PoStnra plačana v goto vin Maribor, petek 28. decembra 1934____________ Sie>' 293 Uo Vl' f' ) *» Cena 1 Din mariborski •mo' VEC ERNIK Ortdni£t.o in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / relofon uredništva 2440, uprav« 2468 M99 tshaja razen nedelje in praznikov vssk dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman _ SB BH H | SmiflP JH. v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani # Poštni čekovni račun ŠL 11.409 H§alpedski proces j V Klajpedi na Litvanskem se vrši te j dni ogromna razprava proti skupini nem Ških narodnih socialistov, ki bo trajala najbrže še do konca januarja prihodnjega leta. Narodni socialisti so obtoženi, da so v tajnih organizacijah pripravljali nasilno odcepitev klaipedskega ozemlja od republike Litve in so v tem zagrešili veleizdajo. To samo po sebi ne bi bi- lo nič tako izrednega, da bi zaslužilo Oažnjo širokega sveta, saj je veleizdajni-Ških procesov dandanes povsod vse polno, pomembno pa je ozadje akcije, ki nam odkriva vpogled v najskrivnostnej-še zakulisje velike politike, zasnovane Ha sporazumu med Nemčijo in Poljsko. Ako pa hočemo to ozadje docela spoznati, moramo povedati najprej, kaj je K1 a j p e d a , oziroma njeno ozemlje. To je takozvani » M e m e 1 g e b i e t «, ki je pripadal do konca svetovne vojne Nemčiji (Vzhodni Prusiji), 1. 1918. je pa Prešel pod upravo antante, prav za prav francoskih čet, ki so ga 1. 1923. odstopile novi republiki Litvi sicer kot njen sestavni, vendar pa avtonomni del, v katerem sta litavščina in nemščina enakopravna uradna jezika. Klajpedsko ozemlje, ki ima tako svojo avtonomno upravo, meri 2417 kvadratnih kilometrov in ima okoli 150.000 prebivalcev, od tega okoli 30 odstotkov Boljševišk' zarotniki pred todniki Včeraš je pn.eS v Leningradu veli&i procej proti zarotmicom Nikolalevu in !©¥arlše5n — larotniki v zvez.' z £taovl@¥©m, l€amen?evom in Trockim LONDON, 28. decembra. Kakor poročajo listi iz Leningrada, se Je priče! včeraj ob silno napetem zanimanji? sovjetske javnosti v Leningradu proces proti morilcu Kirova in soobtožencem. Obravnava je v institutu Smoinij, ki ga stražijo trije kordoni vojakov. Obtoženci so bili pripeljani v razpravno dvorano močno uklenje-ni. Novinarjem je bil prepovedan vstop v dvorano. Kljub temu so se pa izvedele nekatere podrobnosti. Ko je vpra šal predsednik senata glavnega obtoženca Nikolajeva, ako se čuti krivega, je dejal smeje se. da je osvobodil rovim pridejo na vrsto še drugi. Ostal namen po navodilih Zinovjeva in uje- li obtoženci so pa bili potrti in so pro sili milosti. MOSKVA, 28. decembra. Uradno se poroča, da je 13 do 14 obtoženih in aretiranih pristašev Zinovjeva, ki so postavljeni pred sedišče v Leningradu, priznalo, da so pripadali neki teroristični skupini, ki jo že davno podpira Zinovjev s svojimi prijatelji. Ubijalec Kirova. Nikolajev, kakor tudi Antonov in Zvezdov, so priznali, da so mimo atentata na Kirova pripravljali tudi druge atentate, in sicer proti Stalinu, Molotovu in Kaganoviču. Vsa Rusijo največjega zločinca in za Ki-1 ta teroristična organizacija je imela govih tovarišev vreči sedanji režim in postaviti na krmilo Zinovjeva, Ka-menjeva in Trockega. Tudi »Pravda« piše v uvodniku, da so Nikolajev in tovariši bili podpirani od Zinovjeva, Kamenieva in Dokimova. LONDON, 28. decembra. »Times« poročajo, da je bila v Ukrajini odkrita zarota, katere namen je bil proglasiti neodvisnost Ukrajine. V zaroto so bile zapletene tudi boljševiške organizacije. Med aretiranimi ie mnogo političnih funkcionarjev, kakor tudi y?/" učiliških profesorjev, Sred 'ueevrooski garancijski »akt PARIZ, 28. decembra. Na zadnjem sestanku med sirom Simonom, Flan-dinom in Lavalom je bil izdelan načrt nekakšnega srednjeevropskega Nemcev in vsaj 20 odstotkov nemčurjev,! pakta, katerega glavna točka bi bila NOV NAČRT ZA UREDITEV ZADEV SREDNJE EVROPE, KI PA NIMA MNOGO IZGLEDOV. antanto kot celoto, ampak bi k paktu o garanciji avstrijske neodvisnosti t. j. v prejšnjih časih docela ali napol I garancija avstrijske neodvisnosti. Prihodnja prizadevanja za sporazum med Rimom in Parizom bodo torej posvečena temu vprašanju, vendar pa ie za uresničenje prav malo izgiedov, ker vztraja Italija še vedno trdovratno na stališču, da noče sodelovati z malo Ponemčenih Litvancev. Glavno mesto tega ozemlja, litvansko K 1 a j p e d a, nemško M e n e 1, ima pa nekaj več prebivalcev kakor naš Maribor, a je važno pomorsko pristanišče, glavna luka za vso republiko Litvo. Zaradi te avtonomne, pod kontrolo Društva narodov stoječe samouprave, se pojavljajo med Nemčijo in Litvo neprestani spori, ki so zlasti nam Slovencem kaj lahko razumljivi. Dočim stoje namreč Litvan-ci na povsem pravilnem stališču, da mora biti sedaj nemških privilegijev konec in se zlasti ne sme še nadalje dovoliti ponemčevanje Litvancev v Klajpedi in klajpedskem avtonomnem ozemlju, hočejo Nemci igrati dalje svojo gospodovalno ulogo, biti hočejo skratka » H e r -r e n v o 1 k «, kot bi bili radi redki pripadniki nemške narodne manjšine v Sloveniji. Zato govore vedno o »zatiranju« in »kretanju pravic« s strani Litve. Med tem so pa organizirali v klajpedskem ozemlju taine skupine narodnih socialistov, ki so pripravljale podoben prevrat kakor v Avstriji. Voditelji tega veleiz-dnjmškega gibanja sede sedaj pred klaj-pedskimi sodniki in odkritja procesa obračajo nase pozornost vse Evrope. Preiskava je namreč dognala, da so stali obtoženci v stikih z vodstvom na-rodnosociahstičnih napadalnih oddelkov v Berlinu, katerim so bili celo tudi disciplinsko podrejeni. Iz Berlina so prejemali navodila, ves propagandni material in tudi denar za kritje stroškov cele akcije. Nekateri voditelji SA so hodili v Klajpedo celo inspicirat tamkajšnje zarotnike, jim predavat, jih inštruirat itd. Vse to pa vendar še ni najvažnejše, kajti preiskava je ugotovila, da je bilo ozadje vse te akcije še dosti širše in v neposredni zvezi z nameni Nemčije in Poljske po zadnjih prijateljskih pogodbah. Klajpedska prevratniška akcija je bila le de! velike akcije, k] naj bi po dogovoru med Berlinom In Varšavo pripravila zavojevanje severne in vzhodne prepustila le sosede Avstrije, od male antante torej Jugoslavijo in Češkoslovaško. Taka rešitev tega vprašanja je pa nemogoča, ker je očito, da zasleduje Italija s tem jasen cilj razbiti malo antanto. Mimo tega pa stavi Italija tudi za sporazum z Jugoslavijo pogoje, ki jih Jugoslavija gotovo ne bo sprejela. Italilani prodiralo v Abesmiio NOVA PROTESTNA NOTA ABESINIJE DRUŠTVU NARODOV. -LIJANI ZOPET VSE ZANIKAJO. ITA- ŽENEVA, 28. decembra. Abesinija je poslala Društvu narodov novo noto, v kateri poreča: »Italijani prodirajo na abesinsko ozemlje in grade pri Vardairi vozno cesto v smeri proti Adei Gerloigubie. Prav tako so Italijani zavzeli Ahdub, ki leži na abesinskem ozemlju v bližini Vardaire. Pregledovanje ozemlja dne 21. t. m. po italijanskih vojnih letalih nad Gerlo-gubiem pomeni nov napad na to postojanko, ki je bila že prej bombardi- bardirala Gerlogubie, priznava pa, da so letela nad ozemljem, da bi ugotovila, ako se tam morda ne skrivajo abesinske »bande«. Drugi italijanski listi pa poročajo, da zavzema japonski uvoz v Abesinijo 80 odstotkov cele kvote in da se mudi v Abesiniji veliko število japonskih častnikov, ki inštruirajo abensinsko vojsko. Trafmno leto 1934 PARIZ, 28. decembra. Pod rtaslo- rana. Ker se zaradi teh novih izpadov vom »Tragično leto« podaja »Temps« položaj slabša, ponavljamo svoje pro teste. Hemi Heroui, minister zunanjih zadev.« Na to brzojavko odgovarja agencija »Stefani«, ki pravi, da italijanske čete nikjer niso prodrle na abesinsko ozemlje. Mesto Ahdub leži v ozemlju Uardere, ki je kakor tudi ozemlje okoli Ualuale, že več let v posesti Italije. Tudi zanika abesinsko trditev, da bi italijanska letala born- bilanco letošnjega leta in pravi, da je bilo tragično. Nobeno vseh povojnih let ni bilo tako mračno. Smrt belgijskega kralja Alberta I., uboj predsednika romunske vlade Ducea, pokolji v Nemčiji, pri katerih je poginil tudi biv ši kancelar Schleicher, krvave vstaje v Avstriji, kjer je bil ubit Dollfuss, smrt maršala Hindenburga, krvave revolucije v Španiji in nazadnje aten- sko ter se razširila tudi na Belo Rusijo, ki pripada danes sovjetski Rusiji, obenem pa bi segla še po Avstriji in raztegnila svoje interesne cilje po vsem Podonavju, dočim bi se Poljska razširila na vzhod im Ukrajini, kjer naj bi dosegla »stare meje kraljestva poljskega« in na jug preko Češkoslovaške do mej povečane Madžarske! Vse to je ugotovila klajpedska preiskava v omenjenem veleizdajniškem proce- su na podlagi raznega zadevnega zaple-Evrope po Nemčlli in Poljski, in sicer po ! njenega in drugače dobljenega materi- točno razdeljenih interesnih sferah. Po | »la, kakor tudi na podlagi izpovedi prič ten? dogovoru bi Nemčija osvojila Bal-I in celo nekaterih obtožencev sa-j tik, pred vsem Litvo, Letonsko in Ešton- [ n upokojenim železničarjem. Novi prometni minister g. inž. Vujič je izdaj odlok, po katerem se vrnejo stare režijske karte aktivnim in upokojenimi' železničarjem. Bivši prometni minister general Milosav Ijevič je ukinil režijske karte, nato pa po višal njihovo cono od 10 na 20 odstotkov, normalne tarife. Novi prometni minister g. inž. Vujič, pa je ta odlok razveljavil in odredil, da se računajo režijske karte po stari, 10-odstotni tarifi. Obenem je vrnil režijske karte tudi železniškim upokojencem, ki so jim brlc svoječašno odvzete. Tega odloka bodo prav gotovo najbolj veseli naši železniški upokojenci, ki so se vse doslej zaman hudo borili za s-voie pridobljene pravice za režijske karte in smatrajo to kot novoletno darilo novega prometnega ministra g.' inž. Vujiča. Naše obmejne ceste. Pred kratkim .srno čttali v naših listih apel obmejnih pionirjev na merodajne čmitelje za vpo-stavitev avtobusnega prometa na novo zgrajeni cesti Apače—Št. H j, ki teče ob skrajni severni državni meji. Kakor pa moremo na žalost ugotoviti, imajo merodajni faktorji za to prevažno vprašanje tthiha ušesa ter prepuščajo še nadalje t>»še obmejno prebivalstvo vplivom onih preko meje. Naši ljudje so primorani posluževati se prometnih sredstev, pred* vsem železnice, ki teče ob Muri na dru- strani državne meje. Težke so naše rtatagje. Romaj vwhvo napreduje naše na- cionalno delo in vsi ti uspehi se še sproti uničijo, kajti onim preko služi vse to za sijajno agitacijsko sredstvo in je jasno, da se poslužujejo najnesramnejših na j £°dba-padov in izpadov proti naši državi ter sploh proti našemu življu. Iz omenjenega dejstva je nujna ter neodložljiva potreba, da se vzpostavi na imenovani cesti avtobusni promet ter da oblast poseže vmes, da se ne bi pustilo naših ljudi na železnico, ki teče na drugi strani naše meje. Prav tako, morda še bolj pereče vprašanje za naše obmejno ozemlje pa je gradnja naših cest. Komur so znane prilike vzdolž od Št. lija do Apač, mora ugotoviti, da se po 16 letih našega osvo bojenja še jasno vidijo sledovi tendence avstrijske politike, odrezati obmejno ozemlje od zaledja s tem, da mu niso da-ii prepotrebnih cest. Tako vidimo še danes, da je Sladki vrh, ki leži sicer blizu novo zgrajene ceste Apače—Št. lij zaradi 40J m dolge nerabne ceste po vsem orobgijo in geodinamiko v Ljubljani prosi vsakogar, ki je opazil ta pojav, da to prijavi na njen naslov. Označiti je treba točno smer od kod in kani je letel in tudi opis svetlobne barve letečega meteorja. - Razstava slik in kipov članov »Brazde« v veliki kazinski dvorani se je sicer zaključila, vendar pa bo na splošno željo odprta še jutri v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Da si jo lahko o-gledajo tudi revnejši interesenti, bo vstopnina znatno znižana. Silvestrovo — Renčelj — prvovrstna ^tair©ds%© giedališi« REPERTOAR. Občinski odbor Rdečega križa v Košakih priredi na Silvestrovo v gostilni >Veseli Franček« v Krčevini, Aleksandrova cesta 11, zabavo s srečolovom na mnoge dobitke v prid ubogim šolarjem. Vstopnine ni. Mestna podjetja, avtobusni promet raz glršajo, da bodo na Silvestrovo vozili avtobusi na progah Selnica, Ruše, Sv. Martin in Sv. lij kakor običajno ob sobotah. Izredni občni zbor Društva Jugoslovan skih akademikov v Mariboru bo v soboto, dne 29. decembra ob 20. uri v hotelu »Orel«. Udeležba obvezna. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru vabi na svoj izredni občni zbor najvljudneje g. starešine. Ce Je žena ljubosumna. Na Kreinbergu odrezan od sveta. Ali bi bili stroški tako se -ie odigrala na Štefanovo zvečer maj- veliki, da bi se ta košček ceste popravil. Prav tako nujno je potrebna gradnja ceste do Marije Snežne, ki je tudi zaradi 2 km dolge nerabne ceste odrezana od sveta. In kakšne posledice imajo nedo-statki teh cest za naše obmejno prebivalstvo? Naš narod sili k službi božji tja. kamor vodijo lepše ceste. Nemške cerkve v Mureku so polne naših ljudi, naša cerkev pri Mariji Snežni pa je praz- bna družinska tragedija. Posestnik Janez Bračko se je sprl s svojo ženo, ki mu je očitala nezvestobo. Ti očitki so mladega moža spravili iz ravnotežja, poiskal je samokres in si pognal kroglo v desno stran prsi. Strel pa ni bil smrtonosen in so hudo ranjenega Bračka takoj spravili v mariborsko .bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Grenka pot štirih nočnih ptičk. Zofka, na. Pridigarji v nemških cerkvah ne šte- Marica, Dragica in Ivanka so se ze v dijo z izpadi proti naši državi. Ponovno j svoji zgodnji mladosti skregale s pošte-opozarjamo na hude posledice tega sta- nim življenjem in krenile na stranpota. nja ob skrajni naši severni meji vse ti- j Vse štiri so se porodile v Mariboru, sem-ste, ki jim je pri srcu naš narod in nje-1 kaj so pristojne Jn še niso bile nikdar v gov kulturni napredek. Da oživite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Kegljači in gasilci. Ob dolgih zimskih večerih se naši možje kaj radi pokratko-casijo s kegljanjem po toplo zakurjenih kegljiščih. Kakor pri marsikateri drugi igri, tako se tudi pri kegljanju ne morejo otresti znanih nemških izrazov. Vedno še na primer »einstelajo.- in ne morejo zadeti »Bismarka«. Za prvi izraz imajo koroški Slovenci besedo »voda«; kjer so dobili ta izraz? Najbrže odtod, ker je voda vedno ravna, sc izenači. Priprost izraz, ki pa mnogo več pove kot nesmiselni nemški »Einkstelt«. Kai pomeni »Einkstelt«? Živina sc v hlevu »eins Jela«, zakaj se pa tudi stožci, človeku ni prav jasno. Zato pa proč s tujko! Za Bismanka imajo po nekaterih krajih Hajduka, ki ima kot zadnji stožec zelo primerno poimenovanje. Kegljači, rabite na ša imena pri igri in širite misel dalje! Isto velja tudi za tako imenovane gasilne doine. Samo v enem kraju imajo zanj ime »gasrlnica«, kar je tudi edino pravilno. Mi imamo že svoje drvarnice, ko-lamice, pralnice, hiralnice, jedilnice, delavnice, norišnice itd. Za vse te pojme imajo Nemci samo sestavljenke, kakor Holzbittte, Waschkiiche, Spritzenhaus itd. h tega sledi, da je gasilni donn čisto navadna tuja pokveka, ki bi že davno morata izginiti iz našega besednega zavida m dati prostor naši gasitnici. i svetu. Dobro jih pa pozna mariborska Policija, ki jim je že večkrat dala prenočišče v Ključavničarski ulici, čeprav imajo vse štiri prav čedne sobice, ki so zdaj na zimo, ko pritiska mraz, tudi toplo zakurjene. Zofka je majhna in prsata, Ma rica vitke linije in zelo elegantna, Dra gica je skozi in skozi flegmatično dekle in ne izbira‘med starim in mladim, Ivan ka pa je skrajno prefrigana in zelo izbirčna. Takole okrog vsakega prvega v mesecu se jim zelo dobro godi. Dobro se imajo zlasti če ujamejo v svoje mreže tujega potnika s tujo valuto. Tudi na valuto sc dobro razumejo. Pa so se sinoči vse štiri ptičke hudo zamerile očesu postave, ki jim je doslej nekako socialno-čutno prizanašalo. Bile so vse štiri močno vinjene in so kršil: r.očni mir. Ker se stražnikovim pozivom niso hotele odzvati, jih je povabil s seboj v Ključavničarsko ulico. Obotavljale so se z združenimi močmi in sta celo poskušala intervenirati dva boljša kavalirja, vendar zaman. Stražnikovo sicer mehko srce se ni dalo še bolj omehčati. Danes so vse štiri na policiji zaslišali. Zofka, Marica in Dragica so romale v bolnišnico, Ivanka pa na sodišče, kamor ji bodo sledile po odpustu iz bolnišnice vse tri ostale tovarišice. Taka je navadna pot nekaterih mariborskih izgubljenih deklet. Romajo iz ulice v zapore sodišča, ker jim po prestani kazni, ki je navadno zelo kratka, zopet pos*je zlati žarek svobodnega življenja. Petek, 28. decembra: Zaprto. Sobota, 29. decembra ob 20. uri: »M®* a len soprog.« Globoko znižane cene od 15 do 2 Din. — Zadnjič v sezoni. Nedelja, 30. decembra ob 15. uri: »Car jevič.« Znižane cene. Ob 20. uri: »Izgubljeni valček.« Ponedeljek, 31. decembra ob 15. uri: »jurček.« Otroška predstava. Znižane cene. Prvič. — Ob 21. uri: »Štambulsk8 roža.« Prvič, Silvestrska predstava. Torek, 1. januarja ob 15. uri: »Štam-bulska roža.« — Ob 20. uri: »Izgubljeni valček,« »Idealen soprog« zadnjikrat v sezon* in po globoko znižanih cenah. Učinkovito in izborno uspelo Wildeovo komedijo »Idealni soprog« uprizore poslednjič v sezoni in po globoko znižanih cenah od 15 do 2 Din v soboto 29. t. m. Najcenejši sedež le 4 Din. Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. ur: ponove Leharjevo opereto »Carjevič« po znižanih cenah. Delo odlikuje zlasti krasni pevski part. — Zvečer ob a), uri ponove Stolzovo opereto »Izgubljeni valček«, ki je prirejena za oder po znanem zvočnem traku »Dve srci v tričetrtinskem taktu« ter je že dvakrat na* polnila hišo do poslednjega kotička. Golieva pravljična igra »Jurček« je eua najbolj priljubljenih predstav lanskega otroškega repertoarja, a je bila zaradi konca sezone uprizorjena le trikrat. Zabave in smeha je pri tej predstavi na pretek. Prva letošnja uprizoritev tega dela bo na Silvestrovo 31. t. in. ob 15. uri popoldne. Veljajo znižane cene. Radio Ljubljana. Spored za soboto 29. t. m. Ob 12.15: koncert havajskih kitar na ploščah; 12.50: poročila, čas, plesi raznih narodov na ploščah; IS: pregled naše .mladinske književnosti; 18.20: ra-dio-orkester; 19.,30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za soboto; 20.10: Gostičevi samospevi; 21.30: čas, poročila; 21.50: harmonika solo; 22.30: valčkova ura. V tvoroicJ Doctor & drug se je vnel bombaž. Včeraj kmalu po 5. uri popoldne sc je vnel bombaž pri stroju v oddelku za mešanje bombaža. Bombaževinasta tvarina je pričela naglo tleti, vendar pa se je delavcem posrečilo ogenj v kali zadeti in tako preprečiti večjo nevarnost požara. Škoda je malenkostna. Ni imel sreče. Preteklo noč je opazil na Betnavski cesti službujoči stražnik, da se smuče okrog Denclove trafike temna senca. Ko se je približal, je senca izginila. Opazil pa je stražnik, da so žabice via oknih potrgane in da je zunanje okno odprto. Prepodil je vlomilca, ki je nameraval vlomiti v trafiko. Denclovi j>s vlomilec povzročil okrog 200 Din škode. Ukradeno kolo. Ključavničarju Josipu Bračku od Sv. Miklavža na Dravskem polju je včeraj popoldne odpeljal nežna* kolesar izpred neke gostilne na Pobrežju skoro novo 1500 Din vredno kolo, ki ima evidenčno Številko 73.603. Na današnjem trgu za ribe je bilo nad 300 domačih in morskih rib. Kupčija le bila zelo živahna in so prodajali sardele po 8 do 10 Din, kable po 18 do 20 Din žive krape pa po 10 do 14 Din kilogram- Mraz v Ameriki. Dočim imamo pri nas milo zimo, kakršne ne pomnijo stari ljudje, sc ie pojavil na severozapadu Amerike nov val hudega mraza. V nekaterih krajih je zlezlo živo srebro 40 stopinj C pod ničlo. Zaradi mraza poka. drevje, zmrznilo je več živali, zahteval pa je mraz doslej že tudi več človeških žrtev. Pohorje nas vabi. Kljub temu, da tudi na Pohorju zima Še ni povsod prodrla, nas vendar vabijo njegove koče in domovi. Pri Seniorjevem domu imajo že dovolj snega za smučine, zato nas kliče Mariborska koča na Silvestrovo na koline. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. urUe kazal toplomer 1.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri IS stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 724; relativna vlaga 90; vreme je oblačno itj tiho; vremenska napoved napoveduje južno vreme. Čuvajte 3ugos!avijoI» V'M ari K d'r«, ‘dne’ 2Š.' XTI. 1934,' WafWbtšttf »VeC e rh1fc 3ofn£' Načrt Pohorske železnice pred realizacijo TRETJI REDNI OBČNI ZBOR ZADRU GE »POHORSKA ŽELEZNICA«. POŽIV L JENO DELO ZA URESNIČENJE ZA MARIBOR TAKO VAŽNEGA NAČRTA. Josip Povodnik, v odbor pa dr. Rapotec, Pred sedmimi leti je vzklila ideja o načrtu za Pohorsko železnico, ki naj bi vezala vrhove zelenega Pohorja z obmejnim. Mariborom. Ta misel se je porodila v krogih, ki jim je na srcu dobrobit našega mesta, v krogih ki skrbe za razvoj tujskega prometa v naših krajih, ki je nedvomno vir velikih dohodkov. Mnogo je bilo že izgovorjenih besed, toda zadeva Pohorske železnice se vse do danes ni ganila z mrtve točke. Načrt se je po krivdi gotovih čini tel jev predolgo zavlačeval in tako se je izgubilo tudi zanimanje med širšimi plastmi mest nega prebivalstva, pa tudi pri drugih merodajnih činiteljih za to prevažno prometno sredstvo. Ko so pričeli graditi na Pohorje novo avtomobilsko cesto, so bi- li nekateri mnenja, da je Pohorska železnica popolnoma odveč in da bi bilo škodo milijonov za realiziranje tega načrta. Javnost je bila že mnenja, da je vsa zadeva zaspala, ker je bil zadnji občni zbor zadruge, ki se je v ta namen osnovala, pred dvemi leti. Da pa temu ni bilo tako, nani je pokazal sinočni občni zbor, ki ga je sklicala zadruga v restavracijskih prostorih pri »Novem svetu« v Jurčičevi ulici. Tretji redni občni zbor »Pohorske železnice« r. z. z o. z. v Mariboru je vodil načelnikov namestnik g. Gjuro Valjak. Zanimanje za občni zbor je bilo zelo veliko in so bili navzoči zastopnik banske uprave okrajni glavar g. Milan Makar, Predsednik mariborske tujsko-prometne zveze g. dr. Jančič, zastopnik Zadružne zveze g. Urbanija in zastopnik mariborske sekcije Touring-kluba g. Pfeifer. Pred prehodom na dnevni red občnega 'zbora se je predsednik v vznesenih besedah spomnil tragične izgube našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja in so njegov spomin navzoči stoje Počastili s trikratnim »Slava«, novemu kralju Petru II. in njegovemu kraljevskemu domu pa so zaklicali trikratni »Živio«. Po otvoritvi je tajnik zadruge g. Soršak prečital zapisnik o zadnjem rednem občnem zboru in precej obširno revizijsko poročilo o delovanju bivše upra ve zadruge. Revizijsko poročilo ni nič kaj ugodno in je revizija naložila sedanjemu odboru precej nalog, ki jih je skoraj vse požrtvovalno delo. Sledilo je nato poročilo načelnika, ki ga je podal njegov namestnik g. Valjak. Iz njegovega poročila posnemamo, da si je sedanja uprava mnogo prizadevala, da bi čim-preje uresničila velevažen načrt za Pohorsko železnico in da je izvršila v tem pogledu več uspešnih intervencij na merodajnih mestih. Sedanji upravi se je posrečilo dobiti tri milijonsko posojilo pri neki švicarski bančni zvezi pod zelo ugodnimi pogoji in leži to posojilo pri Hipotekarni banki v Beogradu kot zaprt konto. Potrebno bi bilo samo dovoljenje finančnega ministra in zadruga bi dobila denar v svoje roke ter bi lahko takoj pričela graditi železnico na Pohorje. Po-krentla je vse in pričakuje, da ji bo to uspelo. Za Pohorsko železnico pa je bil zainteresiran tudi Touring klub v Beogradu in je zadrugi tudi s te strani obljubljena vsa pomoč. Z odobravanjem so bila vzeta nato na znanje poročila tajnika g. Soršaka, blagajnika g. Povodnika in poročilo nadzorstva. Odobren je bil računski zaključek za leto 1935. Pri dopolnilnih volitvah se je spopolnilo načelstvo in nadzorstvo, Neizmerna tuga, bol ter strah pred bodočnostjo se vlači kot gosta, uničujoča megla okoli domov večine ljudi tukaj ob severni meji! Vendar je bila ta megla vsaj za nekaj hipov premagana in kakor ožarjeni od soluca so bili obrazi naših malčkov, ko so prejemali božične darove. Ni bila lahka naša naloga, ki smo si jo stavili, obdarovati kolikor mogoče vse otroke. Z veliko ljubeznijo do naše dece smo se odločili na najbolj nepriljubljeni način zbiranja darov, na »fehtanje«. Odpravili smo se po ureditvi raznih formalnosti v Maribor ter pričeli trnjevo pot. Kdo od drugih drž. uradnikov bi se podal na tako delo in se ne bi ustrašil šikan ljudi, ki se ne morejo vživeti v težavno naše stališče? Da, to stori za ubogo de-co le idealno, plemenito učiteljevo srce, ki živi z deco in doživlja ob trenutku, ko je deca srečna, najlepše čase svojega življenja. Po skoraj dvodnevnem letanju ix) mestu Simo obhodili 75 trgovin, 6 bank, hranilnic ter posojilnic, 8 tovarn ter bili pri 23. zasebnikih. Hvala Bogu, da smo skoraj povsod našli precej razumevanja, le v 8 trgovinah ter pri 5. zasebnikih smo morali po daljših in krajših litanijah zapustiti lokal brez darov. Mnogokje je zgledalo kot bi »fehtarili« za sebe, za svoj žep. Toda vse smo požrli, vedoč, da bomo pozabili vse gorje gori na šoli, ko bo deca z žarečimi očmi stiskala darove na svoja nedolžna srčka. Vsem onim, ki so imeli razumevanje z našo prošnjo, pa bodi v zadoščenje za materialno škodo, ki so jo utrpeli radost nedolžnih otročičkov, čutimo za svojo častno dolžnost, da Andrej Oset, Udo Kasper, Karl Kordik, Adalbert Vicel, Drago Roglič, Jakob Lah, Josip Ošlag, Franc Luknar in okrajni glavar Milan Makar kot zastopnik banovine. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: dr. Jančič, dr. Levec, Maks Jaš, Stanko Kocbek, Avgust Čopič, Vilko Weixl, Vid Murko, Ivan Kvas, Jože Pajtler, Jakob Preac, Aleksander Pfeifer in Jože Mohorko. Sprejeta pa je bila tudi sprememba za družnih pravil na zahtevo banske uprave. Po podanih poročilih se je razvila dolgotrajna in živahna debata, v katero so posegli nekateri člani uprave in člani zadruge. Sprejetih je bilo več važnih sklepov, ki bodo mnogo pripomogli k čim hitrejšemu uresničenju načrta za Pohorsko železnico, od katere bo imel Maribor, naše zeleno Pohorje in njegovo bogato podnožje nedvomno velike koristi. Pozna je bila že ura, ko je predsednik g. Valjak zaključil občni zbor in po- se v imenu naših obdarovancev najiskre neje zahvalimo za njihovo veliko pomoč sledečim korporacijam: Kraljevski banski upravi, ki nam je blagovolila poslati 20 kg težek zavoj samega oblačilnega blaga. Na tem mestu ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Dalje smo prejeli prav lepo količino blaga od CMD iz Ljubljane, razen tega zavoj zvezkov, svinčnikov in peresnikov ter 340 Din gotovine. Naše izredno težavno stališče zaradi brezposelnosti tovarniških delavcev je uvidela tudi mariborska Sokolska župa ter darovala za naše Sokoliče za 300 dinarjev nakupljenega blaga. Sokoli-či se zavedajo tega velikega daru ter so se prav ponosni s svojimi darovi o-zirali po tovariših. Najlepša hvala tudi vsem mariborskim tovarnam, predvsem tekstilni tovarni Hutterjevi, ki je s svojim lepim darom omogočila, da je naša božičnica tako lepo uspela. Predolga bi bila kolona, če bi hoteli poimenoma navesti vse darovalce* zato jih prosimo, da se zadovoljijo s skupno, najiskrenejšo zahvalo. Za darovani ter nabrani denar smo kupili še razna oblačila in čevlje. Ob o-krašenem ter razsvetljenem božičnem drevesu je imel šolski upravitelj kratek nagovor na zbrano deco ter na starše, ki so prihiteli, da uživajo iskreno veselje s svojo deco. Učenci najvišjega oddelka so še zapeli »Sveto noč, blaženo noč...« nakar se je začel za deco najljubši del božičnice, razdeljevanje darov. Najubožnejši so bili vsi obdarovani s prepotrebnim obuvalom ali oblačilom, vsa deca pa s slaščicami ter poticami, * zval vse navzoče z velikim optimizmom in je bil izvoljen za načelnika zadruge: na nadaljnje delo za Pohorsko želez-Giuro Valjak, za njegovega namestnika I nico. Božiček ob severni meji BOŽIČNICA NA SLADKEM VRHU OD MURI. Valentin Katajev: Šahovska mrzlica 'Ah, meščani, meščani! Povejte mi odkrito po svoji vesti in položite roko na srce: Kaj vam je šah in kaj ste vi šahu? Sicer pa ni vredno o tem še nadalje zaman govoriti, ko vendar vsak meščanski nos smatra za svojo najsvetejšo dolžnost, da se z glasnim sopenjem čim bolj Približa blesteči, klasični, modri in kocka sti deski. »Ali vam ugaja?« »Nu?« >IIjin Ženevskij?« »Nu?« »Capablanca?« »Nu?« »Vrag naj vas vzame! Vprašal sem vas, če vam ugaja Iljin Ženevskij, ki je Potolkel Capablanco?« »Kupčija!« »Dovolite... Jaz vendar sem... časniki ... Jn sploh ...« »Bu?« Šepetaje: »Politbiro!« »Oj!« »Še huje, ko oj! Med nama rečeno, seveda. Ženevskemu so to predpisali vsmi slu strankine discipline. Lahko razumete, da siromaku ni ostalo drugega, kakor to...« »Kaj vendar govorite?« »Na svoje oči sem videl potni list, ki ga je prejel Ženevskij od strankinega odbora. Crno na belem- »Sodruga Ženevskega pošiljamo na mednarodni šahovski turnir. V smislu strankine discipline predpisujemo Ženevskemu, da mora pre magati imperialističnega svetovnega šam piona, kubanskega belogardista grofa Ca pablanco. O izidu naj nam takoj poroča.« »Glej, glej! Hvala, da ste mi povedali. Že grem, že grem...!« »Poslednja novost! Ali veste, zakaj je Torres izgubil igro proti Bogoljubovu?« »Vem. Prejel je brzojavko iz Mehike.« »Nu, in fcaj je bflo v brzojavki?« »Sporočili so mu: Cowboyi so napadli našo rančo, pobrali vso živino, zapalili poslopja. Tvoja prisotnost je neobhodno potrebna. Sami razumete, po taki brzojavki ...« »Kaj še! Tam je bilo rečeno: »Mama se jezi, vrni se v Mehiko, Saša. Sami razumete, po taki brzojavki...« »Kaj? Brzojavka iz Mehike? Neumnost! Brzojavke so poslali fašisti s Kube. če igro dobiš, te ustrelimo! Sami razu...« »Dovolite, kak opravek ima tukaj Kuba? Saj vendar ni igral s Capablanco, ampak z Bogoljubovim.« »Res? Glej no, na to pa še pomMM nisem.« »Ubogi Capablanca!« »Kaj pa je, dušica?« »Kaj naj vendar bo? Predstavi si njegov položaj. Privlekli so siromaka v tuje mesto. Niti enega znanega dekleta. Mraz je. Površnika nima. Jezika ne obvlada. Šah igra slabo... Grozno!« Pred desko. »Kaj dela? Kaj vendar dela?« »Kaj? Kaj?« »Mar ne vidite konja? Konja mu je postavil prav pred stolp, pa se Marschall niti ne gar.e! Pssst! Maestro! Pustite me k magstru! Samo dve besedi! Sodrug Marschall, eno minuto! Pssst! Obrnite pozornost na nasprotnega konja, ki stoji na levo od vogala — vzemite ga s stolpom, dokler je še čas. Svetujem vam!« »Državljani, mir!« »Kako naj bo človek miren, ko se je vendar ppsd očmi vseh zgodil tak primer s tujim konjem?« »Ali ni konj črn?« »Črn.« »In stolp tudi črn?« »Nu, črn?« »Tedaj hočete, da bi maestro požrl tujega konja s tajim stolpom?.« S*raft-o. ki so jiii darovale žene uradnikov tovarne, učiteljice, ter žene premožnejših posestnikov. Marsikaterim so bile te slaščice in potice, ki so jih prejeli, edina dobrina, ki so jo uživali med prazniki. Veselje otrok pa je doseglo vrhunec, ko so izvedli, da jih namerava 30. tm. steg dravskih »Planink« ponovno osrečiti z raznimi darovi. Na tem mestu bodi izrečena tudi prisrčna zahvala nadzorniku g. I. Tomažiču, ki je »Planinkam« priporočil našo šoto. Stegu pa kličemo: »Naši malčki se Vas neizmerno vesele!« -ko. Ptuj Novi grobovi. V ptujski bolnišnici je umrla zasebnica Ana Memikova, doma iz Orešnja pri Ptuju. Dosegla je starost 59 let. V mariborski bolnišnici pa je izdihnil upokojeni policijski stražnik Anton Štrucl, star 46 let. Pokopali so ga na hajdinskem pokopališču. Zverinski nočni napad. V Lancovi vasi stanuje 32letna Katarina Sakelškova, ki gospodinji posestniku Janezu Rozmanu. Predpreteklo noč, ko ni bito gospodarja doma in je bila Sakelškova sama. so pa v pozni noči vdrli trije moški v stanovanje in jo premlatili tako hudo, da ima po vsem telesu nevarne poškodbe in zlom* Ijeno desno nogo. Na krik napadene so prihiteli sosedje in prepodili nočne razgrajače. S kakim namenom so vdrli v hišo in Sakelškovo premlatili, še ni znano in bo dognala to šele preiskava. Poškodovano Katarino so morali spraviti v ptujsko bolnišnico. Policijska kronika. Ptujska policija je aretirala nekega 321etnega brezposelnega čevljarskega pomočnika, italijanskega državljana iz goriške okolice, ker se je potikal brez dela po Ptuju. Na stražnici, kamor so ga dovedli, se je dognalo, da je izgnan iz naše države zaradi raznih deliktov; prestal je tudi že 2 in pol leta težke ječe, ki mu jo je prisodilo ljubljansko okrožno sodišče. Ker je vdan tatvini in ker se jc kljub prepovedi vrnil v našo državo, so ga izročili okrajnemu sodišču. Nadalje je policija prijela 211etnega brezposelnega delavca Alojza Foršnariča iz Leskovca v Halozah in 23-letno Angelo Benčikova iz Čakovca, ker sta se klatila po Ptuju in nista mogla dokazati, da se na pošten način preživljata. Razen tega sta osumljena, da sta prodajala ukradene predmete. Ker sta brez stalnega bivališču, so ju izročili sodišču. Prepovedan povratek. 29-letni brezposelni delavec Alojz Krapša z Brega je zaradi raznih deliktov izgnan iz Ptuja, kljub temu se pa vrača in klati po mestu ter krade, kjer se mu le nudi prilika. Are tirali so ga sedaj v trenutku, ko se je vtihotapil v neko stanovanje z namenom, da bi kradel. Na stražnici, kamor so ga bili dovedli, je Krapša • končno svoje grehe priznal, nakar so ga izročili sodišču, kjer je že itak znan gost. »Kaj so tuji? Glejte no, šele zdaj sem opazil! Oprostite!« »Kako mu je šlo?« »E2-E4.« »Nu, po tej poteza preostane zubarevu le euo: iti na D. E.« »Glejte: Živi Lasker pije pivo z živim Ref ti jem.« »Prava reč!« »Povejte sodrng, kakšen je bil pTvi nastop?« »Kako bi vam rekel... Ne tak in ne tak: kakor so pač vsi prvi nastopi.« »Veste, Capablanca je poročen s Fordovo hčerko, ki ga je vzela le s pogojem, če postane svetovni šampijon. In on je postal.« »Nu?« »Upam, da zdaj razunr' * iz- gublja.« »Ne razumem.« »Bedak! Doto je prepisal • ime in zdaj bi se rad ločil. Zdi sp am je dovelj jasno.« »Ali ste čuli anekdoto? Spillmann, ha-ha-ha, sreča v vagonu tretjega razreda Tartakoweria in prt...« »Čul sem, Cul, hi-hi...« A. K. Grln: Bopastoo Roman. »Ko sem se vrnil domov, sem vam pisal. Pismo je bilo pač dovelj divje, toda pripeljalo vas je semkaj in zdaj je vse dobro. Ali mi hočete odpustiti, ljubezniva?« Ni mu odgovorila. Strah iti bolest sta divjala v njeni duši. »Ljubim vas tako prisrčno,« je nadaljeval, »in moja vera v vas je zdaj ne-zrušljiva. Nikoli več ne morem podvomiti nad vami, nikogar ne maram v bodoče več poslušati, ki bi govoril le eno besedo proti vam, Jeny, moje življenje, moje vse; podajte mi roko in povejte, da mi odpuščate, vi...« »Gospodična Aspinwallova!« je vzklik nila gospa Duttonova. Degraw in Jenny sta se ozrla in zardela. Na pragu ateljeja je stala Hilary; njeno iznenadenje je bilo mnogo večje, kakor obeh prvih obiskovalk. Zenska, ki ni nikoli izgubila oblasti nad seboj, je bila zdaj popolnoma zbegana. Nenavaden povod je moral biti, ki jo je spravil v tako nenavadno razpoloženje. »Gospod Degraw! Jenny!« je končno vzkliknila v brezmejnem začudenju. »Ka- Vellk požar v Halozah, o katerem smo poročali, je napravil veliko večjo škodo. kakor se je prvotno domnevalo. Precenjena škoda, ki jo utrpita zakonca Žiga in Zlata Primožič, katerima je zgorela popolnoma vsa domačija pri Sv. Barbari v Halozah, presega 600.000 Din, krita pa je le deloma z zavarovalnino. Pri gašenju so se ponesrečile štiri osebe, ki so dobile nevarne opekline. Nepreviden strelec. Pri trgovcu Zelez-nu nastavljeni trgovski n 'enec B. J. je iz trgovine streljal na ulico na golobe. Namesto goloba pa je zadel posestnika Simona Klepa iz Dražene, ki je prihajal čez most v mesto. Poškodba k sreči ni težkega zra~o;a, \r?Ar~ V .« ■' ‘ :~-znak na obrazu poškodovanca. Policija je strelca zaslišala, mu flobertovko zaplenila in ga naznanila sodišču. Ribnica na Pohorju Krasno uspela božičnica. Pretekli četrtek je priredil učitelj na ekskurentni šoli pri Sv. Bolfenku pod Veliko Kopo (942 m) svojim otrokom božičnico. Božičnici so prisostvovali narodni poslanec g. ing. Pahernik, župnik iz Ribnice gosp. Vemjah, učitelj g. Dolinšek in razrednik g. Gal. Po uvodnih besedah razrednika je povzel besedo ing. g. Pahernik in o-trokom v obliki pravljice opisal življenje našega velikega pokojnega kralja. Po kratkih besedah je bilo razdeljenih med učence precej praktičnih darov. Da je božičnica toliko uspela, gre v prvi vrsti hvala g. ing. Paherniku, g. župniku Verh-njaku, trgovcu g. Sitarju iz Ribnice, trgovcu g. Petrunu, gostilničarju g. Puru in peku g. Sršiču. Posebna hvala pa gre u-čiteljici gdč. Jožici Borstnerjevi in njenim učenkam v »Vesni« v Mariboru, ki so pri pomladku RK nabrale oziroma izdelale poln zaboj praktičnih daril in poslale za božičnico. Vsem darovalcem v imenu otrok Sv. Bolfenka iskrena hvala. Požrtvovalnemu razredniku priznanje. Temelj nove planinske postojanke na Pohorju. Pretekli četrtek sta se sestala na vel. Kopi zastopnika podružnice SPD iz Slov. Gradca g. Ajlec in g. Knaus z narodnim poslancem g. ing. Pahernikom in učiteljema g. Dolinškom in g. Galom. V tihem, v meglo zavitem gozdu so se utrinjali proti mestu sestanka kakor sence ti možje in se sestali v tem tihem zimskem svetu s planinskim pozdravom, Kmalu je bil na Grotejevi seči izbran kra sen prortor, na katerega je dovolil g. ing. Pahernik postavil kočo in bo prispeval še z izdatno pomočjo v lesu. Dolgoletne sanje podružnice SPD v Slov. Gradcu se bližajo uresničenju. 2 da ima do mene še zahteve, hočem oditi in se o tem prepričati.« Pomignila je gospej Duttonovi, se pri' klonila in zapustila sobo. Umetnik in Hi* lary sta stala začudena in nista vedela, kaj naj pomeni ta nenavadna sprememba in kam jo vodi korak. Ko je Jenny dospela na cesto, je skočila v voz in nestrpno čakala, ko ji i® gospa Duttonova počasi sledila po stopnicah. Kakor hitro je tudi ta vstopila, j® naročila Jenny v vročični naglici kočija-žu: »Imam nujen opravek doma; Bog ne daj, da pridem prepozno!« »Vendar ne boste napravili kaj prenagljenega,« je vzkliknila gospa Duttonova že med vožnjo. »Kaj hočem, še sama ne vem,« je odgovorila Jeny. »Na vsak način moram biti doma prej, kakor pride k meni gosp. Degravv iz Clevelanda.« (Se bo nadaljevalo.) Ijev pod Velikim vrhom do koče pod Veliko Kopo bodo v krasnem planinskem svetu posejani ti biseri naših podružnic SPD. Podjetni slovenjgraški podružnici mnogo uspeha! Planinski pozdrav! Gradnja avtomobilske ceste do Seniorjevega doma izredno hitro napreduje. Novo trasirani del ceste bo kmalu prekopan, kar se je zahvaliti le prizanesljivosti vremena, ki pa našim smučarjem ni po godu in vzdihujejo vsak dan: »Jupiter pluvius, daj nam snega!« Soort Tekmovanje za balkanski pokal 1934. V Atenah se je včeraj odigrala tekma med Grčijo in Rumunijo, ki se je končala neodločno 2:2 (1:2). Sodil je bolgarski sodnik Došev. Po tej tekmi je stanje tabele za balkanski pokal naslednje: Samomor sfoviteqa kirurga OZADJE SMRTI UNIV. PROF. DR. LORENZA. Grčija Jugoslavija Rumunija Bolgarija 2 1 1 0 4:3 3 2 1 0 1 5:5 2 1 0 1 0 2:2 1 1 0 0 1 3:4 0 Spored ostalih tekem za balkanski pokal se je izpremenil, in sicer takole: V nedeljo 30. t. m. bo tekma Bolgarija : Rumunija, v torek 1. jan. pa bosta dve tekmi, in sicer Bolgarija : Grčija in Jugoslavija : Rumunija. SK Boč Poljčane, priredi v nedeljo 30. t. m. v dvorani gostilne Hartner ping-pong turnir za prvenstvo Dravinjske doline v singlu in doublu. Začetek ob 11. uri dopoldne. Igra se odločilno za prehodni pokal SK Boča, ki ga je daroval g. P. Pristonik v Poljčanah. Drugo in tretje plasirani v singlu in prvi par v doublu dobijo lične diplome. Turnirja se lahko udeleže tudi dame, in sicer ob 9. uri dopoldne za naslov prvakinje Dravinjske doline. Prijave na SK Boč do vključno petka 28. t. m. Obeta se obilna udeležba znanih mariborskih in celjskih table-te-nis igralcev. Pod vplivom hipnoze Neki bogati posestnik Majer v moravskem mestecu Libari se je zadnje čase silno zadolžil. Prišel je tako daleč, daje skoraj izgubil vse svoje imetje. Rad je posojal denar na vse strani. Pravijo, da se je pred tremi leti spoznal v Olomoucu z neznancema in da je kmalu potem izgubil zavest ter se prebudil v nekem go zdu brez beliča v žepu. Od takrat je bil v nekem hipnotičnem stanju in je hipnoza delovala tudi na daljavo. Pravil je prijateljem, da mu vest narekuje, da mo ra posojati denar. Skupno je na ta način izdal od svojega premoženja več milijonov čeških kron. Zdravniki so ugotovili, da ie Majer izredno občutljiv medij, ki 'kaj lahko podleže hipnozi na daljavo. Ni še dolgo tega, ko je umrl žalostne smrti najslovitejši dunajski kirurg prof. Lorenz. Pokojnik je bil primarij največje dunajske bolnišnice in je desetletja slo vel kot najboljši in najspretnejši kirurg nekd. starega cesarskega Dunaja. Po vsej Evropi mu ni bilo enakega in so pri bajali k njemu zdravniki specialisti iz dru dih držav, da so prisostvovali operacijam, ki jih je izvršil kirurg prof. Lorenz. Njegovo znanje in njegova spretnost sta bili takorekoč redkost v današnji zdravniški vedi. Profesor Lorenz je izvršil najdrznejše operacije, ki se jih ne bi lotil noben drug kirurg. Zaslovel je zlasti kot operater trebušnih organov. Imel je tudi lastno metodo za operacije žolčnega kamna in želodca. Z vseh strani sveta so prihajali k njemu bolniki s popolnim zaupanjem in mu izročali svoja življenja. Bil je bolnikom pravi rešitelj v mnogih primerih, ko niso mogli pri drugih zdravnikih najti več pomoči. Prihajali so k njemu bogataši in siromaki in so nekateri plačali za njegove operacije ogromne zneske. Bili so časi, ko je kirurg Lorenz zaslužil po 10 milijonov na leto. Zadnja leta pa je zaradi krize njegov dohodek padel in je jedva znašal 4 milijone. Bil pa je zelo socialno čuteč, pravi ljubitelj človeškega življenja in je zato marsikaj sprevidel siromaku, ki ni mogel plačati honorarja. Bogati pacienti so morali plačati ogromne vsote, dočiim so bili siromašni popolnoma prepričani, da jim ne bo zaračunal honorarja. Bil pa je pokojni kirurg Lorenz s siromašnimi bolniki prav tako ljubezniv kakor z bogataši. Dobroto njegovega srca so ti občutili mnogo bolj kakor pa oni, ki so mu plačali za ordinacijo težke tisočake. Sloviti kirurg je bil ponos Dunaja in je njegova tragična smrt bolestno odjeknila ne samo v mestu samem, marveč tudi med kirurgi vsega sveta in med tisočimi bolnikov iz vseh dežel, ki jim je rešil življenje. Ko se je prof. Lorenz kri- tičnega večera kmalu po 10. uri vrnil v svoje stanovanje, je bil popolnoma miren in je izvršil še tri težke in drzne operacije. Po končanem delu se je prav mirno zapletel v razgovor s svojo ženo in ji pri slovesu le nekoliko bolj glasno dejal, da mora napisati nekaj pisem. Odšel je v svojo delovno sobo. napisal pisma in zabil v leseno steno močni železni kavelj. Zanj je privezal zanjko, sebi pa zvezal z motvozom roke, da ne bi tako ušel prostovoljni smrti. Ko je odbila ena ura po polnoči, ga še ni bilo v spalnico. Žena ga je zato šla iskat in ga našla mrtvega. Sloviti profesor Lorenz se je obesil. Poklicali so na pomoč več njegovih prijateljev zdravnikov, toda pomagati mu niso mogli. Zagonetna tragična smrt slovitega kirurga prof. Lorenza še do danes ni rešena. Nekateri trde, da je šel prostovolj no v smrt iz strahu pred obubožanjem, drugi pa zopet trde, da si je vzel življenje, ker ne bi mogel dati hčerki take dote, kot si jo je sama zamišljala. Verjetno pa je, da si je končal življenje zaradi nekih večjih spekulacij, kakor so to po njegovi smrti ugotovili. Bil je udeležen z ogromnim kapitalom pri vrtanju petrolejskih vrelcev v Galiciji. Uspehi preiska ve pa so bili slabi in je nastala nevarnost, da bo izgubil ves ogromen denar. Še preden je nastala katastrofa, je segel kirurg Lorenz po vrvi in se tako reši! vseh nadzemeljskih skrbi, ki nikdar ne morejo mučiti siromaka in so pognale v smrt že veliko bogatinov. Toda kmalu po njegovi smrti se je ugotovilo, da vesti o izgubi premoženja niso bile resnične in njegove akcije niso propadle. Šel je torej v smrt po nepotrebnem. Zmotil se je. »Kdo pa je ta klepetulja?« »Moja žena.« »Oprostite, zmoti! sem se.« »Vi ne, pač pa jaz.« 'i Razno GRAMOFONE vsakovrstne, popravlja mehanična delavnica Justin Gustinčič Tattenbachova ul. 14. 5294 Prodam GRAJSKA KLET sprejema na novo abonente na prvovrstno hrano, mesečno Din 450.—- in 500.—. Morskim ribam in primorskim soecija-iitetam so cene znižane. Izborno originalno dalmatinsko vino liter Din 10.—. čez ulico Din 8.—. 5370 POSTELJA IZ MEDENINE železna blagajna, dva plišasta divana 150, 480. spalnica 1100, lepa jedilnica 1600 Din, pernice, omare, stoli, postelje, mize, 2 moška kolesa. Koroška c. 1. 5387 Sobo iSie Stanovanie SOBO prazno ali opremljeno, s hrano ali brez, iščem s 1. januarjem, plačam vnaprej. Cenjene ponudbe poslati takoj na naslov: Damnjanovid. Franko-panova 14. 5388 3-SOBNO STANOVANJE s kopalnico in vrtom v dr. Turnerjevi ulici dam v najem. Vprašati v krčevinski šoli. 5372 _______ TRISOBNO STANOVANJE novo preurejeno, s kopalnico, oddam s 1. januarjem. Ciril-Metodova ul. 18. vrata 9. 5371 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Frankopanova 14-1. vrata 6- Izdaja konzorcij »Jutra« ▼ Ljubljani; predstavnik izdajatelj in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora