Stev. 51.
V Mariboru 20. decembra 1894.
Tečaj XXVm.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni Usti dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.. dvakrat 13 kr., trikrat 1« kr.
Novi volilni red pa Jugoslovani.
(Govoril v odseku za volilno preosnovo poslanec dr. Gre goreč.)
Visoki odsek! Dovoljeno mi bodi povsem na kratko govoriti o vprašanju gledč volilne preosnove in sicer s stališča, gledč katerega zunaj koalicije stoječi jugoslovanski poslanci več ali manj popolnoma soglašajo. Pred vsem smo s svojimi severnimi in vzhodnoslovanskimi brati jedini v tem, da je sedanji volilni red jedna največjih krivic, kar se jih je v novejšem času storilo avstrijskim, zlasti pa slovanskim narodom. Ustvarile so se umetne stanske skupine in se jim dale nezaslišane predpravice, vrh tega pa so se volilni okraji urejevali na brezprimeren način.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah je volilo: 5402 veleposestnika 85 poslancev, prišel je torej jeden poslanec na 63 volilcev; 583 volilcev trgovinskih in obrtnih zbornic 21 poslancev, prišel je torej jeden poslanec na 27 volilcev; 338.500 volilcev v mestih in trgih 118 poslancev, prišel je torej jeden poslanec na 2370 volilcev ali na 25.787 prebivalcev; 1,387.572 volilcev v kmetskih občinah 129 poslancev, prišel je torej jeden poslanec na 10.592 volilcev ali na 142.754 prebivalcev. Pri tem je razloček med volilnimi okraji pri kmetskih občinah jako velik; na Predarlskem pride jeden poslanec na najmanj 45.172 prebivalcev, v Gališki pa na največ 224.826 prebivalcev; na južnem Štajarskem: v Celjskem okraju na 142.739, v Mariborskem na 136.098, v Ptujskem na 125.187 prebivalcev.
Tudi tega ni prezreti, da je nad tri milijone mož, starih nad 24 let, kateri so od volilne pravice popolnoma izključeni in torej politično brezpravni. In to se je zgodilo vzlic temu, da mora vsakdo šolo obiskovati, vsakdo plačevati neposredne davke in vsakdo služiti pri vojakih. Ako bi hoteli število novakov razdeliti na jednak način in v isti meri na posamne stanske skupine, tako bi morali samo veleposestniki postaviti četrti del vseh novakov, iz kratka sedanja velika avstrijska vojska bi bila povsem nemogoča. Volilna preosnova in sicer obsežna in temeljita preosnova je torej neobhodno potrebna.
Najtemeljitejša odprava krivic sedanjega volilnega reda bi se pač dosegla s plošno, neposredno, in kolikor mogoče — v Belgiji imajo nekateri po dva, nekateri po tri glasove — jednako volilno pravico. Južni Slovani ne pritrjamo pomislekom, kateri se navadno zoper to zahtevo navajajo. Razmere na Nemškem in v Belgiji so take, da te pomisleke povsem ovržejo. Sodimo, da bi katoliški centrum na Nemškem kulturnega boja ne bil nikdar tako sijajno dognal, da so bih ondotni katoliki primorani, voliti po takem volilnem redu, kakoršen
je naš. Ondotni katoliki se imajo v mnogih ozirih za svojo zmago zahvaliti splošni volilni pravici.
Po določni izjavi vlade pa ni upati, da se uvede splošna, neposredna in — kolikor mogoče — jednaka volilna pravica. Ker se pa neka volilna preosnova vendar hoče zvršiti, želimo, da se v okviru obstoječih stanskih skupin volilna pravica kolikor le mogoče razširi.
Sprožilo se je vprašanje, ali bi ne kazalo dati spet deželnim zborom pravico, voliti državne poslance. Ako bi bili Slovenci združeni v jedno upravno celoto, bi zoper ta nasvet ne imeli dosti ugovarjati. Ali razcepljeni smo na osem kronovin, in v največ teh kronovin v Avstriji smo tako tlačeni, da v deželnih odborih in deželnih šolskih svčtih sploh nimamo zastopnika. Če se nečemo izpostaviti nevarnosti, da izgubi pol milijona Slovencev vse zastopstvo v državnem zboru, moramo se z vso odločnostjo izreči zoper to, da bi deželni zbori volili državne poslance..
Zahtevamo torej neposredne volitve v centralni zastop in kolikor mogoče obsežno razširjenje volilne pravice in sicer: 1. na vse, ki plačujejo v mestih in na deželi kaj neposrednega davka; 2. na vse tiste delavce, ki so zavarovani za slučaj nezgode ali so člani bolniških blagajnie; 3. na vse tiste može, kateri bi dokazali gotovo naobrazbo.
Teh noviv volilcev pa ni smeti združiti v jedno samo novo stansko skupino, zakaj njihove težnje si očitno nasprotujejo, iz česar bi se lahko rodili nevarni nasledki. Ti novi volilci naj torej volilno pravico izvršujejo v tisti stanski skupini, kateri po naravi pripadajo, kmetski torej v skupini kmetskih občin, katere mandate bi bilo pomnožiti za 21 novih mandatov, mestni v skupini mest in trgov, v katero skupino bi bilo uvrstiti vse trge brez razločka — delavci pa v skupini trgovskih in obrtnih zbornic, toda po posebnem oddelku, kateri bi imel 21 poslancev.
V sedanjih razmerah se nam vidi taka volilna preosnova najprikladnejša. Stvaritev jedne jedine nove kurije ali volilske skupine za vse nove volilce skupaj, kakor jo priporočata gospoda Rutowski in Barnreither, pa moramo imenovati jako nevarno, že zarodi predsto-ječe davčne preosnove. Po tej bi liberalci mogli takozvane petakarje potisniti v novo skupino, ostali volilci pa bi jim bili potem tako gotovi, kakor trgovinske zbornice. Ko bi obveljal predlog Rutowski-Barnreither, bi to bila velika zmaga liberalizma in ž njim združenega kapitalizma, in velik, usodepoln poraz konservativcev. V novi skupini takozvanih nemaničev ali proletarcev bi takoj dobili izvrstno organizovani socijalisti vodstvo v roke in kmalu vse kmete zvabili v svoj tabor. Vsled znižanja cen pridelkov je kmetsko prebivalstvo izgubilo skoro polovico svojih dohodkov, dolgbvi pa so ostali in sila je
n«npinll li*t Im« '/. nnl» Irn* nrilnnn
od leta do leta hujša. Sila pa goni, kakor kaže izkušnja, ljudi, če drugod ne dobč pomoči, v socijalizem. Zato se bodemo ustavljali predlogom Butowsky-Barm;either in glasovali proti njim.
--«--
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
Ko se Košar zopet loti dela v vinogradu Gospodovem, pomirilo se je njegovo srce in skušnjava zavoljo poklica ni ga več motila. Po dolgi vojski vrnil se je zvesti duši sladki mir, ki je ni več zapustil do smrti. O njegovem dušnem pastirovanju ljudje še zdaj vsi navdušeno govorč. Zlasti pa je bila zopet njegova beseda, ki je verne od vseh stranij vabila v Braslovče, da je prostorna cerkev čestokrat bila pretesna. Košar pa svojim poslušalcem nikakor ni prizanašal, temveč hudo jih je prijemal in dosti ostro pridigoval. O grehu, o pokori, o štirih poslednjih reččh govoril je najrajši. Njegova duša bila je menda še vedno nekoliko zamišljena v strogo redovno življenje. Prej in slej namreč njegova beseda ni bila ostra, temveč mila, bolj ljubezniva kakor stroga. »Dolgo pridigujejo, a nikoli predolgo, še bi jih poslušali« — djali so ljudje. Za pobožne duše imela je njegova pridiga vedno sladke tolažbe, a tudi na srce grešnikovo je njegova beseda tako dolgo trkala, dokler ga ni odprl pokori.
Vsi dobri so Kosarja prisrčno ljubili, a tudi grešniki se ga niso bali. Čudno oblast imel je nad ljudmi, nikdo se ni mogel ustavljati vstrajni njegovi pastirski ljubezni. Zato pa je bila njegova spovednica vedno od spovedancev obdana; dosti jih je želelo pri njem opraviti dolgo spoved. Še zdaj se stari ljudje hvaležno ponašajo s tem ter smatrajo za nekako posebno milost, da so o svojem času pri rajnem prelatu opravili spoved celega življenja. Hudi duh ni imel tako utrjenega mesta, da bi mu ga Košar ne vzel koj z naskokom. In če se mu to ni posrečilo, nosil je tako vstrajno škrinjo postave božje okoli grešnega srca ter ga glasno budil, a mu zopet tako milo govoril na srce, da se je moralo začeti rušiti zidovje Jerihe in se mu podati trdnjava.
Vsakdo je menil, da veliki trud in obilni posli slabotnega duhovnika morajo zopet podreti. Ali Košar opravljal je vsako delo z veseljem, in veseli težak čuti le pol teže svojega poklica.
Kar mu je pastirstvo pustilo časa, porabi ga za to, da se s pomočjo glasovira temeljito priuči koralnega petja. Zvedel je menda ali morebiti tudi samo slutil, da ga škofijstvo misli poklicati za korvikarja na stolno cerkev v St. Andraž. Drugači namreč ne vemo, zakaj bi mu služilo spričevalo dekana Stojana, takrat šolskega okrajnega nadzornika, ki se trtko-le glasi: »Častiti gosp. Fr. Košar je v koralnem in cerkvenem petju vrlo iz-vežban in si je tudi v godbi znamenito znanje prilastil. 26. nov. 1855.« Ravno tako dobro je spričevalo dekanijskega urada od istega dnč gled6 njegovega pastirskega delovanja, katero je škofijstvo menda tudi iz tega vzroka terjalo, ker je bil Košar izvoljen za imenovano službo na stolnici. Glasi se: »Dekanijski urad radostno priznava, da se je č. g. Fr. Košar ves čas svojega tu-kajšnega bivanja ne samo kot začasni pokojnik, nego tudi kot kaplan izgledno vedel, in je vedno ljubeznivo pomagal v pastirstvu, kolikor mu je pripuščalo zdravje. Nastavljen pa za duhovnega pomočnika, je vse posle svoje službe najzvesteje opravljal, in kar mu je prostega časa ostajalo, porabil ga je za cerkveno petje, in si je 1
tako pridobil ne le občno spoštovanje duhovnih bratov, nego tudi župljanov.«
Ko je bil Košar hitro po novem letu 1856 škofovskim pismom imenovan za korvikarja, smemo reči, da so se »vesele« Braslovče spremenile v žalostne Braslovče. Toda skozi oblake, ki so takrat viseli nad Bra-slovčami, sijalo je že tudi veselo upanje Kosarjevih rojakov, da je zdaj njih ljubljenec ravno na pravem potu do višjih častij in do delokroga, primernega njegovi glavici. —
V spomin sv. misijona v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru.
Prvi slov. sv. misijon v cerkvi sv. Alojzija obhajal se je 1. 1860. od 3. do 14. marcija istočasno z nemškim v stolnici, ki se je sklenil 18. marcija. Vodili pa so slov. sv. misijon nepozabni škof Slomšek z nekaterimi duhovniki. Preteklo je 34 let — in letos se je zopet obhajal v tej cerkvi sv. misijon za Slovence. Sicer Slomšeka ni bilo več med nami; vendar pa je njihov duh govoril iz ust sedanjega mil. knezoškofa krasne besede pozdrava in vabila. Bekli so, da so že dolgo gojili to misel, da oskrbijo kakor nemškim, tako tudi slovenskim prebivalcem mariborskega mesta prepotrebni sv. misijon, kar se jim je sedaj posrečilo. Nato so podelili čast. gg. misijonarjema Fr. Doljaku in Mih. To-mazetiču iz družbe Jezusove popolno oblast za ves čas sv. misijona.
• Vsak dan bile so tri pridige. Udeležba je bila zjutraj, posebno pa zvečer vedno velika. Vsak stan imel je posebej skupno sv. obhajilo z ganljivim nagovorom. Gg. misijonarja ozirala sta se tudi na tukajšnje krajevne razmere, povdarjajoč, da se pekoče socijalno vprašanje more le s pomočjo sv. vere rešiti, in sit er, ako delavci trdno zaupajo v Boga, krščansko živijo in vestno svoje dolžnosti izpolnjujejo. Obhajanih je bilo v času sv. misijona nad 2200 ljudij.
Najbolj slovesen je bil zadnji dan, v nedeljo dne 11. novembra; zato pa je prišlo tudi toliko ljudij. da se je vse trlo. Sklep je bil popoldne ob štirih. Milostlj. knezoškof so najprej blagoslovili novi misijonski križ. Potem je imel č. g. Doljak sklepni govor. Odprl nam je knjigo s tremi poglavji, ki se glasijo: 1. Boj se Boga in varuj se greha! 2. Ljubi Jezusa Kristusa! Beši dušo! in je proseče opominjal vernike, naj odslej pogosto prebirajo to knjigo sv. misijona. Na to smo slovesno obnovili krstno obljubo in vero, kateri prizor je gotovo vsakemu izvabil solzo resničnega kesanja.
Po sklepnem govoru stopili so višji pastir pred oltar ter so v plamenečih besedah označili sad tega sv. misijona in zajedno izrekli prisrčno zahvalo vsem vernikom za obilno udeležbo in preč. gg. duhovnikom, oso-bito preč. g. ravnatelju bogoslovja. H koncu so podelili papežev blagoslov in z zahvalno pesmijo »Te Deum« sklenili ta II. slov sv. misijon.
Zvonček Sv. Alojzija glasi se še tudi po sv. misi-jonu, in ljubljeni Vzveličar nas po njem vedno opominja : Molite in čnjte vsi, Ostan'te vselej zvesti mi, In vam gotova krona Bo svetega misjona!
C.
Gospodarske stvari.
Zaloga gorice.
Božji vrtnar jo imel na svojnm posestvu smokvico ali figovo drevo. Že tri leta hodi gledat, če bo kaj sadu
rodila, pa ga nič ne najde; zato reče oskrbniku; »Posekaj jo, čemu še zemljo zalega!» Viničar pa odgovori in prosi: »Gospod, pusti jo še to leto, da jo bom oko-pal in zagnojil. Če še pa tedaj ne bo rodila sadu, potem jo pa posekaj.«
Tudi mi hodimo gledat svojih goric; željno pričakujemo rumenega sadu, sladkega grozdja. Pa leto na leto je vedno slabejše; gorice le pešajo; mejašev vrh je že gol, v treh letih ne bo trsa, že manje grozda več. Mi bi morali evangeljskega viničarja posnemati, namreč trsek lepo globoko odkopati in ga z gnojem dobro založiti. To je skrivnost rodovitnosti, katero mi je neki gospodar razodel, ki je na 3/4 orala veliki gorici nabral lani 18 polovnjakov, letos pa 13, brez Amerikanca, od samo domačega nasada. Mejaši ga psujejo za coprnika, ker po štirikrat več mošta nažmika, kakor oni. Ta gospodar ne gre nikdar prazen na vrh, vselej nekaj zaloge ali gnojila vrže na voz, da ga pelje v gorico, ki jo v treh letih pregnoji. Vsak trs, tudi Amerikanec še prej, rodovitnost zgubi, hira in umrje, ako mu zadostne zaloge ali gnojila ne daš. Gnojilo ali zaloga je različne vrste in dobrote.
1.	Najboljša zaloga je kompčst, t. j. preprhnela, z gnojem zmešana zemlja. To je, rekel bi, novejša znajdba. Navozi eden plast zemlje, naloži vrsto gnoja, in to ponavljaj, dokler ti kup črez glavo ne seže. Pusti pol leta ležati, potem pa vse presekaj z motiko, kakor tropine na krnici predrabljaš, ter vse zopet zmeci na vršaj do drugega leta. Pri kopi daj tega komposta vsakemu trseku eno slamnjačo, in že v jesen boš videl čudovito basen. Kompostu podobna je natanšnica, to je zemlja črna na torišču, kjer drva skladaš in žagaš ali ceplješ. Postrugaj to zemljo in vso zvozi v gorico, ki bo na novo oživela. Ravno tako moč ima drn (humus), važe ali celina. To je najboljša zaloga, ker je že vse pre-prhnelo in trsu takoj hrano daje.
2.	Med dobro zalogo se štejejo nasledne snovi: Gnoj živinski. Nekdaj so mi mejaši pravili, da gnoj goricam škodi. Zdaj pa sami žalostno gledajo, kaj postane gorica brez gnoja — pusta golečina. V laporju bi gnoj v suhem letu ne dosegel svojega cilja, med tem ko je v pešanci in ilovici vselej dober. Ujedoča zemlja gnoj brž pohrusta. Skušnja me uči, da gnoj, tudi na goli trs položen, ne pouzroči gob ali prhline; vendar je boljše, če presnega gnoja tiščaje na trs in korenine ne mečeš. Dobra zaloga je p e p e 1, ki ga pa k živemu trsu ne smeš prilagati, temuč vrzi tanek plast zemlje med trs in pepel. Tako s pepelom gnoji g. Mlakar v Hošnici, pa ima vsako leto čuda vina; trs pa je močen in trpežen. Trs od 20 ali 30 let, ki inod ne učaka, še je roden ondi. Isto tako dobroto, če ne večjo, imako-stenica ali zmlete kosti, ki se dobijo v vrečah po 100 kil za 6 gld. v Ljubljani pri g. Bambergu. Ze črez 20 let gnojim svojo gorico v Ljutomeru, pripoveduje mi g. dr. D., samo s kostenico, imam močen trs, dobro branje in mošt iz krnice prodajam po 27 kr. liter. Ta moka je umetno pripravljena, ima v sebi ostre snovi, zato je tik trsa ne polagamo, temuč nekaj zemlje de-nemo zmes. Tudi pleve bi še v to vrsto postavil. Zato jih kmetic ne raztrosi v veter, temuč spravlja na kup ali v jamo; kadar si pa po piti gre na vrh, nabaše koš ali voz, da se trsekom prikupi.
3.	Slabejša zaloga pa je vejnik. On je sicer v nekaterih krajih celo nepoznano gnojilo, pa je za saditev in grobanje neobhodno potreben. Namesto nja rabijo nekateri cele veje; kar pa nespretno nosiš. Najboljši vejnik, ki vsak gnoj nadomestuje, ali še celo presega, daje jevša. Jevša je dvojna: brežna in potočna. Prva raste v bregih; bela je in remezna ko breza ter daje slabo gnojilo. Ta pa raste ob potokih ali na trav-
nikih in v gošči; ima široko, mastno, dišeče listje, krhko vejo, in je izvrstna zaloga; tudi se lahko daje v vejnik zviti. Takih snopov se iz Frama na vse kraje: v Lem-pah, Kamnico, Sv. Peter, Haloze izvaža Jčrez 200 do 300 vozov na leto za drago ceno. Kjerkoli pa se jevšev vejnik vlaga, ondi so gorice povsodi čudežno lepe in rodne. Odkoplji trs prav globoko, priloži mu pol ali tretjino vejnika, poldrugi črevelj dolgega; pri prekapi ga ne smeš izkopati. Vejnik zemljo razrahlja in trseku dober živež daje. Kjer vejnika ni, tam gorice umirajo.
Pred časom nas je neki dopisnik iz Vidma opominjal, vrbo saditi za sadne k6rpice. Jaz bi pa vse vinogradnike zarotil, naj si jevše sadijo, da si gorice ohranijo. Od lepega Zavrča noter do Bizeljskih goric ni ene jevše. Zagorci je ne poznajo; zato pa vidimo žalostni pogin tamošnjih goric. Prvotna zaloga, drn ali celina in veje je použito, nove pa ni. Jevša je zaploda vredna; ' ima hiter odrasek; daje dobro drvo, vejnik in nastelj. Vsak posestnik si jih naj okoli travnika ali za potokom nasadi. Vrh vse hasni še boš v vročini in košnji imel dišečo senco za počitek in odihljej, dokler ti gospodinja gubanic ne donese.	S. G.
Rahli zobje pri goveji živini.
Marsikateremu živinčetu se majejo zobje tako, da le s težavo žre in še težje pije. Ako to pride od sveže ali frišne krme ali paše, koristno je, ako živinčetu na-riblješ zobe s svežim pelinom, zmešanim s soljo. Nekateremu živinčetu pa bolezen še hujše nagaja, da ima vse zobovje rahlo in boleče. Da temu pomagaš, svetujejo mnogi, da mažeš zobe in boleča mesta z rožmari-novim oljem, ki se dobiva v štacunah.
Sejmovi. Dne 22. decembra v Poličanah (svinjski sejem) in v Brežicah. Dne 27. decembra v Vitanju in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 28.jdec. v Stradnu.
--
Dopisi.
Iz Podplata. (Naš notar.) V dopisih od nas so se že večkrat pobijali zakotni pisači. Prav tako, le po njih, bode manje pravdanja med ljudmi. Pa če se v Rogatcu ne bodo spremenile sedanje razmere gled6 uradnega jezika, bomo mi kmetje prisiljeni, zatekati se k takim zakotnikom. V Rogatcu imajo g. notarja, kateri je bojda Slovenec. Pa mi ne čutimo tega. Saj dobivamo od njega le taka pisma in take pogodbe, kakor bi bili doma v Bismarkovi deželi, ne pa v Kostrivnici. Zakaj ne bi g. notar uradoval slovenski, da nam ne bi bilo treba njegovih pisem nositi od Poncija do Heroda in prositi in plačevati zato, da se nam raztolmačijo v tistem jeziku, v katerem sva rojena g. notar in jaz ? Zakaj dvojno plačilo, v Rogatcu in tu ? Tudi imamo slučaje, da v nemških pismih in pogodbah ni bilo zapisano to, kar je zahtevala slovenska stranka v svojem jeziku. Take pomote so sitne, stanejo mnogo truda in denarjev, preden se zopet poravnajo. Pa izostale bi, ako bi se pogodbe pisale v slovenskem jeziku. Ta izgovor je jalov, da kmetje ne zahtevamo slovenskih pisem in pogodb. Če se tudi kak slovenski kmet pri svoji skromnosti in preveliki popustljivosti ne upa zahtevati slov. pisem in pogodb, bode ga vendar v srce veselilo, če dobi v roke pisanje, katero lahko sam prebere, ali njegova deca doma. Zato bi bilo pravično, in jasna pamet veleva tako, da bi gg. notarji, odvetniki in kako se še imenujejo, uradovali v tistem jeziku, v katerem jih stranka nagovori. Da se pa to lahko zgodi, morajo
imeti zgorej imenovani gospodje v svojih pisarnah take uradnike, ki so obojnega jezika vešči v govoru in pisavi. Pri nas naj bodo vsi kanceliški pisarji popolnoma zmožni slovenskega jezika. To zahtevati imamo kmetje Rogaškega okraja tembolj pravico, ker nas tukaj biva blizu 98% Slovencev. Oba uradnika našega g. notarja sta pa nezmožna slovenskega jezika. Taka uradnika ne sodita v rogaško pisarno. Mi kmetje imamo jezo ž njima, onadva pa z nami, ker se ne razumemo. Prosimo torej, g. notar, da ju odstranite in nadomestite s poštenimi, slovenskimi uradniki. Prosimo nadalje, da nam, slovenskim strankam, ki Vas po slovensko ogovorimo, uradu-jete le v slovenščini. Le tako si boste pridobili nase zaupanje in s tem bo pojemalo število zakotnih pisačev.
Iz Celjskega okraja. (Od Hudeluknje do Celja.) [Konec.] Raz hribček je krasen razgled daleč okrog, tudi po celem trgu, ki je precej velik, nekatera poslopja lična, mnogo prav slabih, posebno stare ško-deljske strehe ne napravijo dobrega vtisa. Pred »Ti-schler's Gasthaus« mi pride naproti fantek, ki mi ponižno zakliče: «Guten tok». >Wo gehst denn hin?« ga ljubeznivo vprašam. »Ka-aj ?« me on začudeno vpraša. »Dečko! ali mi veš povedati, kaj je to: guten tok?« »Ne vem«, odgovori, »v šoli so nas učili, tako reči, kedar koga srečamo«. Usmilil se mi je ubogi revček. Gledam na trgu zdaj na desno zdaj na levo, toda, kako se zavzamem, ko najdem povsod le samo nemške napise. Ni mogoče, da bi bili tu trdi Nemci. Z mnogoterimi sem govoril, vsi so znali le slovenski, in imena nad vratmi: Vodušek, Jaklin, Pušnik itd. so vendar slovenska. 0 ti po sili Nemci se sramujejo svojega materinega jezika, bojč se slovenskih napisov, naj le hodijo k njim sami Nemci, pa bodo težko dihali. Namenil sem se sicer tukaj ostati, pa preveč me je vse to razburilo in podam se raji naprej. Ves žalosten in zamišljen bil sem dalj časa. Silno zanimiva pot me spet prebudi. Med divjim skalovjem mota se precejšni potok, ob njem se vrstijo žage, mlini, fužine; šumenje in bobnenje in razbijanje se razlaga na vse strani. Pa — stoj! Velikanski jelen na visoki pečini, na drugi divja koza, na tretji lovec z namerjeno puško! Sapo vlečem k sebi, kri mi vre v glavo, srce močno bije; zdaj in zdaj bo poknilo in kosmatinec se bo zvrnil mrtev na cesto. Čakam, čakam, ničesar se ne gane in — v svojo sramoto spoznam, da je vse leseno, na skalo pribito. No, saj se je še divji kozel varal, ko je nekega dne od daleč prišel obiskat tovarišico, vendar to ga je stalo življenje. Odpre se mi sv&t, prazne gore se znižajo v nizke, z gozdi in vinogradi preoblečene hribčke, ki se polagoma zgubijo v široko ravnino. Približujem se Novi cerkvi; že se je jelo temniti, tu zaslišim neko petje; podvizam se. Sredi vasi vidim pri kapelici celo trumo otrok, ki so prepevali lepe Marijine pesmice. Močno me je ganil ta nenavadni prizor. Zelo otrujen, poiščem si počitka. Nedelja je, danes moram k sv. maši. 0 kako veličastna je tukaj hiša božja! Prelepi oltarji, krasne podobe na stenah in oboku! Nisem se mogel dosti nagledati. Kar me je k pobožnosti še posebno vnemalo, bilo je izborno petje, katero oskrbljujejo priprosti kmečki pevci. Priložnost sem imel, poslušati petje tudi v Vojniški cerkvi. Vsakdo bo pričakoval v tako imenitnem kraju tudi imenitno petje. Toda hudo se goljufa. Orgljar hiti udarjati na regištre, dere se na vse moči, zraven se slišijo dva ali trije ubiti ženski glasovi. Nisem smel dolgo poslušati, preveč me je bilo v ušesa. Petje naj v cerkvi ljudi blaži, navdušuje za vse dobro in sveto, naj jih tolaži in razveseljuje; to pa more le dobro izvežban cecilijanski zbor, ki se v večjem kraju tudi lahko vpelje. Sploh mi premelo cenimo petje, ta posebni dar božji, ki je poslan našemu trpečemu narodu v tolažbo. V vsaki
občini naj bi bil močen zbor, ki s krasnimi slovenskimi pesmami neti ogenj ljubezni do Boga, čednosti, mile domovine. Za to pa imajo skrbeti tisti, ki so glasbe vešči; saj si s tem pridobijo pri ljudstvu zaupanje in velike zusluge. Seveda sem si tudi trg Vojnik mimogrede ogledal. Prav čeden je, pa kje so slovenski napisi, ni ne enega, nemških vse polno: Zottl, Ledi, Franc Vra-tarič, Wretscher itd. Ne vem, kaj da so nekateri taki strahopetneži, kaj se jim more zgoditi, če imajo slovenske napise? To bo prej njih dobiček, kakor škoda. Dobro, da sem srečno prišel enkrat v Celje.
Od Mislinje. (Razprodaja živinske soli.) Poskušnja, kako se živinska sol zapisuje, naročuje in od živinorejcev naprej plačuje, obnesla se je tukaj prav slabo. Od 67 naših upravičenih posestnikov bilo je 20 naročnikov in le štirje so jo naprej plačali. Ako občina ne bi mogla ali ne hotela pomagati, kakor nekatere druge, tedaj bi bili na slabem. Potreba je tedaj, da se dosedanja naredba o naročevanju in razprodaji živinske soli n. pr. tako uredi, da se bode na drobno razproda-jala. Za dve ali tri občine naj jo pošten trgovec skupaj naroči, da jo živinorejci dobe vsaj po 7 kr. kilo. Da bode pa kontrola (nadzorovanje) ložja, naj vsak živinorejec dobi pri županu izkaznico do upravičene mere soli. Na to izkaznico naj trgovec odddno sol zapiše in naj tudi posebno knjigo vodi, da bodo le upravičeni živinorejci dobili živinsko sol. — Ako kdo ve za kak drug boljši nasvet o tej zadevi, naj ga objavi v »Slov. Gospodarju«. Treba je, da se v tej reči zedinimo in svoje domoljubne poslance poprosimo, da oni opozorijo vlado, naj nam dobroto in hasen živinske soli mer5 z boljšo mero!	J. V.
Od Sv. Vida niže Ptuja. (Zmaga S love n-c e v.) Med Slovenci naš kraj že več let ni na dobrem glasu. Zakaj ? Ker so tukaj nekateri možje, ki hočejo veljati za Nemce, pa med Slovenci imeti prvo besedo. Ako pri volitvi propadejo, potem kričijo med svet, da je bila volitev krivična, in naša gosposka jim rada ustreže in volitev zopet razpiše. Tako se je zgodilo nedavno z volitvijo v krajni šolski svet, ko so zmagali slovenski poštenjaki. Res, volitev je bila ovržena. Naši mogočni po sili Nemci so mislili: »Še enkrat volimo, le volimo, da se Slovenci navolijo!« — pa tokrat so se hudo opekli. Dne 30. novembra t. 1. je bila zopetna volitev v krajni šolski svčt, in slov. poštenjaki so zopet dejali, kakor onokrat: »Schoschteritsch — ti si za nič; Iloscheg — ti tudi bek! Šola je naša!« Čast zavednim možem!
Iz Majšberga. (Vprašanje.) Gospod urednik! Dovolite mi, da vprašam gospoda K. iz Majšberga, kaj smo mu trije občinski odborniki iz Sesterž žalega storili, da nas je pri neki priložnosti za »osle« zmerjal? Tako bistroumni vendar ne moremo biti, kakor ste Vi gospod; kajti študirali ste nekaj let, mi pa ne. Mar smo zavoljo tega «osli«, ker smo nekoč odločno zahtevali slovensko uradovanje, ko ste Vi pero vodili? Ali mar zato, ker brez Vašega peresa pošiljamo pisma po svetu in prošnje? Ako Vam pri nas ne ugaja, pojdite v svoj domači kraj, kjer bodete pri ovsenem kruhu volno predli in oves špičili! Povemo Vam, bodite prijazni z nami, ako tudi niste v naii pričujočnosti, tako, kakor ste očitno, sicer se Vam utegne zopet kaj tacega pripetiti, kakor tedaj, ko niste nič rekli lahko noč. Za danes dosti, v potrebi pa mnogo več!
Od Sv. Urbana pri Ptuju. (Prebudite se!) Lepa si fara Urbanska, ako pogledam po tebi, moj mili rojstveni kraj, kraj, kjer me je učila mati izgovarjati prve besede in mi užigala že v mlado srce ljubezen do slov. domovine. Pa vendar me neka žalost obdaje, videti, kako je pri nas gledč narodnosti vse mlačno in
nekako zaspano. Ni skoraj fare v Slovenskih goricah, da ne bi imela vsaj bralnega društva. Ali pri nas še žalibog tega ni. Res imamo precejšno število Mohorjevih knjig, pa vendar živo čutim, da bi bilo potrebno tudi branje dobrih slovenskih časopisov, kateri bi naj pripomogli k narodni zavednosti. Marsikateri sicer bere slovenske časopise, ali mnogo je lakih, ki bi časnike radi brali, pa si jih ne morejo naročiti. Vzdramite se tedaj, dragi rojaki, da tudi mi osnujemo krščansko bralno društvo, v katerem bodo tudi siromašni ljudje po ceni dobivali podučljivega berila!
Od Velike nedelje. (Letina.) Gledč poljskih pridelkov moremo letino med dobre prištevati. Rž, pšenica, ajda in oves so prav bogato obrodili, koruza bolj slabo, ker njo je mokri majnik preveč v rasti zadrža-val, julij in avgust pa sta bila zelo suha, da se ni mogla prav sklasevati; pa tudi koruzni črv nam jo že par let uničuje. Tira več pa smo dobili krompirja in repe, tako, da so vse shrambe napolnjene. Sadja je bilo mnogo, posebno jabelk in hrušk; in ker ni bilo kupcev za nje, napravil si je marsikateri mnogo jabelčnice za več let. Jesen je vseskozi bila deževna, najbolje oktober, in smo z veliko težavo ozimino posejali. November je bil nekoliko prijetniši, da smo si mogli potrebne nastelje priskrbeti; ali za lepimi dnevi seje vreme hitro sprevrglo; sv. Kata nam je prinesla sneg pred vrata. Z vinsko letino smo na slabem; sicer je dobra kapljica, toda pičla; polovico manj od lani smo pridelali. Spomladi se je dosti grozdja prikazalo, ali v cvetju ga je vsled preobilnega dežja izginilo mnogo, tako, da smo imeli slabo trgatev. Les je letos zdrav in lepo dozorel; zatorej stavimo upanje, da bo drugo leto boljše. V to svrho kličimo torej večkrat radi k Vsegamogočnemu: »Da nam sad zemlje daš in ohraniš, prosimo Te, o Gospod!«
Iz Gornje Radgone. (Rralno društvo.) Danes nečem pisati o Bračku. Božični prazniki se bližajo. Nečem mu jih greniti, naj jih v miru vživa in orehovo potico brez jeze je. Po novem letu si ga pa bodem zopet privoščil, če se do takrat ne bo poboljšal. Danes hočem govoriti o našem bralnem društvu. Veselje me navdaja, da to društvo tako lepo napreduje. Šteje že mnogo čez 100 udov. Vse Bračkovo prerokovanje se je izjalovilo. Posebno pa me veseli, da se tudi prekmurski trpini za naše društvo jako zanimajo. To je dokaz, da tem zatirancem še ni izumrla ljubezen do materinega jezika. V našem društvu najde vsak ud mnogo podučljivega in zabavnega berila. Posebno ugajata »Gospodar« in »Domovina«, in odbor je že sklenil, da bode število teh dveh časnikov pomnožil. Naj le vsakdo, ki si časnik izposodi, tudi drugim čitanje omogoči. Tudi knjižnice se udje prav marljivo poslužujejo tako, da že skoro vsem potrebam ne ustreza, akoravno je precej številna. Treba bode tudi njo pomnožiti, in v prid društvene knjižnice priredi odbor dne 30. t. m. veselico s tombolo in petjem. Priprave se že delajo, nabralo se je tudi že nekaj lepih dobitkov. Sodelovanje so obljubili vrli Kapelski pevci. Slišali bodemo zopet milo slovensko pesem, vmes pa se bode srečkalo in delili dobitki, med katerimi jih bode tudi nekaj za smeh. Slovenci, le mnogobrojno se te veselice udeležite! Bračkov ljubljenec.
Iz Celja. (Naša d r u št va.) Vseslovensko obrtno društvo je priredilo letos na Miklavžev večer jako lepo zabavo. Kar je še največ vredno, bila je posneta po starih običajih slovenskih. Prišel je sv. Miklavž ter delil darove pridnim otrokom v čitalniških prostorih. Seveda je bilo treba tudi šib razdeljevati, in ko ni imel Mefista-rudečkarja, ki je vpisaval v črno knjigo poredno deco in črnih parkljev, ne mogel bi vsega v redu opraviti. Tako pa je bilo dosti veselja. Potem so igrali diletanti, na čelu jim gospod Rebek, veseloigro »Zamujeni vlak«,
katera se je predstavljala jako redno. Igrali so: kovača gosp. Rebek, obč. slugo gosp. Ahtik; kmeta gg. Majgaj in Korošec; krčmarja g. Pavline; učitelja g. Rotraan; nadzornika gg. Trček in Gilenšek; vsi prav vrlo Da je bila to dobra misel in da se občinstvo zelo zanima za take zabavne večere, dokazala je obilna udeležba. Niti to ni motilo občinstva, da je prej napovedano sodelovanje č. tamburašev odpalo. Preminola je namreč gospa Mohoričeva, katera je bila, kakor njen soprog, g. dr. Mo-horič, vrla tamburašinja, Lahka jej žemljica! Tudi vna-njih gosto\ je bilo precej. Omenimo Teharčanov, gosp. Pečnaka in dr. in jako častno je bilo za mlado žensko podružnico sv. Cirila in Metoda Skofjevaško, da je odposlala tri svoje odbornice, da dokažejo vzajemnost Slovencev in da naša zavednost ne sloni samo na mestni inteligenciji, ampak da se je rodoljubje tako vrastlo v korenine naroda, kmečki stan, da se ne bode drevo zatrlo z nobeno silo. Miklavžev večer pa je tudi dokazal, da se izhaja tudi pri nas brez plesa in celo brez godbe, pa je le veselo in poštena zabava. Tudi na to, naj bi mislila slavna načelstva naših narodnih društev, ker mnogokrat se govori: Ge ni vsega, pa raje nič! In le premnogokrat društva niti ne zborujejo, kaj še le priredijo zabavo, samo, ker ni pričakovanih godcev. Nato se pa rado pozabi, da je bolje kaj malega, pa isto vrlo, nego pa negotovo. Upajmo le, da se počasi vlije v naša društva na okrog več krvi, več življenja. Saj oseb ne manjka nikjer podjetnih, le poiskati jih je treba in ne jih na cedilu puščati, kakor je že tak narodni greh v navadi.
Iz Podove pri Racah. (Žalostna prikazen.) Pretečeni teden se je neka stvarica stepala okoli Podove, Rač in v okolici. Neki 9-letni dečko, šolar iz Podove doma, ubežal je svoji materi ter se je klatil po hišah. Kamor je došel, brž se je udomačil, sedel za mizo, vzel kruha ali kar je videl. Ko so ga domov gonili, ni se ganil; če so ga pa nagnali ali kregali, streljal je s pištolo na ljudi. — Mladina je pač močno popačena, samovoljna, ker ji manjka — strahu božjega. Trmasti fant ve, da mu za najgrše hudobije šibe še pokazati ne smejo v šoli, zato je predrzen, da si tudi doma nič reči ne da — posebno od matere-udove. Res, zadnji čas je, da šola in dom začneta združeno skrbeti za pobožno izrejo mladine. Nikar ne zahtevajmo, da naj šola vse stori; ampak dom in šola naj delujeta složno !
Iz Poličan. (V Makole!) Radi se vozimo in sanjkamo po naši prelepi Dravinjski dolini dol in gor. Mnogokrat nas pelje pot tudi v novejšem času v tolikanj slavne Makole. Pa eno nas vedno spravlja v silno nevoljo: to, da se mora človek peljati po tako dolgem in celo nepotrebnem ovinku, preden dospe od naše strani v ta blaženi Makolski tržič. Gospod urednik, saj ste se že menda tudi todi vozili? Jelite, da resnico pišem! In kako lahko bi se ta nerodnost odpravila! Saj ni treba druzega, kakor da se sedanja prostorna brv prek Dra-vinje nekoliko razširi in podkrepi. In te malenkosti b> se ne lotili Makolski velikaši: gg. Gregorič, Georg, Jerman, Mahorič, Mušič, Posojilnica itd.? Ah, le čudimo se, da se to delo že davno ni izvršilo! Torej le hajd na delo, vrli Makolčani, in povem vam, da bomo potem še desetkrat rajši k vam zahajali ter nove krone dol in gor vozili!
--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so izdali patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori in sicer šta-
jarski in goriški na 27., kranjski na 28. decembra, koroški na 3., isterski in tržaški na'$10., januvarija. — Državni^zbor je prenehal 19. t. m. Sprejel je začasni državni^proračun, kjer sta se dr. Ferjančič in Klan hudo sprijela^in"_so zadnjo soboto štirje ministri govorili. Tudi je rešil novo žendarmerijsko postavo, nadalje postavo o cerkveni konkurenčni dolžnosti in postavo o volitvi članov v komisije za pregled deželnega katastra. £ ¿Češko. V Pragi v češki Franc-Jožefovi akademiji so ono nedeljo odkrili krasno podobo svetlega cesarja. — Mladočeški poslanec dr. Šamanek je na shodu predlagal, naj cesarskih uradnikov in vojakov ne trpijo v nobeni češki družbi. Ne bode šlo!
Š taja rs k o. Graški knezoškof so se vrnili 15. t. m. s potovanja v Sv. deželo. — Pred tednom so se graški obrtniki izrekli zcper nameravano krščansko-socijalno društvo; hočejo ostati le »tajč«, ne pa krščanski. — V Kindbergu so ono soboto imeli prvi shod zadružni obrtniki okraja Bruck.
Koroško. Celovški mestni zbor se peča z uravnavo plač mestnim uradnikom. — V kratkem se bodo tri podružnice zloglasne »Siidmarke« ustanovile; ali Slovencev to društvo ne bode pohrustalo. — Ono nedeljo je nemško katol. politično društvo imelo shod v Kraigu nad Št. Vidom. Prišlo je mnogo ljudij, tudi več nacijo-nalcev; ali ti so shod le piotili; to spada menda k nemški kulturi.
Kranjsko. V Ljubljani dobijo po ulicah električno razsvetljavo; stala bode okoli 200 tisoč gld. — Zadnjo nedeljo je bil osnovalni zbor katoliškega društva za delavke. — Zadnji čas je vedno več slišati o poškodovanju dolenjske železnice. Kaj je temu uzrok?
Primorsko. Lahonom je že presilen greben zra-stel. Goriški župan Venutti je bil pri knezu-nadškofu ter ugovarjal slovenskim pridigam pri oo. kapucinih. Nadškof so pa predrzneža zavrnili, da ga to nič ne briga! Tržaški mestni zastop pa je hotol tržaškega škofa tožiti pri papežu, ker so škof tudi Slovencem pravični; toda namestništvo je to zabranilo. — V Pazinu so pri občinskih volitvah v tretjem in drugem razredu zmagalj Hrvatje. Mogoče, da še zmagajo v prvem.
Hrvatsko. Sabor je sprejel postavo o varstvu nasadov z ameriškim trsovjem. Stokrat bolje bi pač bilo, da kmet dobi nasade po ceni, in da se siromašnim pomore tudi z državno podporo. Vse, karkoli sabor sklene, kaže, da večina poslancev-Madjaronov nima srca za ubogo ljudstvo.
Ogersko. Da so svetli cesar potrdili proticer-kvene postave, tega se veselijo le Zidovi, liberalci in nezreli dijaki. Vlada je bojda slabe volje. Ker je začasni proračun sprejet, bode bržčas Wekerle s svojim mini-sterstvom v kratkem odstopil. Katoličani so vsled po-trjenja sicer poparjeni, toda po novem letu bodo se združili v veliko katoliško stranko vseh narodnostij. — Drugim narodom se bode na Ogerskem še nekaj časa slabo godilo, ker se je v notranjem ministerstvu ustanovil poseben odsek za narodnostno policijo.
Vunanje države.
Rim. Prihodnji konzistorij ali zbor kardinalov bode bržčas meseca januvarija. — Na vabilo sv. očeta, naj se razkolniki zedinijo s sv. katoliško cerkvijo, izrekel se je glavni ruski list »Novomosti« zoper zedinjenje.
Italijansko. Bivši minister Giolitti je poslanski zbornici izročil listine o velikanskih goljufijah pri rimski banki. Iz teh pisem se vidi, da sta si pri tej banki najbolj žepe polnila ministerski predsednik Crispi in ! glavar laških framasonov, Lemmi. Kako naj se goljuf Crispi pred poslanci opraviči? Kralja je prisilil, da je 1 poslance kar odposlal domov. Ljudstvo je zoper Crispija
silno razjarjeno. V Rim so poklicali 10 batalijonov vojakov. Res, taki so framasoni in liberalci ne samo v Italiji, ampak povsod!
Francosko. Predsednik poslanske zbornice je umrl in bil na državne stroške pokopan. Namesto njega je bil izvoljen poslanec Meline. — Socijalni demokrat Rouanet je v poslanski zbornici vladi po pravici oponašal, ker pusti, da obsojeni ljudje nosijo .trak »častne legije»,v ki je na Francoskom najvišje odlikovanje.
Švicarsko. Pred tednom je v Bernu zvezni zbor izvolil za leto 1895. Zempa iz Luzerna za zveznega predsednika, radikalca Lenechala iz Genfa pa za podpredsednika. Zemp je katoliški konservativec in v Švici prvi zvezni predsednik iz katoliške stranke.
Nemško. Državni poslanci niso dovolili, da bi oni socijalisti prišli pred sodišče, ki niso »Slava« zaklicali cesarju. — Knez Hoheniohe, novi kanclar, govoril je prvokrat v državnem zboru precej v krščanskem smislu. — Državni zbor je 17. t. m. začel razpravljati o postavnih predlogih zoper socijaliste. Ker pa je bilo premalo poslancev navzočih, prenehalo je zborovanje. Ta razprava se bode nadaljevala po novem letu.
Rusko. Kakor ruski časniki poročajo, bodeta car Nikolaj in carica na spomlad obiskala važnejše ruske pokrajine in sicer poljske in južnoruske. V Varšavi, ki je bilo nekdaj glavno mesto Poljske, bodeta bojda ostala dalj časa.
Bolgarsko. Ministerski predsednik Stojlov je z vsemi ministri odstopil. Sicer še bode ministerstvo nekaj čas opravke oskrbovalo, dokler zbornica poslancev ne bode odločila, kaki naj bodo prihodnji ministri. Stojlov bode bržčas zopet predsednik.
Srbsko. Na Rističev predlog pogajajo se radi-kalci, liberalci in naprednjaki, da se zedinijo v jedno stranko, ki se bode odločno zoperstavljala sedanji vladi, katere duša je Milan. — Pravda zoper Cebinaca in tovariše v Belem gradu se nadaljuje. Sumljivo pri tej pravdi je to, da so kar čez noč izginila tri važna pisma. Bržčas ž njo hočejo uničiti radikalce.
Turško. Angleška vlada se jako zanima v Aziji za Armence, katerih so v mestu Monch okoli 3000 po-strelili turški vojaki po nedolžnem, kakor smo pred 4 tedni poročali. Rusija se sicer naravnost neče mešati v te zadeve, vendar je že pomnožila vojsko na armenski meji. Če si Turčija ne bode hitro te zadeve uravnala, utegne armensko vprašanje postati zanjo nevarno.
Azija. Zopet nam je poročati o japonskih zmagah. Japonci so 14. t. m. pri Feng-huang-čengu razgnali kitajsko, vojsko 4000 mož. Drugi kitajski voj se je zbral blizu Ninevanga, tretji pa v Hirošimi, iz česar se sklepa, da nameravajo Japonci vzlic hudemu mrazu takoj korakati proti Pekingu. Tudi Kitajci pričakujejo to in se pripravljajo na obrambo glavnega mesta.
Amerika. Po volitvah v kongres ali zbor so v severno-ameriških državah z veliko večino zmagali republikanci. Teh je sedaj v zboru dve tretjini. — V teh državah se Slovenci jako zanimajo za »Jednoto«, to je zvezo vseh katoliških društev v Ševerni Ameriki. »Jed-
nota« ima vedno več udov.
-—
Za poduk in kratek čas.
Božična pripovedka.
Daleč med hribi stoji na samoti borna bajtica. Ze zunanjščina kaže, da mora tu bivati veliko uboštvo. Sveta noč je. lileda luna milo razsvetljuje revno bivališče Zemljanov. Poglejmo tudi mi ž njo skozi okence,
da se prepričamo, kako pač ti siromaki obhajajo sveti večer. Majhna luč slabotno brli, razlivaje svojo pojemajočo svetlobo črez bledi obraz mladega moža. Ta kleči ihteč ob smrtni postelji svoje zveste žene, katera je ravnokar izdahnila blago dušo. Solza za solzo se mu udira po tožnih licih, in trpljenje njegovo vskipi do vrhunca, ko pogleda svoje štiri otročiče in na drobnega novorojenčka, ki joče v zibelki, kakor bi slutil svojo veliko nesrečo »O, dobri Oče v nebesih, kaj bodem zdaj počel ? Sam bolehast in slab, kako hočem preživiti svoje uboge otroke, za koje je delala dobra mati noč in dan! Mrzle so njene roke, ki niso poznale počitka, mrtvo srce, ki je v zvesti ljubezni skrbelo za nas.«
Tako vzdihuje revni oče in srce mu hoče počiti žalosti in tuge. Stara soseda, ki je bila prišla v hišo na pomoč, stopi zdaj k njemu ter mu rahlo reče: »Božični večer je, ljubi sosed. Božje Dete, katero je prišlo ravno to noč na svet, gotovo vam ne bode odtegnilo svoje ljubezni. Mali Jezus v jaslicah vam bode pomagal. Verjamite mi, da se je ravno to noč sv. Jožefu, Mariji in detetu Jezusu godilo še slabeje, nego-li vam. Le trdno zaupajte na ljubega Boga!«
Te sočutne besede utolažile so nekoliko obupanega reveža. Vsede za mizo ter začne premišljevati, kaj bode počel. Naenkrat zasliši milo zvonenje, prihajajoče iz daljave od župnijske cerkve. Polnoč je, in milosladki glasovi vabijo tudi njega siromaka k službi božji. Ali zdaj ne more zapustiti ne svojega doma, ne revnih otro-čičev. Torej poklekne in moli, dolgo moli, dokler ga slabost ne prevzame. Zgrudi se na trdo ležišče in zaspi.
Drugo jutro napoti se na vse zgodaj h gospodu župniku. Temu razkrije vso žalost in trpljenje svojega pobitega srca. Vidno ganjeni poslušajo ga častitljivi starček. Ali kako v tej nesreči pomagati? Nekoliko premišljujejo, potem pa mv velijo: »Ubogi mož, grozna je tvoja nesreča, toda ne obupaj! Jaz vem pomoči. Pridi še danes koj po božji službi z otroki vred sem v mojo hišo, pa ne pozabi na novorojenčka! Kaj bode, videl bodeš kmalu!«
Ob 9. uri gredo gospod župnik na prižnico in bilo je očividno, da jim teži velika skrb srce. V kratkih besedah spomnijo se včlovečenja božjega Sina ter dokažejo, kolika je bila njegova ljubezen do nas. »Kako smo pač tudi mi vsi dolžni, biti njemu za to prisrčno hvaležni. Dokažimo pa tudi svojo ljubezen in hvaležnost v dejanju posebno s tem, da se usmilimo vseh sirot, v prvi vrsti pa revnih zapuščenih otročičev. Saj je sam božji Zveličar obljubil, da sprejme vse tako, kakor bi to storili njemu samemu, in sam je rekel tako-le: »Kdor sprejme tacega otroka v mojem imenu, mene sprejme.«
Vsako srce bilo je ganjeno, vsako oko solzno radi milih besed dobrega gospoda, ki se zdaj po kratkem prenehljeju obrnejo na žensko stran ter nadaljujejo s po-vzdignjenim glasom: »Preljube matere! Katera izmed vas hoče danes ubogega zapuščenega Jezuščka sprejeti, naj se oglasi po božji službi pri meni in jaz ji ga hočem živega položiti v naročje. Pet ubogih, lačnih otročičev steguje v solzah svoje nedolžne ročice k vam, — o bodite jim matere iz ljubezni do Boga in v imenu malega Jezusa! Vzamite v teh otrocih novorojenega Zveličarja s seboj na vsoj dom! Resično vam povem, da vam ne vem podati lepšega darila za sv. božične praznike.«
Strmčč poslušala je množica. Zdajci se zganejo možjč, pretresle so jih te besede, in žene brisale so si solze iz očij: »Oh, večni Bog«, končajo gospod, »ki sam danes kot revno in ubogo detece ležiš v bornih jaslicah, ne dopusti, da bi bila med mojimi ovčicami le jedna sama mati, katera bi se branila, tebe v podobi revne sirote sprejeti v svojo hišo! O dobrotljivi Odre-
šenik, katerega je zapustil celi svet, ali nikoli ne tvoja mila mati, o daj ti sam mojim zapuščenim siroticam ljubčče matere in skrbne očete! Amen.«
Po teh besedah zapustijo duhovni oče prižnico in najlepše upanje napolnjuje jim srce, ko se napotijo na dom. Tam jih že čaka petero premrznenih otrok. Kmalu začele so tudi prihajati kmetice druga za drugo in sicer več, nego so gospod župnik pričakovali. Dobre ženke morale so srečkati med seboj, da se je tako določilo, katera vzame po jednega otroka. Le ubogi novorojenček še ni dobil matere. Mirno je spal zakrit v jerbaščku. Zdaj ga odkrijejo. Pa oj, nepopisne žalosti, siroče je slepo. Sleherna žena zboji se ga vzeti, kajti vsako je skrbelo, kaj bi pač njen mož k temu rekel. Gospodu župniku trga žalost srce, češ, ravno ta otrok ostane zapuščen, ki je najholj potreben materine postrežbe.
Toda že pristopi neka uboga kočarica ter prijazno reče: »To dete bode pa moje«. Osupnjeni uprašajo gospod: »Vaše, dobra ženka? Vsaj imate doma že več otročičev in . . . .« — »Ze vem, kaj hočete reči, častivredni gospod, premoti jih v besedi dobra mati; pa mene nič ne skrbi; če imam samega Jezusa pod svojo streho, bogata sem dovolj in ne bojim se uboštva. Ali ni tako, častiti gospod?«
Duhovnemu pastirju zastane beseda pri tem prizoru; solza v očesu in poluglasni: »Bog plati«, bil je ženi odgovor na vprašanje. Ko vidijo to druge matere, rečejo ganjene: »Tudi me hočemo imeti svoj delež pri tem otroku«. Vsaka pristopi ter položi srbrn denar v jerbašček. Junaška kočarica pa vzame drobnega revčka ter ga nese vsa srečna domov, kakor da bi imela največji zaklad na svojih rokah.
Smešnica. Mačko: »Brcko, kje si pa dobil tega lepega konjiča«? —Brcko: »Kaj dobil? Vedi, kupil sem ga!« — Mačko: »Lepa živalica, sila lepa; vendar zakaj pa vedno z repom miglja?« — Brcko: »Zakaj z repom miglja? Neumno vprašanje. Ali naj morda rep miglja s konjičem?«
Razne stvari.
(P. n. gg. naročnikom!) Nekaterim pošljemo današnjega lista po več iztisov s prošnjo, naj jih raz-delč med one, ki si prih. leto utegnejo naročiti naš list. Sploh pa vsakega naročnika prosimo, naj naš list priporoči svojim znancem v naročbo. »Slov. Gospodar« je neodvisen, vodilo mu je geslo: »Vse za vero, dom in cesarja!« Tak je bil do sedaj, tak bode tudi v prihodnje. Cena mu ostane taista kakor letos. Vsem svojim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
(Imenovanje.) Gosp. Franc Lulek, deželnega sodišča svetovalec v Celju, imenovan je svetovalcem deželnega nadsodišča v Gradcu.
(Bralno društvo v Sevnici) priredi dne 26. decembra društveno zabavo z gledališko igro v dvorani g. Antona Fabianija. Začetek ob 7. uri na večer. Čisti dohodek je namenjen v prid reVni šolski mladini v Sevnici.
(Bralno društvo v Rušah) vabi svoje ude in vsakega Slovenca, ako tudi po zmoti ni sprejel vabila, na svojo veselico in občni zbor na Sv. Štefana dan pri gosp. Novaku.	Odbor.
(Sv. m i sij on) obhajal se je pri Sv. Štefanu od dne 1. do 9. decembra z veliko vnemo vernikov pod vodstvom misijonarjev od Sv. Jožefa, čč. gg. Janeza Macur, Antona Kovalik, Franca Kitak in Vincencija Krivec. Okoli 2000 je bilo obhajancev.
(Občinski zastop za Ljubnico in Stenice) poleg Vitanja je v svoji seji dne 11. decembra 1894 soglasno sklenil prošnjo na državni zbor, da se slovensko-nemška gimnazija ustanovi v Celju, pa ne kje drugje v soseski. Izročila se je peticija državnemu poslancu gosp. Mihi Vošnjaku.
(Mariborska čitalnica) priredi na Silvestrov večer ob osmi uri veselico z gledališko igro, petjem, tamburanjem in tombolo.
(»Pevsko društvo v Gornjem gradu«) priredi na Silvestrov večer v prostorih narodne čitalnice g. Josipa Mikuža veselico z lepim, dobro izbranim vzpo-redom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina prostovoljna. Odbor najuljudneje vabi vse člane in prijatelje pevskega društva.
(Bralno društvo za Laški trginokolico) priredi na dan sv. Štefana gledališko predstavo. Igrala se bode veseloigra v treh dejanjih od Josipa Ogrinca: »V Ljubljano jo dajmo«. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za člane 20 kr., za nečlane 50 kr. Čisti dohodek je v prid uboge šolske mladine.
(Čitalnica Šaleške doline) v Šoštanju ima dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v svojih prostorih redni občni zbor z navadnim dnevnim redom, h kateremu uljudno vabi odbor.
(Domoljubna prošnja.) Uredništvo našega lista prav lepo prosi slov. rodoljube, posebno čč. gg. duhovnike, da mu blagovolijo darovati primernih slovenskih knjig, molitvenikov itd., ki se bodo poslale umirajočim obmejnim in prekmurskim Slovencem za novoletni dar. Knjige naj se pošljejo upravništvu našega lista (tiskarna sv. Cirila).
(Zaslovensko-nemškagimnazijovCelju) sta slavni okrajni zastop in občinski odbor na Vranskem sklenila prošnjo na državni zbor. Isto je sklenil tudi zastop občine Globoko pri Brežicah.
(Prostovoljna razdružitev.) Podružnica c. kr. štajarske kmetijske družbe na Zidanem mostu se je te dni prostovoljno razdružila.
(Prepovedan misijon.) Pri Sv. Martinu pod Vurbergom bi naj bil sv. misijon od 15. do 22. novembra. Ker je takrat v tej župniji nekaj otrok bolehalo za davico, je okr. glavarstvo sv. misijon prepovedalo. Ta bolezen pa je popolnoma prenehala, in misijon bi se naj pričel 8. decembra. Toda namestnija je to zvedela in to pobožnost prepovedala, češ, pri Sv. Lenartu v Slov. gor. še imajo nekateri otroci davico. Ako povemo, da Sv. Lenart ni sosedna župnija, da je celó v drugem okraju, potem je ta prepoved res čudna, da hujše besede ne rabimo!
(Nemški viteški red.) Prestavljena sta župnika viteškega reda č. g. Jakob Cajnkar iz Ormoža v Središče in č. g. Vilibald Venedig iz Središča v Ormož.
(Rimske s t a r i n e v C e 1 j u.) Pri kopanju temelja za celjski »Narodni dom« so odkopali lepo slikano rimsko steno. Gotovo še bodo našli več starorimskih rečij.
(Bela žena.) Dne 15. t. m. je umrla v Mariboru gospa Katarina Pachner, bivša predsednica družbe katoliških gospá in od zadnjega občnega zbora dne 10. t. m. taiste družbe častna predsednica. Naj v miru počiva!
(Železnica Poličane-K onjice.) Dne 17. t. m. se je obravnavalo v občnem zboru okrajnega zastopa konjiškega, kako naj okraj zmaga velikanske stroške, katere prizadeva varnost za obresti te železnice. Odkar je ta železnica, plačuje se 35% okrajnih priklad (za 11% več nego prej). Kako bode pa naprej, bodemo prihodnjič poročali.
(Na smrt obsojena) je bila 10. decembra pri porotnem sodišču v Celju 331etna delavka Marija Kaiser iz Pobrežja zaradi detomora.
(Občinske volitvevCirkovicah) so bile dne 13. decembra t. 1. in je Strgonjski Anton Greif popolnoma odstranjen. Isto se je zgodilo skoro vsem njegovim prijateljem. Novi odborniki bodo si gotovo izvolili za župana moža, ki je dober kristjan, vnet Slovenec in razumen gospodar.
(Lepega jelena) je ustrelil pred par tedni v občini Janžev vrh-Arlica pri Ribnici posestnik Fr. Vomer. Jelen, ki je tehtal blizu tri cente, zašel je najbrž s Solčavskih planin.
(V čadramu) se je od 8.—16. decembra slovesno obhajala devetdnevnica v čast brezmadežni Devici Mariji. Vodili so to pobožnost vlč. gosp. domači župnik s pomočjo gospoda kaplana in sosednih gg. duhovnikov. Devetdnevnico so sklenili z nagovorom in ve-černicami vlč. gosp. nadžupnik Voh. Obhajanih je bilo 1500 vernikov; le onih Oplotničanov ni bilo blizu, ki pravijo Pohorcem pri volitvah, da so katoliški Slovenci.
(Zoper preklinjevanje.) Zagrebški mestni zastop je na ukaz deželne vlade izdal naredbo, da je bo-gokletje in preklinjevanje prepovedano z globo do 100 fl. ali pa do 14 dnij zapora. Taka prepoved bi tudi po drugod ne bila odveč.
(Hranilno in posojilno društvo v Ptuju) naznanja, da bode zadružna pisarna zaradi sklepanja letnih računov od 23. decembra t. 1. do 2. januvarija 1895 zaprta. Za sprejemanje in izplačevanje hranilnih vlog pa je pisarna odprta.	Ravnateljstvo.
(Tombolo) priredi gasilno društvo Cezanjevsko na praznik sv. Štefana, t. j. 26. t. m. pri gosp. Ivanu Slaviču, gostilničarju na Kainenščaku. Začetek ob 4. uri popoldne.
(Požar.) Dne 19. t. m. je v jutro ob Vs6. uri začelo goreti gospodarsko poslopje g. Ivana Robiča v Lembahu pri Mariboru. Sreča, da se še druga poslopja niso unela.
(Spremembe v davskarskem uradu.) G. davkarski pristav J. Jeremic na Ptuju je umirovljen. Na njegovo mesto pride iz Lipnice gosp. Rudolf Šulinc. Premeščeni so: g. pristav J. Boc iz Laškega v Lipnico, g. pristav J. Drolc iz Judenburga na Laško in g. prak-tikant J. Bezenšek iz Ljutomera v Judenburg.
(Nesreča pri konjih.) V Radgonski topničarski kosarni je te dni nekega novaka ali rekruta konj pri snaženju ritnil in mu spodnjo čeljust zdrobil.
(Bolezen.) V Vitanju in okolici je mnogo otrok bolnih vsled ošpičkov. Badi tega je šola prenehala.
(Nesreča na železnici.) Sprevodnik južne železnice Jožef Nemec je padel blizu postaje Wildon z brzovlaka. Težko poškodovanega so ga prenesli v bolnišnico.
(Kovanje denarja v naši državi.) Tekom leta 1895. ima se nakovati: za 100 milijonov kron v srebru na račun zasebnikov, za 15 milijonov kron v srebru na račun države, za 14,556.200 kron drobiža iz nikla in za 1 milijon medenastega drobiža.
(Čudna razsodba.) Sodišče v Brnu rešilo je te dni obsodbe nekega kmeta, ki je bil zatožen žaljenja na časti, ker je bil rekel nekemu trgovcu z živino »goljuf«, »slepar«, »kanalja«. Sodišče utemeljilo je svojo razsodbo s trditvijo, da so omenjeni izrazi v navadi na sejmih z živino!
(Duhovniške spremembe.) Za provizorja v Trbonje pride č. g. Alojz Arzenšek, kaplan na Ponikvi; na Ponikvo pa je premeščen č. g. Matija Vavpotič, kaplan, v ¡Lesko vcu.
I,oterijrie št«vilice.
Gradec 15. decembra 1894: 15, 76, 18, 3, 69
Dunaj »	«	29, 3, 79, 56, 18
Naznanilo.
Jurij Pernat, kovač in posestnik v Mi-hovcih, fare Cirkovške blizu Progerskega, naznanja, da daje svojo kovačijo 7. dobrimi pogoji v nejem ali pa jo tudi proda z vsem poslopjem tudi hleve za živad.
Kovači, kateri bi imeli veselje, naj se oglasijo do 31. januvarija 1895, pri imenovanem posestniku št. 24 v Mih ovci h. 2-2
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da odpre s 1. prosincem 1895 štacuno z mešanim blagom tudi pri Mali nedelji. Ker bom štacuno pri Sv. Jurj u ob Ščavnici še za-naprej imel, bode mi možno v prihodnje še ceneje blago prodavati, kakor do sedaj.
K obilnemu obisku se najtopleje priporoča Franc Senčar, trgovec.	2-3
Ma onaita in mežnarja
se odda v Št. Janžu na Peči pri Velenju s 1. januvarijem prihodnjega leta. Prosilci naj se do 25. decembra t. 1. oglasijo pri cerkvenem predstojništvu.	3-3
Uradne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
(EJtmaETTDGngiiipJbiriJliipJhiiJgfigi^bipJljifd^^
Otvoritev. 1
Priporoča se v
Celju, tik farne cerkve,
leliHriui
[ „Marije pomagaj",
K. < *el»i.
I 3-8
I e k a r.
| ki se je ravno zdaj čisto na novo uredila.
Ondi se dobivajo tudi priznano sj veljavna domača zdravila po najnižji rt
a Vsakdanja poSiljalev na vse strani.
ta

Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča i>o posli.
JL Ubald pl. Trnkoczy
ffifm zraven rotovža v Ljubljani
7 /~J*1il	priporoča :
/ tfvll «»¡trganje: SBK
.^¿jJ Protinski cvet J! (Gichtgeist; lajša in preganja ^jstf-gy bolečine v križu, nogah in rokali. — Stekle,lica M;uijmnrfi. 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
S»- «a želodec:
Marijinceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krog-ljice čistijo želodec pri zaba-sanji, skaženem želodci. — Ška-tulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za prša:
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine,
n. pr. pri kaši ji. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Kedilna itnpn za živino
za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. — Zavojček z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zavojčkov samo 2 gld.
Cvet ar.a konj«-. Naj-
M boljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji nog, otrpnenji v boku, , v križi itd., s kratka pri vnanjih boleznih in hibah. — Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld.,
navodom vred le 4 gld. »Tsissja:^^	Vsa ta našteta in vsa
^jg^^v	druga zdravilna sredstva se
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
y Ljnbljaiii zraven rotovža
»v^-iA^T^ftjBT^Sg in se vsak dan s prvo pošto - - - razpošiljajo.	13—24
KONJAK.
Važno za vsako	24 24
gospodinjo ¡11 mater!
Kathreinerjeva Kneipp-ova sladna kava
velja vedno več za izvrstno, edino naravno in zdravo ter ob enem za rabo ceno pridajo h kavi. Ona se hvali od visokih zdravstvenih zavodov in je za gospe, otroke, želodčne in živčne bolnike najbolja nadomestba za kavo. Previdnost pri nakupu! Zahteva se naj in vzame le beli, izvirni zavitek pod imenom
Kathreiner.
Dobi se povsodi.
'/, kilo 25 kr.
^^^^^^^^^^^^^^ dušnih ^ telesj
"**	—3=7 zem pomaga ču-
dovito in uteši bolečine. En steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da škrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu Hertl, graščaku na Goliču pri Konjicah na Stajarskem.
Zaloga v Mariboru (>ri Alojziju Quandest' gosposke ulice	47-52
Tinct. Stomach comp. Št. Jakobove želodčne kapljice so jako dobro domače zdravilo, povspešujejo prebavljanje in tek. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot izvrstno domače zdravilo je znan dr. Lie-ber-jev živčni lek (Tinct. chinae nervitonica comp.) — Varnostna znamka f in sidro — Steklenica 1 gld., 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Pripravlja se pravilno v lekarni M. Fanta v Pragi. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v dru-gih lekarnah v Gradcu in Mariboru. 6-40
Najboljše
žito-čistilne mline,
ki se sploh dobe, nadomeščajo vsako triero, kjer razstavljeni, vedno s prvimi darili odlikovani, potem stroje za pripravljanje
sirovega masla.
in druge stroje razpošilja pod mogoče ugodnim jamčenjem in tudi proti plačilu na obroke, si. društvom tudi na poskus J. V. Chmelar, Chroustow, P. Bohdalau via Polna. Češko. Prosim, zahtevajte cenilnik I Spričalo preiskovalne komisije pri razstavi žito-čistilnih mlinov v Pragi:
„ . . . . Čiščenje in razdeljenje zrnja se godi čisto, jednakomerno. Gonilne moči se potrebuje zelo malo, mlin popolnoma zadostuje in izvrstno deluje.
Ta mlin zelo priporočamo". Razstavljalni odbor ce.tralne kmetijske družbe za Češko. V Pragi, 16. majnika 1894.
Načelnik strokovnega odbora: Jožef Keiwert, 1. r. Predsednik: 6-8	Knez Schwarzenberg, 1. r.

Darila za božič in novo leto
priporoča
A i licenci j ^eilei*,
zlatar in srebrar v Mariboru, gosposke ulice štv. 19.
Posebno priporoča svojo veliko zalogo briljantnih prstanov, uhanov, broš, zapestnikov, prstanov s kameni v različnih barvah v 14- in 6-karatnem zlatu, verižice za zapestnike in zavratnike s srcem in križcem, verižice za ure za gospode, gospe in dečke v 14-karatnem zlatu, v double-zlatu in v srebru ter različne gra nate in korale.
Priporočam nadalje veliko izbiro prave- in china-srebrnine, žlic in drugega namiznega orodja, nastavkov, jarbaščekov za kruh, krožnikov za torte, skled za salato, kotličkov za čaj, service za vino, liker in čaj, svečnikov, držalnikov cvetlic, priprav za kadenje, tabačnic, — tudi za cigarete —, škatljic za užigalnice, cevk za smodke in cigarete, pisalnikov, okvirov za fotografije, palic itd.
Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela znova in poprave ter urezo-vanje, vse po najnižji ceni, najboljše in najpoštenejše izvršeno.
Staro zlato in srebro kupuje po najvišji ceni. 4M	3-3
		
g	Potrebno za hišo in pisarn«.	gl
	V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšel in se dobi	Ep
►¿1 u		Pm
Slovenski koledar 1895.
za na steno. Cena 16 kr., po posti 3 kr. več.

1+1

J. PSERHOFER
' g I. Singerstrasse št. 15
Wien.
Lekarna „Zum goldenen Reichsapfer
Kričistilne krogljice, imenovane univerzalne krogljice, takih bolezni, pri katerih kažejo svojo
moč. Od več desetletij sem so te krogljice razširjene in malo takih družin je, pri katerih se to sredstvo ne bi našlo. Od mnogih zdravnikov se te krogljice priporočajo kot izvrstno domače zdravilo, posebno pri boleznih vsled slabega prebavanja in zaprtega telesa.
Jedna škatljica s 15 krogljlcami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., pri nefrankovani pojiljatvi po povzetju I gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: l zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zivitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Psprliofer in sicer v rdečih pismenih, katerega je videti na
navodilu za porabo.
Rprnhapflmr lifrpr iz Planinskih rož> w 0 Bernharda v
DulllMlllUV ll&ul, Bre^encu zoper različne želodečne bolezni. 1 stekl. fl. 260, '/, s teki. ti. 140, l/4 stekl. 70 kr.
Balzam za ozebline iS0»1 IK,sodl,'a40kr-pro3to
Trpotcev sok, ena steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. ' Prah proti potenju nog, SE" 50 kr"poštnine prosto-
~ *	1 steklenica 40 kr., poštnine prosto
65 kr.
Življenska esenca CPražke kapljice)
Angležki balzam, steklenica 50 kr.
Fij akerski prašek,
steklenica 22 kr.
1 škatljica 35 kr.,
zoper kašelj itd. poštnine prosto 60 kr.
Tanokininska pomafla Š:pospešuje rast las> Univerzalni plašter rdica 50 kr-pošt"
TTnilTPP7illnil fiotilna oni A. W. Bollricha, domače sredstvo UlilVClZdiUd UMUM m proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 fl. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge iramacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Razpošiljali» po poŠti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
CHt- Pri dopošiljatvi denarja (po noštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	4-12