Št. 37 (755) L. XV NOVO MESTO, četrtek, I 17. septembra 1964 DOLENi »»ZDAJ VETER RAZNAŠA BESEDE NJEGOVE« Jasno in pretresljivo so zvenele v pozni poletni sončni dan pionirkine besede pred novim spomenikom NOB na pokopališču v Stopičah pod Gorjanci, ko je brala množici, sorodnikom padlih junakov in žrtev fašističnega nasilja Kaju-hov« besede. Mnogo oe> se je orosilo, vsa srca pa So šepetala: NIKOLI VEC VOJNE! - Več o slavju v Stojah berite na 12. "rani danaSnje Številke. Skoraj 8000 vagonov grozdja *f dni se začenja tudi v k*"« krajih trgatev, ki jo *5nL ?klJuCi» najvestnejšl bra v*^1*1 »ele sredi okto-ftelek J?lovenlJt bo letos pri- Sosebno Vv6jl 04 lanskega. rfc*ve «1L.?balnlh predelih trgatev p^^0 rekordno Ronov pndelek okoli 8000 va- OD 17. DO 21. IX. V splošnem nestalno vreme s pogostnimi padavinami in ohladitvami *lasti okrog 20. septembra ln med 23. in 26. septembrom. Dr. V. M. PREDKONGRESNA AKTIVNOST ZK V NOVOMEŠKI C Drug veter v vzgoji kadrov Tehtna razprava o skrbi za kadre in o tem, kaj bi bilo treba storiti na tem področju v občini Novo mesto, je stekla že na predkongresni konferenci ZK. Poudarjeno je bilo, da je ena glavnih nalog komunistov zagotoviti, da bo kadrovska politika dobila potrebno veljavo v družbenem in gospodarskem razvoju v občini. Brez dvoma skrb za kadre ne more biti kampanjska naloga, saj sta vzgoja in izobraževanje ljudi vedno dolgotrajen proces. Kljub temu pa lahko že zdaj, čeprav je od konference minilo šele nekaj mesecev, ugotovimo, da so precejšnja izboljšanja v skrbi za kadre že očitna. Trditev lahko podkrepimo s podatki, ki dokazujejo, da se je odnos med sredstvi, namenjenimi investicijam in onimi, namenjenimi štipendiranju strokovnjakov, letos precej izboljšal. Letos je precej več štipendistov na • raznih šolah, kot jih je bilo lani, in končno so tu še podatki, ki povedo, da je tudi za razne oblike izobraževanja v delovnih organizacijah porabljenih letos več sredstev kot kdaj-koli poprej. Lani je bilo porabljenih 1,76 odst. sredstev, namenjenih za investicije, za izobraževanje strokovnjakov, letos pa že 2,96 odst. tega zneska. Na vi. šokih, višjih in srednjih šolah se štipendira 201 strokovnjak več kot lansko leto (41 več na visokih šolah, 37 več na višjih in 123 več na srednjih šolah), vsega pa obiskuje te šole letos 589 štipendistov iz novomeške občine. Letos je bilo na novo razpisanih 53 štipendij na visokih, 34 štipendij na višjih in 137 štipendij na srednjih šolah. Domala vse razpisane štipendije so že oddane. Toliko razpisanih štipendij je precejšen napredek tudi zategadelj, ker se je lani Izobraže- valo na raznih šolah 118 ljudi iz delovnih organizacij, ne da bi dobivali štipendije (52 na visokih, 17 na višjih in 49 na srednjih šolah). To pomeni, da smo lani skrbeli za kadre veliko m'anj, kot skrbimo letos! Ce si pobliže ogledamo sestavo štipendistov po panogah, bomo ugotovili, da precejšen del vseh štipendij podeljujejo družbene službe in delovne organizacije s področja družbenih služb. Medobčinski zavod za socialno zavarovanje, bolnišnica, zdravstveni dom, banke in občinska skupščina imajo 187 štipendistov ali 32 odst. vseh, kar jih je v občini. Po drugi strani spet pa podjetje »Gorjanci« nima nobenega štipendista na srednji, visoki ali višji šoli, češ da strokovnjakov te vrste ne potrebujejo in da za njihove potrebe zadošča izobraževanje na delovnem mestu in pa v izobraževalnem centru »Vektor« v Ljubljani. Pri »GoTjancih« tudi sicer porabijo zelo malo sredstev za izobraževanje, veliko boljše pa ni pri cestnem podjetju v Novem mestu, ki ima zelo malo štipendistov. Na predkongresni konferen- ci je bilo poudarjeno, da je treba štipendije ustrezno povečati, ker niso redki primeri, ko so prava miloščina. Pred nedavnim zbrani podatki kažejo, da so se štipendije za visokošolski študij povečale od lanskih 12.600 na 17.860 din, za višješolski študij od lanskih 12.600 na 16.000 in za srednješolski študij od lanskih 9.000 na 13.400 din. Upamo lahko, da sredstva za izobraževanje kadrov v delovnih organizacijah letos ne bodo ostala neizkoriščena tako kot lani in poprej. Zlasti v podetjih, ki. so v rekonstrukciji ali v investicijski izgradnji, bodo porabili vseh razpoložljivih 2,5 odst. od osebnih dohodkov v ta namen. Pohvaliti je treba Novoteks, Labod, Industrijo obutve, Gozdno gospodarstvo, Kremen, ZTP, Iskrine obrate, Opremales, Novoles in IMV. Enostranskemu vlaganju v stavbe in bpremo brez hkratne skrbi za izobraževanje strokovnjakov je torej odklen. kalo. V vseh kolektivih pa bodo morali še veliko razpravljati o tem, kakšni naj bodo kriteriji za podelitev štipendij in hkrati poskrbeti, da bo odhajalo na visoke in višje šole več štipendistov iz delavskih in kmečkih vrst! ■ JESEN BOGATA, DOBRA ŽENA ... Težko so ob-ložena mlada drevesca v novem sadovnjaku v Vrh-polju pri Šentjerneju, kjer je letos v rodnosti polovica od 7.000 dreves, druga polovica nasada pa bo začela roditi prihodnje leto. Več o tem kmetijskem obratu berite na 3. strani današnje številke! Praznik mladih poštarjev na Ruperč vrhu ze dolgo je mladina PTT podjetja Novo mesto želela, da se zbere, spozna ter pomeni o skupnih nalogah, o delu in problemih. Izbrala Je 20. september za I. zbor mladine PTT podjetja Novo mesto — praznik mladih poštarjev. Ti mladi ljudje se zavedajo, da žive v dobi sociali-stičnega razvoja in napredka, kamor so tudi sami vključeni tn v njem gradijo nove odnose med ljudmi. Mladina v PTT podjetju Je dobro zastopana v organih samoupravljanja: v delavskem svetu podjetja je 8 mladih Članov, v upravnem odboru podjetja 4 člani, v delavskih svetih osnovnih enot 7 članov in v upravnih odborih osnovnih enot 6 članov. Razen tega so mladinci tudi člani v vseh komisijah podjetja in v osnovnih enotah. Mladina v PTT podjetju ima vsestranske možnosti za strokovni in politični razvoj. Za to prireja PTT stroka različne tečaje in seminarje, ki so prvenstveno namenjeni mladini. Te tečaje obiskuje vsako leto večje število mladih PTT delavcev. Tudi v športu so precej aktivni, saj delajo v šahovski, strelski in balinarski sekciji. Tu so težave, ker je kolektiv raztresen po terenu. Največ članov in tudi najbolj aktivnih ima planinska skupina, ki je vključena v Planinsko društvo PTT Ljubljana. Prvo srečanje 93 mladincev PTT podjetja Novo mesto bo na Ruperč vrhu v nedeljo, 20. septembra. Po otvoritvi zbora, ki bo ob 9. url zjutraj, bodo položili venec na spomenik padlim borcem na Ruperč vrhu. Program se bo nadaljeval s tekmovanji v hitri hoji, v znanju novih poštnih predpisov, streljanju in šahu. Pokrovitelj I. zbora bo direktorica podjetja za PTT promet Novo mesto in podpredsednica skupščine SRS, tovarišica Dragica Rome. Tako bo mladina kolektiva PTT podjetja, ki združuje fante in dekleta iz posameznih pošt v občinah Sevnica, Krško, Brežice. Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto, zdaj tudi z družabno prireditvijo prispevala pomemben delež za svoj nadaljnji razvoj kot za napredek PTT stroke in zadovoljstvo vedno številnejših koristnikov vseh uslug, ki nam jih nudi PTT. Rudnik Kočevje: že 52.000 dinarjev! Prizadevanja za skrajšan delovni teden so v tem delovnem kolektivu že pokazala vse prednosti takega dela — čedalje bolj se uveljavlja tudi načelo: ZA VEČJO STORILNOST VEČ DOHODKOV! Predno so v kočevskem rudniku prešli na skrajšan delovni teden, so napravili temeljite analize, ki so potrebne za tako pomemben in vsestranski ukrep. Prav to je bil pravzaprav pogoj za uspeh in pa, kakor so takrat zapisali, nekatere tehnične spremembe, izboljšave v organizaciji proizvodnje. Potem so šli na poskusno obratovanje: najprej — maja — z eno prosto soboto, sedaj imajo že dve soboti v mesecu prosti, ko pa bodo opravljene vse Izboljšave (drugačni profili na »čelu« pri izkopu premoga itd.), bodo delali le še 42 ur na teden. Kajti nič ne pomaga uvedba skrajšanega delovnega časa, če ima za posledico znižanje storilnosti, manjšo proizvodnjo in s tem nižje osebne dohodke, pravijo na rudniku. In še to: storilnost se mora s krajšim delovnim tednom celo povečati, povečati se nVorajo osebni do. hodki itd. Najprej ena, nato še druga prosta sobota v mesecu sta opravičili in potrdili pričakovanja. Ze v prvem polletju so storitve v primerjavi z lanskim letom porasle: »ton/ šiht« v jami za 10 odstotkov, na celem rudniku pa za 9 od-stot., še bolj pa je storilnost narasla julija in avgusta. Tako je v prvem polletju znašala storilnost vsega kolektiva 2.149 kg premoga na dnino, v avgustu že 2.200 kg, samo v jami pa se je avgusta povečala od prvih šestih mesecev od 2.684 kg na 2.850 kg. (»Tona na šiht« je količina nakopanega premoga v eni izmeni, porazdeljena na vse zaposlene ali zaposlene v jami). Vzporedno s tem so se dvignili tudi osebni dohodki. V prvem polletju so se v primerjavi z istim obdobjem mi- nulega leta povečali za 23 odstotkov (od povpr. 42.000 din na 52.000 din), medtem ko se je v tem času povečala masa OD le za sedem odstotkov. Osebni prejemki so se povečali predvsem tistim, ki so doslej manj zaslužili. Nedvomno je na tak dvig osebnih dohodkov v precejšnji meri vplival tudi nov način obračunavanja v jami. Rudarji vsak dan pred odhodom na delo s posebne oglas- Voznik osebnega avtomobila M-VS-524 dr. Anton Kirch-dorfer iz Nemčije je tedaj z ostalimi potniki potoval proti Zagrebu. Po klancu v nekem ovinku pri Korenitki sta vozila neki osebni avtomobil in poltovornjak. Kirchdorfer se je odločil, da ju prehiti. Ko Je že prehiteval, je opaail, da prihaja nasproti osebni avtomobil ZG 39-45. Trčenju se ni mogel več izogniti. Osebni vozili Nemca in Zagrebčana sta strahovito treščili eno v drugo. Udarec je bil tako močan, da Je zagrebško vozilo vrglo s ceste' na travo, kjer je obležalo na strehi. Potnik oz. voznik v tam avtomobilu je bil pri priči mrtev. To je bil Drago Ibler, 70, iz Zagreba. Sprednja vrata so mu prerezala žile na vratu, hud udarec pa je dobil tudi na sence. Ranjenemu dr. A. Kirchdorferju jo nudila prvo pomoč dr. Stanislava Vilfan ne deske spoznajo, koliko so zaslužili prejšnji dan: vddijd lahko, ali so bili boljši ali slabši in to jim daje posebea polet. Ni malo primerov, kd so posamezni člani kolektiva »prignali« svoj dnevni zaslužek od približno 2000 na 2800, 2900, 3000 in še več dinarjev. Seveda to ni le marljivo delo, pač pa tudi dobri organizacija dela in delovna disciplina. FRANCE GRIVEO iz Trebnjega na samem kraju nesreče, medtem ko ostala dva voznikova sopotnika — Heinz Islenger inOttoUnter-bichler — nista dobila nlkat-kih poškodb. Razen smrti J« nesreča terjala tudi za okrog 3 milijone dinarjev gmotna škode, saj sta osebni vozili ponesrečenih skoraj povsem uničeni. Katastrofa pri Korenitki V avtomobilski nesreči pri Korenitki je izgubil življenje Zagrebčan Drago Ibler, 70, nemškega voznika dr. A. M. Kirchdorferja pa so odpeljali v bolnišnico. To se je zgodilo 12. septembra ob 12.40 na klancu avtomobilske ceste, kjer je neprevidni Nemec v manj preglednem ovinku prehiteval dv« motorni vozili. Avto na strehi Pri prehitevanju nekega mo-pedteta na cesti prt Crmosnjl-cah je vozni'* osebnega avtomobila Jože Zupančič 12. sep. tembra ob 12.30 zavil proveč v levo in se prevrnil po nasipu. Vozilo jo ostalo na strehi. Škodo so ocenili na 30.000 dinarjev. Gorela je cesta Med asfaltiranjem cestišča v Dolenjskih Toplicah se Je 14. septembra popoldne vnela asfaltna peč, goreU pa Je začel tudj asfalt n<\ cesti. Škodo bo ocenili na 50.000 dinarjev. Za vzroki požara 8o poizvedujejo. V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV VEČ USTVARJALNE, NE PA MEHANIČNE DISCIPLINE Razviti samoupravni sistem zahteva večjo stopnjo ustvarjalne, ne pa mehanične discipline, večjo pobudo, to pa pomeni, tudi večjo stopnjo zavestne odgovornosti posameznih komunistov, ki delajo v organih samoupravljanja in v raznih drugih družbeno - političnih organih in organizacijah. Iz referata Veljka Vla-hoviča na VI. plenumu CK ZKJ. Pobudo za ta sestavek mi te dal razgovor z znancem. Zaposlen je v neki ustanovi na Dolenjskem. Ko sva se nedolgo tega spet srečala, mi Je potožil takole: »Težko je biti komunist v naši ustanovi. Ne gre vse tako, kot bi moralo iti. Prene-katere napake ne bi bilo, če bi nekateri delali bolj z glavo in z večjim občutkom za človeka...« »No, in v čem je potem tekava komunistov?« sem ga prekinil. »V tem, ker se ti marsikatera stvar upira. Stranki, ki se pritožuje zaradi napak, bi najraje pritrdil, če...« Biil sem nestrpen, zato sem znancu spet segel v besedo: »će? Mislim, da je nepotreben. Meni je povsem jamo, kaj mora komunist v takem primeru storiti...« »Ne, ni tako preprosto,« je odvrnil znanec. »V naši ustanovi nas je samo nekaj komunistov. Le kaj bi bilo, če bi Se md začeli kritizirati? ' Tudi tedaj, kadar je kaj narobe, je treba braniti našo •tvar. Komunist mora bita discipliniran!« Priznam, da me je znanče-va »teorija« razburila. Ničem si mogel kaj, da ne bi vzrojil. Kakšna naša stvar? Mar je »naša stvar« tudi vsaka napaka, slab odnos do strank, nevednost ali nesposobnost uslužbenca? Ne, to ni naša stvar, vsaj ne bi smeta biti! Za take stvari komunista ni mogoče disciplinirati. V okviru jasno začrtanih ciljev, v okviru ideološke enotnosti se kbmunist, ko se v svoji vsakodnevni aktivnosti srečuje z različnimi stališči, mnenji in predlogi glede čisto konkretnih rešitev, s takimi in drugačnimi postopki, s takim ali drugačnim ravnanjem, svobodno opredeljuje za tisto, kar je naprednejše, kar bolj ustreza družbenemu interesu, se pravi tudi koristim delovnega človeka! Ali je komunist dolžan braniti postopke uslužbenca ali ukrepe ustanove, za katere ve, da niso napredni? Ne, tega ni dolžan! Tega celo ne sme storiti. Narobe: dolžan se je boriti proti takim postopkom, će vidi, d.i se kdo v ustanovi zavzema za rešitve, ki niso dobre, se mora s prepričljivimi argumenti zavzemati za boljše rešitve, za take, ki bodo v skladu s socialističnimi principi. Le čemu bi se komunist moral postaviti v bran uslužbenca, ki nima najboljših odnosov dO strank in na čigar naslov stalno prihajajo upravičene kritike občanov? Nobena disciplina komunista ne veže, da bi se moral solidarizirati s takim uslužbencem in s tako ustanovo — v imenu nekakšne abstraktne »naše stvari.« Nasprotno, komunist se mora zavzemati za take odnose, ki bodo v skladu s socialističnim pojmovanjem morale in človekovega dostojanstva. Nobena stvar ga ne more zaustaviti pri izvrševanju te dolžnosti. V tem boju pa mora biti komunist resnično discipliniran, toda to že ni več mehanična, formalna, temveč ustvarjalna discipEi-na. Komunist ni in ne sme biti nekak zagovornik obstoječe stvarnosti, zlasti pa ne stvarnosti, če ta nd takšna, kakršna bi objektivno lahko bila. Komunist se nikoli ne sme sprijazniti z dan'm, ampak mora nenehno težiti naprej. Najbolj nevarno je, če se komunist sprijazni z obstoječim stanjem, ne da bi si prizadeval za stalno preraščanje danega — skozi vsestranski razvoj, skozi nenehno človekovo materialno, duhovno in moralno ustvarjanost. Komunist je seveda dolžan kazati na objektivne možnosti, če te niso polno izrabljene — po subjektivni krivdi človeka, a mora opominjata tudi tiste, ki s svojimi željami daleč presegajo objektivne možnosti. To se pravi, da mora biti vključen v družbeno prakso, nosilec ustvarjalne kritike, ne pa branitelj vsega, kar je dobro in kar je slabo, še več: nenehno, vsepovsod, kjer de- la in živi, se mora bojevati za take družbene odnose, ki bodo Sami v sebi kritični. Biti mora aktiven borec za to, da se bodo obstoječa protislovja razreševala po demokratični poti — skozi mehanizem samoupravljanja. Tudi v ustanovi, kjer dela moj znanec, se morajo komunisti zavzemati za take odnose, ki bodo sami v sebi dovolj kritični, ker bodo le tako tudi vsak dan naprednejši, bolj socialistični. J. B. SI Kmetijstvo bo jeseni potrebovalo 1,5 milijona ton umetnih gnojil. Pričakujejo pa, da bo primanjkovalo fosfornih gnojil, ker proizvajalci ne delajo s polno zmogljivostjo. NAŠ AKTUALNI KOMENTAR ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Stiki med Jugoslavijo in Madžarsko imajo že svojo zgodovino in tradicijo. V zadnjih letih je bil predsednik madžarske vlade Janos Kadar že dvakrat v Jugoslaviji — in sicer neuradno — sredi septembra je predsednik Tito uradno obiskal Madžarsko. Komaj nekaj dni je tega, kar je skupaj z romunskim voditeljem Dejem položil temeljni kamen za novi jez — hidrogigant — na Donavi. Cez nekaj dni se bo ustavil na povratku iz Bolgarije predsednik državnega sveta DR Nemčije Walter Ulbricht, v začetku drugega tedna pa bo obiskal Jugoslavijo predsednik Češkoslovaške Anto-nin Novofcnv. S tem se bo zaključila serija posvetovanj z voditelji socialističnih držav Vzhodne Evrope. Zdaj prebiramo vsak dan poročila z Madžarske. Velika država v srcu Podonavja je po vojni menjala svoj obraz. Poprej agrarna dežela, znana po svojem žitu in živini, se je spremenila v močno industrijsko-poljedelsko državo. Nastala so nova mesta, prejšnja so menjala svojo fi-ziognomijo — podobo. Predsednik Tito je med svojim petdnevnim bivanjem obiskal stare in nove industrijske objekte. Bil je v stari .železarni na Csepelu, kjer se je ka-Ul madžarski proletariat, bil je v popolnoma novem mestu — Dunaujvaro-su, madžarskem Velenju, kjer ni bilo pred leti še ndtd kamina, obiskal je kmetijsko obdelovalno zadrugo Sallai Imre, kjer je vse delo mehanizirano. Odnosi med obema državama slone na realnih temeljih, naša Reka je važna tranzitna luka za madžarsko trgovino s širnim svetom, Madžarska se zanima za razširitev termoelektrarne v Kostolcu, predvsem pa za sodelovanje pri gradnji jezu na Donavi v Že- leznih vratih — Madžarska bi dobila kot kompenzacijo (plačilo) ceneno električno energijo. Madžari sami nameravajo skupno s češkoslovaško graditi velik jez na Donavi in sicer severno od Budimpešte, tam kjer se korito te reke močno zoži. Donava bo postala v sedmih letih ena najpomembnejših vodnih poti Evrope, velika žila vodnica skozi podonavske dežele. Stiki med temi deželami bodo vse intenzivnejši. Podonaiv-je ima še velike razvojne možnosti. Reka Mekong je neke vrsta azijska Donava, toda na bregovih tega veleto-ka ni življenja, je obup. Ta reka preseka na dvoje Južni Vietnam, ob tej reki je prestolnica Saiigon. Te dni je prišlo ponovno do vojaškega udara _ kdo bi jih štel vse po vrsti. Bilo jih je že najmanj šest, oblast je prehajala takorekoč iz rok v roke, kar je bilo danes res, "je bilo jutri že neres. Kaže, da ima sedaj oblast v rokah general Kan. To je ameriški človek. Amerika daje dnevno dva milijona dolarjev za kampanjo v Južnem Vietnamu, Amerika hoče imeti zato vajeti v svojih rokah. Washington je še vedno mnenja, da je v Vietnamu možna in trajna le vojaška rešitev. Vojno je treba končati z vojno — potem bi prišla šele pogajanja. Koliko je ta račun zdrav, bomo šele videli. Francozi menijo, da je nerealen, zgrešen. Pariz je za nevtralizaoijo vse Jugovzhodne Azije. Francozi menijo, da v tem delu Azije ni rešitve brez pristanka Kitajske. Ni mogoče ignorirati 700-miHjonskega naroda. Ne le v Južnem Vietnamu, v vsej Jugovzhodni Aziji Je položaj zelo krhek. Scene se hitro spreminjajo — ko na filmskem platnu. Spor med Indonezijo in Malezijo je dobil že dramatične oblike. Obe državi obtožujeta druga drugo za intrige. Indonezija zatrjuje, da je Malezija tvorba britanskega imperializma, le ta pa kaže s prstom ha konspirativne (zarbtoiške) nacrte indonezijskega predsednika. Te obtožbe so odvratne. V obeh državah žive narodi malajske rase, obe sta rezultat velikega osvobodilnega gibanja v Aziji, v obeh govore podoben jezik, velik del indonezijske trgovine je šel še lani preko Sin-gapura, velik del Sumatre gravitira (teži) na to veliko mednarodno luko. Gospodarstvi Malezije in Indonezije se komplementirata (dopolnjujeta) — vsi razlogi govore za to, da bi živele v miru. V tej bledi sliki Južne Azije so edino vesti iz Indije nekoliko razveseljivejše. Indija in Pakistan iščeta počasi, vendar vztrajno neko rešitev. Več kot očito je, da se Indija ne more angažirati kar na treh frontah: s Kitajsko, s Pakistanom in še v borbi za kruh. Indija ne more dobiti ene bitke, če bo vodila fronto kar na treh sektorjih. Indijski državnik Narajan meni, da bi še tako skromen sporazum s Pakistanom olajšal notranji in zunanji pritisk v Indiji. Naš obisk na Madžarskem Volitve članov skupščine socialnega zavarovanja Na zadnjem zasedanju novomeške skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja so določili nov ključ za volitve članov skupščine. Doslej je štela skupščina 29 članov, odslej pa jih bo imela 35, kar pomeni, da bo prišel en član skupščine na vsakih 730 zavarovancev. Tokrat bomo volili polovico članov skupščine, ki jim je potekel dvoletni mandat. Svet za delo občinske skupščine Novo mesto je že imenoval volilno komisijo, ta pa je že določila volilne enote po posameznih občinah. Podjetja, ki so premajhna, da bi predstavljala volilno enoto (ta, ki imajo marij kot T30 zaposlenih), morajo do konca septembra izvoha svoje delegate v volilna telesa, delegati pa bodo nato izvolili člana skupščine. Volitve članov skupščine morajo biti i opravljene najpozneje do 10-oktobra, volitve delegatov v volilna telesa pa do konca tega meseca. Politične priprav ve na volitve bo opravil sindikat. EDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED # Na ponedeljkovem zasedanju zvezne skupščine so poslanci poslušali ekspoze Borisa Kraigerja, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, o ukrepih za utrditev gospodarskega sistema. Med drugim je napovedal ukrepe za ureditev razmer zlasti v investicijski potrošnji, kjer so viri glavnin motenj v našem gospodarstvu. Posebej je opozoril tudi na to, da ni mogoče samo s kontrolo cen zajeziti in odstraniti motnje na trgu. Potrebni so v prvi vrsti še drugi ukrepi, ki naj zagotove umiritev investicijske potrošnje in sploh stabilnost na tržišču. Med te ukrepe sodi tudi krepitev materialne baze gospodarskih, organizacij, kar je že v teku, da bi lahko uspešno prenašale bremena zaradi povečanja materialnih stroškov in osebnih dohodkov. Nadalje so potrebni ukrepi za povečanje izvoza. Med drugim bo treba z novimi predpisi omogočiti kompleksnejše in dolgoročnejše sklepanje o prodaji deviz. V Kraigerjevem ekspozeju je govor tudi o potrebi uskladitve domačega povpraševanja z resničnimi možnostim!, kar velja predvsem za investicijsko potrošnjo, ki se je v zadnjih sedmih mesecih povečala za 43 odstotkov, če jo primerjamo z istim obodbjem lani. Zanimivo je, da se je investicijska potrošnja najmanj povečala iz skladov gospodarskih organizacij in najbolj iz kreditov. To je razumljivo pritiskalo na cene. Da bi to povečanje čim bolj omejili, bo treba zaostriti disciplino pri izkoriščanju sredstev. Investicije bo možno financirati samo iz sredstev, ki so na razpolago. Narodna banka bo zaostrila izvajanje ukrepov kreditne politike. Med drugim bo zaostrila pogoje kreditiranja (roki, kriteriji). • O prevelikem naraščanju investicijske potrošnje so govorili tudi na seji republiškega izvršnega sveta. Menili so, da je omejitev investicij še aktualna. V zadnjih osmih mesecih se je povečala Investicijska potrošnja za 48 odstotkov v primeru z istim obodbjem lani. V zvezi s tem piše urednik »Dela« Aleksander Javornik v sobotnem uvodniku, da pretirana investicijska potrošnja v gospodarstvu presega naše materialne možnosti, negativno vpliva na osebno in splošno potrošnjo kot tudi na zunanjetrgovinsko menjavo. Razen tega pa tudi sama struktura NAPOVEDANI UKREPI ZA UTRDITEV GOSPODARSKEGA SISTEMA vlaganj v gospodarstvu ni taka, da bi zagotovila razvoj, ki ga je začrtal družbeni plan. • O sedanjih nemirnih premikih na našem trgu je spregovoril tudi sekretariat izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Le-ta je pozval vse družbeno politične sile. naj prispevajo k doslednemu izvajanju smernic In priporočil. Predsednik Lazar Kolišcvski pa je med drugim poudaril, da ne gre samo za načela, ampak da je pomembna predvsem tudi njihova konkretizacija. • Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja SRS se je odločno zavzela za to, da bi se dodatek na pokojnine kot nadomestilo zaradi podražitve kmetijskih pridelkov, premoga in električne energije povečal na 3000 din. Skupščina je tudi ugotovila, da presežki rezervnih sredstev dopuščajo celo povečanje pokojnin. • Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je te dni odprl v Novem Sadu I. jugoslovanski sejem lova in ribolova, na katerem sodeluje 800 razstavljalcev. Namen sejma je, da seznani javnost o velikem lovnem in ribolovnem bogastvu Jugoslavije. • V Jugoslaviji se mude na obisku norveški parlamentarci ki jih vodi predsednik parlamenta Nils Langhelle. V Beogradu so se gostje iz Norveške srečali z našimi parlamentarci s predsednikom Edvardom Kardeljem in izmenjali z njim informacije o delovanju obeh skupščin in o drugih vprašanjih. • V nedeljo je kjončno stekla žičnica, edinstvena v Jugoslaviji, iz doline Kamniške Bistrice na Veliko planino. Njena edinstvenost je v tem, da vozita gondoli nd katerih sprejme vsaka po 30 ljudi, na 1643'metrov dolgih jeklenih vrveh brez vmesnega stebra. Žičnica popelje ljubitelje planin do 1413 metrov nadmorske višine. Za to pot, za katero sta potrebni pešcu dve uri, zadošča žičnici borih pet minut. V tako pičlem času se preseli izletnik v povsem nov ambient, v čisto drugačen svet, ki ga nagradi s krasnimi razgledi in s srečanji s čudovitimi planinskimi pejsaži. • Komisija za nekdanje politične inter-nirance, zapornike in deportirance je organizirali zbor bivših internirancev v Mostecu pri Ljubljani. Tega zbora, ki je bil v nedeljo, se je udeležilo okrog 3000 ljudi, predvsem nekdanjih internirancev, ki so obudili spomine in preteklost in se obenem dogovorili o nalogi za zbiranje dokumentarnega gradiva. — V nedeljo sta bili veliki proslavi tudi v Kobaridu in v Gornjem gradu. Medtem ko so v Kobaridu počastili 120-Ietnico rojstva Simona Gregorčiča, so v Gornjem gradu, kamor so prišli tudi Miha Marinko, Viktor Avbelj in drugi, praznovali 20-Ietnico osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Na zborovanju je govoril Mitja Ribičič. rKRATKE1 [ IZ RAZNIH STRANIJ ■ Peking pripravlja ivojo k°D' roreuoo? Na Kitajsko prihaja J zadnjih mesecih čedalje več Wi* delegacij. V Pekingu »o se n* ddli predstavniki komunisticn«1 partij Nove Zelandije, IndonezU* Japonske, Venezuele, Koreje * Vietnama pa tudi prokitaJsM frakcije KP Avstralije Tuji oP*-sevalci menijo, da pripravlja mik konferenco partij ki po***' rajo njegova stališča. ■ 15. oktobra britanske volit*«! Datum britanskih volitev še ni uradno določen, v Veliki Br'JS ni H ga objavljajo tri tedne P1*? volitvami. Večina poznavalcev r»* mer meni, da Je 13. oktober bolj verjoten datum. Konserv^HI, ci »o prepričani v svojo zmago, vendar poudarjajo iv^a. sO, da bodo volivci zda) n» w hovi strani. ■ Indijski obrambni rtunlsjfj Sovjetski zvezi. Cavan se J*gg, dni vrnil z uradnega obiska " 3J, Zagotovil J« sovjotsko vojaško r-moo Inddji — ta bo dobU« dl lovce Upa Mlg-31. Te *u £ bil v Sovjetski zvezi tudi Pj# sednlk Indije RadakriSnan. obisk Je bil predviden M ^Jjil nlj, vendar so ga morali smrti Nehruja preložiti. ■ Praznik Kostarike, /^"Sr sodnik republike FankovM^ VarfO sla: predsedniku Orllcliu 0» 'Jopj# nalnem prazniku Kostarike^,]«, pozdrave. Predsednik t« JJpre'' ameriške države Je s Krka. ^ loti Je bil na privatnem ° v stari domovini. ■I Etiopski vladar v Evropi^ Hallo Selaslo bo sept«rjr>r». # skal W1rt evropska 6^e'r^g^ cer Pol tako. Madiewxo,J^&pO-Jo fn Romunijo. Nato rx> toval v Katro. V vrhpoljskem novem sadovnjaku že pridno obirajo zgodnje sorte jabolk. Zal črno-bela fotografija ne more pokazati, kako polna so mlada drevesa — kajti na njih so bila rdeča jabolka, sadež poleg sadeža, da se veje kar šibijo... »Ljudje, kakšna grozna škoda se dela!« »Poglejte, kakšna škoda se se dela!« je vršalo lani poleti po Vrhpolju in Šentjerneju, ljudje pa so hodili do žične ograje jablanovega nasada pri Vrhpolju. Tam so ogledovali pokošeno travo, ki je ležala nepospravljena med vrstami mladih jablan v 18 hektarskem nasadu- Veliko opazk in zlobnih natolcevanj Je bio izrečenih na ta račun, toda... Letos se mlada drevesa Si-DlJo pod težo plodov, saj so veJe polne kakor brin. Precejšen delež pri tem ima prav t^ta nepokošena trava, ki je ^ povzročala toliko govore in jezikanj. Prisluhnite Pripovedi tov. Jožeta Starica, upravnika kmetijskega obrata v Šentjerneju! — Sajenje dreves v vrhpoljskem sadonosniku se je začelo leta 1956. Nasad je bil prvotno zamišljen kot nein-tenziven, kmečki sadovnjak, zato so sadili drevesa v razdalji 10-krat 10 metrov vsaksebi. Pozneje so posadili v vsaki vrsti najprej toliko dreves, da je bilo vsakih 5 m po eno deblo, nato pa so zasadili še vmesne vrste, tako da je zdaj še enkrat toliko vrst. Vsega je okoli 7000 dreves, ki so zasajena v razdalji 5-krat 5 metrov. Sort je šest: jonatan, zlata parmena, zlati in rdeči delišes, krivopecelj in bobovec. Letos je v rodnosti šele polovica dreves, kljub temu pa računamo, da bo od 80 do 100 ton pridelka, od tega kakšnih 60 ton obranih jabolk. Prihodnje leto ho pri-, delek večji, saj bo ves nasad v rodnosti. Pospravili bomo 180 ton jabolk ali 10 ton po hektaru. Letošnji pridelek — 60 ton obranega sadja — prodajamo po 110 din kilogram, ostalo pa kot industrijsko sadje po 30 din. V nasadu delajo 4 stalno zaposleni delavci, v času sezonskih del pa najemamo sezonce. Tolikšen pridelek gre pripisati predvsem gnojenju in zaščitnemu škropljenju. Leta 1962 je nasad napadel ameriški kapar. Lani smo škropili 11-krat, letos pa 13-krat in uničili škodljivce ter preprečili bolezni. Zaščitno škropljenje povzroča precej težav zategadelj, ker nimamo primerne škropilnice- Prvotno zasajena drevesa so viso-kodebelna, kasneje sajena pa nizkodebelna. škropilnica, s katero škropimo, ne more škropiti vsega hkrati, ker ne nese dovolj visoko, zato moramo škropiti visokodebelna drevesa posebej in nizkodebelna posebej. Prihodnje leto bo boljše, ker bomo dobili močnejšo škropilnico, ki bo delo olajšala. Z gnojenjem Pa je tako: sadovnjak zahteva veliko gnoja. Na hektar porabimo po 2000 kg umetnih gnojU, lani pa smo po nasadu raztrosili še 500 ton hlevskega gnoja. Precej zaleže tudi trava, ki jo pokosimo in pustimo, da v sadovnjaku zgnije. Poleg tega, da pognoji, zadržuje v zemlji vlago, ki je drevo prav takrat potrebuje največ. Prav ta trava pa' je lani, ko smo jo pustili prvič, povzročila toliko govoric. Morda niti ne toliko zavoljo tega, ker je zgnila, kot pa zategadelj, ker so jo pred tem okoliški kmetje kupovali na rastilu za sorazmerno majhen denar ... Semena in gnojila za jesensko setev so pripravljena Kot smo zvedeli pri KZ Novo mesto, se že pripravljajo na jesensko setev. Naročenih in deloma dobavljenih imajo okoli 80 ton semenske pšenice sort san pastore, leonardo, etual, bezo-staja in helgorn. Cene semenske pšenice so letos toliko Poskočile, da po vrednosti odtehta poldruga kilogram Pšenice domačega pridelka 1 kg semenske. Zadruga ima »azen tega na zalogi ali pa 86 čaka na dobavo 1500 ton petnih gnojil, ki bodo -za Jesenski posevek prav goto-yo zadoščala. V prvem poletju letos so za spomladan-®™ setev in dognojevanje Porabili i7oo ton umetnih Snoj«. Ce bo le vreme ugod-J^'Lbo*> v prihodnjih dneh rotorji že zaoral! prve braz-ue za jesensko setev. V Sevnici letos precej gradijo Gradbena dejavnost je v Sevnici zelo iivahna. Stanovanjski sklad občine gradi 24-stanovanjski blok s petimi nadstropji, ki bo najvišja stavba v Sevnici. Gradnja bo zaključena konec prihodnjega leta, stanovanja pa bodo naprodaj. / V novem šolskem poslopju opravljajo obrtniki zadnja dela in računajo, da bodo kmalu končana. Treba bo namestiti le še novo opremo in pouk v novi šoli se bo lahko pričel. Tega se močno vesele učenci, še bolj pa uči- teljl, ki so morali doslej poučevati v štirih stavbah. V bližini konfekcije »Lisca« so pred kratkim začeli gradita prepotrebno bencinsko črpalko, razen tega pa na hribu nad postajo in v bližini Kopitarne rastejo iz tal številne eno ali dvostano-vanjske hiše zasebnikov. Sevnica1-'postaja vsak dan lepša! Urejeni so. tudi pločniki ob cesti, na oknih hiš pa je čedalje več cvetja. Prebivalci Sevnice močno pogrešajo edinole park in otroško igrišče. S. Sk. Kaj delajo v Škocjanu ■ Prebivalci so veseli potujočega kina iz Novega mesta, M jih je začel spet obiskovati. V vasi sicer ni nobenega razvedrila ne za staro in ne za mlado. Društva in organizacije ne kažejo posebne živahnosti, tako da vlada v škocjanu splošno mrtvilo. ■ V vasi imajo mesnico, odprta pa je samo ob sobotah, nad čemer se potrošniki pritožujejo. Včasih sta bili v vasi dve mesnici, obe dobro obiskani, zato ljudem ni prav, da morajo med tednom hoditi po meso v Novo mesto ali v Šentjernej. Vaščani so sklenili sami poiskati mesarja in pravijo, da so ga že dobili. Baje bo prišel iz Bele cerkve. ■ H Z obrtniškimi uslugami se Škocjanci prav gotovo ne morejo pohvaliti. Pravijo, da je gostiln preveč, trgovin do-SM, ni pa frizerja, ne šivilje in ne krojača. ■ Tamkajšnjim občanom v veselje je edinole vest, da bodo spet dobili žago. Od lani so morali kmetovalci voziti les v Šentjernej, zato so na vsakem sestanku zahtevali žago v bližini. Pred kratkim so stvar uredili in bo žaga pri Zabkarju v Grmovljah spet začela redno obratovati. Kapelski lovci skrbe za podmladek Lovska družina Kapele šteje 22 članov in že dalj časa uspešno deluje. Letos je postavila v svojih loviščih 6 krmišč za 210 fazanov, ki so jih pripeljali od drugod. Posamezni fazani sprva niso hoteli sprejeti nastavljene hrane in vode in so se raje sami prehranjevali, nekateri pa so odšli proti Jevsom. Zadrževali so se v gručah vse do nedavnega, ko so opazili lovci, da že zahajajo v združbo domačih fazanov. V kapelskih loviščih tudi že dve leti ni bilo jerebic, zdaj pa so se spet pojavile. Opomogla si je tudi srnjad. V lovišča lovcev iz Kapel pr:3 lajajo tudi italijanski lovci, s katerimi so se dogovorili za odstrel 84 fazanov v letošnjem oktobru. D._ V. PRED PR0TI-TUBERKULOZNIM TEDNOM Dr. Milan Adamčič, predsednik občinskega sveta za zdravstvo v Novem mestu, je za 19. september (soboto) sklical posvetovanje s predstavniki družbenih organov v delovnih organizacijah, s krajevnimi skupnostmi, s socialno-zdravstvenimi komisijami in z družbeno političnimi organizacijami. Začelo se bo ob 8. uri v sindikalnem domu, na njem pa bo najprej dr. Ado Špiler poročal o stanju tuberkuloze v novomeški občini, pri čemer bo posebej opisal probleme, ki nastajajo pri obo-levanju TBC in naloge delovnih organizacij. Udeležencem posveta bodo nato zavrteli film »S TUBERKULOZO NI PREMIRJA«, sledila pa bo razprava o zdravstveni problematiki v delovnih organizacijah. S posvetovanjem se uresničuje ena izmed nalog, ki so bile sprejete v občini za letošnji svetovni dan zdravja — 7. april, ki je bil v celoti posvečen boju proti tuberkulozi. UGODNA PRILOŽNOST! Pod zelo ugodnimi pogoji posredujemo kmetijskim zadrugam in drugim gospodarskim organizacijam GROZDJE »PR0KUPAC« za predelavo Dobava takoj! Vagonske količine od 5 do 6 ton dalje. Za vas pa lahko prodamo vagonske količine krompirja MERKUR! Naročila za grozdje in ponudbe za krompir pošljite na naslov: »AGENCIJA SLOVENIJA« — Ljubljana, Kotnikova 16 — Telefon 30-194 KUPUJETE OZIMNICO? Na novomeškem trgu je bil krompir prejšnje dni po 55 din kilogram in ljudje sa zaskrbljeni, kako bodo letos nabavili ozimnico, če bodo take cene obveljale. Gospodinje so še vedno navajene kupovati naravnost od kmetovalcev, vendar to ni pametno. Zakaj pa imamo trgovine?! — V naši poslovalnici sadja in zelenjave lahko dobe potrošniki bel krompir po 35 din, kolikor ga hočejo! Tudi lepa zimska jabolka imamo že uskla- Tokrat odgovarja Jože Ravbar, poslovodja prodajalne SADJE IN ZELENJAVA v Novem mestu diščena. Prodajamo jih po 60 do 90 din kilogram. Dobili pa bomo le 60 ton jabolk iz Šentjerneja, 5 ton jabolk is Pletenj ter 1 tono plete rskih hrušk. To sadje Je res kvalitetno. Veseli bomo, če ga bomo lahko oddali kupcem v večjih količinah. — Kje lahko ozimnico po takih cenah naročimo? — V naši pisarni, na-, sproti hotela Kandija, na Recljevem dvorišču. Na novomeškem sejmu živahen promet 1185 prašičev so kmetovalci pripeljali v ponedeljek na novomeški sejem. Kupcev je bilo precej tako iz bližnjih, kakor tudi iz oddaljenih krajev, celb iz Hrvaške so prišli. Pokupili so 939 pujskov, plačevali pa so jih takole: manjše po 6.000 do 11.000, večji pa so veljali od 12.000 do 25.000. Srečanje v Brežicah .Dogovorjeno je bilo, naj "o srečanje s sezonskimi "elevci v nedeljo 13. sep-'embra, v Brežicah. Prijavljen je bil program in taLdrug0' kar je pač za Do«,85ln Podobne sestanke ki ;lbnoj. Vendar smo vsi, Povahn 11 na ta sestanek kako Prihajali z ne- smo si v eg0- Zastavljali res vse ;£rašanja: ali smo gem i, ^"»lill. da tovari * s« PrisKatskih republik, PodietiV na Uel° v naša veka hA t0lP°gočimo člo-„ek OJno življenje? *«i nPr! stanujejo, kdo Vrst0 pe?i,0? ~ ^ §e kratka vprašanj. ^stavUanPr5t,resali sm° in «ela bilanco svojega T° srJL • ga Področja. **lo »i; njc nai" bo poka-V »aktivi«"10 V *Pas!vi" ali Prf>«vctnem domu v Brežicah je že ob 7,30 zjutraj zelo živahno. Prihajajo skupine iz Opekarne z direktorjem na čelu, izKGP, KZ in »Pionirja«. Pozdravljanje, predstavljanje in spraševanje: »Kako ti zdravje?« ali »Kada se vračaš kući?« daje srečanju takoj v začetku ton prisrčnosti. Navajeni na temperamenten način razprave se kar ne moremo načuditi, kako vse to poteka brez hrupa in drenja. Nas, »domače«, gledajo bolj z vprašanjem v očeh kot pa z radovednostjo: »Kaj žc-Ute od nas, ali morda niste z nami zadovoljni?« sprašujejo njihove oči. Sedli smo in začel se je »uradni del« pogovorov, predsednik .občinskega sindikalnega sveta je pojasnil, da je konec delovne sezone in naj bi se pogovorili o nekaterih vprašanjih. Pripravljen je tudi program današnjega srečanja: obisk muzeja v Brežicah, izlet v Kumrovec — rojstni kraj tovariša Tita in kosilo na Bizeljskem. Ob tej priložnosti je bil opisan položaj brežiške komune, njen gospodarski potencial ter problemi, ki nas tarejo. S kolikim zanimanjem so sezonski delavci poslušali ta izvajanja, se z besedami nc da povedati! Spni sevali smo se: ali ne bi bilo morda bolje, da smo to storili že v začetku sezone, takoj po njihovem prihodu? Ne bi bilo napak, če to drugo leto popravimo! Ogled muzeja v Brežicah je šele spodbudil prisrčnost. Komentarji so bili zelo ugodni. Pri mnogih je ogled oddelka NOB zbudil spomine na težke dni v revoluciji, saj le marsikateri izmed navzočih bil aktiven borec v srbskih, bosenskih ali slavonskih enotah NOV. Kar odtrgati se niso mogli od izloženih eksponatov. Res smo pogrešili, da nismo takoj spomladi organizirali obisk V muzej in še drugih zanimivosti na področju občine! Že sam pogled na Kumrovec, ves v zelenju in cvetju, na parkirišču desetine osebnih avtomobilov in avtobusov — vse je naredilo na naše izletnike izreden vtis. Rojstne hiše tov. Tita pa kar niso in niso mogli zapustiti. Kupovanje razglednic, vpraševanje za vsak razstavljen predmet in ogledovanje, vse nas je zadržalo, da smo nazadnje morali že priganjali. Obiskali smo tudi muzej revolucije v stari šoli v Kumrovcu. Spet veliko komentarjev. »Eh, brate, bila je to teška borba« pravi Iso Hotić iz okolice Ključa, ki je bil borec od 1942 leta in vojni invalid. »Znaš, nisam ti baš mnogo vičan na slova,« pripoveduje in s ponosom nam zaupa, da se je naučil pisati in čitati po vojni v invalidskem domu. Fogl Mijo iz Daruvara se spominja težkih borb na tem področju. Spomine mu dopolni njegov tovariš, ki se je boril v vrstah proslavljenih brigad VI. korpusa NOV. Po kosilu se čuti večja sproščenost. »Koliko zaslužiš«? ' sprašuje- nekdo Čeda Nikoliča, doma iz Vel. Gabrovice, iz SR Srbije. »Pa znaš, u prosjeku mi dolazi 100.000 dinara,« odgovarja mož s ponosom. Dela v Opekarni Brežice. Šestnajstletni Peter Prš-1 ja. doma izpod ponosnega Vlašiča, skomiga z rameni in pravi, da je za »ove pare treba žestoko ra- diti.« Taki pogovori tečejo sproščeno, a hkrati preskakujejo z vprašanja na vprašanje. Razpoloženje je odlično. Vsi so dobre volje, čeprav vsi zelo malo pijejo. Res ni potrebno velikih stroškov, da se naši sezonski delavci srečajo med sabo in se pogovorijo o težavah, ki jih tarejo in pa seveda tudi o uspehih, ki so jih na svojem delovnem mestu dosegu. Poslavljamo se. Čvrsto stiskanje rok, »dovidenja« in obljube, da pridejo še drugo leto, so to srečanje zaključile z uspehom. Vsa pohvala za tako dobro spodbudo gre predvsem občinskemu sindikalnemu svetu in vodstvom delovnih organizacij, ki so s svojo navzočnostjo in s finančnimi sredstvi podprle to zamisel. Res pohvalna iniciativa! MILAN ŠEPETAVC §t-37 (755) Naši na veiesejmu Vse večja popularnost j) komercialnost tradicionalnega zagrebškega velesejma privablja kupce dobesedno z vsega sveta. Obrazi izletnikov pa so iz leta v leto bolj utrujeni, saj niti obiti ni mogoče vseh stojnic, kaj šele, da bi res kaj videl. Vročina in asfalt jih potolčeta, še preden se zavedajo obsežnosti sejemskega prostora in števila razstavljavcev ... Kako kaj cvetijo posli našim dolenjskim, belokranjskim, spadnjeposavskim in kočevskim podjetjem — nas je zanimalo tokrat in poizkusili smo v pisanem Babilonu najt; kdo zastopa domače barve. Srajčke, hlačke, kombineže... Največ obiskovalk smo našli pred ženskim živordečim finim perilom iz belokranjske tovarne. Beti sicer vsako leto nastopa tudi na sejmu mode v Ljubljani, vendar pravi tovariš Tarbuk, da je Zagreb zanje še večjega komercialnega pomena. Letos pričakujejo, da bodo sklenili za več kot 20 milijonov pogodb. Največje zanimanje za njihove izdelke vlada v Sloveniji, potem pa v Hrvatski, Bosni In Srbiji. Tudi KOMET, konfekcijsko podjetje iz Metlike, se ponaša z lepimi izdelki s področja intimnega oblačenja; njihovi nederčki, kombineže in drugo so med ženami in dekleti zelo cenjeni, saj so zadovoljne z vzorci in modeli. To potrjuje tudi dosedanji poslovni uspeh: zaključali so te skoraj za devet milijonov pogodb, do 15. oktobra pa imajo vso proizvodnjo že prodano. Pri novomeškem LABODU pravijo, da je zagrebški vele-sejem za njihove sezonske ■ kolekcije sicer morda malce pozen, vendar računajo na eakljucke v visini 250 milijonov. Mimo domačih kupcev $e zanimajo za njihove srajce še v Zahodni Nemčiji, na Švedskem, v Avstriji, z Vzhodnim Berlinom pa so sklenili pogodbo za 53 000 dolarjev. Lahko se postavijo ob bok vsem znanim jugoslovanskim podjetjem in jih zavira samo Obseg proizvodnje, ki ga pa v stari tovarni ni moč zvečati. Velesejem je za LABOD pomemben tudi kot tržišče surovin, ker so tukaj zbrani vsi proizvajalci. Med stroji, ulitki in kopiti Sicer majhen pavujonček črnomaljskega Liča kaže veliko poguma in dobre volje. Njihovi izdelki so vsako leto bolj iskani. Podajna naprava ia ekscentrične preše do 50 ton je edini izdelek te vrste v državi in privablja številne kupce: »Zanimamo se za tole,« je pokazal poslovni tovariš na podajni stroj z vitlom. »Koliko je dobavni rok?« »Dva meseca.« »In cena?« »550.000 plus 115.000.« »Ali lahko dobimo prospekt?« Največ je Slovencev, Hrvatje pa pravijo, da imajo preveč delovne sile in da tak aparat, ki nadomesti štiri de- v afriške in azijske države. Za ulitke se zanimajo v Vzhodni Nemčiji in na Češkem. Njihov paviljon stoji na vogalu, pa imajo vedno dosti obiska. »Nekako srednja stvar je letos,« nam je povedal zastopnik Tovarne šivalnih strojev z Mirne. »Za gospodinjskimi šivalnimi stroji ni več takega povpraševanja- čeravno še vedno vse prodamo, je čutiti, da je tržišče s tem blagom že ustaljeno, da ne rečem zasičeno. Prodajamo grosistom, Mehanizacija kmetijstva pri Američanih Američani opremijo vsako leto svoj paviljon z eno gospodarsko panogo. Letos so pokazali razvoj in uspeh vlaganj v mehanizacijo kmetijstva. Na isti površini kot leta lir:;') so do leta 1960 zmanjšali delovno silo za polovico, hkrati pa so pri trikrat večjih vlaganjih dosegli petkrat večji pridelek. "Pred osemdesetimi leti je skoraj 80 odstotkov ameriške delovne sile obdelovalo polja, da so lahko nahranili prebivalstvo, danes zadostuje manj kot 8 odstotkov delovne sile, da lahko prehrani ne samo nas, ampak tudi druge,« je napisal predsednik Johnson v poslanici obiskovalcem ameriškega paviljona. Namen razstave je pokazati rezultate njihovih kmetijskih metod. lavce pri petih prešah, trenutno zanje še ni zanimiv ... Tovariša Lado Cop in Leopold Jelenič sta pripovedova la o črnomaljskem Beltu Livarske izdelke imajo že vse prodane, z gradbenimi in livarskimi stroji pa hočejo zaključiti krog svojih kupcev. Finančni uspeh sejma do zdaj je 250 milijonov. Kupci so v glavnem domači, izvoz pa gre največ po Hrvatski, Srbiji in Vojvodini...« Prijazna tovarišica iz paviljona sevniške Kopitarne pravi, da je namen njihove udeležbe na sejmu predvsem informativen in manj komercialen. Trudijo se tudi vzpostaviti kar največ stikov z odje- malci. Vse večje posle sklepajo v Sevnici, kjer imajo kupci večji pregled nad izdelki. Najmočnejši kupec je industrija; ' izvažajo v ZDA, Nemčijo in Italijo, te dni pa se je oglasil celo naročnik iz Johannesburga! V nekaterih stojnicah nismo mogli dobiti informacij (Lisca, Novoteks), drugi pa nastopajo v poslovnih združenjih (IMV in morda še kdo), kjer bi bilo interese posameznikov težko izbrskati. Pogrešali smo tudi nekaj naših večjih podjetij, ki pa najbrž ne kažejo zanimanja za velesejem zaradi visokih stroškov ali pa premajhnega poslovnega uspeha, m. Statuti šol v brežiški občini so pripravljeni Včeraj se je v Brežicah sestala občinska komisija za pomoč pri sestavljanju statutov. Obravnavala je statute šol, ki jih bo občinska skupščina potrjevala na prvi prihodnji seji. Po sprejetju statutov šolskih zavodov bodo na vseh šolah volili nove samoupravne organe. Rok za volitve je od 15. do 30. oktobra. Uskladili so programe Predstavniki družbeno političnih organizacij iz občine Brežice so imeli v torek, 15. septembra, skupno sejo, na kateri so usklajevali delovne programe. Dogovorili so se tudi za vrstni red posameznih akcij. Takšen sestanek je bil nujno potreben, saj se je do sedaj večkrat dogajalo, da so se programi ponavljali. Viktor Avbelj v Novem mestu V sredo, 9. septembra, so se mudili na obisku pri občinski skupščini v Novem mestu tovariši Viktor Avbelj, predsednik izvršnega sveta Slovenije, Rudi Cačinovič. predsednik gospodarskega odbora republiškega izvršnega sveta. Miran Cvenk, sekretar za finance, in Stanislav Dolenc, ljudski poslanec. S predstavniki občinske skupščine Novo mesto so razpravljali o tem, kako se bodo ustvar-jali proračunski dohodki občin in okrajev v prihodnjem letu ter o gospodarskih problemih v delovnih organizacijah novomeške občine. PISMA UREDNIŠTVU '- ■ ■ - _>j_.1__t_:_i_i_• leai TRGOVINA -NE TAKO! Tovariš urednik! Pred kratkim sem kupoval v trgovini Mercator v Mokronogu baterijo za transistor. prodajalec mi je prinesel baterijo 9 V, opazil pa sem, da je bila vrečica razpečatena. Na vprašanje, zakaj je taka, so odgovorili, da zaradi lega, ker so baterije preizkušali. Preizkusil pa sem jo Se sam in ugotovil, da je bila neuporabna. Vsakdo bi pričakava!, da bom dobil drugo baterijo, a mi je niso dali. Mimo vsega tega stane prav taka baterija v Novem mestu 400 dinarjev, v MoKronogu Pa je 60 dinarjev dražja. Želel bi pojasnila, zakaj v tej trgovini tako postopajo s potrošnikom in zakaj je taka razltlca v ceni. Po tem, kar sem kot kupec doživel, m morem ceniti poslovanja Mercatorjeve prodajalne v Mokronogu. J02E MIRT, Kamenško 21, pošta Šentjanž ROPOT ŠE NI PONEHAL TovariS urednik! ^Varjenje v kovinarski delavnici ' prj garaži sevniike Kopitarne Se ni ponehalo, temveč se kljub objavljene-m:: članku v Dolenjskem listu nemoteno nadaljuje. Ljudje si iele po delu počitka, zlasti popoldne, ropot pa je take močan, da se ljudje ne morejo niti pogovarjali. Tak hrup traja včasih tudi do ve-čeia. Ali se temu res ne da odpomoči? PRIZADETI OBČANI BELTOV mešalec za livarski pesek na zagrebškem veiesejmu Proučili bodo koristi novih gospodarskih ukrepov Občinski sindikalni svet v Brežicah zbira gradivo za prvo jesensko sejo, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Glavna tema plenuma bo krepitev samoupravljanja v obdobju novih gospodarskih ukrepov. Na plenumu bodo razpravljali tudi o gibanju gospodarstva v občini v prvem polletju. Primerjali bodo gibanje narodnega dohodka na prebivalca v zadnjih letih. Občinski sindikalni svet bo zbral do seje konkretne podatke o posameznih gospodarskih organizacijah. Udele- žence plenuma bo seznanil, kakšne so koristi, ki jih imajo posamezna podjetja na račun oprostitve raznih prispevkov v lanskem in letošnjem letu. Analizo pripravlja za kmetijsko zadrugo Brežice, Tovarno pohištva, Opekarno, Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice, Prevoz in Cateške Toplice. Analiza bo vsebovala tudi pregled investicij v letih 1962, 1963 in 1964 ter razmerja med vlaganji v gospodarstvo in družbeni standard. Prikazano bo tudi gibanje osebnih dohodkov. V paviljonu Sovjetske zveze Sovjetska zveza nastopa po sejmih v tujini z vedno večjim uspehom tudi kot proizvajalec predmetov za široko potrošnjo. Stroji za tekstilno industrijo, avtomobili, čudovita krzna, pa tudi radijski aparati in izdelki optične industrije privabljajo številne obiskovalce. Vsa sovjetska industrija je že od 22. kongresa partije v znamenju velikih vlaganj v kemično industrijo. Proizvodnja mineralnih gnojil bo v sedemletnem obdobju povečana štirikrat, proizvodnja plastičnih mas in sintetičnih smol sedemkrat, zgradili bodo več kot dvesto novih tovarn in vložili v to panogo več kot 45 milijard dolarjev. SLIKA TEH DNI: koliko važnega se morajo pf meniti še potem, ko že zapustijo šolske klopi se napotijo domov k mamicam in očkom, da j'"] bodoNpovedale vse, kar so ta dan doživele novega-Tale skupinica iz Brežic ni prav nič drugačna! NOVA ZMAGA: kočevsko-ribiški vodovod je dograjen! Zadnja faza kočevsko-ribniškega vodovoda je že skoraj pri kraju: še do konca tega meseca ali prve dni oktobra bodo verjetno vključili v vodovodno omrežje obeh občin veliki rezervoar nad Blatami pri Rakitnioi. Minule dni so rezervoar prvič poskusno polnili, da bi ugotovili vodotesnost naprav. Rezervoar je sestavljen iz dveh okroglih celic, med katerima je vodna komora z inštrumenti, v vsaki celici pa je še manjši rezervoar — prekat. Srednja, manjša prekata sta za kočevski vodovod (125 kub. m), zuna- nja (555 kub. m) pa zaR»D' nico, medtem ko ima nik v vodni komori kap»' citeto okrog 25 kub. i»-Gradnja velikega rezervoarja bo veljala okrog J0 milijonov dinarjev, s t«* pa bo omogočeno nemot^ no preskrbovanje z vod" obeh občinskih centrov ® okoliških krajev. Kozaro predvajajo tudi v Indoneziji Bulajićev film KOZARA, ki smo ga pred meseci gledali tudi v naših kinematografih, je zdaj prodrl celo do Indonezije. Tamkajšnji tisk trdi, da je Bulajić ustvaril velik film o borbi jugoslovanskih narodov za svobodo in neodvisnost. Kongres naših književnikov Sedmi kongres Zveze jugoslovanskih književnikov bo od 24. do 26. septembra v Tl-togradu. Glavna tema srečanja, ki se ga bo tokrat udeležilo kakih 200 delegatov, bo pisec in njegovo mesto v današnji družbi. Brežiški turizem čez sedem let Načrt sedemletnega ra* voja turistične dejavno5> v občini Brežice predvide*' v prvi vrsti ureditev cest« Brežice — Bizeljsko ^ Kumrovec, ceste Brez"; — Dobova — Senkov^' ceste Brežice — Pišece Bizeljsko in priključka* tomobilske ceste — ^ krice — Bregana. Vzpore no z modernizacijo ,ceL naj bi v občini urejali^, znane turistične točke: J* krice, Bizeljsko, Pisec« kopališče ob Krki. Za ditev Mokric bi potreb«* li 217 milijonov dina«* za Bizeljsko 86 milij0" ju za Pišece 153 milijone-^ za kopališče ob Kri^^. milijonov. V naštetih ffi tah so upoštevanje Lg, adaptacije gradu Mo*roj-gradu Orešje in grao^ šece. Za kopalce ob J}jj)i bodo zgradili v nasle^^i letih sanitarije in po-j*V bifeje, če bo denar J", lja, morda tudi kaj vev' Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden »o darovali kri na novomeški transi"^' »ki postaji: Jože Pureber, Pavel Golob, Franc Kralj, Msr» Belkovac — čland kolektiva Iskra Novo mesto; Ivan B»»*; Janei Ambroiič, Dominik Gutman, Janei Zrlmsek, Alej* \ bar, Joic Franko, Drato Bučar, Frane flurla. Jote MIlan Jenlč, Franc Zupančič, Aleksander Zupan — člani lektlva IMV Novo mesto; Albina Kacin, Marija Triinar, J" rlja Clmermančlč, Janez Verllč — člani kolektiva SP^S.. bolnišnice Novo mesto; Aloji Poljane, član kolektiva KO™ nal. podjetje Novo mesto; Martin Plantan, Anton w*» Franc Bevc. Ljuba čečellč, Ivan Jakfc, Marija Vaslč. -"^ Klobučar, Franc Silne. Marjeta Potočar, Slavko Kav«*«« člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Fanl Cellč ln A'JJJio Miklič, članici kolektiva Zdravstveni dom Novo mesto; »" Pajk, Zofija Hrovat. Majda Atra»ner, Ivan Zore. fit»nk0J,',i; pančič — člani kolektiva Delavska restavracija Novo rw»* Ana Lunder, gospodinja la ZO. /.»bukovja. ,j DOLENJSKI LIST PLM predlaga uvejSo upravno kazenskega postopka,•• Te besede bo slišal: kdor prekrši odlok o Javnem redu In miru — kdor ogroža varnost na cesti — kdor ne upošteva Piredpisov o šolstvu, narodni obrambi, delovnih odnositi... Izreče pa jih sodnik za prekrške takoj zatem, ko sede prizadeti na stol pred njim. Torej: ' »Postaja Ljudske milice Novo mesto predlaga uvedbo upravno kazenslkega postopka aor-er vas zaradi kršitve javnega reda in miru na Ljub-Ijamsiki cesti v Novem mestu dno...« bej-g scxj!nik Branko Lukič razločno in s poudarkom črnolasemu moškemu, ki pozorno posluša. »Ali mi lahkol pojasnite, kako je pri-sio do tega pretepa?« »Jaz nič ne vem, ker sem šel naprej proti vojaškim stoadiščein. Pijan pa tudi nisem bil, saj nismo spili več «« tri liL,re...« Na vrsti je zagovor M. B.: "Jaz sem bil pijan, da sploh ne Tem kaj so delali. Vino te družba nosila iz trgovine Pr- postaji. Prijel sem prijatelja okrog ramen, da sva la-%o pela, ljudje so pa mislili, da se tepemo ... Kar naen-fecaj pa je prišla .marica' in so nam rekli, naj greva noter!« je še vedno presenečen dejal. »Streznil sem se v zaporu— zakaj, pa. nič ■ ne Vw«i ker se sploh nisem pre- . Prita, sedemnajstletni deč-fe iste družbe, je povedal: »Ko sem videl, da so po-P11'-. sem mislil: zdaj se bodo .Pa tepli! Skočil sem na ko- , "n šel poklica"; miličnike ...« Zadeva je čedalje bolj vo-»aiela. Sodniku ne sme manjkati spretnosti, če hoče ?*Jti krivce, kadar se obtočni dogovorijo za enoten, •te.i večkrat »konstruiran zagovor. Nisem še nobenega podrli Državljani so se pritožili zaradi njegove brezobzirne in prehitre vožnje. Tudi miličniki so ga že večkrat videli, kako je podil in ogrožal vse kar leze in gre. Na odprti cesta, pa tudi Skozi naselje, je divjal in uporabljal zvočne signale tam, kjer je trobiti prepovedano. Ko ga je tovariš Lukič vprašal, kaj lahko pove v zagovor, je dejal: »Saj nisem še nobenega podrl!« Tak odgovor lahko da samo otrok, mladenič pa je izgledal polnoleten in tudi brčiće so mu že poganjale pod nosom .. »Pri vzvratni vožnji sem ga zadel,« pripoveduje izkušen šofer. »MoTal sem obrniti svoj kamion, on pa je ustavil tako tik za menoj, da ga v zrcalu nisem mogel videti Ko sem se premaknil nazaj, sem ga zadel. Saj ne zvrača krivde na mene, ampak rad bi videl, da bi mu DOZ povrnil stroške ...« Stvar je hitro jasna, samo ne gre, da bi sodnik za prekrške podpiral take dogovore. , Črni zakol »Zakaj ste zaklali teličko?« »Repo je požrla! Poglej sem pa morala poklicati soseda Toneta, da je prerezal.« »Zakaj pa niste poklicali veterinarja?« »Je sosed rekel, da bo pustil pljučka pa jetra. Veterinar bo že potem lahko pogledal, če ni bila zdrava ...« Zakon seveda tega ne dovoljuje. Sanitarni inšpektor im sodnik za prekrške sta zelo stroga v teh primerih, saj gre za življenje vseh, ki so meso kupili. Doma se ne sme klati, ker ni zagotovila, da je meso zdravo in neokuženo. Tudi v šolo je treba Zgodi se, da otrok ne pride v šolo, čeprav je še šoloobvezen in ni pravega vzroka, da bi izostajal. Odgovori staršev pa so taki: »Veste, se mu vsi smejejo! Je že tako velik, da. ima punco, pa še kar v šolo hodi . . « ali pa: »Bojim se za hčer, ko fantje tako oči mečejo nanjo!« Večkrat pa je resnica ta, da porabijo otroka za domača dela in mu dajejo celo potuho, če noče v šolo. Izgovarjajo se na slab uspeli, namesto da bi mu pomagali doseči vsaj osnovno izobrazbo. V senci stanovanjskih blokov Razlite površine med novimi stanovanjskimi bloki so največkrat neuporabljene. Preveč je skrbi z vsakdanjostmi, tia bi se še Intel kdo čas ukvarjati z rožicami in angleško travico. Vendar je babičkinl gredi. Vsi ste njegov v pusto zemljo nekaj nageljnov in aster. Prosila je hišni svet z» dovoljenje. Zgodi pa se: »Tovariš p., vaš otrok je bil zraven, ko so poruvali rože na bablčka iz pritličja levo nasadila vzgojitelj In odgovarjate za njegova junaštva. Kaj menite ... « Odlok o hišnem redu skriva mucgo Hnes. Največkrat se da vplivati na stanovalce, da pazijo na otroke, na skupne naprave, na higieno in mir samo s primerno besedo in pravnim poukom. Kazni je bilo malo, saj je štiri petine prizadetih razumelo in upoštevalo že prvi opomin Delavec mora poznati svoje pravice Zavarovane so 'tudi pravice delavcev. Največ prekrškov je okrog dopustov, obveznih zdravstvenih pregledov in vajencev. Podjetja poizkusijo kar največ koristi potegniti za sebe. Tukaj je delovna inšpekcija že precej razčistila z izkoriščanjem, vendar se še najdejo primeri: »Kdaj je sel vajenec K. A. na dopust?« Mojster: »Saj sploh' ni hotel iti. Je rekel, da se mu ne ljubi...» Vajenec: »Mojster je rekel, da imamo preveč dela in da ne morem iti ...« "Saj sem samo ljudem pomagalj" Sezonski delavci zahtevajo pijačo. Hitro se najde kdo, ki prodaja ,labo klslico za drag denar, totem pa sr še razburja, ko mu uničijo zalogo: »Hotel sem samo ljudem poina-KMi!« 1 O, ti mehka duša ti! Prav brez vsakega socialnega in humanega čuta si. Inšpekcija je razčistila s točaji od drugod, ki so prodajali v črnih vinotočih vina iz okolice Zaječarja in Negotina. Tudi pritožb zaradi nečistoče je vedno manj, saj se opozorjeni gostilničar potrudi navadno že po ukrepu inšpektorja. Vedno pripravljen Včasih se zgodi, da pridejo pckiicat sodnika na dom. Treba je takoj ukrepal, kadar pripeljejo možje postave kakšno lahkomiselne j šo »avto-stopairko«, recimo od benoin-stk3 črpalke na Otočcu, pa naj bo to dopoldne ali pa zvečer. Postopek na cesti poteka takole: »Tovarišica, kam se peljete?« »Proti Ljubljani... « se začudeno namrdne, češ: kaj pa te to briga?! »Osebno izkaznico, prosim.« Pravzaprav ni treba, da se dekle dela tako presenečeno, kajti le miličnik bi bil lahko presenečen, če bi ,mu jo res pokazala! Nekatere so namreč že toliko znane, da se miličnik ne more zmotiti. Zadeve se izteče pri sodniku za prekrške," zato ker dekle nima dokumentov, čeprav ni njena krivda samo to! Pa tudi fant mora imeti osebno izkaznico s seboj, sicer se mu lahko zgodi, da bo obsojen kot klatež in potepuh! Kdo je največkrat pred sodnikom Več kot polovica primerov (približno 60 odstotkov) je med udeleženci prometa, največ med vozniki amaterji. Lastnositi, ki jih pripeljejo pred sodnika, so piedrznost, neprevidnost in neizkušenost. Takole začne: »Čakajte, tovariš sodnik, bom vse lepo pojasnil!« »Zakaj ste torej prehitevali, če vam je šlo vozilo nasproti?« »Saj ga sploh nisem mogel videti.« »Kako pa da ste prehitevali, če se ni videlo?« »No ja, videlo bi se že, pa je bila tako gosta megla« »In zakaj ste vseeno prehitevali?« »To pa ne znam pojasniti.« Kol da se j« zgodilo nekaj nadnaravnega, mističnega, čemur on res ni kos! Dobro, zaikaj pa potem sede za volan' Precej se je zmanjšalo število prometnih prekrškov, narejenih v vinjenosti. Razumljivo: VSAKDO, KI SO GA ZASAČILI PROMETNI ORGANI VINJENEGA ZA VO LANOM, JE BIL OB VOZNI-SKO DOVOLJENJE, - vsaj za nekaj časa. Zdaj pa se zamislit« v položaj poklicnega šoferja, pa četudi mu je bilo dovoljenje za vožnjo vzeto samo za en mesec. In še stro- ški postopka so visoki, nikoli manjši od osem tisoč dinarjev, v povprečju pa se sučejo tam okrog .petnajstih tisočakov, kar tudi ni majhen denar. Stereotipni zagovor obtoženca je tak: »Saj sem pil, ampak ga nisem toliko čutil, da ne bi mogel voziti. Pa še prijatelji so me silili ...« Pijanec ni samo neposredna nevarnost za sebe in druge, ampak povzroči tudi občuten zastoj na cesti, kar ima seveda hude gmotne posledice. Zaradi družbenega vpliva in ostrih kazni je tudi vedno manj prepirov med fanti iz dveh vasi. Pijačo in korajžo so zamenjali drugi ideali mladih ljudi: lepa obleka, moped in podobno. Seveda se posamezniki na primer iz okolice Zvlrfi in Smihela pri Žužemberku še radi gredo otročjo vojsko, dokler jih vaščani sami r.3 prijavijo miličnikom. Precej prekrškov je še v komunalni službi in obrti, najmanj pa s področja financ in narodne obrambe. Preventiva bolj kot kurativa »Temeljni zakon o prekrških mi je vodilo,« poudarja sodnik Branko Lukič. »Ne morem se omejiti samo na statistično ugotavljanje prekrškov in izrekanje kazni, saj ima življenje tisoč drobtinic, ki pa jih ni moč urediti z administrativnimi ukrepi. Držim se načela, da mora vsakdo upoštevati družbene norme in omogočiti drugim ljudem, da lahko v miru delajo, uveljavljajo svoje pravice in tudi počivajo. Ob prekrških, ki so družbeno manj nevarni, izrečem samo ukor in le ka-dp.v ni več mogoče prezreti kršitve, se odločim za hujšo kazen. Tako je moje delo bolj preventivno kot kurativno.« Zgodi se tudi, da poskuša kdo iztresti sveto jezo nad sodnikom, kar je seveda neolikano in povsem neutemeljeno. Bil sem prisoten, ko je obtoženec ves zaripe! med vrati še požugal: »Nočem podpisati, ker pravite, da sem bil pijan... saj nt vse tukaj, saj so še v Ljubljeni!« Sodnik doma Ker med zasliševanji ni časa, je tovariš Branko toliko bolj prijazen popoldne, doma, ob skodelici črne kave in svojem najljubšem konjičku — fotografiji. Vmes čeblja hčerka Miša, ki se tudi zelo zanima za umetniško fotografijo, najbolj takrat, kadar je sama na sliki. Ko sem ga vprašal, kolikšen del svojega mesečnega proračuna odvede v sklad za svojega konjička, je samo hitro položil prst na usta, zavil oči proti zavesi na kuhinjski niši, kjer simpatična so-proga Dragica rožlja s poso- do po pomivalni kadi, in ty soko dvigne obrvi... Aha, 2» razumem! Toda, tovariš sck& nik, to je vendar prekršek zoper zakon o finančnem po* slovanju... ? Tovariš Branko je prišel i» Novo mesto leta 1949 iz O* prije na Veliki Moravi. V tej> petnajstih leitih.se je slovetj. ščJii tako privadil, da nit$ občutil ji vi poslušalec ne bo začutil tujega naglasa: * »Všeč mi je Novo mesto. Spominja me na domače kt* je in motivov za kamero m> koli ne zmanjka. — Ljudje? No, da, vsepovsod so dobri in manj dobri. Pa malo pro> več vase zaprti so Novom&-ščand, lahko bi bili bolj živahni,« ga spodbuja njegov južnjaški temperament. »Avtomobil me ne zanima — preveč drugim lepim stvarem bi se moral zaradi njega odpovedati...« meni. Z uspehom je razstavljal ha zvezni fotografski razstavi V Skopju, na mednarodni razstavi v Celju, v Luxemburgu in Gvatemali. »Družina, služba, ta hobbjr — več pa ne potrebujem ...« Kdo bi si mislil, da Je aa uradrtim obrazom sodnika za prekrške lahko tudi čisto vsakdanji človek, prijeten, zabaven in tak, ki dvigne obrvi, kadar govori o stroških z* umetniško fotografijo . -. MARJAN MOŠKON ^ hferkS V s,užbiJe doma dovzeten poslušalec e»"ca ]e namreč oster kritik njegovih umetniških fotografij... Za nov vozni red potniških vlakov Železniško transportno podjetje v Novem mestu sklicuje s predstavniki gospodarskih in -družbenih organizacij z dolenjskega področja konferenco, na kateri bodo zbrali vse potrebne podatke za nov vozni red potniških vlakov za leto 1965/66. Konferenca bo v ponedeljek, 21. septembra ob 10. uri dopoldne v šolski sobi sekcije za vleko v Novem mestu. Podjetje je posebej povabilo delovne organizacije, da pošljejo na posvet svoje zastopnike, ki naj bi prinesli s seboj konkretne predloge za nov vozni red. Lahko pa bodo tudi koristno sodelovali pri usklajevanju predlogov za nov vozni red. Kdor ne more na konferenco, lahko pošlje, podjetju svoje pismene predloge do 30. septembra. Zares bi kazalo premisliti zdaj — da ne bo kasneje spet neupravičenih očitko? na račun železnice in voznih redov! 6t'=*7 (755T SOS za plemensko živino Skupščina brežiške občine je na seji 8. septembra s precejšnjo zaskrbljenostjo ugotavljala, da govedoreji v družbenem sektorju ne gre najbolje ter da je Se zlasti pereče vprašanje reje plemenskega goveda in molznic. Namesto da bi se število takega goveda povečevalo, se znižuje. Inž. Olga Kopinc in veterinar Marjan Vizjak kot strokovnjaka za govedorejo sta v svojem poročilu, predloženem odbornikom v razpravo, navedla vrsto ugotovitev, ki ne kažejo na izboljšave, če ne bo v tem primeru ukrepala tudi občinska skupščina. V razpravi so predlagali, da bi ustanovili posebno komisijo, ki bi z društvom inženirjev in tehnikov proučila vprašanje plemenskega goveda. Predsednik skupščine Milan Sepetavc pa je pripomnil, da ne bi bilo odveč, če bi se o problemu pomenili še z zasebnimi živinorejci in Janerajskimi organizacijami. Zelo spodbuden je tudi predlo?, da bi s pomočjo kmetijskega sklada prihodnje leto organizirali razstavo plemenske živine in nagradili najboljše živinorejce. Na ta način bi spodbudili tako posameznike kot organizacije, da bi redili čim več plemenskega goveda, medtem ko bi se moral hkrati obvezno zmanjšati odstotek goveda za zakol. Veterinar Vizjak je menil, da bi morali posvetiti večjo pozornost tudi kooperaciji zasebnikov s kmetijskimi orga- nizacijami. V zadnjih dveh letih so se zadruge opredelile predvsem za pitanje telet, medtem ko za rejo plemenske živine ni kooperantov, če U imela plemenska živina boljšo ceno kot živina za zakol, bi se število rejcev plemenskega goveda nedvomno povečalo. O vprašanju, ki zahteva tehtne razprave in ukrepe, bo skupščina razpravljala še na eni prihodnjih sej. Tudi pridobivanju zemlje ln problemom v zvezi s po-družbljanjem kmetijske proizvodnje so odborniki posvetili precej tehtnih besedi, za kar jim je bila podlaga poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Med razpravo so navedli nekaj splošnih problemov, ki zavirajo hitrejše Izpolnjevanje nalog kmetijskih organizacij. Toda do zdaj je bila arondacija uspešna že v več kot 300 primerih. Najtežje probleme pomaga razčistiti tudi občinska skupščina oziroma njeno pretteed-•tvo Po sklepu odbornikov bodo poostrili kontrolo cen v trgovinah, kolektivom pa priporočili, da si pripravijo čim več sredstev za modernizacijo lokalov (tudi podeželskih) in kadre, medtem ko bo treba preskrbo kruha izboljšati z izgradnjo pekarne, ki je že v načrtu. Narejeni so tudi načrti za tržnico. Preskrbi z mesom in zelenjavo pa bo treba sicer posvetiti večjo pozornost. Turistični napredek je očiten, bo pa potrebno v izgradnjo Cateških Toplic vložiti poleg predvidenih še okoli 200 milijonov dinarjev. Smotrnost Je potrebna tudi v gostinskem omrežju. Tako pričakujejo izboljšanje v novem gostinskem podjetju pod streho Doma JLA, ki ga bodo dokončno odkupili od garnizona. Kolodvorsko restavracijo medtem že obnavljajo, gostišče pri gradu in kavarno pa bodo uredili v naslednjem obdobju. V kavarni bo ekspresni bife. Med drugim so na seji določili tudi naziv prve osnovne brežiške šole. Imenovala se bo: Osnovna šola bratov Ribarjev. Posojila so zaprosili med drugim: tovarna pohištva, Dekorles, KZ Brežice, Brežice - vino in druge negospodarske organizacije. BREŽIŠKE VESTI NOVO V BREŽICAH ■ V petek, 11. septembra, ie brežiška lekarna že poslovala v preurejenih prostorih. Adap tacija se je dolgo vlekla ta otvoritve so se najbolj razveselili uslužbenci, saj so delali že lep čas v nemogočih pogojih. Tudi strankam odslej ne bo več treba čakati na postrežbo pri okencu. Novj lokal je sodobno opremljen in bo prihranil osebju lekarne precej odvečnih korakov. ■ Naval kupcev knjigarni se je minuli teden očitno zmanjšal, saj je večina šolskih otrok že preskrbljena z učbeniki. Za osnovne šole do 4. razreda so imeli v trgovini na zalogi vse učne knjige razen knjige -Po alpskem svetu«, ki jo v Šolah zahtevajo, čeprav ne spada med obvezne učbenike. Za vis. je razrede osnovne šole je zmanjkalo zamljepisa ta srbo. hrvatskega berila šeste stopnje. Vse knjige, ki jih zmanjka, v knjigarni takoj naročijo. Nekoliko na slabšem kot učenci osnovnih šol so dijakj gimnazije. Zanje primanjkuje predvsem učbenikov za kemijo, matematiko in biologijo. Kljub ponov-nim naročilom nekaterih * , ba; Alojz Carenak, rudar lz Hra* roka, ta Terezija Kozinc, polj«1* ka iz Šmarja; Jože Gorenc, de, vec iz Studenca, ta Ljudmila F*' cljan, poljedelka lz RovlM; ftisok Kunsok, delavec iz SenoV*« ta Ivanka Konajzler, poljedelka * Dol. Orel. Umrli so: Prane Klanšek, "S, kar iz Orehovega, 77 let; Ma«, Ocepek, gospodinja Iz Ledine, •! let; Anton Zagore, ključavničar •* Orehovega, 50 let; Rozalija P°*"2j upokojenka lz Gor. Brezovega. ' let, Janez Salmič, poljedelec * Arta, 81 let, Terezija NovSak, J" ljodolka lz Močvirij, 59 let. »Metalna« Krmelj : »W tizan« Sevnica 30:20 (13:14) V I. kolu zasavske rokprn^J Uge Je bila odigrana v nedejgj, Krmelju tekma, ki se Je kon^ s zmago domačinov. CoPr^dp«' prvi polčas s tesno zmago j» dal gostom, Ja po borbeni rodno živahni igri drugega P"*-, sa prigla do Izraza ofenzivna ^ tika domačinov. Pri doma«" ^ se odlikoval« Motolko z j2 i" „ t pei R. z 11, prt gostih J^Jot 8 ta Olovtt • 5 zadetki. » ji gostov Ja branil lelerno pr»* kriv m 5 prejetih t<^' Jfsf dobro p* Je branil vrt*** din Peter Kos. Neurje v Loki V noči od nedelje na ponedeljek, 6. septembra, Je v Loki divjala nevihta z dežjem ta grmenjem. Izpod Radeža ta Dobrave jo drla voda na cesto ta Jo močno poškodovala. Na drugem koncu vasi pa Je bilo pri Fonovl ln Mlinarjevl nisi ie huje. Voda je vdrla v Ponovo hiSo ta tekla skozi vežo po stopnicah, pri Mlinar-levih pa Je vdrla v vezo. Med stanovalci obeh hiš Je nastal preplah. — Kdo Je temu kriv? Cesta z Dobrave ima zamnsene Jarke, ker v vasi ni nobenega, ki bi te stvari urejevali V Impoljci še to zimo centralna kurjava Oskrbovancev Doma počitka v Impoljci pri Sevnici letos ne bo zeblo. Pred dnevi smo jih obiskali in vide 11, da so v domu začeli vgrajevati naprave za centralno ogrevanje. Pa tudi sicer bo do stavbo preuredili. V vse prostore doma bodo napeljali toplo vodo. Dnevno jo bodo lahko potrošili tisoč litrov. Hkrati z napeljavo centralne kurjave bodo na novo uredili sanitarije in pralnico. Potem bodo polagali pod in prepleskall prostore. Tako bo bivanje v domu čez zimo mnogo prijetnejše. Stavba Je bila do sedaj precej zapuščena. Njena celotna obnova bo veljala 13 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev so zbrali 2 milijona dinarjev, ki so jih namenili za centralno ogrevanje. To pa ne zadostu je, zato bo občinski investicijski sklad prispeval še mi lijon dinarjev. Iz sklada za socialno varstvo SRS bodo prejeli za preureditev doma 3 milijone posojila in 3 milijone dotacije. Razliko bodo krile občine Sevnica, Brežice in Krško. Zasavske občine so pokazale razumevanje in pripravljenost pomagati tej ustanovi, v kateri Je največ oskrbovancev z njihovega območja. Breški gasilci gradijo Kdor se pelje mimo Brega, km&lu Opazi delovišče gasilskega doma. Ze pred tremi leti so gisilcd v Bregu sklonili, da bodo zgradili lasten dom, v katerem bi bili lahko tudd zbori volivcev, ki so zdaj kar v gostilni. Ker gradijo dom iz lastnih sredstev, gradnja počasi napreduje. Največ denarja so dobili z veselicami ln s prostovoljnim delom ter prispevki. 2. avgusta so vlili ploščo nad kletnimi prostori. To Je bil lep dolavnl uspeh. Sedaj si žele vdelati okna, 'nko da bi teh šest prostorov lahko čimprej uporabljali. V bodoče pričakujejo gasilci z Brega ne le moralno ampak tudi materialno pomoč. »Sardine v olje, les pa v vodo!« Na hlodišču pred Kopitarno v Sevnici les hitro kopni. Pred nekaj tedni ga Je bilo tam še okoli 700 kubikov, konec prejšnjega tedna pa je ostala od celotne zaloge komaj desetina. »To bo zadostovalo za tri ali štiri dni,« so povedali delavci, ki Jih vidite na sliki. Bukovo hlodovino odvažajo v obrat za polizdelke, kjer znaša, dnevna poraba lesa približno 30 kubikov. Polizdelke dokončno obdelajo v obratu za izdelavo kopit. Kopttarniške. mu obratu še ne bo zlepa zmanjkalo dela. Zaloga obdelanega lesa za proizvodnjo kopit zadošča malone za dve leti. Prostor za konserviranje hlodovine bo verjetno ostal prazen do nove sečnje. Les konzervirajo s vodo. Križem po hlođišču so napeljane cevi, na njih pa so montirani razpršilci, ki namakajo bukovino, da ne prhni. Eden izmed delavcev je to pojasnil z učinkovito primerjavo: »Sardine v olja, les pa v vodo!« Ji. Delavci pred sevniško Kopitarno nalagajo konzervirano bukovino RUDARJEM DAJEJO POSOJILA ZA GRADNJO HlS Zadnji dnevi rudniške »trdnjave« Rahlo je potrkala, vstopila In obstala pri vratih. »Kje se dobijo posojila za gradnjo prosim?« »Vi ste naša, Kaj? Kar pri M&rtini se oglasite, onstran •Kotnika ... « »Trdnjava«. Naselje trhlih, Propadajočih, s koli podprtih barak. Naselje preteklosti, toda naselje, v katerem še vedno živi nekaj ljudi. Vedno manjša je, ta »trdnjava« na Rudniku v Kočevju, vedno manj barak, vedno se kdo preseli v lepše, sodobnejše svetlejše stanovanje, ven iz satohlosti in vlage, proč od Podirajočih se zidov. Vztrajno zapuščajo rudarji »trdnjavo«, že leta dolgo, toda žal še vedno prepočasi. Stanovanj, lepih, prostornih, suhih, svetlih, Je še vedno premalo, veliko manj kakor želja in potreb. V zadnjih enajstih letih je kočevski rudnik zgradil 104 nova stanovanja, blok za rudniško upravo, rudarsko naselje v Šalki vasi, lani dva stolpiča v Kočevju, razen tega pa so kupili še anajst stanovanj v stolpnicah. Vsega skupaj razpolaga rudniški kolektiv s 378 stanovanji, od katerih jih je 167 izredno slabih in neprimernih za prebivanje. Povprečno pride na člana, stanujočega v toh stanovanjih, 11,7 kvadratnega metra stanovanjskega prostora. Najhujši problem je še vedno »trdnjava« in naselje treh barak v bližini. Pri izgradnji 51 stanovanj v mestu lani in letos je sodeloval tudi republiški stanovanjski sklad s šestimi milijoni dinarjev. Potrebe pa so tolikšne, da kolektiv sam ne bo TE DNI V KOČEVJU H Razkopana Roška cesta. — Od mostu preko Rinže Proti Rudniku so najmočnejši potrošniki vode — Kemična, mlekarna, kmetijski obrat Cvišlerji, rudnik in Salka vas. Samo Kemična, mlekarna in Cvišlerji porabijo vsak mesec do 10.000 kubičnim metrov vode. Za tako veliko potrošnjo stari cevovod (premer 100 mm) in pritisk ne zadoščata več. 2e sedaj je za rudnik, Salko vas tn Cvišlerje potrebno nasproti »mlina« prečrpališče, tako da dobiva šalka vas vodo v Klavnem le tedaj, ko jo pre-črpavajo. Vodna skupnosti Kočevje je sklenila zamenjati stari, premajhni cevovod z novim, kjer bodo cevi s 150 mm. Dela se že precej časa vlečejo, saj bi morala biti končana že v začetku septembra. Upajo, da bodo cevi do novega zdravstvenega doma zamenjali do konca meseca. Opravljena dela bodo stala okrog 7 milijonov. Predvsem zato, ker morajo Ropati skoraj po sredi ceste 115 P° Pločnikih. m Preskrba s premogom. ~~ Kakor je že navada, zmanjka na jesen vedno premog za široko potrošnjo. Tudi v Kočevju ga je premalo, ker mora rudnik poravnati svoje obveznosti do industri- je. Če pa potrošniki nimajo dovolj premoga, so si večinoma krivi sami, ker ga niso kupili o pravem času. V poletnih mesecih je premog veliko cenejši, ker ima 45 odst. regresa, in vsi odlašajo na zadnji trenutek. In še: nikogar ni, ki bi se načrtno ukvarjal s preskrbo potrošnikov s kurivom, premogom in drvrni! Vsak si potrebno kurivo nabavi kakor ve in zna... , , gjj Pod kolesom avtobusa. — Na avtobusnem postajališče pred Pošto je prejšnji ponedeljek padla pod kolo avtobusa potnica Marjetka Pahuje. Ko so potniki že izstopili, je sprevodnik Tone Podržaj vstopil in avtobus je odpeljal. Ponesrečenka je pri izstopanju zamudila; odprla je vrata, ko je avtobus že potegnil in Pahuljeva je padla, tako da ji je šlo zadnje kolo čez desno nogo. Dobila je le lažje poškodbe. H Seja sveta. — V torek se je v Kočevju sestal svet za blagovni promet in turizem, člani sveta so razpravljali o ozimnici, o uspehih in neuspehih letošnje turistične sezone (poročilo turističnega društva) itd. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki lista. mogel vsem zadostiti. Stanovanjski problem se vleč© že precej časa skozi vse seje samoupravnih, organov. Nazadnje so sklenili: varčevanje na vseh koncih, varčevanje za stanovanja. Kolektiv rudarjev zna varčevati, zna pa se tudi odpovedati marsičemu za korist celote. Za stanovanja so se sklenili odreči celo vsakoletnemu »dobičku«. Poslej bo- KOČEVSKE NOVICE do podpirali iniciativo zasebnika, zadružne gradnje in tako dalje. Kdor bo želel graditi stanovanjsko hišo in bo pripravljen tudi sam prispevati del sredstev, bo lahko dobil od podjetja posojilo do dveh milijonov dinarjev. Na ta način računajo, da bodo prihodnje leto gradili šfciri-dest do petdeset stanovanj, odvisno od razpoložljivih sredstev, podjetje pa bo še naprej gradilo stanovanja iz svojih sredstev, kakor že doslej. In tako so trhli »trdnjavi« drevi zares že šteti... (FG) Šolstvo kočevske občine spet na rešetu Na zadnji seji je skupščina občine Kočevje med drugim Uravnavala tudi problematiko šolstva. Predvsem so ugotovili, da so bila dosedanja Prizadevanja za izboljšanje Položaja1 v osnovnem šolstvu nezadostna, številne posledice pa jc čutiti najbolj v začetku šolskega leta. Ugotovili so, da organi družbenega Upravljanja na šolah pred pričetkom pouka niso ukrenili vse potrebno, da bi se predvsem v podružničnih šolah nemoteno pričel. Zaradi pomanjkanja učiteljev je slabo organiziran pouk predvsem v Kočevski Reki, Fari, Polomu in v še nekaterih k*ajih. Te probleme morajo rešiti, so poudarili na skup-Sciru, kolektivi matičnih šol J«*] to pa tako, da ne bo ■notno pouka in da ne bodo Potrebna dodatna sredstva, "edvsem pa se je treba o organizaciji pouka dogovarja« ob zaključku šolskega le-~ «n ne ob pričetku! Tesneje »osta morali sodelovati tudi °bc matični šoli v Kočevju. Kadrovske probleme mora-Jo šole reševati same, zaradi *ega bo skupščina v letu 1965 Prenesla na šole štipendiranje in za to določena sredstva. Skupščina jc tudi ugotovila, da je osnovni vzrok slabe organizacije šolstva v Kočevju pomanjkanje učilnic, zato je potrebno, da se čim prej sestavi odbor za gradnjo nove šole. Hkrati so odborniki sprejeli sklep o ukinitvi i šole v Lazah ob Kolpi. Trije učenci se bodo prešolali v Kočevje, ostalih osem pa v šolo v Predgrađu. Skupščinski dnevnik Prejšnji torek sta spet zasedala oba zbora občinske skupščine Kočevje in poleg realizacije družbenega plana in proračuna za prvo polletje obravnavala še več drugih stvari. Na kratko bomo zabeležili delo zadnjega zasedanja skupščine. 9 V zvezi z zadnjimi podražitvami so zagotovili sredstva za povišanje osebnih dohodkov: v šolstvu za 3.000 din mesečno, štipendij za povprečno 5.638 din na študenta mesečno, podpor socialno ogroženim za povprečno 3.000 din, podpor za šolanje za povprečno 2.557 din, podpor družinam kadrovcev za 3.000 din, podpor 2FT in otrokom padlih borcev za 3.000 din in priznavalnin bivšim borcem in aktivistom NOB za 3.000 din mesečno na upravičenca. 0 Zaradi prenizko planiranih proračunskih izdatkov so sklenili povišati sredstva za predvojaško vzgojo za 1,2 milijona, za pomoč za šolanje v osemletkah za 800.000 din, splošne socialne podpore za 600.000 din, podpore družinam kadrovcev za 200.000 din in za oskrbnino za mladoletnike v domovih za 500.000 din. Premija za mleko naj se zmanjša za 1,2 milijona din. 9 Na predlog veterinarskega inšpektorja so odobrili povišanje cen veterinarskih uslug in sicer za pregled govedi in konj od 200 na 500 din, za pregled pri prašičih, teletih in ostali drobnici pa od 100 na 300 din. 0 Da bi zagotovili v družbenem planu določena sredstva za kmetijski sklad, je treba opozoriti KGP in Snežnik, naj izpolnita obveznosti do sklada v višini 2 milijonov din. 0 Obravnavali so poročilo komisije za skrajšani delovni čas o pripravah v Avtu in sklenili priporočiti republiški komisiji, naj odobri podjetju prehod na 42-urni delovni teden. % Skupščina je na koncu izdala poroštvene izjave za najetje kreditov Kmetijsko gozdarskemu posestvu, kemični tovarni Melamin, Itasu in Zidarju. SODRAŽICA -KOČEVJE Pred kratkim je Kočevje dobilo novo avtobusno zvezo, delavsko dijaški avtobus, ki vozi na relaciji Sodražica—Kočevje.: Iz - Sodražice odpelje ob petih zjutraj, v Kočevju pa je ob 5,45. Ob 6.20 odpelje spet v Ribnico, nato pa v Grčarice, od koder vozi otroke v šolo v Ribnico, iz Ložin in Livolda pa v Kočevje. MATIČNI URAD KOČEVJE V Sašu od 14. 8. do 11. S. so bili doma rojeni 4 dečki. V Ljuti-ljanl Je rodila Tatalovlč Vladan* ka lz Kočevja deklico. — Poro, čili so se: Peter Stamfelj, gozdni deliveo iz Zurge, in Julka HuhviS, kuharica iz Ovirja; Janez BariS, gozdni delavec lz Rakitnice, in Marija Mlakar, delavka lz Sloveti« ske vasi; Janez Debeljak, pekovski pomočnik lz Mahovnlka, in Viktorija Mlakar, trgovska p* močnica iz Kočevja. — V LJublja« ni so se poročili: Povel Peček, lesno industrijski tehnik lz Ko» čevja, ln Ivanka Tomažin, uslužbenka iz S alke vasi; Miha MajerV le iz Predgrađa in Doroteja PrpaJ iz Kočevja; Rudolf Lavrič ln Štefanija Bizjak, oba lz Kočevja. Umrli so: Ivana Ferkulj, upokojenka iz Kolenče vasi, 80 leU Andrej Jelen, kmetovalec lz Moz-lja, 86 let; Jože Pele iz PodtaborS, 91 let; Vilma Čolnar iz Kočevja, 50 let; Matija Bradač iz Rapljeva, 74 let. PREDKONGRESNA AKTIVNOST KOMUNISTOV V RIBNIŠKI OBČINI NAPAKE ODPRAVLJATI, NE LE OPOZARJATI NANJE! Minuli petek se je v Ribnici sestal občinski komite ZK, sestanka pa so se udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij ter nekateri drugi. Obravnavali so spremembe in dopolnitve v statutu ZKJ in se pogovorili o tem, kako bodo potekale statutarne razprave v osnovnih organizacijah. V obravnavah statutarnih sprememb naj člani osnovnih organizacij, so poudarili na seji, razpravljajo tudi o drugih stvareh, ki so več ali manj povezane s to temo. Čimprej bo treba odkloniti ponekod neprimerno reagiranje na zadnje gospodarske ukrepe, podražitve itd., saj je jasno, da veliko ljudi, tudi članov ZK, ne vidi daleč preko podražitve, se pravi de- Uspeh domače Svobode V soboto, 12. septembra, so se z nastopom dramske skupine ribniške Svobode pred nabito polno dvorano zaključile poletne kulturne prireditve 4. ribniškega festivala, ki se je pričel 10. avgusta. V tem času je bila Jarmova razstava, nastopil je kvartet mehiških pesmi Magnltico, literarni večer in štirje dramski večeri. Prav zadnji, ko je domača Svoboda nastopila z dramo Ruth in Augusta Goe-tza »Dedinja«, je pokazal živo zanimanje publike za delo domačih igralcev in je lepa spodbuda za nadaljnje delo. Pri tem ne smemo pozabiti, da so igralci samo amaterji, ki jih je združila gola ljubezen do dramskega dela, pa tudi tega ne smemo pozabiti, da je dobre tri ure tra- jajoča drama izredno težka in da je bil za tak uspel nastop brez dvoma potreben pri vseh velik smisel za igro, ne pa le zgolj veselje. Tega, veselja in talenta, pa so igralci pokazali dovolj in res škoda bi bilo, če bi ostalo samo pri tem. Pred nami je namreč nova sezona in začeto delo bi kazalo nadaljevati. ZNAMKE ZA KONGRES ZKJ Skupnost jugoslovanskih PTT podjetij bo v počastitev VIII. kongresa ZKJ izdala priložnostno znamko. V seriji bodo tri znamke, ki bodo veljale 25, 50 in 100 dinarjev. .ihm..............umni Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! Takole je bilo prejšnji teden na živinorejski razstavi, ki sta jo 8. septembra organizirala v Ribnici domača kmetijska zadruga in Kmetijski inStijtut iz Ljubljane narja, ki ga mora odšteti več za to ali ono, ne vidi pa širših in perspektivnih vodil, ki so te, za naše gospodarstvo daljnosežne ukrepe narekovala Člani Zveze komunistov tudi zelo malo vedo o vprašanjih in problemih mednarodnega delavskega gibanja, zato je nujno spet uvesti podobne razgovore ' in predavanja. Na sestankih, kjer bodo obravnavali spremembe statuta, osnovne organizacije tudi ne morejo mimo nekaterih aktualnih vprašanj, kot je npr. odnos do intelektualnega dela, reševanje materialne baze šolstva, kulture, telesne vzgoje itd., rast in krepitev samo KESETO upravljanja in samoupravnih organizmov in drugo. Vse te razgovore bo treba prenesti navzven in pri tem upoštevati vse faktorje, Socialistič- Matični urad Sodražica Avgusta sta bila doma rojena en deček in ena deklica. — Po. ročili so se: Rudolf Mihelič, šofer, in Martica Vesel, delavka, oba iz Zamosteca; Karol Mohar, učitelj iz Kočevja, in Pavla Gačnik, socialna delavka iz Zamosteca; Franc Mihelič, delavec, ln Nežka Zaje, delav-k«, oba iz Zimaric. — Umrli so: Karolina Vesel, užitkarica iz Zimaric, 82 let; Marija Sam-sa, užitkarica iz Petrlncev, 81 let. no zvezo, sindikat, mladino, samoupravne organe ... Na seji so nekateri poudarili tudi naslednje: doslej smo probleme, pomanjkljivo* sti, napake le iskali, opozarjali nanje in pri tem je najčešće ostajalo, redkokdaj pa smo skušali najti pravilno pot, kako napake odpraviti, odkloniti ln preprečiti, da bi se spet pojavile. Preprečevanje podobnih napak naj bo v prihodnje glavno vodilo slehernega komunista v občini. KJE JE VZROK? Sekcija za rekreacijo Partizan v Ribnici (pri društvu za teles, no vzgojo) Je sklicala S. septembra širši posvet, ki naj bi. bil 8. septembra ob 17. uri v sejni sobi Doma Partizana. Na posvet so vabili predstavnika občinskega komiteja ZKS, obS. odbora SZDL, ObSS, obe. komiteja zjis, osnovne iole Kibnl. ca, komande garnizona, Delavske univerze, DPM Ribnica, obč. odbora ZB NOV in zastop. nike občinske skupščine. Na posvetu naj bi razpravljali o filmih, ki bi jih v naslednji sezoni predvajali v društvenom kinu. Društvo Partizan je hotelo vprašanju posvetiti večjo pozornost in zagotoviti res kvalitetne filme. Vsa ta prizadevanja pa so ostala le zgolj) na papirju, ker sta na posvet prišla le predstavnika osnovne šole ln občinske skupščine. Sprašujemo se, ali se v prihodnje še splača sklicevati lake po-svete ln dajati priložnost mno. žičnim organizacijam, da vpU. vajo na družbeno vzgojo oSča. nov, ali naj taka vprašanja re. šuje res samo v ozkem krogu sama sekcija? ŠTEFAN LOVŠIN ATC v Ribnici - že novembra! Te dni razkopavajo telefonski monterji ribniške ulice po dolgem in počez in ko smo vprašali, kaj naj to pomeni, smo zvedeli, da je raz-kopavanje ulic znak, da ni več daleč dan, ko bodo stare indutotorske telefone v Ribnici zamenjali z novimi, številčnimi. Polaganje podzemeljskega kabla in montaža avtomatične telefonske centrale bo predvidoma končana oktobra ali v začetku novembra. ATC v Ribnici bo imela za začetek 160 telefonskih priključkov. Montaža ATC v Ribnici je le del sedemletnega progra- ma avtomatizacije telefonije, se pravi, da vsa dela ne bodo opravljena letos, niti dnu* go leto. Ribniška centrala bo povezana s kočevsko, le-ta pa bo že oktobra direktno spojena z Ljubljano. Tako bodo naročniki v Kočevju lahko že oktobra, v Ribnr.oi pa novembra direktno klicali naročnika v Ljubljani, pravzaprav vse naročnike, ki so vezani ha ljubljansko avtomatično mrežno skupino. Prihodnje leto, ko bo dograjena stavba za novo pošto, bo dobila tudi Sodražica ATC in se bo vključila v novo telefonsko mrežo. St-37 (755) DOLENJSKI LIST 7 Recept za sto let življenja Prav res, Janez Kuralt iz Gor. Mokrega polja 11, po domače iz Volavč, bo čez tri mesece star 100 let! Kot kralj na Betajnovi že 66 let živi v nekdanji graščini, kjer je tudi doraščalo njegovih 23 otrok. Najmlajša hčerka pa hodi še v 7. razred šenijernejske šole. 22. decembra letos bo Janez Kuralt v Gornjem Mokrem polju (na Volavčah) praznoval sto let življenja. Pravi, da mu je počasi tega življenja že dovolj... Še vedno pa se sam odpravi na vsakdanji sprehod do gozda in nazaj; liter mleka je njegov vsakdanji obrok. Kakšen je njegov recept za dolgo življenje? Ni nam ga izdal, čeprav je njegova žena pa le povedala, kako je doslej živel in delal... Hiša na samem, velika in prostorna, z vzidanim grbom nad veznimi vrati, takoj pove, da so tod nekoč prebivali grofje. Danes stoji poleg nje dvoje velikih in več manjših gospodarskih poslopij, z lini-ce na podstrešju kuka na veliko travnato ploščad zvočnik, sicer pa je videti, da je bogatija skopnela. Suha in zgarana ženska je odganjala kravi, ki sta jedli rože s številnih oken. Bila je Nežka Kuralt, druga žena stoletni-ka, s katero sva takoj začeli kraniljati, kot da se že dolgo poznava. — Ata pozno vstane, je dejala, — je še priseben, ven-dar malo teže govori in večkrat se mu že sanja o nebesih . .. — Ko sem prišla za gospodinjo na Volavče, kjer je tedaj 66-letni Janez Kuralt ostal vdovec, mi je bilo 23 let. Starši me niso vprašali, če hočem tja ali ne — morala sem iti. Moj mož je imel s prvo ženo 15 otrok, midva pa sva jih imela 8. Leta so Kočevje in Ribnica v očeh turistov V nedeljo je bila v Kočevju seja upravnega odbora ljubljanske turistične zveze. V daljšem poročilu So prikazali delo in uspehe y prvem polletju. Poudarjeno je bilo, da so v tem Času turistična društva lepo skrbela za svoje kraje, skoro vsako društvo je kljub skromnim sredstvom kaj uredilo (npr. turistično informativna pisarna v Kočevju), število turističnih prireditev pa je vedno večje (Ljubljanski festival, Valvazorjev dan v Izlakah, Litijski karneval, Jurčičev dan na Muljavi, Ribniški festival, razni pikniki, turistični dnevi itd). Te prireditve pa je tisk" večkrat kritiziral, zato so na seji ustanovili posebno komisijo, ki naj skrbi za kvaliteten dvig turističnih prireditev. Opozorili so tudi na to, da bi morali priredite- lji raznih turističnih manifestacij tesneje sodelovati s prosvetnimi in kulturnimi društvi. V vseh sedemnajstih občinah turistične zveze se je turistični promet v prvem polletju povečal, razen v štirih, med njimi v kočevski in ribniški. Ugotovili so, da inozemski turizem sicer narašča, domači pa stagnira ali pa celo pada. Turistični delavci so menili, da na splošno še vedno zanemarjamo domač turizem na račun inozemskega, čeprav si je nemogoče zamisliti neki turistični kraj brez domačih gostov — turistov. Posebej so omenili tudi težave gostinstva in dejstvo, da vedno več kvalificiranih gostinskih delavcev zapušča .poklic. Gostinski delavci so večkrat slabo strokovno podkovani, kar je posledica neugodne materialne stimulacije in nenormalnih delovnih pogojev. Več pozornosti bo treba v prihodnje posvetiti tudi zimskemu turizmu, ki ga marsikje zapostavljajo". Med drugim imata zelo lepe pogoje za razvoj zimskega turizma tudi ribniška in kočevska občina. Predsedstvo turistične zveze so zadolžili, naj izdela akcijski program za razvoj zimskega turizma. Ko so govorili o turizmu v Kočevju, so menili, da ima največ pogojev za pospešitev domačega turizma, vendar pa je treba še marsikaj urediti. Predvsem je treba čim prej izdati prospekt Kočevja, urediti v mestu bazen itd., tako da bi se sčasoma razvil prehodni in izletniški turizem v stacionarnega. hitro minevala, zlasti še, ker je bilo na kmetiji vedno toliko dela. Ata je bil zelo strog. Otroci so morali ob nedeljah prebirati sveto pismo. Sam pa je živel zelo zmerno. Kadil ni nikoli, pijan ni bil nikdar, delal ni preveč, razgret ni vode pil, redno ss js pa ,'knajpal' z mrzio vodo. Rad je užival le turško kavo. Do pred nekaj leti sem mu jo morala vedno skuhati zjutraj in zvečer, nakar jo je z mlekom izpil. Včasih je bilo pri nas čisto drugače kot zdaj. V tej ogromni bajti smo ostali pravzaprav le trije; vsi otroci so šli po službah. Moji štirje sinovi so vsi šoferji, hčerki Vida in Malči sta v Ljubljani, Tončka je poročena v Maharovcu, Nežica pa je doma in hodi v osnovno šolo. Za delo sem takorekoč sama. 2e več let boleham in tako kmetija propada. Ne morem plačevati niti davkov, zato dajem državi namesto denarja kar zemljo. Naj jo vzamejo, saj je jesti tako ne morem! Od vseh otrok niti eden noče prevzeti kmetije . .. — Ali je bil vaš/mož kdaj bolan? — Naslednje leto, ko sem prišla k' hiši, je imel bulo na vratu, pred petimi leti pa je tožil zaradi želodca. Razen tega ni bil nikdar bolan. Sele prav zadnje čase je začel nekoliko pešati. Slabše vidi, slabše sliši in zapušča ga spomin, še pred tremi leti mi je vdeval ši-vanko! Zadnje čase malo dalj ppležava, še vedno pa vsak dan opravi sprehod do. gozda, ki ni tako blizu. Zjutraj in zvečer spije po pol litra mleka, opoldne ima najraje juho in palačinke, ves dan pa bi jedel borfbone in piškote, kot otrok. — Pa boste pokazali vašega ata? — Počakati boste morali, da ga spodobno oblečem in obrijem. Ta čas se malo razglejte naokrog! Tega ni bilo treba dvakrat reči, kajti hiša stoji na prelepem kraju, od koder se vidijo številna polja in gozdovi, ki obkrožajo domačijo. Trije orehi — orjaki dajejo mogočno senco kamniti mizi, ob kateri je bilo bržkone večkrat premalo prostora za vso družino. Zdaj ni videti, da bi ob njej še kdo posedal. Stoletni ' Janez Kuralt je čez čas radovedno pogledal skozi vrata, še enkrat izginil za njimi, nato pa se pojavil pred hišo v lepi črni obleki, obrit, s palico v roki, sicer pa še korajžne hoje. Golo glavo je brez strahu nastavljal soncu, ko se je usedel na stol pod oknom in sva začela pogovor: — Ja, jaz sem študiral! šest gimnazij sem naredil v Ljubljani, potem sem šele postal kmet. Doma sem iz Mavčičev na Gorenjskem. Tam sem ostal vse do svojega 44. leta in sem medtem 22 let županil. Gorenjskega porekla pač ne more zatajiti, kajti v njegovi, sicer malo počasnejši in včasih malo manj razločni govorici, ni niti ene značilne dolenjske besede. — Veliko denarja sem vkup spravil, pa sem prišel na Dolenjsko in od Rudeževih kupil tole graščino, zraven pa še veliko zemlje. — Dve vojski ste preživeli, ali je bilo hudo? — Vojak nisem nikdar bil! Je že tako prišlo. (Kako, ni povedal, in že je nadaljeval); Sem slišal, da na Nemškem, na Laškem in ne na Francoskem ni tako starega človeka... Govorice je bilo počasi ž« preveč in stoletniku se misli niso več strnjeno utrinjale. — Ata, še naprej vam želimo zdravja in za 100-letnico vas pridem spet obiskat! — Ce boste res prišli, bom pa počakal še te tri mesece in 11 dni. Potem bom res odšel. Tega sveta imam ž« dovolj! Radi bomo decembra obiskali Volavče in čestitali stoletniku Kuraltu, ki je pod Gorjanci dočakal častitljivo starost, s kakršno se lahko postavlja bore malo Dolenjcev ... RIA BACER S>°njski trojčki z mamo in staro mamo — pozno poletno sonce jim tako dobro de... reter že dviga glavico V tejle nekdanji graščini živijo Kuraltovi XV. Belokranjska vabi) V nedeljo, 20. septembra, bo v METLIKI srečanje nekdanjih borcev XV. BELOKRANJSKE BRIGADE NOV DOBILI SE BOMO OB 10. URI NA VINOMERU NAD METLIKO Vabljeni tudi borci drugih brigad in enot KOV! Vsak udeleženec srečanja bo sam kril vse stroške, ki jih bo imel z izletom v Belo krajino. PRIDITE — GOSTOLJUBNA BELA KRAJINA VAS VABI! so si trojčki - ffiP° bolezni, so za-?'Sem ?lvati tl"ii na te-ft> Je že videti >avo - at sam vaiig- «'Petek S-?biU ob °bis-la so dobre vo- V Mama tmfžikali v 5sta iih * t?1 stara ma- 5sta utruj*^ 2 SiPa čaiče> • PrevlJa" w "jcek, Pa pranje '° kanovih r v Postojnskem Mzemlju I ^Pten,bra se je po ler>.i P°* s čolni po ( & ^ 36 sloven-. .fcJev, med njimi HftačaW- Pohod h1 «» ene° P0£astUi ^ISS^tnir ?'žarui « J- ,so, dvanjst J5« ftki P°d" 5 ki i!*. °zu-oma po ^es al niir,P„red njimi * M?'v vzornik &fc bila °dnjan°v pobija P*™ ^ka ma-?/' Pa gaVhnrtJuS°slaviji, P« leto8 bodo Prirejali plenic, potem je že čas za reden obrok hrane in tako gredo ure ves dan. Lonec za kuhanje plenic, ki ga je Korenetovim podarilo podjetje Ela, še ne morejo blagajni prispevkov pa tudi še ne moremo poročati, ker še vedno ni vseh računov. Doslej smo preko banke plačali že 113.956 din, čakamo pa še račune Za trojčke še 73.300 din Pretekli teden se je naša zbirka za Kore-netove trojčke v Segonjah povečala za 35.700 din, ki jih je poslal kolektiv Iskre v Šentjerneju, ter za 37.600 din, prispevek kolektiva Občinske skupščine Novo mesto. Doslej znaša pomoč naših bralcev in občanov že 471.367 din. — Vsem darovalcem najlepša hvala! uporabljati, ker v hiši ni vtikača. Tako »zaenkrat še vedno vsako plenico odrgnejo z rokami. Za novi dimnik in okna se še niso zmenili z obrtniki, ker oče Korene te dni ni imel časa hoditi v dolino. Zaradi otrok je vse delo nekaj dni zaostalo in tako zdaj ob lepem vremenu hiti pospravljati otavo in krompir. Obe ženski sta ves dan pri otrocih, oče pa gre zjutraj zarana od doma in se vrne pozno zvečer. Ta teden posebnih novic o trojčkih ni, o stanju v za posodo, za posteljo in omaro, za opeko in za okna. 40 hotelov na Jadranu odprtih pozimi V letošnji zimski turistični sezoni bo odprtih 40 hotelov od Portoroža do Hercegnove-ga. Odprti bodo predvsem največji in najlepši hoteli in bari, povsod pa bodo poskrbeli tudi za kakovostne za-bavnokulturne prireditve. Lepo povest bomo začeli objavljati čez nekaj tednov na sdraneh Dolenjskega lista! Ne zamudite začetka — poravnana naročina vam jamči, da boste vsak teden redno prejemali naš domači pokrajinski tednik! 11. DOLENJSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Med atleti na našem področju je veliko zanimanje za II. dolenjsko prvenstvo v atletiki, ki bo hkrati izbirno tekmovanje za III. troboj atletov Gorenjske, Primorske ln Dolenjske. Troboj bo oktobra v Kranju. Na Dolenjskem prvenstvu pričakujemo veliko udeležbo domačih in tudi atletov iz drugih krajev: iz Kočevja in Stične, morda pa bodo prišli tudi Ribničani in Grosupelj-čani. Na vsak način pa želimo, da bi se tekmovanja udeležili atleti iz Črnomlja, vendar še ni zanesljivo, če bodo prišli. Na obeh atletskih prireditvah bodo lahko nastopali atleti, ki so se pričeli udej-stvovati na našem področju,' zdaj pa nastopajo za druge klube. Temovanja bodo v naslednjih disciplinah: teki, štafete, skoki v višino, skoki v daljino, met krogle, diska, kopja in kladiva. Dolenjsko prvenstvo bo v nedeljo ob 10. uri na novomeškem stadionu. Borbe za najboljša mesta bodo vsekakor zelo zanimive, prav tako pa tudi drugi nastopi mladih tekmovalcev, ki bodo skušali doseči čimboljše rezultate. ALI BODO »METROPOL« PODRLI? Izdelane so programske zasnove za izgradnjo ho tcla »DOLENJSKA« na mestu, kjer stoji današnji hotel »METROPOL« v Novem mestu. Novi hotel je bil urejen s povprečnim srednjeevropskim udobjem. Predvidene so restavracije: klasična, samopostrežna, klubska, vinska klet, mimo tega še bife, kavarna in bar. Hotel haj bi imel 120 ležišč in dva apartmaja. Investicijski program še ni izdelan. Investitor naj bi bila občina skupaj z gostinskim podjetjem »METROPOL«. Uvod k ARGONAVTOM Saše Dobrile Ena najlepših ali vaaj ; jbolj animivih g:"ih pripovedk je gotovo mit o Argonavtih. Pripoveduje o tisti davni dobi, ko v Grčiji in nekaterih obrobnih deželah še živel rod herojev-polbogov. Njihove dogodivščine in življenjske zgodbe, polne pustolovščin, so so nam ohranile v vrsti grških pripovedk, ki jih je rimska antika prevzela ali vsaj posnela, renesančna doba spet odkrila in so tako postale kar nepogrešljiv del osnov poznejše evropske kulture. Naš list bo v prihodnji šte. vilki začel objavljati pripo. vedko o Argonavtih, vendar v malce nenavadni, povsem sodobni obliki — kot strip, ki si ga je zamislil in narisal naš ananl risar in animator lutkovnih filmov Saša Dobrila. Toda ta zgodba je za nas po. sebej zanimiva šele v drugem delu, zato jo bomo začeli tudi objavljati šele pri dnigi po. lovici, tam, kjer se začne legenda o teh junaških staro, grških pustolovcih čudno prepletati z nekaterimi drugimi legendami, ln domnevami, ki se pa vse sučejo okrog naše dežele, celo naše neposredne okolice. Ampak zato moramo lepo po vrsti, da ne bi zgodba ostala brez glave ... Glavni junak pripovedke, Jazom, je bil sin Aizona, kra. Ija v Jolku, mestu v nekem zalivu dežele Tesalije. Vendar te je njegov stric Pellaa ne- upravičeno polastil prestola; Aizon je umrl, Jazon pa Je zbežal k centauru Hironu, k) je dotlej vzgojil že mnogo ve. likih junakov. Potem se je ta nepravični stric-kralj postaral ln takrat ga je prestrašila prerokba, naj se varuje moža z enim cev. ljem. Naključje je hotelo, da se je Jazon prav tedaj, po dvajsetletni šoli pri Hironu, skrivaj napotil v Jolk. Hotel se je dokopati do kraljestva, ki je po pravu pripadalo njemu. Na poti ga je ustavila boginja Hera, spremenjena v -starko, in ga prosila, naj jo prenese čez reko. Jazon se je starke usmilil in jo ponesel čez reko, pri tem pa mu je obtičal v blatu en čevelj. Tako je prišel polbos v Jolk ln kralj Pelias ga Je seveda takoj opa. zil. Prijazno ga Je povabil k sebi ln Jazon se mu je odkri-to predstavil ln povedal zgod. bo svojega življenja. Stari kralj pa je bil zvit in Je Jazona malce naivno.politi-tično odpravil. Rekel je, da se mu že dolgo prikazuje v sanjah Friksova senca in zahte-va od njega, naj gre v deželo Kolhido po njegove kosti ln po zlato runo h kralju Ajetu. On da je že star in tega ne more več storiti, pač pa da Je slavo tega dejanja namenil Ja-zonu. In Jazon je — morda ni poznal vseh okoliščin zgodbe o zlatem runu — poln ml«, dostne sile in želje po junašt. vih to preračunano stričevo ponudbo sprejel Vendar se je za ta pohod skrbno pripravil. Pozval je najslavnejše mladeniče in može tedanje Grčije in ti Junaki so se mu radi odzvali — med njimi Je bil celo silni Hera. klej! Najbolj spretni ladjede-lec Grčije —■ Argos — Jim Je zgradil ladjo, ki so jo po njem imenovali Argo. Delo je vodila sama boginja Atena in ladja je bila iz lesa, ki v morju ne gnije. Bila je lepo okrašena in tako lahka, da so jo junaki lahko nosili na ramah. Argo je bila prva ladja, s katero so si Grki upali na odprto mor. je... Potem so se vrstila razbur. ljiva in zanimiva doživetja. Najprej jih je vihar vrgel na Lemnos, otok žensk, ki & pred tem iz ljubosumnosti P0, bile svoje može. Argonavte s° lepo sprejele in od teh lep* tic jih je po dolgem' času k°/ maj odtrgal HerakleJ in j"1 spomnil njihovega skupni* cilja. A na poti je ležala še dežel' prijaznih Dolionov. Ti so i* lepo sprejeli, pač pa so zagovedni orjaki, katerih je bival v soseščini, hoteH* skalami zapreti izhod lz P? stanišča. A čuječi HerakleJ ^ Je prestregel s puščicami s pomočjo tovarišev vse V~ bil. Potem so odjadrali, pa £**. Je ponoči vihar prignal n8^ ln so jih Dolloni pomoN*^ napadli. Bilo Je že Pre,j mrtvih, ko so zjutraj spos**; zmoto. Slovo je bilo spet P1 Jftteljsko. m Med potjo Jih Je saP^i HerakleJ, a po drugi povesti Je plul z njimi *J konca. V deželi Bebrikov fj Je Poluks pomeril v rokoW>r" s tamošnjim1 kraljem W J£ premagal, Argonavti pa s° Potolkli prebivalce, ki so ^0V! maščevati njegov poraz. Mimogrede so še rešlH i^jj lja Flneusa pred pož"*1"!,. pticami Harpijami, ki *> ' za kazen, ker Je zlorabil l> . roški dar, požrle vso izpred nosa, ostalo P* P\gj snažile. Srečno so ušli " slmplegadama, dvema P"^, Jočlma otokoma, ki st* * s?utr° bližala i '^strast d nJima- ?PIB»C*W. Peresi m fc ko^Hh d°S°<*všči. *rže]o jn „ dosegli Kolhi- NASASo ZAČNE SLIKANICA ja g ^Puščamo zgodbo y rT, Dobrile. Vendar > toJP. odveč še za-jV1 Pri * o 66 Je utrnila ^ so^evanju zgod. ^PoiSf6*5 ob vrnitvi ^o^^ditranspor. flO Cial**"1 »z Save, jezera Jadransk^^oval <»M kak?' bila ladJa 5 i*1**« £avnati nekaj M ^ ne^i80 taeli ne nemogoče v ta. kratnih in tamošnjih pogojih, tudi če ne upoštevamo dejstva ,da po tako dolgi poti les, kljub legendi, nagnije; ali pa, da so jo vlekli po gredlju po snegu in ledu, kjer ga je pa zmanjkalo, da so kopali ne-,y kakšen tir, »kolesnico« in jo mazali z ilovico in močili z vodo. In prav to inačico ]e izbral Saša Dobrila. Ampak, boste rekli, saj vse to je samo legenda, pravljica! Res je, vsaj v tej obliki. A vsa-ka pravljica ima neko osnovo in tega se je avtor stripa dobro zavedal. Tako je tudi vso pravljično odpravo Argonav-tov pojmoval pravilno, kot zgodbo o neki ali celo več obo. roženih grških trgovskih oziroma kolonizatorskih odpravah, ki so prav nekako v ča-su, ki ga opisuje legenda — 7. do 9. stoletje pred našim štet. Jem — ustanavljale grške naselbine ob obalah Male Azije in drugod. Poznejši čas pa je razne dogodivščine teh ljudi ovil s pravljičnostjo.. Tako je tudi zlato runo samo prispodoba bogastva, ki so ga Grki v tistih deželah iskali. In tako je poskušal naš avtor rekonstruirati pravljic, no pot Argonavtov po našem ozemlju. Pri tem je pomislil na morebitne ostanke, znake te poti in se je spomnil pra-stare sledi blizu njegovega do. ma v Kozini na Krasu. To sled, ki spominja na osamlje- no kolesnico, lahko sledite okrog 30 km daleč povsod kjer je svet bolj kamnit. Ita-lijanski arheologi so se že be. žno zanimali za ta pojav ln pred prvo svetovno vojno je na tej gmajni fotografiral prav ob tej »kolesnlck rlsarje-vega očeta tedanji ravnatelj tržaškega muzeja. Po dobrih petdesetih letih je ta sled še prav dobri vidna, čeprav jo Je že tu in tem zarasla trava in mlado borovje. Seveda bi bilo težko drzno domnevo dokazati — najbrž pa sploh nemogoče. A neka sveza je, Dobrilova misel ni povsem brez podlage vsaj v toliko, da so po tem ozemlju res vodile prastare grške tr-govske poti, ki pa so doslej kaj slabo raziskane. Vendar redke najdbe čisto določeno pričajo o do tu razpredeni grški trgovski mreži. S tega stališča je za nas pri. povedka o Argonavtih gotovo zanimiva; saj je Dobrila tudi že tretji avtor, ki se je lotil njene obdelave pri nas. Zato upravičeno domnevamo, da bo tudi pri naših bralcih požela primerno priznanje. J. M. Tajinstveno sled na gmajni v Ko/.ini so prvič fotografirali pred prvo svetovno vojno. Kjer kamniti pragovi prekrižajo njeno smer, je vklesana v skalo Se danes jo je lahko razločiti, čeprav jo že zaraščajo trava in bori — Ce bo tako deževalo ves teden, bo za solato kar dobro., Georges Courteline: TEMAK SLUH Sedela sva v jedilnici. Moja žena Solange je pletla nogavice, jaz sem izpolnjeval listke športne stave. V najinem stanovanju je bilo večkrat slišati čudne, skrivnostne šume. Dostikrat sem imel vtis, da čisto razločno čujem, kako kašlja hijena ali renči jaguar. Morda so prihajali šumi od vodovodne napeljave. Vrag si ga vedi. Solange je večkrat napela ušesa in vprašala: »Pst! Ali slišiš? Kaj pa je to?« »Kaj?« sem vpraševal in se delal, kot da nisem nič slišal. »Ali res ne slišiš?« se je čudila in me preplašeno gledala, »zdi se mi, da kašlja hijena. Pojdi in poglej, kaj se dogaja v hiši.« Najprej sem šel v kuhinjo na koncu dolgega mračnega hodnika. Groza me je bilo že ob misli, kaj vse bom odkril v njej. A že na pragu mi je odleglo, ko sem opazil, da je padla na tla le vrečica, v kateri smo sušili brinove jagode. Vrnil sem se in skušal pomiriti Solange. Nejeverno me je gledala: »Ali je mogoče, da je te čudne glasove povzročil brin in ne hijena?« Potem je nekoliko pomirjena pletla naprej nogavice, jaz pa sem se spet ubadal s stavnimi listki. Vtem je prišel najin prijatelj Dardier. Neverjetno tenak sluh ima ta možakar in naravnost ljubi razne šume. Z lahkoto ugotovi izvor še tako skrivnostnega šuma ali zvena. Dardieru ne bi bilo treba po vsem našem dolgem in mračnem hodniku, da bi videl, kaj je padlo na tla v kuhinji. Rečem vam, da bi nama že od tod, iz jedilnice, z gotovostjo zatrdil, da je bila to vrečica z brino-vimi jagodami. Takšen je Dardier. Sedel je, si obrisal pot in me vprašal: »Kako je kaj, Henri, s temi tvojimi stavnimi listki?« »Ah, slabo: ko bi ta čas, ko jih izpolnjujem, delal kaj: pametnega, bi bil že bogat. Ali bi kaj popila? Dobil sem odličen konjak.« Pri petem kozarčku se je Solange zgrozila. »Kaj je to? Kakšen čuden šum.« »Nič nisem slišal.« Povprečen človek lahko zazna in opiše običajne vsakdanje šume in zvoke, kot so otroški jok, avtomobilska hupa, meketanje, lomljenje stekla, šumenje papirja pri mečkanju in podobno. Naš Dardier zmore več. »Saj to je vendar čisto preprosto,« je dejal, »v kozarčku s konjakom se premika led. Od tod šum. Sicer pa sem vama prišel nekaj predlagat. Zajadrajmo malo na morje: Solange, Henri in jaz. V St. Maloju sem najel.ladjico in prav lepo bi bilo, če bi kaka dva tedna križarili po Atlantiku. Tako se bo Solange vsaj enkrat spočila od raznih šumov.« »Čudovito! Veličastno!« sva vzkliknila oba s Solange. Tako sem mislil v začetku. Danes pa preklinjam zlo usodo, ki me je pripravila do tega, da sem sprejel ponudbo. Stali smo na palubi na odprtem morju, nekje v bližini Azorskih otokov: Solange, Dardier, jazinGambarre, kapitan ladjice. Nenadoma se je zaslišal iz vode nekakšen brbotanju in kolcanju podoben glas. Podoben ni bil prav ničemur znanemu in je deloval nekako čudno in nesnovno. »Kaj je to?« je radovedno vprašala Solange. ' »Kit glavač bo,« je, kot bi izstrelil iz topa, odgovoril Dardier. »Točno!« je vzkliknil kapitan Gambarre, »pravo čudo ste, gospod Dardier! Pravite, da še nikoli niste križarili po morju, pa imate boljši sluh od vsakega pomorščaka, tem prej, ker je zvok, ki smo ga pravkar slišali, na tej zemljepisni dolžini izredno redek in komaj dojemljiv.« Dva dni pozneje mi je Solange dejala: »Ko se v Nantesu izkrcamo, se bom poročila z Dardie-rom, dragi moj Henri.« »Kaj! Kako praviš? Zakaj?« sem se zgrozil. »Kaj pa jaz?« »Nič! Od tebe se bom ločila in se poročila z njim. Kaj naj počnem z možem, ki ne zna razlikovati niti sirene rešilnega avtomobila od mukanja krave!« — Te zanima, kaj onadva jesta? Mamica s podeželja Je nasproti gimnazije radovedno ogledovala nizko stavbo s steklenimi okni skoro do tal. Nekaj časa je premišljala, potem pa korajžno stopila noter. Kljub temu, da Je bilo v lekarni precej ljudi v vrsti, jih je upravnik mr. ph. Dujec hitro postregel, zraven pa še razlagal, kako in kdaj naj bolniki uporabljajo zdravila. — Kako ste pravzaprav prišli do tako lepe stavbe? — Prostori prejšnje lekarne so bilj zgrajeni pred 80 leti za tedanje potrebe, ko je le malo ljudi jemalo zdravila, časi so se spremenili, število ljudi, ki se zatekajo k zdravnikom in zdravilom je vedno * večje, spremenile pa so se tudi delovne zahteve, tako da stari prostori nikakor niso več ustrezali sodobnim higiensko strokovnim pogojem. Tudi republiške kontrole so večkrat opozarjale, naj vendar kaj ukrenemo, da bi dobili primerne delovne prostore. Minila pa so ' leta, LEKARNA. DA MALO TAKIH 80 let je edina lekarna v Črnomlju poslovala v istih pirostorih, pred kratkim pa je vendarle dobila lastno sodobno stavbo. kljub temu, da je občina pokazala vse razumevanje do naših problemov. Lani je šele prišlo tako daleč, da smo začeli graditi. Pravzaprav ne mi, občina je zgradila stavbo, kolektiv lekarne pa je iz lastnih sredstev nabavil novo opremo. Načrte za gradnjo je Izdelal inž. arh. Jože Platnar, gradilo je Belokranjsko gradbeno podjetje, opremo pa Je izdelal mojster Zavodnik iz Vižmarij nad Ljubljano. — Koliko prostorov ima nova stavba in ali ste z njimi povsem zadovoljni? — Razen sodobnega lokala imamo še oficino, galenski laboratorij, mali aseptični prostor, analitski laboratorij, rx>mivamico, materialko, dežurno sobo in pisarno. V Stoj! — pravi tale tovariš vsakemu, ki hoče iz Metlike po novi cesti proti Črnomlju. Cesta je zgrajena ie skoro do Gradca, od tam naprej pa je še za vsa vozila neprevozna. Po novem asfaltu lahko zaenkrat zdrče Ie vozila Cestnega podjetja, vsi ostali pa bodo morali počakati še nekaj mesecev. Povečati prostore in proizvodnjo V metliškem Kometu je bilo v prvem polletju zaposlenih 145 delavcev, do konca leta pa nameravojo zaposliti Še kakih 35 ljudi. Komet izdeluje vse vrste ženskega perila in ga prodaja po vsej Jugoslaviji. Plan je bil dosežen 56,99 odstotno, kljub temu, da Je bil od land povečan kar za 106,2 odstotka. Število zaposlenih se je od lani povečalo za 34 odstotkov, narodni dohodek na zaposlenega pa za 39 odst. Povprečni mesečni dohodki ob polletju so znašali 30.000 din. Podjetje je začelo delati pred tremi leti s 6 invalidd in gospodinjami, letos pa bo že ustvarilo 600 milijonov bruto proizvodnje. Prihodnje leto so označili kot Juriš na milijardo. »Približali se JI bomo vsaj na osemsto milijonov!« pravijo. To so v skopih besedah ln številkah osnovni podatki enega najmlajših metliških kolektivov. Kaj pa še snujejo? Kaj nameravajo v bodoče? V čimkrajšem času nameravajo preiti na 42-umi delavnik. Zavod je že poskušal skrajšati delovni čas, tako da so ob sobotah delali dve uri manj. Imeli so tudi komisijo, ki Je napravila analize, zdaj pa nameravajo čimprej uvesti 42-urni delovni teden. Komet je odprl tudi nov obrat, kjer so zaposlene delavke v starosti do 17 let. V 14 dneh so se toliko priučile, da danes znaša njihov brufcoprodukt, preračunan na leto dni, že 2 milijona 650 tisoč dinarjev. Te delavke izdelujejo otroško perilo iz uvoženega čistega bombaža. Sodelovati nameravajo na jesenskem Zagrebškem veiesejmu. Razstavili bodo vse svoje izdelke, kj bodo potem tudi v prodaji. Letos Je zavod iz lastnih sredstev kupil več brzošival-nih in specialnih šivalnih strojev ter druge opreme v vrednosti 18 milijonov din. Prihodnje leto bodo nakupili še 32 specialnih strojev. Zavod je sestavil investicijski program za nove delovne prostore oziroma za povečanje sedanjih kapacitet v sedanjih prostorih. Z razširitvijo bodo bržkone razširili tudi proizvodnjo in še v večji meri osvojili domače tržišče -al METLIŠKI TEDNIK stavbi je tudi poseben prostor za vnetljive snovi in nekaj prostorov v kleti, kjer je tudi nameščen kotel za centralno kurjavo. Prostorov je prav toliko, kolikor Jih potrebujemo- Odveč ni nobeden, zlasti še, če pomislimo, na prihodnost. Nove stavbe nismo gradili za eno leto! — Ah' so tudi občani s strežbo v novi stavbi kaj na boljšem? — Predvsem oni! Novo stavbo smo gradili samo našim strankam in bolnikom v korist, kajti strank v lekarni ne moremo vrednotiti tako kot kupca v trgovskem lokalu. Naše delo je sila natančno in če hočemo, da je res kvalitetno, se mora odvijati v določenih delovnih pogojih. Te sedaj imamo in brez dvoma se bo to pri delu poznalo. Organizirano imamo tudi stalno dežurno službo, ki se odvija pri posebnem okencu tudi ponoči, ob nedeljah in prazmkah pa Je lekarna odprta od 8. do 12. ure. — Prostori in delovni pogoji so, kaj pa strokovnjaki? — Zaenkrat sem edini farmacevt v lekarni, hkrati pa opravljam upravniške posle. Imamo pa dva farmacevtska tehnika in prihodnje leto dobimo še enega farmacevta- Je naš štipendiranec in bo tedaj končal študije. V letu 1965 bo tudi glede strokovnjakov vse v redu. — In stari lokal? Ga boste še uporabljali? , — Lekarna se je povsem izselila. Hiša je privatna last Mihael Kambič razstavlja v Metliki V torek, 15. septembra, je bila v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta retrospektivna razstava del akad. slikarja profesorja Mihaela Kambiča. Umetnik, ki je doma iz Drago vanje vasi pri Črnomlju, je letos dopolnil 77 let ln razstavlja tokrat 35 del, v glavnem olja in akvarele. O razstavi in umetnikovem delu bomo še pisali. Danes opozarjamo na zanimivo razstavo vse ljubitelje umetnosti, zlasti pa upraviteljstva okoliških šol, ki naj mladini omogočijo, da spozna življenjsko delo belokranjskega rojaka. in ne vem, kaj bodo z lokalom ukrenili. To je stvar dogovora med lastnikom in interesenti iz vrst trgovcev. R. B. ČRNOMELJ : BREŽICE 10:6 V prvenstveni tekmi republiške ženske rokometne lige sta se minulo nedeljo v drugem kolu srečali moštvi Črnomlja in Brežic. Okrog 300 gledalcev je pričakovalo in zahtevalo zmago domačih rokometašic. Te so se zelo uspešno zoperstavile umir. jeni igri gostujoče brežiške ekipe. Ves čas pa Je bila igra enakovredna. Sodnik Zupančič lz Ljubljane je bil objektiven, NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE čeprav bj, mu morda lahko očitali, da Je prvo sedemmetrov-ko v korist Brežic dosodil precej pristransko. Cmomaljke so dobro zaigrale na čelu z Rajg-ljevo, ki Je bila v vratih velika ovira za Brežičanke. Med gostjami pa je najbolj ugajala Buzančičeva. Za Črnomelj so bile uspešne: Welss 3, Kvas 1, Ivanušič 3, Rožič i m Butala 1, za Brežice pa: Buzančič 4, Mo-lan 1 in Veble 1, Matični urad Vinica Avgusta sta bila doma rojena dva dečka in ena deklica. — Poročili so se; Stanislav Marolt, lesosttrugar iz Zamosteca, to Barbara Ivanušič, delavka iz Preloke; Vladimir Trernpus, delavec iz Ogulina, in Miroslava Stegne, kmetovalka iz Sečjega sela; Frane Kobetič, delavec iz Kanade, in Frančiška Mihel-čie, kuharica iz TJčakovcev. Umrla sta: Veronika Huđoro-vac, otrok, star 8 mesecev, in Marija Spehar, kmetovalka iz Hrasta pri Vinici, 87 let. Matični urad Semič Avgusta je bila doma rojena 1 deklica. — Poročila sta se: Anton Berkopec iz Praproti, in Marica Lončarič lz štrekljevca. Umrla je Neža Bukovec, užitkarica iz Kota pri Semiču, 84 let. Marija v kombinacijah in turnusih Mlada učiteljica Marija DRGAN je minulo šolsko leto učila na osnovni šoli v Drašičih. Srečali smo se na cesti, ko se je selila v Podzemelj. Da bi belokranjski šolski problem slišali kar« največ plati zvona, smo jo zapletli v pogovor: »V Drašičih sem učila tri popoldanske razrede v kombinaciji. To se pravi, da sem v eni uri poučevala tri razrede. Najprej v enem dvajset minut, potem v drugem in končno v tretjem. Učencem sem za čas, ko me ni bilo v razredu, dala naloge, ki so jih potem sami reševali. Kolegica iz dopoldanskega turnusa je na tak način .obvladala' pet razredov ...« Zdaj se je občinska skupščina odločila, da bo višje razrede osemletke preselila v Metliko. Kupili so že kombi, ki bo vozil otroke dvakrat na dan v mesto v šolo. »Ste s poklicem zadovoljni?« »Čedalje bolj! Prej sem hotela biti medicinska sestra ali pa farmacevtka. a sem se zaradi štipendije odločila za učiteljišče. Zdaj pa sem se vživela in se mi zdi, da mi ta poklic prav odgovarja. Za standard se še vedno borimo, čeprav je vsako leto boljše. Meni pa sploh plača veliko pomeni, saj veste kako zna ceniti denar bivši dijak, ki je moral dinarčke izredno spretno obračati, če je hotel speljati skozi mesec . .« Mariji in njenim kolegicam želimo mnogo uspeha v njihovih plemenitih naporih za vzgojo mladega rodu! Sumljivi klateži v Jerneji vasi >■ 14. septembra popoldne so neznanci vdrli v stanovanje Janeza Pešlja v Jerneji vasi pri Crnom* lju in odnesli 5000 dinar- I jev, žensko uro, moško obleko in druge predmete. Poizvedbe so v teku,' irendar domnevajo, da so bili storilci trije klateži, kd se že nekaj časa potikajo po belokranjskih va-"" seh. Da se je moglo kaj takega pripetiti, pravzaprav ni nič čudnega, saj premnogi vaščani preradi puščajo svoja stanovanja I odprta ali pa jih slabo zaklepajo, medtem ko se mudijo po opravkih na. njivi, v gozdu ali pri sosedih'. Taka tatvina ni presenetila zdaj prvikrat, ampak so ljudje pogrešili to in ono že večkrat. Vsega tega pa jim ne bi bilo treba, če bi vestneja varovali svoje domove »n jih primerno zaklepali, kadar so zdoma. Matični urad Ribnica Avgusta so bili doma roje"1 3 dočJd. — Poročili mo se: tnž. Vladimir Mlhellfi Iz Ribnice, in Marta Virant, finančna knjigovodkinja a Gornje vasi; Alojzij Omkovid, delavec iz Drena pri Kočevju, in Ljudmila Vidmar, delavka iz Banja Loke pri Kočevju. —Umrli so: Josipina Skrabec, gospodinja i« Ribnice, 74 let; Pavla Pucelj, užitkarica lz Zlebiča, 89 let; Anton Pajnič, upokojenec iz JurJevlce, SS let; Janez Cešarek, upokojenec i» Ribnice, 62 let. Matični urad Loški potok Avgusta je bil doma rojen 1 deček. — Poročili so se: Alojz Sam-sa, delavec iz Malega loga, in Julka Stupica, delavka xiz Jurje-vice; Anton Samsa, krojač lz Malega loga, m Marija Južnič, trgovska pomočnica Iz Ljubljane. — Smrti ni bilo. Matični urad Vas Fara Avgusta Je bila doma rojena t deklica. Porok in smrti ni bilo. Niko Belopgvlovič: ŽIVAHNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V METLIKI »Kar ni ekonomsko, tudi ni politično!« Na enajsti seji skupščine občine Metlika so odborniki 8. septembra razpravljali o uresničitvi letošnjega družbenega plana in proračuna v prvih sedmih mesecih. Povprečni osebni dohodki v gospodarstvu so 29.000 proti 22.800 v lanskem prvem polletju. Hkrati se je čisti dohodek povečal za 49%! — Seji sta prisostvovala tudi ljudska poslanca Niko Belopavlovič in profesor Kambič. O porastu produktivnosti in uveljav ljanju nagrajevanja po delu in učinku v metliški komuni smo že pisali. Vendar Metličani kljub uspehu še niso zada. voljni. — Skladi (prosveta in kultura, socialno varstvo in varstvena zaščita) so dobili manj denarja, kot bi ga lahko v razmerju z uresničevanjem proračuna. Trdijo, da Je krivda na banki v Novem mestu, kjer so bile stvari napačno knji-žene. Sklad za šolstvo mora na primer zbrati 16 milijonov, kar jim ne bo delalo majhnih preglavic. »Napaka je v tem,« Je opozoril tovariš Belopavlovič, »da dohodki niso reali- zirani tako kot je bilo predvideno! Niti podjetja, niti davčni obvezniki niso nakazali predvidenih vsot. Ta denar je treba Izterjati zdaj, ko so potrebe največje, ne pa da ga zberemo šele pred novim letom ln ga potem zafračkamo za manj važne stvari ...« KAKO DOLOČITI RAZLIKO V razpravi o dodatku na razliko v cenah se je oglasil predsednik SZDL, Ivan 2ele: »Čeprav nisem odbornik, dovolite da povem nekaj, kar bi rad razčistil. Dostikrat slišimo očitek, da politično for. sirarno dviganje osebnega dohodka. Tako v primeru najnižjih mesečnih prejemkov, kot tudi pri izplačilu dodatka na cene. Vsi vemo, da danes človek z 12.000 na mesec nes more živeti, tudi z dvakrat 12.000 ne more tako kot bi bilo treba! To ni samo vprašanje podjetja, ampak vprašanje skrbi za ljudi. Res Je, denar se ne Jemlje lz zraka — potrebna Je racionalizacija, pa dvig produktivnosti in vse drugo — toda politična organizacija ne more mirno gledati tako nizkih dohodkov ...« Odgovoril mu Je predsednik skupšči-ne tovariš Franc Vrviščar: »Na te stvari je tiea\ gledati predvsem ekonomsko in manj politično. Ne sanio reči ,Dajte višje dohodke!', ampak točno vedeti od kje jih bomo dali-Ekonomisti morajo opravičiti razliko i" jo seveda nekje tudi dobiti. Sicer se bodo prihodnje leto pojavile 80. ali 9°* odstotne plače, kar bo seveda dosti težje zagovarjati kot pa sedaj ustvariti Pra1^ vzdušje pri delitvi dohodka in določitvi dodatka. Lani so ljudje mislili, da mi zavira- Ljudski poslanec Niko BclopavJJ-vič med razpravo na zadnji občinske skupščine TREBNJE: velik prispevek gradbincev Trebnje neopazno, toda temeljito izpreminja podobo. Domala na vsakem koraku se srečaš z gradbiščem. Domačini, ki opazujejo vsako vrsto opeke, s katero se začeta stavba poviša, vsako lopato, ki se zasadi v zemljo pri izkopu, najbrž ne opazijo kako hitro se Trebnje polepšuje. Toliko bolj pa opazi to tujec. Pionirjevi gradbinci — samo 95 jih je na gradbišču v Trebnjem — so naredili les želo veliko. Letos marca so začeli s svojimi gradnjami in odtlej šteje gradbišče Trebnje med najboljša, kar jih ima SGP PIONBR. Slavko Gu-štin, šef gradbišča, in Vinko Bele, vodja delovišča nove šole in zdravstvenega doma, sta veliki podvig Majhnega kolektiva opisala takole: — Letos imamo v planu *a 300 milijonov gradenj. Do zdaj smo opravili za Približno 216 milijonov. 12-stanovanjski blok bo ve-Ual 42 milijonov, poslovno stanovanjski blok 85 milijonov, zdravstveni dom 76 milijonov in šola 120 mi-Hjcnov. Vsega skupaj gradimo 29 stanovanj. V načetih stavbah bosta dobila nove prostore tudi postaja LM in pošta z novoATC. šola bo dograjena, če le ne po vreme nagajalo, do konca leta, zdravstveni dom do 15. novembra, 12 stanovanjski blok do 18. septembra, poslovno stanovanjski pa do 28 novembra letos. Kakšne posebne mehanizacije nimamo, le več me- šalcev betona, dvigal, vibratorjev ln eno cirkular-ko, vso potrebno težjo mehanizacijo pa smo dobivali sproti iz strojnega obrata v Novem mestu. Na vprašanje, koliko smo naredili, odgovor pravzaprav ni težak. Odgovorimo lahko na več načinov, pa tudi videti je kaj. Izkopali smo 8000 kubičnih metrov zemlje, porabili 709 kubičnih metrov peska, 300 kubičnih metrov mivke, 1100 kubikov gramoza, 320 ton cementa, 250.000 kosov opeke, 450 tekočih metrov kanalizacijskih cevi, 48 ton betonskega železa, 120 ton apna, 16.000 kosov porolita, 14.500 satnih polnilcev, 3.800 metrov prednapetih opečnih hlodov in še za 350 ton ostalega drobnega materiala, če upoštevamo, da smo začeli delati šele 1. marca in da je bilo treba ves našteti material razložiti z vozil in nato še porabiti pri delu, je bilo resda kar dovolj! Komunalne naprave in zunanjo ureditev stavb opravimo pri vseh gradnjah sproti. Samo 95 nas je in le stro? ji, ki smo jih našteli, so nam v pomoč. Nič čudnega torej, če je v polletju po tromesečnem delu vsak izmed nas ustvaril za nekaj manj kot poldrugi milijon dinarjev vrednosti. 20.270 delovnih ur in 3.450 nadur smo opravili. Povprečje urne plače, ki smo ga dosegli pri tem, je bilo 166 dinarjev. V naštetih stavbah bo 4.188 Kvadratnih metrov čiste poslovne površine in 1.830 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine. Delavci so zelo prizadevni, še posebej je treba pohvaliti sezonce iz Srbi- je. Teh imamo 60. Uredili smo jim lepo naselje, v katerem imajo poleg ležišč še kuhinjo, jedilnico s televizorjem (slednja je hkrati klubska soba), na razpolago imajo dovolj ča-sopisev v svojem jeziku in tudi za osebno snago je preskrbljeno. Naselje je oskrbljeno s toplo vodo, ima kopalnico s tremi tuši, umivalno korito s toplo vodo, urejene sanitarije itd. Letos smo za ureditev delavskega naselja po rabili 18 milijonov dinarjev. Fantje so zadovoljni in pridno delajo. Ker je gradbišče na so razmerno majhnem pro štoru, smo delo laže organizirali. Le kvalificiranih zidarjev nam primanjkuje, že 1. marca smo začeli z 10-urnim delavnikom. Sodelovanje z investitorjem je bilo ves čas dobro, načrte in dokumentacijo smo dobivali pravočasno in zato je delo lahko nemoteno teklo. Edini večji zastoj je bil na šoli, kjer so bila dela ustavljena za tri mesece zaradi težav z garancijo pri investicijskih sredstvih. Precejšnji premiki v osebnih dohodkih V trebanjski občini je letos opaziti precejšen premik v osebnih dohodkih. Zlasti je razveseljivo, da je vedno manj ljudi, ki imajo osebne dohodke pod 25 in 30.000 dinarjev. V januarju letos je bilo v občini še 419 zaposlenih, ki so imeli osebne dohodke pod 25.000 dinarjev na mesec, v juniju letos pa je bilo takšnih samo še 190. Osebne dohodke od 25 do 30.000 dinarjev je imelo v januarju 281 ljudi, v juniju letos pa 266; osebne dohodke od 30 do 40.000 dinarjev na mesec je imelo v januarju 322 ljudi, v juniju pa 421; osebne dohodke od 40 do 50.000 dinarjev v januarju 126 ljudi, v juniju letos pa 217 in osebne dohodke nad 50.000 dinarjev v januarju 100 ljudi, junija pa 190 ljudi. Cesta za prevoz na Cviblje Cesta, ki jo grade iz Do lenjskih Toplic proti vzpetini Cviblje, bo omogočila lažji prevoz poljskih pridelkov, pa tudi lažji prihod do stanovanjskega naselja na vzpetini. Tu je predviden prostor za nove stanovanjske zgradbe in tabor Sutjesko. Cestna dela zlagoma napredujejo. trebanjske novici: Kaj bo s cesto TREBNJE-M0KR0N0G? Stanje ceste, ki pelje °d Trebnjega proti Mokronogu, je iz dneva v dan slabše, promet pa vedno bolj gost. Leta '962 je bilo na cesti po cenitvah cestnega podjetja 2170 ton obtežitve na dan, konec lanskega leta Pa že 4000 ton. Cesta je vseskozi pomanjkljivo ^đrževana, polna jam in **er, res pa je tudi to, da je vzdrževanje tako đrago, da se sredstev ne splača vlagati v popravi-lo takšne makadamske eeste. Naj povemo samo *°> da pelje po tej cesti [sak dan 14 avtobusov delavce-V Litostroj, da ne stejcmo rednih avtobusnih, prog m ostalega tovornega prometa, ki je Precej živahen. Mirenska uollna se vedno bolj gospodarsko razvija, tudi križem je iz dneva v dan živahnejši, cesto Trebnje ■-■Mokronog pa bo zatega-"fU treba hitro rekonstruirati! DOHODEK SKLADOV JE PRENIZEK! Na devetem rednem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja so 11. septembra v Novem mestu.pretresali poročilo o polletnem poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja, se pogovorili o pripravah na volitve v skupščino in razpravljali o regresni službi. Zasedanja sta se udeležila tudi republiška poslanca v socialno zdravstvenem zboru Gojko Jug in Ludvik Simonič ter predstavniki vseh občinskih sindikalnih svetov. Teža razprave je bila na prvi točki dnevnega reda, vendar pogovor ni tekel toliko o primanjkljaju, ki ga je izkazal sklad zdravstvenega zavarovanja v prvem polletju, kot o vzrokih, ki so v prenizkih dohodkih skada. Letošnji čisti dohodek sklada zdravstvenega zavarovanja novomeške komunalne skupnosti je v prvem polletju znašal 772.041 din in je bil za 83,3 odstotka večji kot lani, izdatkov pa je bilo 773,710.000 din ter so za 71,5 odstotka večji kot lani. Primanjkljaj sklada ( v prvem polletju 1,669.000 din) ni posebno zaskrbljujoč, drugače pa je, če si ogledamo način, s kakršnim si ustvarja sklad dohodke. Osnovni prispevek zavaro- stvenih zavodih 18,458.000 din, za zdravila 77,021.000 din, za zobozdravstveno varstvo 48,686.000 din, za boleznine in razna druga nadomestila 207.883.000 din, preostanek izdatkov v znesku 46,672.000 din pa predstavljajo osmrtnine, oskrbnine, premije ^a obvezno zdravstveno pozavarova-nje in razni drugi manjši izdatki. Ce skupne stroške sklada za zdravstveno zavarovanje delimo s številom zavarovancev, bomo ugotovili, da je bilo v mejah dolenj. Socialne zavarovance Iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje bo zelo zanimalo: vancev mora po zakonu kriti najmanj 80 odst. skupnih izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje, predno se lahko ustanovi komunalna skupnost zavarovancev. V našem primeru krije osnovni prispevek le 64 odstokov teh izdatkov. Dohodki iz osnovnega prispevka so na Dolenjskem na enega zavarovanca za 5573 dinarjev pod republiškim povprečjem\ Toliko je nižji zaradi manjših osebnih dohodkov zaposlenih pri nas. Ker mora komunalna skupnost ustvariti sredstva za poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja, skuša zmanjšati primanjkljaj z do skrajnosti povečanim dodatnim prispevkom. V naši skupnosti je zategadelj le-ta za 2526 din nad republiškim povprečjem! Višjega imata samo še skupnosti v Velenju in na Jesenicah. Kljub temu pa osnovni pri. spevek in do skrajnosti povečani dodatni prispevek skupaj ne ustvarjata na enega zavarovanca dovolj sredstev. Oboje da še vedno za 3147 din manj, kot je republiško povprečje dohodkov na enega zavarovanca. Tako je z dohodki sklada, če si ogledamo še stroške, bomo ugotovili, da posluje sklad kar se da gospodarno. Za zdravniške preglede in druge virste zdravstvene pomoči Je bilo porabljenih 374,998.000 din, za zdravljenje v zdrav- ske skupnosti porabljeno ta zdravstveno varstvo posameznega zavarovanca v prvem polletju letos 38.420 din ali za 1085 din manj kot v republiškem povprečju. Ker so izdatki torej manjši od republiškega povprečja, prispevki zavarovancev pa večji, ne gre iskati vzrokov za primanjkljaj v izdatkih, ampak v prenizkih dohodkih sklada. Zdravstvena služba na našem področju se je v zadnjih letih precej razvila in ne zaostaja več veliko za republiškim povprečjem Razumljivo je, da se hkrati s tem povečujejo in se bodo še povečevali tudi izdatki v zdravstveno varstvo. Tu pa se žo srečujemo z nasprotjem: z enotnimi zakonitimi predpisi o socialnem zavarova- nju smo želeli zagotoviti zave. rovancem v mejah republike enotno zdravstveno varstvo. Kljub temu je naš zavarovanec napram drugim v veliko slabšem polo ž a Ju. Njegovi osebni dohodki ne bodo tako kmalu dohiteli onih na razvitejših področjih. Zategadelj njegov osnovni prispevek ne zadošča za zdravstveno varstvo, komunalna skupnost pa seveda povečuje dodatni prispevek. Zaradi obojega naš zavarovanec ie zdaj za povprečno manj zdravstvenih storitev plačuje v zdravstveni sklad večje prispevke. V razpravi o tem, kako odpraviti to nasprotje, sta se izoblikovali predvsem dve stališči. Člani skupščine so menili, da bi se dalo stanje izboljšati z dodatnimi predpisi, ki bi zagotovili delno kritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja z dotokom iz republiškega pozavarovalnega sklada. Ta olajšava bi veljala samo v primeru, če Ima skupnost dohodke, ki so nožji od republiškega povprečja. Druga rešitev, ki so jo predlagali, pa bi bila povečati odstotek osnovnega prispevka v škodo ostalih skladov socialnega zavarovanja. To bi bilo opravičljivo zategadelj, ker dosedanji 8-odstotni osnovni prispevek v sklad zdravstvenega zavarovanja v republiškem merilu sicer zadošča, v posameznih komunalnih skupnostih pa ne. Z republiškim povprečjem osnovnega prispevka bi zbrali 224 milijonov več! če bi v naši komunalni skupnosti socialnega zavarovanja pobirali osnovni prispevek v višini republiškega povprečja, bi zbrali v letu dni za 224,400.000 din več sredstev ali v polletju za 112,200.000 din več. Polletna bilanca sklada zdravstvenega zavarovanja bi bila nato visoko aktivna. Zdaj pa z osnovnim prispevkom (kakršnega pobiramo) pokrijemo le 64 odstotkov izdatkov zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa »lovimo« z najvišjo mero dodatnega prispevka... DOHODKI NA ENEGA ZAVAROVANCA Najnižje dohodke sklada zdravstvenega zavarovanja na enega zavarovanca ustvarja pri nas občina Metlika (29.238 din)., najvišje pa občina Trebnje (42.146 din). Izdatki pa so najvišji v občini Trebnje (41.954 din), najnižji pa v občini Črnomelj (35.748 din). Dohodki so brez dvoma odvisni od višine osebnih dohodkov zavarovancev, Izdatki pa so toliko večji, kolikor manj je razvita zdravstvena služba. Lep dokaz takšne trditve so najvišji povprečni stroški na enega zavarovanca v občini Trebnje, ki Ima na našem področju najmanj razvito zdravstveno službo. PREVENTIVA NAD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM! Geslo: »Preprečevati je boljše kot zdraviti!« je upoštevala tudi naša komunalna skupnost zavarovancev, ki namenja vedno več sredstev v preventivne svrhe. V prvem polletju smo letos porabili na enega zavarovanca v preventivne namene 644 din ali za 57,8 odst. več kot je republiško povprečje. Skupno je bilo porabljenih za preventivo 12,974.000 din. Izdatek je vsekakor opravičljiv, saj se s povečanim preventivnim zdravljenjem zmanjšujejo stroški kurativnega zdravljenja v zdravstvenih domovih. S stroški klimatskega in kopališkega zdravljenja smo daleč spredaj! Za klimatsko in kopališko zdravljenje smo v dolenjski komunalni skupnosti zavarovancev porabili v prvem polletju 1964 vsega 18,458.000 din ali 18,3 odst. več kot lani. V republiškem merilu se porabi na enega zavarovanca povprečno po 563 din za zdravljenje te vrste, pri nas pa smo porabili povprečno 917 din na zavarovanca, oziroma za 62,9 odst več. Prav gotovo bi se varčevanje pri klimatskem ln kopališkem zdravljenju slabo obneslo, saj bi porabili potem precej več v ambulančnem in bolničnem zdravljenju, kot pa prihranili tu. Ker so edlnole pri nas zdravniki sami (brez komisij) pristojni pošiljati zavarovance na klimatsko kopališko zdravljenje, velja pripomniti samo to, da ne kaže povečevati primanjkljaja v skladu z neupravičenimi stroški za klimatsko in kopališko zdravljenje. m« zvišanje OD, ko sto vendar radio in tisk zatrjevala, da ne sme biti plače iz-Pod 25.000 din. Vedeti pa velja, da je treba ta denar tudi nekje vzeti, nekje najprej ustvariti! Taka ekonomska starca bom kot predsednik tudi vedno Zastopal!« Tovariš Niko Belopaivlovič: »Mora nam biti jasno, da je nekaj, kar ni pogojeno, nepolitično! Politika ne more brez ekonomike in obratno. Ne morem ločiti političnega ln ekonomskega urejanja problemov in smatram, da je edino pravilna politično ekonomska rešitev. Prav gotovo je narobe samo vreči parolo: .Dvignimo plače!' in vendar moramo omogočiti ljudem tudi posten zaslužek ln življenje. pri nas zaradi dobrega gospodarjenja lahko govorimo o 3000 din dodatka, * n*aterth predelih naše države, kjer so slabo gospodarili, pa ne morejo dati 1500. imam občutek, da smo pri ™as že preboleli tisto živčnost, ki se je Pojavila pred tremi meseci in vem, da P°djetja zdaj obravnavajo ta vprašanja ekonomskih enotah na osnovi notra-•>eSa razvoja in možnosti. To je najbolj Prav! , Bojim se samo, dab odo nastale razli-J* med gospodarskimi organizacijami in "stiml, ki so odvisni od skladov kot .* Primer zdravstveni in prosvetni ka-5tr-To je trenutno največja nevarnost. ;'eDa bi bilo dobiti dodatna sredstva * Podjetij, če obstajajo za to zakonite ■aožnostl. « Nekatere šole v občini pa so že po. višale dohodke osebju, je povedal tovariš 2ele, ne glede na to ali bodo lahko imele decembra plače ali ne! BETI + DOLENJKA + DOKO Skupščina je sprejela sklep o pripojitvi pletilnice DOLENJKE iz Mirne peči in podjetja DOKO k BETI iz Metlike. BETI je predlagala to pripojitev zaradi kvalifikacijskega sestava in priučenosti kadra. Tako bo podjetje doseglo večjo serijsko in kolekoijsko proizvodnjo, ki jo tudi izvaža. Spremenili so tudi stopnjo prometnega davka na alkoholne pijače v gostin. stvu in trgovini. V gostinstvu bo treba plačati 50 din od litra vina, 40 din od litra piva, 200 din od litra žganja in 250 din od ostalih žganih pijač. Obdavči, tev v trgovini ostane kot je bila do sedaj:: 25 % od prodajne cene. Sprejeli so še več odlokov, potrdili jamstva za posojila in določili komisijo za popis žrtev iz druge svetovne vojne ter tri člane v razpisno komisijo za no. vega direktorja hotela Bela krajina. SKKB1 JIH VINSKA KLET Znana vinska klet v Metliki ne deda. Podjetje, v sklopu katerega je poslovala, je v likvidaciji. Letos je bila že dvakrat razpisana licitacija za prodajo klotl. Cena: 150 milijonov dinarjevl Se. veda nI bila prodana, ker Je cena previsoka. Hotela Jo Je kupiti kmetijska zadruga, ki ima 60 milijonov že vloženih v objekt, vendar niiso mogli dobita ni-kjer kredita, da bi doplačali še razliko. Baje se zanima za klet in za celotno podjetje Slovenija vino iz Ljubljane. Likvidatorjem pa se nikamor ne mudi. Vsi stroški gredo seveda na račun likvi. dacijske mase in s tem na račun občine Brežice. Kot se zmanjšuje likvidacijska masa, se povečuje izguba: upniki pa lahko samo čakajo koliko bo še ostalo! Občina Metlika Je v precepu — de. narja ni, da bi plačah, lastnik pa tudi noče dati v najem in čaka primernega trenutka ko bodo preše polne, vina pa ne bo kam stočiti... »LES JE LEŽAL POSEKAN ŠEST MESECEV V HOSTI; ČE NE BI JAZ VZEL, BI PA KDO RRUG...« Delovno razpoloženje je na koncu seje skalila vest, da je postaja Ljudske milice vložila prijavo zoper enega izmed odbornikov, češ da Je iz gozda splošne, ga ljudskega premoženja odpeljal dva in pol kubika smrekovine. Navzoči so ostro obsodili početje svojega tovariša. Ce ne bodo odborniki spoštovali .naše skupne lastnine, kdo pa jo sploh bo? Zaradi majhne materialne škode in še cele vrste olajševalnih okoliščin so na predlog mandatno imunitetne komisije sklenili, da mu ne odvzamejo mandata, pač pa se vsi strinjajo, da Je zaslužil strogo kazen pri sodniku za prekrške. Marjan Moškon. 8t'37 (755) DOLENJSKI LIST II DAN JE ŽE KRAJŠI... Nič hudega za tiste, ki lahko zjutraj v miru poleže, dokler jih je volja. Vedno več ljudi pa je v službah in če kdo zamudi, se prej ali slej zglasi pri Minki Mahorčič v prodajalni novomeškega OKRASA. — Se že pozna, da je jesen pred durmi! Ljudje vedno bolj kupujejo budilke. Zadnje dni smo jih zelo veliko prodali, pa tudi ročnih ur vseh vrst. Za date predmete pa je zadnje čase naravnost presenetljivo zanimanje. Zlatnine prodamo toliko, da komaj uspemo sproti nabavljati novo blago. — Brez zamere, toda nekateri spominki, zlasti leseni živopisan i krožniki, res niso posebno estetski. — Vem, marsikdo je že rekel, da je to kič, ljudje pa so različnih okusov. Izseljenci iz Amerike želijo prav take poslikane krožnike ali »zakonske barometre«, in če je po njih tako povpraševanje, jih moramo imeti na zalogi. Slabša letina v Suhi krajini Letošnja letina v Suhi krajini ni taka, kot so kmetovalci pričakovali. V splošnem bo manj pšenice in krompirja, okoli Stavce vasi, Jame in Dvora pa Je tudi koruza slabo obrodila. Padavin je bilo sicer dovolj, niso pa bile ob pravem času, ?ato niso posebno koristile. Pšenična zrna so ponekod zelo drobna, za-jo edinole parke in otroško menjati seme. STANOVANJSKA ■IZGRADNJA ZAMUJENA V Žužemberku je bilo letos v stanovanjski izgradnji malo narejenega, štiri družinska stanovanja bo v adaptirani hiši uredila zadruga, obrat Iskre pa še ni pričel graditi stanovanjskega bloka. Vodstvo obrata si je sicer prizadevalo za gradnjo bloka, naletelo pa je na več te. žav in tako se je gradnja zavlekla. Tudi med zasebniki je precej zanimanja za gradnjo hiš. Mnogi imajo že pripravljen gradbeni material, Čakati pa morajo na izdajo lokacijskega dovoljenja in tako bodo lahko šele prihodnjo spomlad začeli graditi. PREMALO KURJAVE ZA ZIMO Letos so izdajali sečna dovoljenja na podlagi zaloge v gozdnih parcelah, v katerih so lastniki zaprosili za sečnjo. Mnogi prosilci pa niso FRANJO SENICA - mar res že petdeset let? S. septembra je Franjo Se-niča, narkotizer v novomeški bolnišnici, ki ga mnogi Dolenjci že od predvojnega obdobja sem poznajo kot zdravstvenega delavca, praznoval Abrahama. Rodil se je v delavski družini v-Melisah pri Gornjem gradu na štajerskem. Najprej se je Učil za trgovca. Službi v zdravstvu, kamor ga je zaneslo leta 1933 v novomeški bolnišnici, je ostal zvest do današnjih dni. Jubilant je že oktobra 19i2 začel sodelovati z NOB, v partizane pa je odšel na jesen 1943. Po demobilizaciji v letu 1946 je služboval v zdravilišču Topolščica, na zagrebški kliniki ter na Kirurški kliniki v Ljubljani, 1953. leta pa je spet prišel nazaj v novomeško bolnišnico, kjer opravlja delo narkotizerja v aseptični operacijski sobi. Franja poznamo vsi kot vedrega, požrtvovalnega človeka, ki poleg odgovorne službe najde dovolj časa za udejstvo-vanje v družbenem delu. Poznamo ga kot aktivista SZDL, RK in sindikata, kot dobrega člana ZB in zglednega komunista, ki že vrsto let uspešno sodeluje v samoupravnih organih naše bolnišnice. Za vestno opravljanje odgovornega dela ga je Prezidij skupščine SRS že odlikoval z redom dela III. stopnje. Ob lepem jubileju — dočakal ga je svsi in mladosten — mu želUno še mnogo let življenja in veliko uspehov pri delu! Matični urad Dol. Toplice Rojstev r avgustu izven porod-oiinioe ni bilo. — Poročili so se: itntk Zupančič, zidar ie Drga-8*1, in Slavka Skufca, kuhinj-pomoSnica lz Dol. Toplic; ; Strošek, delavec, in Marija Javec, delavka, oba iz Gor. Aca; Metod Tisovec, ključav-lz Vavte vasi, tal Jožefa Zajec, delavka lz Dol. Straže; Emil Beg. inkasant RTV iz Gor. Su&lo, in Ana Medlo, kmetovalka lz Ver-duna. — Umrli so: Ana Bavdek, uSItkarioa lz Loške vasi, 81 let; Jofiofa Zoran, uzttkarica Iz Dreoja, 73 let; Jože Potočar užKkar lz Gor. GradlSča, 78 let. ŠENTJERNEJSKE DROBTINE 0 Matični in krajevni ura-.I v Šentjerneju je nekaj dni posloval samo v eni sobi, ker so prostore belili in preurejali. Dela so bila zelo hitro končana. 9 Gospodinje se pritožujejo nad preskrbo z zelenjavo in pravijo, da morajo tiste, M nimajo doma vrta, v Novo mesto tudi po peteršilj. Drug problem Je mesnica. ■ »SO PREVEČ SPARJENE!« Rot j«, lubenice, Id dopoldne ln popoldne vedre na soncu na novomeškem živilskem trgu, rdso za Kirpca nič kaj vabljive, saj Je treba precej truda, da bi Jih ohladil, če Jih hoče uporabiti. Povprašali |mo prodajalca, zakaj se ne preseli T kostanjevo senco. »Saj vidite,« it rekel, »tam so avtomobili in pesek Pa tudi človek, ki skrbi za trg, nam Je rekel, naj prodaja-ms tukaj . . .« Nekaj tcn lubenio in nekaj ton peska. Katere od teh ton bolj zaslužijo senco? ■ PRIJETNA ZANIMIVOST je mali akvarij v oknu Ribje restavracije na začetku Dllančeve ulice. Okrasne ribice so se po pr.dh dneh razstavljanja umaknile debelim, tolstim krapom, ki so zlasti pritegnili otroke. Pa tudi mnogi odrasli ljudje se radi ustavijo pred Izložbo, kakršnih v naših kroju! nI veliko. KakSno vodo pijemo v Novem meitu po večdnevnem dežju ali po hudih nalivih, pa smo lahko videli prejšnji teden, ko namreč nismo videli nobene rilu- zaradi kalne, rjavkaste tekočine v akvarijul Napaja ga seveda nas mestni vodovod; kor nimamo vseh čistilnih naprav, moramo po vsakem močnejšem deževju uživati sicer bakteriološko dobro vodo, kt pa je zaradi umazane barve vendarle vse prej kot užitna! ■ Te dni ho poslali z občuve vsem trgovcem na Glavnem trgu Odlok o komunalni ureditvi tn it-slutlu nasolij v občini Novo me sto, da bi jih spomnili na 5. člen, Id pravi: »Izložbe vseh lokalov na Glavnem trgu morajo biti odprte neprekinjeno od 7. do 23. ure. Biti morajo čiste in primerno urejene, v nočnem času pa raz-svetljene« Odlok ja že več kot leto dni v veljavi, kljub temu na trgu egiptovsko temo preprečulo le cestna razsvetljava. Nič čudnega, če zvečer v mestu ni sprehajal- ■ V petrk so na (ll.ivnem trgu odprli nov trgovski lokal v prostorih blvse delikatesne trgovine. Pod-Jetjo Dolenjska Je ob otvoritvi postreglo kupcem z Izredno znižanimi pleteninami, ki gredo zelo dobro v promet. Do spomladi bo trgovina ostala taka, kakršna je, potem pa Jo bodo s sosodnjim tek stilnim lokalom vred temeljito modernizirali. ■ Blaga je kilo v ponedeljek rw živilskem trgu dovolj, cone pa niso ustrezale ln so jih morale zaradi tega kmetovalke dosti presll-Sati od mestnih gospodinj. Krompir so prodajali po 55 din, paradižnike po 80 din, slive po 8«) din. vino po 200 din, breskve po 100 din, Jajoo po 48 din, grozdje po 200 din. fižol po 80 din, solato po 140—150 din kg, čebulo 100 din, papriko 100 din, češenj 240 din, 7«ljs C0 din. ohrovt 80 din ln ko-re-.ček 80 din kg. ■ Gibanje prebivalstva: pretekli leden v mestu ni bilo no rojstev ne porok ln no smrti. navedli vseh gozdnih površin, zato jim je pristojna. komisija odobrila le posek manjših količin lesa. Nekateri so dobili dovoljenje samo za 1,5 do 4 metre, kar pa je seveda premalo za potrebe gospodinjstev. RUŠEVINE NA ZAFARI ŠE NISO ODSTRANJENE ze konec leta 1962 so na zboru volivcev v Žužemberku sprejeli sklep, da je treba ruševine na Zafari odstraniti. Kmalu bosta minili že dve leti, ruševin pa se še nihče ni dotaknil. Stvar bi še ne bila tako huda, če ne bi ruševine ogrožale varnost številnih obiskovalcev te lepe razgledne točke. M. S. Interesi gostov za privatne sobe S pričetkom šolskega leta se je glavna zdraviliška sezona v Dolenjskih Toplicah končala. Gostje pa še vedno prihajaja v ta kraj. Letos jih je bilo precej iz raznih evropskih dežel, pa tudi iz Amerike, zlasti rojakov. Gostje obiskujejo zdaj posebno radi okolišne kraje, kjer jim prijazni vinogradniki postrežejo s pristno domačo kapljico. Vsakoletni večji dotok zdraviliških gostov, ki žele stanovati v privatnih hišah, pa sili domačine, da uredijo svoje domove. D. G. Množica domačinov je takoj po odkritju položila pred novi spomenik jesensko cvetje in šopke vrtnih rož, zagorele pa so tudi prve svečice: mrtvim fT slavo in spomin..." Spominu junakov in žrtev iz Podgorja kjer je zelo majhna izbira mesa in Sentjernejčani mislijo, da dobe le tisto meso, ki ostaja v Novem mestu, če je to res ah ne, je vprašanje, na vsak način pa bi jih b0o vredno z boljšo kvaliteto prepričati o nasprotnem! f) Eden največjih pevskih zborov v naši državj je na šentjernejski šoli. Te dni je spet pričel vaditi in prizadevni pevovodja Albert Zupane meni, da bo letos njegovih 300 pevcev lahko nastopilo na več prireditvah tudi izven domačega kraja. Nameravajo prirediti samostojen koncert v Zagorju ob Savi, na katerem, bo kot Je obljubil, sodeloval tudi znani prvak ljubljanske opere Ladko Korošec. Razen tega bodo nastopili na reviji v Črnomlju tn na celjskem festivalu. Množica ljudstva iz Stopič in okoliških vasi se je v ne. deljo dopoldne zbrala na sto-piškem pokopališču, kjer Je krajevna organizacija Zveze borcev odkrila spomenik 49 padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja. Med svojci pokojnih borcev in njihovi. m'i sosedi smo videli tudi predstavnike občinske skup. ščine, ObO SZDL in občin-skega komiteja ZKS, Zveze borcev in drugih. Vsi so prišli počastit spomin junakov, ki so z življenji zapečatili ljube, zen do domovine. — O tem in o pomenu naše revolucije je pred množico spregovoril Miha Glina, predsednik KO Zveze borcev. Med drugim je dejal, da odkriva organizacija spomenik padlim v spomin ln hkrati v opomin, da bi se vsi vedno zavedali, kako drago smo plačali svobodo. Z minuto molka je množica poča- nizacija ZB in stopiška osnovna šola. katere upraviteljica Panči Novak je med drugim dejala, da bo šola oskrbovala novi simbol iz vzgajala mlade generacije v duhu svetlih tradicij NOB. »Na zgledih sto in sto tisočev nemih prič, raz-tresenih po vsem svetu, bomo mladino učili, kako se je treba boriti proti zločinu, nazad, njaštvu in mračnjaštvu in kako je treba ljubiti dom'ovi-no« — to je obljuba s-topiške šole in njenih vzgojiteljev pred novim spomenikom. Pionirka in mladinka doma-če šole sta nato lepo recitirali Kajuhove pesmi in se tako spomnili junakov domačih vasi. Marsikatero oko se je orosilo, ko so svojci položili k vencem Zveze borcev, gasilcev in občine še svoje šopk8 rdečih rož in prižgali svečice pred spomenikom. POsebej moramo poročati, da tako lepe udeležbe na javni svečanosti v Podgorju že lep čas ni bilo in da so Stopi-Cani ter okoličani zares 'dostojno počastili spomin na žrtve za svobodo. Pohvalo zasluži tudi podjetje MARMOR iz Gradca, ki je spomenik po načrtu Jožeta Zamljena izdelalo. Komisija za spomeniško varstvo pri občinskem odboru ZZB NOV bo letos odkril* še spomenika na Dolžu in * Šentjerneju, s čimer bo ures-ničila svoje načrte za 1964. NOVOMEŠKA KOMUNA stila padle junake in druge žrtve, nakar je predsednik Gliha spomenik odkril. Vod borcev iz novomeške garnlzi-je Je streljal častne salve, zapeli pa so pevoi Svobode iz Novega mesta in pionirji sto-piske šole. Spomenik sta pre. vzela v varstvo krajevna orga- RAZPIS ŠTIPENDIJ Svet delovnega kolektiva uprave skupščine občine NOVO MESTO razpisuje naslednje štipendije: 2 Stipendiji na pravni fakulteti, 3 Stipendije na ekonomski fakulteti, 1 Stipendijo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo, 1 Stipendijo na medicinski fakulteti, 1 Stipendijo na viSji Soli za socialne delavce, 1 Stipendijo na gimnaziji Novo mesto, 3 Stipendije na ekonomski srednji Soli in 3 Stipendije na administrativni Soli. Prošnje s prepisom diplome oziroma spričevala in kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati do 3. oktobra 1964 upravi Skupščine občino Novo mesto. Prošnji je priložiti kolek za 50 dinarjev. SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO OBSEŽNI NAČRTI ZA 600 LETNICO NOVEGA MESTA Že dalj časa se v Novem mestu govori o 600-1«'' niči ustanovitve mesta, ki naj bi jo prihodnje leto h*' najsvečaneje proslavili. Imenovan je bil poseben o* bor, razen njega pa še več komisij, s pomočjo kateri" bodo stekle priprave. Ena teh komisij za sestavo P1* grama slovesnosti in prireditev — se je pretekli tedf|1 že sestala in pričela delati. Člani: Janko Jarc, Bogo Komelj, Jože Suhadolni»r Jože Glonar, Lojze Kastelic, Ernest Jazbec in R«De'j Romih so bili mnenja, naj bi svečanosti trajale vs* od obletnice ustanovitve 7. aprila, do občinsk1"^ praznika, 29. oktobra. V tem času se bodo ob vs«" pomembnejših datumih: tako 7.aprila, 1.maja, S."'' ja, 25. maja, junija, 4., 13., 14. in 22. julija, avgust*' septembra in 29. oktobra zvrstile številne kulturi"' športne prireditve v mestu in tudi na podeželju- Predvidenih je več zgodovinskih, knjižnih in '"v gin razstav, pomembnih športnih srečanj in nastop" ' odkritij spomenikov in grobišč, otvoritev novo/ft jenih objektov, kulturnih revij, predavanj itd., 1,1 jjt-tega pa se nam obeta nekaj posebnih kulturnih u j kov. Prav gotovo bo veliko zanimanje za snnfon' koncert Marijana Kozine in opero Ekvinokcij 'f.ijj,, skladatelja; obe prireditvi bosta verjetno na Pr„0!j' $e na dvorišču grmske kmetijske šole. Glasbena s° namerava oddolžiti spominu skladatelja. Novoin^■ na Ignaca Hladnika s posebnim Hladnikovim k0.nhj!il tom in odkritjem spominske plošče na njegovi v Muzejski ulici. . jo- Okvirni program prireditev je že sestavljen, jj, končno pa bo sprejet na ponovni seji v začetku o v ra. Člani komisije bodo medtem navezali »t*e t0 Kvalitetnih prireditev prihodnje leto re.s' ' 0o manjkalo, vprašanje pa je, Če bomo uspeli prav« n» urediti tudi mesto. Žc zdaj bi bilo treba »y\lllko' popravilo in beljenje fasad, na popravilo P"' dr„g» in ulic. ureditev parkov in zelenic ter na v« guJ. dela, za katera je ugodno vreme zelo vazi« Drugi turnir za Tivoli Na igrišču v Tivoliju v Ljublja-™ 1« bil v nedeljo odigran drugI mladinski turnir v košarki. Sodelovale so ekipe mladink iz Nove-??, rnesta, Tivolija ln ljubljanske "'"je. Po tem turnirju Je položaj na vrhu še bolj negotov. Zmagovalca bo odločila šele zadnja tekma med Novim mestom ln Tivoli-jem. Seveda pa tudi Illrijanke niso toliko slabše, da ne bi bile zmožne pripraviti presenečenja. Tokrat se Je Tivoli maščeval mla-Jjm Novomeščankam za poraz v Novem mestu in imata obe ekipi enako število točk. Rezultati turnirja: Tivoli : Ui-nja I9:i3 (i6;6) Tivou : Novo mesto 22:18 (9:11) ta Novo mesto • Ilirija 25:20 (15:10). Razveseljiv 1« napredek vseh treh moštev. Novomeščanke so pokazale, da se aa z vztrajnim delom doseči prav boljši po«, da bomo tudi v Nojem mestu gledali kvalitetno ko-Jarto. Redni treningi so že obro-prve sadove. Mladinke Novega mesta so v LJubljani igrale v naslednji PC-favi: Somrak, MaritelJ, Dobov-Bohte, Glonar I.. Glonar II., "Wč, Avčin, PezelJ in Turk. -al Šport zadnjih dveh tednov v Kočevju Pred kratkim Je bila na stadionu v Gaju prijateljska nogometna tekma med NK »Goraninom« iz Trbovelj in NK Kočevje. Tek-tekme je bil 2:1 v korist gostov, ki so bili bolj vigranl ln vzdržljivi. 6. septembra Je bilo odigrano prvo kolo podzvezne nogometne lige med moštvoma NK »Rudar« iz Trboveli in NK Kočevje. Tke-me so bile zaključene z naslednjimi rezultati: mladinci NK »Rudar« : NK Kočevje 3:4 (3:1), člani NK »Rudar« : NK Kočevje 4:4 (1:1). KOŠARKA 6. septembra se je pričelo tudi kolo okrajne mladinske košarkarske lige. Prvi nasprotnik mladim kočevskim košarkašem Je bilo moštvo TVD Partizana iz Medvod. Zaradi zelo slabega vremena se je tekma odvijala v telovadnici doma telesne kulture. Tekmo so dobili gostje z rezultatom (20:14). Gledalcev Je bilo zelo veliko, vendar bi morali kadilci bolj upoštevati hišni red. Nekateri si domišljajo, da jim Je vse dovoljeno! ODBOJKA Tudi ta športna panoga Je močno napredovala, od kar imajo igralci primeren prostor- za vadbo. Prvo nedeljo v septembru Je Na jadranski magistrali Se zadnji pozdrav z roko! Vlak nas je peljal k cilju, nafaf.erem nisem Imela nobene predstave. Skupaj s šest-tovariši iz novomeške okolice sem razmišljala o h 5a. prvem zboru v Ljubljani smo se srečali brigadirji sko .koncev fa krajev Slovenije. Ta je vlekel po dolenj-cem f11* po Sorenjsko, Ribničan se je smejal Belokranj-Zihe i ^ 50 se čudili govorici drugih. Naša brigada »Ane Kid vi* 86 ^e naslednjega dne skupno z brigadama Boris tt ne in celjsko odpeljala proti povsem neznani Crni go- moBli^ žamet v kupeju nas je močno presenetil. Nismo tako !5er^eti' ^ nas Je doletela takšna sreča in da se hitrn "dobno peljemo. Kar nas je bilo v kupeju, smo se Udomačili. Reševali smo zemljepisne probleme ln sedali slikovito pokrajino. bu dolgih urah vožnje z vlakom smo presedli na avto-Pečska Bistrica z globokimi kanjoni, ob obeh stra-kristalno čisti potočki. Glasno šumenje Lima in Tare * Pričalo o svojevrstnem življenju teh pokrajin, v katerih *® vedno srečujemo ženske s pokritim obrazom. Kolono avtobusov so oblegali fotoreporterji vse do zadnje postaje. Večerilo se je, ko smo prispeli v Sjerogošte. Naselje in osvetljeno, brigadirji pa so nas dočakali s pesmijo Plesom. Vsi smo bili kot eno samo veliko srce, ki je Dr*tsko utripalo. ljami v>nov* dom so b^' šotori s sveže postlanimi poste-takr,', rtg&dirske obleke pa so nas naredile še bolj enake 2e'^J* kot prt delu več no J?171 dekadi smo dosegli lepe delovne uspehe, še boiazm l jUl k1*0- 66 ne bl bI1° med Nadirji toliko knt o U M je povzročala popolnoma drugačna hrana. Ni £nJe Vajeni doma. g D * DUo dneva brez smeha! Med nami so bili šaljivci, okoli m ^evkom »gofle«, resneži s kamnitimi obeski biem v.^tu> nekdo je bil »truplo«, drugi »kočevski pro-precej {"jj^0""11 P3 priznati, da smo imeli z disciplino dožuTini 80. neverjetno hitro minevali. Vsak dan smo Vanjo »LJ^J lepšega od prejšnjega dne. športna tekmo-nasn Ji zabave — vsega je bilo dovolj! Obiskali so dnevei 1 kmo m 182211 ansambli. Magnetofon je vse rjajj 'Sral, taborne ognje in ples smo imeli skoro vsak pa^ran"? dekadi smo dosegli tretje mesto, nekega dne priznaj, ^S" 0610 3?2 odstotkov pri delu. Dobili smo nam i«"R, vedno bolj pa se Je bližal čas odhoda. Vsem S nri tega 2al-obljubjii rtnJm stiskom' rok smo se v Ljubljani ločili, trasi.1? smo si, da se prihodnje leto spet dobimo S1 Jadranske magistrale. ANICA rVICIC, Obrh 25 pri Metliki bilo odigrano prvo kolo jesenskega dela prvenstva v II. republiški ligi. V gosteh so bili odbojkarji TVD Partizana Jelšane pri Ilirski Bistrici. Tudi to tekmovanje je na prostem preprečilo močno neurje in so se morali tekmovalci pomeriti v telovadnici. Domačini so pokazali že precejšnje izkušnje, kar potrjuje rezultat 3:0 v korist TVD Partizana Kočevje. V nizih so bili doseženi takile rezultati: 15:8, 15:9 in 15:7. Moštvo iz Kočevja je bilo v spomladanskem delu tekmovanja na II. mestu za OK iz Kamnika z enakim Občinsko prvenstvo bafinarjev Med tednom je bilo zaključeno občinsko prvenstvo balinar-jev posameznikov. Na sporedu Je bil finalni turnir najboljše četverice. Trije tekmovalci Železničarja (Legiša, Mraz ln Stakar ter Cvar (13. maja) so se med seboj pomerili za naslov občinskega prvaka. V prvih igrah je Cvar premagal Leglšo s 13:6, prav tako pa Je Mraz premagal Stalcerja s 13:6. V borbi za tretje mesto Je nato Legiša premagal Stalcar-ja s 13:9. V finalni igri za prvo mesto je nato Mraz po hudi borbi premagal Cvara s 13:10. Končni vrstni red: 1. Mraz, 2. Cvar, 3. Legiša, 4. štacar. (en) številom točk, vendar * slabšo razliko v se tih. Dom telesne kulture Je tako spet zaživel po odmoru med počitnicami. Tudi zadnja nedelja Je bila za kočevske športnike zelo živahna tako na domačem terenu, kakor tudi v gosteh pri drugih klubih. Odbojka (ekipa TVD Partizan) se je srečala na domačem terenu z ekipo TVD Partizan Brestanica v nadaljevanju tekmovanja za prvenstvo v n. republiški ligi. Domači so zmaga. 11 s 3:0 (15:13, 16:14 in 15:9) Go. stje so pokazal) precejšen na-predek, vendar niso bili kos domačinom kljub temu, da so to pot igrali slabše kakor smo jih vajeni. Nogomet — N. K. Kočevje je gostoval na prvenstveni tekmi ljubljanske podzveze v Medvodah. Dvoboj se Je končal neodločeno pri članih s 3:3 in mladincih z 2:2. Z malo več srečo bl lahko zmagali kočevski nogometaši v obeh tekmah. Košarkarji TVD Partizana so bili v gosteh pri košarkarjih v Kisovcu pri Hrastniku. Igrali so prvenstveno tekmo v okrajni mladinski ligi. Srečanje se je končalo v korist Kisovca z minimalno razliko 1 kosa — 50:48. Mladim košarkarjem TVD Partizana Kočevje se pozna, da še nimajo potrebne tekmovalne rutine in izkušenj. Z marljivostjo, kakor jo kažejo pni vadbi, bodo tudi to lahko kmalu nadoknadili. A. AR KO Mraz - sedmi v državi Na Reki je bilo v nedeljo državno prvenstvo ballnarjev posameznikov. Tega tekmovanja se je udeležilo 9 slovensldh ln 7 hrvaških tekmovalcev. Zaradi preveč gladkih Igrišč slovenski tekmovalci niso upali poseči v borbo za najvišja mesta. Rudi Mraz iz Novega mesta je imel v pred tekmovanj u ugoden žreb, tako da se je brez borbe uvrstil med osem naj. boljših. Poleg njega sta se uvrstila samo se dva slovenska tekmovalca. V nadaljevanju tekmovanj je bil Mraz Izžreban v grupo s Firmom (Zagreb), Umberac (Istra) in Baj- oem (Postojna). Z odlicniin Umberacom je Mraz izgubil 15:6. Firm pa je premagal Bjajca. V naslednja igri je nato Mraz imel hudo borbo z Bajcem. Baje je povede! z 11:0, vendar je nato uspelo Mrazu znižati na 11:9 ,nato pa Je dvakrat pogrešil ter izgubil odločilno partijo. V naslednji igri je nato Izpadel tudi BajC, tako da so se med prve štiri plasirali sami hrvatski tekmovalci. Vrstni red državnega prvenstva ballnarjev posameznikov je naslednji: 1. Poniš (Reka), 2. Umberac (Istra), 3. Srdać (Pula), 4. Firm (Zagreb), sledijo Mahne (Reka), Baje, Mraz, Novak, (en) ZDRAVNIK VAM SVETUJE Angina ni vedno nedolžna bolezen! Angina je vnetje mandeljev in njihove okolice. Običajno zatečejo tudi bezgavke na vratu, ki jih Upijemo kot fižolova zrna. Mandlji so lahko samo rdeči, lahko imajo bele ali rumenkaste pege, zrna in mre-nice, lahko pa je v njih rana. Pri angini je vročina sorazmerno visoka, tudi čez 38° C, poziranje je boleče ali pa sploh ni mogoče, bolečine so znatne, splošno počutje je slabo, včasih bole tudi udje oziroma čuti bolnik v udih precejšnjo utrujenost. Teka ni, boli glava, bolnik se rad vleže v posteljo, spi pa slabo. Bolezen običajno traja 3 do 4 dni, stanje se popravi, bolečine v grlu in otekline ter znaki na mandljih izginejo, vročina postane normalna, bolnik je spet sposoben za delo. čeprav poteka angina običajno brez komplikacij, je že splošno znano, da se z angino začne cela vrsta nevarnih bolezni in da lahko angina pusti izredno neprijetne posledice, ki so lahko tudi smrtne. Najbolj znane posledice angine so vnetje srednjega ušesa, vnetje sklepov z vnetjem srčne mišice in srčnih zaklopk ali pa brez zadnjega, vnetje slepiča, absces v okoliškem tkivu mandljev in kot najhujša in smrto-nevarna posedica: septična angina z gnojem v krvnih žilah, ki zahteva takojšnjo operacijo in izdatno zdravljenje z antibiotiki. Dobro je tudi, če vemo, da se precej nalezljivih bolezni začne z angino in da laik v prvih urah ali dnevih ne more spoznati za kaj gre, razen Ce bolezen nastopa v epidemičnih pojavih. Spomnimo se samo nekaterih: škrlatinka, davica, ošpice, otroška paraliza, gripa. Zato je prav, da bolnik z angino poišče zdravniško pomoč, ker bo le strokovnjak lahko določil pravilno zdravljenje te bolezni in tako preprečil nevarne posledice oziroma pravočasno ukrepal pri pojavljajoči se nalezljivi bolezni. V splošnem pa velja, da spada bolnik z angino v posteljo, da sme uživati le vroče pijače kot čaj, limonado in sadne sokove, nikakor pa ne alkoholnih pijač, ki v takem primeru samo škodujejo. Dr.B. O. Krmeljski rokometaši - za zgledi Novo mesto : Rakek 1:1 Prvenstvena nogometna tekma drugega razreda ljubljanske podzveze. Igrišče Bratstva in enotnosti, gledalcev okrog 100. Vreme oblačno, teren idealen za igro. Sodnik Sever lz Kočevja. Strelca golov: Korošec v 17. minuti za Elan in Mišic v 80. minuti za Rakek. Elan: Prime, Marčetič, Bencina, Majerle I., Vesel (Majerle II), Hrovat, Korošec, Jerkovic, Mrvar, Bučar. — Rakek: Conda, Bencina, Kubat, Korošec, Majstorovski, Mišic, Smodila, Mlakar, Prešeren, (Arko), Stojkovič. Tekma je bila tipično prvenstvena. Obe moštvi sta se precej trudili, a sta tudi precej grešili. Najprej so napadli Novomeščanl, ki so želeli čimprej doseči gol. Po dolgotrajnem obleganju nasprotnikovih vrat jim je to uspelo v 17. minuti preko Korošca. Pet minut pozneje so bili Elanov-ci še enkrat uspešni, vendar Je bilo več igralcev v nedovoljenem položaju, tako da solidni sodnik Sever zadetka seveda nI priznal. Po teh napadih se Je igra precej umirila Obe moštvi sta igrali pretežno po sredini igrišča. S tem rezultatom sta ekipi tudi odšli na odmor. Bolj ko se je bližal konec tekme, bolj so gostje prehajali v ofenzivo, tako da je gol vseskozi visel v zraku. V enem od nevarnih napadov Je Mišic deset minut pred koncem tekme le zadel nebranjeni del mreže in tako izenačil rezultat. Neodločen izid Je realen Izhod srečanja, v katerem Je vsako moštvo prevladavalo po en polčas. Rezultat pa še ni končno veljaven, ker so pri Elanu igrali nekateri igralci, ki niso bili pravilno registrirani. V primeru, da se bo tekma registrirala z rezultatom 3:0 bodo Elanovci najavili protest, ker so razpored tekmovanja dobili šele dan pred prvo tekmo. -al Zanimanje za rokomet v Kr-melju Jt veliko, na igrišču pa vedno vadijo pionirji, mladinci in člani. »A« moštvo tekmuje pod imenom »Svoboda« v ljubljanski conski ligi, »B« moštvo pa pod imenom »Metalna« v zasavski ligi. Začetki rokometa segajo v leto 1961, leta 1962 pa so bili KrmelJ. čani že prvaki bivšega novomeškega okraja. Na kvalitlkaci. jah za republiško ligo so se uvrsUll na tretje mesto, vendar so bili boljši od Velenja, čeprav so tamkajšnji pogoji bolj-, ši. Leta 1963 so KrmeJJčanl" igrali v štajerski conski ligi in prekrižali račune marsikateremu boljšemu nasprotniku. To- da bili so brez trenerja ln teh. ničnega vodstva. Sele letos so začeli redno trenirati pod vodstvom igralca Marjana Zama-na, ki je opravil trenerski tečaj v Rovinju. Uspehi vadbe pod takim nadzorstvom bo c« zaznavni, saj fantje zmagujejo s precejšnjimi naskoki v golih. Njihova igra je Igra pravih Športnikov. Največje težave imajo z denarjem, saj često krijejo stroške potovanj z last. nlmi sredstvi Največji uspeh so dosegli 30. avgusta letos V Brežicah, kjer so se med 12 moštvi lz raznih krajev Slovenije ln Hrvatske uvrstili na drugo mesto ln prejeli diplomo. Vsa ta njihova priznanja, ki morajo roditi le uspeh, so lahko za zgled vsem drugim športnikom v občini, njim samim pa želimo še večje uspehe. BORIS DEBELAK KOČEVSKO KEGLJIŠČE: med najboljšimi v Sloveniji! Na povsem prenovljenem kegljišču sta se ob otvoritvi v nedeljo, 6. 9., v prijateljskem srečanju v disciplini 10-krat 100 lučajev in v borbeni igri pomerili ekipi KK »Brest,. Cerknica in KK Kočevje. Zmagal je »Brest«, kar je bilo pričakovati, saj so bili igralci Kočevja brez treninga ln 12« kegljev razlike nI bil prehud poraz. »Brest« je imel 3899 podrtih kegljev (Grom 438, Tornič 396), Kočevje pa 3771 < Koče var 411, Sercer 406). Zadnji štirje igralci so igrali še 100 lučajev ta Je tako v 200 lučajih Grom podrl 892 kegljev, kar je rekord kegljišča, Kočevar pa 835. Borbena igra je bila napeta ta zanimiva ta čeprav so domačini do zadnjega seta vodili, so igralci Bresta v zadnjem setu potegnili in zmagali s 388 proti 366 podrtimi keglji. Vsi tekmovalci so se izrazni v novih stezah zelo pohvalno, državni reprezentant Grom pa Je menil, da je sedaj kočevsko kegljišče med najboljšimi v Sloveniji, kjer bo možno dosegati odlične rezultate. Tako kočevskim kegljačem ne bo žal za več kot 2000 ur prostovoljnega dela, ki so ga vložili za prenovitev kegljišča. JOŽE SMOLEJ RADIO LJUBLJANA *ati.mNaeh."a let.0?ni" d£la na. Jadranski magistrali: staro cesto je treba zni-■ "HM delajo to brigadir^ MDB ANA ZIHERL, v kateri so bili tudi fantje in dekleta z našega področja VSAK DAN: poročila ob 5.15. 6 00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 18. SEPTEMBRA: 8.55 Pionirski tedndk. 10.15 Igrajo pihalna godbe. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Maček: Razkuževanje semen ozimnih žit pred setvijo. 14.35 Iz vlog naših opernih pevcev. 15.45 Poje mladinski zbor iz Holandije, Estonije in Rusije 18.10 Promenadnl koncert. 20.30 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju ta pomorščakih. SOBOTA, 19. SEPTEMBRA: 8.35 Iz koncertov in simfonij. 9.40 Orkestri in pevci zabavne glasbe iz Sovjetske zveze. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Tone Wagner: predvidena obnova hmeljišč v prihodnjem letu. 14.05 Mali glasbeni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Lepe melodije. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDE1JA, Z. SEPTEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — Franci Puntar: Packe. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši. .. II. 40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 15.05 »Danes popoldne«. 16.00 Humoreska tega tedna — K. Linde-man: Modri mož. 20.00 Vilko Uk-mar: Lepa Vida (radijska priredba baleta). 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 21. SEPTEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milena Lek-šan: Važnost Jesenskega sajenja sadnega drevja. 14.05 Mali glasbeni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.45 Igra pihalni orkester LM pod vodstvom Rudolfa Starica. 17.05 Poletni sprehodi. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Revija slo venskih izvajalcev zabavne glasbe. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 22. SEPTEMBRA: 9.25 Mladi izvajalci — mladim poslušalcem. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš pred- KRMELJ : CERKLJE 27:14 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske lige so rokometaši krmeljske »Svobode« na svojem igrišču premagali »Partizan« iz Cerkelj s 27:14 (11:9). Domačini so že v prvih petnajstih minutah vodili s 6:1. Posebno sta ugajala oba vratar, ja. Dobro je sodil Toplišek iz Brežic. Za Krmelj so bili uspešni: Žitnik s 7 goli, J. Logar in Terglav s 6, Zaman s 5 Itd., pri gostih pa je najbolj ugajal Kuželj s 7 zadetki. D.B. nosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček: Ugotovitve ln sklepi z vinarske razstave. 14.50 Zvoki kitar. 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: Iluzije na asfaltu. 21.40 Veseli zvoki. j SREDA, 23. SEPTEMBRA: 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Stanko Arko: Reja kuncev — neizkoriščena rezerva našega kmetijstva. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Komorni zbor RTV LJubljana poje pesmi slovenskih skladateljev. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Iz naših studiov. 20.45 Gilbert začetne ln nadaljevalne tečaje: nemškega jezika, angleškega jezika francoskega jezika in Italijanskega Jezika. Tečaji bodo trajali skupno 100 ur aii tedensko dvakrat po dve url v večernih urah. Prijave pos-Ijlle na Delavsko univerzo Novo mesto, poštni predal 84. aH sporočit« po telefonu 31-111 do 30. septembra 1964. DELAVSKA UNIVERZA NOVO MESTO VEČERNA OSNOVNA ŠOLA OSNOVNA SOLA »KATJA RU- PENA« NOVO MESTO sporoča, da bo vpisovanje v I. ln II. tečaj večerne osnovne sole na osnovni soli »Katja Rupcna« v Novem mostu od 28. septembra do vključno .10 septembra 1964 v dopoldanskem ln popoldanskem času v pisani! tajništvo. Osnovna šol« »Katja Rupcnii« Novo nirslo Citroen v koruzo, potniki v bolnišnico V tovornjak SI 21-23 s prikolico 11-94 SI se Je pri srečanju na avtomobilski cesti pri Jezeru 10. septembra ob 20. url zaletel osebni avto Citroen OF-HM 181, ki ga Je vozli Her-man Siemek. Tovornjak je vozil "proti Zagrebu, osebni avto pa proti Ljubljani. Vozil, sta se srečali na klancu. Nemec je vozil okrog 100 km na uro. Pri srečanju je preveč zavil na levo ln trčil v tovornjak. Osebni avto je močno odbilo in ga vrglo v koruzo ob njivi. Gabrlele Siemek in Evangella Kalz-kreuth sta bili tako hudo ranjeni, da so ju morali takoj odpeljati v bolnišnico, ostala dva potnika v nemškem avtomobilu pa sta dobila lažje poškodbe. Citroen nI bil sposoben za vožnjo, saj so na njem ocenili gmotno škodo na 2 milijona dinarjev. Zadnji cikcak mopedista Mop-edista Rajmonda Kopriv, ca iz Pisec so varnostni organi videli pijanega na avtomobilski cesti, zato so ga 8. septembra zvečer ustavili v Čatežu ob Sa. vi. Odpeljali so ga na odvzem krvi, njegovo vožnjo pa bo obravnaval še sodnik za prekrške. Motorist na drogu Motorist Alojz Brulc iz Ljub. ljane je 12. septembra ob 16.10 s preveliko hitrostjo zavil z av. tomobilske ceste na novomeški odcep pri Karteljevem, kar je drago plačal. Pri zavijanju Je izgubil oblast nad krmilom in se prevrnil. Motor je odletel v jarek, voznik pa je obtičal na drogu prometnega znaka. Pri tem si Je motorist zlomil obe nogi in.si lzpahnil ramo, zaradi česar ie moral v novomeško bolnico. Škodo na vozilu so ocenili na 30.000 dinarjev. Pogorela zapuščena hiša 10. septembra je zgorela v Močilah *pri Starem trgu ob Kolpi zapuščena stanovanjska hiša, last Janeza Kavčiča. Dom.( nevajo, da eo jo zažgali vaški otroci, kj so tam okoli pasli živino. V hiši ni bilo nobenega stanovalca. S'kodo so ocenili na 450.000 dinarjev. NOVI KOVANCI IN BANKOVCI Narodna banka je začela s 15. septembrom letos postopoma, kot se bo pokazala potreb«, dajati v promet nekoliko spremenjene bankovce za 5.000, 1.000, 500 in 100 dinarjev. Na teh bankovcih bo namesto grba FLRJ grb SFRJ. Namesto napisa Narodna banka federativne ljudske republike Jugoslavije bo napisano Narodna banka Jugoslavije. Tam, kjer je bil datum 1. maj 1955, bo zdaj datum 1- maj 1963, namesto podpisa guverner V. Guzl-na in predsednik upravnega odbora D. Radosav-ljevič, pa bosta podpisa: guverner N. Miljanović in viceguverner I. Sion. Spremenjena je tudi druga stran bankovcev. Republike so naštete po azbuki ln v cirilici na bankovcih za 5.000 in 500 dinarjev, po abecedi ln v latinici pa na bankovcih za 1000 in 100 dinarjev. Narodna banka Jugoslavije je s 15. septembrom dala v promet tudi kovance za 10, 5, 2 ln 1 dinar s podobnimi spremembami, kot so na bankovcih. Drugače so bankovci bi kovanci, tako glede papirja oziroma kovine, velikosti, teže, risb, ornamen-tov ter drugega besedila in tiska oziroma kovanja nespremenjeni. Bankovci za 1000 dinarjev z datumom 1. maj 1964 ter 5.000, 1000, 500 in 100 dinarjev, z datumom 1. maj 1955 ter kovanci za ?0, 20 in 10 din '. 1955 in za 5, 2, 1 ln pol dni z letnico 1953 ostanejo še naprej zakonito plačilno sredstvo. RAZPIS NATEČAJA Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisuje natečaj za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljševalnih zavodih (pazniki) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko ali opravil izpit za kvalificiranega ali viso-kokvalificiranega delavca, 5. da ni sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu. Sprejeti kandidati bodo prejemali plačp kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadeve ter odločbi 0 položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tudi brezplačno uniformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu. Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnem šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS Važno obvestilo Zdravstvenega doma in higienske postaje v Novem mestu Po odloku Občinske skupščine Novo mesto o deratizaciji bo Okrajni zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, enota za desinfekcijo, desin-sekcijo in deratizacijo, v času od 21. 9. 1964 do vključno 15. 10. 1964 na področju Novega mesta in okolice zastrupljeval škodljive glo-davce (miši in podgane). Da bi bil uspeh pri uničevanju podgan in miši čim boljši in da se preprečijo morebitne nesreče (zastrupitev ljudi in domačih živali > je potrebno, da se vsi stanovalci območja, kjer bo zastrupljevanje, ravnajo po naslednjih navodilih: 1. Z dvorišč, iz drvarnic, hlevov, kleti in drugih dostopnih mest ob stanovanjskih hišah se morajo odstraniti smeti in odpadki hrane, da so podgane prisiljene jemati le zastrupljeno hrano (vabe). 2. Ves čas, ko je nastavljen. strup, ne smejo otroci brez nadzorstva staršev v prostore ali objekte, kjer so vabe nastavljene. Vse domače živali (pse, mačke, kokoši itd.) je treba odstraniti ali pa tako zaščititi, da ne morejo priti v dotik z zastrupljenimi vabami, poginjenimi podganami in mišmi. 3. Nastavljenih vab se ne sme nihče dotakniti ali jih premeščati, ker je strup smrtonosen ie v najmanjših količinah. 4. Po končanem zastrupljevanju bo strokovna ekipa odstranila nastavljene vabe, priporočamo pa, da lastniki prostore, kjer so bile vabe nastavljene, pred uporabo ponovno pregledajo zaradi morebitnega zakasnelega pogina zastrupljenih živali. Poginjene živali je treba sežgati ali pa globoko zakopati. Strogo je prepovedano vabe ali poginule živali metati v smetišča, gnojišča, vodotoke, kanale ali kamorkoli drugam. Vabe bodo pripravljene na kartončkih in jih bodo strokovnjaki nastavili na mesta, kjer se zadržujejo podgane in miši. Vsa ta mesta bodo označena a puščico, zarisano na tlaku. Opozarjamo vse stanovalce in zaposlene v zastrupljenih objektih in sosednih stavbah, da točno upoštevajo zgornja navodila, ker izvajalec deratizacije v nasprotnem primeru ne more prevzeti odgovornosti za eventualne nesreče. Zdravstveni dom — Higienska postaja. Novo mesto DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL B1* žice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sanica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Golnik (glavni * odgovorni urednik), Ria Bačcr, France Orlveo, Milo* Jakop*0' Marjan Moškon, Jožica Toppev ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din - ff!" na naročnina 1200 din, poUotno 600 din; plačljiva Je vnaP™ Za Inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici <* v Novem mostu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA » UPRAVE: Novo mesto, Olavni trg I — Poštni predal » Tolofon 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo TISKA Časopisno podjotjo DEIO v LJubljani