Stev. 168.
Velja po poŠti: d celo leto naprej K 26-—
m pol leta ta četrt leta & en mesec
M »
13-6-50 220
V upravniStvu:
-im celo Itto naprej K 20'— i» pol leta „ „ 10'— •m četrt leta „ „ 5'— ■>,* en mesec „ „ 1'70
'i* poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h„
9 UuMInni, v sredo, ane u. juliju 1901
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , , S „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih notkali stane cnostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JredniStVO j* v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tez
.„_ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Ste* 74,
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 133.
Državni zbor.
Dunaj, 23. julija. Hribarjeve otročarije.
Poslovanje naših gimnazij je resna točka našega narodnega programa, ki se mora resno obravnavati. Razume se, da »Slovenski klub« to zadevo ne samo zasleduje, temveč da je že vpeljal resno akcijo, ki bode v dogled-nem času privedla do popolnega uspeha. Vse drugače pa dela poslanec deželnega stolnega mesta Ljubljane. Namesto, da bi se ne vmešaval v tako resne stvari, ki so v rokah poklicanih zastopnikov slovenskega ljudstva in skušenih parlamentarcev, — je zajezdil svojega lastnega lesenega konjička. Spisal jc ponižno prošnjico do naučnega ministra, da naj se v prihodnje tudi verouk in latinščina v naših gorenjih gimnazijah poučuje v slovenskem jeziku. Dal .ie to prošnjico podpisati od članov »Jugoslovanske zveze«, ki so v nerazumljivi dobroti podpisali ta parlamentarni ne-stvor in sc s tem kompromitovali s Hribarjem \red. Kajti to, kar je pravično in umestno, se v parlamentu zahteva, ne pa da bi se prosjačilo za to, kakor berač za kos kruha. Nič ni bolj poniževalno za parlamentarno skupino, nego taka beračija.
A ni bilo šc zadosti na tem, da se jc to zgodilo. Hribar si je domišljeval, da se bodo njegovi otročariji pridružili tudi še člani »Slovenskega kluba«. Naprosil je dr. Ivčeviča iu ia se je obrnil na »Slovenski klub«, da naj tudi ta podpiše Hribarjevo ponižno prošnjo. Razume se, da .ie »Slovenski klub« po svoji parlamentarni komisiji to čudno zahtevo soglasno odklonil. Ce čuti Hribar in ž njim »Sa-vez južnih Slavena« potrebo, blamirati se, naj se blamirajo sami, in naj nikari ne zahtevajo od »Slovenskega kluba«, da bi ž njimi delil blamažo. »Slovenski klub« nima navade beračiti za pravice slovenskega naroda. On zahteva v dostojni in odločni obliki in nemoteno po Hribarjevih otročarijah nadaljuje svojo akcijo, ki je pa ne bo obešal na veliki zvon. Zadostuje, da se pokažejo v doglednem času sadovi resnega dela. Seve, če bi Hribar mogel, bi s svojimi otročarijami vse pokvaril. Kaj pa mora vlada misliti o pomenu parlamentarne skupine, ki berači za pravice naroda!! Hribarjeva zasluga je, ponižavati ugled slovenskega naroda — sevc le, v koliko ga »On« zastopa. K sreči je te ponižne družbe le prav malo in ogromna večina slovenskega naroda ima poslance, ki ga vedo zastopati z možato dostojnostjo!
Še nekaj o Hribarjevih predlogih in prošnjah.
Vedno za nekaj kilometrov odzad. Naši poslanci so vložili predlog za slovensko vseučilišče brez krika v prvi seji; on v predzadnji; zato pa je natelefoniral »Narodu« o tem
predlogu toliko, kakor bi bil že dosegel najmanj zedinjeno Slovenijo. Naši interpelirajo dne 5. julija zavoljo germanizovalnih namenov pri imenovanjih na srednjih šolah; Hribar se primota domala teden dni kasneje s krotko interpelacijo, ki se ogiblje glavne stvari kot mačka vrele kaše; naši v prvi seji predlagajo, da sc odpiše potresno posojilo; Hribar pa prileze zavoljo potresa prav nazadnje; in da je mera njegovih posnemavnih spretnosti polna, se ovekoveči ob koncu zasedanja s prošnjo na učno upravo, naj bi se na višji gimnaziji latinščina in veronauk v 5. in 6. šoli poučevala v slovenščini. Saperlot, to je radikalno. S ponižnimi prošnjami naj hodijo poslanci krog ministrov! Unicvamo, da so naši odločno zavrnili dvomljive vrednosti ponudbo, da bi smeli kot prosivci za Hribarjem pred ministra.
O slovenskih predmetih imamo še resen pomenek ne s Hribarjem, ker ta se, kakor tudi njegova prošnja kaže, na višji gimnaziji razume samo na prva dva razreda, pač pa s tistimi slovenskimi profesorji Levec-Crniv-čeve duševne žlahte, ki so se izjavili proti temu, da bi se grščina poučevala v slovenščini. S takimi res otročjimi sklepi se obtežuje naš napredek; pa s tem, da sc prevzamejo dela, ki se potem ne zvrše, kakor kaže n. pr. zadeva latinskega slovarja, o kateri ima direktor \Viesthalcr besedo.
Svoje liberalne sodruge med profesorji naj prosi Hribar, da ne bodo delali neumnosti, pač pa da bodo res delali za narodno stvar; to bo bolj primerno, nego take prošnje na ministra, ki se jim srneja vsak resen politik.
Hribar in Masaryk.
Ko je Masaryk končal svoj govor s strupenimi napadi na cerkev, mu je krščanski demokrat Ivan Hribar častital. Ker je Masaryk v govoru napovedal boj za svobodno šolo, Hribar se mu pa pismeno odpovedal, je seveda izključeno, da bi bil ta oddelek Masary-kovega govora dal ljubljanskemu poslancu povod za častitko. Menda se nc motimo, če ,pravimo, da jc Hribar Masaryka edino zato zahvalil, ker jc ta pohvalno omenjal dr. Kreka in njegov govor. Sicer bi utegnili tudi duhovni njegovi tovariši malo sumljivo gledati njegov krščanski demokratizem.
Volitev predsedstva.
Na dnevnem redu jc bila kot prva točka volitev predsedstva. Zbornica jc bila takoj v začetku izvanredno dobro obiskana. Izid volitev je žc prei zagotovljen. Provizorično predsedstvo se je v štirih tednih prav zmožno pokazalo. Volitve se niso udeležili socialni demokrat.ie, Rusini, Zionisti in Vsenemci. Pri volitvi prvega in drugega podpredsednika so se odstranili tudi nemški nacionalci in Ho-ckovci.
Za predsednika je izvoljen Weisskirchner s 311 glasovi; oddanih je bilo 333; 18 glasovnic je bilo praznih .
To je zanj velika čast, pa tudi veliko zadoščenje. Vsa zbornica naj ga podpira pri težkem poslu. Vsi skupaj imamo pred očmi veliki cilj služiti domovini in ljudstvu. (Zbornica jc živahno ploskala.)
Prvi podpredsednik Začek je dobil 244 glasov; 12 glasov je bilo praznih. V zahvalnem govoru je spregovoril nekaj tudi v češkem jeziku.
Drugi podpredsednik Starczynski je dobil 214 glasov.
Volitve so se vršile s poimenskim glasovanju po listkih skoraj dve uri.
PREDLOGI IN INTERPELACIJE, (iostinčarjev predlog.
Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev jc vložilo po poslancu Gostinčarju peticijo, ki v nji zahteva, naj se o priliki, ko se bo razpravljala državna predloga o trgovskih pomočnikih sprejmejo v zakon tudi določila v prilog trgovskim hlapcem, voznikom in sploh vsem uslužbencem, ki sc ne štejejo med pomočnike. Pcticija v krepkih besedah po-vdar.ia potrebo določenega delavnika in nedeljskega počitka in upravičeno protestuje proti temu. da bi samo določbe poselskega reda veljale za te uslužbence, ki mnogim trgovcem opravljajo tudi posle trgovskih pomočnikov. Gostinčar jc danes predlagal, da se ta slovenski pisana pcticija doslovno priobči v stenografskem zapisniku. Zbornica je njegov predlog sprejela.
Poslanec Benkovič
jc vložil interpelacijo, naj se ob imenovanju sodnika v Laškem varuje slovensko posestno stanje.
Dr. Žitnik
je vložil nujni predlog za državno podporo po toči poškodovanim občinam Trnovo, Smerje, Kilovče in Prem.
Vsenemška komedija.
Malik, Iro in Jager so stavili predlog: I. Vlada se poživlja, da prosi pri cesarju, da da vsako leto en milijon kron od civilne liste za starostno preskrbo.
2. Vlada naj predloži načrt zakona, po katerem na bi obdavčenci višjih razredov plačevali šc poseben davek v svrho starostnega zavarovanja.
Ker ni bilo potrebnih 20 podpisov na predlogu, ie vprašal predsednik zbornico, ako ta predlog podpre. Vstali so sami trije predlagatelji, niti socijalni demokratje jim niso seli na lim.
Nato jc »poročal« dr. Ploj v imenu gospodarskega odseka o
premembi trgovske pogodbe s Turčijo.
S 25. junijem jc povišala Turčija uvozno carino za 3%, da izboljša svoje finance. Ta pogodba traja sedem let.
Prvi govornik je bil poslanec R e d 1 i c h, ki je obžaloval, da ni vlada zbornici predložila statističnega materijala, da bi spoznali, ako je zvišanje carine potrebno. Po nepristranskih poročilih sc razmere v Makedoniji navzlic mirzsteškemu programu niso nič zboljšale in so še sedaj naravnost brezupne. Povprek jc še sedaj 200 umorov na mesec. Avstrija je pri uvozu v Nemčijo participirana z 20% uvoza, in jc država dolžna, da skrbi, da se uvoz vsaj na tej višini ohrani. Angleški uvoz v Turčijo znaša 60% iu veliko konkurenco nam dela Italija.
Pri poslaništvih in konzulatih so dostikrat nastavljeni ljudje zvenečih imen, ki pa nimajo nobenega smisla za korist in pospeševanje trgovskih interesov države. Kakor sc je moderniziralo ljudsko zastopstvo, tako naj se modernizirajo tudi poslaništva in konzulati. Ondi je treba trgovsko in obrtno izobraženih ljudi.i. Vlada naj podpira trgovske ekspoziture na tujem. Priporočal jc vladi več smisla za jugoslovansko vprašanje in balkansko politiko.
Dr. lialjak (Dalmatiiiec) je opisoval razmere v Bosni. Ondi se je pač žrtvovalo 73 milijonov za orožnike in vojašnice, a v celi deželi je le 350 šol. Na 145 kur' pride šele ena šola. V 30. letih, kar jc Bosna v avstrijski upravi, jc ljudstvo pač dozorelo za ustavno življenje, zato se naj da vsaj nekaj ustave. S Turčijo sklepamo pogodbe, zakaj je ne sklenemo tudi s Srbijo in s Črno goro. Boka Ko-torska bi imela le korist, ako bi imeli s Črno goro trgovsko pogodbo. Policijski zistem v Dalmaciji, zlasti v južni, je naravnost neznosen. Vlada naj vendar neha pritiskati državi zveste narode.
Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet.
Kovanje stokronskih iu petkronskih novcev.
Vlada je predložila zbornici načrt zakona, po katerem se pooblasti kovati zlatnike po 100 K in pa za 44,800.000 K petkronskih
novcev.
Ob tej priliki jc poslanec Licht priporočal vladi, da izplačuje plače uradnikom potoni poštne hranilnice, ustanovitev osrednje zadružne blagajne in jc svaril pred izplačevanjem v gotovini, kakor zahtevajo Ogri. ker to bi bilo samo v korist Ogrom.
Zbornica .ie sprejela predlog v drugem in tretjem branju.
Nato je prišel v razpravo nujni predlog poslanca Udržala, da sc podvoji prispevek za inelijoracijske namene.
Poročal ie predlagatelj sam.
Poslanec Fajdutti ic priporočal vladi, naj
LIKCK.
Umori v Rue Morjue.
Angleški spisal Edgar Allan Poe. Posl. I. M.
(Dalje.)
.laz sem mu zamogel samo odgovoriti, da se zlagam s celim Parizom v trditvi, da so nerazrešljiva skrivnost. Nobene poti nisem videl. po kateri bi bilo mogoče zasledovati morilca.
»Ni potreba, da bi govorila o sredstvih in potih,« je dejal Dupin. na podlagi tega nepopolnega izpraševanja. Pariška policija, toliko hvalisana zaradi svoje ostroumnosti, je pač premetena, vendar nič več. V njenem postopanju ni nobene metode, razun metode trenutka. Imenitno sc ponaša s svojimi odredbami, vendar so nc nepogosto te odredbe tako malo primerne stvari, da se nehote spomnim na gospoda Jurdaina, ko kliče po svoji robe-de-ehambre — pour mieux entendre la musique. Uspehi, ki jih doseže policija so nc nepogosto-krat naravnost presenetljivi, vendar jih večinoma doseže edino z marljivostjo in delavnostjo. Ako je pa to zaman, se njeni načrti izjalovijo. Vidocq n. pr. jc bil dober uganjc-valec in vztrajen človek. Toda brez izvež-bane misli se jc vedno motil vsled samega prevnetega preiskovanja. Oslabil jc svoj bi-strovid s tem, ker je držal stvar preblizu. Kno ali dve točki je morebiti utegnil videti z nenavadno jasnostjo, toda pri tem ie naravno
izgubil izpred oči stvar kot celoto. Na ta način torej obstoja tudi nekaj takega, kar bi sc moglo reči: preveč temeljit. Resnica ni vedno na enem prostoru. Zares, kar sc tiče boli važnega znanja, menim, da je vedno površno. Globina se nahaja v dolinah, kjer jo iščemo, in ne na gorskih vrhovih, kjer se najde. Načini in izgovori te vrste zmote se morejo dobro pojasniti pri motrenju nebeških teles. Ako sc pogledajo zvezde od strani, s tem da se obrnejo proti njim zunanji deli mrežice (ki so bol: vzprejemljivi za slabotne vtise svetlobe kot notranji), sc more zvezda rozločno videti, se more najbolje opaziti njen blesk — blesk, ki potemni, kakor hitro obrnem nanjo polni pogled. V zadnjem slučaju pade sicer večje število žarkov v oči, vendar v prvem se morejo bolj natančno občutiti. Z veliko temeljitostjo zinedemo in oslabimo misli in mogoče je celo narediti, da izgine celo Venera z nebeškega oboka vsled predolgega, preveč osredotočenega ali preveč neposrednega natančnega opazovanja.
Kar se tiče teh umorov, preglejva jih najprej sama zase, predno izrečeva sodbo o njima. Preiskovanje nama naredi zabavo, (meni se je zdelo to čudno, vendar nisem rekel ničesar) in vrhu tega, Lebon mi jc nekoč izkazal uslugo, za katero mu nisem nehvaležen. Znan sem z načelnikom policije G____in nobenih težav nc bodeva imela pri izposlovanju potrebnega dovoljenja.
Dovoljenje sva dobila v resnici ter sc nemudoma podala v Rue Morgue. To ie ena onih ulic. ki leže med Rue Richclieu in Rue St. Roch. Bilo jc že pozno popoldne, ko sva
dospela tja, ker je ta del mesta zelo oddaljen od onega, kjer sva midva prebivala. Hišo sva lahko našla, ker je bilo šc vedno mnogo ljudi, ki so zijali gori k zaprtim oboknicam z nepotrebno radovednostjo, od nasprotne strani ceste. Bila je navadna pariška hiša z vežo, na katere eni strani sc je nahajala s šipami opravljena hišica za hišnika s premično lino v oknu, ki ie oznanjala loge du consciergc.
Predno sva vstopila, sva šla po ulici navzgor, zavila v neko postransko ulico in še enkrat zavila ter šla v ozadju poslopja —• medtem pa jc Dupin pregledoval cclo okolico kakor tudi hišo z veliko pozornostjo in natančnostjo, za katero nisem mogel videti nobenega mogočega predmeta.
Ko sva se podala po isti poti nazaj, sva prišla zopet do hiše, iu potem, ko sva pokazala dovoljenje, da so naju policaji, ki so imeli tamkaj službo, pustili v hišo. Podala sva sc po stopnjicah navzgor v sobo. kjer so našli truplo Mademoiselle I T.spanaye iu kjer sta obedve umorjeni šc vedno ležali. Nered v sobi so kakor običajno pustili, kakor jc bil. Jaz nisem opazil ničesar drugega kakor ono, kar jc bilo omenjeno v »Gazčtte des Tribunaux«. Dupin je pa natančno pregledal vse nc iz-vzemši trupel žrtev. Potem sva sc podala še v ostale sobe in na dvorišče, vedno v .spremstvu enega policaja. Preiskava je trajala do mraka, ko sva odšla. Na potu domov jc moj tovariš stopil za trenutek v urad enega izmed dnevnih časnikov.
Povedal sem že. da so bile muhe mojega prijatelja mnogovrstne in da Jc les mčnageais za katere besede nimamo primernega iz-
raza v našem jeziku. Sedaj jc bila njegova trma, da je odklanjal vsak pogovor glede umora nekako do poldneva naslednjega dne. Tedaj me ie šc enkrat vprašal, ako seni opazil kaj posebnega na pozorišču grozodejstva.
V njegovem načinu povdarjanja besede »posebnega«, je bilo nekaj, kar me je razburilo. ne da bi vedel zakaj.
»Ne, ničesar posebnega,« sem odgovoril, »vsaj ničesar več, kakor je bilo omenjeno v časnikih.«
»Gazette,« je odvrnil, »sc ni vglobila, kakor sc bojim, v nenavadno grozoto te zadeve. Vendar pusti vse te prazne misli tega lista na strani. Zdi se mi. da se smatra ta skrivnost nerazrešljivim iz prav istega vzroka, ki bi moral povzročiti, da se smatra lahko razrešljivim menim zaradi značaja njenih znakov. Policija jc zmedena zaradi navideznega pomanjkanja motiva — ne zaradi umora samega, temveč vsled grozovitosti umora. Oni se nahajajo tudi v veliki zadregi, ker navidezno ni mogoče združiti glasov, ki so jih slišali prepirati sc, in dalje dejstvo, da se ni zgoraj našel nihče razun Mademoiselle L' Espanaye, in da ni bilo nikjer mogoče iti iz liišc, ne da bi človeka potem opazili. Divji nered v sobi. truplo stlačeno z glavo naprej v dimnik, strašno razmesarjenje trupla stare gospe, ta dejstva z onimi ravno omenjenimi iu šc drugimi, katerih ni treba omeniti, so zadostovala, da so ustavila njihovo moč ter v pravo luč postavila toliko hvalisano bistroumnost vladnih policijskih uradnikov. Oni so naredili nerodno vendar navadno napako s tem. da so nenavadno stvar zamenjali z nejasno. Toda tc
bremenitev kmečkih domov. Saniranje deželnih in občinskih financ. Za Primorje pa: po-vzdigo paroplovstva ob obali, regulacijo Soče in pritokov, osuševanje močvirja po Furlaniji. Povzdigo sadjarstva in zelenjarstva na Goriškem. Podpora zadružništvu. Prispevek za melijoracije je premajhen, pa se mora vsaj potrojiti.
V imenu »Slovenskega kluba« je govoril dr. Žitnik prav stvarno in zanimivo, da ga je poljedelski minister prav z zanimanjem poslušal. Govor prinesemo po zapisniku.
Jezikovno vprašanje.
Praga, 23. julija. »Narodny Listi« ostro napadajo nemške stranke, ki se niso sramovale sestaviti predlog, naj se kot poslovni jezik v parlamentu določi nemščina. Siuer bo ta predlog pokopan, značilen pa je za zagrizenost Nemcev. — Nasprotno so pa nemški listi zelo razburjeni, ker je podpredsednik Začek v svojem zahvalnem govoru govoril tudi češko in se je češčina na podpredsedniškem mestu vprvič rabila. Tudi sc je vprvič zgodilo, da je v gosposki zbornici novi član prisegel v češčini. Bil je to Adamek.
Odgodenje zbornice.
D u naj. 23. julija. V konferenci načelnikov klubov se je pod predsedstvom dr. Weisskirchnerja obravnavalo o vprašanju, ali naj se zbornica odgodi ali pa prihodnja seja naznani pismenim potom. Z ozirom na dijete poslancev, ki v slučaju odgoditve prenehajo in na položaj zborničnih stenografov ter uslužbencev, prevladuje mnenje, da naj se zbornica ne odgodi.
Prihodnje zasedanje.
Dunaj, 23. julija. Državni zbor se bo sešel sredi oktobra, delegacije pa v drugi polovici novembra.
Rusini.
Dunaj, 23. julija. Rusini so včeraj ministrskemu predsedniku izročili spomenico, kjer obrazložijo vse svoje pritožbe in zahteve.
Starostno zavarovanje.
Dunaj, 23. julija. Predlog dr. Lueger-jev glede na glavnico za starostno zavarovanje, ki je bil v jubilejskem odseku sprejet, se glasi: Zakon glede na ustanovitev državne ustanove za temeljno glavnico za starostno in invaliditetno zavarovanje za večni spomin 60-letnega vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. S privoljenjem obeh zbornic državnega zbora odreju-jem sledeče: Člen 1. Za večni spomin vladarskega jubileja cesarjevega ustanovi država ustanovo 100 milijonov kron za starostno in invaliditetno zavarovanje. Člen II. Natančneje določbe o splošnem starostnem in invaiiditet-nem zavarovanju naj se tekom tega ali začetkom prihodnjega leta ustavnim potom rešijo. Poročevalec za plenum je dr. Lueger.
Razdor med Cehi.
Praga, 23. julija. Glasilo čeških agrar-cev »Venkov« piše, da ie češki agrarni klub sklenil nastopiti v »Zvezi čeških klubov« proti katoliškonarodnemu poslancu dr. Myslivcu. Češki agrarci zahtevajo brezpogojno njegovo izključitev iz »Zveze«.
V zvezi čeških klubov.
Agrarci so ogorčeni na poslanca dr. Mys-vca, ki je izjavil, da bo v legitimacijskem Iseku zrušil izvolitev poslanca Padonra in poslanca Spačka imenoval »špicla«. Vsled a je prišlo v zbornici do burnega prizora ;o hoteli agrarci dr. Myslivca pretepsti. evajo, da se dr. Myslivec izključi iz Zvezkih klubov.
»r. Masaryk jc izjavil, da ne glasuje ne računski provizorij ne proti njemu, ker !ele vlado študirati, ali jej naj zaupa.
'razlike od navadnega so ravno, s katerimi si razum išče pota pri svojem iskanju resnice; pri takih preiskavaniih, kakor jih sedaj midva vršiva, sc ne sme toliko povpraševati, »kaj se je zgodilo«, temveč »kaj se je zgodilo, kar se ni še nikdar zgodilo!« V resnici, lahkota, s katero pridem ali sem prišel do razrešitve tc skrivnosti, je v direktnem razmerju z njeno dozdevno nerazrešljivostjo v očeh pol'cije.
Z nemim občudovanjem sem gledal govornika.
»Sedaj pričakujem,« je nadaljeval ter pogledoval proti vratom najinega stanovanja, — »Sedaj pričakujem neke osebe, ki sicer morebiti ni izvršila tega klanja, pa mora vseeno biti v neki zvezi z njim. Kar sc tiče najbolj grozovitega dela zločina, je najbrže nedolžna. Nadejam se, da imam prav pri tem domnevanju, kajti na tem sem zgradil svoje pričakovanja, da rešim celo uganko. Pričakujem tega človeka — v tej sobi — vsak trenutek. Rcs-nica je, da ga morebiti nc bo, vendar verjetno je, da pride. Ako pa pride, ga bode treba pridržati. Tukaj so samokresi in obadva veva, kako jih je rabiti, ako bi slučajno bilo treba.«
Vzel sem samokres, komai vedoč, kaj sem delal ali verujoč, kar sem slišal, medtem, ko je Dupin govoril dalje precej tako kakor sam s seboj. Omenil sem že njegovo težko razumljivo vedenje pri takih prilikah. Njegov govor je bil namenjen meni, vendar je imel njegov glas, akoravno ne preglasen, tak izraz, kakor se navadno rabi. kadar sc govori s človekom v veliki daljavi. Njegove oči, brez izraza, so motrile samo zid.
»Da, glasovi, ki so jih možje na stopnji-cah slišali,« je dejal, »niso bili glasovi žensk samih, jc bilo po izjavah prič popolnoma dokazano. To nas brez vsakega dvoma oprosti vprašanja, ali je morebiti stara gospa najprej umorila svojo hčer in potem še samo sebe.
ali nc. Ko je dr. Masaryk v svojem govoru zaklical: »Kdo ne da šoli miru?«, mu je Bielohlavck zaklical med splošnim smehom: »Dr. Masaryk«. — »N. Fr. Presse« hvali dr. Masaryka, da z vsako besedo pokaže, da sc je izobrazil z nemško vedo in se je nasrkal nemškega duha. Čuden kompliment za profesorja edinega češkega vseučilišča.
* * s
Proračunska razprava.
Vsaka proračunska razprava je v prvi vrsti politična, ker je naloga odsekova, da izvršuje natančno kontrolo državnih stroškov in dohodkov ter zbornici predloži jasno podobo državnega gospodarstva. Osobito sedaj, ko pričenja svoje delo novi ljudski parlament, morale bi posamezne stranke po svojih govornikih jasno označiti svoja stališča nasproti vladi in do drugih strank. Toda kaj slišimo in vidimo v zbornici? V proračunski, torej eminentno politični razpravi ponavljajo mo-lone vsi govorniki svoje agitacijske govore med volitvami. To so monologi, ki se izgubljajo v malenkosti volivnih bojev, osebnosti in vaške prepire.
Nemške stranke tavajo v temi. Vladati hočejo, pa so preslabe. Oporo imajo pač v kabinetu. Vsak nepreviden, smel korak, pa more strmoglaviti to oporo. Poljaki odbijajo napade rusinskih in socialnodemokraških poslancev, in socialni demokratje se ponašajo, da so prvi iznašli socialno vprašanje. Drugi pojejo jeremijade, ki starejšim poslancem zvene še po ušesih.
Znameniti govori so bili doslej v istini le štirje. Ministrski predsednik baron Beck, dr. Krek, dr. Kramar in dr. Masaryk so s svojimi govori vzbudili večjo pozornost v zbornici in v javnosti. Vsak po svoje, vsak s svojega stališča. Dočim se dr. Krek in dr. Masaryk srečata na potu proti demokraciji, ki naj prekva-si in pomladi državno upravo in soc. življenje narodov v državi, ločijo ju teoretiško filozofski nazori in nauki. Dočim dr. Masaryk išče resnice le v hipotezah, stoji dr. Krek na pozitivnem stališču večnih resnic, s katerimi soglaša vsaka dognana resnica vednosti. Dr. Masaryk pa ie tudi v politični znanosti skeptik, ker se ni še odločil, ali bi zaupal sedanji vladi ali ne, dočim gre dr. Krek vsaki stvari do jedra in pogumno pove vsakemu svoje politično prepričanje v obraz.
Dr. Kramar je imel sitno nalogo, da najde brv do vlade, kjer sedita dva njegova ožja somišljenika. Od grofa Thuna, torej devet let, so bili češki poslanci vedno v opoziciji proti vsaki vladi in vedno glasovali proti proračunu. Sedaj se je večina čeških poslancev odločila za proračun. To ni vsakdanja prikazen, kar pomeni, da hočejo Cehi izpremeniti svojo taktiko. Ta nova taktika pa je tem večjega pomena za nadaljni razvoj političnih razmer, ker vlada ni še izpolnila dveh glavnih zahtev češkega naroda, ki sta druga češka univerza v Brnu in notranji češki uradni jezik. Češki poslanci so bili že davno prepričani, da jc kruh načelne opozicije jako grenak, toda poguma niso imeli, da bi to javno in odkrito izpovedali. To je ravno motilo javno mnenje med češkim narodom ter narekovalo njegovim zastopnikom na Dunaju večkrat nerazumljivo taktiko. Ta dvojna vloga opozicije in vladne stranke postane s časom nemogoča tudi za zvitega diplomata, kakor je dr. Kramar. In govoril je kot diplomat. Njegovo narodno himno morejo peti vsi slovanski poslanci. Drugo vprašanje je, ali ugaja tudi vladi, kjer sedi dr. Pacak poleg Pradeja in dr. Fort zraven dr. Derschatte.
Spretno se jc ognil političnega vrtinca baron Beck. Odkrith je izjavil, da hoče s poštenimi sredstvi izvajati svoj program. »Moja stranka je država« more reči min. predsednik, ki itoji nad strankami in hoče vladati z močnim: strankami od slučaja do sluč.ua i c-
O tej stvari govorim le radi metode; kajti moč Madame L' F.spanaye bi bila skrajno nezadostna, da bi mogla tako daleč v dimnik stlačiti truplo svoje hčere, kakor se je našlo; in rane na njeni osebi popolnoma izključujejo misel na samoumor. Umor se jc torej izvišil po tretjih osebah, in glasove teli oseb je bilo slišati, ko so se prepirale. Sedaj obrniva pozornost ne k vsemu pričanju glede teh glasov — temveč k onim znakom, ki so bili posebno značilni v tem pričanju. Ali si opazil kaj posebnega,«
Opomnil sem, da je bila velika razlika v pričanju glede ostrega, ali kakor ga je eden imenoval, surovega glasu, akoravno so sc vse priče strinjale v tem, da je bil osorni glas glas Francoza.
»Tako jc bilo pričanje samo,« je rekel Dupin, »toda to ni bila posebnost pričanja. Torej ničesar posebnega nisi opazil. In vendar je bilo nekaj, kar se je moglo opaziti. Priče so se, kakor praviš, strinjale glede osornega glasu; v tem so bili soglasni. Toda glede ostrega glasu leži posebnost v tem, — ne v tem, da se niso strinjali — temveč v tem, da je vsakdo govoril o njem kakor o glasu kakega tujca, hoteč ga popisati kot glas Italijana, Angleža, Španca, Holandca in Francoza. Vsak je prepričan, da to ni bil glas enega njegovih rojakov. Vsak ga primerja — nc glasu kake osebe naroda, katerega jezik pozna, temveč obratno. Francoz meni, da jc to glas kakega Španca, ter «bi razločil nekoliko besedi, ako bi znal španski«. Holandcc trdi, aa je bil glas Francoza; vendar mi nahajamo izjavo, ker ta priča ni razumel francoskega jezika, da je bil izpraševan s pomočjo tolmača. Anglež misli, da je bil glas kakega Nemca, in ne razume nemški. Španec »je gotov«, da jc glas Angleža, vendar sodi tako po naglasu. »ker nc zna angleškega«. Italijan je
bro, to je njegova pravica, morda dolžnost, da on tako govori. Kaj pa porečejo nemški, češki in poljski zastopniki v kabinetu? Voda ni ogenj! In ti trije ministri zastopajo v svčtu krone v prvi vrsti ljudske koristi, programe narodnih strank, ki so si vedno v laseh. Hic Rhodus, hic salta! Od vlade pa ne moremo pričakovati, da si sama ustvari opozicijo, od-nosno organizme večino. Ministrski predsednik sam ne odbija nobene stranke. To pa so stare, nezdrave razmere. Ako hoče torej parlament razviti svojo moč in delavnost, mora pokazati tudi svojo voljo nasproti vladi. Osnovati se mora večina, ki bode služila ljudstvu in s tem tudi državi. Moč vlade sicer potem oslabi v parlamentu, a se ojači na zunaj, ako ima oporo v ljudstvu in njegovih zastopnikih. In to oporo bode vlada nujno potrebovala, ko pride na vrsto avstro-ogrska nagod-ba z mnogimi prepomimi vprašanji.
GLAS O GOVORU DR. KREKA V INOZEMSTVU.
Kolin, 23. junija. Tukajšnje ugledno, trikrat na dan izhajajoče glasilo nemškega centruma se bavi v jutranji izdaji v uvodnem članku od 21. t. m.: »Ein Praliminare der Entsagung« obširno z zadnjim govorom avstrijskega ministrskega predsednika barona Becka ter obenem graja njegov negativni odgovor na interpelacijo hrvaških poslancev, naj se k nagodbenim pogajanjem pozove tudi Hrvaška. Nato omenja govor dr. Laginje in predvsem zadnji govor dr. Krekov pri proračunski debati ter pri tej priliki dr. Kreka imenuje enega izmed najduhovitejših govornikov zbornice (---»und der Slowene
dr. Krek, einer der geistvollsten Redner des Hauses.«)
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Mažari dolžijo dr. Luegerja veleizdaje.
Budimpešta, 23. julija. Glasilo \Veck-erlovo, »Budapesti Hirlap«, v uvodnem članku zahteva, naj državno pravdništvo obtoži dr. Franka in dx- Luegerja zaradi veleizdaje, ker sta sklenila zaroto proti monarhiji! Hočeta namreč Hrvaško odcepiti od Ogrske in Mažare uničiti. Dr. VVeckerlu se očitno že meša. Tudi »Neues Pester Journal« bi rad dr. Luegerja spravil v arest.
Pomembni shod na Sušaku.
S u š a k, 23. julija. Tu se je v nedeljo vršil velik shod, na katerem sta govorila Barčič in Supilo. Shod je bil zeld značilen. Ljudstvo je neprestano klicalo: Doli s Košutoin! Doli z Mažarsko! Na Reki je bilo vse vojaštvo kon-signirano. Barčič je povedal, da bodo hrvaški poslanci v jeseni v ogrskem državnem zboru obštruirali nagodbo in ustavne garancije ter začeli neizprosen boj proti sedanji ogrski vladi za splošno in enako volivno pravico. Supilo jc dejal, da bo hrvaški sabor tožil bana in sicer zato. ker jc ban, priznavajoč mažarsko enotn<> državo, kruto kršil nagodbo. Hrvati bodo v ogrskem državnem zboru obštruirali nagodbo in vse vojaške predloge, tako da bo cela monarhija v nevarni krizi. Ako se Mažari ne bodo izpametovali, bodo Hrvati z Ogri pretrgali sploh vsako zvezo. Supilo je pripravljen zavreči tudi reško resolucijo, katere duševni oče je on, ako bi to zahtevala korist Hrvaške.
Frank — Lueger.
Budimpešta, 23. julija. »A Nap« objavlja interviev s poslancem Zagorcem. Za-gorac pravi, da bi se bila svojčas vsa Hrvaška zgražala, ako bi se bila dokazala zveza dr. Franka z dr. Luegerjem, sedaj pa, ko se o tem javno razpravlja, mnogo Hrvatov jame resno razmišljati o načrtih dr. Luegerjevih, kako Hrvaško priklopiti tesneje Avstriji in popolnoma uničiti Mažare. (Dr. Lueger je sicer vsako tako zvezo z dr. Frankom dementiral. Dr. Frank je stari prijatelj Luegerjev in njegov
mnenja, da je bil glas kacega Rusa, vendar »še ni nikdar govoril z nobenim Rusom«. — Drugi Francoz se dalje razlikuje od prvega in je popolnoma prepričan, da je bil glas kakega Italijana; vendar »ker ne pozna tega jezika, je kakor Spanec prepričan po izgovarjanju.« Kako čudno nenavaden je ta glas moral biti v resnici, glede katerega se je moglo pričati na tak način! Glas. v katerem niti možje peterih velikih narodov Evrope niso mogli spoznati ničesar znanega! Porečeš morebiti, je bil pač glas kakega Azijata — Afrikanca! Niti Azija-tov niti Afrikancev ni mnogo v Parizu; vendar ne da bi tajil sklep, hočem samo obrniti tvojo pozornost na tri točke. Glas označuje ena priča kot »bolj surov kakor oster«. Po dveh drugih je bil »hiter in neenak«. Nobenih besedi — nobenih glasov, ki bi bili podobni besedam, ni omenila niti ena priča, da bi jih mogla razločevati.
»Jaz ne vem,« je nadaljeval Dupin, »kakšen vtisk sem do sedaj naredil na tvoje lastno razumevanje, toda ne tajim, da so pravilna sklepanja celo iz tega dela pričanja — glede osornih in ostrih glasov — zadostna, da vzbu-de sumnjo, ki mora dati pravec vsakemu daljnemu napredovanju v preiskavanju skrivnosti. Rekel sem: pravilnega sklepanja, vendar moje mnenje s tem ni popolnoma izraženo. Namenil sem se namigniti, da so ti sklepi edino pravi in da nastane iz njih neizogibno sumnja, kot edina posledica. Kakšna je ta sumnja, za sedaj še nočem povedati. Jaz ti samo želim reči, da jc bila ta sumnja v meni dovolj močna, da je dala konečno obliko — neko gotovo tcndenco — mojemu preiskovanju v sobi.
»Pojdiva sedaj v duhu v to sobo. Cesa naj iščeva tamkaj najprvo? Gotovo sredstva, s pomočjo katerega so mogli morilci pobegniti. Ni preveč, ako rečem, da nobeden izmed naju ne veruje v nadnaravne dogodke v tem
tovariš iz vseučiliških let — kake zarote pro mažarski državi pa nista sklenila.)
Inozemstvo.
Frankfurt, 23. julija. Ugledna »Frani furter Zeitung« se v drugič na uvodnem riu stu bavi z hrvaško-ogrskim sporom ter iz vaja, da je spor važen za celo avstro-ogrsk< monarhijo in njeno razmerje do drugih držav
LAZI LIBERALNIH LISTOV O »REDOVNI ŠKIH« ŠKANDALIH V ITALIJL
Mila n, 23. julija. Nasproti nesramncmi obrekovanju liberalnih listov poroča »Osser vatore Romano« o škandalih v Milanu sle deče: V Milanu so sestre Futnigalli in vei drugih žensk vzdrževale neki »vzgoievali zavod« za deklice. Te ženske so nosile rt dovniško obleko, dasi niso nikdar bile redov niče. Kardinal milanski, Ferrari, je opetovan prosil in poživljal policijo, naj zavod razžer in sestre zapre, ker nosijo po krivici redovn ško obleko in je tudi njihovo n ravno veden. sumljivo. Ker vse ni nič pomagalo, je kard, nal javno označil dotične »redovnice« za go-ljufivke. Župnik v mestnem okrožju, kjer sc je zavod sester Fumigalli nahajal (via Monzi) je naznanil policijskemu predsedniku, da se v dotičnem zavodu uganjajo velike orgije, toda policijski predsednik se za to ni hotel zmeniti. Kardinal Ferrari je duhovnikom prepovedal, izvrševati v zavodu katerekoli posle, blagoslavljala itd. »Osservatore« izrečno povdar-ja, da je cerkvena oblast bila nasproti zavodu brez vse moči, ker posvetne oblasti prizadevanj kardinalovih niso podpirale. Sploh v Italiji nosi mnogo oseb redovniško haljo, ne da bi bile v to upravičene. Kar se tiče tistih dveh duhovnikov, ki sta v afero zapletena, ne pripadata milanski škofiji, ampak posečata Milan le seintertja. Oba sta človeka, ki sta cerkveni oblasti prizadela že mnogo skrbi — eden jo je zdaj pobrisal v Ameriko. Vsled lažnjivih liberalnih listov je prišlo včeraj v Milanu do velikih izgredov proti duhovščini. J
NESPORAZUMLJENJE MED ABESINIJO IN ITALIJO.
Pariz, 23. julija. »Siecle« poroča, da je Menelik zbral ob meji že 20.000 vojakov, kar znači, da je položaj v Eritreji zelo resen, čeprav italijanski listi taje, da bi grozila nevarnost in trdijo, da ni vzroka za vojno. Toda dejstvo, da stoji ob meji italijanske kolonije 20 tisoč vojakov, ki jih podžiga spomin na še nedavne zmage, se ne da utajiti in italijanska vlada je zelo pozorna.
DEKRET SV. KONGREGACIJE.
Pariz, 23. julija. Z ozirom na nemškf liberalne liste, ki napadajo papeža zaradi zad njega dekreta sv. kongregacije oficija, ki ob soja 65 zmotnih stavkov na polju teologije piše pariški liberalnorepublikanski »Temps« da nemški listi o stavkih, ki so obsojeni, raz umejo prilično toliko, kakor jazbec o kromati čni lestvi glasov. »Temps« pravi nadalje, d; je papež moral nastopiti proti onim, ki hočejo uničiti nadnaravni značaj krščanstva.
NA KRETI.
A te ne e, 23. julija. Na Kreti se je sestavil nov kabinet pod predsedstvom Lo-giadisa.
NASILJA PROTI CERKVI NA FRANCOSKEM.
B r i e u x , 23. julija. Župnik Guincamp i« njegovi kooperatorji niso hoteli zapusti-ti žup-nišče na poziv prefektov. Prišel je bataljon 48. pešpolka in orožništvo, ki je župnišče s silo odprlo in duhovščino pregnalo. Prebivalstvo je priredilo duhovščini burne ovacije.
slučaju. Madame in Mademoiselle L'Espa-naye nista bile umorjeni od duhov. Storilci tega zločina so bili iz snovi, iz krvi in mesa in so ušli s pomočjo snovi. Vendar kako? Na srečo .ie samo en način sklepanja glede te točke, in ta način naju mora pripeljati do končne odločitve. Preglejva vsa mogoča sredstva izhoda drugo za drugim. Jasno je, da so bili morilci v sobi, kjer je bila najdena Mademoiselle L'Espanaye, ali vsaj v sosednji sobi, ko so stopali možje po stopnjicah navzgor. Torej sta samo te dve sobi, iz katerih nam ie iskati izhodov. Policija jc razkrila tla, strope, zidovje na vse strani. Nobeni skrivni izhodi ne bi mogli uiti njihovi pozornosti. Vendar nisem zaupal njihovim očem; zato sem preiska-val sam s svojimi lastnimi očmi. Skrivnih izhodov torej iii bilo. Obedve vrati, vodeči iz sob na hodnik, ste bili varno zaklenjeni s ključi od znotraj. Obrnimo se k dimnikom. Akoravno imajo navadno širino osem do deset čevljev nad ognjiščem, so zgoraj tako ozki. da ne more niti mačka skozi. Ker jc sedaj na ta način popolnoma gotovo, da izhod ni bil mogoč s pomočjo že omenjenih sredstev, nam preostanejo samo še okna. Skozi okna v sprednji sobi ni mogel nikdo uteči, ne da bi ga zagledala množica na ulici. Morilci so morali torej pobegniti skozi okna v zadnji sobi. Ker sva prišla sedaj na tako nedvojben način do tega zaključka, jih midva kot preiskovalca ne smeva zavreči zaradi dozdevne nemožnosti. Preostaja nama samo dokazati, da te dozdevne nemožnosti v resnici niso take.
»V sobi se nahaja dvoje oken. Eno izmed teli je tiezadclano od pohištva in je popolnoma vidno. Spodnji del drugega okna se ne more videti vsled vzglavnega konca velike težke postelje, ki jc pomaknjena čisto blizu njega. Prvo so našli od znotraj dobro zaprto. Ustavljalo se ic največjim naporom onih. ki so ga
SRBIJA.
Belgrad, 23. julija. Danes in včeraj so se vršile seje ministrskega sveta. O sklepih ne pride v javnost ničesar, česar pa ne odobravajo, ker javnost nestrpno pričakuje odločitve vlade. Že dalje časa so trgovske razmere v kraljevini radi carinske vojne z Avstroogrsko jako neugodne in se ne dajo na noben način izboljšati. Skoro vsi listi, celo taki, ki so bili doslej na strani vlade, napadajo vlado, ker ne more vsaj pripraviti predpogoje za navadno trgovsko razmerje z Avstroogrsko.
PROTI REAKCIJI NA BOLGARSKEM.
Sofija, 23. julija. Bolgarsko literarno društvo, ki ima veljavo nekake akademije znanosti, je sestavilo spomenico, naslovljeno na kneza, ki v njej obsoja rešitev vseučilišč-nega vprašanja s tem, da je naučni minister imenoval srednješolske profesorje za vseuči-liščne. Zahteva tudi avtonomijo vseučilišča ter da se vpeljejo na njem iste razmere kot so vladale pred zatvoritvijo vseučilišča.
NEMIRI NA KOREJI.
London, 23. julija. Hišni minister korejskega cesarja, še nedavno po posredovanju markija Ita pomiloščen in iz pregnanstva poklican nazaj, je bil zopet prijet z drugimi sumljivimi zarotniki zoper novega cesarja. Odstavljeni cesar je bil v času, odkar je odstopil, udeležen pri štirih protijaponskih zarotah. Ukazal je prošli petek korejski telesni straži, naj naskoči cesarjevo palačo, hujskal je vojaštvo proti vojnemu ministru, povzročil je napad vojaštva na policijo in izkušal je vplivati na ljudstvo proti novemu cesarju. Vse jaix)tiske čete, ki so na razpolago, stra-žijo korejske vojašnice.
London, 23. julija. Japonski vojaki stražijo skladišča smodnika v Sotilti in okolici, zato domači vojaki ne morejo dobiti streljiva. Vsa znamenja kažejo, da so povzročili nemire le dvorni krogi.
Š a n g a j, 23. julija. Odstavljeni korejski cesar se bode nastanil najbrže v Tsigtauu, kjer je že pred več meseci kupil vilo.
S o u 1, 23. julija. Vicomte Hajashi je nekemu poročevalcu izjavil, da ga je odstop korejskega kralja, ki se je izvršil ravno ob njegovem prihodu, presenetil, in se ne strinja z njegovimi načrti Niti on sam, niti japonska vlada nista" niti najmanj silila na odstop. Ce bi ga bili preje vprašali, ne bi bil 011 tega svetoval. Korejskemu prestolu se ni treba od japonske »strani ničesar bati, vendar pa mora biti Japonska vedno v položaju, da more urediti upravo Koreje.
Par iz*. 23. julija. Iz Soula se poroča, da so napravile zopet mir in red japonske čete, ki jih je poklical novi cesar.
Znnnstuo In umetnost
* VVilhelm VVundt o Haecklu. (Kultur der Gegemvart. I. Theil, Abth. VI., stran 123. Berlin 1907.) V Prago pride na shod svobodo-mislecev tudi Ernst Haeckel. Mož pa ima vedno smolo; ravno, kadar ga hočejo svobodo-misleci prav posebno častiti, ga razkrinka ta ali oni učenjak in postavi v svetlo luč njegovo neznanje. Ni ravno dolgo tega, kar ga je znameniti ruski fizik Chvolson označil naravnost za ignoranta, kar se tiče fizike, pred par l&ti je izšla o Haecklu knjiga botanika Reinkeja iz Kiela, kjer ta biolog pokaže Haecklovo nevednost v vsi njeni nagoti. Toda, kaj je vse to proti uničujoči sodbi, ki jo je o Haecklovih »Weltratsel« nedavno izrekel svetovnoznani fiziolog in psiholog NVilhelm VVundt v delu »Systematische Philosophie« (Teil I., Abth. VI. stran 123, zbirke »Kultur der Gegemvart«,
Berlin, Teubner 1907). Wundt tu najprej razloži temeljne misli Haecklove v »Weltratsel« primerja materializem Haecklov z materia-iizmom starega Demokrita in piše dobesedno: »Heraklit bi bil najbrž tako filozofijo (kakor-šna je Haeklova) ravnotako ostro obsodil kot je obsodil sodobno. In v resnici, spada te vrste mišljenje čisto v pesniško dobo metafizike. Razvrščuje se v samovoljne izmišljotine in nejasne analogije, pri katerih se človeku vzlic vsem modernim namigavanjein zdi, kakor da bi bil prestavljen nazaj v tisti čas, ko še ni bila iznajdena umetnost logičnega mišljenja in ko je pozitivna znanost bila še v otroških povojih . . . Haeckel je s popolno odkritosrčnostjo zasnoval čisto izmišljeni sestav« itd. (»Der grimme Heraklit \viirde diese Philosophie sch\verlich milder als iiber die seiner an-deren Zeitgenossen geurtheilt uaben. In der T at gehiirt diese Spekulation gatiz und gar dem poetisehen Stadiuin der Metaphysik an. Sie be\vegt sich in einer Reihe vvillkiirlicher Einfalle und iinbestimmter Analogien, bei de-nen man sich trotz moderner Anspielungen in die Zeit zuriickversetzt fiihlt, wo die Zeit des strengen logisehen Denkens noch nicht ent-deekt \var und die positivc \Vissenschaft sich
noch auf ilirer Kindheitsstufe befand.....
Hackel liat mit voller Offenheit sein frei er-dichtetes System entvvorfen«...) Tako sodi o Haecklu eden največjih znanstvenikov nemških. Pa ravno sedaj se je zmedenemu filozofu iz Jene to primerilo, ko se pripravlja na pot v zlato Prago, kjer ga bodo gotovo volili za predsednika svobodomiselnemu shodu. Vsi znanstveniki se že norca delajo iz starega Er-nesta, sedaj ga pa čaka slava, da se 11111 v Pragi tia shodu' svobodomislecev pokloni v imenu »Ilirije« Lenart Lotrič iz Železnikov! Nam je resnično žal za jensko ekscelenco.
0P2une novice.
+ Ploj se pere. V dveh dolgih člankih v »Domov.ini« se je kremenito-značajni uskok in dvorni svetovalec Ploj pral od grehov, ki jih je zakrivil kot »zastopnik« koroških Slovencev pri volivni reformi. Pri tem je navedel celo vrsto debelih neresnic. Ni nam treba po-sebe povdarjati, da je bilo naše tozadevno poročilo v vseh točkah popolnoma resnično in [ da ga vzdržujemo v celem obsegu. Ker pa Ploj s predrznostjo, ki zasluži naše občudovanje, večkrat navaja ime načelnika Slovenske Ljudske Stranke, dr. Šusteršiča, v zvezi s kričečimi in debelimi neresnicami, mu bode, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, dr. Šusteršič dal primeren odgovor v našem listu.
+ Biskup dr. Mahnič je bil 14. t. m. sprejet od sv. očeta v avdijenci.
+ Štrajk. O štrajku delavcev na železniški progi skozi Ture se poroča, da štrajka samo 2(JO delavcev. Poravnati se z njimi ni mogoče, ker jim sploh nič ni do poravnave. Pokvarili so več strojev in turbine. Orožni-štvo je preprečilo poizkus delavce\ , pritrditi nad vhodom v novi predor rdečo zastavo.
Osebna vest. Kakor posnemamo iz „Na-roda" je g. dr. Karol vitez Bleiweis žrtvoval se za narodno stvar tako, da ne izvršuje več privatne prakse.
— Morilca kočijažev dobili! 22. t. mes. zvečer je policija zaprla 22-letnega mizarja Del Tin v njegovem stanovanju. Na podlagi skoro nepobitnih dokazov policija sumi. da je on umoril kočijaža Mohoroviča in najbrž tudi Praznika. 23. t. m. so zaprli tudi njegovega brata Mario Del Tina. Oče obeh Del Tinov je oštir v neki žganjarni v ulici Media. Del Tin je dorna iz Vidma. Torej je le res, da le v bližnjem kraljestvu vspevajo taki zavratni morilci.
—	Iz Dol. Logatca. Socialni demokratje za nas zelo skrbijo, Skoro vsako nedeljo pride k nam kdo izmed njih otrobe vezat. Le žal, da je še precej ljudi, ki verujejo njihovim besedam. — Pri občini se povsod pozna, da imamo še vedno liberalne gospodarje. Sedaj so pričeli ti gospodje na občinske stroške pre-kupčevati s hišami in posestvi. Pri eni taki kupčiji so napravili nekaj sto kron izgube, pri drugi pa nekaj tisoč. Le tako naprej! Tudi naša okrajna drevesnica je letos vrlo oskrbovana. Izgleda kakor kak pragozd, pa ne radi drevja, ampak radi plevela. Naj bi vsaj popravili napis in napisali mesto drevesnica — plevelnica.
—	»Evvlva Gorizia Italiana«. Listke s takim naslovom trosijo laški prismojenci okoli po Gorici. Pred kratkim so jili bili raztresli okoli železniškega mosta, da je bilo videti, kakor da je zapadel sneg. Tudi zabava!
—	Čebelarski shod v Bršljinu pri Novem mestu priredi kmetijska podružnica novomeška v nedeljo, dne 28. t. m„ v gostilni gospoda Drenika (pri Cefidelnu). Na tem shodu, ki se ga udeleže tudi odborniki osrednjega društva v Ljubljani, se ima ustanoviti čebelarska podružnica za novomeški okraj. Pri-četek shoda ob 3. uri popoldne. Želeti je, da se shoda mnogoštevilno udeleže čebelarji novomeškega okraja.
—	Japonsko brodovje, sestoječe iz ladij »Tsukuba« in »Chitose« pod poveljstvom kon-treadmirala Gjuin priplove v Trst septembra meseca.
—	Nov hrvaški dnevnik. Danes je začel v Zagrebu v tiskarni Maraviča in Dečaka izhajati hrvaški dnevnik »Novosti«, čegar glavna naloga bode, prinašati vesti brez obzira na razne stranke. — Tudi Rakodczay baje namerava začeti izdajati prihodnji mesec svoj dnevnik, da pripravlja tla njegovi stranki, ki jo bo poklical v življenje — v jeseni.
—	Prva učenka na zagrebškej trgovskej šoli. Deželna vlada hrvaška je dovolila neki gospodični, da se sme udeležiti pouka na zagrebškej trgovskej šoli. To je prva slušateljica zagrebške trgovske šole.
—	Hrv. akad. pevsko in tamburaško društvo »Mladost« priredi v avgustu izlet v Pri-morje, kjer bode nastopilo v več krajih.
—	Vzoren stražnik. V Karlovcu so prišli na to, da je občinski redar Anton Matešič tat. Neki večer sta se skrila v prodajalno mesar Bastijančič in njegov pomočnik ter čakala tatu. I11 res je prišel ob 2. uri in odprl s ponarejenim ključem vrata, Izbral si je tolst vo-lovski jezik, toda ko jc hotel oditi, planila sta mesar in pomočnik nanj ter ga oddala došle-mu nadstražniku. Pri hišni preiskavi pri Ma-tešiču so dobili pet ustrojenih kož, vrednih 116 kron.
—	Ponarejevavci denarja prijeti. Redar-stvo v Zemunu je prišlo na sled celi družbi, ki je ponarejala petkronski in drugi denar. Vodja družbe, krojač Mišič je pobegnil, v roke pravice pa so padli zidar Kaps, neki kmet Do-banovac in še dva druga prijatelja Mišičeva. Za Mišičem je izdana tiralica.
—	Otrok utonil. Dne 22. t. m. je delal posestnik France Kristan iz Viča na njivi, ki leži tik Gradašice. Pri sebi je imel 18 mesecev starega sinčka Franceljna, ki se ie igral ob Gradašici. V neopaženein trenutku se je otrok prekucnil v vodo. Ker je na tem mestu Gradašica precej deroča, odnesla ga je kakih 200 metrov naprej, na kar ga je oče iz vode potegnil. Ker ni vedel oče pripomočkov, kako z vtopljencem ravnati, je otrok umrl, čeravno so bili še znaki življenja v njem, ko ga je na suho položil.
—	Samoumor vojaka radi trpinčenja. V Gorici kroži vest, da se je 22. t. 111. neki vojak
47. pešpolka zaradi neprestanega trpinčenja predstojnikov obesil. Baje se je nedavno iz istega vzroka končal tudi neki drugi vojak. Oblasti molčijo. — Zadnji čas se sploh množijo slučaji živinskega trpinčenja od strani podčastnikov. V državnozborski seji 23. t. m. je domobranski minister Latscher sam, odgovarjajoč na interpelacijo Resla, priznal, da se je dragonec Sammt od polka št. 5 umoril zaradi trpinčenja. Stražmojster in četovodja, ki sta ga mučila, sta dobila po 4 mesece ječe. Naloga novega parlamenta, oziroma delegacij je, da enkrat z bakljo posveti v naše vojaške razmere, kajti slučaji trpinčenja se množijo od dne do dne.
—	»Hrvatski Zagorac«, izhajajoč v Kra-pini, postane glasilo koalicije. List bode nadziral poseben odbor, sestavljen iz pravašev, starčevičancev, naprednjakov in kmetov.
—	Nova železnica na Hrvaškem. Ministrstvo je dovolilo podravskenni in posavskemu železniškemu društvu predkoncesijo za zgradbo železnice od Caglina v Dedno reko, Zdence, Glogovnico, Poderkavlje, Podvinj in Brod.
- Poizkušen samoumor. V Zagrebu se
je pretekli teden hotel ustreliti zasebnik A. Politzer, a kroglja je zgrešila svoj cilj. Sosedje so mu zabranili, da ni mogel izvršiti samoumora.
—	Preprečena nesreča. Zadnjo sredo se je ponoči več dečkov odpeljalo v Zadru skrivaj na morje. Veter jim ie preobrnil čoln, in da jim niso prihiteli na pomoč, bi bili vsi utonili.
—	Grozen umor. V Pančevu se je splazil delavec Ott v kočo kineta Tomiča in ukradel več stvari. Boječ se, da ga izda devetletna vnukinja Tomičeva, šel je y kočo nazaj, deklico sramotno onečastil in nato ubil. Ko je Tomič prišel domov, našel je deklico v nekem kotu mrtvo. Morilca so takoj prijeli.
—	Italijanske sleparije. Kakor znano, je slavila Italija pred malo dnevi stoletnico rojstnega dne Garibaldija. Ali neverjetno je, kako se je v Italiji in se še dan na dan slepari s tem imenom. Tako je 11. pr. v nekem boju pri Mentani (blizu Rima), kjer se je Garibaldi boril, ostalo tisoč mrtvih iz njegove vojske. Pred malo časa pa je — v spomin 40Ietnice te bitke — italijanska vlada pozvala še živeče vdove po teh 1000 padlih Garibaldincih. Vsakdo poreče, da jih po 40 letih mora biti zelo malo. A veste, koliko vdov se je oglasilo? Nič manje, nego 4800! Povsodi po svetu je brezvestnih špekulantov, ali da bi se po 1000 vojakih čez 40 let oglasilo 4800 vdov, kaj takega je res preznačilno za javno moralo v Italiji!
—	Iz Gradca je došla brzojavna vest, da je tamkaj na dopustu nahajajoči se gospod dr. Lippert, višji komisar tržaškega namestni-štva, nenadoma umrl zadet od kapi, star šele 37 let.
—	Sreča v nesreči. V Planini se je te dni sedemletna Hedvika Šare igrala na cesti. V tem hipu pridrvita dva težko vprežena voza po cesti. Kljub klicem voznik ni vstavil in deklica je bila v hipu pod težkima vozovoma. Kdo opiše grozo sorodnikov, ki so gledali ta strašni prizor, kdo pa opiše tudi njihovo veselje, ko se dvigne deklica — nepoškodovana. Deklico je spremljala res izredna sreča!
—	Morski pes požrl učitelja. To vest so donesli razni listi z otoka Hvara, a »pogoltnjeni« učitelj sedaj poroča, da to ni res.
—	Premeščen je č. g. Adrijan Brumen, župni upravitelj v Grožnjanu, v Trst za kaplana pri sv. Mariji V. in proviz. kancelista v škofijski pisarni.
—	Društvo slovenskih profesorjev. Uprava kopališča Cirkvcnica v hrvaškem Pri-morju in Lipik v Slavoniji je članom tega dru-
izkušali odpreti. Na levi strani je bila zavrtana s svedrom velika luknja v njegov okvir in v tej luknji so našli močan žebelj, vtaknjen skoro do glavice. Ko so preiskali drugo okno, so našli podoben žebelj vtaknjen vanj na stičen način, in močni poizkusi vzdigniti okvir okna, so se tudi izjalovili. Policija je bila sedaj popolnoma zagotovljena, da se izhod ni izvršil v tej smeri. In zaradi tega je smatrala kot nekaj popolnoma nepotrebnega odstraniti žreblja in odpreti okna.
»Moje preiskovanje je bilo nekoliko bolj natančno, in tako je bilo iz vzrokov, ki sem jih ravnokar navedel — kajti to je bil slučaj, kakor sem vedel, v katerem je bilo treba o vseh dozdevnih nemožnostih dokazati, da niso take v resnici.
»Nadalje sem sklepal tako-le — a poste-riori. Morilci so gotovo utekli skozi eno teli dveh oken. V tem slučaju niso mogli zopet pritrditi okvirov od znotraj, kakor so jih našli pritrjene — vzrok, ki je v tem delu vstavil preiskovanje policije. In okviri so bili pritrjeni. Torej morajo imeti moč, da se zapro in pritrdijo sami. Temu sklepu se nisem mogel izogniti. Stopil sem k nezaviranemu krilu okna, izvlekel z nekoliko težavo žebelj ter izkušal vzdigniti okvir. Vstavljal se .ie vsem mojim naporom, kakor sem pričakoval. Sedaj sem vedel, da se mora nahajati skrit vzmet; in ta potrditev mojih misli me je prepričala, da so bile vsaj moje premise pravilne, kakor tudi so se še videle skrivnostne okoliščine glede žrcbljev. Skrbno iskanje je kmalu odkrilo skriti vzmet. Pritisnil sem nanj in zadovoljen z odkritjem sem opustil vzdigovanie okvira.
Položil sem sedaj žrebelj nazaj ter ga pozorno opazoval. Oseba, ki je šla skozi to okno, ga je mogla zopet zapreti in pero je zopet prijelo; vendar žreblja ni bilo mogoče dati
nazaj. Sklep je bil očit in je zopet zožil polje mojih preiskovanj. Morilci so morali pobegniti skozi drugo okno. Ako dalje sklepam, da so bili vzmeti na vsakem oknu isti, kar je bilo mogoče, potem mora biti neka razlika med žreblji ali vsaj med načinom njihovega na-meščenja. Stopil sem na posteljo ter natanko gledal čez vzglavno desko drugo krilo okna. Ko sem šel z roko za desko navzdol, sem kmalu našel in pritisnil pero, ki je bilo povsem ravno tako. kakor na sosednjem, kakor sem pričakoval. Sedaj sem pogledal žrebelj. L3il je ravno tako močan kakor oni in vtaknjen notri do glavice.
»Dejal bodeš, da sem bil osupnjen; vendar ako misliš tako, ijotem si moral napačno razumeti indukcije. Da rabim drug izraz, jaz nisem bil niti za trenotek v zadregi. Sled se ni nikdar niti za trenotek pretrgala. Nobenega Iiogreška ni bilo v nobenem členu verige. Zasledoval sem skrivnost do njenega končnega vspelia in ta vspeh je bil žrebelj. Bil je v vsakem oziru popolnoma tak, kakor njegov tovariš na drugem oknu; vendar jc bilo to dejstvo popolnoma brez vrednosti, kakor se tudi utegne zdeti prepričevalno, ako se primerja z mislijo, da se ie tukaj končevala sled. «Ncka.i mora biti napačnega,« sem dejal, »s tem žreb-ljeni.« Potipal sem ga in v moje prste je skočila glavica z nekako četrt palca dolgim koncem. Ostanek je še ostal v luknji, kjer je bil odlomljen. Prelomil se jc bil že pred dolgim časom (kajti robovi so bili vsi zarjaveli) in vzrok temu ie bil očividno udarec s kladivom, ki je glavico žreblja deloma zakopal v. okvir. Sedaj sem zopet skrbno vtaknil glavico v luknjo, odkoder sem jo bil vzel, in podobnost popolnemu črcblju je bila popolna — ni sc videlo, da ie bil zlomljen. Ko setn pritisnil pero, sem rahlo vzdignil okvir za nekoliko palcev; glavica je šla ž njim vred kvišku, medtem, ko
je ostala trdno v sVojem ležišču. Zaprl sem okno in podobnost celemu žreblju je bila zopet popolna.
»Uganka je bila za sedaj razrešena. Morilec je vlekel skozi okno, ki je bilo obrnjeno na posteljo. Potem, ko je po njegovem odhodu padlo samo od sebe doli (ali je bilo morda namenoma zaprto), da ie pritrdilo in prijelo pero; in zadržavanjc tega peresa je bilo, ki ga je policija po zmoti zamenjala z zadrža-vanjem žreblja — iu nadaljna preiskava se je na ta način smatrala nepotrebnim.
»Naslednje vprašanje se tiče načina, kako je morilec prišel doli. Glede le točke sem se prepričal na svojem sprehodu s teboj okolu poslopja. Kakih pet in pol črevljev od tozadevnega okna, je napeljana žica strelovoda. Od te žice bi bilo vsakomur nemogoče doseči okno samo, kaj šele stopiti nanj. Opazil sem pa, da so bile oboknice v četrtem nadstropju one posebne vrste, ki jo imenujejo pariški tesarji ferrades — vrsta oboknic, kakor se dandanes le redkokdaj izdelujejo, vendar jiii je pogosto videti na zelo starih hišah v Lyonu in Bordeauxu. Imajo obliko navadnih vrat, (samo ena vrata, ne dvojna, zgi-balna), izvzemši, da je zdolnja polovica omrežena ali opremljena z odprto ograjo, ki daje tako izvrstno oporo. V našem slučaju so te oboknice široke cele tri in pol čevlja. Ko sva jih videla od zadnje strani hiše, sta bili obedve na pol odprti, to se pravi, oni sta tvorili z zidovjem pravi kot. Mogoče je, da je policija liki meni preiskovala zadnjo stran poslopja, vendar v tem slučaju niso gledali teli ferrad v celi njihovi širokosti (kakor bi bili morali storiti) iu niso zapazili velike širokosti same, ali so vsaj pozabili uvaževati jo, kakor bi bilo treba. In v resnici, potem ko so se enkrat prepričali, da morilci niso mogli uteči tukaj, so preiskovali seveda vse bolj
površno. Meni pa je bilo jasno, da bi oboknica spadajoča k temu oknu ob vzglavju postelje, ako bi se zavrtela popolnoma nazaj k steni, segla do dva čevlja blizu žici strelovoda. Jasno je bilo tudi, da je bilo z zelo nenavadno mero spretnosti in poguma na ta način mogoče priti z žice do okna. Ko je ropar dospel do razdalje dveh in pol čevljev (midva sedaj vza-meva, da je oboknica sedaj popolnoma odprta), se je zamogel lahko močno oprijeti omrežja .Ko jc nato izpustil žico, uprl svoje noge varno ob zid ter pogumno skočil od tod, je zamogel oboknico tako zavrteti, da jo je zaprl; in ako si mislimo v onem času okno odprto, je udri na to v sobo samo.
»Želim, da si dobro zapomniš, kar sem govoril o zelo nenavadni spretnosti kot po-trebnej, da se uspešno izvede tako drzovit in tako težak čin. Moj namen je pokazati najprvo, da je bilo mogoče to doseči; toda drugič in prav posebno želim tvojemu razumevanju vtisniti izvanredni, skoro nadnaravni značaj spretnosti, s pomočjo katere se je moglo to izvršiti.
»Brez dvoma porečeš, imorabljajoč jezik postave, da bi moral jaz, »da raztolmačim slučaj«, raje podcenjevati kakor pa vztrajati pri polnem vpoštevanju spretnosti, ki je bila za to stvar potrebna. Taka je morebiti navada postave, vendar ni postopanje razuma. Moj poslednji cilj je samo resnica. Moj neposredni namen jc, da te privedeni do tega, da primerjaš to zelo nenavadno spretnost, o kateri sem ravnokar govoril, z onim zelo ostrim (ali sirovim) neenakim glasom, glede katerega jezika se nista mogli najti dve osebi, da bi se ujemali in pri katerem ni bilo mogoče bessd razdeliti v zloge.«	(Dalje.)
štva dovolila polovičen popust v kopaliških cenah. Društveniki se morajo izkazati z društveno izkaznico.
—	Iz Želimeljga. (Društvo. — Velika parna žaga. — Letina.) Ker imamo bolj majhne in skromne društvene prostore, sklenili smo za poletno dobo, da se ob nedeljah popoldne umaknemo iz sobe — v senco. Za vasjo v tesni in hladni soteski so napravili društveniki mizo in klopi ter postavili telovadni drog. Tam je sedaj vsakonedcljsko zbiranje društvenikov ob šumečem potoku pod streho košatega drevja — če je lepo vreme. Začeli smo s telovadbo in loteva se fantov veselje, da celo starejši možje poskušajo, v koliko so še gibčni udje, dasi so mnogo pretegnili na svetu. Sreča, da imamo v mladeniču 1. Ščurku izbornega predtelovadca. Kljub temu pa redna predavanja niso zaspala. Petero zapored jih je bilo o francoski revoluciji. 28. t. m. dokončamo tvarino. Nato se pa nadaljuje tvarina kranjske zgodovine od francoske invazije naprej. Tudi na veselico že mislimo. Ko bo odpravljeno najhujše poljsko delo, se lotimo učenja vlog. — Zanimala pa bo javnost novica, da se stavi v naši župniji, na planoti pod Mokrcem velika parna žaga — last grofa Leona Turjaškega, ki bo še to jesen dodelana. Doslej je gro-melo in pokalo vsak dan, ko je dinaniit rušil skalnato stavbišče za ogromno poslopje. Sedaj že delajo tesarji, pri Vodici deluja sesalka in dviga vodo po ceveh v apnenice. Doslej so gonili sesalko ljudje, a sedaj je že postavljen majhen motor, ki bo gnal dinamo stroj in se bo voda gnala z električno silo. Zanimiva je tvorba te gorske planote. Nikjer studenca. V globoki kotanji — blizu žage je pa tolmun, ki ob največji vročini in suši ne iznikne. Tehnik Goderer in agrarni nadzornik \V. Putick sta dognala, da voda iz pogorja Mokre pronica v nižino, pa zadene na poševno, nepro-dorno plast, po kateri teče pod planoto Za-vodičjem ter se v oni globeli dvigne vsled kake zapreke in pride na dan. Vsled pritiska preleze zapreko in se zopet izgubi. Zaradi tega je ta voda studenec — ne kal, kakor drugodi po podobnih kraških tvorbah. Dokaz temu so tudi vodne rastline, ki so vse izključno take, katere rastejo le v takih vodah. To vodo bo torej dvigal elektromotor in polnil veliko hrano (reservoir), odkoder se bo nasičal parni kotel. — Žaga bo stavljena na tri beneške jarme. Motor bo delal s silo 30 konj In gnal tudi dinamo za razsvetljavo. Postavljenih bo več obločnic na kreljišču za delo ponoči. Od kreljišča na vrh Mokrca bo izpeljana žična drča v dolgosti 1310 m. Na najgloblji točki bo imela proste višave 170 m. Žica nosi 700—1000 kg prosto. Z Mokrca bodo torej plavali preko široke doline težki hlodi in sc valili sami na gromado ob žagi. Poleg jarmov bo več cirkularnih žag in strojna sekira za ccpljenje drv. Na drobno razcepljena drva in povezana z žico v velike kotače se bodo taka stavila na trg. V projektu je tudi mlin, kar bo okoličanom zelo v prilog, ker bodo po ravnem lahko vozili do mlina. Da bo pa delovanje in ravnateljstvo tega podjetja olajšano, zveže se Mokre, žaga in šumarski urad v Zelimljem telefonično. Drogi se žc stavijo. Telefonična žica bo dolga 5700 m. Vse je pa zamislil ravnatelj domen Turjaških in šumarnik Josip Schauta. Prvotni načrt je bil, da se postavi dinamo-stroj v Žoki in se prevede sila preko Mokrca. Ali računi so izkazali previsok trošek, in zato se jc končno odločil za parno silo. Nam je žal, da je padel ta načrt. Imeli bi tu in po okolici električno razsvetljavo. Podrobne načrte, lokalno merjenje in tehnične stvari je izdelal tehnik Goderer, ki sedaj stanujoč v leseni kolibi, vodi vse delo. Mlad mož je brez dvoma izvirna in ženijalna glava, rodom iz Ribnice, in gotovo še zaslove na polju tehnike preko ozkih mej svoje domovine. — Letina splošno obeta prav dobro. Le sadja bo bore malo. Uim smo bili doslej še obvarovani. Pretečeno nedeljo nas je zastrašila kakor orehi debela toča. Hvala Bogu, padlo je le nekaj zrn; škode ni nobene.
—	Učiteljska služba jc razpisana na šoli v Bohinjski Bistrici.
—	Novice iz Planine. (Toča — Črv na travnikih. — Neznan samomorilec najden). V soboto 20. julija ob štirih popoldne je pri nas padala skozi četrt ure toča kakor orehi debela. Začelo se je nad Planino in v ozkem pasu potegnilo čez Unec — Cerknico proti Ložu. Prizadeta je Gornja in Dolnja Planina in Liplje, medtem, ko so ob strani ležeče vasi Lazi, Jakovice in Grčarevec ostale nedotaknjene. Toča se je vsula z vso silo in v hipu je bilo vse belo. Škoda je velika, čc se tudi v tem trenutku ne da še natančno določiti. Veliko je trpelo še ne požeto žito — žetev se ima ravno pričeti — fižol — turšica, zelje in druga zelenjad. Sadje je letos kazalo prav dobro, zlasti jabolka — zdaj pa ga polovico odbitega leži na tleh s češuljami vred — kar pa ga jc ostalo je vse obtolčeno in uže začenja gniti. Tako je ta up skoro docela uničen. Planina je siccr po svoji legi za goro navadno zavarovana pred točo, a zdaj nas jc tako nenadoma obiskala in tako huda, da stari ljudje enake ne pomnijo. —: Poleg te nepričakovane šibe pa nas dalje časa uže tepe še druga tudi občutna, namreč črv, ki razjeda polje in travnike. Veliko je po vsej župniji škodoval žc prvi košnji — otavo pa bo na mnogih trav-
nikih popolnoma uničil. Koder so trda tla, je vse rujavo, da je žalostno videti, zlasti po travnikih v bližini vodne struge ali gozda. Ker so korenine spodjedene, je trava tudi še za prihodnje leto vničena in bo treba mnoge travnike vnovič obsejati. Tudi polje veliko trpi pred črvom, zlasti turšica. — Tako se nam je up na dobro letino, ki smo ga imeli v začetku zdatno znižal. Naj bi se državna oblast vsaj toliko ozirala na te naše nadloge, da nam zdatno zniža breme davkov, ki ga tukajšnje obubožano prebivalstvo uže brez teh nesreč težko prenaša. Naj k tema žalostnima novicama dodam še tretjo tudi ne veselo. Otroci, ki so jagode brali, so v nedeljo v gozdu poleg ceste med Planino in Studenim našli mrtveca, ki je ondi ležal skoro gotovo že od jeseni in so bile samo še kosti. Oblečen je bil bolj po gosposko, poleg njega so našli klobuk in zimsko suknjo, pri sebi pa je imel uro in denarnico z 38 kronami, baje tudi rožni venec in mašilo knjižico. Pri prsih pa mu je ležal samokres težkega kalibra 9 mm in glavo je imel prestreljeno. Komisijski ogled je konšta-tiral samoumor. Znamenja, po katerem bi se mogel spoznati niso pri njem našli nobenega. Ljudje govore, da bi vlegnil biti sin nekega trgovca iz Studencga, ki jc bil jeseni zavrnjen iz Amerike, a ga stariši, s katerimi je bil v prepiru, baje niso hoteli sprejeti in je potem brez sledu izginil. Dosedaj so to še samo ugibanja. Poizvedbe pa se vrše.
—	Vrtno veselico priredi mengeška godba, v nedeljo dne 28. julija 1907, na vrtu pri Jelenu" Spored: Godba, petje, šaljiva pošta. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Vrši se ob vsakem vremenu.
—	Umrla je v Postojni 22letna gospodična Emilija Burger, hčerka g. Al. Burgerja.
—	Slovensko gledališče. Naši igralci gostujejo v soboto, 27. t. m., v Krškem v narodni Čitalnici, in v nedeljo, 28. t. m., v Narodnem domu dva večera, v torek pa na Vranskem. Gospa Kreisova, ki je zopet član slov. gledališča, se udeleži vseh gostovanj in tudi gosp. Verovšek. Slovenske predstave vršile se bodo tudi v Kranjski gori, pri Sv. Luciji na Goriškem in v Ajdovščini.
—	„Narodna delavska organizacija v Trstu". Novo društvo pod tem imenom je vlada potrdila.
Dr. Lueger sc jc danes odpeljal na daljši dopust v Briksen.
—	Mesto v Ameriko v smrt. V nedeljo, dne 21. t. m., je utonil pri kopanju v Doblji-čici pri Okljuku Pr. Pczdirc iz Svibnika pri Črnomlju, 18 let star, priden in priljubljen fant. Ker je znal dobro plavati, se sklepa, da ga je najbrž krč prijel. Pomoč jc prišla nekaj trenotkov prepozno. Čez cn teden je mislil odpotovati v Ameriko.
Štajerske novice.
š Štajerski deželni šolski svet jc z letom
1906/7 utrgal remuneracije katehetom za višje (4., 5.) razrede zaradi 14dnevnega podaljšanja počitnic. Rad bi bil znižal tudi potnino za zunanje šole, a temu ni pritrdil deželni odbor. — V mariborskem okraju so katehetje radovedni, ali jim bo deželni šolski svet zvišal remuneracije za šolsko leto 1906/7, ki traja žc od 15. septembra in bo trajalo še do 19. avgusta 1907, torej več kot enajst polnih mese-cev. Če je dosleden svojemu računanju . . .
š Dekanijo Videm je dobil preč. Hinko Verk, doslej dekan v Kozjem.
š Samoninor trgovca. V Račjem pri Mariboru se je 22. t. m. nevarno obstrclil trgovec Vidovič iz Domove pri Ptuju. Njegovo vedenje zadnje dni priča, da mu je otemnel razum. Ko so sa peljali v mariborsko bolnišnico, jim jc potoma izdihnil na Bohovi blizu Hoč, kjer so ga spravili v mrtvašnico.
š Stavka v Slovenji Bistrici. Dne 22. t. m. so pričeli stavkati delavci pri zgradbi »Posojilnice«. ker jim niso ugodili znižanega delavnika od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
š Pri mariborskem glavarstvu jc nastopil službo c. kr. okrajni nadkomisar Franc de Beuvara-Chatelet.
š Mariborski1 državni pravdnik dr. Avgust Nemanič je nastopil štiritedenski dopust, uradne posle je prevzel državnega pravdnika namestnik Rudolf Tscech.
š »Šulferajnu« je volil bivši državni poslanec dr. Gustav Hirsch 2000 kron.
š Pogrešajo od 15. julija sem nadpijonirja Franca Schusterja v Ptuju. — Od 22. t. m. se pogreša pešcc 47. pešpolka, 12. stotnijc Janez Sekol, ki ima bajonet št. 2380.
š Tatici Tereziji Domanjsko, ki jc ukradla svoji gospodinji, Mariji Trstcnjakovi, blaga v vrednosti 38 K 58 vin., je prisodilo mariborsko okrožno sodišče šesttedensko težko ječo.
š Umrla jc v Framu 24-letna pesestnikova hči Ivana Bezjakova, ki jc izpila v vodi fosfor. Vzrok samoumora nesrečna ljubezen.
š Kanclist pri okrajnem sodišču v Konjicah jc postal kanclijski oficijant Henrik Repo-totschni.g.
š Potres, ki jc trajal 2 do 3 sekunde, so čutili 19. t. in. v Globokem pri Brežicah.
š Sv. Jurij ob čavnici. Tukajšnje bralno društvo priredi povodo.n 20Ielnice svojega obstanka dne 4. avgusta veliko ljudsko veselico s sledečim sporedom: Ob treh na Mundovcm vrtu: 1. Poersterjeva „Planinska roža" meš. zbor; 2. beseda društvenega predsednika; 3. Spindlerjeva „Roža spomladanska", meš. zbor; 4. slavnostni govor; 5. Aljaževa „Ne tožim" mešan zbor. — Ob petih v gledališki uti: 1. Sattnerjcva „Na planino" mešan zbor; 2. „Martin Krpan", gledališka igra v
petih dejanjih, pri kateri nastopi nad 30 domačih igralcev. — Ob 8. uri na Mundovem vrtu prosta zabava. Poskrbljeno bo, da se slavno občinstvo zadovolji vsestransko. Obenem bodo stregla domača dekleta s pristnim vinom in svežim pivom, s poviticami, gibanicami, krapci, suhim svinjskim mesom, s kavo, čajem, medico, sladkarijami i. t. d. Za ušesa bo skrbela Kocmutova godba, domači in sosedni pevski zbori, govorniki ... Za oči bo cvetlični šotor, cirkus, gašperl-gledališče, umetni ogenj i. dr. Postavljeno bo strelišče, daš se lahko elektrizovati, srečo poskusiš pri srečolovu, novice bo donašala šaljiva pošta i, t. d. — Vstopnina: a) na Mundov vrt samo 20 vin. Pri blagajni dobi vsakdo znak v potrjenje vplačane vstopnine; b) v gledališče: za sedeče 1. vrste (stole) 1 K; za sedeže 2. vrste (klopi) 50 vin., za stojišče 20 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Spored se bo izvrševal točno ob določenem času. Osebnih vabil ne razpošiljamo. Ob skrajno neugodnem vremenu se vsa slavnost preloži. I< najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Koroške novice.
k Slovenska trobojnica v Celovcu — zastavica in ne zastava — plapola na do podstrešja dovršenem poslopju hotela »Sand-\virt«. Pri zgradbi hotela delajo Slovenci, Nemci in Lahi. Ko jc bila stavba do podstrešja dovršena, so hoteli Nemci samo frankfurta-i ico, Slovenci pa samo trobojnico razobesiti. Nazadnje so se tako pobotali, da se trobojnica m frankfurtarica, obe enako veliki iu v enaki višini razobesita. S to salomonsko razsodbo jc bilo ponosu obeli narodnosti zadoščeno.
k Nadvojvoda Leopold Salvator na Koroškem. Nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu generalnega konzula Aleksandra Singcrja in polkovnika Weignerja sc jc peljal te dni skozi Trbiž na Tirolsko. Nadvojvoda jc nadzoroval trdnjavo Malborget in pa delovanje metalcev svetlobe. Trg Malborget je bil krasno okrašen z zastavami, kar sc nc more trditi o Trbižu. Lc nekaj hiš jc razobesilo zastave, da, Trbižani kaj radi on rase hiše z zastavami, če obišče Trbiž n. pr. kakih 31 tržaških pevcev. Zd:ij ob nadvojvodovem obisku pa niso niti pravočasno prižgali svetilk.
k Podroščico .ic razpisana javna trafika. Prošnje jc vložiti do 6. avgusta celovški finančni okrajni direkciji.
k Avtomobil je zadel pri Bistrici ob Dravi v neki kamen, ko sc jc nameraval umakniti nekemu vozu. Avtomobil jc zelo poškodovan, voz se je prckucnil. Ranjen ni bil nihče.
k Nesreča na železnici. Iz Brež poročajo, da je bil ondi povožen neki izprevodnik, ki je žc mini v judenburški bolnišnici.
k Umrl jc 22. t. ni. v Rožaku deželnosodni svetnik Jan. Pirker, star 49 let.
k Sreča v nesreč'. 20. t. mes. jc šel pri Osojah čez prehod proge posestnik Kragler, ko je imel priti vlak. Predno jc bil pa z vozom s proge, jc pa že pridrvil poštni vlak, ki je voz popolnoma pokončal, vozniku in pa konju sc pa ni nič storilo.
k Otvoritev restavracije. Dobro znana restavracija »Pri solncu« v Celovcu, katera jc bila vsled prezidave Spitrove hiše na Kolodvorski cesti čez eno leto parta, sc je 21. t. mes. v no\ih prostorih na ravno tistem kraju zopet otvorila.
k O tožbi poslanca dr. Waldnerja proti grofu Khevenhiillerju sc vrši glavna razprava dne 28. t. m. pred okrajnim sodiščem v Št. Vidu ob Glini.
k »Siidmarki« so darovali beljaški gimnazijski maturanti 25 K.
ilovice iz Boiprije.
si Shod bolgarskih glasbenikov se ic vršil te dni v Sofiji. Na shodu, ki jc bil zelo dobro obiskan, so sc razpravljala razna vprašanja glede na glasbo in organizacijo.
si Bolgarsko državno operno društvo. O tem se nam še poroča: V Sofiji bivajoči bolgarski umetnik g. K. Mihajlov Stojan jc na-svctoval bolgarski vladi, da naj ustanovi bolgarsko operno društvo. Gospod Mihajlov Sto-jan jc vladi zatrdil, da bi sani s pomočjo nekaterih slovanskih umetnikov poizkusil takšno društvo ustanoviti ter se mu postaviti na čelo. Vlada jc ta nasvet odobrila z željo, da naj ,ii gospod Mihajlov predloži tozadevni načrt. V svrho tega sc jc umetnik peljal v Prago in pred nekoliko dnevi sc jc vrnil ter predložil vladi natančen načrt. Izpočetka bi vlada dajala društvu 200.000 levov letne podpore, pozneje bi sc vsi stroški zavzdržavanje društva poravnali iz rednih dohodkov od opernih predstav.
si Jubilejne poštne znamke na Bolgarskem. Ob priliki letošnje dvajsetletnice vladanja bolgarskega kneza bodo sc izdale posebne poštne znamke. Radi tega sc je žc ravnatelj bolgarskih poštnih, brzojavnih iu telefonskih uradov gospod Stojanovič peljal v Budimpešto, da tam naroči izdelovanje jubilejnih poštnih znamk.
si Dvajsetletnica vlade bolgarskega kneza. Da se dostojno obhaja dvajsetletni jubilej vlade bolgarskega kneza, dovolila jc vlada 14.000 levov za potrebno ozaljšanjc poslopij v Trnovem, kjer sc bode slavnost obhajala.
si Shod bolgarskih svečenikov prepovedan. Bolgarski sveti sinod .ie prepovedal shod bolgarske duhovščine, ki se jc imel vršiti ta mesec v Sofiji, radi tega, ker shodi duhovnikov si osvojuiejo pravice, katerih nimajo ter sc mešajo v vprašanja, katera rešiti so koni-petentni samo osrednji duhovni in posvetni uradi.
Ljubljanske novice.
lj Odbor pevskega društva »LJubljana«
tem potom vse izvršujoče člane vljudno opozarja. da se vrši v soboto, t. j. dne 27. t. ni. ob 8. uri zveč. v mali dvorani hotela »Union« pevski sestanek. Na dnevnem redu jc: Sklepanje o vajah moškega zbora, o mešanem zboru in o ustanovitvi stalne pevske šole.,.—' Z ozirom na važen pomen le-tega sestanka, se želi polnoštevilna udeležba. Ta oklic velia tudi za člane-pevce, ki bi slučajno ne prejeli tozadevnega vabila po pošti.
lj Deželni predsednik gospod Scwarz se jc danes zjutraj odpeljal v Logatec.
lj Dva mlada prlsiljenca, Pichlcr in Gra-zcr, sta pobegnila od zgradbe »Ljudske posojilnice« v Miklošečevih ulicah.
lj Posili v zapor. Pri Tacnu so prijeli pobeglega prisiljenca Henrika Aumgerja. Ko so ga transportirali v Ljubljano, dejal jc, da v prisilno delavnico noče iti ter je razžalil cesarja. samo da bi prišel k deželnemu sodišču,, Dejal ie tudi, da je na Tirolskem ukradel 600 kron. Res so ga oddali deželnemu sodišču.
lj Shod »Društva trgovskih in poljedelskih uslužbencev za Kranjsko s sedežem v Ljubljani« sc jc vršil dne 21. t. ni. dopoldne ob obilni udeležbi v Perlcsovi restavraciji. Zborovanje je otvoril in vodil g. Ignacij Zaman, ki naznanja, da sc jc na zadnjem društvenem shodu pred 14 dnevi sprejeta peticija, ki zahteva delavsko starostno zavarovanje, vposlala državnemu zboru. Nato govori g. .lezeršek o namenih društva. Odbor se je žc opetovano resno posvetoval o ustanovitvi društvene posredovalnice za svoje člane. Čim se društvo ojači, se posredovalnica ustanovi. Nadalje je razmotrival tudi vprašanje o zavetišču brezposelnih uslužbencev. Navdušuje zborovalce na delo in na agitacijo, da sc društvo, ki šteje že lepo število članov, še bolj ojači. Nato govori gosp. Varšek, ki obrazloži važnost stanovskega združevanja in pa osobito nujno potrebo, da si ustanovi društvo posredovalnico. Društvo nima namena, da se bori proti delodajalcem. Namen mu jc namreč združevanje. Moškerc naglaša, da mu je naročil odbor, naj za današnji shod sestavi in utemeljuje prošnjo na državni zbor glede na zahteve netzučenih trgovskih uslužbencev zbornici, ki jih postavo-da a malone popolnoma prezira. Na Mošker-ccv nasvet sc soglasno sprejme na državni zbor sledeča peticija: C. kr. vlada jc predložila poslaniški zbornici vladni načrt postave o službeni pogodbi trgovinskih pomočnikov in ostalih delojemalcev v enakem razmerju. (Postava za trgovske pomočnike.) Samobsebi je ta vladni korak umesten, samo žalibog ne ozira sc nameravana postava prav nič na člane naše organizacije. Nameravane vladne predloge S 1 določa marveč, da veljajo določila nameravane postave zgolj za določitev službenega razmerja onih oseb, ki so predvsem poklicane za trgovske posle (trgovski pomočniki) in za višje, nc trgovske posle. Drugi odstavek S 1. nameravane postave pa določa, da izključuje postava one pri trgovcu nastavljene osebe, ki sc le izjemoma vporab-ljajo za trgovske posle in pa osebe, ki vrše v trgovini druge kakor kupčijske posle, kakor n. pr. trgovski sluge, zavijači blaga, kočiiaži in drugi. Shod naiodločnejše obsoja, da je vlada popolnoma prezrla in sicer namenoma, kar dokazuje II. odst. S 1 nameravane postave naš stan. Pomožno trgovsko strokovno neiz-učeno osobje, na katero sc nameravana postava namenoma ne ozira, se jc po razvoju trgovine tako razvil, da bi sc brez njega preprečila vsaka nadaljna trgovina. So trgovci, ki nimajo nikakega izučenega službenega osobja, brez uslužbencev pa izhajati ne morejo. Dasi jc pa naš stan v narodno-gospo-gospodarskem oziru velikega pomena, se pa postavodaja prav nič nc ozira nanj. Za nas so veljavna zgolj določila poselske postave in pa ona določila za dninarje po obrtnem redu. To je pa bore malo in mi moramo zahtevati in zahtevamo najodločnejše, da nas vlada in postavodaja ne prezirata več tako, kakor se jc to godilo do zdaj. Dan na dan izhajajo nova postavna določila glede na delovno dobo, glede na delavsko varstvo itd. itd., kar je popolnoma prav, samo za nas naj bi pa zadostovala ona zastarela določila, izdana pred sto leti splošnega državljanskega zakona in pa tiste zastarele stare določbe obrtnega reda o dninarjih. Saj tako sodi vlada in nam to lju-beznjivo prisoja v motivaciji S 1. nameravane postave. Ker pa naš stan ni našel milosti v očeh visoke vlade, ki nas nemilo za nedrago šc nadalje prepušča brezsrčno sto let starim določilom, upamo, da dobimo svoje pravice, ki nam gredo, pri zastopnikih ljudske zbornice. izvoljene po načelih splošne in enake volivne pravice. Pred vsem pa zahtevamo, da uveljavijo poslanci iz ljudstva pri posvetovanju ia sklepanju o navedeni postavi sledeče naše zahteve: I. Uvede naj se prisilno stanovsko združevanje. Posamni člani enega stanu pa naj imajo pravico, da vstopajo po prosti volji v ono stanovsko svoje društvo, ki si ga sami izvolijo. Le stanovsko združene člane smejo sprejemati v službeno razmerje delodajalci. Posredovanje služb naj sc vrši zgolj po stanovskih organizacijah. Dogovorno z organizaciami delojemalcev naj sc uredi službeno razmerje med delodajalci in delojemalci. 2. Nujno zahtevamo, naj sc zakonitim potom uvede starostno zavarovanje, preskrba vdov in sirot, in sicer v taki meri, da bo starostna preskrba tudi dejansko zadostna in ne bo treba prizadetim trpeti pomanjkanja. 3. V nameravano postavo glede na trgovske uslužbence naj sprejme ljudska zbornica tudi primerna določila, ki odgovarjajo naši moderni socialni dobi. Nujno potrebno je, da sc določi za nas nedeljski počitek. — Zaman naznani, da posluje društveni odbor vsako ne-
deljo od 9. do 12. ure dopoldne v društvenih prostorih in zaključi zborovanje.
Ij Odbor pomočniške bolniške blagajne zadruge gostllnčarjev, kavarnarjev itd. v
Ljubljani se je dne 17. t. m. sledeče konstituiral: Načelnikom je bil izvoljen od strani delojemalcev gospod Cufar Josip, njega namestnikom pa od strani delodajalcev gospod Tosti Ivan, v odboru pa so gg. Križ Peter, Svoboda Viljem, Bauer Julij, Debevc Pavel ter Bosak Alojzij in Handler Josip kot namestnika. Pomočniška bolniška blagajna je unela v enem letu. t., j. za čas od 1. junija 1906 do 30. junija 1907 dohodkov 11.073 K 10 h in izdatkov 7247 K 54 h. Mojstrska bolniška blagajna zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani je imela v ravno istem času kot pomočniška dohodkov 13.632 K 65 h in 10.686 K 65 h izdatkov, ima tedaj rezervnega kapitala 2946 K. Obedve blagajni te zadruge imata torej v enoletni poslovni dobi blizu 7000 rezervnega fonda, kar pač njun obstoj in sigurnost briljantno dokumentira.
Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 12. do 18. julija je dela iskalo 10 moških in 37 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponudeno 11 moškim in 37 ženskim uslužbencem. V 35 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 18. julija je došlo 1496 delojemalcev in 1741 delodajalcev. V 957 slučajih je bilo delo sprejeto. — Delo dobe takoj, moški: 3 gostil, sluge, 5 trgovskih slug, 4 pi-varniški delavci, 1 oženjen kočijaž, 9 konjskih hlapcev, 1 hišni sluga; ženske: 4 šivilje, ena prodajalka začetnica, 3 natakarice, 3 gostilniške kuharice, 7 gostilniških deklic, 4 kuharice 16 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom' — Dela iščejo, moški: 1 strojnik, 1 pečar 2 vrtnarja, več pisarniških slug; ženske: več prodajalk raznih strok, 2 sobarici in razni drugi posli. — Oddati je stanovanja z eno, dvema ali tremi sobami, več meblovamh mesečnih sob. — Posredovanje dijaških stanovanj. _ Pismenim vprašanjem je priložiti
znamko za odgovor.
.Ij Umrl je na jetiki mizarski pomočnik
Ivan Uršič, star 39 let.
Ij Občni zbor delegatov okrajne bolniške blagajne bo v četrtek dne 1. avgusta ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Mestnega Doma".
Ij Seja „Slov. Kršč. Soc. Zveze" je danes točno ob pol osmi uri zvečer.
Razne stuarl.
Na smrt obsojeni odvetnik. Med včerajšnjimi brzojavkami smo poročali, da je bil odvetnik dr. Hau v Karlsruhe obsojen na smrt, ker je baje ustrelil svojo taščo gospo Molitor. Tekom razprave se je dognalo sledeče: Dr. Hau je bil v Ameriki izvrsten odvetnik ter je star sedaj 36 let. Letos je obiskal v Karlsruhe svojo taščo gospo Molitor, pri katerej živi še ena neomožena hčerka. Med njo in njenim svakom se je razvilo ljubavno razmerje. Ker je bila Hauova žena na svojo sestro jako ljubosumna, je silila vedno, naj se čimpreje vrneta v Ameriko, pri čemer jej je pomagala tudi njena mati. Končno je dr. Hau res odpotoval čez Angleško v Ameriko, toda iz Londona se je skrivaj vrnil v Baden-Baden, nadevši si ponarejeno brado, da --kot se je sam izrazil — še enkrat vidi svojo svakinjo, ki o njegovi ljubezni ni ničesar vedela. Za njegovega tajnega bivanja v Baden-Badnu je bila ustreljena gospa Molitor. Istočasno pa je izginil brez sledu iz gospejine hiše tudi strežaj Wieland, kar vzbuja sum, da je bil od nekoga najet za umor, vendar ne od dr. Haua. Kako se ie izvršil umor, dr. Hau ni mogel razložiti, ravnotako tudi ne nikogar sumiti. Odkritosrčno je priznal, da je tako neprevidno ravnal le radi ljubezni do svakinje, toda da bi imel namen umoriti taščo, o tem še govora ni. Med razpravo se je nabrala pred sodiščem velika množica, ki je grozila gospodični Molitor, ko se je odpeljala v zaprtem vozu. Soproga Hauova je zvedevši, da je njen mož obdolžen umora in zaprt, izvršila samoumor. Končni govor svojega zagovornika jc dr. Hau poslušal, nc da bi se ganil. Ko ga jc predsednik vprašal, ima li kaj dodati, ni dobil odgovora. Šele na ponovno vprašanje predsednikovo je obtoženec izjavil mirno in odločno: »Povedati nimam ničesar več«. Porotniki so se ob pol 1. uri podali v posvetovalnico, kjer so ostali celo uro. Ob dveh je bila obsodba proglašena. Zagovornik je takoj prijavil zahtevo po reviziji obravnave. Upajo, da veliki vojvoda pomilosti dr. Haua. Med obravnavo se je nabrala pred sodiščem velikanska množica, ki je večkrat hotela vdreti v poslopje, a jo je redarstvo in vojaštvo vrglo nazaj. Vse hiše in gostilne v bližini so morali zapreti. Ko je bila proglašena obsodba, je ljudstvo klicalo dr. Hauu »Zivio«, pred hotelom, kjer stanuje rodbina Molitor, pa napravilo mačjo godbo. Razburjena množica ie napadla tudi redarstvo in vojaštvo, ki je moralo nastopiti z golim orožjem. Nekemu redarju so strgali vso obleko s telesa, neki stotnik pa je bil ranjen. Dr. Hau se je včeraj razgovarjal s svojim odvetnikom in zopet zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Bridko se je pritoževal radi ravnanja predsednika ž njim ter prosil zagovornika, naj se posluži vseh pravnih sredstev zoper obsodbo, kr so mu na razpolago. — Zanimivo je pri obravnavi, da jc časnikar Schweder, ki je bil pri obravnavi navzoč, vložil proti badenskemu državnemu pravdništvu ovadbo radi prestopka tiskovnega zakona, ker je pošiljalo badenskim in fran-kobrodskim listom napačna poročila.
Šestkratni umor in samoumor, V vasi T ris pri Holstebru je obesila neka ženska tri otroke nekega kajžarj^, kateremu je vodila go-
spodinjstvo, nato je obesila še svoje tri otroke in ustrelila sebe. Strašni čin je storila, ker ji je bila odpovedana z avgustom služba/
Novi nemški vojaški zrakoplov se da izvrstno voditi. 23. t. m. je plut cele tri ure po zraku in čisto po načrtu obkrožil cerkev sv. Nikolaja. Zrakoplov je nato odplul do Span-daua in nazaj. Baje novi francoski zrakoplov »Patrie« ni nič boljši od nemškega.
Očeta ubil po nagovarjanju matere. Posestnik Eorgy v Gyulakeszi, nedaleč od Po-žuna, jc napravil oporoko, ki je v njej raz-dednil svojo ženo, ker se ni prav nič brigala za gospodarstvo. Ko je žena to izvedela, grenila mu je bivanje v hiši na vse mogoče načine tako dolgo, dokler se ni Eorgi preselil v zidanico v svojem vinogradu. Njegov sin cdinec brez strogega očetovega nadzorstva — jc zašel na napačna pota, kar je osve-tožcljna mati spretno izkoristila, pregovorila je namreč svojega sina, naj umori očeta. Ko-loman je vzel britev, šel v zidanico in očetu prerezal vrat. Po storjenem zločinu je hotel ubežati, toda orožniki so preprečili njegov namen.
»Črna roka« je umorila v Novem Yorku zavratno najbogatejšega Armenca.
Mravlje so deževale pri Veliki Kaniži preteklo nedeljo.
Smrtna kazen z gorenjem. V Ohio je bil na smrt obsojen morilec Henry VVhite. Privezali so ga na stol ter spustili skozi njegovo telo električni tok 1850 voltov, toda White je ostal živ, žila mu je bila popolnoma redno. Drugi pot so spustili vanj še enkrat močnejši tok. Iz tejesa nesrečnega Whiteja je siknil svetel plamen, ječa pa se je napolnila z duhom sežganega mesa. Smrt tudi sedaj ni nastopila radi električnega toka, ampak vsled zgorenja.
V blatu življenja. Pred okrožnim sodiščem v Jožefovem je stala približno pred mesecem 151etna Marija T. radi potepanja in prostitucije. Pri zaslišanju je izjavila preiskovalnemu sodniku, da je delala, dokler je imela posel, kot pomožna delavka. Ko pa je delo ponehalo, vdala se je prostituciji, da se more preživiti. Očeta ni nikdar poznala, matere pa ni videla že tri leta in tudi ne ve, kje stanuje. Sodnijskc poizvedbe so dognale, da je bila deklica že od rane mladosti prepuščena sama sebi ter da že enajsto leto ni več pri materi. Variha ni imela sploh nobenega. Dve leti je že bila v poboljševalnici ter se preživljala z raznim delom, ko je bila odpuščena. Bivališča matere niso mogli poizvedeti. Sodnik je vpo-števal te žalostne okoliščine in mlado, lepo deklico obsodil samo radi nemoralnosti na 24 ur zapora, za kar se mu je s solzami v očeh zahvalila, obljubujoč. da se bode poboljšala. Po prestani kazni jo bodo priporočili ligi »proti trgovini s človeškim mesom.« — Žalostno a zgovorno pojasnilo k poglavju o zanemarjeni mladini.
— Štrajk mestnih delavcev v Lvovu se je končal s tem, da so delavci dobili 10% zvišanje plače in da je prevzelo mesto zanje pri-nos v bolniško blagajno.
Iz zgodovine cilindra. Marsikdo, ki se danes postavlja- s »pino« ali »Verlangerung des Hohlratimcs«, ne ve, da ima današnje pokrivalo, ki velja kot najelegantnejše. svojo nad vse zanimivo zgodovino. Razvil se je cilinder tekom tridesetletne vojske iz takozva-nega »Schlapphuta« ter prišel za časa Ljude-vita XIV. do veljave, potem ko je izpodrinil »Dreimasterja«. Tudi angleški puritanci so ga nosili in sicer z ravnim okrajem, kot n. pr. dunajski izvoščeki. Z Angleškega so ga kva-kovci zanesli v Ameriko, kjer se je razvil do te oblike kot jo ima dandanes. 1789. začetkom francoske revolucije je bil cilinder zunanje politično znamenje tretjega stanu, ki mu je pripomogel do popolne zmage, ko je pri nas vladal še »trikotnik« ali pa klobuk, kot ga danes nosijo državni uradniki v paradi, ki so ga pa nosili več v roki, kot pa na lasulji. Težje se je cilinder udomačil na Nemškem. He-senski volivni knez je ukazal, da mora iti vsakdo, ki nosi cilinder, pometat cesto, ruski car pa je kratkomalo take predrzneže pognal čez mejo. Seveda je mislil, da so lastniki cilindrov člani kake tajne prekucijske stranke. Vendar je zmagal cilinder v elegantnih krogih v salonu, dočim »srednji« in »nižji« stanovi nosijo dosledno mehka pokrivala iz klobučevine, različna po barvi in obliki, kakor ravno zahteva moda.
Brijenje ob zvokih godbe. Ko smo bili še na gimnaziji, smo pisali učene razprave o vplivu glasbe na človeško srce, ter prišli do zaključka, da se ob zvokih koračnice da prav lahko korakati, da godba blaži človeka, da nekateri lažje jedo in prebavljajo itd. Da se ob glasovih strun zaljubljencu topi srce sladkih občutkov, tega takrat še nismo smeli pisati in najbrže danes tudi šc ne, dasiravno je gola resnica in stara reč. Novo pa je, da se ob spremljanju godbe ljudje brijejo in sicer v Ameriki, kjer so v kurioznostih vedno za pol stoletja pred Evropo. — Pride nedavno v New York ubog italijanski brivec ter otvori v Brooklynu brivnico. Konkurenca je bila velika, zato mu je šlo jako slabo in od dne do dne je bil bolj pobit. Da se pa potolaži, vzel je često v roke gosli in jim tožil svoje bolečine. Končno ga jc vendar sreča pogledala skozi veliko okno. Prišel je vendar gost ter udobno sedel v veliki stol. Dočim je pomočnik po vseh pravilih brivske umetnosti gostov obraz obdelaval z milom, sedel je žalostni maestro v ozadju sobe za zastorom in z goslimi v roki tugoval nad svojo nesrečno usodo. Bila je otožna melodija, katero je Italijan tako mojstrsko igral, da je na koncu gost vzhičen vzkliknil: »Potrpite še z brijenjem in igrajte pesem šc enkrat,« sedel v stol in iznova poslušal z največjim užitkom melanholični na-pev. Oost se ie iskreno zahvalil in brivca za-
gotovil, da zopet pride, ako mu bode na razpolago tak umetniški užitek. Lokavi Italijan je takoj spoznal, da bi se dala na ta način napraviti dobra kupčija. Vzel je k sebi svojega stričnika in sedaj oba godeta, medtem, ko pomočniki brijejo goste, katerih je vedno več. Seveda čutijo to izpremembo njegovi sosedje in so vpeljali v svojih brivnicah deloma godce, deloma pa avtomate. In sedaj so Ameri-kanci tako srečni, da imajo pri brijenju najlepši umetniški užitek.
Samoumor je izvršila v Budimpešti 18-letna učenka dunajskega konservatorija Alica Benzingcr. Pila je na cesti lug.
Samoumor ministerialnega svetnika. V Budimpešti je skočil v poslopju trgovinskega ministrstva iz četrtega nadstropja na dvorišče vpokojeni ministerialni svetnik Nikolaj Loskay, ter obležal na mestu mrtev. Loskay jc preje načeloval nekemu železniškemu oddelku, a radi prehude nervoznosti bil vpoko-jen ter poslej živel v Papi. Pred nekaj dnevi je prišel v Budimpešto, hoteč govoriti z načelnikom železniškega oddelka, ministerial-nim svetnikom Stettino. Ker ga ni dobil, pustil je v sobi dežnik ter odšel na hodnik, odkoder je izvršil samoumor. Pri njem so dobili listek s prošnjo, naj o njegovej smrti obvestijo njegova brata, brigadirja v Zagrebu in benediktinskega priorja v Šopronju.
Hudi kadet in še hujši dijak. 17. t. m. se je kadet cesarskih lovcev Edgard Hoeberth pl. von Sch\varzthal v Tridentu pri sprehodu zadel v dijaka Colpija. Dijak pravi kadetu: Dostojno se vedite! Kadet pripelje nato dijaku zaušnico. Colpi udari s palico po kadetu. Kadet potegne britko sabljico in udari z njo dijaka. Dijak potegne samokres in ustreli na kadeta, pa ga ne zadene. Konečno so policaji huda bojevnika pomirili.
Posebni red za rudarje bo ustanovil kralj Edvard angleški. To je obljubil te dni v Car-diffu, kjer je pohvalil rudarje, ki tvegajo svoje življenje za ponesrečene tovariše.
Ničnostno pritožbo je vložil na smrt obsojeni kovaški mojster Šosna.
Na denarno odškodnino 50.000 funtov šterlingov je obojen londonski list »Daily Mail«, ker je objavil o nekem tvorničarju mila neresnične stvari.
Oba japonska vohuna, ki sta bila prijeta v Kaliforniji, so zopet izpustili, ker jima niso mogli dokazati nič kaznjivega.
Službeno razžaljenje po telefonu. Neki dunajski trgovec je pred dnevi opetovano po telefonu poklical neko sorodnico, ki pa se je oglasila šele, ko je večkrat bila poklicana. »Zakaj ne prideš tako dolgo k telefonu?« vprašal je trgovec, nakar je dobil pojasnilo, da je bila dama, ko sc mu je oglasila, klicana prvič. Trgovcu je zavrela kri nad telefoni-stinjo in je v govorilnik brezobzirno zakli-cal: »Nesramna oseba!« Telefonistinja je nadzirajoč slišala tc besede in se čutila v službi razžaljeno. Zato je vložila proti trgovcu tožbo radi žaljenja osebne časti v službi. Sodnik je sicer priznal, da je bila uradnica objektivno razžaljena, a o razžaljenju v službi da ne more biti govora, ker je ona dotične besede slišala le slučajno. Službeno razžaljenje bi bilo, ako bi bil trgovec dotične besede izrekel njej naravnost. Zato je tožbo telefoni-stinjc zavrnil ter izjavil, da trgovca lahko toži radi razžaljenja časti.
Trojčke je povila soproga mestnega pisarja Franca Maletiča dne 10. t. m. v Petro-varadinu. Vsi trije so fantje in prav krepki.
Napad na brzovlak. Brzovlak Budimpe-šta-Braševo je bil med postajama Bramgicska in Deva v veliki nevarnosti. Nekdo je namreč dal na tir dinamitno patrono, ki je eksplodirala, poškodovala tir in eno brzovlakovo kolo. Tudi most je nekoliko poškodovan in razbita so okna lokomotive. Vlak je imel enotirno zamudo.
Ubil se je v gorah dr. Schneider iz Bc-rolina.
Zaprli so v Budimpešti grofa Rudolfa Nyarija zaradi protinravnega prestopka.
Pariško časopisje. »Petit Parisien« izhaja dnevno v 1,250.000. ob nedeljah 1,500.000 izvodih, »Petit Journal« v 850.000, »Journal« v 650.000, »Matin« v 450.000 izvodih. V 100.000 izvodih izhajajo »Echo de Pariš«, »Eclair«, »Petite Republique« in »Croix«. »Libre parole« izhaja na dan v 260.000, »Radical«, »Auro-re« in »Lanterne« v 20.000—40.000 izvodih; »Temps«, »Figaro« in »Gaulois« le po 30.000, »Journal des Debats« pa v 18.000 izvodih.
Moderno dobro srce. V Florenci je umrla žena, ki po njej tuguje marsikak bivši hudodelec, Luiza Andre. Rodila se je kot hči angleškega pastorja v Ženevi. V Florenci je ustanovila zavetišče za bivše tatove, roparje, sploh propale ljudi vsake vrste. Vsak dan' jim je odpirala vrata svojega stanovanja in jih hranila. Seveda ni pri vseh dosegla zaželje-nega uspeha, kajti mnogo jih je zopet padlo v svoje stare grehe. Toda junaškej ženi ni upadlo srce. Če je bilo treba, oblekla je moško obleko in poiskala izgubljeno ovco. Veliko mladih ljudi, ki so bili že popolnoma na poti v propast, je rešila njena požrtvovalnost in ljubezen.
Slavni portretist Theobald Chartran je umrl v Parizu v starosti 57 let. Njegova najboljša dela so portreti ranjkega papeža Leona XIII. in ameriškega predsednika Roose-velta ter njegove hčere Alice.
Mednarodni rudarski kongres se bode vršil sredi septembra v Solnogradu. Razpravljalo se bode o delavnem času, o zakonih glede zavarovanja, delavskem varstvu, ženskem in otroškem delu, o izobrazbi delavcev in delavskem nadzorstvu. Francoske organizacije stavijo predlog glede združenja rudarjev v slučaju potrebe za občno stavko in predlagajo naj sc razpravlja o tem, kako stališče naj zavzamejo organizacije v slučaju vojske.
Telefonska In brzojavna poročila.
NOVI RAVNATELJ GIMNAZIJE V KRANJU.
Dunaj, 24. julija. Za ravnatelja gimnazije v Kranju je Imenovan prof. Fajdiga Iz Ljubljane.
SMRTNA KOSA.
Tolmin, 24. julija. Danes zjutraj ob 3. uri je umrl g. Karol Penzin, zlatomašnik. Pogreb v petek ob 8. uri.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 24. julija. Državni zbor je imel danes zadnjo sejo. Zbornica je sprejela zvišanje melioracijskega fonda. V današnji seji je dr. Žitnik vložil predlog za podporo po toči oškodovanim prebivavcem v občini Slavina; Gostinčar za regulacijo službenega razmerja državnih pisarniških pomočnikov in oficijan-tov.
Dunaj, 24. julija. Češki agrarec poslanec Prašek je v današnji seji izjavil, da češki agrarci ne morejo garantirati za osebno varnost poslanca dr. Myslivca. (Glej poročila iz državnega zbora.)
ZA NEDELJSKI POČITEK V LEKARNAH
NA KRANJSKEM.
Dunaj, 24. julija. Poslanec dr. Krek s tovariši je v današnji seji državnega zbora vložil interpelacijo v zadevi uvedbe nedeljskega počitka po lekarnah na Kranjskem.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 24. julija. V današnji seji gosposke zbornice je izvajal ministrski predsednik Beck, da se je vlada v polni meri poslužila ustavne pravice, imenovati nove člane gosposke zbornice, da s tem pokaže, kako zelo hoče varovati pravice gosposke zbornice. Gosposka zbornica ostani trdna opora vladi.
BOJ MED ČEHI.
Praga, 24. julija. V Udincu so se na nekem shodu z noži obdelavali češki konservativci iu češki naprednjaki.
STAVKA PRI PREDORU SKOZI TURE.
M a 1 n i c a (Koroško), 24. julija. Tudi na koroški strani predora skozi Ture je stopilo v stavko 300 delavcev. Doslej je vse mirno.
MESTO GORI.
Vi c t o r i a (Columbia), 24. julija. V mestu divja velik požar. Dva oddelka mesta s 150 hišami sta že postala žrtev ognja.
Dobro domače vino
po gld. 22*—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanic, vinogradnik, Krapina.
I 2 lepi stanovanji 2
obstoječi iz vsako po 3 sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe, vse se zapre z enim ključem, dalje klet, za četrtletno na-jemščino po K 179 20, se oddasta s 1. avg. Stanovanji sta v visokem pritličju in I. nadstr.
s prostim razgledom v neki novi hiši. Pojasnila na Bregu št. 10, II. nadstr. zadaj.
Učenca
sprejmem iz boljše hiše takoj v trgovino z me-1587 šanim blagom pri tvrdki 5~5
lunn Utihčlč v Cerkljah pri Krikcm.
Dvoje lepih stanovanj
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta, se za avgust odda na Dunajski cesti št. 60. 1603 4—2
Služba	1695 2-2
orsnnistn in cerMkn
spojena s kmetijo
u Besnlcl nad Kranjem
se razpisuje do 15. septembra. Za trgovino z raznim blagom se išče
prodajalka
z dežele. Zahteva se malo znanja v knjigovodstvu in zmožnost opravljati posel blagajničarke. Naslov pove upravništvo. 1590 4-3
1578
Vzorce pošilja zastonj.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
ffajbolj. kosm.zobo-r- ~ i is tii. stvo
___'—Izdelovatelj
^Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

— priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n •	—	2*69 i6o—s«
msipeno jb 1 v« v ^adcllh In steklenicali.
1641 1
bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem, postaja Videm-Kr&ko.
KVil	_	(>S	m- —m*
1642 3-1
Proda se 1ŠDK
hiša z vrfom
na Karolinški cest! št. 20 ¥ Ljubljani.
prodaj alniški
Y najem se odda
loko!
lahko tudi s stanovanjem zraven župne cerkve v Št. Vidu pri Za-tičini pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri lastniku gosp. Ivan Končina, Gorenja vas pri Zatičini.	1645 2—1
V najem se da stara, občeznana
GOSTILNA
v Zdenski vasi, p. Videm. Dobre-polje, katera se nahaja tik glavne dolenjske ceste. Hiša je zelo pripravna tudi za prodajalno, ter je pravica za trgovino z mešanim blagom že dobljena. Zraven je velik hlev in vodnjak, ter zelo velik prostor okrog hiše. Več pove Fani Tavželj, p. Nova vas pri Rakeku. 164» 6 1
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 5S učilišca za Krojno risanja
branja cšesi/i
Ljubljana, Star! trs it. 28.
® Dobi se tudi kroj po životni meri. ©
Učenka
se sprejme takoj v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom; prednost ima z dobrim šolskim spričevalom v računstvu in pisavi, stara od 14—16 let.	1643 3-1
LUKA BRUS. trgovec v Spod. Idriji.
VINO
Iv. Zechner v Brežicah
štev. 30 prodaja svoja vina s sromeljskih goric, nudeče po 22 in 23, belo po 23 in 24 kr. liter. Kupci naj se izvolijo sami potruditi k poskušnji, ker se vzorci ne pošiljajo. 1444 6-3
[n Podlesnlk ml.
■ - - Stari trs iteo. 10
mmmm
injsertll
mmmm
Stettin, 7 junija ?S07. Žalkenwalderstr. 23. I.
Gospodu	1459 10-8
SaSrijelu <3iccoli
lesarju u Ljubljani.
Vaša tinktura za želodec je pri meni zelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam iz hvaležnosti svoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati.
Velespoštovanjem
Sospa tffilara cJiierer.
94» »o se dob* le pri
SINGER Ko.
&kc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
■V Svarimo a tem n.jnujnejSe svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere ne moremo alti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati poeamnih delov.	,,
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
louo 52—7
lekarnar Piccoli, Ljubljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
===== opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: -
Malinov siru D naiskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-"' delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg- sterilizirana, velja K 1"50, '/s kg steklenica K —'90, poštni zavoji neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
Bit)P" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo ''	* gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
7.nlP7ni).tn tHnn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne
ao^ziuauu vmi> otroke lahko prebavljiv železnat izdelek Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura za Želodec (eielodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo In odprtje
telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naro&ila se toSno izvrfte proti povzetju. —
Upokojen pobožen
dajjounilt
5C sprejme K majhni, lal^i fari u bližini Durmjo.
Delo: 5 ur kateheze na teden in farna opravila razen kancelije.
Nagrada: soba, hrana, postrežba in 15 goldinarjev na mesec.	i6io 3 -2
Oglasila sprejema iz prijaznosti dn. Leopold Picioas, Ringelsdorf, Nižje Avstr. Severna železnica.
Ueč K stanovanj
z lepim razgledom
se odda za novemberski termin v novo zgrajeni hiši nasproti Eliza-betne otroške bolnice (pri novi gimnaziji) ulice Stare pravde, obstoječih iz 1 in 3 sob. K vsakemu stanovanju pripada še predsoba, shramba za jedi itd. Natančneje poizve se v Židovskih ulicah št. 5, I. nadstropje.	1594 3-3
Izvrstnega lovskega
psa brakirja
istrske pasme, trde dlake (stroher) bele barve z rujavimi progami, 2 leti starega^ ima na prodaj gosp. kaplan Ivan Medved, Dovje, Gorenjsko. 1632 3-2
Hišnik
se išče za oskrbovanje vile in vrta proti prostemu stanovanju. — Ponudbe na 1617 3-3 dr. Otto Vallentschaga.
Del!:::: spretnih
stavcev
tli
Pismene ponudbe na „Učit. tiskarno".
1633 2-2
IVflNKREMR
pasor in izdeiovatelj cerkvenega! .. orodja in posode
isss
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Etlzabetnl cesti
blizu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma.	5^6 3
ilBlliiiiiil
Podružnica » v Spljetu. 8
Delniftka glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, »me ume m z:::
obrestuje
vloge na knjižioe in v tekočem računu od dna vloga do / ILO -
dnevzdiga po 12 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500'-, 1.000— 5.000 — in 10.000—.
Podružnica : v Celovcu, i
1 Razarvni fond 1 1 1 i K 200.000. 1 1 1