| Leto XIV. 1 | Štev. 29	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400	Maribor, torek 6. februarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*— |
Z beograjskimi sklepi so vsi zadovoljni
V Franciji: Uspeh je že v ohranitvi zveze — V Angliji: Sprejemamo s simpatijami — V Nemčiji: Zmagalo je nemško stališče — V Italiji: Moč Italije je okrepi ena — V Belgiji: Solidarnost nevtralcev — V Bolgariji: Mešani občutki — V Madžarski: Razočarani revizionisti
PARIZ, 6. februarja. Havas. Francoski tisk posveča posebno pozornost sklepom balkanske konference in objavlja komentarje, iz katerih je razvidno, da jih presoja pozitivno. Posebno pažnjo posveča točki 3. in S. komunikeja. Iz 3. sklepa, da je sporazum zveze dosti daljnosežnejši, kakor bi se na prvi pogled zdelo. Države balkanske zveze so se sporazumele, da bodo skupno skrbele za svojo varnost in skupno odvračale vse nevarnosti, ki bi jint pretile s katere koli strani. S tem so se zavarovale tudi pred pritiski, ki bi utegnili slediti od zunaj. Da komunike teh obveznosti ne izraža bolj razločno, se je zgodilo samo zato, da ni bilo treba konkretno pokazati, proti kateri strani se bo treba skupno zavarovati. Točka 5. pa dokazuje, da hočejo države Balkanske zveze organizirati svoje gospodarstvo tako, da bodo kot enota nastopale nasproti vojskujočim se velesilam in prav tako onemogočile iz tega naslova vsak pritisk. V ta namen se bo delo nadaljevalo v gospodarskem sve tu zveze, ki se bo v kratkem sešel. Sicer pa je uspeh konference že v tem, da se je sploh sešla, da se je zveza ohranila in še močno utrdila ter podaljšala kar za nadaljnjih 7 let, kajti znano je, da so nekateri storili vse^ kar so mogli, da bi konferenco sploh preprečili in solidarnost balkanskih držav razbili. Ako izjavljajo sedaj, da co zadovoljni, je to le zaradi tega, ker ne morejo javno priznati svojega poraza.
ANGLEŠKI KOMENTARJI
LONDON, 6. februarja. Ass. Press. V Angliji so bili sprejeti sklepi balkanske konference s simpatijami, zlasti še zaradi tega, ker pomenijo učvrstitev zve ze in njeno voljo, poskrbeti za politično in gospodarsko neodvisnost, katero bi radi z več strani narušili. V nekaterih angleških listih naglašajo kot pozitivno tudi dejstvo, da je zveza nastopila proti vsakemu revizionizmu v sedanjem trenutku in odločno zavzela stališče, da se morajo vsa zadevna vprašanja odgoditi do konca sedanje vojne. Podaljšanje pakta za sedem let pomeni važen doprinos k stabilizaciji položaja v tem delu Evrope.
POZITIVNA NEMŠKA SODBA
BERLIN, 6. DNB. Rezultate balkanske konference v Beogradu smatrajo v Nemčiji kot izpolnitev nemških pričakovanj. Ti rezultati dokazujejo, da so se države Balkanske zveze znale otresti vseh snu-*%nj s tretje strani, katerih namen je bil napraviti iz njih instrument za tuje nadene in cilje. Interes Nemčije pa je, da se na tem delu Evrope ohrani niir in ima Nemčija tako tu prosto pot za svoje gospodarske potrebe. Nekateri listi trdijo, da so sklepi tudi v skladu z željami Ita-•'ie in so bili v veliki meri sprejeti po ^j©nih intencijah. S tem so sedaj prekrivani računi zahodnih velesil, ki so hotele “alkan zaplesti v vojno.
STALIŠČE ITALIJE OKREPLJENO 6. febr. Diplomatski urednik agentje Stefani piše: »Sestanek Balkanske zveze je zaključen brez senzacionalnih rezultatov. To je tudi bilo pričakovati. Pozitivna stran sporazuma je naglašena v obnovitvi pakta in potrditvi skupne Y,°Ii©, da se Balkan zavaruje pred vojno. ylede ostalih vprašanj imajo vse štiri države svoje stališče. Jugoslavija, ki je 'zyen okvira garancij, nadaljuje z dobri-jhi odnošaji z vsemi sosedi. Romunija in 'rčija imata drugačen položaj od Jugo-*lavije in Turčije, ker so jima nudene garancije brez določenih obvez do tretje Sl*e- Turčija ostane še nadalje vezana na Zahodne velesile. Priznanje, ki sta ga r> Cincar-Markovič in Gafencu podala ^dfžaniu italijanske vlade v naporih na ■31kanu, se naglaša kot izjemna in zna-, dost. Priznava se, da je po konferenci jfaDs«® Italije okrepljeno. Fašistična Ita-Ja £i stalno prizadeva, da ohrani na v alkanu mir. Nerešena so pa ostala vpra san!a podonavsko-balkanske Evrope.« SOUDARNOST nevtralcev BELGIJA, 6. februarja. AB. Belgijski {|sk pozdravlja sklepe beograjske kon-Trence^ in naglaša, da vodi tudi balkan-c države ista želja po ohranitvi nev-
tralnosti in varnosti, kakor Belgijo in vse druge nevtralne države v Evropi. S tem je manifestirana tudi solidarnost vseh evropskih nevtralcev. Konferenca pa pomeni tudi okrepitev volje po skupni obrambi te nevtralnosti, ako bi bila ogro žena. Listi menijo, da so bili v tem smislu sprejeti še odločnejši sklepi, ki se bodo manifestirali v nadaljujem delu, posebno na gospodarskem področju. Popolni nasledki sklepov, ki so bili sprejeti v Beogradu 2., 3. in 4. t. m. se pa bodo šele naknadno pokazali.
POHVALA V ŠVICI
BASEL, 6. februarja. Agex. V Švici se presoja balkanska konferenca kot zelo pozitiven doprinos za omejitev vojne v Evropi. Izključitev vsakih teritorialnih revizij v sedanjem položaju odstranjuje resno nevarnost, ki bi lahko nastala. — Sklep, da se bo tudi gospodarstvo enotno organiziralo, pa pomeni obrambo pred gospodarskimi pritiski, ki bi v svojih nasledkih prav tako lahko vodili do političnih trenj. V zunanji trgovini bodo balkanske države nastopale odslej enotno in poskrbele predvsem za kritje svojih potreb. Šele nato bo določeno trgovanje z drugimi državami, a tako, da bo pri tem strogo varovana tudi trgovinska nevtralnost. Izvoz v posamezne države, zlasti one, ki so v vojni, bo kontin-gentiran. To bo izključilo vsako konkuriranje za zavojevanje posameznih tržišč v politične namene.
DELJENI OBČUTKI V BOLGARIJI
SOFIJA, 6. februarja. E.vchange Tel. Poročila o prijateljskem načinu razpravljanja o Bolgariji na balkanski konferenci v Beogradu so izzvala v Sofiji in vsej Bolgariji največje zadovoljstvo. S posebnim zanimanjem se pričakuje prihod turškega zunanjega ministra Šukrija Sa-radžogla v Sofijo, ker prihaja v posebni misiji, da uradno obvesti Kjoselvanova
o sklepih konference, v kolikor se nanašajo specialno na Bolgarijo. Po splošnem zatrjevanju bo Saradžoglu sporočil ofi-cielno, da so vse teritorialne spremembe na Balkanu v sedanjem trenutku nemogoče, da pa bo mogoče razpravljati o njih po sedanji evropski vojni. S tega zrelišča v Sofiji s konferenco niso povsem zadovoljni, še manj pa v Budimpešti, toda Bolgarija bo ohranila še nadalje lojalno stališče.
SOFIJA, 6. febr. Stefani. Turški zim. minister je dospel danes v Sofijo. Sa-radžogia bo sprejel v avdienci kralj Boris, sestal se bo tud! s predsednikom vlade Kjoseivanovom. Popoldne bo nadaljeval pot v Carigrad.
RAZOČARANI REVIZIONISTI
BUDIMPEŠTA, 6. februarja. Ex. Tel. Budimpeštanski tisk je pri komentiranju sklepov balkanske konference zelo previden, toda iz političnih krogov je mogoče izvedeti, da so Madžari razočarani zaradi odklonitve vsake razprave o takojšnji reviziji meja med Madžarsko in Romunijo. Ta sklep je le še okrepil stališče Romunije, ki bo poslej še manj dostopno za kaka zadevna pogajanja, kakor je biio doslej. V ostalem pa presojajo tudi tu sklepe pozitivno, ker zagotavljajo ohranitev mini v Podonavju in na Balkanu, ki je tudi v interesu Madžarske.
Finci upajo na skorajšnjo zavezniško pomoč
Obupna obramba pred vedno večjo sovjetsko premočjo — Sovjetska letala sistematično uničujejo finska mesta — Spuščanje čet s padali za fronto
HELSINKI, 6. februarja. Havas. Včeraj so nekatere poročevalske agencije razširile vest, da so Finci severno od Lado-škega jezera zajeli in uničili 18. sovjetsko divizijo. Posebni poročevalec stockholmskih »Tidning« pa poroča danes, da na uradnem mestu v Helsinkih to vest demantirajo. Pač pa je res, da so bili na omenjenem delu fronte uničeni posamezni sovjetski bataljoni. Sovjetska ofenziva se še vedno nadaljuje, a doslej še vedno brez vidnega uspeha, dasj imajo sovjetske čete vedno večje izgube. Toda tudi stališče Fincev postaja težavno, ker morajo stati v obramb skoraj vedno iste čete. Zavest, da je treba vzdržati za vsako ceno, pa daje Fincem neverjetno moč. V Helsinkih računajo namreč, da bosta Anglija in Francija v kratkem poslali na Finsko ne samo orožje in strelivo, ampak tudi čete. To se bo zgodilo po vsej priliki še pred koncem tega meseca ali najkasneje v začetku marca. Sovjeti skušajo doseči zmago še pred koncem tega meseca, ker bi sicer njihov prestiž še bolj trpel, kakor je že doslej. Razvija se torej sedaj tekma za to, ali bodo Finci vzdržali do prihoda efektivne pomoči, ali pa jih bodo sovjeti prej strli.
STRAHOVITI LETALSKI NAPADI
HELSINKI, 6. februarja. Havas. Sovjetski letalski napadi na finska mesta postajajo vask dan srditejši in mogoče je zaključiti, da je sovjetski namen finska me-rta popolnoma uničiti in s tem zrušiti moralo finskega naroda. Nekatera manjša mesta so že vsa v razvalinah. Mnogi sovjetski bombniki so oboroženi z novim orožjem. To orožje je dva metra dolg kombiniran zračni torpedo, sestavljen iz treh delov. Prvi del je bomba za rušenje, drugi je bomba s šrapneli, tretji pa vsebuje več tisoč malih bombic, ki povzro-
čajo pri eksploziji veliko škodo. Sovjetska vojska se pa poslužuje vedno bolj letal tudi pri frontalnih napadih pehote. V zadnjih dneh je sodelovalo pri sovjetskih napadih na finske postojanke okoli 500 sovjetskih bombnikov.
POTEK VČERAJŠNJIH DOGODKOV
HELSINKI, 6. februarja. Havas. Včerajšnji letalski napad sovjetskih sil je bil v glavnem naperjen proti Turkuju in Ta-misariju. Razen tega je bila bombardirana tudi cela vrsta mest na severnem Finskem. Bombardiranje Viipurija je trajalo več minut. Pri tem je nastalo več požarov. Severno in vzhodno od Ladoškega jezera se boji še nadaljujejo. S padali spuščeni sovjetski oddelki dobivajo hrano z letali. Severno od Kumma je izvršil napad sovjetski sibirski smučarski bataljon. V zadnjih dneh so letalski napadi terjali 55 mrtvih in 189 ranjenih žrtev med civilnim prebivalstvom.
SPUŠČANJE ČET ZA FRONTO
HELSINKI, 6. februarja. DNB. Sovjeti so na več krajih ponovno poizkusili s taktiko spuščanja oboroženih vojakov s pomočjo padal na finsko ozemlje. Patrulje obstajajo iz 1 častnika in petih podčastnikov ter se spuščajo podnevi in ponoči v finsko zaledje. Pri sebi imajo avtomatično orožje in kratkovalovno ra-diopostajico.
FINSKO POROČILO
HELSINKI, 6. februarja. Stefani. Uradno finsko poročilo pravi, da so bili včeraj odbiti vsi sovjetski napadi na Karelijski ožini, severno od Ladoškega jezera in pri Salli. Pri Ladoškem jezeru so sovjeti izgubili 500 mož, 4 tanke, 4 topove in več drugega bojnega materiala. Pri obrambi I pred sovjetsko aviacijo je bilo zbitih 13 i sovražnih letal.
-41,; Jfc fc. L * ■
SOVJETSKO POROČILO
MOSKVA, 6. februarja. Havas. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja od včeraj pravi: Ogledniška delavnost in mestoma topniški ogenj. Na področju severno od Ladoškega jezera se nadaljujejo praske med pehotnimi edini-cami. Sovjetska letala so napravila več izvidniških poletov.
PAUL BONCOUR je dospel snoči v Haag, kjer bo kot fran-
coski delegat prisostvoval seji odbora Zveze narodov, ki bo to pot nasedal v
____________haaški	Palači	miru.
SEJA ZAVEZNIŠKEGA VRHOVNEGA SVETA
PARIZ, 6. febr. Stefani. Včeraj je bila
v Parizu nova seja vrhovnega francosko-angleškega vojnega sveta, na kateri so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, posebno o vedno tesnejšem vsestranske« sodelovanju med Francijo in Anglijo. Komunike pravi, da je bil dosežen v vsem popoln sporazum.
Maribor, 6. februarja.
Fantkova drama »Tekma« opisuje tragičen boj starih proti mladim. Na »Tekmo« spominja članek v »Jutru« od 4. 2. 1940 z naslovom »Samoprevara«, ki ga je napisal »ugleden in preizkušen javni delavec s severa«, V. S. Sam priznava, da je bil v letih 1905 in 1906 med začetniki novega političnega gibanja na slovenskem štajerskem, kljub temu pa mlade ljudi, ki rešujejo podrtijo njegovega življenjskega dela, označuje za mlade nestrpneže, nove politične apostole, mlade politične preroke in nove politične reformatorje, kar je torej sam bil in kar sedaj, po 35. letih, kakor v Funtkovi »Tekmi« ironizira in pobija, že to kaže, kje jc prav za prav samoprevara.
Gospod V. S. trdi, da se motijo novi apostoli, ako mislijo, da bodo lahko izločili boj proti klerikalizmu, kakor tudi, da se politični programi ne dajo izvršiti drugače, kakor če je stranka na oblasti. Mladina, ki v kmeteko-delavskem gibanju, kakor tudi v SDS skuša vzpostaviti demokratsko politično formacijo, se dobro zaveda, da bo pri svojem delu prišla v nasprotje z drugimi strankami, ki drugače gledajo na stvari in ki uporabljajo drugačne metode. Zaveda se, da se tukaj ne bo umaknila in da bo vsak boj sprejela. Torej se nič ne moti. Toda svoj edini in izključni cilj pa ne bo videla le v boju proti klerikalnemu zmaju, se ne bo naravnost označevala s stranko, ki je okle-rikalna in antiklerikalna, ampak ji bo v prvi vreti gospodarski in socialni napredek ljudstva pri srcu, pusteč boje z zmajem tehnični plaii političnega razvoja, ne priznavajoč jih pa kot kardinalno progra-matično točko, kakor je to v zadnjem desetletju storila stranka gospoda V. S. Nič se tedaj ne vara mladina, ki tako gleda na stvar.
Tudi se zaveda, da mora priti do oblasti, ako hoče vplivati na gospodarski in ■ocialni položaj delavca in kmeta, kakor tudi obrtnika, uradnika, meščana ter kanalizirati razvoj industrije v prave meje in smeri. Toda razloček je zopet v postopku. Mi smo. imeli v Sloveniji napredno garnituro, ki je po priliki in potrebi nastopila z dvojico ministrov v Beogradu. Slišali smo od njih takrat večkrat, da so sicer v vladi, ne pa na oblasti, kadar se jim je očitalo, da se nič ne zgodi v Sloveniji, da so prilike vedno slabše itd. Prizadevanje stranke gospoda V. S. je šlo samo za tem, da ic prišla v vlado, oskrbela dva ministra, nekaj senatorjev, morda še eno ali drugo mesto rezervirala zase, premeščala nevšečno uradništvo, toda za slovensko gospodarstvo, socialni položaj delavstva in kmeta, da niti za nacionalne potrebe slovenstva ni storila ničesar. Zato pa mladina pravilno zaključuje, da je šlo stranki gospoda V. S. samo za vlado (ne za oblast), zato pa je nasledek ta, da vlada generalno razsulo. Ako se ni ničesar storilo drugega, kakor na gornji način vladalo, pa še to z načeli, ki nasprotujejo demokraciji, potem očitki mladine niso neupravičeni.
Gospod V. S. pravi: Pred 35. leti, ko je on začel, takrat je bil potreben boj z nacionalnega in svetovno-nazorekega zre-lišča: sedaj pa je treba politične reforme doseči z uveljavljanjem v starih, vendarle kolikor toliko utrjenih političnih grupacijah. Kaka samoprevara, gospod V. S.l če je bil kedaj potreben boj z nacionalnega zrelišča, potem je to sedaj, ko se je z diktatorskimi metodami ubijal patrio-tični in narodni čut, zlasti ko je JNS ubijala zdrave slovenske narodne pojave! Če je kedaj iz svetovno-nazorskega zrelišča bil potreben boj, je to danes, ko je JNS zapustila načelo demokracije in začela dobo breznačelnih diktatur! Sedaj se moramo bojevati za to, da uvedemo v politiko svetovni nazor demokracije, spoštovanja človeka, zdrav red ter socialno in gospodarsko pravičnost. Ako je torej potreba po boju z nacionalnega in svetovno-nazorskega zrelišča legitimacija za nastop mladine, kakor je to bilo gospodu V, S. pred 35. leti, potem je s tega njegovega stališča še dosti bolj potrebna nova akcija danes!
Gospod V. S. si želi, da bi se mladina uveljavila v starih, kolikor toliko utrjenih političnih grupacijah! Hinc illae lacri-tnae! Ko bi le bile vsaj kolikor to!iko utrjene! Toda gospod V. S. pred 35. leti ni tako mislil, ko je pustil staro politično formacijo na cedilu. Naj dovoli, da tudi sedaj mladina tako misli, kakor je mislil
PARIZ, 6, feb. Havas. Mornariški minister je objavil, da je bilo doslej potopljenih najmanj 40 nemških podmornic od 55, kolikor jih je Nemčija v začetku vojne imela na morjih.
LONDON. 6. febr. Reuter. V Severnem morju je naletel na mino 1061 tonski angleški parnik »Portelet« in se potopil. Pri eksploziji sta bila dva člana posadke ubita, ostalih deset so izkrcali v neki luki na vzhodni obali Anglije. Kapitan je dejal, da je bi! ob eksploziji uničen ves strojni oddelek ladje in več rešilnih čolnov. Rešili so se potem, ko so prebili dve uri na morju, na neki finski parnik.
LONDON. 6. febr. Reuter. Neki 10.000 tonski parnik družbe »Canadian Pacific« je bil na južnozahodni angleški obali torpediran od nemške podmornice.
LONDON, 6. februarja. Havas. Press Associacion prinaša danes vest, da je sovražnik potopil veliki prekooceanski
Vedno wm žrtve potmrske vojie °om*a «ao<^ IMd..
1 Vojni nfsRiiSSer general Iraedi«
parnik »Beaverburn«. Najbrže ga je potopila kaka nemška podmornica na Atlantskem oceanu. V Londonu še niso znane podrobnosti o tem napadu. Tudi ni še prišlo nič vesti od ladij, ki so sprejele brodolomce. Medtem je pa dospela nasprotna vest, da ni bil potopljen imenovani parnik, ampak neki drug velik tovorni parnik, ki je sprejemal tudi potnike. Posadka tega parnika je štela 80 mož. Ni še znano, ali jc vozil tudi potnike.
LONDON, 6. februarja. Havas. V pretekli noči je na danskem parniku »Karen« (330 ton), ki jc plul ob vzhodni škof ški obali, nastal požar. Dva moža posadke, ki sta ostala v strojnih prostorih, sta postala žrtvi ognja.
SEVILLA, 6. eb. Havas. španski parnik »Delphina« z nosilnostjo 2200 ton, se je potopil pri izlivu Gvadalkvivira. Posadka je rešena.
¥©SIk v©^aški posvet ¥ Rimu
RIM, 6. febr. DNB. Pojutrišnjem se bo sestal pod predsedstvom Mussolinija vrhovni odbor za državno obrambo. Odbor ima nalogo, da v primeru potrebe takoj razpravlja o vseh problemih, ki se javljajo v zvezi z zaščito naroda. V njem so
Španija hoče poslali pomorska sila
MADRID, 6. februarja. DNB. »Informa-ciones« in »Alcazar« objavljajo članke o važnosti Španije kot pomorske sile ter naglašajo, da je Španija pomorska država, zato mora imeti mornarico, ki bo kos važni zemljepisni legi. Velika zgodovina Španije je slonela vedno na gospostvu na
Sestanek donavske komisije
BUKAREŠTA, 6. febr. Havas. Tukajšnji krogi pričakujejo, da se bo mednarodna donavska komisija sestala v Galcu 26. februarja na izredno sejo, katere glavni predmet bo izvajanje novega donavskega statuta, ki je bil izdelan v SS-r.aji.
Spremembe v holandski vojski
AMSTERDAM, 6. feb. Havas. General, major baron Van Worst Toth, poveljnik lahke konjenice, inšpektor konjenice in
kolesarskih bataljonov je bil razrešen svojega položaja in poslan v generalni štab. General je objavil nedavno senzacio nslni članek o obrambi Holandske s pomočjo poplav. Premestitev je v zvezi s splošnimi izpremembami v vrhovnem poveljstvu holandske vojske po odstopu šefa generalnega štaba.
Sprememba v Mednarodnem uradu dela
ŽENEVA, 6. febr. Havas. Upravni odbor Mednarodnega urada dela je odredil, da bodo v upravnem odboru zastopane Belgija in Holandska namesto Italije, ki je zapustila svoje mesto v Zvez; narodov, odnosno namesto sovjetske Rusije, ki je izključena iz Zveze narodov.
Uradno objavljajo, da je sovjetska Rusija 14. decembra 1939 avtomatično prenehala biti članica Mednarodnega urada dela.
Prihodnje zasedanje urada bo junija meseca v Ženevi.
Likvidacija afere ,, Ašama Maru”
TOKIO, 6. februarja. Domei. Zunanji | nlam v t?liko'?e b° Reichsgau Posen minister Arita je izjavil, da bodo Angleži j	, V 0C0C(! »nenoval Reichsgau
izpustili 9 nemških mornarjev izmed 21, j wartclancL«
kolikor so jih zajeli na japonskem parni- j ROOSEVELT NE BO VEČ ODGOVARJAL ku »Ašama Maru«. Odslej japonski par- j HYDEPARK, 6. feb. Havas. Roosevelt niki ne bodo smeli prevažati državljanov j je v razgovoru z novinarji dejal, da je na jjii.	številna	vprašanja o tem, ali bo še kan-
didiral ali ne, že tako utrujen, da ne bo
rezervnim častnikom
Ob otvoritvi dela palače Vojaškega doma v Beogradu je vojni minister general Nedič govoril rezervnim častnikom in med drugim poudaril, da »moramo vsi pazljivo citati novine in zasledovati potek dogodkov v Evropi, ki nas ne smejo prehiteti. Dovoljna je v danem trenutku ena sama beseda, ki elektrizira borce: Naprej, naskok! Za menoj junaki! Buren 20-letni politični režim je pustil dosti ne-povoljnih posledic. Ni dobre vojske, če ne stvarja notranje politično življenje povaljne pogoje zanjo. Rezervni častniki morate biti zato enodušni, ene misli, enega telesa. Naj se ta princip udomači v tem domu in naj se od tod širi po vsej domovini, od Alp, lepe Slovenije do hr-vatskega in srbskega Jadrana, preko šu~ movite Bosne, črnogorskega Krasa, plodne Srbije in Vojvodine, pa vse do Ti-moka in Južne Srbije.«
Dr. Masek sotfrski „Z©ri"
Dopisniku sofijskega lista »Zora« je dr. Maček v intervjuju med drugim naglasil, da »bodo naša notranja vprašanja, ki še niso urejena, izvedena mnogo hitreje kakor se misli. Srbski narod je danes prepričan, da smo bratje in da smo se sporazumeli na široki, realni osnovi. Neobičajno sem srečen zaradi dogodkov, ki so zdaj prišli na Balkanu. Tudi moja želja je,, da nastopijo med srbskim in bolgarskim narodom najbolj prijateljski odnošaji in da se s tem nadaljujejo prisrčne zveze med Jugoslavijo in Bolgarijo. Tako bomo pred vsem svetem ovrgli napačno mišljenje o slovanstvu, za katero menijo, da ni sposobno, da samo zase izvojuje veliko svobodo.«
Manifestacija KDK v Š*du
Dne 18. t. m. bo v Šidu veliko zborovanje KDK, na katerem bosta govorila med drugimi tudi tajnik HSS dr. Krnje-vič in tajnik SDS senator Kosanovič.
haloge Beograda v novem
stanju
Na sestanku Davidovičevih demokratov je B. Vlajic poudaril, da mora Beograd kot središče srbsko-hrvatske edi-TUDI FRANCOSKI PROTEST V TOKIU niee, brez ozira Ha težke krivice, ki se
zastopani predstavniki vojske, financ, industrije in tehnike. Seji bodo prisostvovali tudi ministri in državni tajniki, dalje glavni štab admiraiitete, vodilne osebnosti vojske in letalstva ter šefi generalni!! štabov raznih vrst orožja.
morju. Zato je treba ustanoviti tudi močno trgovinsko mornarico, eteneni z močno vojno mornarico, brez katere je nemogoč nemoten pomorski promet. Vlada generala Franca vodi račune o tem vprašanju in bo storila vse, da vrne Španiji položaj pomorske sile, kakršen ji pripada.
TOKIO, 6. febr. Domei. Francoska vlada se je pridružila ameriškemu protestu zaradi bombardiranja Junanske železniške proge, ki je v francoski upravi in ki je življenjskega pomena za francosko in ameriško trgovino v južni Kitajski. Pri bombardiranju je bil ubit 101 človek, med njim 5 Francozov.
EKSPLOZIJA V SIEGFR5EDOVI ČRTI PARIZ, 6. febr. Havas. »Paris-Soir« piše o veliki eksploziji v Slegfriedovi črti, ki se je videla iz Švice v petek. Eksplodiralo je skladišče dinamita, velike zaloge petroleja ter električna centrala.
REICHSGAU VVARTELAND BERLIN, 6. feb. DNB. Uradni list pri. naša tale ukaz vodje raj ha in kancelarja: »Moj ukaz o ustroju in organizaciji vzhod nih oblastev od 8. oktobra 1939 spremi-
držav, ki so v vojni.
KATASTROFA BELGIJSKEGA PARNIKA ROTTERDAM, 6. feb. DNB. V pomorskih krogih trdijo, da se jc potopil belgijski parnik »Charles«, štirje člani so se baje rešili na Angleško, ostalih šest, ki so se poskušali rešiti na splavu, je utonilo.
NIČ OMEMBE VREDNEGA
dajal nobenih odgovorov, izjasnil sc bo o tem, kadar bo prišla prava prilika.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila največja temperatura +1.5, danes najnižja —1.0, opoldne +0.2.
Borza. C u r i h, 6. febr. Beograd 10.
Pariz 10.08 London 17.79'A, Newyork PARIZ, 6. febr. Stefani. Sinočnje vojno 446, Milan 22.51, Berlin 178.70, Sofija 3.30 poročilo se glasi: Nič omembe vrednega. Budimpešta 86>i, Bukarešta 3.30.
takrat on. Kajti v politični formaciji JNS | samoprevari gospoda V. S., ki je skušal ne bo nikoli več mogoče združiti kmet-! zavirati delo mladim apostolom, preroškega in delavskega gibanja ter obnov- ! kom '111 nestrpnežem, kajti le-ti vendarle Ijene demokracije, ki sta se tako zdravo j rešujejo in popravljajo to, kar so taki go-in krepko začela. Mladina je izgubila vero! spodje, kakor je g. V. S., pokvarili in raz-v dosedanje kapitane slovenske napred- r dejali. Zato je le želeti., da delavsko in
kmetsko gibanje na deželi in demokratsko gibanje v središčih, povezano v moč-
nosti, tudi v gospoda V. S., kaliti na njih zastavah je bil zapisan poraz, iz njih src izbrisana politična vera, n?«h metode so no enoto, pomete z zadnjimi ostanki ob-pa osovražene svobodoumju mladne! i upnib samoprevar.	Al.	š.
čez 35 let se..bo lahko napisal članek oj
mu z gotove strani gode, zastopati misel usodne povezanosti Srbov in Hrvatov.
Navezanost na domačo zenul’©
čeprav sem nekoč s strahom gledal, kako se naši ljudje kaj hitro priuče tujemu jeziku in svojega skoraj pozabijo, sem vendar tokrat zasledil, da so vsi ti ljudje na neki način prav močno navezani na svojo domačo zemljo, četudi jih ta ni mogla preživeti. Tudi kulturno so navezani na našo domačijo; zanimajo se za vsako stvar, vesele se vsega, kar je koristno za naš napredek. (Miško Kranjec. »Sodobnost«).
Resnično političen narod
»Najsilnejši ukaz te ure je, da spoznamo svoj edinovrstni izvirni slovenski življenjski smoter, ne v neslovenskem življenjskem prostoru, temveč v nas samih. Slovenci moramo že enkrat začutiti prostorske in časovne meje svojega življenja, v nas mora začeti utripati lastna usoda. V tem smislu moramo postati resnično političen narod, ki bo stopil samozavestno v novo zgodovino. Resnično slovenska politična volja mora postati nosilec Prešernove metafizične utemeljitve slovenstva.« (Edv. Kocbek, »Dejanje«.)
Izvoz nemških knpg na Balkan
>Wiener Tagblatt« prinaša pregled izvoza nemških knjig na Balkan. Vsote so označene v markah:
Leta	1937	. 1938
Jugoslavija	708.000	427.000
Romunija	80.000	56.000
Bolgarija	55.000	57.000
Turčija	16.000	19.000
Madžarska	416.000	412.000
Izvoz je bil tedaj največji v Jugoslavijo, a je tudi zelo padel. V prvem četrtletju 1939 je šlo v Jugoslavijo le še za 95.000 mark nemških knjig. Razen Bolgarije h' Turčije pojema dovoz nemških knjig v vseh balkanskih državah. Pisec predlaga, naj bi se vedno večji konkurenci fran coskih knjig odpornoglo s cenenimi nemškimi knjigami, ki naj bi se prilagodil »balkanskemu okusu«.-
Novice
Pustne navade in norčije na Murskem polju
Ves čas od Božica pa tja do pepelnične srede imamo po vsej Prlekiji najveselejši čas. šegavi in veseli Prleki so si znali pustni čas napraviti čim zanimivejši, čim veselejši in vplesti kar največ šegavosti. Različni prleški običaji ob priliki znanega prleškega »gostiivanja«, ob priliki kolin ali mesarije, so znani daleč okrog.
Zanimivi, a obenem zelo poučni, pa so mnogi običaji v pustnem času, ki so bodisi v zvezi z raznimi gospodarskimi panogami, bodisi, da imajo svoj izvor v Pristni šegavosti. Vsi običaji so ostanek staroslovanske mitologije in so se ohranili baš tu na Murskem polju, v deželi nekdanjega kraljestva kneza Koclja.
Poglejmo si nekaj takih zanimivih običajev:
Že na svečnico se morajo pri vsaki hiši pražiti krapi, ker drugače med letom veter raznese in raztrga streho. Na Bla- | ževo, to je 3. ebruarja, mora vsaka mati pokaditi svoje otroke z blagoslovljeno j svečo, da jih potem ne pičijo kače. če 1 Pa pri tem poslu sveča ugane, je to znak, j da bo dotični otrok v tem letu umrl.
Gorje vasi, v kateri v pustnem času ni bilo gostiivanja. To je največja sramota za vas in na pustni torek je taka vas deležna posebnega obiska. Fantje privlečejo v vas veliko svinjsko korito, v katerem sta iz slame narejena ženin in nevesta. Vsi fantje so oblečeni v »maškare«, jezdijo na lepih konjih in pokajo z biči. Pri hiši, kjer so godna dekleta za možitev, vlečejo korito okrog hiše, nazadnje pustijo korito pri oni hiši, kjer je največ in najstarejših deklet. Seveda je to največja
sramota.
V vsaki vasi pa orjejo po cestah s plugi, seveda delajo to v maškare preoblečeni fantje. Zraven plešejo po cestah, okrog hiš in sejejo pleve. Pravijo, da zraste tisto leto debela repa in visok lan. Ljudje jih gostijo s krapi, vinom in mesom. Tudi v vsaki hiši se mora na pustni torek plesati, radi debele repe. Gospodinje imajo poleg peke tudi mnogo drugih skrbi, že pred sončnim vzhodni mora prinesti, na pustni torek, gospodinja z dil koruzo, ki bo za seme. Vsa družina lušči to koruzo v popolnem molku, ker potem taka posejana koruza zelo dobro obrodi in vrane je ne skubijo. Kokoši dobijo ta dan jesti v velikem obroču, ker potem kokoši jajca ne skrivajo in jih tudi ne pijejo. Salata se mora na pustni torek sejati, potem ne gre v vrhe, tudi detelja posejana na pustni torek je izredno lepa.
Gospodinja mora skuhati družini za zajtrk ajdove žgance in jih močno zabeliti, ker potem ajda dobro obrodi in svinje so debele. Za one, katere redno križ boli, priporočajo, da morajo na pustni torek jesti prekajena svinjska rebra.
Gospodarji imajo povsem svoje skrbi.
Trstje se mora pričeti na pustni torek rezati, potem bo dotično leto mnogo grozdja in tudi mnogo vina.
živina mora tudi iz hleva in inalo hoditi po snegu, potem je zdrava in nobena bolezen se je ne prime.
Star pregovor je tu, če je pust zelen ali na trati, potem je »viizem« bel, ali na peči.
Po pustnem času, ko se ljudje zabavajo in ko se mladina in starina napleše, pa se začne postni čas, čas resnosti in pokore, kot priprava na vesel viizem in probujajočo se pomlad.
Štirje temni tedni v obmejnih vaseh
V PESNIŠKI DOLINI SO ŽE ŠTIRI TEDNE BREZ PETROLEJA
DUNAJSKI VELESEJEM. Izdajanje vizumov za obiskovalce skega velesejma.
Za potovanje v Nemčijo je potreben letos vstopni vizum, katerega prejmejo obiskovalci dunajskega velesejma brezplačno. Predpogoj je, da bo predlog (z doprinosom fotografije) za izdanje vizuma za obisk dunajskega velesejma, kateri bo od 10. do 17. marca 1940 predložen od zastopnika dunajskega velesejma. Jamstvo za pravočasno izdanje vizuma za obisk velesejma se bo samo takrat upoštevalo, ako se interesent osebno prijavi pri zastopniku dunajskega velesejma do 20. februarja 1940. Ako pa sledi prijava kasneje, tedaj se mora računati z zakasnitvijo in eventualnimi posebnimi stroški. Obiskovalci velesejma se v lastnem interesu naprošajo, da čimprej stopijo v stik z zastopnikom dunajskega velesejma, ki je merodajen za njihov rajon. častni zastopnik dunajskega velesejma za banovino Hrvatsko in dravsko banovino, Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9. —
Ne vemo, s čim smo se zamerili gospodi, ki odločuje o razdelitvi petroleja! Že nad tri tedne tu pri nas ni dobiti več niti trohice petroleja. Nekateri vaščani so si nabavili karbidne svetilke, ki pa za raz svetitev hlevov, kleti, skednjev in drugih gospodarskih prostorov radi večje požarne nevarnosti niso kaj pripravne. Ne moremo pa razumeti, da še sedaj ni uveljavljen razdelilni ključ, po katerem bi ves petrolej šel prvenstveno v kraje brez elektrike in to predvsem v obmejne kraje. Reklo se je, da zadnje dni
minulega tedna pride več petroleja. Hiteli smo k domačim trgovcem — zaman! Hiteli smo v Maribor, a zvedeli, da so ga trgovci imeli, a že prodali! Kako le mestni trgovci ta petrolej še dobe in komu ga prodajajo?? Zdaj nam postaja jasno, kako to, da naši mlekarji in drugi znanci meščanov ondi dobe petrolej — seve ne zastonj! Dozdevno se pričenja tudi: petrolejski »šmugel«! Obsojamo tako zapostavljanje naših obmejnih krajev, ki morajo ostati brez elektrike, zdaj pa še brez petrofeja!
C el/e
Uredite avtobusno vožnjo!
Iz Kozjega smo prejeli: V časopisih je bilo objavljeno, da celjski mestni avtobus na progi Podsreda—Celje zaradi snega ne obratuje. To je nekam čudno, saj vozijo avtobusi na progah drugih Podjetij navzlic temu. Posebno poštni avtobus Rajhenburg—Kozje, ki obratuje v precejšnjem delu po isti progi, ni ustali prometa. Še bolj čudna pa je zadeva, ako se pomisli, da je vozil mestni avtobus več dni potem, ko je zapadel sneg, brez posebnih zamud in ovir,- in se je |®le teden dni pozneje spomnil na ovire, kakor se čuje, je ukinjen tudi promet na Progi proti Sv. Petru pod Sv. Gorami.
Tudi ta proga je bila potem, ko je sneg zapadel, še v obratu. Sicer pa vozijo po obeh progah vsa mogoča motoma vozila ,m je izgovor na snežne razmere jalov. Zdi se, da se odgovorni činitelji vse premalo zavedajo, da je avtobusno podjetje javna ustanova, ki ima tudi dolžnosti napram prebivalstvu, čeprav bi to zahtevalo nekoliko večjih naporov ob slabem vremenu. Z ukinitvijo prometa na teh dveh progah je prizadeto prebivalstvo cele pokrajine od Celja do hr-vatske meje, ki je s tem odrezano od sveta, čeprav bi pri količkaj dobri volji to nikakor ne bilo potrebno.
. e Odsek zveze Maistrovih borcev v Celju imel letno zborovanje, ki ga je vodil predsednik g. Franjo Roš. Na zborovanju prišlo do ponovnega razpravljanja o potrebni likvidaciji odseka v Celju in o Jdružitvi istega z Legijo koroških borcev. r° volitev ni prišlo, pač pa je bilo pred-agano, da sedanji odbor soglasno z Zve-Maistrovih borcev v teku dveh mesecev ukrene vse potrebno, da se likvidacija lt! združenje izvedo, ker imata obe orga-•hzaciji iste cilje.
c Gasilska četa na Babnem je imela v ,iedelj° skupščino, pri kateri je bil po večini izvoljen stari odbor s predsednikom .rančem JakSetom na čelu. čela je do-bila lani novi prapor.
c Za mleko zahtevajo v Celju že 3 din za liter, jajca pa so v trgovinah po 2 din, ha trgu pa po 1.75 din.
C Ostavko na položaj mestuega svetnika v.celjskem mestnem svetu je i>odal g. Fra-n.l° Vltavskj’.
c Smrtna nesreča. 11) letni sobarici Angeli Marko iz Celja se je pri štedilniku, ko se je grela, vnela obleka. Dobila je hude opekline, katerim je v celjski bol-"isnici podlegla.
o Napad. 18 letnega šoferja Franca Frid-Dha jc v neki gostilni na Babnem pri V£*ju napadel pos. sin Anton Hribernik. *i5*8fil ga je s stolom po glavi. Težko podedovanega so 'oddali v celjsko bolniš-nioo.
i ® Drugi debatni večer Sokolu-malice bo
ob 20. v mali dvorani Narodnega Snov razprav«; jc: dr. Miroslav Tyrs, naloga, smer in cilj. Večer vodi dr. *njo Farkaš.
o Služba zaščitne sestre pri krajevnem:
Erotituberkuloznem dispanzerju v Murski oboti je razpisana.
o Pri Sv. Marjeti ob Pesnic! vedno bolj govore o nekem zavarovalnem zastopniku, ki nakazuje za zavarovalnino nabrani de-
nar na poseben način. Ljudstvo se vprašuje, kako je mogoče, da ga nikdo ne prime, tako kot bi to zaslužil že radi ugleda zavarovalnice!
o Ciganska nadloga. Neki ciganski cirkus gostuje po raznih krajih Murskega polja. Cigani, posebno pa ciganke so silno nadležne in se jih ljudje ne morejo olresli-
o S petrolejem je kuril kovač Toplak Hinko iz ^erneč pri Dravogradu. Po neprevidnosti je plamen zajel kanto, katera je bila na mah v plamenu. Ognjeni zublji so kovača težko poškodovali.
o Gospodarsko poslopje se je zrušilo. V nedeljo je zadela huda nesreča posestnika Karla Potočnika iz Laporja. Ko so se spravljali spat, se jc podrlo gospodarsko poslopje, ki. ga jc zrušila teža snega.
KMEČKI ZADRUŽNI TEČAJ V ORMOŽU
Ptujski okrajni kmetijski odbor priredi v Ormožu v meščanski šoli tridnevni kmečki zadružni tečaj od 13. do 15. t. m. Predavali l>odo znani zadružni strokovnjaki o zadružni ideologiji, zadružnem pravu, o ustroju in delovanju posameznih vrst kmečkih zadrug, zadružnem knjigovodstvu ter o zadružništvu z ozirom ha glavne gospod, panoge ptujskega okraja.
n Volkovi napadajo Osijek. Letošnja zima je privabila volkove celo v neposredno bližino mest. Tako so te dni kmetje videli v osiješki okolici več volkov, ki so poklali vaške pse, do živine pa niso mogli priti.
n Reorganizacija Avtomobilskega kluba. Na izrednem občnem zboru Avtomobilskega kluba v Beogradu je bilo sklenjeno, da se izvrši reorganizacija. Ustanovili se bodo trije samostojni klubi s sedeži v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani n Velike poplave v Srbiji. Zaradi naglega vremenskega preobrata se je pričel sneg zelo hitro topiti. Nastale so velike poplave, ki grozijo številnim vasem v Srbiji.
Ptui
p Za doktorju vsega zdravilstva je bil
promoviran na zagrebški univerzi g. Branko Šalamun, starejši sin znanega ptujskega odvetnika in narodnega delavca or. Franja Šalamuna.
p Iz trgovskega g remi ja. V preteklem letu jc prijavilo trgovino 11 trgovcev, odjavilo pa 8. Združenje mestnih trgovcev šteje 157 članov, 87 pomočnikov in 75 pomočnic, 31 vajencev in 15 vajenk.
p Uboj. Na pustno nedeljo se je odigral v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju žalosten zločin, katerega žrtev
g: postal že priletni posestniški sin Frane ajh iz Apač. V lemi je bil zahrbtno napaden in zaboden. Ko je že izkrvavel, ga je ubijalec tolkel še jk> glavi.
p Nesrečna ljubezen. K. A., 23 letno dekle iz Sp. Brega, je zaradi nesrečne ljubezni izpilo večjo količino bencina in še neke druge kemikalije. V bolnišnici so ji takoj izprali želodec in rešili življenje.
p . Benedctto Marcelin (1686-1739). Živel je v Italiji v dobi, ki je ustvarila komorno glasbo v današnjem pomenu te besede. MarcelIo je prenesel za tedanii čas značilno umetnost graditve melodičnih arij na solo instrumente. Njegova sonata za čelo je znamenita baš po svojih nežnih ter lepih melodijah in ker je tudi njena lahko umljiva oblika dovršeno zgrajena, jo prištevamo med mojstrska dela čiste komorne glaslie. — Sonato 1k> izvajal Oton Bajde na koncertu mariborskega tri« v Ptuju, 9. t. m.
Ljubljana
2in pol milijona za prosveto
.o Avtobusni promet na 28 kiu dolgi pro-td Rakek-Stari trg je radi debelega snega
"stavljen.
° Jate divjih rae iz Cerkniškega jezera n V .^tošnji zimi iskale hrane okoli mli-, °v in žag cerkniške okolice, kar je rc-uek primer.
Proračunski predlog mestne občine ljubljanske, predvideva za leto 1940/41 za narodno prosveto 2,501.590 din, kar je za 32.464 din manj kakor lani. Večina denarja odpade na vzdrževanje raznih šol, nekaj nad 2 milijona din, ostalo pa se razdeli na razne druge prispevke, pri čemer so vračunane likovne nagrade in odkup umetnin, mestni muzej,, literarne nagrade, za »Kroniko slovenskih mest« itd.
Za vzdrževanje šestili otroških vrtcev in onega pri Uršulinkah, je namenjenih 28.850 din, kar je skoraj za polovico manj ko v lanskem proračunu, ki je znašal 56.230 din. Letošnji prispevek državnim ljudskim šolam, takih je v Ljubljani 13, znaša 588.890 din ali za 39.887 din manj ko lani. Meščanskih drž. šol je v Ljubljani 7. Od teh sta po dve deški in dekliški, ostale so mešane. Zanje je predvidenih 292.840 din, nekaj nad 11.000 din manj ko lani. Zasebnim šolam prispeva občina 26.000 din, in sicer po 10.000 din Lichtenturnovemu zavodu in Uršulinski de
din. Celotni proračun za zgoraj navedene namene znaša 2,127.470 din in je za 47.314 din manjši ko lani.
a Opozorilo borcem za osvoboditev naše severne meje. Vsi oni, ki so mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani predložili vloge za podelitev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919 in niso priložili nika-kih dokazil, morajo dodatno k lem svojim vlogam najkasneje do 10. t. m. predložiti šc overjen prepis vojaške odpustnice ali vojaške knjižice,, ker sicer njihovih prošenj ne bo mogoče vzeti v pretres.
a Popis konj. Vsi posestniki v območju mestne občine ljubljanske naj zaradi novega popisa prijavijo svoje konje, in drugo vprežno živino ter vozove in vprežno opremo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba št. 3, y naslednjem abecednem redu po začetnici rodbinskega imena: A—C dne 5., D—J dne 6, K—L dne 7., M—P dne 8., R-S dne 9., T—Z dne 10. I. m. Kdor se razglasu ne bi odzval o pravem času, ali nc bi napovedal točnih podatkov, bo kaznovan.
Kurentovo slovo
Danes pustni dan! In z njim slovo od
kliški ljudski in meščanski šoli, Marija-
nišču pa 6000 din. Krajevni šolski odbori j	Pusta, letos	tako kratkega.	Kar	je tudi
bodo dobili letos 913.915 din. Na osebnej	prav, saj	se	v krvave zarje	leta	Gospo-
snOHJ>m“I,urkul0™i ‘u?l>an*er v Murski ;Zdatke odpade 883.000 din, ostalo pa na! dovega 1940 nič kaj ne podajo pustne sandrow	ccstTler ho 5pS”JSfno S-1 matcrialne izdatke- Upravnim odborom j	šeme.
sloval	s	l.	marcem.	1	drž. meščanskih šol so namenili 276.975 l	Tik za	Svečnico pustna nedelja, to je
redkost v koledarju, ki se pojavlja le v dolgih razdobjih. In je za letošnjo pustno nedeljo bilo še posebno značilno, da jo je še vreme napravilo v pravem pomenu besede pusto. Tako puste pustne nedelje pa menda še ni bilo, so ugotavljali ljudje, gazeč po strahoviti brozgi, mestoma ne-prestopni, ki je v nenadni odjugi začela preplavljati ulice. Nad vsem pa še težka megla, iz katere je pršilo zdaj kot dež zdaj kot srez, nič pravega, vse samo medlo, kislo in čemerno. Melanholija.
In takšno vreme sc je držalo tudi čez včerajšnji dan vse do danes, skratka: pusto slovo od pusta. In je naravno z zunanjo poščobo v skladu tudi notranja puščoba. Tako gremo primerno pripravljeni naproti pepelnici in postnemu času.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Dramu:
Začetek ob 20. uri.
Sreda. 7. tebi-.: ..Profesor Klepec". Heil sreda.
Celrtek, 8. ičbr.: ..Praznil; češenj’ . Premiera. Premierski alionma.
Petek, 9. febr., ob 15. uri:	..Striček
! Vanja’. Dijaška predstava. Globoko zni-' žane cene, od 16 din navzdol.
Sobota. 10. febr.: ..Na prisojni strani '. Red A.
Upora:
Torek. 6. febr.: „Lumpacij Vagabund Izven.
Sreda, 7. febr.: ..Rusalka Red četrtek.
Četrtek, 8. febr.: zaprto.
Petek, 9. febr.: zaprto.
Sobota, 10. febr.: ..Gorenjski slavčok ■ Red B.
Martbor
Januar nas Je obdaril s snegom in mrazom
V splošnem je bil letošnji januar mnogo hladnejši in bogatejši na snegu od lanskega. Najbolj mrzlo je bilo 13. januarja, ko je toplomer kazal 22.0 stopinj C pod ničlo, najtopleje pa je bilo 6. januarja popoldne z 1.2 stop. nad ničlo. Mrzlih dni z najnižjo dnevno toploto pod ničlo je bilo 31, med terni je bilo 23 dni s toploto izpod 10 stopinj pod ničlo. Zelo mrzlih je bilo 28 dni. Povprečna toplota je v januarju znašala —8.1 C, povprečna najvišja —4.3, povprečna najnižja pa —12.5 stopinj.
V preteklem mesecu nismo imeli dežja. Snežilo je 17 dni. Najvišja višina snega j-e dosegla 49 centimetrov. Snežni zameti so dosegli na nekaterih mestih višino 1 metra. Mesečna višina padavin od raztopljenega snega je znašala 38.5 mm, kar znaša približno 2.3 mm na posamezni padavinski dan ali okrog 1.2 mm na vsak januarski dan. Sneg je ležal ves mesec.
Barometer je v januarju dosegel višino 756.2 mm, najnižji pritisk je bil 724.2 mm, tako da je bil povprečni barometr-
ski pritisk 738.7 milimetrov.
Povprečna vlažnost je v preteklem mesecu znašala 90.2 odst., ker je bil januar tudi precej meglen in je bilo ivje po drevju. —
■Povprečno je bila prva desetina preteklega meseca najbolj suha, druga dese-
tina meseca je bila najbolj mrzla in še najmanj oblačna, zadnjih 11 dni pa je bilo mnogo snega.
Popolnoma jasna sta bila v januarju samo dva dneva, zelo oblačnih je bilo 20 dni in je znašala povprečna oblačnost 7.5 desetin z oblaki zastrtega neba.
Pomen letalstva v sedanji vojni
Slanikov« pojedina, ribje specialitet®) Broadway Band, kabaret v Veliki kavarni.
* „Jadran-Nanos“. V četrtek, _ 8-t ul* \
ob 20. uri predava v mali dyorani Narodnega doma g. dr. Fornazarič o vojni odškodnini. — Odbor.
; „Slaribor“ ima v čelrtek dna 8. fe’ bruarja ob 20. uri v restavraciji Narod-nega doma svoj mesečni sestanek. Pri tej priliki bo slavil mlajši Slaribor 80 letni* co mladeniče, vanj a prijatelja Blaža Zafošnika. Vabljeni vsi njegovi prijatelji ni znanci!
* Manufakturisi, sedaj uslužben v mod; ni veletrgovini v Ljubljani, želi spremeniti mesto, najraje v 'Maribor. Ponudbe na oglasni oddelek J}Večernika“ pod šifro „Ma-nufakturist".
Sinoči je predaval na Ljudski'univerzi znani mariborski pilot in vzgojitelj mladega letalskega naraščaja v Mariboru Franjo Pivka o pomenu letalstva v sedanji vojni.
Takoj spočetka je razvil Duetovo tezo o bliskoviti in totalitarni vojni, ki so se je tudi Nemci poslužili v boju proti Poljski. Bistvo Duetove teze pa je motorizacija, da bo odločeval motor v sedanji vojni, da bo stopil vojak v ozadje in da bo imel prvo besedo tehnik. Za nadvlado v zraku je bilo treba ustvariti posebno zračno armado, bliskovita vojna pa je uspešna edino takrat, ko se sovražnik naj-
manj nadeja.
Nemčija je tako hitro zmagala v Poljski samo zaradi svojega zračnega bro-dovja. Prva dva dni so Nemci napadli ter uničili večino poljskih aerodromov, ter s tem onemogočili vzlet poljskih letal in preprečili s tem bombardiranja svojih mest, takoj za tem pa uničili pro metna križišča,
Predavatelj je v izčrpnem dveurnem predavanju nakazal moči in udarno silo tako nemškega zrakoplovstva kakor moč in organizacijo zrakoplovstva zaveznikov: Francozov in Angležev. Predavanje so pojasnjevale slike.
Zanemarjena državna cesta v Košakih
Po velikihi sneženih zametih oskrbe slovenjegoriške občine takoj že drugi dan ostranitev snega z okrajnih in banovinskih, tu in tam'pa tudi z občinskih cest. Tega pa niso hoteli razumeti merodajni gospodje v-mestu in so košaško državno cesto po zadnjem velikem sneženem metežu pustili tri dni brez snežnega pluga, kljub temu, da so videli, da
so vaške občine že takoj prvi dan s plugi lepo očistili svoje ceste. Komaj tretji dan potegnjeni sneženi plug je našel trdo pohojene in povožene snežene mase, ki jih zato ni mogel ločiti “od tal: - Ker pa dve večji vozili ne moreta drugo mimo drugega, je prometna cesta silno ovirana. Krivce bi na deželi klicali na odgovornost! V mestu ne?.	-a.
GALA-REDUTA ISSK MARIBORA.
Sobotna elitna prireditev ISSK Maribora je nadvse lepo uspela. Naši sportni-Ici so imeli zelo lep obisik. Na reduti^ je bilo mnogo okusnih mask, med katerimi 90 najlepše nagradila z lepimi in praktičnimi darili. Med obiskovalci so bili številni zastopniki/ mariborskega javnega življenja, kar je prireditvi dalo še posebno svečano lice.
Na reduti so bile odlikovane s prvo nagrado ga T. Maver jeva, z drugo ga. Slavika Frasova, tretjo nagrado pa je dobila gdč. Božena Škapin o v a. Nagrado za najbolj originalno^ masko pa je dobila gdč. Boža Simčičeva.
CENA MESA V MARIBORU
Iz zadnjega uradnega cenika mestnega tržnega nadzorstva posnemamo, da so sedaj na trgu naslednje mesne cene: govedina je po 6 do 12 din kg, teletina pa 8 do 12 din, svinjina s kostmi 10 do 12 din, svinjina brez kosti 13 do 14 din, riba po 16 do 18 din, zajec 13 do 15 din leg. Salo je po 15 do 16 din, slanina 14
Pustna kronika
do 15 din, pljuča s srcem po 7 do 8 din, jetra pa po 8 do 10 din kg. Svinjska rebrca so po 10 do 12 din, svinjska glava Z jezikom pa po 5 do 7 din kg. Ledvice so po 2 do 3 din komad, parklji pa po 1 do 2 din komad.
PREMOGA ŠE VEDNO NI.
Nedavno smo poročali, da so vse zaloge premoga v Mariboru izčrpane, da pa bo po nekaj dneh nastopilo^zboljšanje. Vendar pa moramo na žalost ugotoviti, da napovedanega izboljšanja še vedno ni Premoga še ni dobiti. Premogovne družbe so se zadnje dni izgovarjale s slabimi prometnimi zvezami, kar pa sedaj ne bo več držalo. Najbrže so za pomanjkanje -premoga arugi, važnejši vzroki. Mariborski trgovci s kurivom bi sedaj lahko prodali ogromne količine premoga. Nekateri meščani sploh nimajo s čim kuriti. Edino drv je dovolj.' Odgovorni Činitelji bodo' morali poskrbeti, da bo tudi Maribor dobil potrebno količino premoga, da nam v hudi zimi ne bo treba prezebati.
ra Maistrovi borci imajo jutri ob 21. tovariški večer v gostilni Hometer na 1’ ran-kopahovi cesti. Vsi člani so obvezam, tide: ležiti se tega večera, prijatelji in znanci pa so iskreno vabljeni.
m Srpska pravoslavna crkvena opština v Mariboru se najlepše zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem, ki so gmotno, v na-luralijah ter s svojim sodelovanjem in obiskom prireditve pripomogli k lepemu uspehu Svetosavske besede.
ra Nov planinski dom bodo zgradili, pri Ruski koči namesto pogorele .planinke1'.
m Zvišana taksa za pakete. Poštno ministrstvo je z odlokom zvišalo takso za pakete v leži nad 20—25 kg. Od 15. t. m. dalje veljajo naslednje takse: I. zona 40, II. zona 50 in III. zona 60 dih.
m 150.158 litrov vina smo januarja izvozili preko Maribora v Nemčijo.
Danes RUSKi VEČER
6. februarja 1940 V Narodnem domu. — Pester spored!. — Ples. Začetek ob 8.30 uri.
Letos je bil predpust razmeroma pje. cej kratek. Zato so razna društva pohitela s pustnimi prireditvami, ki jih je bilo tudi tokrat kljub slabim razmeram precej. Skoraj vsak drugi večer so društva vabila Mariborčane na prireditve. Zanimivo je, da so bile vse predpustne veselice dobro obiskane, vendar pa je bilo opažati, da so letos precej manj potrošili na predpustnih prireditvah.
Prav tako veselo, kakor je bilo v me-stu, je bilo tudi v okolici. Tudi tam so skoraj vsa večja društva priredila pustna rajanja, ki so letos k sreči potekla brez izgredov in s prav lepimi uspehi. Najbolj veselo je bilo menda v Studencih, na Teznem in na Pobrežju, kjer so bile vsako soboto in nedeljo veselice. - Na raznih prireditvah je bilo opaziti več prav zanimivih mask, nekaj jih je bilo kar v skladu z današnjimi razmerami ' svetu. Bilo je tudi več posrečenih politič nih karikatur, ki so zbujale posebno ve selosL
Danes je zadnji dan kratkega- pred pusta. Drevi skoraj ne bo lokala, kjer bi ne rajali. Maribor se pripravlja, da se hrupno poslovi od predpusta. Na sporedu je več večjih prireditev, v okolici pa bodo skoraj v vsaki gostilni maškarade. Na pepelnično sredo pa marsikomu po pre čuti noči še slanik ne bo dišal.
m Zn zvišani® prejemkov so se potegovali člani Društva nameščencev Nabav-Ijalne zadruge drž. železnic na nedeljskem občnem zboru, ki ga je vodil predsednik g. Šibenik.
m V smodnišnico tvrdke Pinter & Le-nard pri Sv. Miklavžu so te dni vlomili neznani storilci in odnesli le serijo uteži ter nekaj škatlic vžigalnih kapic.
m Okraden čevljar. Čevljarskemu mojstru Francu Miklu iz Splavarske ulice / je bivši pomočnik ukradel precej čevljarskega orodja, par čevljev in zlalo verižico..
m Neznan žepar je ukradel poštnemu služitelju Jožefu Fidlerju 200 din gotovine.
m Žile si je prerezala na levi roki 19 letna učenka K. S. Takojšnja zdravniška pomoč ji jo rešila življenje.
m Petrolej kradejo. Nekemu mariborskemu trgovcu je neznanec ukradel iz skladišča 10 kg petroleja.
m Hrbet si je opekel pri peči 80 letni1 preužitkar Janez Vogrin iz Sv. Ane v Slovenskih goricah. Starčka je zadnja zima pritisnila k peči, dolgo se ni mogel ogreti, poškodbo pa je začutil šele takrat, ko jc imel ves lirbet opečen. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico.
* Kani gremo na pustni torek? V kavarno Promenado I Kvartet Muller! Pri- j poroča sc Ana Koritnik.
Nocoj pustna zabava pri Grmeku v Studencih.
* Nocoj „Noe na Volgi'1 v Narodnem domu. Nastopajo: slavna pevca Suzana Belobekova in Boris Popov. Balet izvajata Tamara Maksimova in Nikolaj Tar-novski, solista beograjske opere. Pustno rajanje. Ples: Začetek ob 20.30. uri.
* Pustni torek prebijete najlepše ob koncertu, konkurenci mask in kabareta v Veliki kavarni. 4 darila za maske.
* Slanikova pojedina. Sredo, 7. februarja, ob 20. uri. Od 8. zjutraj do 18. ure kulSiarska razstava. Pustni torek domača veselica. Razna razvedrila. Zmerne cene. Hotel, kavama in restavracija »Orel«.
Kino
* Esplanadc kino. Danes zadnjič najveselejši film »Ostriženi jež“ z Hans Mose-rom. — Sredo najpopularnejši roman Kan May-a Veliki orer s Shirley Temple.
* Grajski kino. Danes sijajna komedija in plesna revija „Amanda“. Smeh, zabava! — Pride: Benjamin Gigli.
* Kino Uniom Do torka dvojni spored: kriminalni velefilm „Gospodar podzemlja" in napeti kovbojski film „Baii-diti divjega zapada" z Dick Foran-om.
Mariborsko gledališče
Torek, 6. febr., ob 20.: Neopravičena ura". Globoko znižane cene.
Sreda. 7. febr.: Zaprto.
Četrtek, S. febr., ob 20.:	„Othello‘'«
Red A.
Petek, 9. febr.: Zaprto.
Sobota, 10. febr., ob 2Q.: „Cigau baron '. . Reti C. Premiera.
Gledališki abonenti redov A (in C sc opozarjajo, da so tehnični razlogi zahtevali spremembo njihovega že v nekaterih dnevnikih objavljenega vrstnega reda v tem tednu. Torej bo „Olhello“ (za red A) v četrtek, „Cigari baron" (za red C) soboto.
pa v
Kino Kavarna	Kino	bar
DANES, na pustni torek VELIKO PUSTNO RA I ANJE
Onoina orientalika nož! - Codba7pIeg, razpoloženje do zorel - Prijazno vabljeni*
Radio
Sreda, 7. februarja Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki; 12 Resni zvoki; 12.30 Poročila; 13.02 Obisk pri Bachu; IS Mladinska ura; 20 Prenos iz opere: „Rusalka“. — Beograd: 14 Koncert slavnih pevcev; 20 Prenos iz opera — Sofija: 18.-15 Lahka glasba; 19.50 Prenos iz opere. — Kalundborg: 20 Simf. koncert. — Pariš PTT: 21 Simf. koncert (\Ve-ber, Ljadov , in SL Seans). — Sctlens:
21.15 Velik koncert sodobne glasbe, -r' Toulouse/ 19.30 Lahka ork. glasba; 21 Odlomki fr. operet; 23 Jazz popevčice. Rim: 20.30 Plesna glasba; 21. ChiarelU „Una vita inulile“: — Firence: 18 Plošče;
18.30 Koncert tria; 19 Melodije, in pesmi;
22.30 Plesna glasba. — Budimpešta: 19.30 Operni večer („Kraljica maja“ od Glucka, Kodalyjeva „Sicilska tkalnica" in Raji sijeva „Majniška svečanost"). — Breslaa: '20.30 Opereta „Tisoč in ena noč". — Dunaj: 18.30 Dunajske melodije; 21.40 Klar virski koncert; 23. Koncert dunajskih simfonikov. — Bukarešta: 19.10 Odlomki iz oper; 21.55 Lahka .glasba. ■— Bratislava:
20.15 Klavir; 21.30 Salonska glasba
Pust se letos prav pusto poslavlja
.Tu se. he da nič pomagati, časnikar je bil ukanjen, kakor je Pavliha ali kateri že pravljični junak ukanil peklenščke ter jim zatolkel zakrivljene žeblje v peklenska vrata. Vse leto je lahko pisal o slabih časih, vsak dan je lahko grmadil težke vesti o krvavem plesu, ki je zajel svet, prinašal naslove, ki so mirili, pa znova niso obetali ničesar dobrega za prihodnje dni, tako da danes človek res ne ve, kako bo s-pomladi, namreč potem, ko bo minil 40 danski post, pa nič... Prišel je pust, svet pa se je znova zagnal po starem tiru.In če so praznovali v Maginotovi in Siegfriedovi črti božič, po tlej gotovo praznujejo danes tam pusta. To pa zato, ker so gotovo bolj pripravljene za pusta, kakor pa so bili za božič. Mask jim vsaj ni treba kupovati, njihove maske so tehnično tako izpopolnjene, da še Nemec po sabi ne more spo
tudi precej Škotov, ti imajo krila ter jim torej ni treba skrbeti za nje, kakor mora napriliko ukrasti šolar materi spodnjo kiklo, če gre pet Svete tri kralje ali pa se gre pusta; povrh tega so tista škotska krila lepo karirasta ter prav za prav čudovito prikladna za današnji dan. Takemu škotskemu vojaku ni treba nič drugega, kakor da si natakne še masko — pa je cela maškara.
Drugače je z Nemcem. On si kajpada ne bo oblačil kikl. Zanj ni sedanja vojna nikakšna predpustna prireditev, pust pa ne samo pust. Nemec mora tudi na pustni dan pokazati vsd svojo resnost, obleči zlikane hlače in natakniti masko.
Prvi človek, ki si jc nadel masko za pusta, pač ni mogel misliti, kakšna' bodočnost čaka masko, da bodo nekoč ta pustni patent izrabili tudi za strelske jarke in da si bo moralo te pustne maske
llvj Uti OV	pv/ o«i/i	.
znati Francoza. V Maginotovi liniji je pa natikati človeštvo tudi sredi leta: tako
ob veliki noči kakor ob Miklavžu in taka za Veliki šmaren kakor za Svete tri kralje. In še nekaj je, maska je bila prav za prav edina stvar na svetu, ki si jo je na* del človek po svoji volji, torej po svojetrt razpoloženju, danes pa je svet tako da* leč napredoval, da je tudi maska postala življenjski in vsakdanji rekvizit človeka-ki ga spremlja od rojstva v zibelki pa do krste v poznih letih. Pravijo, da nosi kdo vse življenje masko na svojem obra* zu, kar se pravi, da kaže svetu masko, pod njo pa živi svoje drugo življenje« Tudi ta dober narodni pregovor bo vc‘ dela izrabiti, kakor vse kaže, šele civili* zacija dvajsetega stoletja ter ga uzako* niti.
Bila so leta, ko je svet za pust nefciirt huje norel kakor letos, letos pa je ‘ffl® za pustne dni zavladala nekakšna Ičt&r1 gija, da človek ne ve ali zato, ker # i človeštvo znorelo že med letom.
Podaljšek Maginolove črte v Savojskih Alpah
»Francozom J© malokdo kos v gradnji utrdb", ugotavljajo londonske »Times*'
Nedavno so bila dokončana dela na utrdbah od švicarske meje do Sredozemskega morja. Francozi so tod zgradili nrav tako neprehoden zid, kakor je Ma-ginotova črta ob Renu. Dostop do utr-jevalnih naprav je bil vsakomur, tudi novinarjem, prepovedan. S posebnim dovoljenjem si je utrdbe ogledal dopisnik londonskih »Timesov«, ki javlja:
»Utrdbe v Savojskih Alpah se lahko v vsakem pogledu merijo s pravo Ma-ginotovo črto. Francoska alpinska vojska predstavlja najboljši vojni material, ki je stalno na straži v Alpah. Nedavno so
Moški — prvi nagrajenec v kvačkanju.
Je to John Miller, preddelavec neke papirne tovarne v Kaliforniji. Za nagrado je dobil brezplačno vozovnico v Ne\v York in 14 dnevno brezplačno bivanje v nekem tamošnjem — ženskem hotelu.
Kako se fe 107 letni odrezal pred sodniki
Mr. Ridgley iz Portlanda v Oregonu je vložil tožbo proti svojemu očetu, ki da ni več v stanu upravljati premoženja v vrednosti 100.000 dolarjev. Zahteval je upraviteljsko mesto zase. Mr. Ridgley starejši je star 107, sin, ki ga je tožil, pa 78 let. Pred sodiščem se je pa izkazalo, da je 1071etni starec mnogo bolj svež kakor njegov 781etni sin. Sodnikom je dejal, da mož, ki prekorači 100 let, ni več star. »Moj sin nasprotno je reven neizkušen, v kosteh omehčan starček, ki ni v stanu voditi mojih poslov.« Zdravniška preiskava je dala starejšemu Rid-gleyu prav in pritožba nestrpnega 781et-nega sina je bila zavrnjena. »Naj počaka, da bo star 100 let, potem bomo videli, kaj bo!« so razsodili sodniki.
francoski alpinci prihiteli na pomoč italijanskim, ko jih je zasul snežni plaz.
Največ časa sem prebil v utrdbah Primorskih Alp, ki so velikega strategične-ga pomena. Cilj francoskih vojaških strategov je bil, postaviti utrdbe tako, da dominirajo prostoru daleč pred seboj, predvsem pa obvladajo vsa pota in prelaze. V hribovitih krajih so iznenadenja najlažja. Presekati dovoz sovražnim četam, to je bil glavni cilj pri gradnji utrdb.
Izvrstne so poti, ki so jih zgradile alpinske čete visoko v strme gore. Privatnim osebam ni dovoljena niti v mir-
nem času vožnja po teh cestah. Spenjali smo se po ridah, dokler nismo dospeli do snežnih predelov. Srečali smo skupine delavcev in končno dosegli glavne utrdbe.
Res, francoski inženirji so zgradili neverjetne reči. Prevoz orjaških topov, mnogo tisoč ton cementa, vode, vse je povzročilo velike težkoče. Francozi so tu še enkrat pokazali, da jim v gradnji utrdb nihče ni kos. Pred dva in pol stoletja je postavil Vauban na istem kraju utrdbe, ki so ohranjene še danes.«
— Nastopile doktor. Žena ga &utku, ko me jc
so komplikacije, gospod je obiskala vprav v tre-i hotel poljubiti...
185 let ustanovitve univerze v Moskvi
Pred 185 leti je grof Suval o v, tedanji prosvetni minister predložil carici Elizabeti v podpis ukaz o ustanovitvi moskovske univerze. Ta dan, 12. januarja 1755, je postal praznik ruske znanosti.
Prva univerza v Moskvi je bila v lekarniških prostorih, kjer je danes zgodovinski muzej. Začetek je bil skromen, univerza je imela juridično, medicinsko in filozofsko fakulteto. Na vsaki fakulteti je bil sprva le po en slušatelj. Leta 1786 je bilo že nad 100 študentov. Znani arhi-
tekt Kazakov je 1812. 1. sezidal novo moskovsko univerzitetno poslopje, ki pa je pozneje pogorelo.
V začetku našega stoletja je štela moskovska univerza 4500 slušateljev, med temi največ pravnikov. V zvezi z jubilejem univerze bodo letos proslavili v Moskvi tudi 175 letnico smrti enega največjih ruskih znanstvenikov, Mihajla Lomonosova, ki je tudi bil med utemeljitelji visoke šole.
Švica noče biti »življenjski prostor"
Švicarski list »Tribune de Lausanne« zavrača pisanje nemških listov, kjer se očita nevtralcem, da so preveč naklonjeni zaveznikom, imajo pa premalo razumevanja za Nemčijo. List pravi, da je morda ponekod tako, ker so zavezniški cilji bližji malim državam, ker jih ne silijo v vazalstvo. Češka »Narodni politika« . je napisala, da . bi se morale vse nevtralne države opredeliti za eno voj-
skujočih se držav. Svetuje malim nevtralni državam, naj slede zgledu Hache m se podvržejo Nemčiji, kar bo zagotovilo mir v njihovi zemlji. Vprav takšno izbiro pa mi nočemo, ugotavlja lozanski list, ker nočemo biti življenjski prostor za nobenega soseda. V tem duhu se je zvezni svet izjavil za nevtralnost 1914, to stališče zastopa tudi v sedanji vojni.
Tekočina, ki zagotovi ro‘stvo dečka...
Mehikanci polagajo veliko važnost na moško potomstvo. Zato je neka tvrdka, ki je prodajala posebno sredstvo za za-
Največ ločitev zakona je v sovjetski Rusiji, kjer pride na tisoč zakonskih parov 220 ločitev. Na drugem mestu v Evropi je Letonska s 95 ločitvami.
Univerzitetno predmestje Madrida, ki
je med državljansko vojno mnogo trpelo, bo znova zgrajeno. Vse fakultetne zgradbe in instituti bodo rekonstruirani, tako da bo vstalo predmestje kakršno je bilo prej.
gotovitev rojstev dečkov, napravila veliko kupčijo. Zdravniška preiskava je sicer dognala, da nima to sredstvo nobenega vpliva na ženske organe, vendar so bile Mehikanke navdušene zanj. Oblastva niso mogla nasprotovati prodaji, saj je na steklenicah stalo: če uspeha ni, vrnemo denar!
Od kod torej toliko uspeha? Matere, ki so rodile dečke, so pripisovale to tekočini, druge so prišle z razočaranim nasmehom v lekarne in so dobile denar nazaj. Ker je število rojstev dečkov v Mehiki še vedno precej večje od deklic, žanje tvrdka velik dobiček.
Marij skalan.
RAM AS IN JORA
ROMAN ZADNJIH
Prisluškoval je, a odgovora ni bilo. Ka-'
salec na uri se je pomikal k zadnji minuti Pred polnočjo:
»Poteka vam zadnja minuta. Odgovorite!«
Odgovora zopet ni bilo. Kazalec je preletel zadnjo minuto. Tedaj je Yagiri Seoni zdrvel k Agarju Puramu:
»Veliki,« je vzkliknil v divji jezi, »nameri aparat na strop! Naj poseže vs?lj za trenutek griza ined golazen tam gori!«
»Meniš, da bi poizkusila?« je zajecljal Agrar Puram že ves opit. »Veš, taka želja me še nikoli ni obhajala, kakor me ta rr«tek, želja, da bi ti res ustregel.«
»To tudi želim,« je kriknil Yagiri Se-orii peneč sc od jeze in sovraštva, »Ce-Pa si se toliko desetletij trudil? Čemu 5' odkril skrivnosti, ki je vsi neskončni jodovi učenjakov pred teboj niso mogli?
zato, da jo shraniš tu v to prekleto 'Hknjo? Nameri aparat!«
^e res želiš, čemu ne,« je vzkliknil starec. »Pa poizkusimo, kako deluje taka-e stvar v velikem.« Po teh besedah je odstranil izolirno plošča in povlekel za se-”°j v celico od pričakovanja vsega prevzetega Yagirija Sconija. Potem je naravnal delovanje aparata poševno proti skalnemu oboku, pritisnil na gumb in sc
LJUDI NA ZEMLJI
76
ozrl skozi opazovalno lečo na izbrano mesto. V istem trenutku so se zaslišale prve detonacije eksplodirajočih atomov. Peklensko uničevanje se je pričelo z vso divjo strahotnostjo. Eksplozije so se širile, v stropu je nastajala vedno večja in globlja luknja, iz katere so bruhale vedno nove atomske eksplozije. Razkrajanje.se je nadaljevalo z divjo naglico. Ni trajalo dolgo, in moralo se je že bližati tlaku v naselbini. Tedaj je Yagiri Seoni zaprosil Agarja Purama, naj ustavi aparat in mu pomaga varno do izhoda iz laboratorija. Starec se je zarežal, a se ni ganil. Zaman ga je Yagiri Seoni rotil. In vendar ni smel izgubljati časa. Moral je še enkrat govoriti z naselbino, napovedati ji grozoto razkrajanja in terjati še zadnjič, naj se vda.
»Ustavi aparat!« je kriknil nazadnje že ves besen in zgrabil starca za vrat.«
»To lahko storim,« je dejal Agar Puram,« toda zaradi tega se razkrajanje ne bo ustavilo. Sedaj razbijajo atomi že drug drugega.«
»Potem mi vsaj povej, kako pridem iz te proklete pasti brez nevarnosti do govorilnice?«
»Tu imaš plašč!« je vzkliknil starec in mu pomoli! s stene celice sneto oblačilo.«
Pokrej se ves z njim in pojdi proti vratom tako, da boš zakrit za celico!«
Yagiri Seoni se je naglo ogrnil in zbežal v govorilnico ter zaklical v naselbino:
»Zemlja pod vašimi nogami se razkraja. Pred čemer sem vas svaril, se dogaja. Toda še je čas, da uničevanje ustavim. Odgovorite! To je zadnji poziv!«
Iz zvočnika je zadonel zbegan glas:
»Pripravljeni smo na pogajanja. Ustavite to peklensko razstreljevanje tal!«
»Dobro«, je odgovoril Yagiri Seoni zmagoslavno in zdirjal nazaj v laboratorij. Ko je prišel do Agarja Purama, mu je zaklical: »Ustavi uničevanje, dovolj je bilo groze gori med rayanipursko golaznijo.«
»Ustavim naj uničevanje?« se je zarežal starec blazno. »Kdo si, ki bi hotel bogu ukazovati? Sedaj vlada na svetu samo še moja volja, ha-ha-ha...«
»Potem te prosim kot boga, da ustrežeš moji prošnji,« ga je rotil Yagiri Seoni, toda starec je očito ponorel.
»Bog Agar Puram je sklenil svet pokončati in nobena prošnja ga več ne pripravi, da bi mu izkazal svojo milost. Sedaj je konec, konec, konec, ha-ha-ha...«
Planil je iz celice, skakal kakor obseden, se vrtel v krogu in se krohotal s strašnim, blaznim krohotom:
»Bog Agar Puram pleše nad uničevanjem sveta ... Bog Agar Puram spreminja planet zemljo v goreče sonce, ha-ha-ha..
LORD HALIFAX angleški zunanji minister je imei te dni važna posvetovanja z italijanskim po-
slanikom Bastianinijein. Sestanek je služil obširni politični izmenjavi misli o problemih, ki se tičejo obeh držav. Na obeh straneh se ugotavlja dobra volja po tesnejšem sodelovanju in rešitvi spornih zadev, predvsem na področju Sredozemskega morja.
DINO GRANDI
je bil pred Bastianinijem dalje časa italijanski poslanik v Londonu in znan po-bornik tesnejšega italijansko-angleškega
sodelovanja. Po utrditvi osne politike Rim - Berlin je bil odpoklican v ministrstvo v Rim. Videti je, da se zdaj počasi izravnavajo pota italijanskega stališča do Velike Britanije, ki ga je zastopal svoj čas že Grandi.
»Kdor pazljivo čita zgodovino, bo videl, da se vedno odigravajo iste scene. Menjavajo se le osebe.« Friderik Veliki.
»Radost in tesnoba težko prenašata molk.«	Claude	Anet.
»Ljubezen je od vseh vrlin največja.«
German Orlandi.
»Agar Puram!« je kriknil Yagiri Seoni in prevzela ga je neskončna groza. Spoznal je, da je starec zares ponorel in ne ve več, kaj dela. Planil je za njim, da bi ga zagrabil in prisili ustaviti uničevanje, toda Agar Puram je zbežal pred njim mimo izoliranega prostora. Zagrabilo ga je uničevanje razkrajanja in preden se je Yagiri Seoni zavedel, kaj se dogaja, je učenjak že izginil. Razkrojil se je še sam.
Yagiri Seoni je planil za gumbom ra vzvodom v izolirnl celici ter #h pričel premikati, toda vse zaman; priprave, ki bi ustavila uničevanje, ni našel. Kakor blazen je planil k vratom ter zbežal k Angabadu Patni, ga dvignil, stresel in suval, toda ni ga mogel iztrezniti.
Nepopisni trušč eksplozij atomov je vedno bolj naraščal. Postajal je tako grozoten, da je sam Yagič Seoni izgubi! razum.
XIX.
Ko se je oglasil v Rayanipuru klic Ya« girija Seonlja, so mu prebivalci sicer prisluhnili, a njegovi grožnji niso verjeli, Tudi vžlfki in senat sta bila prepričana, da je njegova grožnja prazna, zato se nihče ni hotel resno ukvarjati z zadeva Rayanije m senat je zanimalo le, od kod se Yagiri Seoni oglaša. Posebni aparati so izmerili razdaljo m ugotovili, da je upornik skrit nekje pod zemljo, a natanko mesta njegovega skrivališča le ni bilo mogoče ugotoviti. Ko se je oglasil drugič, se je nekaterih že polotil nemir.
Kultura
G. Papini: Priče trpljenja Gospodovega
čeprav je Florentinec Giovanni Papini naš sosed ter poleg Marinettija vsekakor eden izmed najbolj razboritih literarnih pojavov predvojnega in povojnega italijanskega kulturnega življenja, ga pri nas pozna širša kulturna javnost največ iz poročil našega revialnega tiska (»Gog«). Leto dni pred njegovo šestdesetletnico smo končno dobili tudi pri nas zbirko »sedmih evangeljskih legend«, ki 'jo je izdal pred tremi leti pod naslovom »I te-stimoni della Passione«.
Knjiga je zrelo delo tega pesnika, pisatelja in filozofa, ki se je brez šol dokopal do enega izmed najbolj intelektualnih ljudi v Italiji. V zbirki najdemo dve bistveni Papinijevi potezi:	razvit	intelek-
tualizem in pripovedništvo. Oboje se bije v Papiniju za svoj izraz, zato je Papini najmočnejši v legendah tam, kjer je pripovednik s preprostostjo pripovedovanja nadlkritil in premagal intelektualca. Te legende v knjigi prepričujejo ter bodo zaradi svoje plastike ostale (Sin očetov, Malhovo uho, Cirinejec in do neke mere tudi legenda o Pilatovi blaznosti). S tem
je tudi že dovolj poudarjeno, da bi brez njegovega vrtajočega intelektualizma ne dobili teh zgodb. Kot konvertita (kot laik se je čutil »prisiljenega napisati k legendam opombe«, da bi razpršil dogmatičnemu kristjanu dvome, ki bi se mu pojavili ob branju »Prič«!) in intelektualca ga je zanimalo v sv. pismu predvsem to, kar še ni docela razkrito. To je potem obdelal s tako človeško vernostjo, z nekim realizmom, da je zgodbe docela posodobil. Te »priče trpljenja Gospodovega« so docela navadni ljudje z vsemi tistimi napakami, kakor jih srečujete še danes v življenju. Zato jih je že Papini tudi obdelal. Pričakovati je, da bo Papini-jeva knjiga mnogo dali naši katoliški literaturi, ki ji primanjkuje Papinijeve široke razgledanosti in teze njegovega pripovedovanja.
Legende je prevedel ter napisal v predgovoru nekaj besed o avtorju Vinko B e-1 ič i č, izdala pa jih je Jugoslovanska tiskarna. Vezan izvod stane 60 din.
Ivan Potrč.
Posest
— i i i i	HH
NOVA HIŠA
desetdružiuska, trgovska, obrestonosna, blizu Tržaške ceste za 280-000 din. Isto.ant štirisobna hiša 60.000 din naprodaj. Ponudbe nod »Hipoteka« na ogl. odd. »Večerni-ka«.	133-2
Stanovanje
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja, oddani. — Stritarjeva ul. 31.	119-5
STANOVANJE
soba, kuhinja, shramba, odj dam. Mejna 9.	128-5
1 SEPARJRANO SOBO
s souporabo kopalnice takoj oddani. Vprašati Slovenska ul. 34/p. desno, med 12. in 14. uro.	125-7
NA STANOVANJE
in hrano sprejmem gospoda. Posebna soba. Meliska cesta 53-1. levo.	126-7
5iužt>o dob! t ii i motammm m ——
UČENCA
s primerno šolsko izobrazbo sprejme manufaktura Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5.
127-9
KAM PA KAM NA PUSTNI TOREK?
Na domačo zabavo in pojedi-ne domačih kolin in 'krapov, Se priporoča gostilna Mlinska ul. 9, Štiberc Roza.
113-17
STANOVANJE
1 soba in kuhinia, oddam. — Meliska c. 31, Krivec. 131-5
STANOVANJE
lepo. sončno, trisobno, oddam takoj v novi hiši Slovenska ul. 37. Povprašati Gospojna ul. 13, Schmidt. _____132-5
DVOSOBNO STANOVANJE
sončno, z elektriko, plinom, parketirano oddam s 1. marcem. Meljska c. 38-1-	135-5
SLUŽKINJO
sprejmem. Delavska 19, Studenci.	121-9
Službo Išie
POZOR!
Samo sortirana vina razne kvalitete. Izborna kuhinja. Se priporoča gostilna »Triglav«. Glavni trg 3, Lisjak. 130-17
PUSTNA ZABAVA
je danes zvečer v gostilni pri »Lipi«. Gregorčičeva 19. Va-bi Kelc.______________136-17
RESTAVRACIJA UNION
Na pepelnico pojedina slanikov, slanikova solata, morske in sladkovodne ribe na razno načine. Se priporoča Alojz M. Jarc.	139-17
SLOVENSKA SODOBNA LIRIKA V SLOVAŠCINI
Pod naslovom »Pisne zpod Triglava« je izšla nedavno v Turčanskem Sv. Martinu na Slovaškem antologija slovenske sodobne lirike v prevodu pesnika Kolomana Geraldinija, obsegajoča sto strani in izbor iz sledečih pesnikov: Zupančiča, Sardenka, Gradnika, Maistra, Golarja, Golie, Glaserja, Grudna, Antona Debeljaka, Frana Albrechta, Lavrenčiča, Bevka, Podbevška, Antona Vodnika, Tauferjeve, Pogačnika, Srečka Kosovela, Franoeta Vodnika, Klopčiča, Boža Voduška in Edvarda Kocbeka. Antologija je prirejena v splošnem po Vod-nik-Ložairjevi »Slovenski sodobni liriki«, ki je izšla že leta 1933. in zato ne upošteva novejših pesnikov m ne novejših pesmi. Knjigi je dodan članek dr. Tineta Debeljaka »Sodobna slovenska književnost«, ki je bil napisan svoječasno za časopis »Slovenske Polvliady«.
Razno
k Smrt češkega glasbenika. Nedavno je umrl v Pragi v 85. letu starosti češki klavirski virtuoz, glasbeni pedagog in skladatelj profesor Josef Jiranek. V rani mladosti ga je vzgajal voliti Bedrich Smetana. Pozneje, po nadaljnjih študijah, je igral nekaj časa v praškem gledališču, bil profesor v Harkovu v Rusiji ter nazadnje profesor praškega konservatorija. Upokojen je bil šele leta 1923. V Smetanovem jubilejnem letu 1924. je priredil okoli 50 koncertov skladb svojega velikega učitelja. Zapustil je več skladb in vzgojil cele generacije pianistov.
k Josiplna Karlin-Golobova:	»Dora«.
V samozaložbi avtorice je izšla v Mariboru v Ljudski tiskarni tiskana knjiga »Dora«, obsegajoča 288 strani, napisana menda po lastnih doživljajih. .
SDomnite se CMD?
Čitai!e„Večernik‘ Sobo odda
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam 1. marca, prav tako dve elegantni, strogo separi-rani sobi s 1. aprilom. Javna kuhinja v hiši. Vprašati pri hišniku: Strossmaierieva 6.
120-1
ŠIVILJA PERILA
išče delo, lahko tudi v stro ki kjer se rabi šivilio za perilo. Prevzamem tudi na dom i Naslov v ogl. odd. »Večer-nika«. _____________  122-10
pridno!dekle
z znanjem kuhanja želi službe k majhni družini. Vprašati Jezdarska 8, II. objekt.
123-10
Kahn. klet
VINA
za vse prilike bela, rdeča do-bie najceneje Dri Senici. Ulica kneza Koclia. 129-17
DANES VSI
na vesel pustni večer v gostilno »Suro Mehe«, Meljska cesta 33. Zabava, koline, Ziki 1 Paki itd.	126-17	1
Sobo išie
' Ti&
SOBO
opremljeno, v vsakem oziru čisto in sončno, iščem do lo-tebruarja. Ponudbe prosim pod »Sončno« na ogl. odd. »Večernika«.	134-8
Sredo zvečer
Vabi vljudno
M. J. GOLOB
pivovarniška icstavraeiia Tscheligi Maribor, Glavni trg
Zahvala
Vsem, ki so v naši veliki žalosti ob smrti naše ljube nepozabne gospe
Frančiške K&iar
z nami sočustvovali in nas tolažili v bolesti, kakor tudi darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku, najlepša hvala.
Maribor, 6. februarja 1940.
2ALUJOCA RODBINA KOLAR.
NA DOBRO HRANO
sprejmem več delavcev ali nameščencev. Sredi mesta in poceni. Vprašati v Kneza Koclja ulici 24-1, viata 4.
14088-1
Prodam
RADIO - APARAT
znamke »Philips« naprodaj. Vprašati v trgovini Lobnik, Nova vas. ________________138-4
Prodajam
LEPA JABOLKA
kg od din 1-50 do 3.50 vsak dan od 8. do 18. ure. hUiu-ska ul- 10’ v kleti. 112-4
razne stvari .
štedilnik, gramofon, pisalna miza, psiha naprodaj., Aleksandrova c. 31. Pobrežje.
140-4
želite oglaševati, pokličite telefon:
Otvoritev
trgo
25-67
čast mi je obvestiti p. t. občinstvo, da sem z današnjim dnem otvo-ril v Ulici 10. oktobra 2
§ Speilalno trgovino z živili ®
Potrudil se bom nuditi prvovrstno blago s solidnimi cenami ter tako popolnoma zadostiti spoštovane odjemalce.
Za velik obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Mirko Hojnik, specialna trgovina z živili
Ulica 10. oktobra 2.
JmotUe Mfu&eMii!
Spoštovane odjemalce moje svoječasne tvrdke Jaš & Lesjak, opozarjam, da so za inkasiranje upravičeni samo likvidatorji tvrdke in se plačila v dosedanjih trgovskih lokalih Ulica 10. oktobra 2, ne bodo priznala.
los tkoks
Hišni posestniki - pozori
Pri zakoniti obveznosti k povračilu škode, ki jo zakrivi brezskrbnost (robata malomarnosti ie poškodovanec upravičen terjati polno zadoščenje. Jamstveno z&-’ katero prevzema domača zavarovalnica »DUNAV«, krije vse škode, ki
je poškodovanec upravičen terjati polno zadoščenje, varovanje, katero prevzema domača zavarovalnica s™’™*"--težiio hišne posestnike. Pojasnila daic prostovoljno,
MOUNAV"
Glavni »stop v Mariboro, Aleksandrova cesta 12
ZAVAROV. D. D.
v •	pri	nailh inseren-
kupujte m* ©fllašultel
Največja izbira nalivnih peres
UUUHslu htJjfoom, HkuMot
Telefon 26-28
Tyrieva 2
wal. „adolf
ne vračalo. - Uredniitvo iu uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - lcieion