinovič iz Sarajeva je izrazit kolorist, ki z barvnimi kombinacijami iz- vrstno poudarja svoje grotesk- ne, tudi ekspresionistično into- nirane like. Vse na njegovih platnih je zelo intenzivno, pol- no in pripovedno. Miomir Mi- loševič - Milos z Reke, je letos prvič na omenjeni koloniji. V sebi je prinesel obmorski svet, ki se je nekako najbolj slikar- sko in izpovedno razživel v motivu obmorske vasi. Franc Vozel je občutljiv poet človeškega telesa. Z barvnimi in ploskovnimi razmerji ustvarja razpoloženje, v katerem se člo- veško telo ali njegovi liki pokaže- jo v liričnem, a tudi polnokrv- nem odnosu do svoje drže. Jože Tisnikar je že veteran slovenske likovne scene in njegovi motivi so že na daleč razpoznavni. To- da vsakič znova lahko odkrije- mo, če ne drugje, pa v očesu njegovih krokarjev, nov odblesk in novo potezo s čopičem. Vladimira Stoviček prihaja iz Krškega oziroma Leskovca. To- krat nam je svojo ljubezen do kiparstva predstavila v skulptu- ri splavarja, ki je zaenkrat še v mavcu, pa se bo kmalu prelevil v bronasto, torej trajno obliko, in v plaketi Primoža Trubarja. Milena Braniselj je tudi tokrat ostala zvesta svojim elegantnim oblikam, ki vstajajo v prosto^ kakor oblike praelementov, iz katerih nastajajo nove in nove. Energijska vrednost njenih pla- stik je v njihovi razčlenjenosti. Mojca Smerdu se predstavlja z dvema plastikama v terra cotti in nas znova opozarja na notra- njo moč, ki jo izžarevajo njene kiparske rešitve. )RAGO MEDVED Foto: SHERPA Razstava Vihcenca Vipotnika V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so prejšnji teden v okviru taborskih kulturnih dnevov odprli razstavo oblikovalca Vincenca Vipotnika. Avtor se že več desetletij ukvarja z oblikova- njem plemenitih kovin in se uvršča med najpomembnejše predstavnike celjske zlatar- ske šole, za svoje delo pa je prejel mnogo priznanj, med drugimi tudi najvišje Savinovo odličje. Vipotnik deluje na področju, za katerega je potrebno mnogo obrtniškega znanja in izku- šenj, hkrati pa tudi umetniška kreativnost, saj naročniki tovrstnih izdelkov pričakujejo brez- hibno izdelavo ter izvirnost. Materiali, katere oblikuje, so zlato, srebro in razni dragi kamni. Za njegove izdelke so značilne organsko zasno- vane oblike, ki jih kombinira s čistimi in jasnimi linijami ter izglajenimi ploskvami. Vipotnikovi izdelki so dekorativni tako zaradi samih mate- rialov, s katerimi dela, kot tudi po svoji namem- bnosti, imajo pa tudi likovne prvine, ki vsebujejo trajno estetsko vrednost. Razstava v Savinovem likovnem salonu prika- zuje do sedaj najbolj celovito domačim ljubite- ljem tovrstnih izdelkov Vipotnikova dela. Ogle- dati si je mogoče originalna dela, modele, po katerih so nato v nadaljnjem postopku narejeni izdelki, skice, ki jih je naredil, preden se je lotil samega postopka izdelovanja ter razna prizna- nja, ki jih je dobil med svojim dolgoletnim delom. Tako nam razstava na določen način prikaže tudi sam potek nastajanja posameznega izdelka, od samega osnutka, pa do končnega, oblikovanega predmeta, narejenega za določen namen. BORIS GORUPIČ Foto: TONE TAVČAR Dnevi evropske kulturne dediščine v Celju Od 24. septembra naprej bodo po vsej Sloveniji številne prireditve, ki bodo označile začetek letošnjih Dnevov evropske kuhurne dediščine, trajale pa bodo, predvsem različne razstave, vse do konca letošnjega leta. V to pestro dogajanje se vključujeta tudi oba celjska muzeja. Muzej novejše zgodovine vabi v mesto ob Savinji na ogled obnovljenega Pelikanovega fotograf- skega ateljeja, ki je evropski spomenik tehniške kulture. Kakor je znano, je stekleni atelje na dvorišču sedanje Razlagove ulice postavil celjski fotograf Martin Lenz, mojster Pelikan pa ga je ob prihodu v Celje kupil in ohranil. Celjska mestna občina ga je leta 1994 odkupila. Muzej novejše zgodovine Celje pa je v njem postavil stalno muzejsko zbirko. Danes teden pa bodo ob 18. uri odprli v pritličju celjske grofije monograf- sko razstavo znamenitega zagrebškega arhitekta Aladarja Baranyaja. Pod streho Pokrajinskega muzeja Celje bo gostoval Muzej za umetnost in obrt iz Zagreba. D. M. PRIREDITVE GiEDALiSČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo*]utri ob 19.30 premiera predstave reži- serja Francija Križaja z naslo- vom Pigmalion. V soboto ob 19.30 bo predstava za abonma sobota večerni in izven. V Kulturnem centru Laško bo v soboto ob 19.30 zadnja od predstav v mesecu monoko- medije in sicer se bo predstavil Andrej Rozman-Roza z gleda- liškim detektivom Rupertom Marovtom. V Občinski matični knjiž- nici Žalec bo danes ob 17. uri lutkovno-glasbena predstava in delavnica Igorja Cvetka in Jelene Sitar z naslovom O lisici in grdini. V Kulturnem domu v Lo- čah bodo v nedeljo ob 11. uri gostili lutkovno gledališče iz Mexica s predstavo Lev brez repa. V Domu kulture v Velenju bo v okviru 8. Pikinega festivala v ponedeljek ob 10., 11.30 in 17. uri plesna predstava Romane Kranjčan, v torek se ob 10., 11.30 in 17. uri predstavilo Me- hiško lutkovno gledališče z Le- vom brez repa in v sredo ob 10., 11.30 in 17 uri Šentjakobsko gledališče Ljubljana z musica- lom Ptički brez gnezda. V Rde- či dvorani pa se bo v ponede- ljek ob 9. in 11. uri predstavila OŠ Šalek z Lahko noč, hudobe, v torek OŠ Slovenska Bistrica s komedijo Matilda in v sredo OŠ Gustava Šiliha s predstavo Pet pepelk. V Šmartnem ob Paki bo v torek ob 8.30, v Šoštanju pa ob 11. in 12.30 gostovalo Plesno gledališče Igen Celje s predsta- vo Vidkova srajčica. V Kulturnem centru Laško bo drevi ob 19.30, za abonma Vrtiljak polk in valčkov, kon- cert zmagovalcev festivalov iz Vurberka, Griž, Števerjana, Ptuja in Ljubečne. V Kulturnem domu v Šent- jurju bo drevi ob 19. uri kon- cert opernih arij in proze v izvedbi Dragice Kladnik, Alfon- za Kodriča, Serjože Jesinski in Zorana Mora. V dvorani Zdraviliškega do- ma na Dobrni bo v soboto ob 20. uri koncert Koroškega ok- teta iz Slovenj Gradca. V Slomškovi rojstni hiši na Ponikvi bo v sredo ob 19. uri večer Slomškovih pesmi z na- slovom »Domovini sinovi, bo- gu otroci, nikomur hlapci«. V dvorani Hmeljarskega doma KZ v Šempetru bo v soboto ob 20. uri dobrodelni koncert, na katerem se bodo predstavili številni ansambli, vokalni kvintet Frankolovčani, humorista Honza inTonza ter harmonikar Blaž Klančnik, pri- reditev pa bo vodil Jože GaUč. RAZSTAVI V Občinski matični knjiž- nici je odprta razstava fotogra- fij komet hali bopp Amaterske- ga društva Saturn. V Likovnem salonu je na og- led razstava Umetnost iz nahrbt- nika, šestih irskih umetnikov. V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na og- led razstava Slovenske grafskega muzeja Udol^^ svetloba, ki prikazuje et ^^ pogled na svetila in prijj ke zanje. ^^ V salonu pohištva Žalcu si lahko ogledat^ narodno razstavo likovn! otrok. V galeriji Keleia Muzej vejše zgodovine bo do 7 bra na ogled razstava slJ risb Tommyja Lydona. V galeriji sodobne Un,- sti je na ogled razstava skih del Vojka Štuhecaizj bora, v galeriji Hodnikpj, stava Alica v čudežni d^j freske Manje Vadla izCelj^ V razstavišču Lapidarji] krajinskega muzeja je do septembra na ogled razst Libojske keramike. V Celjskem domu razstai Stane Petrovič. Na Dobrni razstavlja sli Viktor Rožanc. V Ekopoolu do 15. okJ razstavlja tihožitja Boženaj bec - Boža. I V gostišču Mihec v C(| razstavljata likovna delaAj Javšnik in Raj ko Mlinaril!; tovarni Etol slike v olju] Šprah, v Rogaški Slatini Tj Mohar, v hotelu Merx Via Geršak, v gostišču Ciril Atomskih Toplicah razsl Ijajo Cecilija Bernjak iz Pt ter Niko Ignjatič in Srečko Ž berne iz Celja in v bouti Steklar Maks Menonija iz! ja. V avli splošne bolnišnii Celju je na ogled razst Srednje zdravstvene šole C na temo - september, mc boja proti kajenju. V Kulturnem domu v k jurju bo danes ob 17 uri ključna prireditev Mednar nega knjižnega kviza na ta Hrana, ki jo je pripravilaKn] niča Šentjur. Zaključek t( kviza bo v ponedeljek ob 17. tudi v dvorani Doma II. s venskega tabora v Žalcu. V ponedeljek, 22. septeiri v okviru Univerze za III- i Ijenjsko obdobje arheolo sprehod po Celju pod si kovnim vodstvom prof. If Lazar. Zbirališče bo od 17 pred Pokrajinskim muzejeo r AofJ Union od 18. do 24. 16.30,19. in 21.30 ameriški« Teorija Zarote; Mali Union 18. do 24. 9. ob 20. uri amen film Georgia; Metropol od do2L9.ob 16., 18., 20. od 22. do 24.9. pa ob 17., Ij 21. uri ameriški film Mož)' črnem; 20.9. ob 24. uri am«' ki film Peti element. Kino Žalec 19. ob 18 Jf 18. in 20.15 ter 21. 9. ob ameriški film Izgubljeni s^' jurski park 2; 19. in 21. ^, 20.15 pa ameriški film nagon. Kino Dobrna20. ob 19 9. ob 17. uri ameriški fil"^^ sko moštvo. Pikin kino v Velenju 20 9. in 15. uri Sreča navrviCj^ ll.inlZuriUčnaletaizunii polža in ob 13. in 19. uri Pa^ gre najug;21.9.ob9.inljy Trnuljčica, ob 11. in iS.ur'*^ in ob 13. in 19. uri Alaska- SNOPIČ KUITURA 19 Za Drobiitce, Mezince in Sredince Kulturni abonma za vrtčevske malčke ter osnovnošolce nižje in višje stopnje s Celjskega - V dvorani kina Union od baleta, lutk in gledaliških predstav do opere r^celjskem podjetju r pripravili odmevne matineje, gledališke loške predstave v dvora- Sjskega doma. ki so jih jobotnih dopoldnevih Mvali številni malčki. L na dober odziv najm- jji v mestu ob Savinji liulturnem področju še jionimajo pr^v velike iz- 50 letos za vrtce in os- ^ešole s širšega celjske- obmo^ja pripravili 3 raz- ^kulturne abonmaje. ^111 ............................- abonmajske predstave jg v dvorani kina Union, se bodo v oktobru, vr- ';pavse do*pomladi. Orga- jjtorji v abonmajski ponud- jagotavljajo tudi organizi- ,prevoz, abonmaje, za ka- ,so programe sestavljali jaj z vzgojiteljicami in uči- jcami in tako v prerez zajeli primernejše predstave, pa to starši plačajo v treh jiiuh. V vrtcih in šolah so ponudbe za abonmaje že od začetka šolskega leta, s prija- vami pa bo treba kar pohiteti, saj se v teh dneh že zaključuje rok, do katerega naj bi v Fit medii dokončno oblikovali tu- di terminski program abon- majev. Za Drobince Za Drobince, vrtčevske malčke, je cena abonmaja 2.700 tolarjev, zvrstile pa se bodo štiri predstave. Prvo, Volk in kozlički Jana Gabrovskega in Emila Aberš- ka v oktobru, bo izvedlo Pri- morsko dramsko gledališče iz Nove Gorice skupaj z os- novnošolci iz Deskel. V de- cembru bo sledil Mozartov koncert za otroke Godalne- ga kvarteta Bazilio iz Ljublja- ne, ki so ga nekateri celjski malčki s predstavitvijo in- strumentov v opravi, oble- kah, obutvi in lasuljah iz Mo- zartovih časih, spoznali že lani v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu. V februarju bo v Celju gostovala Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič v izvedbi Lutkovnega gleda- lišča Maribor, aprila pa se bodo s plesno glasbeno zgod- bico O žabicah v rdečih ka- picah Helene Bechlerove in Ane Vovk Pezdir predstavile plesalke plesne šole Mali Har- lekin iz Celja. Za Mezince Cena abonmaja za Mezince, osnovnošolce do vključno če- trtega razreda, ki zajema 5 predstav, je 3.600 tolarjev. V novembru se bodo naj- prej srečali z mini koncertom resne glasbe Mozartov kon- cert za otroke^ Godalnega kvarteta Bazilio, mesec ka- sneje pa bo sledil musical Mestna pravljica Plesne sku- pine Mojce Horvat iz Ljublja- ne. V novo leto bodo januarja Mezinci zakorakali z gledališ- ko predstavo Miha, Minka in gledališka šminka v izvedbi Kulturnega doma Španski borci, februarja pa se bodo srečali z znanim pesnikom in ustvarjalcem za otroke Tone- tom Pavčkom. Le mesec ka- sneje, marca, pa jih čaka za- ključek abonmaja, baletna predstava Po sledeh v izvedbi Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Za Sredince Cena abonmaja za Sre- dince, vključuje 5 predstav, je 3.800 tolarjev. Sredinci se bodo v okviru abonmaja najprej srečali z mi- ni opero, komično operno predstavo v dveh dejanjih ozi- roma štirih slikah Gioacchina Rossinija Seviljski brivec v izvedbi SNG Opera iz Ljublja- ne. Tudi njim bo Plesna skupi- na Mojce Horvat predstavila musical Mestna pravljica, sledila pa bo gledališka pred- stava Županova Micka Anto- na Tomaža Linharta v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Osnovnošolci od pe- tega do osmega razreda se bodo srečali z mladinsko pi- sateljico in ustvarjalko Deso Muck, zadnja abonmajska predstava pa bo plesno obar- vana, saj se bodo Sredinci sre- čali s Katjo Romih in Plesno šolo Kazina. Plesalci Plesne šole Kazina bodo predstavili latinsko ameriške in stan- dardne plese, če vemo, da je Katja Romih, ki je sicer učite- ljica v plesni šoh, tudi vodite- ljica priljubljene TV oddaje Klub klobuk, pa verjetno ne bo ostalo samo pri predstavi- tvi. mmmmmmm i. stamejčič Živeti drugače Kaj nam sporoča zbornik kluba zdravljenih alkoholikov ezet:......::: fred kratkim je izšel obse- I zbornik prispevkov čla- f kluba zdravljenih alko- I Ikov Tabor-Stara Ljublja- , ob 20-letnici delovanja ) iba z naslovom Učili smo I živeti drugače. Dr. Janez i tučar, ki je bil duša ob- I inega in zahtevnega pro; ; Ji. je knjigo tudi opremil. I lje konec julija nenadoma Ti. Prispevke je izbrala in ( javila z uredniškim odbo- i »uredniško delo Zdenka ..........:.....1 1 uvod v knjigo so napisaU C ^^ Taborci, tako se namreč 1 Jujejo vsi, ki so dvajset let ^elovali v klubu. Sprva z dr. ^iem, zatem pa z dr. Klobu- JJii, ki jih je osvojil inobdr- svojo mehkejšo terapevt- J^varianto. Drugi, krajši, a informativno bogat uvod ^slovom Hiška na Bohoriče- napisal dr. Janez Klobu- v njem opisal pionirsko ° dr. Janeza Ruglja in mu v skupine izrekel hvalež- ^^ 2a možnost, da so lahko ^erii 1977 začeli s skupinskim ^'nskim zdravljenjem. Vse ki sledi na naslednjih preko 260 jih je, je K ? ^ '^vodu v prvo poglavje p^^lovom Odločitev. °^,^mezne življenjske zgod- Hj bralcu kmalu vedeti, da J^^ za priročnik, ki bi ču- ° pomagal človeku v stiski Zasvojenosti. To je le posameznih usod, ki zasvojenost z al- % in vsaka zase je mo- ^ po svoji strmi poti k ^ iz začaranega kroga, "osn ^^ vsebina nedvoum- ^^'■ofa. da se mora človek znati soočiti sam s seboj in s svojo resnico. Toda to ni do- volj. Zasvojenec z alkoholom se mora za zdravljenje odločiti sam oziroma prostovoljno, v kar pa ga mora nekdo prisiliti. Ta paradoksalnost je značilna za ljudi, ki sami ne zmorejo volje, da bi naredili odločilni korak, kajti če bi ga, bi ga najbrž naredili že pri nepri- merni obliki druženja z alko- holnimi pijačami. Knjiga nam sporoča tudi, kako dragoceno je to, če ima prizadeti koga, ki mu lahko pomaga z nasve- tom, celo z grožnjo! Mnogo besed je napisanih o navadah (beri razvadah - te so v tem kontekstu praviloma slabe) in o vzorcih obnašanja, odzivih socialnega okolja in podobno. Omenjeni zbornik je galerija na novo zlepljenih in zelo krh- kih podob. Občudovanja vredna je njihova odločitev, da bodo svoje novo (drugačno) življenje živeli v vsakdanjem okolju in ga vanj vnašali in da se ne bodo zapirali v geto drugačnosti, čeprav bo le ta v kakšnem okolju res še zelo drugačna, pač zaradi načina življenja večine. Knjiga Učili smo se živeti drugače je podobna vsem dru- gim knjigam, ki govore o bo- leznih. Ljudje pa na splošno takih knjig ne marajo preveč, jih nekako odrivajo v tem smi- slu, da se jih to ne tiče, ker da so zdravi, niso takil V tem početju je veliko pogojnega refleksa, ki izvira iz prislovič- ne nepripravljenosti soočiti se z dejanskimi problemi, in ne- tolerantnosti do drugačnih. Prikritih oblik odvisnosti od marsičesa, pa je med nami vehko več, kot si to upamo in hočemo priznati. Bistvo ome- njenega branja je v spoznanju, da so izkušnje vredne nekaj le tedaj, če jih osebno doživimo. Skozi osebno, individualno pot prihajamo do spoznanj o resnični vrednosti in ceni pri- jateljstva, iskrenosti in celo smisla. Človek mora biti torej deja- ven, sam mora delati tiste ko- rake, ki osvobajajo. Seveda s pomočjo stroke, terapevtske skupine, širše skupnosti, toda vselej le sam in zavestno. Tega se je treba naučiti in nikoli pozabiti. Knjiga ima namreč naslov Učili smo se... in ne Naučili... Bralcu pomaga spoz- navati tudi to resnico, da smo ljudje še vse preveč zaprti vase, da se ne zavedamo nestrpno- sti, netolerantnosti do drugače mislečih, do nasprotnega spo- la, kako nas osvaja površin- skost, kako hlastamo za nado- mestki, kako sami postajamo nadomestek. Zato to ni branje za alkoholike, da bi jih spame- tovalo, temveč je to knjiga, ki so jo napisalidnzga^ni ljudje za vse ljudi, da bi tudi ti spoznali svojo drugačnost in jo znali ceniti. ■■■■■■■HMi HRAm MFnVFD IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Mojega življenja pot Piše: BRANKO GOROPEVŠEK Pri znanstveni zbirki Hi- storia. Oddelek za zgodovi- no Filozofske fakultete v Ljubljani, so izšli obsežni spomini dr. Vladimirja Rav- niharja z naslovom Mojega življenja pot. Spomine so uredili dr. Janez Cvirn, dr. Vasilij Melik in dr. Dušan Nečak. Zgodovina kot dogajanje v preteklosti je objektivno dejstvo, ki ga nobena stvar ne more spremeniti. Toda zgo- dovinarju preteklost ni do- stopna vsa in v vsej objektiv- nosti, saj jo je moč spoznava- ti le iz zapuščenih sledov, ki jih imenujemo zgodovinske vire. Le s pomočjo zgodovin- sHih virov lahko zgodovinar spoznava preteklost in anali- zira njene zakonitosti. Seve- da pa vsem virom ni mogoče verjeti na besedo, zato je tre- ba vsak vir najprej kritično pretresti glede na njegovo vrednost. Šele po takšnem pretresu lahko zgodovinar »suvereno« ugotavlja dejstva, jih analizira in povezuje v zgodbo. Med zelo pomem- bne zgodovinske vire ned- vomno sodijo avtobiografski spisi. Takšni viri imajo pred- nost, saj pisci opisujejo lastna doživetja, ker so bili nepo- sredne priče velike večine ti- stega, kar pripovedujejo. Se- veda je treba pri tem prever- jati, ali so snov črpali res iz spominov ali od kod drugod. Pri preverjanju je potrebno upoštevati tudi (ne) prizade- tost pisca, saj lahko dogodke namerno ali nenamerno slika po svoje (pogoste so spomin- ske napake). Dogodke lahko izbira, kroji po svoje in po- stavlja sebe v sredino razvo- ja. Slednje je skoraj že pravi- lo. Tudi če taki viri niso na- menoma pristranski, so stvarno vedno pristranski za- radi svoje nepopolnosti, ker ne povedo vsega, pa tudi do- godke presojajo s preozkih stališč osebnega življenja. Če seveda upoštevamo vse te in še vrsto drugih »obrtnih zakonitosti« zgodovine, so lahko zgodovinarju spomini izjemno dobrodošel vir, saj nam poleg podatkovne zgo- dovine, mnenj in stališč av- torja o dogodkih, ponujajo še vrsto drugih stvari, ki jih pri ostalih vrstah virov pogreša- mo (pripovednost, zgodbe iz vsakdanjega življenja, itd.). Slovensko zgodovinopisje je v avtobiografskimi viri do- kaj bogato. Že v preteklih desetletjih je izšla vrsta spo- minov vidnih slovenskih inte- lektualcev, politikov in dru- eih (J. Vošnjak, L Hribar, F. Suklje, H. Tuma itd.), ki so nam razkrili marsikaj novega in prej neznanega. Tudi spo- mini Vladimirja Ravniharja po vsebinski plati sodijo ob bok spominom prej navede- nih avtorjev, saj avtor v svo- jem obširnem besedilu, ki je bilo napisano med okupaci- jo, med drugim opisuje kao- tične razmere v liberalni stranki na Kranjskem pred prvo svetovno vojno, težak položaj Slovencev med voj- no, dejavnost Jugoslovanske- ga kluba v dunajskem držav- nem zboru v letih 1917/18, politične razinere po prevra- tu in v Kraljevini SHS v dvaj- setih letih oziroma Jugoslavi- ji v tridesetih letih. Omeniti velja, da je Ravni- har v spominih popisal tudi leta, ki jih je preživel v Celju in aktivno posegel v takratno slovensko politično, pred- vsem pa kulturno življenje (v letih 1899-1901 je bil predsed- nik Celjskega pevskega druš- tva, v Dramskem odseku društva po vrsto let režiser in igralec). Takole je med dru- gim opisal razmere v Celju na prelomu stoletja: »Kot odvet- niški koncipient sem bil v Ce- lju od 1. 1986-1901. Na vročih celjskih tleh se mi je utrnila nacionalna misel. Sijajno delo tedanjih voditeljev štajerskih Slovencev, zlasti na gospodar- skem polju, je pokazalo edino možna sredstva, kako ohrani- ti življenje mMemu narodu. Nedostajalo je delavcev na prosvetnem polju. Temu delu sem žrtvoval ves svoj prosti čas. V Sokolu v Narodni čital- nici, v >Pevskem društvu< z njega dramatičnim odsekom - je bilo moje torišče. Nisem neskromen, ako trdim, da sem bil v onem času duša vsega narodno-prosvetnega v Celju. Ob mojem odhodu mi je vsa slovenska javnost očit- no dala to izpričevalo. Celjsko pevsko društvo pa me je ime- novalo častnim članom.« Naj bo ta segment iz boga- tih spominov (290 gosto tip- kanih strani) le napotilo k prebiranju omenjene knjige, ki nam poleg prijetnega bra- nja ponuja še vrsto spoznanj o naši polpretekli zgodovini. To še toliko bolj^ker je Ravnihar eden redkih piscev spominov, ki z lastno vlogo v njih ni (pretirano) pretiraval. Kljub temu pa ob branju še vedno velja upoštevati zakonitosti tovrstnih virov, navedenih zgoraj. 20 NASI KRAJI IN UUDJE V trsu je življenje, radost in trpljenje Konjiški vinogradniki o grozdju in vinu v oblačnem nedeljskem popoldnevu je bila v dvorani kulturnega doma v Ločah jav- na radijska oddaja Štajerske- ga vala. Na prireditvi so na- stopali pevci in ansambli iz Loč in okolice, vse pa je bilo ubrano na temo vinogradniš- tva. Predsednik Vinogradniškega društva Slovenske Konjice Jo- že Tominšek je govoril o vino- gradništvu na tem območju od časov Žiških kartuzijanov. Se- veda ni prezrl razvoja vino- gradništva v zadnjih desetletjih in z njim povezano nenehno rast kakovosti žlahtne kapljice. Vinogradniki tega območja si močno prizadevajo razviti last- no blagovno znamko, s katero bi bili razpoznavni ne samo v Sloveniji, ampak tudi na trgu Evropske skupnosti. Ob tem je opozoril, da bomo z vstopom v Evropsko skupnost najverjet- neje morah prenehati s širje- njem površin, zasajenih z vino- gradi, zato moramo to storiti sedaj. Občinstvu so se predstavili tudi trije vinogradniki s tega območja: Jože Črešnar, Jurij Brumec in Jože Kotnik, po domače Košlov. Strinjali so se, da so za uspešno vino- gradništvo potrebne površine od 8 do 10 hektarjev, zasaje- nih z vinsko trto. Žal ima večina vinogradnikov komaj polovico ali celo manj vino- gradov. Zaradi tega je tudi proizvodnja dražja in samo z vinogradništvom ni mogoče preživeti. Jože Gider, loški župnik in vinogradnik: »Ko sem bil še v Afriki, smo tam kupovali grozdje. Tukaj pa posegamo predvsem po sadju iz daljnih dežel, na grozdje pa gledamo kot na sadež, ki je primeren le za vino. Nekaj je treba naredi- ti tudi za promocijo grozdja. V trsu je življenje, radost in trpljenje. Okoli njega se vrti človekovo življenje.« Jože Kotnik ima tudi vino- toč, Jurij Brumec prideluje vi- Ijamovko: »Pred štirimi leti sem na pobudo sina, ki je ta- krat obiskoval srednjo kmetij- sko šolo, pričel z urejanjem sadovnjaka. Namesto jabolk sem zasadil hruške, vendar prodaja ni stekla tako, kot sem pričakoval. Zato sem pričel z njihovo predelavo. S tem je veliko dela. Sadje je potrebno obrati ročno, da se ne poško- duje. Sadeže, ki jih je napadla gniloba, je treba nemudoma odstraniti. Še ne popolnoma zrele hruške nato dozorevajo v skladišču kakšen dan, da dobi- jo polno aromo. V velikih ci- sternah ostanejo do vretja. Čas vretja je odvisen od vremena in se zaključi novembra ali de- cembra, ko se prične kuha žga- nja.« Brumec je lanski pridelek viljamovke že razprodal. Vsi trije vinogradniki pa so spregovorih tudi o letošnjem pridelku. Na področju Kloko- čovnika, Kraberka in Ostrož- nega jim je letos bilo prizanese- no z naravnimi ujmami, zato pričakujejo nadpovprečno do- ber pridelek. rr-r..................JH Vinogradniki Jože Črešnar, Jože Kotnik in Jurij Brumec. Palca bo lepša in sodobnejša Pri velenjskem Hotelu Paka so naposled zabrneh stroji. Do maja 1998 naj bi obnovili in dogtj hotel, ki bo pridobil kinodvorano z 250 sedeži, dvorano za poslovna srečanja in aperitiv bar.zgrj pa bodo tudi podzemne garaže. Obnovljeni hotel bo tako sodil v visoko B kategorijo. Gradbenai opravlja celjsko podjetje Gradiš. L. OJSTERšj Poletni izkupiček slab Glede na število prodanih vstopnic je bilo na konjiš- kem bazenu letos le približ- no tisoč kopalcev. Vrata ba- zenskega kompleksa so bila odprta 49 dni, povprečno pa se je v katerem izmed baze- nov vsak dan »hladilo« kak- šnih 120 kopalcev. »Visokih investicij in tekočih obratovalnih stroškov s tem še zdaleč nismo pokrili,« je povedal Ivan Brglez, direktor podjetja Bis trade, ki je prev- zelo bazen v upravljanje. »Kljub izredno muhastemu vremenu smo lahko zadovolj- ni z obiskom, saj v primerjavi' z drugimi kraji obiskovalcev pri nas niti ni bilo tako zelo malo.« Ivan Brglez ugotavlja, da vloženega denarja za posodo- bitev bazena vsaj še pet let ne bodo dobili povrnjenega. Vla- gah so v montažo nove avto- matike za pripravo kopalne vode, celotno ureditev elektro napeljave v strojnici, novi fa- sadni oplesk in oplesk lesenih in kovinskih delov, namestitev nove ograje, sanacijo velikega bazena, nakup otroškega to- bogana in novih odtočnih čr- palk, sanacijo sanitarij in še druga manjša popravila. B.Z. Med pirhiil coklamij Turistično društvo Celje pravlja v soboto, 20. sept bra, med 8. in 13. uro pri slovenske domače obrtil Glavnem trgu v Celju M predstavili lončarsko obrt,! ho robo, vrhniške pirhe, id ke iz oblancev, planšarske kle, rože iz papirja, star« čanske simbole iz špage.j primeru slabega vremena prikaz odpadel. Naravovarstveni pohod Le manjša skupina udeležencev se je minulo soboto odp vila na naravovarstveni pohod, ki ga je v okviru Meseca šjxi organiziralo Športno rekreativno društvo iz Začreta. Pohodniki so štartali izpred gostilne Podpečan. Najprej obiskali teharsko grobišče, nato pa jih je pot vodila mi Hmezadove farme, mimo obeh cinkarniških in pa železarni deponije. Po dveh urah so se vrnili na štartno mesto. N Gizela Petrovec Rozalika Horjanc Martin Starki Ludvik Jurhar Srečanje najstarejših v Grižah Tudi letos sp v Grižah ob krajevnem prazniku pripravi- li srečanje krajanov, starih sedemdeset let in več. To sre- čanje, ki so ga pripravili Kra- jevna organizacija RK, social- no varstvena komisija pri KS in Krajevna skupnost Griže, je bilo že dvajseto po vrsti. Kot je povedala Cvetka Kne- ževič, predsednica KO RK, se srečanj udeležuje približno po- lovica od vseh povabljenih, os- tah pa zaradi bolezni in drugih okohščin ne morejo priti. Na srečanjih posebno pozornost posvečajo najstarejšim in zla- toporočencem, pripravijo kra- tek kulturni program in vse udeležence pogostijo. Za pri- jetno razpoloženje pa je tokrat igral ansambel Izpod Homa. Zbrane je pozdravil v imenu KS Griže Franc Hriberšek. O sre- čanju so povedali: Gizela Petrovec: »Sem v enaindevetdesetem letu in naj- starejša krajanka, zato so mi izročili tudi šopek, ki sem ga bila zelo vesela. Seveda bom, če bom le mogla, še rada priš- la.« Rozalika Horjanc: »Srečanj se udeležujem vsako leto in organizatorjem polagam na sr- ce, naj pri tem vztrajajo, če tudi jaz ne bom več mogla priti. Starejši krajani smo zares sreč- ni, da se lahko na tak način srečamo.« Martin ŠtarkI: »Zelo rad pri- dem na srečanja, lani pa sem na žalost pozabil in bilo mi je resnično žal. Tukaj srečam še nekaj svojih vrstnikov, prav ve- liko pa jih tako ni več.« Ludvik Jurhar: »Tudi meni so, kot najstarejšemu udeležencu srečanja, imam namreč 85 let, posvetili posebno pozornost, kar je zelo lepo. Upam, da bom tudi še prihodnjih nekaj leta lah- ko prišel na srečanje. Vsakokrat je zelo lepo in tistim, ki se trudijo, za to smo hvaležni.« T TAVČAR Z gasilskega tekmovanja. 50 let PGD Polzela • 70 V času, ko Tovarna nogavic d. d. Polzela praznuje ' svojega obstoja, njeno prostovoljno gasilsko društvo pr^ je zlati jubilej. V ta namen so v soboto pripravili gasilsko tekmovanj^^^ katerem je nastopilo devet desetin. Največ hitrosti in spre^^^^ pokazala desetina PGD Polzela, sledi PGD Dobrovlje, PGD ^^ - Topovlje... Najboljše tri desetine so prejele pokale. SNOPIČ PISMA BRAICEV 21 )DMEVI {avrnieni j ^hlevki? Ljavek, objavljen v zadnji nT, je povsem korek- ^islu poročanja iz neke- Lodka, ta pa je bil obisk ^savinjskih kmetov pri ^u Smrkolju in varuhu Jjovih pravic Bizjaku. ^ t)0 javnost oziroma da t spoštovani bralci NT Jstransko obveščeni, po- fi^emo še objektivni in re- Cjprikaz opravljenega de- fjpravne enote Mozirje na Lfočju vodenja denacionali- Ukih postopkov, kjer se Opravičenci za vračilo pre- Lenja pojavljajo agrarne ^nosti. pri upravni enoti Mozirje so vloženi naslednji zahtevki ijnih skupnosti: Pašna agrar- iskupnost Ljubno, zahtevek (žen 5.2.1997 z naslednjimi jlogami (seznam parcel, na lerih deluje pašna skupnost ibno, odločba Kraljeve ban- t uprave dravske banovine f6No 577/1 z dne 6.7.1940, inis Kraljeve banske uprave avske banovine z dne ;1941, arhivsko gradivo pa- sk Ljubno - Arhiv Republike svenije, fond komisije za farne operacije Pašnika za- loga Ljubno). Brez prilog pa ibili vloženi zahtevki Pašne liijinosti Grohot Solčava lahtevek vložen 7.2.1997), sne skupnosti Kašna plani- 1(10.2.1997), Pašne skupno- I iLepenatka (10.2.1997), Pa- lie skupnosti Travnik (10.2. 97), Pašne skupnosti Ravni ■S.2.1997), Pašne skupnosti tža-Ravni (11.2.1997), Pašne iupnosti Vodole (11.2.1997), ^ne skupnosti Podvežak '12.1997), Pašne skupnosti aduha Javorje (11.2.1997) in ^e skupnosti Gospodno- te (17.2.1997). Upravna enota je vse zgoraj navedene pašne skupnosti dne 18.6.1997 pismeno pozva- la, da vloge dopolnijo v skla- du z 9. členom Zakona o po- novni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihove- ga premoženja in pravic. Ker naštetim pašnim skupnostim niso bile podržavljene pre- moženjske pravice, zahtevku ne morejo predložiti pravno- močne odločbe o podržavlja- nju, kot to določa prva alinea drugega odstavka 9. člena ZPVAS. Na naš poziv za dopolnitev zahtevkov so se predstavniki nekaterih pašnih skupnosti zglasili na upravni enoti. Skupno smo proučili vsa do- slej znana dejstva in se spo- razumno dogovorili, da po- stopek zaenkrat miruje, do- kler ne bodo sprejete spre- membe in dopolnitve Zako- na o denacionalizaciji (vra- čanje premoženja verskim skupnostim). Na osnovi teh razgovorov so vse. pašne skupnosti posredovale pi- smeni predlog za začasno mirovanje postopka. V času do uveljavitve Zako- na o denacionalizaciji in Za- kona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti je bilo pri Upravni enoti Mozirje vlože- nih poleg zgoraj navedenih še 23 zahtevkov za vračilo pre- moženja agrarnim skupno- stim. Doslej je bilo vrnjeno premoženje 11 agrarnim skupnostim, in sicer: AS Gru- šovlje, vrnjeno 8.1667 ha; AS Trnovec, vrnjeno 8.2204 ha; AS Petehnjek, vrnjeno 219. 3980 ha; AS Sp. Pobrežje v k.o. Pusto polje, vrnjeno 6. 2216 ha; AS Šentjanž, vrnjeno 16.4062 ha; AS Homec, vrnje- no 35.1229 ha; AS Solčava del- na odločba, vrnjeno 77.0507 ha; AS Kokarje, vrnjeno 2. 4349 ha; AS Zg. Pobrežje v k.o. Pusto Polje, vrnjeno 4. 1733 ha; AS Radegunda, od- ločbo izdalo Ministrstvo za kuhuro, vrnjeno 233.8625 ha; AS Sp. Pobrežje v k.o. Zg. Pobrežje in v k.o. Sp. Rečica, vrnjeno 22.1030 ha, odločba še ni pravnomočna. V postopku geodetskih iz- mer sta dve zadevi, šest za- dev je v fazi ugotovitvenega postopka in so bile posredo- vane zavezancem za obliko- vanje izjave volje, tri zahteve so v fazi priprave poročila o pravnem in dejanskem sta- nju, v eni zadevi pa je bila skupnost pozvana za dopol- nitev zahtevka. prof. DARKO REPENŠEK, načelnik UE Mozirje PREJELI SMO Varstvo okolja v stečajnem postopku Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji direktno ne obravnava problematike varstva okolja, čeprav se stečaj- ni upravitelj pri svojem delu dokaj hitro sreča s tovrstnimi problemi. Vsaka proizvodnja ali storitveno podjetje pri opravljanju svojih poslovnih funkcij ustvarja odpadke, ki so okolju nevarni ali uporablja re- promaterial, katerega ostanki se tekom časa spremenijo v okolju nevarne snovi. Takšne snovi se odstranijo iz poslovnega procesa, knji- govodsko se odpišejo ter iz- ginejo iz poslovnih evidenc. V prostoru se pojavijo okolju nevarne snovi, ki niso pravil- no uskladiščene in neeviden- tirane, stroški strokovne od- stranitve so odhodek; vods- tvo podjetja pa preprosto prepusti nastalo situacijo ča- su in bodočemu manage- mentu. Stečajni postopek ima v svojem bistvu osnovno nalo- go, da se oblikuje stečajna masa, s katero se pokrijejo stroški stečajnega postopka, in ustvari sredstva za končno razdelitev. V stečajno maso gre vse dolžnikovo premože- nje in je zato potrebno opra- viti inventuro. Takrat nastopi situacija, ko se pri stečajnem dolžniku opravi pregled in popis aktive - premoženja, pri čemer se odkrijejo tudi snovi in stvari, ki so okolju nevarne. Na osnovi 80 čl. ZPPSL mo- ra stečajni upravitelj po 1. od- stavku 5. alinee skrbeti kot dober gospodar za vodenje poslov stečajnega postopka. 2. odstavek omenjenega člena predpisuje, da stečajni upravi- telj odgovarja vsakemu udele- žencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malo- marnosti. 78. čl. ZPPSL govori tudi o tem, da je za stečajnega upravitelja lahko imenovana oseba, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase ter ostale okoliščine primera strokovno usposobljena... Navedene obveznosti in po- goji kažejo na to, da je zako- nodajalec naložil stečajnemu upravitelju tudi posredno od- govornost za skrb nad oko- ljem. Zato je potrebo okolju nevarne snovi strokovno od- straniti in jih ne smemo pre- pustiti, da bi še naprej ogroža- li okolje, pa čeprav se s tem zmanjšuje stečajna masa. Zakon o varstvu okolja ureja varstvo življenjskega in z njim neločljivo povezanega okolja ter splošne pogoje rabe narav- nih dobrin kot temeljna pogo- ja za zdrav in obstojen razvoj. Merilo vseh ravnanj v oko- lju je človekovo zdravje, za katerega so dolžni skrbeti vsi ljudje v družbi. Menim, da to še posebej velja za sodne or- gane, kar stečajni upravitelji tudi so. Stečajni upravitelji Okrož- nega sodišča Celje pri svojem strokovnem izobraževanju posvečamo problemom eko- logije v stečajnem postopku nenehno skrb. Zato že v načr- tu stečajnega postopka opre- delimo način in stroške reše- vanja problematike varstva okolja. ZVONIMIR KRISTIJAN MIRT, stečajni upravitelj Zaposleni SO prikrajšani v zvezi z nekaterimi (dez)informacijami in članki v medijih na temo stečaji in last- ninjenje v koncernu Sloven- ske železarne sem kot posebni pooblaščenec SKEI Slovenije prepričan, da so vsi bivši in sedanji zaposleni v koncernu SŽ oziroma v bivših družbah na lokacijah železarn prikraj- šani za svojo lastnino. Vsi po- stopki so bili izpeljani mimo zakonskih podlag, zato bom o tem seznanil inšpekcijo za de- lo in nadzorni svet SŽ, v pri- meru hujših kršitev pa tudi javnega tožilca. Navedel bom nekaj, za se- daj najbolj perečih stvari. Di- rektor koncema SŽ, gospod Umek, je prekoračil pooblasti- la in zahteval od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da se za zaposlene v SŽ upošteva splošna kolektiv- na pogodba. Vodilni zaposleni pa bi še kar naprej imeli plače po pogodbah, na čelu z direk- torjem SŽ. Plače so po panož- ni kolektivni pogodbi javne, za plače po pogodbah o delu pa ni podatkov. Neverjetno je, da direktor koncema SŽ niti ne ve, da so njegovi delavci plačani po pa- nožni kolektivni pogodbi za kovinsko dejavnost. Do kdaj, pa naj sam ugotovi. Še več, vzel si je pooblastila in v teh težkih časih povečal davek koncema z 1,2 odstotka na 2 odstotka od realizacije družb po lokacijah. Pred tem si je vzel koncem odstotek od deleža dela, ki ga je ustvaril koncem. Kljub temu, da so zakoni o sanaciji, privatizaciji in lastni- njenju v razpravi v parlamen- tu, je prišlo do stečajev Jeklo livarne na Ravnah, Plamena Kropa in do by pas firme v Štorah, kjer je zaposlen samo direktor, vsi ostali pa so še vedno v Metalu Ravne. Dol- goročno so delavci iz Metala in sodelavci iz Štor v negoto- vosti. Poudariti moram, da imajo zgoraj navedena pod- jetja z dolgoletno tradicijo, katere pa gospod Umek očit- no ne pozna. K vsemu temu so pripomogle tudi zgrešene investicije na vseh navedenih lokacijah, na katere pa so ne- kateri pozabili in na njihove sinergijske učinke. V tem kratkem času, v kate- rem je gospod Umek direktor Slovenskih železarn, nismo na nobeni lokaciji zaslediU pro- grama, ki bi razreševal proble- me presežnih delavcev in pred- časnih upokojitev. Zato je Svo- bodni sindikat SKEI na Ravnah na obisku pri gospodu mini- stru Ropu izpostavil problem financiranja logističnih cen- trov v SŽ. Z gospodom in mini- strom, sindikatom in direktori- co logističnega centra gospo Stresovo smo se dogovorili, da slednja pripravi finančni plan do konca leta 1997. Gospod minister je zadolžil državnega sekretarja, da skupaj z direkto- rico to realizira. V ta projekt so bih vključeni tudi vsi zaposleni na lokaciji, ki so podpisah po- godbo z logističnim centrom za predčasno upokojitev. JOŽE KOLAR, posebni pooblaščenec sindikata SKEI Ipohvale Vabilo na Resevno Planinsko društvo Šentjur pri Celju vabi na obletnico razglednega stolpa na Resev- rii, na prireditev, ki bo v nede- ljo, 21.9.1997. To praznovanje bo v sklopu praznovanja ob- činskega praznika. Društvo je v tem letu uspelo s pomočjo sponzorjev pokriti dolgove za razgledni stolp in preiti v drugo investicijo. Da bi bil pogled iz stolpa boljši, bomo predali namenu vrtljivi daljnogled na vrhu stolpa, ki nam bo približal lepote naše Slovenije. Njegova vrednost je 8.500 mark, in je doslej napol plačan, zato prosimo še za na- daljnjo pomoč. Daljnogled bo mogoče uporabljati na žetone, ki se bodo kupili v planinskem domu ali na kovance za marko in za pol marke. Za marko je mogoče uporabljati daljno- gled 3 minute, za pol marke pa 1,5 minute. Dohodek bo namenjen za vzdrževanje stol- pa. Hkrati bomo začeli s pro- dajo razglednic s tremi novimi motivi. Ob tej priliki bi se radi zah- valili še sponzorjem, ki so od maja letošnjega leta prispeva- li za razgledni stolp, in sicer: Žična d.o.o. Celje, Andrej Za- lar iz Hruševca, PD Podčetr- tek, Ivan in Marica Ojsteršek iz Krajnčice, Pivovarna Laško, Vital iz Mestinja, Kolinska, Rogaški vrelci. Rogaška Slati- na, Jagros d.o.o. iz Hrsiševca, Občina Šentjur pri Celju, obe- ma KS v Šentjurju, Geodetska uprava Šentjur pri Celju, An- sambel Staneta Mikola iz Arc- lina in Telekom Celje. IVAN STRAŽE, predsednik PD Šentjur pri Celju Hvala iz Podmornice Podmornica - Dnevni cen- ter za otroke in mladostnike se najlepše zahvaljuje vsem, ki so nam v preteklem šol- skem letu pomagali. Le-ti pa so: Občinska matična knjiž- nica Žalec, Orion Plus Šem- peter, Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Drago Stra- hovnik iz Žalca, Karitas Pe- trovče, Aero Šempeter, Aero Celje, Založba Mladinska knjiga Ljubljana, ministrstvo za šolstvo in šport. Kili Libo- je in Tekstilna tovarna Pre- bold. Upamo, da bomo sode- lovali še naprej. METKA ČEDE, vodja Podmornice 22 NASI KRAJI IN UUDJE Več možnosti za preživetje Celjska enota intenzivne terapije se je preselila v nove prostore - Odslej vec prostora tudi za bolnike pred in po operaciji Ena od sten v enoti za intenzivnd terapijo v celjski bolnišnici je prelepljena s številnimi fotografijami. Z njih zrejo smejoči obrazi v modrih in belih uniformah, napisi pod fotografijami pa opisujejo, kako se je medicinska ekipa pripravljala na prevzem dela v novih prostorih, kako se je privajala na nove aparature in kako se je v pičli uri skupaj z bolniki preselila iz stare v novo bolnišnično zgradbo. Vse skupaj je podobno stenskemu časopisu, kakršnega bi marsikdo prej pripisal razposajenim srednješolcem kot pa ljudem, ki se dan za dnem borijo za življenja drugih. Vsem, ki vedo, v kakšnih prostorih je do sedaj delala enota, pa sta neizmerno veselje in zadovoljs- tvo, izražena tudi s polepljeno steno, še kako razumljiva. Enota intenzivne terapije operativnih strok, mnogim bolj znana pod kratico EIT, je bila ustanovljena pred petnaj- stimi leti. Ekipa odličnih zdravnikov anesteziologov in medicinskih sester je vseskozi delala v izjemni prostorski sti- ski, saj se je že kmalu po ustanovitvi pokazalo, da pet postelj še zdaleč ne more za- dostiti vsem potrebam. Odpo- ved respiratornih organov, prej glavna indikacija za spre- jem v enoto, je že zdavnaj postala le ena od mnogih. Vse več je namreč tako imenova- nih rizičnih bolnikov, ki rabijo nenehni nadzor pred operaci- jo in po njej, intenzivno terapi- jo često potrebujejo tudi ljud- je, pri katerih so zaradi posto- perativnih zapletov prizadeti življenjsko pomembni organi. Še vedno pa predstavljajo naj- večji delež bolnikov, ki jih zdravijo v enoti, težki poško- dovanci. Razlog ni samo v po- večanem številu hudih pro- metnih nesreč, ampak tudi v tem, da zaradi dobre organizi- ranosti in visoke strokovne usposobljenosti urgentne službe vse več ljudi takšne ne- sreče tudi preživi in so potem potrebni intenzivne terapije. Prejšnji ponedeljek se je eno- ta intenzivne terapije preselila v nove prostore v osrednji bolni- šnični zgradbi, ki skupaj z že preseljenim oddelkom interne intenzivne medicine in novim operacijskim blokom, v kate- rem naj bi te dni že pričeli s prvimi operacijami, po svoji tehnološki zahtevnosti pred- stavljajo srce bolnišnice. Na- mesto petih postelj jih ima eno- ta sedaj enajst, nameščene pa so v šestih sobah, ki so oprem- ljene z najsodobnejšo tehnolo- gijo. »Moram poudariti, da se zaradi preselitve strokovnost dela v enoti intenzivne terapije ni prav nič spremenila, saj je bila že doslej na visoki ravni, bodo pa najmodernejše napra- ve zagotovo spodbudile celot- no našo ekipo k še hitrejšemu strokovnemu razvoju,« meni dr. Milena Kotnik, ki je dolgo časa vodila enoto, zadnji dve leti pa je predstojnica celotne službe za anesteziologijo in reanimacijo, kamor sodi tudi EIT. Za vodenje le-te je bila ob preselitvi imenovana dr. Vesna Papuga. Prav po zaslugi dr. Kotnikove je enota do danes dosegla takšno raven, da se lahko po strokovnosti kosa s kliničnim centrom in tudi mar- sikatero bolnišnico izven naših meja. Seveda ji tega ne bi uspe- lo brez izvrstne ekipe zdravni- kov in medicinskih sester ter odlične organizacije dela, na katero je zelo ponosna in s katero tudi utemeljuje mnoge uspehe pri zdravljenju bolni- kov. Odlična ekipa in dobra organizacija dela »v petnajstih letih se je v enoti izobhkoval zelo dober sestrski kader, kar se je poka- zalo tudi ob selitvi, saj življe- nje nobenega bolnika, vsi po vrsti pa so bili v kritičnem stanju, zaradi transporta ni bil ogroženo,« pravi dr. Kotni- kova. »Tudi po preselitvi je delo steklo tako, kot da bi v novih prostorih bili že od nek- daj. Tako sestre kot zdravniki smo se na nove pogoje dela dolgo in temeljito pripravljali, večinoma izven delovnega časa, pripravljeni pa smo bili tudi na novo organizacijsko shemo.« Po mnenju dr. Kotni- kove so z novimi prostori naj- več pridobili pacienti, spre- menilo pa se je tudi delo me- dicinskega osebja, saj je do- slej delalo pod stalnim bre- menom prostorske stiske. »V starih prostorih je bilo vseh pet postelj stalno zasedenih in marsikdaj se je primerilo, da smo dobili še šestega bol- nika, ki smo ga lahko v enoto namestili le tako, da smo ene- ga od preostalih bolnikov prestavili na nižjo raven oskr- be,« pripoveduje dr. Milena Kotnik. »Odločitev, katerega bolnika izbrati, je bila vedno zelo težka, pa čeprav je še vedno ostal pod našim nad- zorom. Samo tisti, ki vsakod- nevno doživljajo podobne strese, lahko razumejo, kaj nam pomenijo novi prostori in večje število postelj.« S preselitvijo se je število medicinskih sester povečalo na osemnajst, do konca leta pa naj bi jih v enoti delalo še več. Še naprej bosta v dopol- danskem času stalno prisotna dva zdravnika anesteziologa, drugače kot doslej pa je orga- nizirano popoldansko in noč- no dežurstvo. Prej je imel en zdravnik poleg bolnikov eno- te za intenzivno terapijo na skrbi še operacijsko dežurs- tvo, zdaj pa opravlja delo iz- ključno samo v enoti. Bolniške sobe so opremlje- ne z vrhunsko tehnologijo, ki je trenutno najboljša v Slove- niji. Poleg dovršenega siste- ma monitoringa predstavljajo veliko prednost tudi postelje, ki niso samo bolj udobne od prejšnjih, ampak jih je moj če prilagajati tako, da omo čaj o takšno lego bolnikov je potrebna za njihovo zdi Ijenje. To je zlasti pomeml pri bolnikih s težkimi p kodbami glave. Zaradi vei večjih prostorov bo v ee kmalu začel veljati tudi i režim obiskov. Čas, ki gaj do najožji svojci lahko pri ob posteljah bolnikov, sel podaljšal, obiski pa ne bo mogoči samo ob točno do Čeni uri. [ 1 JANJA INTIHI I_J Foto: GREGOR KAl V enoti intenzivne teia je so doslej imeli na leto povprečju po 230 bolnilj zaradi podvojenega štn postelj v novih prostorih bo odslej gotovo še enlj toliko. Povprečna doba je od pet do sedem dl umrljivost pa je 15-201 stotna. Celjska enota intenzivne terapije se lahko po strokovni ravni kosa z ljubljanskim kliničnim centrom, po preselitvi pa velja za najbolje opremljeno v Sloveniji. Dr. Milena Kotnik je dolgo vodila enoto intenzivne terapj zadnji dve leti pa je predstojnica celotne službe za anestej logijo in reanimacijo V zreških Termah zadovoljni V zreških Termah so julija in avgusta gostili približno triindvajset tisoč kopalcev. »Zadnja tri leta se to število bistveno ne spreminja,« pravi direktorica zdravilišča Marija Deu Vrečer. »Le pribUžno dva tisoč kopalcev več je bilo letos v primerjavi z lanskim in predlanskim letom. Če bi bilo vreme lepše, bi bilo tudi število kopalcev gotovo še dosti večje. Kljub deževnemu poletju pa smo še posebno veseh, da nam je uspelo obdržati visoko število nočitev, saj smo zaradi napovedi, da bodo ljudje bolj letovali ob morju, pričakovali upad. Skupno je do konca avgusta tako pri nas prenočilo že 57 tisoč gostov, kar je za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani.« Tudi v septembru so prenočitvene zmogljivosti v hotelu v Zrečah zasedene, kmalu pa bodo v Terme tudi že vabili z novimi jesenskimi programi in z njimi na kožuhovanje, obiranje sadja, trgatev in podobno. Pa tudi vabilo »iz smučin v Terme« bo še držalo! B. Z. w Baronovo darilo za celjske slepe Pomoč za plačilo bungalova v Atomskih toplicah Oljsko Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih sta v preteklih dneh obiskala dobrotnika, ki sta jim podarila 5 tisoč ameriških dolarjev. Gre za češkega barona Josepha Praška in njegovo soprogo, bivšo Celjanko Teo Prašek, rojeno Rakuša. z darilom Praškovih si bo lahko druš- tvo pomagalo pri končnem plačilu za letos junija kupljeno hišico za počitniko- vanje slepih in slabovidnih. Leseni bun- galov (v velikosti 45 kvadratnih metrov) so kupili v Atomskih toplicah, saj precej slepih in slabovidnih zaradi zdravstve- nih težav ne more na morje, letovanje pa omogočajo tudi socialno ogroženim. Od- kar imajo bungalov, tam nepretrgoma letujejo, rezervacije pa imajo že do kon- ca oktobra. »Danes je srečen dan za naše društvo. Našh so se dobri ljudje, ki nam bodo pomagali,« je dejal predsednik društva Edi Vodeb. Oba dobrotnika je sprejel v prostorih društva na celjskem Krekovem trgu. Po- vedal jima je,da je na našem območju 320 slepih in slabovidnih, od otrok do starejših, ki imajo hude težave z zapo- slovanjem. Dobrotnikoma se je za boga- ti dar zahvalil v imenu vseh slepih in slabovidnih ter v imenu celjske občine in različnih organizacij. Slepi potrebujejo za dokončno izplačilo bungalova še približno 6 tisoč nemških mark, zato sta Praškova povabila k pomoči tudi druge morebitne dobrotnike. Kot smo izvedeli med sproščenim po- govorom, je gospa Tea Rakuša rojena Celjanka, njen oče je bil znani učitelj glasbe v celjski glasbeni šoli. V domačem mestu je po drugi svetovni vojni med drugim igrala Barbaro Celjsko v Krefto- vih celjskih grofih ter sodelovala pri obu- janju celjskega gledališča. V zadnjih.^ setletjih sta z baronom živela v Kaliforniji, v zadnjem času pa med Ljubljano ter Češko, kjer je " Prage njuna graščina ter večje pos^s Kot je bilo čutiti iz njene pripo^^JJ, na Celje ter druge kraje rosne ml^ ^^ ostala zelo navezana. O tem P"^")^^ njen celjski naglas. Tudi češki p dobro razume slovenski jezik. ^ ...........................BRANE JEI^^ Joseph in Tea Prašek, kije celjskih korenin, sta podarila slepim visoko dold^^ vsoto. rsNOPic AKTUALNO 23 Temne sence nad reciško dplino Neznanci oskrunili spominsko kapelico žrtvam povojnih pobojev v Hudi Jami - V društvu za ureditev zamolčanih grobov so ogorčeni JJ^ljo, 7. septembra, so Jami pri Laškem pos- jltapelico, ki jo je vspo- Žrtvam povojnih pobo- \ tem kraju postavilo za ureditev zamol- I, grobov. Dogodek je jI brez vsake medijske ij^nosti, bilo je le veliko Tj-ic v Laškem in okolici, [jekaj dni zatem je nekdo Loči z grafiti popisal pro- Ijlcapelice, po notranjo- ^je polil barvo. Policija j^lce še išče, vandalsko jjnje pa je povzročilo veli- ogorčenja med člani jištva in tudi med nekate- ri Uščani. Policisti iz Laškega, ki so si jetrtek dopoldne skupaj s finalisti UNZ Celje ogle- y oskrunjeno kapelico, so gtovili, da je neznani stori- fs sprejem rdeče barve na ;anje stene narisal petero- 1^0 zvezdo ter zraven pri- gl»Smrt fašizmu« in »Smrt Eačim izdajalcem«, notra- jši kapelice, ki jo krasijo še, pa polil s temno rjavo Lvo. Policisti so dejanje oz- idli kot kaznivo dejanje iodovanje tuje stvari. Po- raza sedaj nima še nobe- K podatka o tem, kdo bi lahko dejanje zagrešil, ven- dar, kot je povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Laško Ivan Eržen, še naprej zbirajo obvestila. »Prepričani smo, da je di- rektiva za oskrunitev kapeli- ce prišla iz Ljubljane, zato smo laškim policistom rekli, naj se nikar ne trudijo z iska- njem storilca, saj imena ne bodo smeli objaviti,» je deja- nje v Hudi Jami označil pred- sednik društva za ureditev zamolčanih grobov Franc Perme. Društvo, ki ima se- dež v Ljubljani, je doslej ure- dilo in označilo že mnoga grobišča v Sloveniji. Za po- stavitev kapelice v . bližini starega rudnika, kjer naj bi po vojni na strahoten način pomorili in nato zmetali v rudniške jaške blizu 15 tisoč ljudi, so se pričeli pripravlja- ti že junija lani, ko so najprej od Sklada kmetijskih zem- ljišč pridobili potrebno zem- ljišče, nato pa so na upravnih enotah v Laškem in v Celju poskrbeli še za vso doku- mentacijo in soglasja. »Bili smo presenečeni, ker je ce- lotni postopek tekel brez ka- kršnihkoli težav,« pripovedu- je Franc Perme. »Kapelica je bila skupaj s stenskimi posli- kavami narejena v pičlih enajstih dneh, nato pa je za- klenjena dva tedna čakala na posvetitev. V tem času so k njej mnogi prinašali cvetje in prižigali sveče, prav posebej slovesno pa je bilo 7. septem- bra, ko je bila blagoslovljena. Celo rudarji so poslali častno stražo, prišli pa so tudi pred- stavniki iz Hrvaške in v ka- pelo položili venec, saj je ze- lo veliko, ljudi, pokopanih v Hudi Jami, prav iz Hrvaške.« Opravičilo laškega župana Prav zaradi vsega, kar se je dogajalo na nedeljski posveti- tvi, Franc Perme še težje ra- zume nedavno dejanje, ki je člane društva tako zelo priza- delo, da zamolčanih grobov ne nameravajo več urejevati. V ponedeljek je društvo o do- godku obvestilo tudi hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji. »To, kar se je v noči na četrtek zgodilo s kapelico v Hudi Ja- mi, je slaba popotnica naši državi na poti v Evropsko uni- jo,« meni Perme. Med govorniki na posveti- tvi kapelice je bil tudi laški župan Peter Hrastelj, ki ga je prav tako kot člane društva oskrunitev kapelice globoko prizadela. V izjavi, ki nam jo je posredoval v ponedeljek, je zapisal, da je zaradi vandal- skega dejanja v Hudi Jami padla temna senca nad celo laško občino, zato se je druš- tvu in vsem, ki jih je dejanje prizadelo, opravičil v svojem imenu in v imenu vseh pošte- nih in dobronamernih ljudi občine Laško. »Človek ostane brez besed ob tem brezum- nem in nerazumljivem počet- ju tistih, ki nočejo in ne zmo- rejo pokazati strpnosti do sočloveka,« meni med dru- gim župan Hrastelj. »Težko je dojeti pokvarjenost nekoga, ki med poštene in delovne ljudi vedno znova seje seme razdora in ne razume, kaj de- la s tem lastnemu narodu in domovini. Kakorkoli je zgo- dovina odmerila bolečino in ponos in na katerikoli strani je kdo stal, zdaj je čas, ko je treba razlike rešiti trezno, mirno in po pameti. Če pa se hočemo pokazati navzven v takšni barbarski in nehumani luči, kot ljudje, ki ne zmorejo civilizirano in zmerno živeti v različnosti več resnic, potem nam v razvitem svetu tudi ni mesta.« Društvo za ureditev zamol- čanih grobov ne namerava odstraniti rdeče peterokrake in grafitov s pročelja spomin- ske kapehce. »Naj ljudje čitajo in potem sami presodijo, kdo je revanšist,« pravi Franc Per- me. \ ; JANJA INTIHAR U^^te^hOf-J Foto: SHERPA 1 • illajbolj grozi Savinja , ia Celjskem je bilo saniranih največ slovenskih vodotokov, toda Savinja še vedno ^ ogroža 600 hektarjev urbanih površin - Z novim zakonom več pristojnosti občinam Ob nedavnih poplavah na oljskem je bilo tudi na ■^jviŠjih ravneh sproženo Trašanje, kakšne ukrepe ^ffjemamo za varovanje W katastrofami. Natanč- ali ukrepe sploh spre- ^ttiamo in zakaj določenih Opomin na strahotne popla- ^^Pred slabimi sedmimi leti v gornji Savinjski dolini še ni /^del. Novembrska ujma je ^^vzročila velikansko škodo .^ffsežen je bil trikratni druž- proizvod takratne skup- občine Mozirje), sanacija, . '^3teri je udeležena država, ^'^zdaj praktično zaključe- '^li začasno prekinjena. Po Jah strokovnjakov so po- . ^'ce še vedno vidne zlasti Vodotokih. naj bi po predlogu ht^ vzdrževanje voda 1,7 milijarde tolar- s|^j',^®dnogospodarska javna Uii?^ pa se zavzema za 2,05 Ž^e tolarjev. Vsp^JJje porečja Savinje zlasti jodnjem delu njenega toka lo ^3kšno, da bi zagotavlja- kij.^^^^^ost pred izrazito viso- le^' Vodami. Največji prob- »graščinski« jez v ^ji Rečici, saj stanje re- sno ogroža industrijsko, obrt- no in stanovanjsko področje ob Savinji navzdol proti Na- zarjam. Slabi so tudi obeti za ureditev Savinje od Savinjske- ga gaja navzdol. Park cvetja ni več ogrožen, pač pa je velik problem most v Loke in stru- ga Savinje, pred katero nase- lje Nove Loke še ni varno. Gradnja mostu s širitvijo stru- ge Savinje je tako velik zalo- gaj, da med domačini prevla- duje skrb, če se bo država sploh kdaj lotila omenjenih del. Naslednji veUk problem so pritoki Savinje od Mozirja do Rečice, ki ob vsakem nali- vu prestopijo bregove. V primeru stoletnih voda (možnost, da vse reke presto- pijo bregove enkrat v sto le- tih, kar se je nazadnje zgodi- lo leta 1990) bi bilo po grobi oceni vodarjev v Sloveniji ogroženih kar 27.000 hektar- jev naselij in zemljišč. Stanje na vodotokih ni po- sledica vodne ujme pred sed- mimi leti, temveč največkrat posledica nepravilnega pose- ganja v vodotoke ter zemljišča in gozdove v neposredni bliži- ni. Predvsem so sporni načini regulacij in (ne) urejanj gozd- nih cest, s katerinri je poruše- no naravno ravnovesje. Bistve- no spremenjene razmere v na- ravi omogočajo visokim vo- dam prosto pot in veliko hi- trost pretoka, ki je običajno uničujoča. Celje najbolj ogroženo Pred kratkim je celo mini- ster za okolje Pavle Gantar potrdil, da v Sloveniji do po- plav prihaja zaradi pomanj- kljivega saniranja in nered- nega vzdrževanja vodnogos- podarskih objektov, ki so zgrajeni za poplavno var- nost. Pri nas je sistematično reguliranih zelo malo vodo- tokov, nekateri vodni objekti sploh niso vzdrževani, ali pa so narejeni iz zelo slabega materiala. Ljubljana je najbolj ogro- ženo urbano naselje, saj Ljubljanica in Gradaščica ogrožata 730 hektarjev urba- nih površin. Savinja z Voglaj- no v predelu Celja in Laške- ga ogroža 600 hektarjev, na tretjem mestu pa je povodje Kamniške Bistrice, ki ogroža 143 hektarjev urbanih povr- šin. Poplavni ogroženosti sta najbolj izpostavljena Ljublja- na in Celje. Po zadnji študiji Vodnogospodarskega inštitu- ta Slovenije lahko Savinja z Voglajno ob dvajsetletnih vo- dah ogrozi okrog 600 hektar- jev naseljenih območjih, po- leg Celja tudi Laško. Porazne ugotovitve ne omili dejstvo, da je bilo prav na celjskem koncu zaradi katastrofalnih poplav sanirano največ slo- venskih vodotokov, kar jasno opozarja na nestrokovnost posegov. Slabe razmere z varova- njem pred poplavami so zla- sti posledica pomanjkanja de- narja za saniranje in vzdrže- vanje vodotokov ter vodnih objektov. Iz proračuna name- njamo vsako leto manj denar- ja, delež pa se nenehno zmanjšuje že dobrih deset let. Od leta 1986 do 1995 se je zmanjšal celo za šestkrat: po osamosvojitvi je bilo za vzdr- ževanje voda hajmanj denarja namenjenega leta 1993, pred- lani pa je ministrstvo za oko- lje prvič dobilo skoraj milijar- do več denarja kot v prejšnjih letih. Na ministrstvu za okolje in prostor zdaj pripravljajo nov nacionalni program urejanja vodnega gospodarstva, v pri- pravi je tudi nov zakon o vo- dah. Med cilji so tudi opusti- tev enostranskih posegov v prostor, ki so bili usmerjani v kanaliziranje poplavnih voda, preprečevanje nenadzorovane gradnje zahtevnih objektov na popolno ogroženih območjih in zaustavljanje procesov, ki povečujejo razhke med mini- malnimi in maksimalnimi pre- toki ter zagotovitev minimal- nih pretokov v ogroženih vo- dotokih. Novi zakon je v zadnji fazi nastajanja in bo bistveno spremenil ustaljene odnose. Predvsem zaradi zasuka k poudarjanju pomembnih vlog občin. Doslej namreč ni- so imele pristojnosti pri vzdr- ževanju in saniranju vodoto- kov in vodnogospodarskih objektov, z novo uredbo pa pričakujejo, da bo nadzor nad kritičnimi področji spro- ten in z njim tudi sanacije. g Ž.Z. i Foto: GAŠPER ROSENSTEIN Poleg Savinje ljudi in njihovo premoženje ogrožajo tudi manjši potoki, ki niso ustrezno urejeni in očiščeni. Takšen primer je tudi potok Rečica, ki večkrat prestopi bregove. Posnetek je nastal med poplavo v avgustu, krajani Rečice pa dobesedno trepetajo, kako bo jeseni, ko bo potok Rečica (verjetno) zopet poplavljal. 24 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Lokomotiva mora bili na pravem tiru! O Strategiji razvoja malega gospodarstva v RS in položaju malega podjetnika v okviru 30. MOS so se v Celjanki sestali člani Odbora za gospodarstvo Državnega zbora RS, sejo pa so namenili obravnavi Strategije razvoja malega gospodarstva v Re- publiki Sloveniji ter položaju malega podjetnika. Po za- ključku seje so si ogledali tu- di razstavišča 30. MOS. V ministrstvu za gospodar- ske dejavnosti so v sodelova- nju z OZS in drugimi zainteresi- ranimi institucijami ob podpori strokovnjakov programa Pha- re pred dvema letoma začeli pripravljati Strategijo razvoja malega gospodarstva RS, ko- nec lanskega julija pa jo je na svoji seji sprejela vlada. V Celju so se obravnave dokumenta, ki odraža stanje ter razvojne cilje slovenskega malega gos- podarstva, lotili še člani držav- nozborskega odbora za gospo- darstvo, ki mu predseduje dr. Jože Zagožen. Razpravljavci so dokument zvečine ocenili kot dober - v to so prepričani tudi slovenski obrtniki, ki so aktivno sodelovali v njegovi iz- delavi - menili pa so, da se bo njegova vrednost pokazala le v primeru, če ne bo ostal zgolj zapisan na papirju, ampak ga bodo v resnici uspeli oživiti v praksi. Po obravnavi strategije so sprejeli sklepe, v katerih so poudarili, da se je odbor sezna- nil z besedilom in ocenjuje, da je dokument primerna osnova za naprej, njegovo vsebinsko obravnavo pa priporočajo tudi celotnemu DZ. Vladi priporo- čajo, naj poslancem čimprej predloži predlog Zakona o raz- voju malega gospodarstva, ki bo omogočil oživitev v strategi- ji zapisanih izhodišč v praksi, prav tako pa od vlade tudi pri- čakujejo, da se bo čimprej do- končno organizirala in bo z delom začelo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in raz- voj. Odbor se je strinjal tudi s tem, da mora država namenja- ti več denarja za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, to pa bodo člani podpirali tudi v obravnavi proračunov za pri- hodnja leta. Feri Horvat, podpredsednik Odbora za gospodarstvo DZ: »Vlada je sprejela Strategijo razvoja malega gospodarstva v RS, hkrati pa v pripravi le- tošnjega proračuna njenih vsebinskih določil ni upošte- vala, saj so proračunske po- stavke za pospeševanje razvo- ja malega gospodarstva nižje od prejšnjih let. Njen neustre- zen odnos do malega gospo- darstva se kaže tudi v tem, da še vedno ni zaživelo ministrs- tvo za malo gospodarstvo in turizem, verjamem pa, da se v ministrstvu za gospodarske dejavnosti s tem področjem, ki ga izgubljajo, ne ukvarjajo več tako intenzivno kot do- slej.« Poslanci so se seznanili tudi s položajem malega podjetnika v Sloveniji, strokovni sodelavci OZS pa so jim pojasnili, kako so v veljavne zakonodaje dr- žav EU vključeni zaščitni in spodbujevalni ukrepi za male podjetnike. Predsednik OZS Miha Grah je opozoril pred- vsem na probleme plačilne ne- discipline, prenosa lastništva obratovalnic ter davka na do- dano vrednost. Predstavili so jim vsa strokovna gradiva, ki jih je pripravila OZS (Obrt v številkah. Obrt in brezposel- nost...) in v odboru so sklenili, da podprejo pripombe in po- bude slovenskih obrtnikov v zvezi s spremembami obstoje- če oziroma nastajajočo novo zakonodajo. Zavzeli so se, da se malo gospodarstvo, ki us- tvarja petino BDP, v državi dru- gače obravnava in se njegove pripombe bolj upoštevajo, hkrati pa so slovenskim obrtni- kom še obljubih, da bodo nji- hove pripombe na nastajajočo zakonodajo kot matično de- lovno telo v državnem zboru skrbno proučili in jih podpirali ter posredovali naprej. REKLI SO Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan po pogovoru s slovenskimi obrtniki, ki so letos v Celju opozorili na (pre) številne probleme: »Poslušam, trde so vaše besede, ker so trdi problemi, s katerimi se sre- čujete. Rešitev vidim v tem, da se predstavniki OZS te- meljito pogovorite s pred- stavniki vlade, ne zgolj s predstavniki posameznih mi- nistrstev. Malo gospodars- tvo ni eksotičen pojav, tem- več izjemno pomemben del slovenskega gospodarstva. Država žal v tem trenutku nima jasnega pogleda, kaj želi videti kot svojo prilož- nost v prihodnje. Priložnost, ki se nam ponuja, je to sto- letje in vstop v Evropo.« Odrinjeni mali delodajalci Obrtna zbornica Slovenije odločno proti izenačevanju malih in velikih delodajalcev V okviru spremljajočih strokovnih sejemskih prire- ditev je bil v Celju posvet o delovni zakonodaji. Predlog novega zakona o delovnih razmerjih sta pred- stavili državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič ter svetovalka vlade Irena Pečan. Po bese- dah Belopavlovičeve naj bi nova zakonodaja uredila mi- nimalne pravice in obvezno- sti delavcev. Doslej se je veli- ko vprašanj med delojemalci in delodajalci reševalo s ko- lektivnimi pogodbami, nova zakonodaja' pa naj bi bila tak- šna, da bo zagotavljala mini- malne pravice zaposlenim tu- di v primerih, če kolektivne pogodbe ne bodo sklenjene. Zakon nadalje enotno ureja delovna razmerja ne glede na to pri kom so delavci zaposle- ni. Zakon bo upošteval smer- nice Evropske unije, njegova uveljavitev pa bo zahtevala tudi spremembo druge zako- nodaje. Nastajal je dve leti, v razpravi bo zagotovo deležen številnih pripomb, predvido- ma pa naj bi začel veljati s 1.1. 1999. Predlog zakona o delov- nih razmerjih poleg splo- šnih določb podrobneje do- loča pogodbo o zaposlitvi, pravice, obveznosti in odgo- vornosti iz delovnega raz- merja, posebno varstvo de- lavcev, uveljavljanje in vars- tvo pravic, obveznosti in od- govornosti iz delovnega raz- merja, delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov ter kazenske določbe. Zelo ostro se je na predlog zakona v imenu slovenskih obrtnikov odzval predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. Med drugim je dejal: »V vladi se boste morali v zvezi s tem zakonom bis- tveno bolj potruditi, če boste hoteli, da bo delo dobilo več ljudi. S strani Obrtne zbornice Slovenije je bilo na predlog posredovanih približno 40 te- meljnih pripomb, upoštevali ste samo nekaj lepotnih po- pravkov. Kaže, da imate še vedno realsocialistični posluh za sindikate, nimate pa poslu- ha za delodajalce. Temeljni očitek naše zbornice je, da nova zakonodaja meče v isti koš velike in male delodajal- ce, zakon pa ne predvideva skoraj nobenih razlik med njimi, kar je slovenskim obrt- nikom nerazumljivo. Zakon o delovnih razmerjih moramo sprejeti, toda ta zakon mora biti takšen, da bodo deloda- jalci imeli voljo in pogum za- poslovati. Sedanji predlog za- kona k temu zagotovo ne bo pripomogel,« je menil Grah. S sejma poročajo: Ivana Stamejčič, Irena Jelen Baša, Sergeja Mitič; Foto: Gregor Katič in Mišo; Oblikovanje: Niko Grobel- šek. V Galeriji A2 Služba za izobraževanje OZS pripravlja vse sejemske dni predstavitve o^ poklicev. Šola bodočih obrtnikov Letos poskusno po dualnem sistemu za 6 poklicev - Nova zbornična zgoščenka OfI »V OZS namenjamo izjem.- no pozornost izobraževanju za potrebe obrti, pred osmi- mi leti smo uspeli v srednje šole vpeljati obrtne izobra- ževalne programe, z letoš- njim šolskim letom pa je po- skusno zaživel dualni si- stem izobraževanja za obrt- ne poklice,« poudarja Anton Lampič, predsednik Odbora za izobraževanje pri OZS. V 15 slovenskih srednjih šo- lah že osem let izvajajo obrt- ne izobraževalne programe za 21 poklicev, za letošnje šol- sko leto pa je bil poskusno pripravljen program za dualni sistem izobraževanja za 9 po- klicev: avtomehanik, avtokle- par, mizar, mesar, zidar, tesar, usnjarski galanterist, izdelo- valec usnjenih in krznenih oblačil ter RTV mehanik. Za prvih 6 poklicev izvajajo dual- ni sistem izobraževanja v 18 slovenskih srednjih šolah, za preostale 3 poklice pa je bilo premalo zanimanja. Pod pa- tronatom OZS je bilo sklenje- nih 518 učnih pogodb, še prib- ližno 120 pa so jih učenci skle- nili preko GZS. Pri uvajanju sprememb v poklicno srednješolsko izo- braževanje je OZS na svoja pleča prevzela veliko obvez- nosti, po prepričanju obrtni- kov pa bi svoj del odgovor- nosti morala nositi tudi dr- žava. Sodelovanje z mini- strstvom za šolstvo in šport je zadovoljivo, zatika pa se v medvladni koordinaciji. Podpredsednik Vlade RS Marjan Podobnik bi moral že februarja oblikovati me- dresorsko skupino, ki bi us- klajevala vsa vprašanja, po- vezana z obrtnim poklicnim izobraževanjem - vendar skupine ni, ker svojih čla- nov niso predlagala vsa pri- stojna ministrstva. V OZS so letos prvič izdali zgoščenko OPI (Obrtno po- klicno izobraževanje; Obrt, iz- ziv za mlade). Na njej so zbra- ne vse informacije o uvajanju dualnega sistema izobraževa- nja, obrtnem izobraževanju, učnih mestih, verifikacijah ter novostih, ki jih prinaša nova zakonodaja. Zgoščenka je na- menjena promociji obrtnega poklicnega izobraževanja, v OZS pa si želijo, da bi prišla v roke mladim in njihovim star- šem, mentorjem poklicnega usmerjanja ter vsem javnim in zasebnim ustanovam, ki se ukvarjajo s tem področjem. Po zaključku 30. MOS jo bodo brezplačno poslali vsem slo- venskim OŠ, že na sejmu pa jo dobijo vse osnovnošolske skupine, ki si organizirano og- ledajo predstavitev obrtnih poklicev. Le-ta je tudi letos pripravljena na Galeriji A2, po predhodnih prijavah naj bi si jo ogledalo preko ZOOO slo- venskih osmošolcev, vendar po besedah Janje Meglic OZS pričakujejo, da bo števi mladih tako kot lani tudi t krat preseglo 10 tisoč. V okviru 30. MOS so vSlj bi za izobraževanje OZS razj sali likovni natečaj na tei Poklicna odločitev, 12 n^j pešnejših likovnih del pal OZS objavila v svojem kd darju za leto 1998. Ob vsaki nevni predstavitvi obrtnih] klicev na MOS so včeraj v ganizaciji Skupnosti tekstil in usnjarske srednje šole S venije pripravili dve modni viji, danes pa je na sejmiS posvet na temo »Dualni sisti v Sloveniji primerljiv s šols mi sistemi v Evropi« ter cek nevno svetovanje na to tem Direktor GHM prvic na MOS MOS je letos obiskal tudi direktor miinchenskega sej- ma GHM Franz Reisbeck. Čeprav je bil v Celju že več- krat - predlani je GHM vsto- pil tudi v partnerstvo s pod- jetjem Celjski sejem in OZS, saj je nastalo skupno podjet- je v mešani lasti Cespo - si je ogled MOS prihranil za to- kratni sejemski jubilej. Po ogledu sejma je Franz Reisbeck povedal, da je iz- jemno prijetno presenečen nad vsem kar je videl na sej- mišču, saj je MOS odHčna kombinacija razstavnega in prodajnega sejemskega pro- grama. MOS je zaključena ce- lota, na kateri se predstavljeni razstavni eksponati dopol- njujejo z vrsto poslovnih in- formacij ter obsejemskih strokovnih prireditev. »Kitaj- ski pregovor pravi, da je bolje enkrat videti kot tisočkrat sli- šati, in ob mojem prihodu na MOS lahko rečem le to, da se je vse, kar sem dobrega o sejmu slišal, tudi dejansko potrdilo,« je pomen MOS za obrt in podjetništvo komenti- ral Reisbeck. Ob tem je še dodal, da je bila odločitev GHM za usta- novitev mešanega podjetja Cespo pravilna, in da miinchenski sejem v Slove" v Celjskem sejmu in OZS® šel resnično najboljša P^^ nerja za razvoj sejemske javnosti oziroma specializ' nih mednarodnih sejmov_ Prvemu sejmu Flora, po Reisbeckovih besedah kaz, da iz malega se^^ zraste velika rastlina, bo drugi polovici oktobra s ^ drugi sejem Domofin. vember pa je Reisbeck ^ venske obrtnike povabil'^^ v Miinchenu pripravijo . stavo poslovnih daril, na tero je bil v Celju še pos navdušen. SNOPIČ 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM 25 Disciplina - brez Icompromisa Lflbno gospodarstvo )e Jlonino eden tistih seg- slovenskega gospo- (ya, ki realno pers- Lo in je v zadnjih letih jtavljalo največ novih in ^nili delovnih mest. Zato Ijv zdaj odločamo o sta- flj krepitvi te veje sloven- ja gospodarstva in samo- Kgp ministrstvu za ^no gospodarstvo in tu- je na posvetu ob malega gospodarstva, Tj je na celjskem sejmiš- jpfipravilo ministrstvo za upodarske dejavnosti,« podpredsednik sloven- ji vlade Marjan Podobnik. 2akon o odnosu med upni- ;in dolžniki, ki je v parla- lentarni proceduri, je prav (ovo eden od pomembnih jjkov za prihodnost drob- (oa gospodarstva. »Zato bi ([vprašanju finančne nedis- ipline morali biti nekompro- jsni. Dejstvo je, da plačilne iscipline ni in da je krivda jiprej na strani države, ki ria ne. vzpostavlja, pa tudi 8 strani drobnega gospo- stva. Vzpostavitev plačil- Ega reda je namreč predpo- )] za uspešen razvoj tega [gmenta slovenskega gos- cdarstva« je še dodal. Za od- ianje novih delovnih mest itiilo v tem delu gospodars- jk premalo storjenega, saj iajajo odprta vprašanja dzkoriščenih hal in proi- ffldnih prostorov, kjer so ekdaj delovali veliki gospo- iirski sistemi. »Glede prihod- losti drobnega gospodarstva 1 turizma, kot kaže bo za |0e gospodarski veji skupno »inistrstvo, sem velik opti- saj imata na poti, ki si jo ^začrtala Slovenija, izjemne nežnosti za uspešen razvoj, 'Jdi ob podpori države«, je »vedal Podobnik. Minister ^ gospodarske dejavnosti ^'etod Dragonja pa je v raz- M o pogledu vlade na raz- gospodarstva in perspek- drobnega gospodarstva ""podjetništva ocenil, da bi bilo v naslednjih petih letih mogoče obseg realnih aktiv- nosti v drobnem gospodars- tvu podvojiti in število delov- nih mest povečati na 130 ti- soč. Na tem nivoju je danes Bavarska, ki ima manjše probleme z brezposelnostjo, kot jo imajo v drugih dehh ZR Nemčije in ostalih evropskih državah. Sicer pa je, kot je dodal, prioriteta letošnjega delovanja vlade vključevanje v EU, pri čemer bo posebno pozornost namenjena prila- gajanju malega gospodarstva in podjetništva temu. Poleg evropskega projekta bo po- zornost vlade usmerjena tudi v institucionalne reforme. Predvsem delovno-pravno zakonodajo in povečevanju konkurenčnosti ter pokojnin- ski reformi, ki je nujna za nadaljnjo razbremenitev gos- podarstva. Njihov namen je predvsem vzpostavitev pri- merljivega gospodarskega okolja z okoljem EU, v kate- rega želimo vstopiti. Hkrati pa si bodo v Ministrstvu pri- zadevali za zaščito malih de- lodajalcev in za legalizacijo dela oziroma preprečevanja dela na črno. Poleg posamez- nih oblik spodbujanja preko Sklada za pospeševanje ma- lega gospodarstva, preko raz- ličnih oblik podpore in sveto- vanja letos Ministrstvo za gospodarske dejavnosti uvaja na lokalnem nivoju prva dva Garancijska sklada, ki bosta podjetnikom omogočala lažji dostop do kapitala, predvsem pri zavarovanjih in pridobiva- nju bančnih kreditov. »To je projekt od katerega si veliko obetamo, v prihodnje pa ga želimo še povečati«, je pove- dal minister Dragonja in do- •dal, da bo veliko odvisno od zagotovljenih proračunskih sredstev in pripravljenosti lo- kalnih skupnosti za sodelova- nje. Velik pomen pri pospe- ševanju drobnega gospodars- tva bo imela tudi Slovenska razvojna družba, ki naj bi od- prla možnosti na področju spodbujanja inovacij in teh- nološkega razvoja. Za posle gre Poslovne konference z Avstrijci, Nemci in Italijani Avstrijsko gospodarstvo se na MOS s skupinsko raz- stavo, ki jo organizira GZ Štajerske, predstavlja že pe- tič. Organizirali so tudi tra- dicionalno poslovno sreča- nje slovenskih in avstrijskih gospodarstvenikov. S kon- kretnimi ponudbami za so- delovanje pa so na MOS le- tos prišli tudi obrtniki oziro- ma podjetniki iz italijanske Novare in nemške zvezne dežele Saška-Anhalt. Sicer pa bo do konca sejma vsega skupaj 7 poslovnih konfe- renc predstavnikov sloven- skega malega gospodarstva s tujci. Avstrijske gospodarstveni- ke pod vodstvom podpred- sednika GZ Štajerske ing. Ambrosa Lacknerja ter av- strijskega trgovinskega svet- nika mag. Raymunda Gradta je gostil predsednik PO 30. MOS in predsednik UO OZS Stanislav Kramberger. Poh- valili so dobro medsebojno sodelovanje in se zavzeli za še tesnejše stike v prihodnje. Avstrijski gostje, srečanja v Celju se je udeležil tudi direk- tor Gospodarske zbornice Štajerske dr. Benno Rupp, so izrekli vse priznanje organi- zatorjem letošnjega sejma ter obljubili pomoč pri vključeva- nju Slovenije v EU. Slovenija ima po Lacknerjevih besedah med vsemi državami, ki se potegujejo za vstop v unijo, najboljše možnosti, priključi- tev Slovenije EU pa pričakuje leta 2003. Poslovnega srečanja v Celju se je udeležilo okoli 30 pred- stavnikov slovenskih ter 11 predstavnikov avstrijskih podjetij. Po besedah svetoval- ke Gospodarske zbornice Slovenije, odgovorne za so- delovanje z Avstrijci, Metke Prešeren, je za poslovno so- delovanje med Avstrijo in Slo- venijo sicer še vedno značilen trgovinski primanjkljaj v raz- merju ena proti dva v korist Avstrije, v letošnjih sedmih mesecih pa izvoz v Avstrijo narašča hitreje kot uvoz. Za- nimiv je tudi podatek, da je Slovenija za Avstrijo prvi naj- pomembnejši partner pri nji- hovih investicijah, v preteklih letih pa je bila Slovenija pri investicijah na prvem mestu pri nemških gospodarstveni- kih. Letos se na 332 kvadratnih metrih predstavlja 15 avstrij- skih razstavljavcev, od tega 8 iz Štajerske in 5 s Koroške. Nadaljnjih 9 podjetij se, raz- deljeno po panogah, pred- stavlja samostojno. Skupno se torej predstavlja 24 podje- tij, od tega 10 iz Štajerske in 7 iz Koroške. Dežela Saško Anholt no MOS v Celju so dva dni gostili 18-člansko delegacijo nemš- ke zvezne dežele Saška An- halt. Na poslovnem srečanju je državni sekretar ministrs- tva za gospodarstvo, tehno- logijo in evropske zadeve dr. Rembert Behrendt predsta- vil gospodarski položaj deže- le Saške Anhalt, državna se- kretarka za malo gospodars- tvo z ministrstva za gospo- darske dejavnosti Staša Ba- loh Plahutnik pa razvoj ma- lega gospodarstva na Sloven- skem. Po podatkih dr. Behrendta so poslovni odnosi med deže- lo Saško Anhalt in Slovenijo zaenkrat bolj marginalne na- rave, kar kažejo podatki, da je Saška Anhalt lani v Sloveni- jo izvozila za 22 milijonov Hemških mark blaga, iz nje pa uvozila za 14,5 milijona blaga. Z 22 slovenskimi obrtniki in podjetniki se je srečalo 10 nemških gospodarstvenikov, zlasti iz elektro in ogrevalne stroke, strojegradnje in grad- beništva, zanimali pa so se za vse oblike sodelovanja, od navezave prvih poslovnih sti- kov preko trgovinskega do tehničnega sodelovanja. Poslovno srečanje med slovenskimi in italijanskimi obrtniki je bilo namenjeno pogovorom o konkretnem sodelovanju med obrtniki iz obeh držav, v uvodu pa so podrobno predstavili orga- niziranost in dejavnosti slo- venske obrtniške zbornice ter obrtnega združenja iz Novare. To je tipično itali- jansko, s svojo proizvodnjo usmerjeno predvsem v iz- voz, izjemno pozornost pa namenjajo tudi svoji pro- mociji v tujini. Slovenske obrtnike so italijanski gost- je pozvali, naj se čimprej organizirano predstavijo pri njih, saj bo le tako si- ceršnje trgovinske odnose mogoče nadomestiti s trd- nejšimi poslovnimi vezmi in dolgoročnim sodelova- njem med obrtniki iz obeh držav. SLS o aktualnih vprašanjih ^okviru 30. Mednarodne- obrtnega sejma v Celju so ^ pod okriljem Kluba slo- Jskih podjetnikov pri SLS "^ležili ogleda sejma tudi ^Jdsednik SLS in podpred- J^Jnik vlade Marjan Podob- z nekaterimi člani vlade f Vodja Poslanske skupine ^ dr. Franc Zagožen s poslanci SLS. ^ tej priložnosti je bilo 83nizirano tudi srečanje s Jetniki s celjskega ob- ter predstavniki Obrt- Ij^j Zbornice Slovenije. V Ce- 5j| bila zatem še seja izvr- j^^jpga odbora SLS, po njej d^l^^arjan Podobnik pove- sili' ^^Obravnavali smo širši p Vprašanj, med drugim iJ^un za leto 1997 in Vpj. ^er aktualna politična Dja^^^ja v zvezi s predsed- Dil^^^^i volitvami. Konkret- tiar nismo spreje- predvsem je bil pogo- vor namenjen analizi raz- mer na tem področju. Dose- danje enotne ocene so poka- zale, da je SLS na pravi poti in da dosledno izvajamo svoj začrtani program. Izvr- šilni odbor smo sklicali v Ce- lju tudi zato, da smo s tem na nek način dali priznanje Mednarodnemu obrtnemu sejmu in dokazali, da se v SLS zavedamo pomena obrti ter podjetništva. O letošnjem jubilejnem sejmu pa lahko rečem, da je sejem ponovno zelo dobro organiziran. Kaže se neka samozavest, pred- vsem pa velika pričakovanja glede pristopa do spodbuja- nja drobnega gospodarstva. Prepričan sem, da so priča- kovanja upravičena in da bo tudi sejem, tako kot je za- stavljen, v prihodnje odigral pomembno vlogo pri razvoju slovenskega drobnega gos- podarstva.« Najboljši med dobrimi Sinoči so podelili priznanja OZS, Mestne občine Celje in sejemske hiše Celjski sejem d.d. Na priložnostni slovesno- sti so sinoči podelili prizna- nja najuspešnejšim in na; jodmevnejšim razstavljav- cem letošnjega jubilejnega MOS. Že tradicionalno so nagrajence izbrale komisije OZS, ki podeljuje Briljantni ceh v obliki prstana ter zlate, srebrne in bronaste cehe, Mestne občine Celje ter Celj- skega sejma d.d. OZS je na sejmišču letos drugič podelila najvišje zbor- nično priznanje - Briljantni ceh OZS, ki se lahko za iz- jemne dosežke podeli le en- krat letno, posameznik pa ga Prožinske vasi pri Štorah in Lipnik d.o.o. iz Šmarja pri Jelšah. Bronaste cehe OZS pa so sinoči prejeli Stroj- plast iz Semiča, Barian iz Brezovice, Stroj&les iz Cerknice, Gotis (proizvod- nja, trgovina, storitve) iz Limbuša, Robert Černe s,p. PRO-U iz Dutovelj, Anomis- B iz Ljubljane, Vitalis (proi- zvodnja, inženiring, zasto- panje, trgovina) iz Novega mesta in Elmer, Vinko Jese- novec s.p. iz Vrhnike. Priznanja Mestne občine Celje so letos prejeU: Medi- cinska oprema Poznik iz Ce- lja, Roberto Šket (zidarstvo, fasaderstvo in cementninars- prisotnih še veliko naših po- slovnih partnerjev, ki si prav tako zaslužijo naše priznanje, vendar pa bo priložnosti za podelitev f)riznanj v bodoče še veliko, saj to ni naš zadnji jubilej,« so v obrazložitvi pre- jemnikov sejemskih priznanj zapisali v Celjskem sejmu d.d. - priznanja pa so prejeli: AERO - kemična, grafična in papirna industrija d.o.o. Ce- lje, Alum Drame d.o.o. Celje, Anton Žagar AŽ iz Teharij, Banka Celje d.d.. Gostilna Pri Jovotu iz Ljubljane, Obrtna zbornica za Miin- chen in Zgornjo Bavarsko, Klasje d.d. Celje, Kovinoteh- na d.d. Celje, Nova oprema d.o.o. iz Slovenj Gradca, Obrtna zbornica Slovenije, Poslovna skupnost za vino- gradništvo in vinarstvo Slo- venije d.o.o. z družbeniki, PTG Pocajt s.p. iz Velenja, Smolčnik d.o.o. iz Slovenj Gradca, Splošno ščetkarstvo Žnidar Boris iz Vodic pri Ljubljani, TIM - tovarna izo- lacijskega materiala d.d. » Laško, Toplice Dobrna d.d. Dobrna, Unior d.d. Program Turizem Zreče, Vafra Com- pany d.o.o. Griže, Štajerska gospodarska zbornica iz Av- strije in Zavarovalnica Tri- glav d.d. NAGRADE 30. MOS prav tako lahko prejme le en- krat v življenju. Dobitnik le- tošnjega Briljantnega ceha OZS v obliki prstana je Janez Oven, Oven-Set, iz Ljublja- ne. Zlata ceha OZS sta prejela inž. Ivan Bric s.p. (izdelova- nje orodij in strojnih naprav) iz Ljubljane in Jože Kic s.p. (teracerstvo, cementninars- tvo, kamnoseštvo) iz Škoc- jana. Srebrne cehe OZS so prejeH: Izolacije Zorman iz Kamnika, inž. Marko Popit (strojno ključavničarstvo) iz Loga pri Brezovici, Klasje - Mlinsko predelovalno pod- jetje Celje, Bučan s.p. iz tvo) iz Teharij in Vinko Moš- kon s.p. iz Celja, posebno priznanje za negovanje tradi- cionalne slovenske obrti, iz- delovanje steklenih izdelkov različnih oblik, pa so podelih samostojnemu podjetniku Francu Sajku, Kreativ - Šta- jerska glažuta iz Rogaške Slatine. Posebna priznanja Celj- skega sejma d.d. so namenje- na dolgoletnim sejemskim partnerjem za njihov prispe- vek pri oblikovanju in razvoju MOS, ki ob častitljivem jubile- ju upravičeno predstavlja og- ledalo slovenske uspešnosti. »Poudariti želimo, da je danes Hiša obrti Obrtna zbornica Slovenije vsako leto na Mednarodnem obrtnem sejmu v sodelovanju s svojo sekcijo za domačo in umetno obrt organizira pred- stavitev mojstrov domače obr- ti. V Hiši obrti v atriju sejmišča se letos predstavljajo Kreativ Štajerska glažuta iz Rogaške Slatine, Čipkarska šola Idrija, Umetnostno steklopihaštvo Germ iz Ljubljane, lončar Franc Kremžar iz Komende, pečar Marko Avguštin iz Ko- mende, Umetnostno kovaš- tvo Vlado Zupančič iz Slovenj Gradca ter Medičarstvo, lec- tarstvo in svečarstvo Perger iz Slovenj Gradca. Vzporedno s Hišo obrti si lahko obiskoval- ci ogledajo izdelke slovenskih mojstrov še na razstavno pro- dajnem delu v hali A, kjer se letos predstavlja pribhžno 90 razstavljavcev. 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE SNOPIČ MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGUSI - INFORMACIJE rsNOPič MALI OGLASI - INFORMACIJE 29 30 RADIO - INFORMACIJE RADIO CEUE OD 18. DO 24.9.1997 Četrtek, 18.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze- len, 720 Danes na sejmu, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Radio Celje na MOS, 10.00,12.00 Novice, 13.00 Vic- tory na MOS, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot 15.00 Ansambel Klaužar na MOS, 15.15 Podalp- ski biser, 15.30 Novice, IZOO Kronika, 18.00 Ansambel Dan in noč na MOS, 19.00 20 vročih, 20.30 Ročk blok, 22.00 Zaklju- ček sporeda in priključitev Ra- Slo. Petek, 19.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, Z15 Zimze- leUi Z20 Danes na sejmu, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Radio Celje na MOS, 10.00,12.00 Novice, 11.00 Ansambel Vrtiljak Na MOS, 12.00 Full cool demotop na MOS, 13.00 Hmeljarski in- strumentalni kvintet na MOS, 14.00 Hajdi na MOS, 14.15 Jack pot, 15.00 Koncert Faraonov na MOS, vmes nastop Irene Vrčkovnik, 15.15 Podalpski bi- ser, 15.30 Novice, 1700 Kronika, 18.00 Panda na MOS, 18.30 Vili Resnik na MOS, 19.00 Glavn' da je zabavn', .20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ tirne, 22.00 Zaključek programa in priklju- čitevRaSlo. Sobota, 20.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 700 Novice, 715 Zimže- len, 720 Danes na MOS, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Radio Celje na MOS, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00,12.00 Novice, 12.05 Ivan Hudnik na MOS, 13.00 Vladi- mir Samec na MOS, 14.15 Jack pot, 15.00 Vesele Štajerke na MOS, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 1700 Kronika, 18.00 Cherie band na MOS, 19.00 Športno-glasbeni večer, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Nedelja, 21.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 7.20 Danes na MOS, 8.00 Poročila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 9.00 Radio Ce- lje na MOS, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00,12.00 Novice, 11.10 Domačih S, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.30 Glasba je življenje, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 22.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poro- čilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novi- ce, 715 Zimzelen, 730 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00,12.00 Novice, 14.15 Jack pot, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp- ski biser, 15.30 Izpolnimo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk , 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Torek, 23.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 700 Novice, 715 Zimze- len, 730 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda, 10.00, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Po- ročila, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp- ski biser, 15.30 Izpolnimo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zim- zelen, 20.00 Radi ste jih po- slušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sreda, 24.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 700 Novice, 715 Zimze- len, 730 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda, 10.00, 11.00,12.00 Novice, 13.00 Poro- čila, 13.15 Mah O, 14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnimo 7 glasbenih želja, 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni ex- press 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Zabava na MOS z Radiem Celje Se spomnite, kdaj nazadnje je v Celju v desetih dneh gostovalo petdeset glasbenih skupin ozi- roma pevcev ter pevk? Verjetno se boste težko spomnili, kdaj je bilf) to. Zato smo celjski radijci izkoristili zveze, ki jih imamo s slovenskimi glasbeniki in jih za- prosili, da nas obiščejo na sej- mu, pripravijo poluren nastop in se predstavijo številnim se- jemskim obiskovalcem. Čeprav že dolgo vemo, da so glasbeniki fejst fantje in dekleta, pa se nam je vendarle zdelo, da se jih naše- mu vabilu ne bo odzvalo kdove koliko. Kako smo se, na srečo, zmotili! Prijave so kar deževale, mi pa smo bili vedno bolj veseli. A potem smo se vprašali: »Pa bo- do res prišli?« »Ja, za kaj pa nas imate?« so bili skoraj hudi Pop designovci, ki so nastopili v so- boto, in prišli petnajst minut pred nastopom, čeprav smo ne- kako mislili, da bodo kaj tudi zamudili. In res. Do vključno ponedeljka so vsi dogovori z vsemi glasbeniki držali stood- stotno. Še posebej zabavno je bilo v nedeljo, ko je bilo pod odrom veliko obiskovalcev, na odru pa je vse najbolj navdušil Verner. Njegova izvoljenka pod odrom je prodala toliko njegovih zgoš- čenk, da je Verner prosil, ali sme priti še zadnjo sejemsko nede- ROJSTVA V celjski porodnišnici so ro- dile: 5.9.: Metka LAJH iz Šentjurja - dečka, Nataša PLAHUTA iz Celja - dečka, Marta SEVČNIKAR iz Celja - deklico in Tanja BESKOR- VANJI iz Sevnice - deklico; 6. 9.: Jerneja TOMINŠEK z Rečice ob Savinji - dečka in Simo- na ZDOLŠEK iz Celja - deklico; 7 9.: Andreja POLAJŽER iz Rogatca - deklico, Darja ROŠER iz Vitanja - deklico in Simona GUČEK iz Griž-dečka; 8. 9.: Mateja SEDMINEK iz Gotovelj - deklico, Renata ZA- VRŠNIK iz Šentjurja - deklico, Nevenka STAJNKO iz Celja - dečka in Petra DORN iz Celja - deklico; 9. 9.: Majda KRAGOLNIK iz Celja - dečka. Dragica GRAHUT iz Celja - dečka in Karmen VER- BOTEN iz Dobrne - dečka; 10.9.: Marija DERNOLŠEK iz Tabora - deklico, Valentina KRI- ŽAN iz Rogatca - dečka in Simo- ne GOLEŽ iz Celja - deklico; 11.9.: Simona ZAJKO iz Pod- plata - deklico, Saša NERAT iz Celja - dečka, Jožica TREBOVC iz Stor - deklico, Marija JUS iz Šentjurja - dečka, Saša ŠALA- MUN iz Celja - deklico, Marta BOŽIČKO RIBIČ iz Rogaške Slatine - deklico in Mateja TER- NIK z Ljubnega - dečka. POROKI Celje Poročili so se: Pavel OC- VIRK in Bojana TEKAVC ter Elia CAGNACCI in Valentina IN- KRET Zlato poroko sta sklenila Franc in Silva VREČER. Laško Poročilo se je 33 parov, od teh: Janko FISTROVIC in Brigita ŠVIGELJ, oba iz Zidanega Mosta, Franc SAMEC iz Zagrada pri Ra- dečah in Marjetka PODLESNIK iz Svibnega, Božidar UUBIN iz Zagreba in Vesna MARVIN iz Celja, Alojz BEVC in Nataša PINTAR, oba iz Slatine pri Dobju, Jože PLAZAR iz Brunške Gore in Barbara KORITNIK iz Velikega Širja pri Zidanem Mostu, Robert KLAVS in Suzana OČKO, oba iz Zgornje Rečice pri Laškem, Mat- jaž GOLTES iz Trbovelj in Maja BEG iz Hrastnika, Ivan KO- RITNIK in Danica PAVLIČ, oba iz Zreč, Damjan JANEŽ in Nevenka TURIN, oba iz Marija Gradca, Miran LIPNIK in Metka CENCEU, oba iz Radizelj pri Mariboru, Franc JANČIČ in Jo- žefa PFEIFER, oba iz Gozdeca pri Laškem, Jože CVERLE iz Veli- kih Grahovš in Marijana RAZ- BORŠEK iz Strmce^ri Laškem, Tomaž BLAGOTINSEK iz Jagoč in Barbara OCVIRK iz Laškega, Amir HODIČ in Suzana SABO, oba iz Hrastnika, Zvonko GA- •BER iz Zlateč pri Šentjurju in Simona KOVAČ iz Prožinske va- si, Radislav NIKOLIČ in Svetlana NIKOLIČ, oba iz Celja, Božidar UPAR iz Celja in Andrejka PO- ŽEK iz Gornje vasi pri Šmarju, Pavel DRNOVŠEK in Barbara JURKOVIČ, oba iz Celja, Ivan GREBOVŠEK iz Galicije in Klavdi- ja ŠMARČAN iz Zavrha pri Galici- ji, Marko KOPRIVŠEK iz Latkove vasi in Romana JURAK iz Celja, Boštjan URLEP iz Gorice pri Sliv- nici in Alenka OSET iz Krajnčice pri Šentjurju, Zlatko OSTANEK iz Male Loke pri Trebnjem in Alen- ka DOLINAR iz Ljubljane, Davo- rin KAČIČ iz Brdc pri Hrastniku in Tatjana HORJAK iz Rimskih Toplic, Milan MEDVED iz Zagor- ja ob Savi in Sabina SIHUR iz Hrastnika, Janez VOVK iz Vodic pri Gabrovki in Snežana HOM- SEK iz Brdc pri Hrastniku ter Janko OJSTERŠEK in Katarina JAMŠEK, oba iz Sevc pri Rimskih Toplicah. Šentjur pri Celju Poročili so se trije pari in sicer: Matevž JUS in Marija JA- GER, oba iz Vrbnega, Blaž VA- VDI in Urška PLEVČAK, oba iz Celja ter Janez ŠKOBERNE iz Laz pri Dramljah in Brigita JE- LENC iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Srečko ZAJKO in Marija PLEVČAK, oba iz Spodnje Kostrivnice, Janez KID- RIČ in Jožica GALUN, oba iz Rogaške Slatine ter Boris FEL- DIN iz Cmerške Gorce in Mari- na HARINSKI iz Sv. Eme. Žalec Poročila sta se dva para in sicer Zvonko BRLIČ iz Miklavža na Dravskem polju in Brigita ŠMAJS iz Braslovč ter Robert JANEŽIČ iz Prekope in Marjeta GOJZNIKAR iz Pongraca. SMRTI Celje Umrli so: Franc ČULK, 70 let, iz Pariželj, Marija FALNOGA, 81 let, iz Resnika, Stanislav KRA- JNC, 61 let, iz Kostrivnice, Anton BLATNIK, 65 let, iz Celja, Rudolf RESNER, 65 let, iz Višnje vasi, Cecilija KOLAR, 70 let, z Dobrne, Ivan CEPUŠ, 77 let, iz Celja, Jožef GROBELNIK, 61 let, izŠenmetra v Sav dolini, Anton PLOSTAJ- NER, 70 let, iz Rifnika, Marija GOBEC, 84 let, iz Prebolda, Matil- da ROTAR, 74 let, iz Celja, Jožefa BOŽIČEK, 76 let, iz Trebč, Ivan KOLER, 59 let, s Polzele, Ferdi- nand LORBEK, 82 let, iz Celja, Sergej GOMINŠEK, 32 let, iz Pre- bolda, Neža SENEGAČNIK, 86 let, iz Zadobrove, Štefanija SRE- DOVNIK, 73 let, iz Celja, Katarina TRUPI, 53 let, iz Hramš, Marija DEŠMAN, 84 let, iz Konjskega Vrha, Albin ZAVŠEK, 33 let, iz Javornika, Terezija KUDER, 79 let, iz Vrbja, Terezija KOPRIVC, 68 let, iz Žalca, Alojz TRŠINAR, 67 let, iz Zg. Roj in Jožef PETANČIČ, 75 let, iz Sevnice. Šentjur pri Celju Umrla sta Ana KLANJŠEK, 65 let, iz Rifnika in Edvard PRAZ- NIK, 74 let, iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Umrla je Antonija PLEVNIK, 84 let, izSela. Žalec Umrli so: Božeslava KRUM- PAK, 45 let, iz Šešč pri Preboldu, Marija ŠOSTER, 88 let, iz Pon- graca, Maksimiljan ŠTORMAN, 83 let, iz Prebolda, Ljudmila BO- HTE, 62 let, iz Uboj in Sergej GOMINŠEK, 32 let, iz Prebolda. Ijo. Seveda, smo bili veix ' šni, in ga prijazno povabij^ Prve dni so se na odm stavile tudi nekatere skupine. Še posebej dobh- mladi člani skupine prekaljeni glasbeniki ben?' divo, konj in voda, da o ? Rogatca) sploh ne govoS svojo Črtico in drugimi 3 mi ter izvirnim scenski J pom, sta bila pevca ravno odbita, Kosta iz Barflyj obljubil, da ju bo kmalu pg^ na nastop tudi k sebi. ^ Posebej veliko fešto prj^ Ijamo na sejmu jutri, vpet^f praznujemo rojstni daniK Celje. Fiesta, fiesta, much^ sta se prične že ob li. bodo v narodnozabavniJi mih pričeli občinstvo segr^^ člani skupine Vrtiljak. Nato; dej o na oder nekateri najbd iz Full cool Demotopa, ob 13 Hmeljarski instrumentj kvintet, uro kasneje Hajdi,^ pa ob 15.00 Faraoni. Ti b^ vžgali triurni koncert, medi pa bo nastopila še Irena Vi kovnik. In za njimi še Pandai za konec Vili Resnik! Obožei ke: »Obvezno na MOS!« NATAŠA GERKEŠ LEDI PodjetjeNT&RCd.o.o., i direktor Jože Cerovšek. ,1 Podjetje opravlja časopisno-1 založniško, radijsko in agendjslJ tržno dejavnost. Naslov: Prešenu 19,3000 Celje, telefon (063) 442-S 442-201,442-223, fax: 441-032: Novi tednik izhaja vsak četrtek. (J izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel.:4 500, int. 10. Mesečna naročninaj 930 tolarjev. Za tujino je letna j naročnina 22.000 tolarjev. ŠtevilH žiro računa: 50700-603-31198. i Nenaročenih rokopisov in fotogiaf nevra&mo. Tisk: Delo, Tisk časopisovin rM' d.d., Ljubljana, Dunajska 5, dirdfKj Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstvaza| informiranjez dne 23.6.1992 s^ časopis Novi tednik med proizvoffl infonnativnega značaja, za kateres^ plačuje 5% davek od prometa | proizvodov. Olgovorni urednik: ! Branko Stamejčič. ' Urednica Novega tednika: i Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvira : Uredništvo: Marjela Agrež, Ire« i Baša, Janja Intihar, Brane Jeranto! Ksenija Lekič, Gregor Katič^Ur^i Selišnik, Ivana Stamejčič, Zeljlco, Zule. i Tajnica uredništva: Mojca Marol^i Tehnični urednik: Franjo Boga