n I Nmjrečji ilersnaki dnevnik Iv Združenih državah | V«Ua xa m ieto - . . $6.00 j? Za pol teta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 J Za inozemstvo .celo leto $7.00 tnwMi— AR0DA list slovenskih delavcem v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. p Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELCT0H: C0BTLA5DT 2876 Entered m Second Clan Milter, September 21, 1903, at the FostOfflce at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3.1879 TELEFON: C0BTLANDT 2878 NO. 82. — ŠTEV. 82. HEW YORK, SATURDAY, APRIL 7, 1928. — SOBOTA, 7. APRILA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Najnovejša Poincarejeva poteza. FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK ZA UTRDITEV FRANC. FINANC Francoski ministrici predsednik Poincare je pripravljen »tržiti bonde. — Francija bi s tem pridobila. Reparacijski birič skuša dognati mnenje Evrope. PARIZ, Francija, 6. aprila. — Parker Gilbert, generalni reparacijski agent, je razpravljal z ministrskim predsednikom Poincarejem o možnosti, da se spravi na trg za štiri tisoč milijonov dolarjev nemških reparacijskih obveznic, ko bo enkrat določena skupna reparacijska svota. Gilbert, ki je bil v Parizu več dni ter prisostvoval četrtletnim sestankom reparacijske komisije, je odpotoval včeraj iz Pariza v Rim. World je bil informiran, da ni Poincare sovražen ideji, da se spravi na trg bonde ter določi skupno svoto reparacij, da pa je povedal Gilbertu, da čas še ni dozorel. Generalni reparacijski agent bo razpravljal o istem vprašanju z laškim finančnim ministrom Volpijem. Izprva se je sporočilo, da sta Gilbert in Poincare razpravljala o zadevi predvčerajšnjim, a pozneje je postalo znano, da se je završila konferenca pretekli teden, — še predno je omenil Poincare v nekem kampanjskem govoru možnost, da se strži bonde. Gilberta smatrajo vsled tega za inšpir^tor-ja tega kampanjskega govora. Ko je bil sestavljen Dawesov načrt, so mednarodni izvedenci uvideli, da je politično nemogoče določiti skupno odškodnino. Francija, ki je takrat najbolj nasprotovala, je sedaj baje pripravljena privoliti v to, seveda od pogojem, da se ob istem času nanovo uredi zadevo njenega vojnega dolga. Italijo in Anglijo pa je treba sedaj šele prepričati. Francija bi imela velik dobiček, ker bi dobila \eč kot dva tisoč milijonov dolarjev v zlatu, da izvede stabilizacijo franka. Tudi Italija potrebuje kot vedno, gotovega denarja ter se bo najbrž rada udala Gilbertovemu načrtu. V interesu Anglije pa je, da dobiva še naprej letnih 22 odstotkov reparacij, določenih za Anglijo. Gilbert preiskuša sedaj le evropsko mnenje. — postalo očividno, če bodo Združene države revidi-rrancoski listi so mnenja, da bo imel njegov načrt praktično veljavo šele po ameriških volitvah, ko bo rale vojne dolgove, če bodo zavezniki skrčili nemške obligacije. » POGREB FINANČNIKA DEPEW A Danes bo pokopan Chauncey M. Depew. — Vse je pripravljeno za ljudske množice v cerkvi sv. Tomaža. — Dva škofa bosta minis trirala. — Njegovo premoženje cenijo od petih do 16 milijonov. Pogrebna služba za Chauncey Depewom, ki je umrl v četrtek zjutraj v starosti tri in devetdesetih let, se bo vršila danes zjutraj v cerkvi sv. Tomaža na peti Avev in 53. Skof iz Long Islanda bo vodil obrede in pomagal mri bo škof Manning. Iz cerkve bodo odvedli truplo z avtomobilom na Hillside Cemetery v Peekskill, kjer bo stavljeno v mavzolej. NOVA EKSEKUTIVA NA DELU Nova eksekutiva Save the Union premogarskega komiteja se je lotila dela. — Akcija proti Lewi-Brophy — predsednik komiteja. Vsa dežela žaluje vspričo smrti moža, kajega življenje je obsegalo dve tretini zgodovine naroda. Kon-dolenčna sporočila so neprestano prihajala na jiom zamrlega. Ta poročila .so prišla od starih prijateljev, ki so kot Depew doživeli, kako se je morala jedernica u-makniti parniku. nerodna pošta že-loznžškemu vlaku in kako je bil ves 'kontinent spojen z železnieami in žicami. Prišli so taidi politični voditelji obeh strank, kt so bili rojeni potem, ko sta ipreneliala suženjstvo in rekonstrukcija predstavljati glavna vprašanja dneva. Zastave na javnih poslopjih v Albany, na celi lastnini New York Central železnice v dvanajstih drža vali ter v številnih drugih prostorih. ikjer je bil Mr. Depew dobro znan, so visele včeraj na pol-drogu. Tekem popoldneva so pričeli delavci drapirati balkone Grand palače in ti bodo ostali taki do konca pogreba. Obširne (priprave se je napravilo za pogreb, posebno od strani j>oli-eije. ki pričakuje izvanredne tež-, koče. da drži v redu množice, ki ne bodo mogle dobiti dostopa t cerkev. Depewja je preživela njegova druga žena, en sin, Chauncey M. Depew, Jr., nečakinja Miss Anne Depew Paulding in nečak Charles C. Paulding, podpredsednik New York Central železnice. Premoženje Mr. Depewa je bilo vedno problematično. Njegov dohodninski davek iz leta 1925 je kazal, da je znašal njegov obdač-Ijiv dohodek takrat nekako 400 tisoč dolarjev. Včeraj ni bilo mo-giče izvedeti, če je iz/.a onega časa premestil kak del svojega premoženja v roke sorodnikov. Neofi-eijelno so cenili njegovo premoženje od petih milijonov do šestnajstih. NASLEDNIK SEN, WILLISA Governer Donahey j e imenoval Locharja, demokrata, na mesto pokojnega sen. Willisa. COLUMBUS, O., 6. aprila. — Državni trgovski ravnatelj Cyrus Loeher, "demokrat, je bil imenovan pozno včeraj zvečer od governerja Donaheva. da sledi pokojnemu Frank P>. \Yilli.etek zvečer. Loeher je bil tokom pefili let uradovanja kot trgovski ravnatelj eden najbolj tesno političnih svetovalcev governerja. Njegovo delovanje v ">blue sky" -depart men tu, ki spada pod njegovo administracijo, mu je (pridobilo priznanje kot teror iu strah sleparskih akcijskih promoterjev. Loeher je preživel svojo mladost na neki farmi v Putnam okraju, kjer je bil rojen v marcu leta 1878 ter je postal v dovršen ju šol odvetnik. FRANCOZ NA POTI V AMERIKO Francoz se najbrž že nahaja na poti proti Ameriki. — Troyat je vprizo-ril poskusni polet, a se ni vrnil. LE BOURGET LETALNO PO- Ije, Francija. C. aprila. — Znani frajicoski letalec poročnik de Troyat. ki je sklenil biti leta 1928 prvi Francoz, ki bo preletel Atlantik v smeri proti Ameriki, je vpri-zoril danes zjutraj s svojim letalom poskusili polet od tukaj, in devet ur pozneje ni bilo o njem znamenja. De Troyat, ki se je seznanil z Lindbergh oni. ko je slednji v preteklem letu pristal v Parizu, se je dvignil danes zjutraj ob polpetih. Domnevati je, da je danes ob dveh MUSSOLINI V UREDNIŠTVU . SVOJEGA 0FICIJELNEGA GLASILA Mussolini je obiskal uredništvo milanskega lista, katerega je ustanovil leta 1914. — Stab lista mu je seveda nazdravljal. — Sestal se je s svojimi starimi znanci. MILAN, Italija, 6. aprila. — Ministrski predsednik Mussolini se je vrnil k svoji prvi ljubezni, _ časnikarskemu delu, — v proslavo svojega povrat-ka v glavno mesto Lombardije. Komaj da se je poslovil od grškega zunanjega ministra. M. Mi-chalapoulosa včeraj, ko je zasedel svoj avtomobil ter se odpeljal v urad lista Popolo d' Italia, katerega je ustanovil leta ir>14, da poživlja Italijo na vstop v vojno na strani .zaveznikov. VprizorLl je presenetilen obWk pri svojem bra- ]K>poldne še vedno letel, vendar palm Arnoldu, uredniku lista. Bilo j* ni bilo mogoče ugotoviti, kje da sej0b polnoči in našel je svojega bra-naliaja. Ker so se še spominjali ta — urednika brez suknje ter ne- presenetljivega poleta Nemcev, ba-1 rona Huehnefeld, kapitana Koehla in mehanika Spindlerja s Tempel-hofer polja pri Berlinu v Dublin umorno na delu. Govoril je o biz-r.esu z Araaldom in tudi z upravlja joči m urednikom. iSandro Giu-lianijem in (pomožnim ured.ni.kom na Irskem, so vprašali številni Pa- Gino Roee^m, rižani pri oblastih o poročniku dej Nato, kot da se ne more ustav-Troyat. a slednje jim niso mogle, |jati smradu po Časnikarskem čr- dati ni.ka.kega pojasnila. Opozorile *pa so nato, da so vremenske razmere neugodne in da vsled tega ni vrjetno, da bi Trovat poskusil polet preko Atlantika brez vseh nadaljiiih priprav. POSLEDICE PR0HIBICIJE Mož, katerega so našli u-streljenega v stanovanju, je prodajal žganje, Sedaj išče policija dekli-co-spremljevalko. su. PITTSBURGH, Pa., ,6. aprila. — Na prvem zborovanju nanovo ustanovljenega komiteja za rešitev unije, po odgodenju zelo uspešno potekle na-i odne konference, se je ustanovila nova eksekutiva ter odredila vse potrebno, da prestavi v dejstva sklepe konference. John Brophy je bil zopet izvo-jenu za predsednika komiteja, z John Wattsom, Springfield, 111.1 kot pod predsednikom in Pat Too-hevein. eksekutivnitn tajnikom, i Powers llapgoodom. Antonom Mi-, noričem, V i ne en toni Kemenovičem! in Charles Fulpom kot člani aktivnega narodnega eksekutivnega ( komiteja. Raiventegu pa bodo ime-! li tu'di okrajni Save t?he Union komiteji svoje. »tHtadm Penufrtdvaniji, ki ©o odložili v nedeljo svoje delo v okoliei Midlands in Houston. Prehiteli so sklep konference, ki pa ni bil omejen na ta posebni o-kraj, temveč obsegal okraje Westmoreland Fayette. Somerset in Greue. V tem slučaju gre bolj za samovoljno ustajo in stavkarji so tudi dobili takoj govornike komiteja. Alfred "NVagenknecht. ravnatelj Pennsy Iran!-Ohio premogarskega pomožnega komiteja, je bil zelo dobro sprejet. Za prihodnjih par dni in tednov se namerava vpriaoriti velika zborovanja v masah v no ven t stavkar-skem ozemlju. Miss Mercedes Gleitz preplavala ožino. GIBRALTAR. 6. aprila. — Londonska tipkarica. Miss Mercedes Gleitz. je sporočila danes iz. Tarife na Španskem, da se ji je včeraj posrečilo preplavati morsko ožino pri Gibraltarju. LONDON', Anglija. G. aprila. — Paročila iz Madrida pravijo, da je Mis>s Mercedes Glotiz preplavala ožino pri Gibraltarju v dvanajstih urah in tridesetih minutah. Plavalka je šla v vodo včeraj zjutraj} 7. otoka Palomas v bližini Tarife na Španskem. Dospela je malo pred poldeseto uro zvečer do PunVa Leona, prj Cueta. Maroko. Na svojem povratku v Tarifo je bila plavalka deležna prisrčne ovaeiji. Sodnik Barton umrl. TAMPA. Fla.. G. aprila. — V neki tukajšnji boluiei je umrl po šestmesečnem bolehanju sodnik R. N. -Barton, prejšnji predsednik 1" lilted States Railway Labor Board v starosti 77 let. 'BREMEN' JE ZOPET ZADRŽAN Sneg in megla zadržujeta nemški aeroplan Bremen. — Sedaj grade četrto pot za težki mono-plan. DUBLIN. Irska. G. aprila. — Sneg in megla nad Atlantiškim oceanom sta zadržala tudi danes nemški monoplan Bremen v lopi na Baldonnel letalnem polju. Izrabili pa so čas. da pripravijo vse potrebno za polet v New York. Deli duraluminija so bili odstranjeni z eniNga krila, in mehaniki so preizkusili obe krili, da najdejo in odstranijo kako slabo mesto, ki so je pokazalo vsled težkega bremena pri zadnjem poskusnem poletu. Baron Huenefeld je reke :1 — Vse. kar moremo storiti, je upati od dne do dne. — Vodil je nadalje dela. ki so potrebna, da se dvigne težko letalo v zrak. Tlakovanje tal med poletno lopo je nudilo včeraj zadnjo možnost, 'da se mi li zalotilo ravnino in voja-ki proste irske države pomajrajo j pri tem delu. S tem bo dobil Bremen štiri možna polja za odlet. Sedaj se ji hlahko porabi po smeri 1 vetra. nihi, je -odhitel proti stavskemu prostoru, kjer so dviguifi linotype operatorji s svojih >tolie t riga po fašistovsko pozdravili z znanim rjovenjem. Ministrski predsednik je tak«\i i poiskal stare ^tavee. k: -<> <».» mo-; rali borit i z njepfovhn rokopisom v dneh. ko je bil še neznaten žur-nalist. Potre.pal jih je po ramah ter vprašal ipo zdravju in družinah. Zbijal j*1 tudi šale z običajno uredniške1, brisačo ter rekel: — Prav tako črna je kot ponavadi ter ima barvo dobre fašistovske srajce. Jaz stavim, da nt Amaldo izpromenil brisače izza časa. ko sem odšel v oktobru 1922 proti Rimu. Mussolini .i«- opazoval, kako so spravljali list v forme ter dal včasih kak nasvet, kam naj se stavi to ali ono stvar. Sledil je formam v stereotipni prostor in od tam k strojem. . Nato je zapustit tiskarno ter od-i21,ake b°-,a-šel spat. Mareela Teehardn, starega pet m trideset let, so našli včeraj ustre-1K nega v spalnici njegoiega stanovanja na zapadni 4f>. ee>ti. Po nine-nju detektivov Hamiigan in Lceli, ki sta vrprizorila preiskavo, je po-stal Techard žrtev rivalske tolpe but lesarjev. Naši e se ni nobonog-a sledu o morilcu. Rana od krosrle je propri<'-a-le detektive, da so opravili profesionalni bandit i svoje delo. Kn strel je prodrl srce in drugi čelo. Techard je bil mrtev že več tir. ko so našli njegovo truplo. — Nikdar ni vedel, kaj ga je zadelo, — -e je frlasil komentar detektivov. Tretji strel, ki pa ni zadel ni-česar. j«' razkril umor. Očividno izstreljen iz .4.~>-kaliberske avtomatične ipištole, je šel strel skozi zid spalnice v sosednje stanovanje Mihe Dealy-ja, ki ima restavrant v prvem nadstropju. Krnela je šla skozi debelo suknjo ter kovčeir Dea ly ja. Ko je oblačil suknjo, je rekel Dea'y. je videl luknjo krogle ter govoril o tem s hišnikom. S tem je pregledal sobi' ter našel Techarda. ležečega na tleh. Opaziti je bilo Detektivi so našli v stanovanju __________j but lesarski cenik in druire pr(d- >> .. * . mete, ki so potrjevali trditev lj;i- Perzijski mmister ubit v L. , . 4 ' i di, da je bil Teenard v trgovini z ^ DO JU. i žganjem. Od drugih ljndi 7»a ---j izvedelo, da je imel pred kratkim TEHERAN. Perzija, G. aprila.;ncso;riasje z nekim vo^lheljem ri-Perzijski minister za javna dela. valske tolj>e. Emir Laskal* Abdulah Ivan. je bil j Hišniea j«- rekla, da j.- vitbda umorjen na inšpekcijskem l>otova-jTec]iania t^g devete ure v >redo zvečer, ko je zapustil hiš" v spreni-stvu neke canadske deklice, znane le kot Jeanette. Rekla je. da očividno plesala po stanovanji, sodeč po tiu.šC-u. ki sta ira delala. Deklico se išče sedaj, da se jo zasliši crlede e'anov rivalske tolpe, a policija jo je Izločila od vsake Neudeležbe pri umoru. nju. — Parlament se je odgolil takoj po cbjavljenju novice. Sah se je odpeljal v Luristan. kjer je bilo iz\-rseno dejanje, ki je baje v stiku z boji proti Lurs plemenom. naroCatte se na "GLAS NARODA"! .jlvjTi__i LO ^ w u w VJXJ Vjiuj'^JVJ mmm Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označen^a zneska, bodisi t dinarjih ali lirah- Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako bosta vpoitevali naio nesljivo ter točno postrežbo. Dinarji ^re Din. 1000 .........$ 18.49 Din. 2,500 .........$ 45.75 Din. 5,000 ..........$ »1.00 Din. 10000 ..........$181.00 Din. 11,110..........$200,00 Lir 100 ..........................$ 5 »0 Lir 200 ..........................$11.50 Lir 300 ..........................$18.95 Lir 500 ..........................$27.79 Lir 1000 ..........................994.90 Prine je zmagal. NOTTINGHAM. Anglija. 6. apr. Princ iz Walesa, ki je v zadnjem času večkrat padel s konja, ko se je udeleževal . ali manji znesek 75 centov; od ^25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za ver svote po pismeni dogovoru. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street. Phone: CORTLANDT 4687 Delavska stranka dobila sedež v zbornici. , LINLITHGOW, Škotska, 6. apr. jMLss Margaret Kidd, hčerka knn-servativca James Kidda. je izirii> -' la vsled smrti svojega očeta sedež v parlament« v koribt kandidata Delavske stranke, Emanuela Shin-wall. .Slednji je dobil prettžii ' čiuo glasov. Usmrčenje nadaljnih komunistov. KANTON. Kitajska. G. aprila. Skupno število usmrčeiilh rdečka--jev je poskočilo zn n idaljnih 7:i vsled novih ek^ekaci.i 1'otoin vojnega sodišča. Ostalo pa jt? neoiii^i-jano zaupanja konmntstov. da bodo prispevale te mori.ie k temu, da se bo pospešilo padec kantonske vlade. --------J GLAS NARODA XBLOVMNM DAILTJ irssa Ow—£ orni Published fty fltd^Wio PUBIJ6H1NO COMPANY; (A Ccrper&io*) Frank Safcser. pr-idml. Loola Benedik, of buiu— 9I tke eorpontloB and addresses of «bovi sffi—>s; Cortlandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. T. u fiLA8 NARODA" (Voice of the People)_ Issued Svory Pay Except flwkfayi and Holiday*. Novice iz Slovenije. Vlom v barako v Hrastniku.H Te dni je bilo vlomljeno v Meja-čevo prodorno barako 477 drn- Little Falls, N. Y. Za Slovensko Nar. P. Jed not o s.> .... , kla rova J i sledeči: $10.00 Dr. Zdru Iver se blizaiuo gorkemu vreme- <>n jo bil čez ušesa zaljubljen ,. . . .. ... ženi Sloveuei. Po $.~>.00: Petavs v njo. Ona se i«h 111 nii'kai nu «110 se tudi tirka-jsnji Sloven- J , u 111 poseo- , , .... . . , Frank m Dobnik Petkovšek. P« 110 menila zanj ei «1 Slovenke zbudili iz zumskega . , '"'»J- .... , . $2.00: .Jeruia Tonv. Sestir Josip Vedel je. da brez nie ne moro /\ »panja. v _ »SV ■ • 4 ,. , , iStanovanj. Število prebivalstva se ljatelj slovenske-1 . ' . ' -,.,1 , » , be od leta 1921 do 1927 zvišalo za »rispel v ZairrebJ.___ _ . „ sv zuli valjuje , «1 1 .i- , ^374 stanovanj. Lani pa je bilo \ a oddali sodiscu ' 1 J dne 24. marea veselico s pojedino. . , za 32. <000 prebiv^let-v ali /319 ; nič Jennie. Po $1.W> : Finkšt John. bližini. tu:— * /"11 1 * katera je bila nad vse prieakova- . 1 dr rzm 6C7o stanovanj. Od leta J obiskana Kot so Zebei SttSuiau Petavs večera sta sedela v tem- Ameriški podanik Prince se u*ij f * m?" razmere kritične za sedanji čas, je ^n Jakob. Marošek Ka nem parku. Xaenkrat s, ga jo o- bori samo 8 stanovanj; od le a ^ VtM^r pol>oldruštvo ^ Zore Ivan Peine Martin. Ml,- klemla in mu gledala onar Josip Leskovee Frank. Finkšt oei: Jožeta se tem ]>otom bom vprašala. , v .. ... "jFrank, (i rework a Frank, Purnat —Kar govoru I vnnn e-ro r„ i>osebno pa se tl^tmi.-kateri so nam 1 ^ kjer je na tamkajšnji univerzi pre-l0-00' pa za 8'2" aIiko 1 ripomo-li k boljšemu m iTvan' Kcrž* Tctuuž* J>etkov5ek *Ta'1 " Xekoi;- ^cl. da me imaš ______________________daval o vseučilišču v tmf&eJ^™^*^ ^ speht, Vsa častnim ^podinjam!k^ ~ tak(> ^ — - na "Obi Naroda» uhaja vtaki dan itvzemii nedrtj in prgM*. dnižabin u, življenju. V razgovoru™ li Tl ^^o^^Tj ™ cloklotom, katere so se toliko John iu DopW bm podpitt in OMbMti te bo priobčujejo. Denar n.j * - -ednikom "Xovostr Je posla- . ; ^ - « na klt] trudile ter uam napravile tako do-j^ ^ /7; ^^ v \ ~ 7- 1 blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spromembi kraja »Od-jn* PH»ee med d^u^im izjavil. 1 ^r Vozenn u' vh ^o .pecivo in pripravile tako o- ^ L^ Kf™ Ka»>1- M?-Ah bl1 ^^ljeu feor, proeimo. da ae nam tndi prejfaijo bivaliK« nacnani, da hitreje se zanima za "slovensko narečje" 1U"t, " ^ f uuaiji; \ ha- Vf-er:„ ! Tomei Frank. Mm-; (Mer Ayrnos m »iti v ta namen ludi kako junaško - 1 terih številne družine stanujejo. 1 ; l^0' . . , , Oster Mar v. Pereehlin llennan, dejanje. j Kaxvuleti je. . Za K. S. K. Jednoto so darovali posestnica rz Imenega pri Podee-' Zatoraj še eifckraf prisrčna liva-|nledeei: Po Gartner Frank trtku. . 1 a vsem #ilcu |»a j. 1 Oblak Ne/a. Petkovšek Frank h Druat.ro je tndi na seji mrseea H. D. 1. in Maslc Frank. Po r,f)e rem. I'mevno je, da Sv* obrača srd štrajkarjev proti črn- motovili, da je hmlo oškodovan. Orožniki neznanega napadalca pridno zasleduje io. Smatrajo jih za svoje uajliujse in najnevarnejše sov-l ažnike. Fantovski pretep. Bolj jih sovražijo kot svoje resnične izkoriščevalce, jz Guetanja pišejo: (Mede pre- premogoviie barone. tepa na Ježefovo v neki gostilni Ta pojav je opaziti v vseh večjih bojih med delom in prI Kot]ah ^.i*^ je bil težko ranjen v trebuh k meek i fant Fran Ma ti- ka pita lom v Združenih državah. Kjerkoli izbruhne kaka večja stavka, mobilizirajo podjetniki svoje agente, ki se podajo na Jug. Na Jugu lahko dobe toliko zamorcev, kolikor jih potrebujejo. In kaj more biti bolj naravnega kot je to? Zamorci po južnih državah žive v največji revščini. Res je, da nimajo takih potreb kot helokožci in da nekako izhajajo s stradalnimi plačami, ki jih jim donaša delo. Nadalje je pa tudi res, da se opaža na Jugu še drugi pojav. Na stotisoče črncev, moških iu žeusk, se seli proti »Severu in Vzhodu. I11 ti poročajo svojim sorodnikom in znancem, koliko boljše se jim godi, da trikrat do štirikrat več zaslužijo kot bi zaslužil na Jugu. Poročajo, da se boljše preživljajo, boljše oblačijo, boljše stanujejo kot pa v "starem kraju", 111 kar je poglavitno, po severnih in vzhodnih državah so črnci skoro enakopravni z belci. Po južnih državah so za črnce posebni oddelki 11a cestnih železnicah, posebni oddelki v kinematografih itd. Vsega tega ni na Severu in na Vzhodu. Kaj vedo zamorci po južnih državah o unijah! Kaj jim je znano o bojih, ki se vrše krog Pittsburgha med delom in kapitalom? Unije so na Jugu redke in brez vpliva. Kjer pa so in kjer so že organizirane industrije, nima vanje črn proleta-rcc dostopa. V črncu se vsled tega nehote pojavi sovraštvo napram organizaciji. Napredni delavci po severnih državah se že dolgo čar Kt bore za enakopravnost črncev v svojih organizacijah. Predsodki pa še vedno obstajajo. Ni dolgo tega, komaj pet ali šest let. ko podružnice soeijalistične stranke v južnih državah niso sprejemale črncev. Če bi jih sprejemale, bi bilo soeijalističuo gibanje na Jugu nemogoče. I11 pred kratkim je neka organizacija tekstilnih delavcev v New Jersey zahtevala, naj imajo črnei-pletilei svojo lastno unijo, češ, da bi v nasprotnem slučaju ne bilo nikdar mogoče organizirati belih, v Združenih državah rojenih tkalcev. Ni dovolj, da dobe črnci enakopravnost pri ekonomskih interesih organizacije. Dobiti morajo tudi politično iu soeijalno enakopravnost. Šele tedaj, ko bodo smatrali organiziranega delavca za svojega prijatelja in prvoboritelja, se bodo pogumno borili ob njegovi rami. K American Feedration of Labor spada par organi zaci^j. ki so odločne nasprotnice črncev. Ostale določajo enakopravnost, toda ta enakopravnost je le na papirjm In še na nekaj drugega je treba pomisliti.. Ameriška Delavska Federacija podpira že par volilnih let kandidate demokratske stranke. Demokratska stranka ima na Jugu največjo sasioinbo iu nje člani so znani kot največji nasprotniki oziroma izkoriščevalci črncev. Ako zamorec spozna, kako veliko prijateljstvo vlada med voditelji Ameriške Delavske Federacije in med njegovimi najhujšimi izkoriščevalci, se pri najboljši ne more posebno navdušiti za organizacijo. ja p. d. Haber. je nepristransko 11-got ovij eno, da *sr» je slepla navadna pijanska družba v znauieuju alkohola in da se navedena pijanost ni tpovzpela do kake naeijonalne, ampak le rlo neke žeirstke zadeve, kar je pri mlajših vaških pijancih običajno. NAJDRAŽJA ZNAMKA v v . marca izvolilo odbor, sestojee iz se- Hrlak John in Ork Mary, skupaj VEČNI ŠKANDALI VttJEM0- *,ih l'ir>ž kaAcnh mmm je bi.! po-V<><>- hirati po naselbini proste pri>pev-| Tompotom se prav lepo zaliva-' VFfA SVAKA 7'a na5** obrate Strajknjoee pre- jljuje-mo Vst-m darovalcem «1 i/.ka- mogar jr. katere svote ase pa pošlje- ™ »•» dobrodušnost mišim trpečim __'jo na glavne urade Jednot. za ka- sobratem. Denar je bil poslan na Kakor smo že poročali, je svak darovalci zahtevajo, da se po- -lavne tajnike omenjenih .Jednot bivšejra nemškega Rus Zubkov. mladi Nabralo se je za Jnproslovan- cesarja. prostovoljno zajm- sko KatolH&n Jrlloioto dne nprila. Z delom pre sedaj še zmiraj eesar na svetu. — K»>n ne? — Ties ne! — Hodi torej jnn;nk in me vz< mi 7.a ženo. — Zakaj si vlomil v tobakarno. — je vpršiil sodnik z;ikrknjenej/a vloinilea. — Pozno je bilo. Ka lil bi rad. Vsepovsod zaprto. Vlomil >em v tobakarno. vz»-l niki-1 vredin? ei-jza-ro in jo prižgal. — Kaj si 'pu ]iočel pri železni L. 1 je bila na javni dražbi Parizu prodana znamka iz angleške Gnjane za 200.000 mark. Znamka obstoja le še v tem izvodu in zahvaliti se je le slučaju, da so jo sploh rešili. Iv> so šli za njeno zgodovino, so ugotovili, da i-nia .svojo redkost zahvaliti e.linole pomanjkanjn na znamkah. A11-,bodo v Cd 110 intrasigentna in mu gleške kolonije so tipkale v»e znam- bodo po nekaj mesecih zopet dovo-ke v Angliji, tako tudi Gnjana. lila bivanje v Nemčiji. Baje je od L. 1856. pa naročene znamke nLso'odločujočih krogov že dobil toza-bile pravočasno dostavljene in do- devna »zagotovila, mačini so si pomagali 11a ta način, j Princesa Viktorija nikakor ne da so natisnili v domačih prepro- misli na ločitev od Znbkova in je stih tiskarnah preproste, vendar pa n ver j en a. da so vsi ekscesi, ki jih šek Stanko. Potočnik Izidor. Kolar zelo slikovite znamke, na katerih j uprizarja njen mož, samo posledi- Josip. Susman Jerica. Slabe I.o-je bilo upodobljeno domače ž i vi je- (ca nesreče, z motorjem, ko si je vro Dobro volje. Andrej. Telban nje. 16 let po tej iztlaji jc en izvod ^mladi mož nekoliko pretresel mož- Frančiška. Korče Andrej. Marošek našel š - mlad zbiratelj znamk. 1872 gane. Kakor vse kaze. je !>ostala Aj0jz Oblak Frank. Prek Agnes. » je prodal dalje za šest šilingov. | Zubkov Nemčija, 'dosedanje po- Cigale Jesip, Hodnik Frank. Oblak Vso zbirko je kupec Kinov prodal; prišče njegovih klavrnih junaštev, TviW1 Tjnvr.in Frank. Po 75e: Cvc- Po $1.50: Banubič Anton. Po 50c: Fnrlan Josip, Kolar Frank, Prestopnik Jakob, Kramar Josip. Peč-kaj Tomaž. Keržie Karol. Tlomo-vee Josip. Logar Tomaž, Mlinar Frank. Štržinar Ivana. S t rži nar Frank. Pereehlin Antonija, ^laro- P takoMa je res težak obstoj za nas pu delavce. K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Ameriko hi Canade in jim želim boljših časov. Frank Masle. čez 6 let za 2400 mark. Novi kupec Ridpath j»a je za Gujansko znamko samo dobil od Ferrarija 3000 mark. Po vojni je prišla v berlinski poštni muzej. Sedaj jo je kupil londonski t^jrovec Gilbert za 350 ti.soč frankov in jo vzel .s seboj na Angleško. PRATIK IN KOLEDARJEV imamo se nekaj v zalogi. Pratika stane 25 centov. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino: razprave, povesti, slike, Sala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je nasimToja-kom jako priljubljena. Še v starem kraju so je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo pogrešati. Naročite takoj. 81ovenic Publishing Company. 82 Cortland* 8t., Hew York City. premajhna in hoče svoje nelepo tržar Jwsip Po 25c . ^livšek Frank delovanje raztegniti tudi na črni ^ Xci,ueiiovaiK. Skupaj $78.25. kontinent, ako mu Belgija da dovoljenje za bivanje v Kongu. OGLAS, KI XI VSAKDAXJI POZ 0'ft NEWYOR&KI SLOVENCI! Dogotovljena je motlerno ureje-New York Times" so prinesle na 6 sob hiša 40X170 samo 3 mite dni naslednji inserat: "Popol- nute od postaje, 25 milj do New noni| zdrav človek se da na raz- Yorka; 98 vlakov dnevno. Kdor se polago znanstvenim preiskavam." zanima, naj pride pogledat, ali pi-Inserent hvali svoje zdravje in se še na lastnike: obvezuje, da bo znanstvenemu za-J # John CvetkoVich Co.* vodu svobodno na razpolago, če mu1 Builders ta plača 50 dolarjev tedensko. — 1436 W. 4th St.f Planfield, N. J. prav vsakdo kdor kaj kaj ponuja kupuje; kdor kaj * ; kdoi kdor kaj pro- daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit lupek — MALI OGLASI •CI '' t e me pa usmrtite, mi ne boste več plačevali." Konča, hoteč poudariti. da se sam za svojo osebo proda. Nevarnost? Ob prvem znamenju prehlada v prsih sc dobro zri bajte z DR. RICHTER'S Anchor Brand Tvorniska znamka Reg. U. S. Pat. Ofi. Zagotovo naj bo r trarniška znamka SI D-RGPna vsakem zavojčku. 35c in 70c v lekarnah a ti ga pa pošljemo naravnost iz laboratorija. 9. AO. KICHTZZ ft CO, Mtry llnM Sa, liiltti, N. T. (3x 2.5&7) POZOR ROJAKI V AMERIKI! Imam naprodaj lepo posestvo, »vredno 5 tisoč dolarjev in ga dam za $2,500 v gotovini. Poses-tvo je znano v okolici Černomlja, Metlike in Lipnik. Lastnik je bil Miko Galovec, vas Krasinc, fara Podzemelj. — Za natančna |>ojasnila se obmifye na: A. Lnzar-ja, fara Podzemelj, posta Gra£ac, Jugoslavija. (3x 3,5&7) NAPRODAJ je v stari domovini, vas Veliko Globoko, P. Zagradec-Furme gospodarsko posestvo 32 joliov zemlje, ali se pa zamenja s hišo v Ameriki Podrobnosti pove lastnica: Rd., Clerrfani, (3r3,5&7) i SLOVENSKO AMER1KANSK1 yOLEDAR AV za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski ael in raznoterosti. Postavni prazniki 1» različnih državah. Slamnikarska obrt tn tljve* ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen she. Naglica v modernem p^o.ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Charlota. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine". V Idriji. Roka. j O tobaku. To je Kizmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govorici. Sacco in Yanzclti. Kako sta umrla Sacco tn Fcn- Resnice in rečenice. Šalj irke in hagajivke. Določbe o dedščinah. KOLEDAR KRASI LEPIH SLIK Stane 50c • poštnino vred. s l o v e n 1 c publishing co. 62 Cordandt St, New York i 1 pa 111 slo in in slo. T a je mogoče nekoliko pretirana. p:i je značilna za sedanje razmere. stil nemška tla. da se izojrne pri-. Darovali so sledeči: ,po $5.00:'ho 111 jt- upati, da se kmalu obrne'blagajni. — ko te jo zalotila poli-silnemu lizjronu zaradi svojih več- (Jrašie Frank: .po $-2.00: Volk I na bolje za nas. Plače so tukaj sko-'cija. nih škandalov. Ker namerava po- Frančiška. Masle Prank 1. Kuuc.fo po vseh tovarnah zelo znižali.J — Xikel sem hotel »praviti va-setiti v beljjijsfcem Kongu svojega Ivan, .Temna Ivan: po dol.: Špaca-strrea. se je odpeljal v Iiru^elj. da pan Alojz. Prijatelj Anton. Kav-dobi potrebne dokumente. Dcljrij- eič .Josip. LeskOvee Ivan. Albreht Mki listi pišejo o avtorju neštetih Jernej. Xovak Frank. Mrzlfkar .To-škandalov z veliko ironijo in pri- w?p. Urh Anton. Gabovšek Jakob, našajo kompromitentne izjave te- Trček Anton, T.oziir Frank, TIuoleg nje tudi razne prijate- Petkovšek Frank iz K. D. 1, Al-Ijiee. Zelo srečen sem v zakonu, breht Frank. Kolar Ivan. Lenar-kajti nioj.i soprojra je otročja in ,'ič Alojz. Mihevc Jakob, Mivšek naivna kutkor kakšna 18-letna tie- .Jakob. Oblak Frank. Gorjup klica". . Fran k. Zore Ivan. PeČkaj Ivan. Pustolovce govori tudi o preko- Ponie Martin Tjcskovec I.oA-ro oceanskem poletu, ki^ra podvzame Finkšt JoMrp, Gregorin Frank. ^Ii-pod vodstvom nekega ruskega vo- klavec Josip. Gregorka Frank, jažkega letalca. Glede svojega po- PurnSt Tvan. Simonič Josip, vratka v Nemčijo je mnen ja, da Kranje Kristina, Osredlcar Marija-nemška oblastva v tej stvari ne na, HrUljan Andrej. PeČkaj Frank. Nekje na Krasu jc živel in-ifelj. kojega edini greh je bil. da tra jc rodila slovenska mati. IVed vojno in med vojno je bil navdušen narrfhijak. ko so j»a Lahi prišli v naše kraje, je utihnil. Kajti kruli je kruh. in želodec za hteva vsak dan svoj porejou. Iver je študiral učiteljišče v Kopru. je znal tudi italijanski. Izpit iz italijanščine je izborilo prestal. Povelju, da mora poučevati slovenske otroke v laškem jeziku, je s krvavečim sreem uklonil. Za slovenstvo se ni navduševal, ker se ni smel. za italijanstvo pa tudi ne, ker se je temu proti vil nje-gov narodnostni č.ut. Toda fašistom je bil trn v peti. Sklenili >0. da se ga iznebe. Fašistični vodja je Viri ponoči v njegovo stanovanje. Vse »o prebrskali. Nobene .protidržavue stvari niso našli. Fašistični vodja ,;<• bil že v zadregi. Naenkrat se mu je pa zjasnilo lice. Na mizi je opazil knp papirja. Pol »asa I je papir v Žop in naročil ikarabinjerjem: — Aretirajte ga! On je državi nevarni element. In so «ra aretirali ter odgnali n.i sodišče. »Sodnik je bil strog iu je hote! biti tudi pravičen. — Kje imate dokaze * — je vprašal fašističnega voditelja. — da jc ta možak 'državi nevaren. — Tukaj jc dokaz! — je odvrnil fašist ter vrgel na m£zo kup papirja. Papir je bil deviško bel in nepopisan. — Hm. — je rekel sodnik. — ne bo držalo. — Papir je čist in nepopisan. — Ha. — je odvrnil zaščitnik drz«i.ve — saj to je ravno. — Pet let smo sumili obdolženca In ira o-pazovali. Nikdar ni izpregovoril nobene 'besede ne nam, ne sovražniku v,prid. To je bilo sundjivo. Tuhtal je in tuhtal. Prekueuškc misli so mu rojile i>o glavi. Nabavil si je papir, da bi začel pisati proti državi in fašizmu. Sama sreča, da smo to preprečili, še predno je za-pisal eno besedo. Dokaz je obveljal. Kajti bil je pristen fašističen dokaz, ki so v Italiji edini, da veljajo. Foitelja «0 zaprli m je menda še dame« zaprt iket državi skrajno nevaren eletment. SSBS8S3SS3& GLAS NARODA, 7. APR. 1928 t E. GOXCAROV; NIC GA NE VZNEMIRJA {jtowrek papirja," je "rad bi napisal pi- " Daj m rekel Stole MllO." "S;iha r. poišči papirja in tlaj ga gospodu," m' je obimil Oblomov k slugi. "Nimamo ga,'* je odgovoril Sabor kar mi hodniku. ** Košček papirja. listič s.- l>o vendar našel v hiši!" .se je začudil Stok-. Oblomov g« je začel sam iskati po mizi; nikjer ga ni bilo uiti v.i\ odrezek. "Daj mi vsaj porvtnico! '* je nadaljeval Stole. "pjih-'tnice so mi že davno pošle," jr odgovoril (M.»Iomov. 'Kaj vendar delaš*" nadaljuje Stole. "Pravijo, «la m- na nekaj pripravljaš, da snuješ načrte. Kana zahajaš, koti hodiš, * kom se družiš.'" "Koderkoli. Andrej Ivanič! Malokdaj greni / doma, navadno s"m v tej le sobi. Buš to je tisto, kar nie preganja, to stanova nje. Nu. hvala Bogu, Ta ran t je v je obljubil, da ure li stvar brez mene." ."Kdo pa prihaja k tebi v po-hele.'" SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. i lilacajna vel iker* vaj v ode. roman ..................g£ febelies................... .25 Od Ohrida in Bitolja..... Ji. llanka, l.uži&ko srbska pove«:, Alala, tude* w Itolran, t.v. 1,— Ii dežel potresov, Nauka rt. .15 Izbrani spisi Hinko Dolenc .51 Knjiga o lepem vedenja, govorjenju in sasebnem ii v- Ijetijn, Bonton .......... lJf Knjiga spominov, j ere moja P«t .....................80 Liberalizem................75 Materija iu Energija, Čer mol J .75 Otroel Solnea, PrecHJ, t. ?. 1.— Predhodniki In idejni utemeljitelji ruskega realizma — (Prijatelj) ............. 1.25 Tlat zvo«a. Leonid Andrejev J5 I'ravo in revolucija, — Leo Pitamlc XI Prigode gospoda Coilina, detektivski roman......... M Sotwdje, t ;e|ior .......... .S3 Kvetalk, Fogazzaro, roman 1.50 Tigrov! zobje, Maurice 1a>- hlane .................. .80 rtero«f»iegel in l4un Dorbin LSi Vojaka na Turškem.......25 Penmi v prozi, 41», t. r. .. JSfl Sodnikovi, Stritar......... .60 Tri legende o razpelu, —« Zejrer, t. v...............80 V pristanu. Pretnar.......M Vladar...................„ .35 Večerna piama. Kmetova .. M Uvod r Filozofijo, Veber .. 1.— Znanoot in Vara, vedoslovna fitudija, Veber .........t— Zbrani spini PV. Maselj Pod. limbarakl .............. L50 žrtve, Fr. ZbafcUk, povest .03 • IGRE: CioflfM s morja, igra v 5. dejanjih.......73 Lokalna ielezalea, v 3. dejanjih.................H Lotkln rojstni dan....________M Noč na Hmeljnlka .................4« Navaden človek, Sata v treh dejanjih ...............................40 Poslednji moi, veseloigra, S dejanja..................IS Pepeiuh, narodna pravljica, dejanj ..............r SO BkopuU komedija v 5. dejanjih ................................11 Vrtinec, drama ▼ 8 dejanjih .79 V»le|at drama v 3 dejanjih M Kemija, komedija o 3. dejanjih ........................................* "OLAB NAHODA" 82 Oortl&ndt tt, Hew York V " 1 Viha j a jo.... malo počakaj....: Ta rant jev. Aleksejev. nedavno je bil pri meni tudi zdravnik. Bili >o še.... Šenkin, Sudbinskij, Volkov." "Kje pa .so tvoje knjige? Tukaj ni videti nikjer nobene!" nadaljuje Štole. "Tukaj lezi venda r kn j iga. ** se odreže Oblomov in pokaže na mizo. "Kaj pa je to?" se čudi Stole natančno ogledujoč knjigo z vseh Strani. "Potovanje v Afriko? — Stran kjer si že davno prestal či-tati, je splesnela.... Tudi listov ne vidim pri tebi nikjer. Ali čitaš liste*" " Xe eitam jih. Tisk je droben iu Škodljiv /m oči. Sicer pa je tako čitauje nepotrebno. Ce je kaj novega, brbljajo ljudje samo o tem "Prossim te. Ilaja!" nadaljuje •Stole in mu ogleda naravnost v oči: "H^ei mi vendar, kaj počneš? Kaj delaš? Kakor kup gnoja ležiš tu in .se ne ganeš z mesta!" "Res je. Andrej," prizna Oblomov z. žal or»t ii i ni glatfom in vadihne. "Ali misliš, da si se .s tem priznanjem opravičil.'" "Kikakor n<» mislim tega. To je le moj odgovor na tvoje vprašanje." ''Ilija Iljič, tega spanja se moras ot resi i!" "Saj sem že poskušal, Andrej Ivanič. a brez u-pelia. Sicer pa tudi : zakaj ? Nič me ne vznemirja. Duša ne hrepeni po ničemer, pamet mimje. A dovolj o tem. Povej mi raje ti. odkod prihajaš?" "Iz Kijeva. Cez dva tetina. vidiš. odpotujem v inozemstvo. Pridružil se mi še ti!" " Hvala. Morda i>ojdem s te-hoj." odvrne Oblomov. "Torej kar lepo sedi pa napiši prošnjo za potni list in jo jutri predaj oblasti!" "Zakaj ž" jutri ? Kaj se pa tako mudi ? Stvar je treba najprej premisliti, pretehtati! Pogovorila se bova o tem. potem pa kar Bo«* da. Ali ne bi bilo dobro iti najprej na kmete in šele potem v inozemstvo?" "Cemu tako? Saj veš, kaj ti je rekel zdravnik! Glej raje. da se čim iprej iznebiš te tolšč", potem te mine spanje samo od sebe! Tebi je potreba telesne in duševne gimnastike!" "To pa ni res, Andrej! Uim-uastika me ubija. Moje zdravje je že itak rahlo. Pusti me, prosim te. raje lepo doma in pojdi sam v inozemstvo!" Stole pogleda Oblomova, ki je že zopet legel Oblomov pa ujega. Stole zmaje z glavo. Oblomov vzdihne. "Podoba je, da si že vsega sit." reče Stole po kratkem premolku. "Tako nekako." odvrne Oblomov. Andrej Ivanič je ves čas razmvš. Ijal. s čim bi pogodil Oblomova v živo. Gledal ga je s strani in se je glasu > krol:oi«i. "Poglej, poglej, kakšne uDg»-viee si pa obulXa eni nor. itsaš t»rga\ieo iz 1 ■ mbaža. na drugi »ukahca! Pt že »noj, tudi k>šuljo si oblekel narobe!" Oblomov se najprej ozre po nogah. potem po k oš ulj i. , STAVBENE IN POSOJILNE ZADRUGE. I, bliko, dočim serijoina oblika, še V Združenih državah imamo v "Tega še nisem opazil," reče nato. "Ti ne veš, kakšne križe i-mam s slugo! Prepira se z menoj, surovosti stresa in ne prime za nobeno delo." "Ilija Iljič, ja« te ne pustim več tukaj ! V enem tednu se izprc-meniš tako, da samega sebe ne boš pozaial! Zvečer ti razložim, kaj nameravam s teboj, zdaj se pa lepo cbleei. Sahar, hej, Sahar! Pomagaj gospodu, da se obleče!" "Čujem. čujem batjuška. samo dovoli, da jrrej osnažim škornje,' se oglasi Sahar s hodnika. "Kaj. škornje? Ura je že pet. škornji pa še niso očiščeni ?" "Očiščtmi so bili že prošli teden, h Ilija Iljič jih Se ni obul; na-prašili so se tako, da jih moram vnovič naloščiti." "Prinesi obuvala, kakršno je!" veli Stole. "In moj koveeg postavi v sobo za goste: pri vas ostanem. Takoj se preobleči, Ilija; obedovala bova kar spotoma." "Kaj te je pa tako razburilo ? Daj mi vendar inalee odloga, da premislim! Gl»\j. tudi obrit še nisem '." "To naj ti ne dela skrbi. Mimogrede stopiva tudi k brivcu; jaz ti pokažem, h kateremu." "A kam vendar pojdeva? II kakim ljudem? V kakšne hiše? K neznancem* Kaj ti pride na um! Raj«* pojdem k Ivanu Gerasimoviču. videl ga nisem že tri dni." 4'Kdo je ta T van Oerasirnovič? Kaj ti je tako ugaja pri njem?" "Bil mi je tovariš v službi. Pri njem. veš. je vse nekako udobno, pravilno. Sobice ima majhne, di-vaue globoke; laliko se pogrezneš vanje, da vobčo ne zlezeš iz njih. Okna so lejnj zavožena. pred njimi stoje rože. Kanarčkov ima kakih dvajset, psov pa troje in vsi so dobre živali. Na mizi je zmerom kak prigrizek. Slike, k; vise na stenah, predstavljajo rodbinsko življenje. Če prideš k njemu, se ti kar ne more proč. Tako mimo sediš tam in brez skrbi si, pa še zavedaš se, da imaš v bližini dobre- glavnein Khroje denarnih zarodov — kapitaliziramh in vzajemnih (mutual). Kapdtalizirani zavodi niso nič drugega nego privatne družbe aLi "korporacije. Njihovi lastniki -so -delničarji, katerih stevilq je vedno omejeno, in cilj teh družb je, da upravljajo z denarjem širšega občinstva na tak uačni. da imajo delničarji dobiček iz teh poslov. Delnice take drtpžbe so privatna lastnina in jih lastnik more vsak prodati, ako more najti kupca, kakor je to pač slučaj z vsako lastnino. Vzajemni (mutnalni) zavodi na drugi sftrani so nekake |>olujav-ne korporaeije. v katerih se ne dela v korist samo ne kolikih delničarjev. marveč katerih glavni cilj je v trm, da služijo koristim občinstva v dotaenem kraju. Osebe, in-teresirane v vzajemni denarni zavod, se navadno zovejo člani in član more vsakdo j|H»vtatj, ki vza-dovoljuje gotovim -predpisom pravil, in ravno tako more vsak čas prenehati biti član. Dokler pa je član, da je deležen dobičkov poslovanja v »razmerju z vloženo svo-to. Važnejši denarni zavodi kapi-talizirane vrste v Združenih državah so takozvan-e Narodne banke (National Banks), Državne banke (State Banks) iu Trust kompan\je. Glavni vzajemni zavodi so hranilnice (Mutual Savings Banks), ki jih je najtii večinoma vzhodno od Allegheny pogorja. 3n stavbrflie in posojilne zadruge (Building and Loan Associations). Iz zgodovine teh zavodov najdemo, da prva stavbena in posojilna zadruga v Združenih državah, za katero imamo avtentične podatke, je bila organizirana v Philadelphi- ji leta 1831. Nazvala se je Oxford • , ... Provident. Bila je to organizacija časovno omejene (terminating) vr ste. Njene delnice >o trajale stano- vito dobo tdo dozorelosti. potem se je dobiček razdelil med člane in družba je prenehala. Njen uspeh pa je pokala 1 pot za mnogo sličnih organizacij v vseh večjili mestih vzhoda. Tekom nadaljnih desetih let so se enake orgainizacije začele razvijati v glavnih mestih Juga. Civilna vojna je preprečila njihov vejcbio prevladuje v atlantskih državah. Vodila je dolga borba med «»gt>voimiki serijalue oblike na vzhodu in zagovorniki trajne oblike v notranjščini in ga ni sestanka Lige, da nc bi to vprašanje še vedno prišlo do razprave v eni ali ■drugi obliki. Res pa je da so mnoge serij al ne zadruge sprejele stalno obliko, ni pa znan niti pn slučaj, da bi se kaka zadruga spremenila iz stalne v serijalno. Naj- delrilce povsem vplačane, tedaj je bil dolg poravnaai s temi delmca-nwi in -mortgage je bila izbrisana. III. V nekaterih zadrugah se *tolg onega, ki si je izposodil od zadni-ge. zmanjšuje mesečno, v drugih tromesečno, v neka t ari h ]>a koncem leta. Polletno obračunan je dolga pa je najbolj običajno. Ni glavna stvar, (koliko često se pre-ko leta zmanjšuje dolžna glavnico. Kar pa je velikanske važnosti je to. da se dolg zmanjšuje v nuj Vtuii k<*t jamstvo proti morebitnim izgubam. Imamo tolike federalne, kolikor driafvne predpise, ki regulirajo ra-druge in obvarujejo občiniitv*>. Xjili svrha je odstraniti iz tega polja vse sebične in dvomljive interese. Kjer je temeljna podlaga boljša, tam tudi uspehi morajo biti boljši. To se vidi tndi v teh |>odjet-jih. Noben finančni zavod ne plačuje tako visokih dobičkov Onim. ki iiivestirajo. Nobene drugo podjetje ne nudi U#ke koristne postrežbe ljudem, ki hočejo imeti rednih presledkih in da dolžnik no bo v nevarnosti, da izgubi nakopi-jsvoj dvom. cene vloge na račun delnic, dočim j Kdor hoče {»ostati član zadruge, dolg ostane enak. (lahko to^tori s tem. da otvori vlož- Liga sta vbenih in posojilnih za-j ni račun pri zadrugi iu investira močejše in najbolj razvite zadruge J drug je bila izrdl'no nwpesna v $1 ali toliko več, kolikor si more so one osnovane na stalni obliki boljši zaščiti interesov zadrug po-j pač prihraniti cd svojega tToliomorejo člani izposojati denar od zadruge, ki smatra prejšnja vplačila člana kot jamstvo. Seveda mora izposojevatelj plačevati obresti na izposojeni svoti. Obstajala je navada nalagati globe članom, ki so zaostajali s plačevanjem. vlog. Ta na vari a se pa polagoma opušča, iker zadruge uvi-devajo. da ne prinaša zaželje-nega uspeha. Istočasno se popušča s strogo zahtevo, da. bi član vplačeval svojo redno članarino v določenem roku. Ko je globa odpadla, ni bilo sredstva prisiliti k rednemu plačevanju ni tako je nastala navada, da se prepušča članu, naj v.plača, kadar mu je ljubo. V praksi se je dognalo, da neredno plačevanje ni bilo vzrok težav zadruge. Ako nekdo ne vplača svojega prispevka v določenem roku. zato drugi vplačujejo še več m na ta način dohoiJki zadruge ostanejo skoraj enaki, kakor taiu. kjer so plačila vezana ua določen rok. Opušča se tudi praksa, da se članu zaračuna premija na posojilo poleg rednih obresti. I z pogojevale prav tlobro razume, zakaj «aj bi plačal obresti, ali čemu naj plača še nekaj povrh, kar se zove premija. to mu navadni ni razumljivo. V prvotnih za-dntga-h, kjer je skoraj vsakdo postal član zato. da si tudi izi>osodt, je bilo zaračunanje premij morida upravičeno. Dandanes pa to ne velja več. Druga Važna sprememba v po- tom federalnih zaikonov. zlasti kar^ka. DivJleudi do $300 prosti dose tiče obdačenja zadrug. Vsled hodni nekega davka, njene intervencije je koncrres o- Kdor hoče dobiti posojilo, um-prost.il zadruge od vo str tekom zadnjih desetih let velikansko pomnožile. Kes je. da je ta razvoj nastal v času, ko je vladala posebna stanovanjska knza. T,eta 1012 je bilo v Združenih državah (inoo zadruir. dočVm leta 1f»20 jih je.bilo 12.800. V isti dobi je število članov naraslo od 2,500.000 na preko 11.27.">.000. Denarna vrednost zadrug se je povečala oi.l 1100 milijonov na G2S0 milijonov. Pomanjkanje stanovanj in pretirane najemnine v povojni dobi so povzročile. da je mnogo ljudi poiskale organizacije, ki bi jim pomo-gle do boljšega in cenejšega stanovanja. Upravičeno je pričakovati, tla tekom prihodnjih desetih let bo razvoj teli zadrug še veliko večji kot kdaj poprej. Značilna vrtina stavbenih in posojilnih izadrug je razmerje stroškov napram poslovnemu promet i. Ta ne 'znaša več kot osem Ue>etiuk od enega odstotka. Xa podlagi poročil 80 zadrug, raztresenih malone po vsej deželi, le po en mortgage iamed vsakih 153 je bil iztir-jan (foreclosed), t. j. prišlo je do dražbe radi neplačan ja hipoteke. Tak velikanski uspeh se je dosegel brez nikake težkoče za za« hm go. Članstvo v kaki .stavbeni in posojilni zadrugi je bržkone najboljši način za financiranje hiše. Imeti lastno hišo je pač ideal vsakogar in kdor je čil in »zdrav in s}>oso-ben, lahko preskrbi svojo družino z lastno domačijo, kjerkoli ima prikiko posluževati se postrežbe stavbene zadruge. Dasi se posamezne zadruge razlikujejo v podrobnostih poslova- mičnine* za povprečni strošek $4. Ako se posojilo dovoli, edini -stroški so oni za preiskavo lastninskega naslova (titje), izpisanje p«»-trebnrih i>.ov. vpisnine, zavarovanje, notarske pristojbine in potrdilo o plačan ju davkov. Dolžnik mora (Vplačevati vsak mesec po za vsakih izposojenih -t 100. Polovica te svote gre za obresti, polovica pa na račun glavnice. Obresti se računa ju na Ny primer: Ako »i telo izposodi $2500, njegm-a mesečna plačila bodo znašala $25; $12.50 v.a obresti iu $12.50 na račun glavnice. Seveda. čini več jrlavnice je odplačal. tem manjše postanejo obres+i. Dolžnik lahlko zmanjša svoja plačila aH pa se udeleži dobička zadruge same. Ako on vedno plačuje isto svote in istoeasno zmanjša zaporedoma svoje delnice, ves dul^ je kmalu izplačan. Na (primer: iie-cimo. via kdo dobi tleeombra 1928 posojilo $1000, si vzame pet delnic in plačuje po $5. Ako plačuje vsak mesec skupaj $10 in se delnice polagoma izbrišejo, bo ves dolg poplačan tekom 12 lot in 11 mesecev. ROJAKI, HABOČAJTE « HA »LAS MAKODA", HAOTČJI 8LOtmn DNEVNIK v »m DRliTAK. See se prodajalec, Ja. Prarikc se mt» podvreči pretaka vi. Vprašajte wd Mi J« i. ml MB. B. B. 9lUtSHIN. Federal Sfurttlfs Cm. Underwlitine Dep t. 15 Wrti twin MM Wfc City t prvič nastale, so se vedno naziva-le Building and Loan Associations, v Xew Yorku pa jih zovejo Savings and Loan Asociat ions. V Mas-sacliusettsu in sosednjih državah pa prevladuje ime Co-operative Banks. Xa jugu... kjer je v poslednjih letih opaziti lep razvoj, se zovejo Homestead Association in po vsem drugem oaemJju Združenih držav so znane pod imenom Building & Loan ali Savings and Loan Associations. Izvirni načrt poslovanja prvih orgamizacij je bil skoraj enak. Skoraj v vsaki državi so bile prvotne organizacije časovne omejene (terminating). Nekoliko časa kasneje se je razvil tip serijalnih zadrug (serial associatinos), ki je le naravni razvoj omejenih zadrug; vsaka serija je predstavljala neodvisno zadrugo. Te dve obliki sta bili edini v prvih petdesetih letih zgodovine stavbenih in posojilnih zadrug v Združenih državah. Od sedaj obstoječih zadrug' je bila najstarejših osnovana leta 1873 kot serijaIna zadruga. To je Home and Savings Association v Davton, Ohio, ki se je deiset let kasneje spremenila v. zadrugo stalnega tipa (permanent plan). Ta Davtonska organizacija je imela velikanski vpKv na razvoj vseh slicnih zadrug. Deset let kas- neje je bilo najti v vsakem, okra- ju itfržave Ohio zadruge stalne vr-jste. Čim so državni -zakoni dopuščali, so se enake zadruge ustanavljale tudi v drogih držaVah.Zla-frti centralne iit zapadne držav* J Unije m »prejele permanentno o-• — . ■ ■■■—- — n ja. so si vse s lične, kar se tiče nn"(splošnega načela. Xjili poglavitna čin. kako'se uporabljalo vplačila' ha je fla .prcg>majo vlogo od onega, ki si je izposodil. Pred 35.fk|110V in p0ji0^0j0 onim. ki si boleti je obstojal splošni običaj, daj^ z„rat(iiti ali kuj>iti hi5o< in to je izposoje vatel j kupil toliko del-; oh zmcrniU pogojih in dolgoletnem nie. kolikor je znašalo posojilo, j ^^^ na obroke. Zaslužek Njegova vplačila so bila kreditira-!^ ^ ra/dc?i med flane odbitku malenkostnih poslovnih na na račun kupljcniih delnic, dokler niso dozorele. Izplačane delnice so potem poplačale dolg in te-klaj toliko delnice kolikor j>o*ojila so bila izbrisana. Po tem načrtu je ijs|K>sojevalee dolgoval - popolno svoto posojila, dokler ni izplačal zadnjega obroka. Njegovi obroki, mesto da bi bili kreditirani njegovemu dol'gu, so bili dejanski kreditirani posebnemu skladu, pa še le potem je. bil dote poplačan od tega sklada. Z "drugimi besedami: plačila izposoje vale a niso zmanjševala dolga, marveč je isti ostajal nedotaknjen dokler ni plačal zadnjega obroka, na kar je bil ves dolg naenkrat poravnan. Plačila so bila >nnatrana kot obroki na račun kupljenih delnic. Ko so bile Nasveti Vsi "livljenski ojgani naj bodo delavni, pa ne boste v. skrbeh # m zdravje. Pomagajte naravi in ona vam bo poplačila z obnovljenim življenjem. Izza leta 1696 so čvrsti Holandci ščitili ledice, jetra io mehur pred boleznimi s svojim narodnim zdravilom. Originalno in pristno. stroškov in potem, ko se je del dobička vložil v ToservuTi sklad, ki POZDRAV! Pred odhodom v Selo pri CVr-ničah ua Vipavskem, pozdravljam vse rojake in znance sirom Amerike, posebno pa vse Slovence, ki so me obiskali na večer pred odhodom in me -spremili na kolodvor v Elmhurst, 111., zlasti še Franka Vrtove, Rafaela Rebek. Charleta Fi-5er. Toneta Vrtove. Franka Cigoj, Antona Vovk. Franka Krkoč, Franka Rebek, Luja Fišer. Dolle-ta Brecel. Angela, Joe Podgornik, Franka Komel. ]\frs. Malojt. Luiy.a Šlojko. Kristjana Cigoj, Louisa Bavčer in Toni SaksiMa. Vsem želim veselo Veliko noč nt jim klicem na veselo svidenje! Odpotujem s parnikom <(Ile dc Francer'. s posredovanjem Sakser State Bank. ki mi je vse potrebno uredila ter jo vsem rojakom toplo priporočam. John Baucher, (mežnar). Mestni bondi, Bondi za javne potrebščine in Korporacijski BONDI Vaše bratske organizacije kupuje, jo od nas bonde za nalaganje denarja. Of IS & CO. Uatantfrtre«* 1699 CLEVELAND John F. Perko — Zastopnik GLAS NAHODA, 7. APR. 1928 XOIAft Za Glts Naroda priredil O. F.i 44 (Xa-daljevejije.) Lotar je n«špr*muCrno opazoval obraz Diane, ker je držala oci po-beaono navzdol. S čudnimi občutki je slišal sedaj, da se je zaročil igeg-ov prijatelj Aleksander Heozius, katerega je smatral za svojega takmeca, z l>oro Šanders. Občutek sreče, ki je bil brezprimereu, pa ga je napolnil, ko se je Diana zoi>et poredno zrla proti mesta, kjer sta sedela Aleksander in Dora. Prav nič ni izgledala presenečena nad to in na noben način ni bila vžaloacena ali [>otrta. Najbolj nasprotujoči si občutki so divjali v njegovih pršili. Kaj vso si je tukaj domišljal, kako zelo se jv tukaj mučil s temi domišlji Videl jc sedaj vse v neki drug? luči ter ni mogel več razumeti, Jo sc je mučil iu trpinčil s tem lantoon. — Oe pa sem se,motil v tej točki — ali se nisem mogel motiti tudi v rseJi drugih točkah? Ali ni sedaj tudi dvomijivo, da. si je žc-L-la Diana oprostiti .se i»jega t Koncem koaica ibi bilo mogoče osvojiti si jo? Te misli in to upanje ga je že tako opojilo. da je postal tako z\-valien in vesel kot ga ni Diana «e nikdar videla. To pa jo jc zopet napravilo sirarno žalostno ter jo mikalo, da se muči. Kako vesel je sedaj, ko bo kmaJii ixrost vezi. ki ga %*ežejo name in izza včeraj je popolnoma drug človek! In tudi. ko se je obrnil Lot-ar, parkrat proti njej s prisrčnimi besedami in pogledi, si je mislila le mučena .- •— Hedii j, ko mi je rekel, da hoče biti .prost, ga ne stane nikako nadaljno promaganje, če jo prijazen sedaj z menoj iko# dober brat. Po završenem obedu se je serviralo znnaj na terasi kavo in' veselo razpoloženje je trajalo na.prej. Le Diana je postajala v svojem sr-, cu vedno bolj žalostna,, ko je videla krog sebe same sareeaie obraze. Sedla je na neki pleten stol. Lot ar je stal za njo ter jo vpraševal nežno-skrbiio. čc ji ni mogoče prehladno. Ona pa je le zmagala z glavo. Njegova nežna skrb jo je bolela. JVisilila pa se je vendar k veselosti. Dora je stopila smehljaje k obema ter poljubila Diano. — Ti izgledaš »danes zopet kot spomladanski sen. Diana. Ali se vam ne zdi tako, go<*pod Steinaeh ? Lot ar se je priklonil. ... Predno pa je mogel odgovoriti, je odvrnila Diana liitro in ueko-ko porogljivo: — Tebe je napravila ljubezen povsem poetično. I)ora se je nasmehnila. — Ah, ipotem bi morala biti to že davno, draga. Ti vendar veš zelo dobro, da se ni moja ljubezen pričela danes z mojo zaroko. Diana so je nasmehnila. — Ne, ker aem videla že vnaprej ta dogodek izza našega bCTlrn-f.kega bivanja, ne moreš zahtevati od mene. da bi bila presenečena. Dora se jo smehljaje ozrla v napeti obraz Lota rja. — Da. da, gospod Stcinach, midve, Diana in jaz, nimava nika-ko skrivnosti med seboj. Le eno točko je najti v njenem srcu. kaUv le se ne smem dotakniti z besedami niti jaz. Diana- je skočila pokonci, tresoča se in z razpaljenun licem. ■— Dora, — prosim te, — molči! To je zvenelo kot v vročem strahu. Dora se je prestrašena ozrla v njen obraz, ter jo prijela za roki. — Diana, — to jo vendar samoposebi umevno, — da molčim, je rekla pomirjevalno. Diana je potegnila prijateljico liitro s seboj |>roč od' drugih. Lotar pa je zrl za obema s čudno nemirnim izrazom. Ostal pa jc na miru ter pričel govoriti z Aleksandrom, ki je stopil k njemu. DVE KRALJICI IHWI »tlkCM. WAS*. o. c Ta slika je bila vzeta pred kratkim v Londonu. Na levi je afganistanska kraljica Sourvja, na desni pa angleška kraljica Viktorija. Afganistanski kralj in kraljica sta s svojim spremstvom prepotovala vso Evropo. Žrtev lažnega inženjer ja. Lansko pomlad se je podala 18 se moško sprehajal po Dobu in po. Truplo je nato zavil v cunje in papir ter ^napravil velik zavoj, ki ga je odnesel v svoj avtomobil. Ponoči j<* truplo odpeljal v bližnjo vas kjer jc kupil več steklenic špirita in petroleja, položil je truplo na cesto, ga polil z bencinom iu zažgal. Nato se je vrnil v Pariz. ' Po zaslišanju policija izvedla pre'skavo v njegovem stanovanju in pisarui. Našla je orodje, s katerim je morilec pobil ua tla nesrečnega Truphema. Tla v stanovanju so bila šrt vsa okrvavljena. Vse je pričalo, da si jo bil morilec svest. da ga ne bodo nikoli izsledili. Poleg t**g;i je policija našla tuli pri nekem njeg-nem prijatelju 30 t soč frankov gotovine prstan, iglo in kravato, vse last pokojnega Truphema. Zveza draguljarjev je razpisala 40 tisoč frankov nagrade policiji, če izsledi morilca. Ta nagrada se sedaj razdeli med uradništvo. ki je sodelovalo pri zasledovanju zločinca. letna Francka iz Doba kot šivalka slamnikov v Beograd, kamor gre vsako leto "Več zen in • deklet iz Domžal in okolice. Iz Beograda Francka svojim staršem pridno dopisovala, k&fco je srečna, da .se ji dobro godi in da . dobro zasluži. Tako dopisovanje je tra jah> več mesecev. V mesecu juliju lanskega leta pa je Francka naenkrat prenehala dopisovati in tudi starši so dobili vrnjena pisma, ki so jih poslali njej v Beograd. Čez dalje časa so prejeli starši pismo iz Skoplja. naj nemudoma pošljejo, gotove listine poštno ležeče v Skoplje, kjer da se bo Francka bogato poročila. Starši temu poročilu niso verjeli, nego so Francki brzojavili, naj se nemudoma vrne, ker jo bodo sicer dali po odgonu privesti domov. Te grožnje sc jc Francka ustrašila in se je res takoj pripeljala v Dob. Doma je pripovedovala, da se je v Beogradu seznanila z bogatim iu-Ženjerjem ter šla z njim v Skoplje, kjer naj bi jo on poročil. — Francka si je potem še vse poletje in jesen dopisovala z inženjerjem. Franckin zaročenec, tako zvani inženjer Fran jo Kubiwk. star 30 let, doma iz Tuzle v Bosni, se je v jeseni preselil iz Skoplja na Su-šak, odkoder je Francki v svojih pismih zatrjeval .da ima 10.000 Domžalah. Toda domžalski orožniki so postali na sumljivega tujca,pozorni, ga zasledovali ter uvedli o njeni v raznili krajih ol»širne poizvedbe. Vrlim orožnikom se je končno posrečilo dobiti o Kubičku različne podatke; dognali .so. da je Kubiček navaden pisar, da je že 7 let oženjen in da njegova žena živi v Tuzli s 3 otroci v bedi in največjem siromaštvu. Narednik Skok, komandir domžalske orožniške postaje, je na podlagi teh podatkov nenadoma a-retiral Kubička in ga izročil sodišču na Brdu. kjer se bo možak moral zagovarjati zaradi dvožen-stva. Tam slepar sedaj premišljuje o svoji usodi, ki. mu je bila po njegovih pustolovščinah prej ali slej neizbežna. Usoda prevarane Francke naj bo temeljiti nauk vsem slovenskim dekletom, ki sc podajo na tuje s trebuhom za kru hoin ter neso s seboj poleg pridnih rok tudi izdatno poreijo lahko vernosti. tudi v .Ljubljani iu je prenočil v hotelu Miklič. nato pa se podal v Dob in tam prosil za Franeki.no roko njene starše. Predstavil se je staršem kot bogat inženjer in rezervni kapetan. Seveda..' staršem je bogati ženin tako ugajal, da so takoj privolili v Franckino možitev. Inženjer Kubiček in Francka sta se podala k domačemu župniku v Dobu; ker pa Kubiček ni imel vs?h listin v redu, župnik ni hotel iz-vrš it i poročnega obreda. Din mesečne plače. Lani koncem V njegovem duhu pa je ostalo sedaj trdno: — Govoriti mora z/novembra se je pojavil Kubiček Doro, na Tsak način. Končno se mu je posrečilo izolirati jo od drugih. — Moja draga go?qx>dična. ali me liocete poslušati za par se-k u.nd*• -— jft vprašal-nahitro. Dora se je motreče ozrla Vanj. — Gotovo, gospod Steuvoh. S čem vam morem postreci? — Prosim vas, spremite me k oni cvetlični gredi. Delati se ho-čeva. kot rta jo ogledujeva. Ne hotel bi. da bi kdo slutil, da vas hočem vprašali nekaj važnega. iVora se je ozrla naokrog. Aleksander in Diana sta »sedela s Suzano in Tlansom skupaj rn v*ti so kramljali 2elo živahno. Sedaj ju pač ne bodo pogrešali. Stara gospoda je sedela v udobnem miru znotraj v sobi. — Torej pojdite, gospod Steiuach. — je rekla Dora hitro. Njkdo ni zapazil, da sta .se odstranila. Lotar je sel molče poleg Dore. loklor ni obstala pred gredico. Nato pa je rekel nujno, z hladnimi ohrazom iu razburjenimi potezami: — Draga gospodična, — prosim, rotim vas, — povejte mi. ka-katero točko je najti v sreu — moje žene. katere se ne smete dotakniti uiti vi! Dora je skomignila, kot v zadregi, z ramama. — Mi je vrlo žal, — gospod Stomach, — lega ne morem, — no smem. . -. .. •- — Tudi potem ne, — je silil vanjo, — če vam rečem, da je mogoče v vaših rokah, da se ugodne obrne usoda dveh ljudi? Postala je negotova in nemima. —• Jaz bi morala zlorabljati zaupanje Diane, bi morala biti juri iakretna. , On je globoko in tciko dihal. — Jaz priznavam, da stavljam na vas drzno, zelo drzno prošnjo. In kljub temu, — jaz vam ne morem povedati, kako hvaležen bi vam bil za tako samopremaganje. Pomislite vendar, — vi ne zaupate ni-katkemu tujcu, kar veste navidezno sama. Dora je zrla razburjeno v njegovo bledo, nemirno lice, v njegove proseče oči. Neka slutnja je vsrtala v njej,, da ne more ta mož stati Diani nasproti z mlačnim čutom bratovske ljubezni. Razmišljala je za trenutek ter nato odločno vrgla glavo nazaj. — Gospod Steinach, — to, ikar bi radi vedeli, vam ne morem MORILEC PARIŠKEGA DRAGULJARJA Iz Pariza prihaja senzacionalna vest. Policiji je uspelo izslediti morilca pariškega draguljarja Truphema. ki je bil pred dobrim tednom na best i ja len način umorjen. Teden dni se je morilec skrival roki pravice, toda spretnim pariškim kriminalistom ni ušel in njegova usoda je sedaj zapečatena. Policijo je pravzaprav vodil na pravo sled la.stnik neke garaže. Pri njem se je namreč usodnega dne kmalu po umoru draguljarja zgla. sil neznan avtoinobilist z rjavo pre-; pleskanim avtomobilom in za lit e-i val bencina. Lastnik garaže si je Agitirajte za "Glas Naroda", naj večji slovenski dnevnik n Anurikt BOLEČINE ni« NEREDNO,STI MEHURJA HITRO ODPRAVIJO San tal Midy PILULE I'ri vseh lekaxnali kfttanji narnifeov * Stripping ? 11. aprila: Mauritania. Cherbourg President UvdlDf, Cherbourg, Bra- man 12. aprtia: Columbus, Cbsrbour*. Bramaa 14. aprila: Franca. Havra Homeric, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Hamburg Roma, Napolt, Genov« Rjrndam, Boulogne sur Mar, Rotterdam Leviathan. Cherbourg 1«. aprila: Aqultanla. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Bremen If. aprila: liuenchen. Cherbourg, Bremen >1. aprile: Parte. Havre Majestic. Cherbourg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg j Conte Grande, Kapoli. Genova New Amsterdam. Boulogne eur Mer. > Rotterdam M. aprila: Reliance. Cherbourg, Hamburg HOLLANQ II AMERICA LINeU POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIJO preko Boulogne-sur-Mer, FRANCIJA Zniianje voinja v III. razredu: Od New Vorka do Ljubljane J J (Jg in vojni davek. Potovanje s parnfki Holland-America Li tie pufiienja udobnost, dumuV razpoloženje, neprt-kosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti \-prjSaj-te svojega lokalnega agenta ail — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY Velikonočno petje in godba. NOVI Victor rekordi pomagajo prinesti velikonočno razpoloženje v vas dojil. Vse izbrane pesmi so tukaj začno z drugo godbo za konec aprila. Gotovo jili nekaj želite za svojo zbirko. Poslušajte jih pri bližnjem Victor prodajalcu—še ta teden! 21216 10-In. — 73* Ker Kubieek ni mogel ničesar j ^včajno zapomnil številko dotie-opraviti pri douiaeem župniku, sta: nega a^omc»bila iu te dni je ja-uJsla s Francko t Zagreb v nadi. j ril policiji. da bi utegnil biti la!st-da bo tam šlo laije. Da bi ženito- j ^ v 2 uniorom. iajti znano vanje bilo bolj slovesno, sta vzela j mu je bilo. da išC-e lastnika rjaveti seboj tudi Franekinega brata, j a\tomobila. Xo, pa tudi v Zagrebu se nista mo- Me-torina ^ privedli na krimi-gla poročiti zi.radi teh presnetih nan uraj ]jjer so „a temeljito listin. Končno sta se podala na Trssat, kjer sta po dolgem moledovanju dosegla v romarski cerkvi zaželjeno poroko. Kot priči sta "fungirala Franekin brat in ta-inosnji mežnar. Bivala sta nekaj časa na Sušaku in tam uživala medene tedne. K^r-pa je inženjerju zmanjkalo denarja — slučajno ga ni dobil iz banke — je poslat svojo mlado ženo Francko v Dob k staršem po denar, oda osno doto, čeprav je poprej zatrjeval, da ne potrebuje ni-kakega -denarja, ampak naj mu dajo samo njegovo Franekof Denar^ ki ga je Francka prinesla, sta taoipati brez težkega kršenja zaupanja, a meni je tako čudno — kot kmalu zapravila. Odpeljala sta se da bi lahko preprečila nekaj zelo žalostnega, — če bi bila v strau-Jnato v Ljubljano, kjer sta pre- ne- skih stvareh u oko lik o .klepetava, čeprav ni to drugače moja nava-Jnočevala v hotelu Miklič in po da Vi ne izgledate v re-sniei v tem trenutku tako kot da bi vam bila kaj dnevih 4'po francosko'' izgi-!)iana brezbrižna. Mogoče tiči tuiaj kaka žanota, — kajti sreča mar-'irih1' ne da bi poravnala dolg. bikatercga človeka se je že izjalovila ob majhnih fcmotab. Mogoče1 Fred p^r tedni sta Francka in pa tudi napravim neumnost, če vam rečem, kar bi vam rada rekla.. J Kubiček prišla v Dob k staršem. Ou se je "proseče ozr! vanjo. »kjer se inženjerja lepo sprejjeli in \ - 4' Imu stregli 2 vsemi dobrotami, ki V ' ,CD»li« irrillo4j«$tfc.); ~ f * -V Jjfli je Kubiček čvrsto užival ter zaslišali. Zasliševanje je trajalo 15 ur. vendar je ostalo brezuspešno. Krog okoli osumljenca se je pa vendno bolj zoževal, kajti policija je pri njem našla menico, glasečo se na 35,000 frankov, ki jo je iz- Tfae Rosary (Velike orgije) Ave Maria (Velike orgije) CHARLES O'COXXELL Dress Parade- v<>Ja5ko toraemea His Honor, The Mayor — Koračnica MEDNARODNA GODBA Ljubavne sanje po plesu Rendezvous Rococco ALBRECHTS SCHRAMMEL ORKESTER 80181 Dolg, Dolg Fant M-in. — 75« Seničica — p<>,ka dietchm.vx brothers orkester 80482 Nocoj je luštna noč Njega ni adrua kvartet Naš maček Ribniška adrua kvartet Kadar so godci dobre volje — VaI5ek 10-ln. — 75e Dolenjskem — Valček RACIS FOYS ORKESTER Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja 80332 Amerikanec na obisku v stari domovini 10-U..-P« , ADRUA PEVCI 8033a V krčmi—Del 1 — ' y krčmi—^Del 2 adrija pevci Zgubljena pesem — Poika. Jolietska Slovenka— Poiki> O ■ DIETCHMAX BROTHERS ORKESTER 803^4 Jezdni zvok— Trumplan lo-in. -i tj« France _ poika dietchman brothers orkester 79483 Nagajivka— Mazurka 10-ln. — 75c Coklarji— Samarijauka 79484 Vesela Gorenjka — p^a lo-in. — 75e Korajža velja! 77423 Na poskok lo-in. — 75« Gorenjski valček 68923 Ženitovanje—Del 1 13-in. $1.23 ženitovanje—Del 2 21182 10-la. — 75c 21176 10-ln. — 75e 10-in__75« 80526 10-in. — 75« 80527 80331 10-in: — 73« BAC1C-JOESOVA GODBA RACIC-JOFSOVA GODBA LOVŠIN ADRIJA PEVCI 68924 Romanje k Materi Božji—1 stavil Truphcmu, #pa je ni mogel, 13-in.-fl.23 Romanje k Materi Božji—2 izplačati. Mestorino sicer zatrju-1 onion -»^.xix . ... . . , - . .. 80180 BOZIC vedno bolj zozeval, kajti ; jo-ln. — 75« Badniak mu je pa dokazala, da takega zne- J ADRUA PEVCI i iPflir- ska sploh ni imel na ra?rpolago. Končno je hitel ^lestorino zatrjevati. da mu je Trupheme sam izročil- menico in obljubil, da mu znesek v treh dneh poravna. Ta ^ trditev je bila pa iz trt« zvita, ker take uzacnee pač niso običajne meilj trgovci. Končno se je mož zaple-. tel v razna p»otislovja in videč, da ( ni izhoda, se je resign i ran udal in priznal je, da je draguljarja umoril. T~ Priznal je, da je prišel Trupheme k njemu na stanovanje, kjer Nt a se sprla. Med prepirom je draguljarja pobil na tla in ga nato 7*idii$il, Zamašil mu je itsta s kr- 80183 10-in. — 75« Nova stara pesem Oj, ta zakonski stan 80184 Radi kotla v keho 10-in. — 75« Ravbar na gavge JADRAN MOŠKI KVARTET JADRAN MOŠKI KVARTET JADRAN MOŠKI KVARTET Poleg navedenih rekordov imamo v zalogi tudi vse ostale Victor rekorde. " Vsaki pošiljatvi priložimo 300 IGEL brezplačno. MANJ KOT SEST PLOŠČ SE NE POŠLJE SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ts. aprila: Berencarla. Cb«rbounr George Waahlaglon, Cb«rbour». Br«« u*n ft. aprila: Berlin. Cherbourg, Bremen 28. aprj'a: llle do France. Hnvre Oljinpic. Clterbour« Arabic. Cherbourg. Antwerpen New York. Cherbourg. Hamburg Dulllo. Napoll. ot jm> žolc74iit-i. A'sjtkka1ncga aseiitii ali na — _ HambiiFShAmencan line I United American Lines, Inc- General Agenta 28 BROADWAY, NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko^ Kdor Je namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je poučeD o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled na^e dolgoletne 1» knšnje Vam mi gamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne br«n*rnlke. Tudi nedrfavUanl eanjorejo po tovatl v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit Washlngtona, bodisi r.a eno leto tU fl mesecev in se mora delati pro-9nJo vsaj en mesec pred odpotova njem in to naravnost v Washing ton, D. C. na generalnega naselnl škega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila » veljavo 31. julija 19Z6 se nikomur več ne poSlJe permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji ns-selnifiki urad ali pa go dobi v Seir Torku pred odpotovanjem, k«-kor kdo v prognji zaprosi. Kdor tuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike <11 svojce Is starega kraja, naj n-ini prej piše za pojasnila, l* J'n-*" slavi je bo pripušCenib v t<>in let ti 670 priseljencev, toda polovica t* kvote Je določena za ameriške državljane. ki tele dobiti sem stari-Se ln otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa umore Jo dobiti sem žene in otroke do 38. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delat) prošnjo t Washington. Predno podvzamete kaki korak plSlte nam. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK •= - — _ V h