GLASI L O KOLEKTIVA »INDUPLATI« J A11Š E
MAREC 1056 CENA 1)1 N 10-
ŠT. G — V.
Iz našega delavskega sveta
Svoje redno zasedanje je imel delavski .svet dne
3.	februarja t. 1. Obravnavalo se je o finančnem uspehu v decembru oziroma o uspehu v zadnjem tromesečju 1935. Delavski svet je pregledal izvršitev plana za leto 1955 ter razpravljal še o drugih vprašanjih.
Z uspehi, doseženimi v lanskem letu, smo lahko zadovoljni. Vkljub stalnemu pomanjkanju preje, pomožnih sredstev in elekrične energije je bil plan v predilnici izvršen 101,6%. kar predstvalja 721.000 kg preje. Tkalnica je plan izpolnita 100,2 %, kar predstavlja nad 3,000.000 m tkanin, poleg tega pa še 88.000 m gurt. Zanimivo je, da je bilo izpolnjevanje norm ugodno, suj nam letno povprečje izkazuje lit % izpolnjevanje.
Upravni odbro je predložil delavskemu svetu predlog o izpopolnitvi našega voznega parka. Dejstvo je, da je stari tovorni avtomobil skoraj popolnoma izrabljen. ker moramo večino preje pripeljati v podjetje z lastnimi prevoznimi sredstvi, je bil sprejet sklep, da se siari tovorni avtomobil proda in namesto njega kupi nov. po možnosti domačega izdelka. Tudi osebni avtomobil se je s prevoženimi kilometri že približal izrabi. Za daljša službena potovanja že ni več zanesljiv, pa tudi njegova zgradba no ustreza
stanju naših cest. Sprejet je bil sklep, da se zahtevajo samo ponudbe, dokončno pa se bo o tem vprašanju še razpravljalo.
Naša menza je imela doslej iz meseca v mesec izgubo. Ker je sedaj izšla uredba, z veljavnostjo za leto dni nazaj, da lahko podjetje krije izgubo samo iz dobička, je bil sprejet sklep, da se odslej menza popolnoma osamosvoji.
ker so zemljiški prepisi za pot k stanovanjskemu bloku sedaj urejeni, se sprejme sklep, da se pot do bloka dokončno uredi.
Premije za december se ne izplačajo, ker plan zaradi pomanjkanja električnega toka ni bil dosežen.
Delavski svet zadolži tovariša direktorja, da uredi vprašanje delovnih oblek, da bi tudi v bodoče dobili delavci na najbolj izpostavljenih mestih delovne obleke brezplačno.
Sprejet je bil sklep o nabavi novega rentgenskega aparata za ambulanto, kar bo vsekakor velika pridobitev in pripomoček pri zdravljenju in preprečevanju bolezni naših ljudi. V lanskem letu je na primer zaradi bolezni izpadlo v podjetju 4107 delovnih dni.
Za člane delavskega sveta se naroči tudi 50 izvodov časopisa Naša skupnost.
Medsebojno sodelovanje terenske organizacije ZKS Jarše s tovarniško organizacijo ZKS Jnduplaif
V četrtek, dne 16. februarja 1956, je sklicala terenska OO ZKS Jarše izredni sestanek svojih članov, na katerega so povabili tudi OO ZKS v podjetju »Indu-plati« Jurše. Sestanek se je vršli v osnovni šoli v Spodnjih Jaršah in se je na njem razpravljalo o redni letni skupščini SZDL za teren Jarše- in redni letni skupščini Kmetijske zadruge Jarše.
Namen tega skupnega sestanka je bil, da člani ZkS terenske organizacije skupno rešujejo probleme na terenu s tovarniško organizacijo ZKS. Zlasti je tako sodelovanje potrebno, kadar se rešujejo važnejša politična iu gospodarska vprašanja na teritoriju jarškegu vaškega odbora. Brozdvomno je tudi vprašanje redne letne skupščine SZDL in sestava bodočega odbora SZDL kakor tudi letna skupščina Kmetijske zadruge v Jaršah za vse delovne ljudi tega kraja, prav posebno pri še za člane /K. velikega pomena. Tein vprašanjem se izplača posvetiti posebno pozornost.
Ml. člani tovarniške organizacije Zk. se s takimi sestanki povsem strinjamo, ker vemo, da so ta vprašanju prav tako važna zu nas kakor za člane iz terenske organizacije. Na njih bomo vedno radi sodelovali in pomagali terenski organizaciji pri reševanju njenih partijskih nalog, ker dobro vemo, (la se bomo z medsebojnim sodelovanjem tudi mi seznanili s problemi s področju kmečkega gospodarstvu, komunikacij, šolstva itd. Prav tako bi se morali pa tudi člani iz terenske organizacije zanimati za delo in probleme v tovarni, ker ne moreta biti kmetijska in industrijska proizvodnja ločeni in ne zaostajati ena za drugo.
Nekaj se nam pa na tem sestanku vendarle ni do-pridlo in moramo zabeležiti sledeče nepravilnosti:
1.	Sestanek ni bil sklican s poprej določenim dnevnim redom, tako da smo prišli na tn sestanek popol-
noma nepripravljeni in v zadevah, ki so se na sestanku obravnavale, povsem nepoučeni.
2.	Sestanek je bil sklican in održan v šoli v Spodnjih Jaršah, ker je le 7 članov ZKS s terena, medtem ko je nas v tovarni najmanj 20 s teritorija Jarš in Preserju in bi laže prišlo onih 7 članov v tovarniško dvorano v Zgornje Jurše, kakor da je 18 članov »marši ralo« iz Zgornjih Jarš v Spodnje Jarše.
3.	Sestanek je bil sklican v sredi najhujše zime in bi se moral vršiti v nezakurjeni šolski sobi pri —4° (h kur jc povsem nemogoče. Vsi smo močno negodovali in jc le malo manjkalo, da se nismo razšli brez se-stunku. Zadnji čas se nas je usmilil šolski upravitelj tovariš Flajs, ki nas je povabil v svojo zakurjeno šolsko pisarno, da smo mogli sestanek izvršiti, čeprav •-1110 sedeli skoraj eden vrh drugega.
Zaradi teh pomanjkljivosti predlagamo, da naj bodo bo(lo'v,i taki sestanki bolj skrbno in vestno pripravljeni. Vsak povabljen član naj se vnaprej seznani z dnevnim redom sestanka, da sc bo lahko pripravil na diskusijo in da bo pomagal po svojih močeh pri reševanju postavljenih nalog. Tako pripravljeni bomo lahko posegali v razpravo, dali vsak svoje predloge zu čimboljši uspeh sestanka. Tako pripravljeni sestanek bo prav gotovo živahen, zanimiv pa tudi ploden. Nepripravljen na sestanku si pa samo mrtva številka med udeleženci in nisi sestanku ničesar koristil. Tak sestanek je bil ta, ko nas je iz tovarne bilo navzočih osemnajst in smo se samo gledali in poslušali, ne da bi vedeli, o čem se jc na sestanku pravzaprav razpravljalo.
Poudarjamo, da si želimo še takih sestankov, ven-dar pa naj bodo ti, kakor že rečeno, skrbno pripravljeni, da bomo od njih res imeli kaj koristi.
Strokovna vzgoja delavcev v „Induplati“
S strokovnim znanjem bomo povečali produktivnost našega dela. Tega se uprava podjetja dobro zaveda. zato tudi vsestransko podpira vsa prizadevanju v tej smeri.
Pri samih delavcih ipa še vedno ni zadosti zanimanja, da bi ležili za zvišanjem svoje kvalifikacije. Vzpodbudno sicer vpliva predpis glede določevanja višine pokojnine, ki odreja za kvalificirane delavce višjo pokojnino kakor za nekvalificirane, toda naš plačni sitem še vedno ni tak. da bi neposredno vzpodbujal delavca za zvišanjem svoje kvalifikacije. Pa (udi to bo kmalu urejeno, zato ne smemo izgubljati časa in čakati, da nas bodo predpisi prisilili k učenju.
V naši tovarni je trenutno v teku tečaj za tkaloe-začetnike, meseca aprilu se bodo pa pričeli slični tečaji za prcdilce, barvurje in tiskarje. Na teh tečajih bodo naši delavci dobili osnovno teoretično znanje, ki ga potrebujejo pri praktičnem delu, obenem jim bo pa tudi podlaga za lažje napredovanje.
Učni program vseh teh tečajev temelji na izpitnih programih za kvalificirane delavce omenjenih strok, in sicer teoretični del v skrajšani obliki.
Vsebina programov teh tečajev ho:
A.	Za predtlce-ke
I.	B 1 a g o z n a n s t v o
1.	Razdelitev tekstilnih surovin, razpoznavanje najvažnejših tekstilnih surovin, njegove lastnosti in izvor (bombaž, lan, volna, stanična volna in umetna svila).
2.	Uporabnost surovin glede na določeno kvaliteto in številko preje.
3.	Poznavanje raznih vrst preje in oblik navitkov iv. njihova uporabnost.
4.	Poznavanje pomožnih sredstev za maščenje.
11.	I e h n o 1 o g i j a
1.	Priprava surovin (bombaža, volne, sta nične volne. odpadkov krp) za predelavo. Spoznavanje tehnološkega postopka predenja po fazah.
2.	Opis predilnih strojev (čistilni stroji, trgalni stroji, mešalni stroji, mikalni stroji, dvojilkc, česalu i stroji, raztezulke, Majerji, prstančevi stroji, selfak-torji, motalni stroji za predena).
3.	Poznavanje higienskih in varnostnih naprav v predilnicah, predpisi o zaščiti dela, poznavanje organizacije delu.
111.	Strokov n o r a e u n s t v o
1.	Poznavanje uteži, dolžinskih in prostoru inskih mer: gram. d kg, kg. tonu, libra, mm, cm, m, m*’, jard, cola. liter, hektoliter, m", galona.
2.	Metrično in angleško številjenjc bombažne in volnene preje.
3.	Preračunavanje konstant in menjalnikov za prc-dilne stroje-
B.	Za belilce
I.	B 1 a g o znanstvo
1.	Razdelitev tekstilnih surovin, razpoznavanje najvažnejših tekstilnih surovin, njihove lastnosti in izvor (bombaž, lan, volna, svila, stanična volna, umetna svila).
2.	Razdelitev tkanin po njihovi uporabnosti in njihova specifična svojstva. Najvažnejše tkanine za posteljno perilo, telesno perilo, za ženske obleke, moške obleke, za podloge in za tehnično uporabo.
3.	Poznavanje glavnih fizikalnih in kemičnih lastnosti vode, razškrobilnih sredstev, pralnih sredstev, lužne kisline, solne kisline, žveplene kisline, kalcijevega in natrijevega hipoklorita, vodikovega prekisa in perboratov. an ti klora, reagentov in indikatorjev zn škrob, klor, kisline, lužine in prekis.
II.	1' ehnologija
1.	Priprava materiala za smojenje, razškrobljenjc, izkuhavanje, beljenje, pranje, kisanje, ožemanje in mercerizi ran je ter poznavanje delovnih postopkov in njihovo zaporedje.
2.	Opis strojev in naprav za smojenje, razškrob-1 j cilje, kuhanje, beljenje, pranje, kisanje, ožemanje, merceriziranje in karboniziranje.
3.	Spoznavanje higienskih in varnostnih naprav v pripravljalnicah, smodilnicah, belilnicah in pralnicah ter mercerizaciji. Spoznavanje predpisov zaščite dela s parnimi napravami, strupenimi hlapi in z jedkimi kemikalijami. Organizacija dela v pripravi, v belil-nici, mercerizaciji in karlmnizaciji.
III.	Stroko v n o r a e u n s t v o
1.	Poznavanje uteži, dolžinskih in prostorninskih mer: gram, d kg. kg, tona, libra, mm, cm. m, m2, jard. cola, liter, hektoliter, m1, galona.
2.	Izračunavanje površine, prostornine kotlov, kadi in bazenov.
3.	Izračunavanje potrebnih količin kemikalij na osnovi recepture.
4.	Izračunavanje kapacitete in produkcije na posameznih strojih ter zaslužkov po normi.
C.	Za harvarje
I.	B 1 a g o z n a n s I v o
1.	Razdelitev tekstilnih surovin, razpoznavanje najvažnejših tekstilnih surovin, njihove lastnosti in izvoi (bombaž, lan, volna, svila, stanična volna, umetna svila).
2.	Razpoznavanje najvažnejših vrst preje in sukancev ter njihove uporabe za izdelovanje.
3.	Razdelitev tkanin po njihovi uporabnosti in njihova specifična svojstva. Najvažnejše tkanine za posteljno perilo, telesno perilo, za ženske obleke, moške obleke, za podloge in za tehnično uporabo.
4.	Poznavanje glavnih fizikalnih in kemičnih lastnosti vode, razškrobilnih sredstev, pralnih sredstev, lužni n in kislin, ki jih uporabljamo pri beljenju in barvanju reagentov in indikatorjev, oksidacijskih, redukcijskih sredstev ter sredstev za razbarvanje in za naknadno obdelavo obarvanega materiala.
5.	Razdelitev in svojstva barvil.
I [. T e h n o I o g i j a
1.	Priprava materiala za barvanje in barvnih kopeli.
2.	Poznavanje delovnih postopkov barvanja in naknadne obdelave.
3.	Opis strojev in aparatov za barvanje.
4.	Spoznavanje higienskih in varnostnih naprav pri barvanju. i Spoznavanje predpisov zaščite dela s parnimi napravami, z jedkimi kemikalijami in s strupenimi hlapi. Organizacija dela v barvarni.
III. Strokovno računstvo
1.	Poznavanje uteži, dolžinskih in prostorninskih mer: gram, dkg. kg, tona, libra, mm, cm, m, m2, jard, colu, liter, hektoliter, in3, galona.
2.	Izračunavanje površine, prostornine kotlov, kadi in bazenov.
3.	Izračunavanje potrebni količin barvil in kemikalij na osnovi recepture.
4.	Izračunavanje kapacitete produkcije strojev in aparatov ter zaslužkov po normi.
D.	Za tiskarje
I. Blag o z n a n s t v o
I. Razdelitev tekstilnih surovin, razpoznavanje najvažnejših tekstilnih surovin, njihove lastnosti in izvor (bombaž, lan, volna, svila, stanična volna, umetna svila).
2.	Določitev glavnih vrst vezav in ugotovitev prave strani tkanine.
3.	Razdelitev tkanin po njihovi uporabnosti in njihova specifična svojstva. Najvažnejše tkanine za posteljno perilo, telesno perilo, tkanine za ženske obleke, moške obleke. Za podloge in tehnično uporabo.
4.	poznavanje vrst gostil in barvil ter kemikalij za tisk. njih lastnosti in uporaba. Vrste in lastnosti lužnin, kislin, pralnih in razvijal n ih sredstev ter njih uporaba.
II.	T e h n o 1 o g i j a
1.	Priprava blaga pred tiskom. Vrste in način tiskanja, fiksiranje tiska, navijanje tiska in pranje tiskanega blaga.
2.	Sestavljanje gostil in tiskarskih barvil, direktnih barvil, redukcijskih barvil, naftolov, indigozolov, in anilinsko črno po recepturi.
"5. Tehnološki proces blaga pri tisku z različnimi Vrstami ter jedkanju različno barvnih fondov.
4.	Opis pripravljenih strojev za tisk, rolo, filmski tisk, naprav barvne kuhinje, perilnikov, razvi jalni-kov in pralnih strojev.
0.	Poznavanje higienskih in varnostnih naprav pri tiskanju ter predpisov zaščite dela. Organizacija dela v tiskarnah.
III.	Strokovno računstvo
1.	Poznavanje uteži, dolžinskih in prostorninskih mer: gram, d kg, kg, tona, libra, mm, cm, m, m2, jard, cola, liter, kehtoliter, nv‘, galona.
2.	Izračunavanje potrebe barvil, gostil in kemikalij po recepturi.
3.	Izračunavanje tiskarske razredčevalne gošče v raznih razmerjih.
4.	Izračunavanje površine in volumna posod, škafov, kadi. bazenov.
3.	Izračunavanje kapacitete in produkcije ter zaslužka po normi.
Za vso to snov bodo slušatelji tečajev dobili ustrezajoče skripte, kar jim bo olajšalo obvladanje snovi.
CJUkarria u šteuiikak
36 mesecev ali 3 leta že obratujemo v naši filmski tiskarni ter smo v tem času potiskali pol milijona kvadratnih metrov tkanine, izdelane deloma doma in deloma potiskane usluge. Na vso to met ražo smo natiskali 41.230 kg barvne gošče, v kateri je bilo 931 kg barvil. Barvila do sedaj še uvažamo iz Francije (F ran -color), Nemčije (Hoechst, BASF in BAYER) in Švice (DUR AND. GEYGY, GIBA in SAN DOZ).
Vsa barvila, katera uporabljamo za lisk. so najboljše kakovosti in seveda tudi temu primerno draga. Pri stalnem nadzoru nad kvaliteto tiska ugotavl jamo, da se potiskane tkanine ne izpere jo, za kar delamo poizkuse s pranjem v kopelih, kjer je 3 g/l mila in 3 g/l sode kale. Obstojnost na pranje ugotovimo tako, da zrežemo nekaj vzorceov v po tri enake pasove ter le-te kuhamo v le j kopeli pri 100" G 13 minut. 30 minut in eno uro. Vsakokrat vzamemo iz kopeli en zvitek tkanine, ga izperemo in posušimo ter na koncu primerjamo med seboj posamezne rezultate. Razlike ni.
Za tisk smo doslej izdelali doma 300 kosov šablon za 143 dessenej. Sestavo kolekcije vršimo dvakrat letno ter vsako posamezno posebej potrdi posebna komisija. Slabi vzorci, kateri še niso bili izločeni, se izločijo pred to komisijo. Dostikrat se namreč zgodi, da vzorec na papirju še nekako i zgleda, na tkanini pa je nemogoč. Včasih je tudi obratno.
I iskanje samo se vrši na že opisan način s pripenjanjem. Za to pripenjanje blaga na tiskarske mize Pa smo porabili v tiskarni doslej okoli 8 kg bučk. Mnenja glede pripenjanja so pa deljena. Posamezniki zagovarjajo pripenjanje, njim nasprotni pa lepljenje. \ prašanje je, ali bi se dala naša sorazmerno težka tkanina lepiti tako. kot se n. pr. lepi svila ali sta nična volna! Odgovor na to vprašanje je treba še premisliti, ga dobro obdelati ter šele nato sprejeti dokončni sklep.
Glede proizvodnosti naše tiskarne sledeče: količinsko smo doslej dosegli zadovoljiv rezultat ter dosegli
nivo domače in inozemske proizvodnosti. Pri indeksu 100 smo imeli doslej v treh letih take rezultate:
Letu 1933 ............... 98.42
Leta 1954 ................. 97.94
Leta 1935 ...............tl 1.85
Kriterij za ugotovitev manjvrednosti potiskane tkanine je bil doslej zelo mil in je treba v bodoče tega še krepko zaostriti. Vkljub temu pa smo zasledovali prav v letošnjem letu po uvedbi norme v tiskarni naslednje uspehe pri skrčenju makulature. Na začetku leta sc je gibal odstotek makulature od 1.3 do 2,3. Na koncu preteklega letu pa je ta odstotek znašal samo še 0,5 ter je to uspeli skupnih naporov tiskarne. Želimo, da se la odstotek ne bo več dvignil in če se bo. nuj se izključno samo na račun ostrejšega kriterija. Glede izostankov pa naslednje. Zdravstveni pogoji v tiskarni so v primerjavi z ostalimi oddelki v podjetju povoljni. imeli pa smo v tem času (leta 1955) skupno 10,84 % izostankov. Od tega je bilo bolezenskih 2,38 %. porodniški odstotek je znašal 1.99, upravičeni izostanki 0,27 odstotku. Zastoji zaradi pomanjkanja električne energije 1.26 % in izostanki zaradi dopusta 4,94 %.
Izostankov ni mogoče predvideti, najmanj pa bolezenskih. Želimo pa, da bi se v bodoče tudi ta odstotek zmanjšal.
Povprečni zaslužek vseh v tiskarni zaposlenih delavcev in nameščencev je znašal v 1935. letu 42 din.
Bodoče naloge tiskarne so izboljšati kakovost tiska in sestavo koloric. Končno obdelavo glede na mehak otip tkanine je treba doseči s posebnim oplemenjc-vanjem. Nadalje je treba, in na tem se že dela, doseči večjo afiniteto tkanin do barvil in s tem večji lesk naših tkanin. Asortiment je treba nujno razširiti no že postavljeno, a še neizpolnjeno težnjo po pestro jedkanih vzorcih ter se še točneje držati naših norm.
-k -r
Tovarniški časopisi v Jugoslaviji
Koordinacijski odbor tovarniškega tiska v Jugo-skiviji je imel svojo 111. redno sejo dne 31. januarja 1.1. v Beogradu na sedežu centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije.
Skupno število izdajateljev tovarniških časopisov v Jugoslaviji znaša 79, in to v vseh republikah razen v Črni gori in Makedoniji.
Skupna naklada vseh tovarniških časopisov je 500.000 izvodov na mesec.
V Borova so delavci in nameščenci naročeni ‘'kupno na 30.000 izvodov raznih časopisov. Na svoj tovarniški časopis »Borovo pa je naročeno piši in
reci 15.000 ljudi. Na žalost čitujo v tem kolektivu list »Naša zajednica« samo tri osebe.
Tovarniški list »Borovo« je najstarejši list te vrste v naši državi, saj izhaja že 21 let.
Širša konferenca predstavnikov tovarniških listov bo v prvi polovici tega leta v Beogradu na sedežu zveze sindikatov Jugoslavije.
IV.	sestanek koordinacijskega odbora izdajateljev tovarniških listov bo v Banja Luki pri kolektivu »Rudi Čajevac«.
Iz okrožnice koordinacijskega odbora
K vprašanju premije za
Vprašanje, ki ga jv pisec načel v zadnji številki Konoplaim v zvezi s premijami, odpira široko polje za diskusijo. Stališče, navedeno v članku, sicer ne moremo označiti kot napačno, vendar z istim ni zajeta celota tega vprašanja, oz. osnovna načela premirunja.
Zakaj uvajamo premiranje v proizvodnji? S premijskimi sistemi skušamo stimulirati dvig proizvodnje na glavo proizvajalca kakor tudi zmanjšati proizvodne stroške predvsem z varčevanjem materiala. Premije se morajo praviloma izplačevati tudi za racionalizacijo, uvedbo novih postopkov itd.
Znano je, da je glavna težnja naših gospodarskih organov stabilizacija dinarja, to je ravnotežje denarnega in blagovnega fonda. Z uvedbo premij odpiramo nov ventil za izhod finančnih sredstev. Zgrešeno bi bilo odpreti ta ventil v primeru, da ne ustvarimo ekvivalent v količini dobrin ali v sumi lastni ceni. Ne smemo izgubiti iz vida dejstva, da predstavljajo premije v prerezu približno K) % plačnega fonda. Iz tega sledi, da bi ozka gledišča pri obravnavi tega vprašanja povzročila škodo v obeh smereh, in sicer enkrat, da bi se izlila v promet večja finančna sredstva brez baze večje materialne produkcije, drugič pa, da bi kader,
Kako smo delali v mesecu januarju 1956
Količinsko je bil plan izpolnjen tnkoie:
Predilnica .................75,9	%
Tkalnica....................95,2	%
Gasilske cevi.................56.8%
Oprti.......................48.7	% ■
Po votkih smo dosegli 94.3 % od planiranih.
Količinskega plana v januarju nismo dosegli zaradi redukcije električne energije. Vodostaj na rekah je bil zelo nizek in nam hidroelektrarne niso mogle dobaviti dovolj energije. Delo v posameznih oddelkih smo morali omejiti. Izpadle delovne ure po oddelkih
so bile sledeče:
Predilnica................16.003	uro
Tkalnica.................. 7.030	ur
Oplemenilnicu............. 1.132	ur
Tiskarna.................... 328	ur
Skupaj .	.	.	24.333	ur
to jc od celotnega števila zaposlenih delavcev 13,1 % izpadlih ur.
Izpolnjevanje norm v januarju: predilnica 112,8 %, v normi delalo 263 delavcev; tkalnica 108.3 %, v normi delalo 326 delavcev; oplemenilnicu 117,7 %, v normi delalo 63 delavcev; tiskarna 110 %, vi normi delalo 17 delavcev. — Povprečno doseganje norm je bilo til % in je skupno delalo v normi 669 delavcev.
Konec januarja je bilo zaposlenih 1030 delavcev in nameščencev ter 24 vajencev.
11. letni občni zbor D1TT1S, podr. Jarše
Dne 9. februarja t.l. je bil v naši sindikalni sobi II. letni občni zbor DITTIS-a, katerega so se udeležili skoraj vsi njeni člani razen članov, zaposlenih v mestnem podjetju Svilanit Kamnik. Slednji so izostali iz neznanega vzroka. Dnevni red je bil dan v vednost in soglasno sprejet. Dosedanji predsednik podružnice tovariš Jeraj je podal poročilo o delu podružnice in blagajniško poročilo. Iz izvajanju tovariša predsednika je bilo razvidno, da jc društvo delalo, ni pa zabeleževalo večjih ali pomembnejših uspehov. Precej krivde za tako stanje je tudi v financah, katerih ima naša podružnica komaj toliko, da se splača voditi blagajno. Bili so predlagani nekateri ukrepi, ki naj izboljšajo to stanje in je na novem odboru, kako se bo lotil naloge. Iz skupnega denarnega prometa v poslovnem letu 1955 rezultira, da je imela podružnica 58.995 din dohodkov in 52.816 din izdatkov ter znaša saldo blagajne 39.931 din, v katerem je že
december — da ali ne?
od kalečega zavisi organizacija proizvodnje, lagodneje dobival premije brez borbe za večjo produktivnost. Navedena misel izvira iz primera, da brišemo iz sistema premirunja element izpolnjevanja plana, kai v bistvu zagovarja pisce J :. Praviloma lahko izplačujemo premije samo v primeru, če smo ustvarili več kot jc bila naša proizvodna naloga. To jc tudi odgovor piscu : J < na vprašanje, ki ga jc postavil.
Ob koncu pa si oglejmo še formalno plat načetega vprašanja. Pravilnik o premijah našega podjetja v odstavku »Posebne določne«, člen 1, 3 in 4 (točka 10), onemogoča izplačevanje premij, če plan ni dosežen 100-odstotno. S tem seveda ni onemogočena sprememba obstoječega premijskega pravilnika, vendar moramo pri lakih akcijah vprašanje obravnavati s širše platforme, ki sega preko tovarniške ograje. Pisec članku predlaga revizijo premijskega pravilnika, v čemer se z njim strinjam, vendar samo v mejah, ko gre za zvišanje produktivnosti in proizvodnje, ne pu s ciljem, spreminjati premijski sistem v dodatno plačo.
Stališča v zvezi s premijami še niso razčiščena kljub temu, da bi se približali idealnemu sistemu stimulacije dviganja storilnosti.	k-
prištet saldo iz letu 1934/35, ki je znašal 33.734 din. Ta sredstva prav gotovo niso zadoščala za kakšno posebno udejstvovanje oz. strokovno izpopolnjevanje.
V	diskusiji na predsednikovo poročilo so disku-tanti omenjali samoizobraževanje, predavanje s filmom ali skioptičnimi slikami. Omenjene so bile poučne ekskurzije v inozemstvo in v ostale predele naše države. Govora je bilo o priznanju kvalifikacije članov DITTIS-a oziroma tekstilcev (absolventov predvojne Jugoslavije). Videti je, da sc na vseli teh vprašanjih išče zadovoljive rešitve. Tudi o kvaliteti preje sc je govorilo. Člani iz Vate na Viru so omenili, da je na primer njihova produktivnost padla za 3(> odstotkov zaradi slabe kvalitete preje, dobavljene od predilnice Litiju. Takih in podobnih opazk je bilo še nekaj, vendar vse v dobronamernem grajanju.
V	nadaljevanju je podal član nadzornega odbora tov. Zornadu svoje poročilo in predlagal razrešnico sedanjemu odboru. Predlog je bil sprejet ter se je z dviganjem rok izbral oziroma izvolil nov odbor. Člani novega upravnega odbora DITTIS-a, podružnica Jarše, so: Ukmar Janko. Rainer Janez, Bergant Mira, Fiker, Zadnik, Kafol Karlo in Sešek Ivo. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Zornadu Vrtačnik, Svoljšak; zastopnik podružnice v odboru LRS pa jc bil imenovan oziroma izvoljen tovariš Babnik.
Novemu vodstvu DITTIS-a želimo veliko uspeha.
M&poštmo so phalotnaUh. mlalco
V	času atmosferskih neprilik je naše podjetje obratovalo z reducirano zmogljivostjo. Delo je bilo omejeno skoraj v vseh oddelkih in analogno k temu je bilo tudi manj ljudi na delu. 'l isti pa, ki so delali in imajo po sklepu sanitarne inšpekcije našega podjetja pravico, da dobivajo med delovnim odmorom mleko, so istega dvigali v nezmanjšani meri, čeprav je bilo tudi mleka manj na razpolago. 'Tako se je zgodilo, da so trije v barvarni zaposleni dvignili v menzi 6 litrov mleka in ga zato ostali upravičenci niso dobili. Nihče jim ne krati pravice do mleka, ki jim pripada, toda nihče tem ljudem tudi ni rekel, da smejo neomejeno gospodariti z mlekom, če ne poznajo (in to je bil primer v februarju) situacije glede količine mleku, ki je bilo na razpolago.
Za tako stanje so odgovorni neposredno vodje v oddelkih, ki bi morali voditi račun tudi o tem. Želimo, da se v bodoče kaj podobnega ne primeri več.
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne >lnduplati< Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani