Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (11/13 0C), soboto (10/22 0C) in nedeljo (14/20 0C) bo pretežno oblačno. Občasno bo deževalo.
Četrtek, 14. septembra 2017
številka 37 | leto 64
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
50
■u-t i 1*1 :o
TAKO mislim
20. septembra pred 58-imi leti je bilo slovesno odprto novo zgrajeno mestno središče Velenja. Ta dan je praznik Mestne občine Velenje. Tudi letos je jubilej izpolnjen s številnimi prireditvami, osrednja
slovesnost pa bo, v torek, 19. septembra. V tem prazničnem času se v Velenju odvija tudi največja slovenska otroška prireditev Pikin festival. Priložnosti za druženja je v teh dneh res obilo.
20. september
praznik Mestne občine Velenje
Vsem občankam in občanom OSredlljO SlOVeSIIOSt ob prazniku iskreno čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje, in vas vabimo na
ki bo v
torek, 19. septembra, ob 18. uri v Domu kulture Velenje.
Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
Pika pride v nedeljo ob 16. uri
Poklon Kajuhu
Šoštanj - V nedeljo (17. septembra) ob 11. uri bodo v Za-vodnjah pri Žlebnikovi domačiji odprli novo zgrajen Kajuhov spominski objekt. Z njim se Občina Šoštanj poklanja svojemu pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu ob 95. obletnici njegovega rojstva.
Slavnostni govornik bo dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v kulturnem programu pa bodo sodelovali oktet Kajuh I. gimnazije Celje in recitatorji osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj.
a mkp
Bo RTV naročnina nov davek?
Milena Krstič - Planinc
Mogoče ste že slišali, mogoče še niste?
Kulturni minister, ki pripravlja osnutek novega zakona o RTV, menda razmišlja o tem, da bi mesečni pavšal, ki ga kot naročnino plačujemo za gledanje RTV SLO programa gospodinjstva -nekaj malega manj kot 13 evrov znese na mesec, zamenjal s plačevanjem naročnine za vsakega člana gospodinjstva posebej, odvisno od njegovih prihodkov.
Torej stara mama, ki ima mizerno penzijo, čeprav so ji jo ravno ta mesec za pošteno in trdo odgarano polno pokojninsko dobo povišali na celih 500 (z besedo petsto) evrov, da si država ne dela prehude sramote, bi plačevala čisto miceno. Mama, ki je zaposlena in zasluži minimalca in pol, bi plačevala že več. Ata, ki je direktor in dobro zasluži, čeprav tega, koliko, doma ne razlaga, bi plačeval temu primerno veliko. Osnovnošolec pa položnice ne bi dobil.
Bo tole vodo pilo? Glede na to, kako je razburilo javnost, dvomim. Bo treba še malo dodelati tako idejo. Predvsem pa preračunati, če bi nacionalki nov sistem plačevanja prinesel dovolj.
Tisti, ki jih ideja o morebitnem novem načinu plačila razburja, najpogosteje omenjajo, da bi bilo bolje uvesti sistem - kolikor gledaš, toliko plačaj. Tudi ata meni tako. Pravi, da dobro zasluži zato, ker gara vsak dan pozno v noč in ker dnevno bdi nad vsemi stroški v podjetju, da to ne zaide ali potone in lahko delo ohranijo vsi zaposleni in ob tem še odmeri državi. A zdaj bo plačeval pa še en davek? Ko pride domov, mu je pa tako ali tako vseeno, kaj gleda. Pravi, da ga vsak program uspava, ker je tako utrujen.
Mene pa je ministrova ideja, ko sem zanjo slišala, napeljala še na nekaj. Na vprašanje, zakaj poleti rtv-slo-naročnina ni bila nižja? Ste gledali program? Ste opazili, koliko oddaj je bilo ponovljenih iz prejšnjih sezon. Nekatere celo po večkrat.
Me prav zanima, če bi kupili časopis, ki bi poleti objavljal stare članke?
Šestka izpadla iz omrežja
Šoštanj, 12. septembra - Šesti blok šoštanjske termoelektrarne je ob 8.35 nenačrtovano prekinil obratovanje zaradi izpada visokonapetostnega 400-kilovoltnega daljnovoda, na katerega je priključen. Napako so še isti dan odpravili in blok ob 19. uri ponovno vključili v omrežje. Izpad električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj je bil v prvem trenutku pokrit z aktivacijo pozitivne terciarne rezerve kapacitet skupine GEN in skupine HSE, takoj zatem pa je sektor trženja v družbi HSE za pokrivanje izpada pristopil k nakupu električne energije na mednarodnem trgu. Blok 4 je v tem času normalno obratoval.
Prireditve ob prazniku se vrstijo
Velenje, 14. septembra - Dogodki ob letošnjem prazniku MO Velenje se vrstijo. Danes ob 18. uri bo v amfiteatru na velenjski promenadi zabaven večer - Zaplešimo skupaj s Plesno-rekreativnim studiem Mdance in Plesnim studiem N. Jutri ob 11. uri bo MO Velenje skupaj z Muzejem Velenje in Inštitutom ERICo odprla razstavo v Galeriji na prostem (pešpot pri Pošti Velenje) z naslovom Ob trideseti obletnici okoljskega shoda na Titovem trgu. Če bo dež, bodo otvoritveni dogodek izvedli v
sejni dvorani občinske hiše. Ob 20. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma Velenje koncert Lare Jankovič.
To soboto dopoldne bo veselo na Titovem trgu, kjer bo potekala tradicionalna prireditev Velenje se predstavi, ki jo MO Velenje organizira skupaj s Športno zvezo Velenje. Predstavili se bodo športna in kulturna društva ter izobraževalne institucije, organizirali pa bodo tudi tradicionalni Tek očkov.

a mz

Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

14. septembra 2017
(r.
LOKALNE novice
Rešitev tudi za Bolnišnico Topolšica
Uradno odprli podhod
S sprejetim sklepom je vlada zagotovila sredstva tudi za sanacijo razmer v Bolnišnici Topolšica
Velenje - Včeraj zvečer je bil s krajšo slovesnostjo v uporabo tudi uradno predan prenovljeni podhod Pošta. Ta v Velenju najbolj obremenjeni podhod je podjetje Dadgrad za slabih 111 tisoč evrov močno preuredilo, v njem pa so tudi razstavne vitrine, za katere skrbi Muzej Velenje. Trenutno si v njih lahko ogledate prvo razstavo, ki so jo posvetili 25-letnici delovanja konserva-torsko-restavratorske delavnice Muzeja Velenje.
Javno naročilo za gradnjo že letos
Šoštanj - Največja naložba, ki jo v Šoštanju načrtujejo v prihodnjem letu, je rekonstrukcija in dozidava glasbene šole. V novem objektu bo 13 učilnic za individualni pouk, dve skupinski učilnici, manjša dvorana za pevske nastope, velika godbena dvorana in pevska soba. Objavo javnega naročila za izgradnjo načrtujejo v Občini Šoštanj že letos.
a mkp
Negativno mnenje občini Mozirje
Mozirje, 11. septembra - Računsko sodišče je mozirski občini izreklo negativno mnenje o pravilnosti dela poslovanja v letu 2015, saj občina ni poslovala povsem po predpisih.
Sodišče je ugotovilo več nepravilnosti, med drugim, da je župan Ivan Suhoveršnik finančnemu ministrstvu prepozno predložil občinski proračun za 2015. Prav tako župan rebalansa proračuna Občine za leto 2015 ni predložil, Občina pa v kadrovskem načrtu ni prikazala vseh zahtevanih podatkov. Občina je izplačala več, kot je imela načrtovano v proračunskih postavkah, župan pa ni določil obsega izdatkov za posamezno trimesečje ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti.
Sodišče je zaradi tega Občini Mozirje podalo napotke za izboljšanje poslovanja.
Spominsko obeležje brigadirjem
Velenje - Časi mladinskih delovnih brigad so v marsičem izjemni in neponovljivi. Takšna je bila tudi gradnja osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju. Pred več kot šestdesetimi leti so jo prostovoljno gradili brigadirji.
Na to obdobje bo spominjala plošča, ki jo bodo graditeljem odkrili v soboto, 16. septembra. Kulturni program bodo pred šolo začeli ob 11. uri. Spominsko ploščo bodo odkrili župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije Koloman Lainšček in brigadir Novalija Muminovic.
a mkp
Ta mesec začetek obnove mostu
Šmartno ob Paki - Po nekajletnem odlaganju bo po napovedih uprave Občine Šmartno ob Paki sredi tega meseca le stekla obnova mostu čez reko Pako v Rečici ob Paki.
Zgornji ustroj mostu je zob časa že močno načel in po mnogih obljubah pristojnih v državi naj bi to najbolj kritično točko na regionalni cesti v lokalni skupnosti povsem prenovili. Država bo zagotovila denar za popravilo mostu, ki bo imel na obeh straneh hodnik za pešce, občina pa prispevala sredstva za nove pločnike, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo, ki bo položena pod asfaltne površine.
Nov pločnik bo povezal vrtec z ostalimi deli naselja in bo potekal od avtobusne postaje mimo vrtca do konca občine v smeri proti Letušu. V enaki dolžini bo urejen tudi na drugi strani ceste. Hkrati bodo uredili dovoza z regionalne ceste v Rečico ob Paki na levem in desnem bregu Pake. Na desnem bregu Pake bo priključek zaradi boljše preglednosti malo bolj odmaknjen od brežine Pake, na drugi strani Pake pa bo zaradi varnosti udeležencev v prometu zožen in bo bolj pravokoten. Dela bo izvajala družba VOC Celje.
a tp
Obravnavali 27 vlog
Šmartno ob Paki - Na naslov uprave Občine Šmartno ob Paki na podaljšan razpis za zbiranje vlog oškodovancev zaradi posledic suše v tekoči kmetijski proizvodnji je prispelo 27 vlog.
Na občinski uporabi so povedali, da so obravnavali že vse prispele vloge, večini upravičencev denar tudi že nakazali, ostalim ga bodo v teh dneh. Za ta namen so v proračunu predvideli nekaj manj kot 14 tisoč 400 evrov.
a tp
Mira Zakošek
Ljubljana, 8. septembra - Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o finančnem vložku v slovenske bolnišnice. Vložek v višini 136 milijonov evrov pomeni rešitev najnujnejših težav in zagotovitev nemotene oskrbe pacientov.
Posebej pomemben je ta sklep vlade za usodo Bolnišnice Topol-šica, ki se je znašla na robu pre-
živetja. »V lokalnem odboru Šaleške doline Stranke modernega centra smo na pereče razmere v tej, za našo regijo izjemno pomembni ustanovi, opozarjali že dalj časa in storili vse, da je bil ta glas slišan tudi na ravni vlade,« pravi predsednica Breda Kolar.
Odločitev vlade predvideva na eni strani interventna sredstva za stabilizacijo razmer v bolnišnicah, na drugi strani pa uvedbo sanacijskih uprav in odborov,
ki bodo bdeli nad njihovim poslovanjem. V lokalnem odboru ocenjujejo, da gre za primeren ukrep, ki bo v prihodnje onemogočal ponovitev razmer, v kakršnih so se zdaj znašle številne slovenske bolnišnice.
»Zdravje in dostop do zdravstvenih storitev sta za nas eden glavnih smotrov delovanja stranke tako na državni kot tudi na lokalni ravni, zato nas odločitev vlade o tem, da z interventnim
ukrepom sanira zastarane težave in omogoči nadaljnje delovanje pomembnih javnih ustanov, veseli in potrjuje naše tudi v javnosti izražene pobude.
Ob tem pa se zavezujemo, da bomo razmere v Bolnišnici To-polšica spremljali še naprej in storili vse, da bo imela Šaleška dolina zagotovljen zanesljiv in strokovno vrhunski servis javnih storitev tudi v prihodnje,« še poudarjajo v lokalnem odboru SMC Velenje.
Podprli vladni drugi tir
Ljubno - Na seji prejšnji teden so člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) soglasno podprli projekt izgradnje drugega tira Divača-Koper, ki jim ga je ob tej priložnosti predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo naložba izvedena transparentno, kakovostno in umno na osnovi takšnega modela financiranja, ki ne bo imel negativnih posledic za ostale načrtovane infrastrukturne naložbe v naslednjih letih, kar pomeni tudi za severni del 3. razvojne osi.
Po njihovem mnenju je hitra in kakovostna izgradnja drugega tira potrebna za dolgoročni razvoj transportno-logistične dejavnosti. »Razlogov za podporo investiciji je več kot dovolj.
Traso, izbrano po najvišjih merilih glede vplivov na okolje, varnosti, maksimalne pretočnosti in hitrosti na progi, je treba obravnavati z upoštevanjem njenega dolgoročnega pomena. Drugi tir Divača-Koper bo pomembno prispeval k temu, da Slovenija izkoristi odlično geostrateško lego in pospešeno razvije sodobno logistično gospodarstvo.« Menili so še, da bi bila brez uveljavitve zakona, o katerem bo potekalo glasovanje na referendumu, uresničitev projekta odložena za več let, v tem času pa bi Slovenijo obšle transportne poti. Če ne bo prišlo do načrtnega in sistematičnega prenosa večjega dela tovornega rastočega prometa na železnice, bodo v naslednjih 10 letih na naših avtocestah razmere nemogoče, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu.
a tp
Spominsko obeležje bodo odkrili spomladi
Šoštanj, 13. avgusta - Velenjski muzealci so skupaj z Občino Šoštanj in Šaleškim Aeroklubom jutri vabili na odkritje spominskega obeležja posadkama dveh zavezniških letal, ki sta se v času druge svetovne vojne ponesrečili na območju današnje Občine Šoštanj. Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer so dogodek preložili na pomladni čas, ko bo 24. maja minilo natanko 74 let od dne, ko je na mesto, kjer so postavili obeležje, ob 10.16 strmoglavilo ameriško letalo B-17 G Leteča trdnjava.	a
Savinjsko-šaleška naveza
V boj tudi ministrica in evropska poslanka
Zdaj gre zares - Obmejni krajani za zgled - S fontano v svet - Vroče v Šmarju
Hladneje je, a tudi bolj vroče. Vreme postaja jesensko, drugačno temperaturo višajo referendumska in predvolilna opravila. O drugem tiru, kot ga je začrtala vlada, je še vedno veliko razhajanj, tako da mnogi niti ne vedo, kaj pomenita glas za in proti. Večji izbor bodo imeli volivci pri izboru novega predsednika. V »množici« kandidatov sta končno svoja predstavnika razkrili tudi največji stranki. Oziroma svoji predstavnici: SMC ministrico za izobraževanje, SDS svojo evropsko poslanko. Vse bolj »vznemirjeno« postaja tudi zaradi arbitražnega sporazuma, saj ga je vlada odločena spraviti v življenje. Nekateri vendarle menijo, da stvari ne gre zaostrovati. Tudi zato, da ne bi pokvarili tudi sedanjih tradicionalno dobrih odnosov prebivalcev na obeh straneh meje. Medtem ko se »državi«prerekata, krajani ob meji namreč še naprej dobro sobivajo. Primerov sodelovanja in izrazov sodelovanja ne manjka. Tudi v nedeljo na tradicionalnem srečanju na mostu v Sedlarjevem je bilo tako. Na Mostu prijateljstva. Tu so zaznamovali tudi 13-letnico Turistične cone Sotla, ki združuje občine na obeh straneh meje. Zanje Sotla ni meja, ampak vez, je bilo slišati, in poziv vladama obeh držav, naj sedejo za mizo in se dogovorijo. Občine na obeh straneh meje tudi podpirajo ponovno oživitev Vonarske-ga jezera, saj je pomemben za nadaljnji razvoj turizma. Na dobro sodelovanje obmejnih občin so nazorno pokazali tudi na slavnostnih sejah občin Rogatec in Podčetrtek. Občinskega slavja v Rogatcu se je med drugim udeležil tudi »gradonačelnik« sosednje občine Pregrada in čestital sosedom za praznik. Na slavnostni seji občine Podčetrtek pa so ob občinskem prazniku posebno priznanje izročili tudi nekdanjemu načelniku sosednje občine Zagorska sela. Sicer pa so v obeh občinah spregovorili o dokaj uspešnem razvoju in sodelovanju. Čeprav se bo Rogatec nekoliko »odcepil« od Hrvaške. Še letos naj bi dokončno uresničili načrt oskrbe tega območja z domačim, slovenskim plinom. Doslej so jim ga namreč dobavljali Hrvatje. Naš je zdaj tudi cenejši. Vendar bodo lahko tisti, ki bodo hoteli, še zadržali oskrbo s hrvaške strani. Enega pomembnega načrta pa v tej mejni občini le niso uresničili. Zaradi previsoke cene so se
odpovedali gradnji »ničenergetskega« vrtca. Moral bo počakati na boljše čase. V Podčetrtku pa so tudi s podelitvijo najvišjega občinskega priznanja pokazali na pomen turizma za to občino. To priznanje, plaketo občine, so namreč podelili družinskemu podjetju Amon v Olimju. Tudi občina Podčetrtek sama je letos dobila posebno priznanje: Zlati kamen 2017, priznanje za razvojno prodornost. Kmalu bo gostila tudi sklepno prireditev evropskega »lepotnega« tekmovanja urejenosti naselij Entente florale. Tudi Žalčani so slavili nekako v znamenju turizma. Izkazali so se kot dobri »risarji« zemljevida te pomembne dejavnosti. Žalec so namreč močneje začrtali ne le na zemljevid evropskega, ampak kar svetovnega turizma. Pa ne kot center kakovostnega hmeljarstva -čeprav posredno tudi. Daleč naokoli so zasloveli s svojo posebno fontano, Fontano piv Zeleno zlato. Z njo so res ustvarili svoj novi center množičnega druženja. V spremljavi več vrst piva, seveda! Tokrat smo veliko pisali o več vidikih slovensko-hrvaških odnosov (Hrvaška je tudi država partnerica na jubilejnem MOS-u), a velja omeniti še enega, v katerem so pogledi tudi različni. Gre za nesrečno Veroniko, kije zadala toliko bolečin in jeze najpomembnejšemu Celjanu, grofu Hermanu II. Hrvati pravijo, da so jo kljub oprostilni sodbi zaradi čarovništva utopili na gradu Veliki Tabor, truplo pa je vzidano v grajskem zidu. Pri nas seveda velja, da so jo utopili na gradu Ojstrica (pri Taboru), pokopali pa v Braslovčah. Kasneje pa prekopali v samostansko cerkev v Jurkloštru. No, grad Veliki Tabor v Hrvaškem Zagorju je bil takrat v lasti Celjskih. Za turistične namene pa »prizadete« občine pripravljajo slovensko-hrvaškiprojekt Veronika Deseniška - ljubezen mitov in dejstev. Računajo pa seveda na evropski denar. Še to: V Šmarju bo prihodnjo nedeljo vroče. Ne zaradi težav s kopališčem ali nepokorščine vrste občinskih svetnikov ter (odpadle) industrijske cone - zahod, vroče naj bi bilo zaradi povsem naravne stvari. Tu bo namreč pravi vroči čili festival, tretjič po vrsti. Na njem bodo tekmovali tudi za hudičev kotel.
a k
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
14. septembra 2017

PRAZNIČNI INTERVJU
3
Za 120 milijonov naložb manj kot 8 milijonov kreditov
Pred praznikom Mestne občine Velenje smo na pogovor povabili župana Bojana Kontiča
Mira Zakošek
Po praznikih se začenja zadnje leto vašega drugega mandata na mestu župana Mestne občine Velenje. Se boste za ta položaj borili tudi v tretje? »Na to vam v tem trenutku težko odgovorim, ker se še pogovarjamo, to ni samo moja odločitev, kot tudi ni bila samo moja odločitev, ko sem se odločil za prejšnji kandidaturi. Vsekakor je treba resno razmisliti o tem, kaj ljudje v Velenju pričakujejo, kaj si želijo in kaj smo sposobni v naslednjem mandatu postoriti. Veliko smo postorili v teh dveh mandatih in kakršno koli odstopanje od tega bi bilo opazno. Jaz si želim voditi lokalno skupnost, ki ima dobre in ambiciozne načrte in sanje o tem, kako bi tukaj živeli. Če tega ne bi bilo, to ne bi imelo smisla. O vsem tem je leto pred lokalnimi volitvami še prezgodaj govoriti.« V sedmih letih, kar vodite občino, se je veliko spremenilo. Na kaj ste najbolj ponosni? »Najbolj ponosen sem na to, da nam je uspelo, da se je pozitivni trend, ki je bil prisoten tudi pred tem, uspešno nadaljeval, da se je pravzaprav nadgrajeval. Veliko tega, kar smo storili vsaj v mojem prvem mandatu, je bilo zastavljenega že prej v mandatu Srečka Meha. To še posebej velja za kohezijska projekta vodooskr-be in kanalizacije, ki je pravi mali čudež za to okolje, z njim pa smo startali pravočasno in tako uspeli zanj pridobiti večino potrebnih sredstev iz Evrope. Ponosen sem na številne infrastruk-turne posege v lokalni skupnosti, med drugim na prenovljeno mestno središče s Promenado, s čimer dajemo središču mesta možnost, da »živi«, pa na Velenjsko plažo, projektu, ob katerem so se mnogi nasmihali, a je tako kot večina drugih aktivnosti korak v pravo smer.« Gotovo pa vse ni šlo zlahka, gotovo vam vsega ni uspelo uresničiti, vsaj ne tako, kot ste si zamislili. Kaj pa vas je v tem času najbolj jezilo?
»Kot vsi dobro vemo, je največji problem v tem trenutku slaba cestna infrastruktura. Letos smo končno uspeli skupaj s civilnimi iniciativami in seveda gospodarstvom vlado prepričati, da je v prostor umestila tretjo razvojno os in da tudi nadaljnje aktivnosti intenzivno potekajo. To daje upanje, da bomo že ob izteku tega desetletja gradnjo tudi spremljali. To je nekaj, kar ni uspelo dobro desetletje.
Druga zadeva pa je energetska politika Slovenije in blok 6, ki dobro dela in zagotavlja Sloveniji energetsko neodvisnost, politiki, ki se je zelo uspešno vmešala v vse to, pa je uspelo ustvariti takšno negativno propagando, da je ta blok v Sloveniji kriv za vse težave. Tisti, ki so ga načrtovali in gradili, so bili odstavljeni, drugi, ki so prišli, pa o zavezah do lokalnih skupnosti nočejo nič vedeti in kršijo vse dogovorjeno.
Mislim zlasti na odpuščanja v TEŠ. Naj še enkrat poudarim, da če je bilo kaj narobe, naj to razišče stroka, ne pa politika, ki pa se igra tudi s subvencijami za obnovljive vire, za katere smo oziroma še bomo namenili v Sloveniji dve milijardi evrov za zelo malo učinka. Po moje bi bilo bolj logično, da bi ta denar vložili v hidroelektrarne, ki sodijo prav tako med obnovljive vire. Dodam pa naj še, da na položnicah za elektriko nihče ne plačuje niti centa za TEŠ, kar precej pa za prej omenjene obnovljive vire.« Delovanje občine seveda ni odvisno le od vas, čeprav imate tudi udobno koalicijsko večino. Tu so občani, vaši sodelavci, vam naklonjeni in nenaklonjeni svetniki... skratka paleta različnih interesov? Jim znate prisluhniti (opozicija bi sicer rekla, da ne)? »No - to, ali zna kdo prisluhniti, je vedno vprašanje obeh sogovornikov. Zgolj zahtevati od nekoga, da spoštuje tvoje interese in tvoja stališča, pri tem pa ne sprejema argumentov in jih ostro zavrača kot neutemeljene, seveda ni dialog in tudi ne more imeti dobrega zaključka. Jaz sicer razumem, da želi biti opozicija prepoznavna, saj se bližajo volitve, a zgolj s kritikami, ne pa rešitvami, bo to težko. V prejšnjem mandatu smo dobro sodelovali, zdaj tega nikakor ne morem tako oceniti. Sicer pa lahko povem, da dobro sodelujemo tako z različnimi civilnimi iniciativami kot obačni.«
Mnogo ljudi meni, da je v Velenju lepo živeti in se tu dobro počutijo (to še posebej poudarjajo tudi obiskovalci), vsem pa seveda ni lahko, še posebej ne mladim izobraženim kadrom, ki tukaj težko najdejo svoje priložnosti.
»Vsekakor upam, da so priložnosti za mlade povezane z gospodarsko krizo oziroma konjunkturo, ki jo zdaj že čutimo in upam, da jo bomo videli tudi v vsakdanjem življenju. Brezposelnost se je v Velenju že skoraj prepolovila in upam, da bodo šli trendi tudi v smeri odpiranja delovnih mest, pri čemer bodo našli zase priložnost tudi mladi strokovnjaki. Slovenija in seveda tudi mi jih potrebujemo, sam menim, da je najslabša naložba naložba v kadre, ki jih potem ne znamo izkoristiti, znajo pa jih na tujem, kjer jim v njihovo izobraževanje ni bilo treba vložiti niti centa.«
S strukturo delovnih mest v tem okolju ne moremo biti zadovoljni, premalo je tistih z višjo dodano vrednostjo, ki prinašajo tudi večje zaslužke? Ne le podjetja, tudi občina je gotovo v tem lahko določen usmerjevalec, že pri oddaji prostorov novim podjetnikom, recimo. So pa še druge poti.
»Lokalna skupnost seveda ima vzvode za to, da pripravlja prostor in možnosti investitorjem, jih zainteresira in tako omogoči, da vlagajo v naš prostor. S tem pa se njena zgodba praktično konča. Lahko seveda tudi iz-
bira, kaj bo v tem prostoru, težko pa določa politiko investitorjem. Smo pa sprejeli v tem okolju tudi nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi pomagamo mladim na njihovi podjetniški poti. To je naš Saša inkubator, ki je bil uspešen že na prejšnji lokaciji (Rudarski
spodarske družbe, seveda nimamo vpliva. Vse ostalo, kar ste našteli, pa so politične odločitve, s katerimi se nikakor ne morem strinjati in tudi ne »kupim«, da gre za racionalizacije. Dejstvo je, da trenutna politika ni naklonjena decentralizaciji države, in
dom), še bolj je na novi v Podjetniškem centru Standard. Sprejeli pa smo tudi nekaj drugih ukrepov, med drugim že tretjič znižali investitorjem komunalni prispevek. Zgradili smo tudi Tehnološki park, od katerega si prav tako veliko obetamo, dvema podjetjema smo lokacije že oddali.« Imamo sicer kar nekaj malih in tudi nekaj večjih razvijajočih se podjetij, a še vedno gospodarstvo temelji na dveh velikih sistemih, Gorenju in energetiki, zato je, ko tam »kihnejo«, to težava za celotno okolje.
»Ja, naslednji dan smo prehla-jeni vsi v Šaleški dolini ... Seveda si želim, da bi bilo Gorenje še naprej veliko in uspešno, da bo ostalo naš najpomembnejši slovenski izvoznik. Prav tako si želim, da bi energetiko postavili spet na realne temelje in bloku 6 tudi priznali njegov pomen za slovensko energetsko samooskrbo, pa tudi za to okolje. Nekateri ocenjujejo, da je bila ta naložba nepotrebna, ob tem pa pozabljajo, da bi imeli brez nje v tem okolju še veliko večje težave in bi se nam zgodilo kaj podobnega, kot se je v Zasavju.
Ob razvoju teh dveh sistemov, pa, kot sem že prej dejal, moramo zagotoviti še več priložnosti za še hitrejši razcvet malega podjetništva. S Saša inkubatorjem in Tehnološkim parkom Stara vas smo na dobri poti, povsem nove dimenzije odpira tudi turizem.« Občani zaskrbljeno gledamo, ko nam izginevajo sedeži nekaterih institucij, v katerih so sorazmerno dobro plačana delovna mesta. To velja za sodišče, Furs, kaže, da bo okrnjena velenjska enota državne uprave, julija smo izgubili sedež podružnice NLB... »Na to, kako se obnašajo go-
kar strinjam se z izjavo dr. Cirila Ribičiča, ki je dejal, da smo z oblikovanjem 212 občin državo centralizirali. Namesto tega, da bi vzpostavili pokrajine, ki so po mojem nujno potrebne, reorganiziramo državno upravo, in to tako, da bomo potem, ko bomo pokrajine vendarle oblikovali, to težko na novo sestavili.« Če izvzamemo delovna mesta, je Velenje za mlade vseeno dokaj mamljivo. Vzorno imamo urejeno celotno področje družbenih dejavnostih, od vrtcev, šol, kulture, športa? Temu pritrjujejo tudi rezultati.
»Res je tako, saj zagotavljamo svojim občankam in občanom relativno visok standard, tudi z nekaterimi storitvami, ki jih drugje ne poznajo (lokalc, bicy, brezplačna mestna blagajna), in visokim standardom v šolah in vrtcih, kar omogoča našim otrokom uspešen razvoj. Samo za razlike cen v vrtcih plačujemo denimo letno skoraj 5 milijonov evrov. Seveda bi si želeli še marsikaj, predvsem več univerzitetnih programov (za zdaj imamo le enoto Fakultete za energetiko in Visoko šolo za varstvo okolja).« Velenjčani smo lahko ponosni, da znamo poskrbeti tudi za tiste v največji stiski, tako se po mestu ne sprehajajo domačini, ki bi prosili za denar, kar je podoba marsikje. A ker stiske ljudi niso javne, vseeno ne pomeni, da jih ni.
»Strinjam se s to ugotovitvijo in tudi s tem, da so mnogi tisti, ki so na robu preživetja, na robu človeka vrednega življenja, preponosni, da bi iskali pomoč. Najboljši odgovor seveda lahko dobimo, če pogledamo, kaj vse MO Velenje ponuja občankam in občanom. Bi pa izpostavil tu-
di naše prostovoljce, tako tiste, ki zbirajo viške hrane, kot tiste, ki zbirajo različne pomoči v vseh človekoljubnih organizacijah. Je pa skrb vzbujajoče, da je danes veliko takšnih, ki živijo na robu preživetja, čeprav delajo ali pa so delali celo življenje, pa jim plača oziroma pokojnina ne omogočata dostojnega preživetja. Potrebujemo torej dovolj plačana delovna mesta, dejstvo pa je tudi, da so pokojnine že zares čisto na dnu.«
Malo zaradi skromnega pritoka, malo tudi zaradi pritiska Evrope je v Sloveniji potihnil odpor proti priseljevanju beguncev. Toda selitve (tudi z območij nekdanje Jugoslavije) bodo in so že očitno postale del naše vsakdanjosti, zato bo prav, da se o njih pogovarjamo, se nanje pripravljamo, jim postavljamo meje. To je med drugim precejšen pritisk na našo socialo, vrtce, šole, veliko težav predstavlja tudi neznanje jezika. Se usposabljamo, da bomo kos tudi takšni nalogi?
»Mislim, da pripravljeni, tako kot bi morali biti, nismo. Nismo zaradi tega, ker vsaka takšna aktivnost pomeni tudi stroške, in v tem je država zanesljivo 'pogrnila na izpitu' in vprašanje je, kdaj bo s 'popravcem' to odpravila. Govorim seveda o legalnih priseljencih, ki jim prihode omogoča zakonodaja, v praksi pa smo v lokalnih okoljih nanje nepripravljeni. Veliko jih je namreč albanskega rodu, sem pa prihajajo brez znanja jezika, mi pa tudi ne poznamo njihovega. Res je to velik pritisk na našo socialo, pa tudi na odnose, ki jih takšno medsebojno nerazumevanje prinaša. Vsekakor bi tem priseljencem država morala omogočiti jezikovno izobraževanje. Si predstavljate malčka, ki pride v šolo ali vrtec, pa nič ne razume, ali pa mamo, ki pripelje na ginekološki pregled s seboj otroka, da ji prevaja, kaj ji bo povedal zdravnik .«
Kot ste dejali, je obe vaši mandatni obdobji zaznamovala bogata naložbena dejavnost, ki je rezultat uspešnih prijav na evropskih in državnih razpisih. Tako vam je uspelo povečati premoženje občine kar za okoli 100 milijonov evrov. To premoženje zahteva tudi skrbno vzdrževanje. Je to že težava?
»Predvsem se je tega treba zavedati, to tudi predvideti in ravno tega občani včasih ne razumejo. Mi smo na primer obnovili hrbtenico vodovodnega sistema in s tem zagotovili dobro pitno vodo praktično v neomejenih količinah do leta 2050. Potem se seveda pojavi večja omrežnina, pa nam kdo reče, zakaj smo se tega sploh lotili. Če se ne bi, bi se pojavile okvare in spet bi bilo vse narobe. Te dodatne obremenitve je treba zelo skrbno predvideti, saj ne smejo presegati dopustnih mej. Tako bi si želeli recimo letni bazen, pa še marsikaj, kar bi se mogoče dalo zgraditi, a potem proračun ne bi prenesel dodatnih stroškov vzdrževanja, občani pa tudi ne bi bili pripravljeni plačati. Naj poudarim, da predstavlja veliko obremenitev pro-
računa tudi zagotavljanje lastne udeležbe pri naložbah, za katere nekateri porečejo, saj jih financirajo z evropskim in državnim denarjem, a soudeležbo je treba zagotoviti. Pa še o zadolženosti, ki nam jo prav tako mnogi mečejo pod nos. Za okoli 120 milijonov evrov smo neto zadolženi samo za manj kot 8 milijonov evrov. Ko poslušam kritike o tem, se vprašam, koliko je tistih, ki so sposobni zgraditi hišo, ne da bi se zadolžili.« Znova se obeta velik naložbeni ciklus. Prav v zadnjih dneh ste izvedeli, da ste bili uspešni na razpisu in ste pridobili za vseh sedem prijavljenih projektov, ki so vredni skupaj 12 milijonov evrov, okoli 9 milijonov nepovratnega denarja? »Zdaj se sicer ukvarjamo s tem, kako zagotoviti te tri manjkajoče milijone, a sem prepričan, da nam bo tudi to brez pretiranega zadolževanja uspelo in bodo vse naložbe tudi stekle v naslednjih dveh letih. To je tudi razlog, da se nagibam k temu, da bi to delo s sedanjo ekipo nadaljevali tudi naprej. Sicer pa mislim, da ni bojazni, da bi se kdo odločil, da takšnega projekta, ki je v tolikšnem delu sofinanciran, ne bi zaključil samo zato, ker smo ga začeli mi.«
Turizem je ena od želja, ki jim počasi postavljate temelje. Za zdaj je občina, torej smo občani nekako tisti, ki finančno krijemo prve korake. Verjetno pa vaše ideje segajo dlje?
»Da, izkušnje iz preteklosti kažejo, da moraš biti zelo ambiciozen, če želiš kaj doseči. Naši cilji so bili takšni že takrat, ko smo sprejeli pomembne odločitve, ki nam zdaj omogočajo ta razvoj, in ko smo kupili potrebno zemljišče, kar je dvigovalo veliko prahu. Zdaj je jasno - to smo dokazali z našo Velenjsko plažo, da je naše jezero odlična priložnost za turistični razvoj, ki ga bomo nadgradili z obema projektoma, ki ju bomo sofinancirali z nepovratnimi sredstvi. Če pa se bo uresničil tudi projekt angleškega investitorja »plavajoči hotel«, pa sploh lahko računamo na pravi turistični razcvet. Upamo seveda, da se bo do takrat iz Pesja umaknil tudi zračni jašek Premogovnika Velenje, ki pogosto povzroča na tem prostoru smrad.«
Kdaj pa mislite, da bi ta projekt postal realnost oziroma kdaj bi lahko podpisali pogodbo s tem investitorjem?
»Če ne bo težav z dovoljenjem, je to zgodba naslednjega mandata.«
Vaše želje ob prazniku? Vse dobro želim dobrim ljudem, ki razmišljajo, kako skupaj z vsemi nami iskati najboljše rešitve, zato da živimo kvalitetno življenje tukaj v Velenju in da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Vsem, ki še imajo težave s preživetjem, pa želim, da bi skupaj z nami našli rešitve, ki bi jim omogočile bolj lagodno in vsebinsko bogato življenje. Zavedam se, da če človek nima dohodkov, se tudi brezplačnih aktivnosti, ki jih imamo, nima volje udeleževati.«
■
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 4
POLITIKA
letošnji občinski nagrajenci?
4
Kdo bodo
Svetniki Mestne občine Velenje so že na junijski seji določili letošnje občinske nagrajence, ki bodo priznanja prejeli na osrednji občinski proslavi
Mira Zakošek
Grbe bodo prejeli prim. Janez Poles, Muzej Velenje in Skupina Šank Rock
Prim. Janez Poles je specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Poleg tega, da je zdravnik, je tudi publicist, član številnih strokovnih domačih in mednarodnih združenj, 12 let pa je tudi vodil Bolnišnico Topolšica, kjer je še vedno zaposlen. Živi v Velenju in lokalna skupnost se mu za njegovo aktivnost želi zahvaliti s podelitvijo enega najvišjih občinskih priznanj.
Poleg omenjenega se veliko ukvarja s preventivo, izobraževanjem in raziskovalnim delom, opravlja pa tudi preglede slovenskih letalcev. Doslej je objavil 92 strokovnih in 381 poljudno strokovnih člankov (objavlja jih tudi v Našem času, sodeluje v oddajah Zdravniški nasveti na Radiu Velenje) in izdal tudi knjigo. Bil je mentor številnim sekundarijem in specializantom. Predava na domačih in tujih strokovnih srečanjih, pogosto pa tudi laični javnosti. Poleg omenjenega pa je ves čas tudi društveno aktiven, med drugim je bil član Združenja kardiologov Slovenije, delovne skupine za funkcionalno diagnostiko Evropskega kardiološkega združenja in številnih drugih. Zelo prepoznaven je na področju nordijske hoje, s katero je spoprijateljil številne prebivalce Šaleške doline z namenom, da bi z njeno pomočjo krepili in ohranili svoje zdravje.
Muzej Velenje je bil ustanovljen 3. novembra 1957 kot Muzej slovenskih premogovnikov. Njegova naloga je bila ohranjanje in predstavljanje zgodovine in razvoja vseh slovenskih premogovnikov. Deloval je v sklopu premo-
govnika. Njegov pomen in tudi vsebina sta rasla, spreminjala se je tudi organiziranost, nekaj časa je deloval v sestavi takratnega Kulturnega centra, zdaj pa je samostojna kulturna ustanova. Vse od ustanovitve ima sedež na Velenjskem gradu, ki je bil takrat v zelo slabem stanju, danes pa je to eden najlepših gradov na Slovenskem. Njegova obnova, ki še vedno traja, poteka že dve desetletji.
Ves čas so muzejske zbirke dopolnjevali in nadgrajevali. Prvi muzejski razstavi o zgodovini slovenskih premogovnikov, ki je bila javnosti predstavljana leta 1966, so sledile druge stalne postavitve. Najprej je bila to postavitev ostankov mastodonta (leta 1964 so ga našli v Škalah), razstava afriške umetnosti iz zbirke Františka Foita, ki jo je muzej pridobil leta 1971. Leta 1999 je bila razstava o premogovništvu preseljena v avtentično okolje Starega jaška in od takrat je muzej svojo dejavnost še bolj intenzivno širil na druga področja. Tako je danes država pooblastila Muzej za zbiranje, dokumentiranje in strokovno obravnavo in predstavljanje kulturne dediščine na območju treh občin Šaleške doline. Svoje zbirke predstavlja na osmih lokacijah.
Skupina Šank Rock je ena najbolj znanih slovenskih rokovskih skupin. Njihovo glasbena pot je bogata, pridobili pa so si številne oboževalce, ki menijo, da se lahko njihova energija nastopanja meri z največjimi evropskimi bendi podobnega žanra. Začetek njihovega delovanja sega v leto 1982, njihova prva plošča Pridite na žur pa je izšla leta 1987. Najbolj plodno je bilo njihovo delovanje v obdobju od leta 1982 do 2011, ko so posneli 14 studijskih albumov, na katerih so številni hiti: Pravljica o mavričnih ljudeh, Metulj, Jaz nimam noč za spanje, Hitro drugam, Ker
te ljubim ... V obdobju delovanja se je zasedba velikokrat spreminjala, nekajkrat so tudi prenehali delovati, leta 2014 pa so se rokerji odločili za nadaljevanje glasbene kariere ter aprila 2015 z novo zasedbo izdali album Restart, letos januarja pa še album z naslovom Nekaj več. Letos praznujejo 35-letnico delovanja in ustvarjanja svoje rokerske pravljice.
Plakete prejmejo Hokejski klub, Matej Mraz in Velenjski skavti
Hokejski klub je bil ustanovljen pred 45 leti, zelo intenzivno pa je njihovo delo steklo po letu 2007. Najuspešnejši so bili v sezoni 1973/74, ko so igrali celo v elitni jugoslovanski ligi. Tudi sicer imajo bogato zgodovino tako tekmovalnega kot rekreativnega igranja, njihove možnosti za delo pa so se povečale z ureditvijo drsališča na velenjskem kotalkališču leta 2013. Od takrat naprej je postala njihova dejavnost še bolj prepoznavna.
Matej Mraz je poznan kulturni ustvarjalec, še posebej pa je aktiven v Gledališču Velenje, v katerem nastopa od leta 2001, upodobil pa je številne zelo prepoznavne vloge. Je tudi idejni vodja gledališke improvizacijske skupine Mammoo-ti, deseto leto vodi Gledališče Velenje in tako organizira predstave, med drugim zelo prepoznavno, ki jo pripravljajo že tradicionalno na silvestrovo. Deset let nastopa tudi v vlogi dedka Mraza in se zelo aktivno vključuje v Pikin festival.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - Velenjski skavti delujejo v tem okolju od leta 1999, kot društvo pa so se oblikovali leta 2005. So del slovenskega skavtskega združenja in povezujejo 80 skavtinj in skavtov, ki pripravljajo bogat program, ki poteka na prostovoljni osnovi. Posamezniki opravijo tudi po 500 prostovoljnih ur letno. Organizirajo in udeležujejo se številnih mednarodnih taborov in srečanj in pripravljajo različne izobraževalne programe, kot so Za zdravje mladih, promotor zdravja ...	■
'M^TjAS	14. septembra 2017
Misli o Velenju
Inovativno in pozitivno naravnano mesto
Tanja Skaza, gospodarstvenica: »Velenje, to lepo mesto, ima v mojem srcu poseben prostor. V njem živim, delam in vanj se s službenih poti vedno rada vračam. Tukaj vzgajam svoja otroka, tukaj imata otroka svoje prijatelje. V Velenju živim že od nekdaj in nanj sem močno navezana. Lepo je opazovati velike spremembe, ki jih doživlja. Denimo v turizmu. Velenjsko jezero postaja slovenski biser. Število obiskovalcev, ki jih privablja, potrjuje, da se razvija v pravo smer. Enako je v kulturi, umetnosti in še posebej pop kulturi. Koncerti domačih in mednarodnih zvezdnikov, ne davno tega Severinin, so polno obiskani. Tu ima korenine naše podjetje Skaza. Vedno s ponosom povem, od kod smo! S podporo novo odprte, moderne in hitre povezave v svet bodo lokalna podjetja še bolj konkurenčna in še bolj zanimiva kot zaposlovalci. Razdalje med kraji bodo časovno krajše, to pa bo gotovo k nam pritegnilo tudi strokovnjake iz drugih krajev Slovenije in tujine. Velenje je inovativno in pozitivno naravnano mesto. Če bo nadaljevalo razvoj v smeri, ki ga riše sedaj, sem prepričana, da bo postalo prepoznavno tudi globalno.«
Pomagajte izbrati najboljše inovacije
Gospodarska zbornica Slovenije bo 27. septembra na Brdu pri Kranju v sodelovanju z MGRT in SPIRIT Slovenija podelila priznanja za najboljše inovacije. Letos se za najvišja priznanja na nacionalni ravni poteguje 38 najboljših regionalnih inovacij.
Tudi tokrat bo podeljeno priznanje za najboljšo inovacijo po izboru javnosti. Glasovanje poteka preko portala www.gzs.si oziroma FB strani GZS http://www.facebook.com/GZSsi. Na regionalnem tekmovanju v organizaciji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se na nacionalno tekmovanje za najboljše inovacije uvrstili BSH Hišni aparati Nazarje z inovacijo kuhinjski aparat OptiMUMm (http://bit. ly/2vwju74), Esotech, Velenje z inovacijo sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Tesla A, Obrenovac (http://bit.ly/2uysIeu) in Gorenje Velenje z inovacijo nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex (http://bit.ly/2uhrTvB).	•
Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost
Čestitamo ob občinskem prazniku.
gorenjegroup
www.gorenjegroup.com

Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 5
14. septembra 2017
'"WAS
GOSPODARSTVO
5
NLB ostaja vodilna banka tudi v tukajšnjem okolju
Od julija ima Podružnica NLB Savinjsko-Koroška sedež v Slovenj Gradcu - Nadaljujejo uvajanje digitalizacije - Povpraševanje po kreditih narašča
Mira Zakošek
Na pogovor smo povabili direktorja NLB Podružnice Savinjsko-Koroška Antona Adama. Ta podružnica je ena od sedmih NLB podružnic v Sloveniji. Sestavlja jo 16 poslovalnic in 83 bančnih avtomatov, ki delujejo na Koroškem, v Šaleški ter Zgornji Savinjski dolini in na Celjskem. Pred kratkim so spremenili tudi sedež podružnice. Kakšen je bil razlog?
»Res je - od 1. julija ima naša podružnica sedež na Glavnem trgu 30 v Slovenj Gradcu, osnovni razlog pa je bila optimizacija poslovanja in racionalizacija stroškov.« Bili ste vodilna banka v uvajanja modernega brezgotovinskega poslovanja, ki ga ves čas nadgrajujete. To vam omogoča, da imajo vaši zaposleni več časa za svetovalno delo, kako ste z uvajanjem tega procesa zadovoljni?
»Bančništvo se, kot večina drugih stvari, hitro spreminja. Pri tem mislim predvsem v smislu digitalizacije. Z namenom združiti najboljše »obeh svetov«, torej celovitih rešitev na enem mestu in hkrati najnovejših pristopov k digitalnim rešitvam, smo lani prenovili svojo strategijo, ki med drugim v svojih stebrih zajema enostavnost in učinkovitost, sodobnost in digitalnost, inovativnost ter fokus na razvoj optimalnih storitev za stranke. Ta naša prizadevanja je prepoznala tudi strokovna javnost, saj smo konec maja dobili nagrado za najboljšo digitalno preobrazbo leta.« Katere novosti ste vpeljali za stranke? »Pred nedavnim je NLB kot prva banka v Sloveniji lansirala videoklic in klepet, storitvi, ki sta strankam na voljo kadarkoli. Posebno pozornost namenjamo mobilnim aplikacijam Klikin in Klikpro ter spletni banki Klik. Prek Klika naše stranke tako lahko že danes sklenejo zavarovanje NLB Vita in pregledujejo podatke po svojih zavarovalnih policah, kot tudi trgovalnih in skrbniških računih ter skladih družbe NLB Skladi. V bližnji prihodnosti želimo podobne funkcionalnosti našim strankam omogočiti tudi na naših mobilnih aplikacijah - da bo urejanje finančnih storitev še lažje in bolj dostopno.« Kaj ponujate podjetjem, podjetnikom in še posebej tistim, ki se prvič podajajo na poslovno pot?
»Samostojni podjetniki lahko še isti dan po registraciji v banki odprejo poslovni račun, pri tem pa izkoristijo ugoden paket NLB Poslovni Start. Potrebujejo le veljaven osebni dokument in davčno številko, preostalo dokumentacijo, ki jo potrebujemo za odprtje računa, pridobimo v banki in jim tako prihranimo nekaj dragocenega časa.
Če odpirajo družbo z omejeno odgovornostjo, se z njimi srečamo še pred registracijo podjetja, saj najprej potrebujejo račun za polog ustanovnega kapitala, ki ga zagotovimo brezplačno. Poleg tega jim po vplačilu kapitala tudi brezplačno izdamo potrdilo o pologu kapitala, ki je osnova za registracijo družbe. Ko je ta registrirana, vso potrebno dokumentacijo (za družbo) pridobimo sami v banki. Račun samo še spremenimo v klasični poslovni račun, s katerim lahko poslujejo tudi v okviru ugodnega paketa NLB Poslovni Start.« NLB je oblikovala tudi poseben center za inovativno podjetništvo? »Res je, sedež ima na Trgu republike 2 v Ljubljani. Poleg tega, da lahko tam na enem mestu odprete poslovni račun v okviru paketa Poslovni Start ter pridobite brezplačne splošne bančno-finančne informacije o ustanovitvi in delovanju podjetja, je to tudi odličen prostor za izobraževanje o podjetništvu in financah ter izmenjavo podjetniških idej. V centru lahko prostore za sestanke ali srečanja najamete brezplačno, brezplačno lahko
tudi predstavite svoje podjetniške zgodbe v podjetniški galeriji in še mnogo več.« Analize kažejo, da sodimo Slovenci med zelo varčne ljudi, menda smo v tem v svetovnem vrhu. To velja tudi za naše prihranke na bankah. Kaj ugotavljate vi? Je tudi na našem območju tako? »Tako je, Slovenci pregovorno radi varčujemo. Zlato pravilo osebnih financ pravi: plačaj najprej sebi! Za vsakega posameznika bi moralo biti varčevanje finančna prioriteta. Ustvariti si varnostno rezervo v obliki
Anton Adam: »Lani je NLB kar 70-krat donirala, tako izboljšujemo življenjske pogoje v okoljih, v
katerih delujemo.«
kratkoročnih likvidnih varčevanj nam omogoča, da brez težav prebrodimo morebitno obdobje brez rednega prihodka ali pa lažje financiramo nepredvidene izdatke. Strankam priporočamo podroben pregled osebnih financ, v okviru katerega se izvede pregled prihodkov in izdatkov oziroma spremljanje osebnega proračuna. Ob tem se nemalokrat ugotovi, da imamo tudi nepotrebne izdatke, ki pa jih lahko pretvorimo v varčevanje. Če imate ustrezno znanje, lahko to naredite sami, sicer se lahko za pomoč oglasite pri NLB svetovalcih, ki vam bodo to naredili povsem brezplačno. Za varčevanje in postopno oblikovanje prihrankov niso potrebni visoki zneski, že z 20 evri na mesec lahko postopno privarčujemo.« Velikih ciljev brez kreditov ni mogoče udejanjiti, stojite pri tem varčevalcem ob strani? »V naših poslovalnicah imamo stranke, ki so »naše« že od odprtja njihovega prvega osebnega računa dalje. In smo šli skupaj z njimi in oni z nami čez zelo različne situacije. Če se zdaj osredotočim na kredite - podatki za leto 2016, denimo, kažejo na opazno povečanje obsega stanovanjskih kreditov, tudi delež potrošniških kreditov raste. Predvsem pa nam je pomembno, da vsaki stranki v vsakem trenutku ponudimo celovit finančni nasvet, prilagojen njenim individualnim potrebam in zmožnostim.« Velja to tudi za poslovne kredite? Še vedno se pogosto sliši, da banke podjetnikov ne podpirate.
»V NLB imamo vedno posluh za dobre projekte. Kar se virov financiranja tiče, danes kakovosten kreditojemalec in kakovosten projekt z lahkoto pridobita ustrezno financiranje. Denarja na trgu je dovolj, interes za financiranje pri bankah je zelo velik. NLB kot največja banka v Sloveniji ponuja podjetnikom različne oblike financiranja. Cilj banke je, da podjetnik z njeno pomočjo premosti svoje poslovne izzive.« Kako pa je pri vas z varčevanjem za starost? »Varčevanje je za marsikoga težka naloga. Ne le zaradi morebitnih nizkih prihodkov,
pač pa tudi zato, ker morda zahteva prilagoditev življenjskega sloga. Vendar pa so, če pogledamo npr. varčevanje za pokojnino, analize pokazale, da naj bi posameznik privarčeval v pokojninsko rezervo vsaj šest-kratnik svojih letnih neto prihodkov, če želi v pokoju uživati enak standard kot v času delovne aktivnosti. To pomeni, da naj bi ob povprečni plači 1.000 evrov pred upokojitvijo v pokojninski rezervi imeli 72.000 evrov. Tako naj bi privarčevani znesek vsaj 30 let po upokojitvi zagotavljal dodatek k pokojnini v višini 30 odstotkov zadnjih mesečnih neto prihodkov. Produkti, ki jih v NLB nudimo za varčevanje z namenom pokojninske rezerve, so različni in odvisni od želja in zmožnosti strank. NLB Postopno varčevanje, NLB Vita Izbrana ali varčevanje v NLB Skladih je le nekaj od njih. Zato je najbolje, da se stranke posvetujejo s svetovalcem za osebne finance in skupaj z njim poiščejo najboljšo možnost.« Kaj pa NLB Skladi?
»Stanje pri vzajemnih skladih v Sloveniji se normalizira. Za vzajemne sklade NLB Skladi lahko potrdimo, da je struktura prodanih skladov uravnotežena, kar pomeni, da so apetiti vlagateljev umirjeni in ne posegajo po »vročih zgodbah«. V zadnjih dveh letih kolegi v družbi NLB Skladi beležijo zelo visoke prilive, kar pomeni, da je zaupanje vlagateljev na visoki ravni.
Varčevanje v vzajemnih skladih je najpogostejša izbira v razvitem svetu za ple-menitenje sredstev, saj omogoča posredno varčevanje v delnicah in obveznicah iz celotnega sveta in raznolikih dejavnosti. Svoje prihranke tako enostavno in varno naložite v velike svetovne korporacije, kot so na primer Apple, Microsoft, BMW, Deutsche Bank in druge. Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Družba NLB Skladi upravlja krovni sklad NLB Skladi, ki ga sestavljajo delniški podskladi, mešani dinamični podskladi, uravnoteženi podskladi.«
Kako pa ste zaključili lansko poslovanje?
»Lansko leto je bilo za nas uspešno. Že tretje leto zapored je NLB Skupina v okolju zahtevnih obrestnih mer povečala čisti dobiček. V preteklem letu je ta znašal 110 milijonov evrov, kar predstavlja 20-odsto-tno povečanje od leta 2015 (91,9 milijonov evrov). Poleg matične banke so leta 2016 tudi vse strateške bančne članice NLB Skupine poslovale dobičkonosno in k rezultatu skupine prispevale vse bolj pomemben del. Nekatere od članic skupine so dosegle rekordne rezultate.«
Kako pa kaže letos?
»Nadaljujemo dobre trende iz lanskega leta. Za dva odstotka je naraslo povpraševanje po kreditih. Naj pa ob tem poudarim, da naša banka še zdaleč niso zgolj številke in bilance, ampak še vrsta drugih reči. Odgovorni smo do strank, zaposlenih, družbe in okolja, kar smo razkrili tudi v novo objavljenem letnem poročilu o družbeni odgovornosti za leto 2016. Poleg ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov ima NLB tudi pomembno družbeno odgovorno poslanstvo. Ste vedeli, denimo, da v NLB vsako leto organiziramo dve večji humanitarni akciji? Ter da si prizadevamo izboljšati življenjske pogoje v lokalnih skupnostih? Za to smo jim samo lani, denimo, namenili približno 70 donacij. Sploh pa smo veseli, da imajo novorojenčki in njihove mamice v porodnišnicah po Sloveniji - malo tudi po zaslugi uspešne donatorske akcije, ki smo jo organizirali - na voljo še boljšo zdravstveno oskrbo in opremo. Letošnja humanitarna akcija bo tako že tradicionalna, tretja po vrsti. Tudi to je NLB.«
GOSPODARSKE novice
Vodenje trženja v Skazi prevzema Aleksandra Brank
Velenje, 6. septembra - Uspešnost družbe Skaza je tudi odsev sposobnosti hitrega in nenehnega prilagajanja ter uvajanja sprememb. Ne le v oddelku za razvoj in inovacije ter v proizvodnji. Tudi kadrovsko so nenehno odprti za strokovnjake in sodelavce z dobrimi idejami in skladnih vrednot.
Ta mesec je vodenje trženja prevzela marketinška strokovnjakinja Aleksandra Brank, ki bo poskrbela za večjo prepoznavnost blagovne znamke Skaza. Ima več kot 20 let izkušenj v marketingu, od tega 17 let na vodstvenih položajih.
Med njenimi dosedanjimi funkcijami velja omeniti vodenje marketinga za Slovenijo in JV regijo v multinacionalki IBM, od leta 2011 pa je kot direktorica marketinga razvijala trženjsko naravnanost v družbi Bisnode.
a mkp
Velenje med tistimi mesti, kjer brezposelnost najbolj pada
Konec avgusta je bilo v Sloveniji registriranih 83.843 brezposelnih, kar je en odstotek manj kot julija in 14,4 odstotka manj kot avgusta lani. V prvih osmih mesecih je bilo v povprečju prijavljenih 91.540 brezposelnih. Na letni ravni so največji upad beležili v Trbovljah (-22,7 odstotka), Novem mestu (-19,4 odstotka) in Velenju (-18,2 odstotka).
Sklad za naložbe
Ambicioznim majhnim in srednje velikim podjetjem bo na voljo tudi nova oblika financiranja. Slovenija se je namreč pridružila pobudi držav v regiji, da skupaj z Evropskim investicijskim skladom oblikujejo sklad za naložbe v sklade tveganega kapitala. Ta bo vložena sredstva oplemenitili z zasebnim kapitalom in ga vlagal v podjetja. Podjetjem v srednjeevropski regiji bo tako na voljo najmanj 160 milijonov evrov.
Merkur s franšizo v Šentjur
Družba Merkur trgovina, d. d., je v petek odprla novo franšizno trgovino v Šentjurju pri Celju. Gre za prvo franšizo, ki je zasnovana po prenovljenem modelu poslovanja. Merkur ima trenutno 23 trgovskih centrov po vsej Sloveniji in 15 franšiznih trgovin, število teh trgovin pa namerava v prihodnje še povečati.
Merkur letos dobro posluje, rezultat iz poslovanja v obdobju janu-ar-julij pa je za celih 51 odstotkov boljši kot v primerljivem obdobju lanskega leta.
V petih minutah 10 milijonov dolarjev
Da se da sredstva pridobiti tudi drugače, če imate seveda zanimiv produkt, je tokrat pokazala ekipa Viberate. Ta Ljubljanska podjetniška skupina je v le 4 minutah in 42 sekundah zbrala več kot 10 milijonov dolarjev sredstev za svoj projekt in tako v celoti dosegla zastavljeni cilj. Z zbranimi sredstvi nameravajo razviti platformo za povezovanje glasbenikov in organizatorjev dogodkov na svetovni ravni ter okrepiti ekipo z dodatnimi kadri. Eden od ustanoviteljev podjetja je tudi DJ Umek.
MESTNA OBČINA
VELENJE
objavlja
Javni razpis za enoletne štipendije in enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente, študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev in nadpovprečno družbeno angažirane študente za študijsko leto 2017/2018.
Vsebina razpisa (razpisna področja, pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Javne objave)
Rok za oddajo prijav je 10. oktober 2017.
■ mz
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
6
PREGLED TEDNA

14. septembra 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 6. septembra
Slovenija je v Bruslju opozorila, da zaradi nespoštovanja vladavine prava ne more podpreti članstva Hrvaške v organizaciji OECD.
Slovenija je opozorila, da ne more podpreti članstva Hrvaške v OECD.
Zanimivo, istega dne je bila hrvaška zunanja ministrica Marija Pejči-novic Buric ostra do Karla Erjavca. Dejala je, da naš zunanji minister »absolutno ni človek dialoga«, in poudarila, da se ji zdi veliko primernejši premier Cerar.
Katalonski parlament je potrdil predlog zakona, ki bo omogočil izvedbo referenduma o neodvisnosti 1. oktobra.
Španska in maroška policija sta aretirali šest članov domnevne teroristične celice, ki naj bi pripravljala večji napad.
Na Karibih je divjal orkan Irma, ki so ga meteorologi označili za enega najmočnejših nad Atlantikom doslej.
Četrtek, 7. septembra
Na okrožnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da bodo nekdanjemu mariborskemu nadškofu Francu Kram-bergerju sodili zaradi preprodaje delnic Mladinske knjige.
Po tem ko so na Polici novo osnovno šolo odprli z blagoslovom, je poslanska skupina Levice vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za izobraževanje, da bi na njej obravnavali kršenje načela ločenosti države in verskih skupnosti v
O arbitraži je razmišljal tudi premier Cerar. Povedal je, da je slovenski politični vrh enoten, da bo Slovenija arbitražno sodbo o meji s Hrvaško implementirala v roku, to pa pričakuje tudi od Hrvaške.
Sirske oblasti so sporočile, da so izraelska letala ponoči napadla vojaški objekt v bližini Masjafa v osrednji sirski provinci Hama, v katerem je tudi domnevni kemijski center.
Kitajska je sporočila, da je v Varnostnem svetu Združenih narodov pripravljena podpreti nadaljnje ukrepe proti Severni Koreji.
Petek, 8. septembra
Predsednik državnega zbora je podpisal odlok o razpisu volitev v državni svet, ki bodo potekale 22. in 23. novembra. Obenem je za 16. november razpisal volitve članov Državno-tožilskega sveta.
Zunanji ministri EU so zasedali v Talinu. Tam je Karl Erjavec opozoril, da predstavljajo tuji borci, ki se iz Sirije in Iraka vračajo na Zahodni Balkan, morebitno nevarnost.
Po Sloveniji je tudi Madžarska napovedala, da ne bo podprla članstva Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, in sicer zaradi odnosa do madžarske energetske družbe MOL in njenega predsednika uprave Zsolta Hernadija.
Nemčija je zavrnila željo Poljske za ponovne pogovore o plačilu reparacij za 2. svetovno vojno, saj je bilo to po besedah iz Berlina urejeno s sporazumom leta 1953.
V javnosti se je pojavil podatek, da je bilo v napadu ruskih letalskih sil na poveljniški in komunikacijski center blizu Deir Ezorja ubitih okoli 40 pripadnikov Islamske države, med njimi naj bi bili štirje najvišji poveljniki IS.
Italija glede arbitraže podpira stališče Evropske unije.
javnih šolah.
Na obisku v Ljubljani je bil italijanski premier Paolo Gentiloni. Kot je povedal, glede arbitraže Italija podpira stališča Evropske unije.
Mehiko je stresel potres z magnitudo 8,2.
Mehiko je nekaj minut pred polnočjo po krajevnem času stresel močan potres z magnitudo 8,2, temu pa so sledili številni popotresni sunki.
Špansko ustavno sodišče je zamrznilo v sredo sprejeti zakon katalonskega parlamenta, ki omogoča izvedbo referenduma o neodvisnosti Katalonije.
Sobota, 9. septembra
Iz podjetja Arriva Slovenija, v katerem del voznikov avtobusov stavka že od ponedeljka, so sporočili, da želijo dogovor skleniti z vsemi zaposlenimi, ne samo s stavkovnim odborom.
Nekaj dni pred začetkom skupnih vaj ruske in beloruske vojske je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg opozoril, da je danes svet nevarnejši, kot je bil kdaj v celotni generaciji.
Le nekaj ur po tem, ko sta se po telefonu pogovarjala savdski prestolonaslednik in katarski šejk, je Savska Arabija napovedala prekinitev stikov s Katarjem.
Papež Frančišek je Kolumbijce na velikem srečanju za mir znova pozval k spravi.
Na Floridi je potekala množična evakuacija v pričakovanju orkana Irma, ki je medtem nad Kubo oslabel v orkan tretje kategorije.
va okrepljeni orkan Irma, so na Baha-mih zrli v pesek, ki je bil nekoč morje - tega je namreč orkan potegnil za sabo.
Narava je divjala tudi v Italiji. Močno neurje je vsaj šest smrtnih žrtev zahtevalo v Toskani.
Tudi število žrtev močnega potresa, ki je stresel Mehiko, se je večalo: tega dne se je povzpelo na več kot 90.
Ponedeljek, 11. septembra
V času kampanje pred referendumom in predsedniškimi volitvami je našo državo zajel dež.
Orkan Irma se je bližal Floridi.
V Mehiki so preštevali žrtve potresa iz dne pred tem. Tistega dne se je številka zvišala na 61, več kot 200 ljudi pa so registrirali kot ranjene. Predsednik Pena Nieto je razglasil dan žalovanja.
Nedelja, 10. septembra
Predsednik Pahor se je v Portorožu mudil na 56. vseslovenski proslavi ob srečanju internirancev, političnih zapornikov, izgnank ter ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov. Opozoril je, da mir ni samoumeven.
Turško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo za potovanja v Nemčijo, pri čemer so državljane posvarili, naj bodo v Nemčiji previdni.
Opazovali smo moč narave. Medtem ko so na Floridi pričakovali zno-
Dež je povzročal težave tudi pri nas.
Pa ne samo nas; močne padavine so prizadele tudi severno Dalmacijo in Istro, še posebej mesto Zadar, kjer je voda zalivala hiše in kleti, poplavljala ceste, delno pa tudi zadarsko bolnišnico.
Tudi v ZDA so opazovali, kaj zmore narava. Zaradi orkana Irma je več kot pet milijonov ljudi ostalo brez elektrike, veliko cest je bilo poplavljenih, dreves izruvanih. A so vsi priznavali, da so pričakovali še hujše.
Slovenski kriminalisti so skupaj z italijanskimi kolegi razkrili kriminalno združbo, ki je tako pri nas kot pri zahodnih sosedih preprodajala kokain.
Kitajska, ki velja za največji avtomobilski trg na svetu, je napovedala prepoved proizvodnje in prodaje dizelskih in bencinskih avtomobilov ter kombijev.
Torek, 12. septembra
Zdelo se je, da vsi športni navdušenci čakajo predvsem večer. Bilo je vredno: slovenski košarkarji so se na evropskem prvenstvu z zmago nad Latvijo uvrstili v polfinale.
Po hudi poletni suši so Italijo prizadele še poplave.
Slovenski košarkarji so se veselili uvrstitve v polfinale evropskega prvenstva.
Pred tem je poslanec SDS Mahnič dejal, da iz premierjevega kabineta sliši šušljanje o tem, da se Hrvaška pripravlja na obrambo piranskega zaliva. Sklical je sejo DZ za obrambo, da bi se na njej pogovori o naši pripravljenosti na tovrstne scenarije. V DeSUS in SMC so se že odločili, da bodo sejo obstruirali, o tem so razmišljali tudi v SD, kjer so Mahniča pozvali »k streznitvi«.
Bil je tudi dan odstopom: z mesta namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije je odstopila Alma Sedlar, z mesta vodje ljubljanskega okrožnega tožilstva pa višja tožilka Tamara Gregorčič.
Hrvaška predsednica Kolinda Gra-bar-Kitarovic je obiskala Budimpešto. Novinarjem je pri tem zatrdila, da je dobila zagotovila, da madžarska in slovenska blokada vstopanju Hrvaške v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj nista povezani.
Tjaša Zajc
Žabja perspektiva
(Nova) zdravila
Pred leti je odmevala knjiga Resnica o farmacevtski industriji. Avtorica Marcia Angeli v njej odkrito popiše odločilno težo dobička pri razvoju zdravil. Za širšo javnost je bilo šokantno odkritje, da je predpisovanje nekaterih zdravil posledica agresivnega oglaševanja neposredno potrošnikom in lobiranja pri zdravnikih. Ti so tesno povezani z industrijo: ta jih potrebuje za strokovna mnenja in svetovanje, po drugi strani pa se v javnih sistemih zdravniki pogosto lahko predvsem zaradi sponzorskih sredstev udeležujejo strokovnih izobraževanj Nič čudnega ni, da torej sodelovanje pogosto začne dišati po korupciji in podkupovanju. Vprašanje je, kaj to pomeni za bolnike?
Na Propublici, ameriškem raziskovalnem novinarskem portalu, so pred nekaj leti naredili obsežno preiskavo in vzpostavili bazo ameriških zdravnikov z vsemi prejemki od farmacije. Bolniki lahko danes preverijo, ali in od koga tudi njihov zdravnik prejema denar in za kakšne vsote gre. Posledično se lahko vprašajo, ali določeno zdravilo res dobijo zaradi potrebe oz. ker je zanje najbolj ustrezno ali je interes v čem drugem. V Sloveniji je bilo, da bi zmanjšali korupcijo in podkupovanje v zdravstvu, pred nekaj leti sprejeto določilo, da farmacevtska industrija lahko daje donacije zdravstvu, podpira izobraževanja zdravnikov, vendar mora sredstva nakazati zdravstvenim ustanovam, ne izbirati konkretnih zdravnikov. V domeni zavoda je, da določi, kateri zdravnik bo šel na izobraževanje in kam. Če zdravnik dela zgolj v javni ustanovi, je to dobra rešitev. Vprašljivo je, ali so zdravniki res neodvisni, ko nakazila prejemajo na svoje dodatne zasebne prakse? Količina novosti izjemno hitro narašča. Tako se vsaj zdi. Trenutno po svetu poteka več kot 300.000 kliničnih testiranj. Se medicina res tako hitro spreminja?
Drži, da se nova zdravila na trgu pojavljajo dnevno. A kot v knjigi očita Angellova, pogosto niso nujno nova in prebojna v smislu naslavljanja nove tarče ali problema, temveč so t. i. "'Me too" drugs
-	kopije obstoječih zdravil ali zgolj rahlo spremenjena zdravila. Že majhna sprememba v kemični sestavi je včasih dovolj za nov patent in izsiljevanje višje cene, kot bi jo zdravilo lahko dosegalo. Vsaj od daleč se zdi, da zdravila nemalokrat ne spreminjajo radikalno kakovosti zdravljenja.
Vendokrinologiji sta denimo eni zadnjih pomembnejših novosti v razvoju inzulin in rastni hormon, ki se injicirata enkrat tedensko. Trenutno so potrebne dnevne aplikacije v obliki injekcij. Ne gre torej za novo učinkovino. Vendar to ne pomeni, da ne gre za pomembno spremembo pri zdravljenju?
Kar pogosto manjka pri kritikah farmacije, je, da kompleksnost zdravljenja ni odvisna le od kompleksnosti zdravil, temveč v pomembni meri tudi od "ubogljivosti" bolnikov pri upoštevanju navodil za jemanje. Če že znana učinkovina na trg pride v novi obliki apliciranja, lahko dolgoročno za bolnika to pomeni bistveno večjo kakovost življenja in lažje upoštevanje predpisane terapije. Na področju pulmologije se industrija že leta ukvarja z izdelavo vdihovalnikov, ki bi omogočali boljše zdravljenje astmatikov, ker je včasih največja težava, da zdravila ne znajo jemati pravilno, kar vpliva na izide zdravljenja.
Optimistično upam, da prihajajo bolj transparentni časi, ko bo za farmacijo manj manevrskega prostora za izkoriščanje šibkih
-	bolnikov v fizično in čustveno občutljivem položaju. Nemogoče je računati na moralnost in modrost industrije. Glede na dobičke. Vendar se zaradi naraščajočih izdatkov za zdravstvo plačni modeli spreminjajo v smeri plačevanja glede na izide zdravljenja, torej glede na to, ali zdravilo določenemu bolniku pomaga ali ne. To za farmacijo predstavlja povsem nove izzive in potrebe po nu-denju podpornih programov in pripomočkov, s katerimi zdravila lahko delujejo do največjega lastnega potenciala. Zlati časi brezskrbnih dobičkov se počasi poslavljajo. In to je edina pot, da pri naraščajočih izdatkih v zdravstvu ohranimo dostopnost zdravil. Ta je v Sloveniji vsaj za zdaj na zavidljivi ravni.
Gradnja HE Brežice se zaključuje
V novozgrajeni hidroelektrarni (HE) Brežice, ki so jo začeli graditi 2014, do konca meseca načrtujejo tehnični pregled in začetek poskusnega obratovanja, te dni pa še zadnjič preizkušajo agregate in drugo vgrajeno opremo. Brežiško akumulacijsko jezero so avgusta napolnili do delovne ravni. Po zadnjih ocenah bo celotna naložba predzadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Brežice, brez davka dosegla 278 milijonov evrov.
Dražja stanovanja
Če kupujete stanovanje v Ljubljani in upate na ugoden trenutek, potem ste ga že zamudili. Cene stanovanj namreč spet rastejo. Kot menijo strokovnjaki, se bodo te umirile morda šele v prihodnjih letih, ko bo v Ljubljani dokončanih okoli 800 novih stanovanj, ki so trenutno še v gradnji.	a mz
■
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
21. septembra 2017
»'WAS	7
Poštenost in sočutnost se obrestujeta
Podjetje Pogrebne storitve Usar po dobrih dveh desetletjih delovanja prevzela druga generacija družine - Upravljajo štiri krajevna pokopališča
Bojana Špegel
Velenje, 28. avgusta - Vlado Usar je po tem, ko je zaradi krize v podjetju ESO zapustil to podjetje, na domu v Vinski Gori ustanovil podjetje za elektro storitve. To je stroka, ki jo je dobro poznal, saj je izučen električar. Potem pa se je zgodilo, da sta z ženo začela razmišljati, da bi bilo dobro dejavnost podjetja še razširiti. Ker v Vinski Gori ni bilo nikogar, ki bi nudil celovite pogrebne storitve, sta se odločila za to dejavnost. Tako so daljnega leta 1994 razširili in ustanovili podjetje Elektro Pogrebne storitve Usar.
To je kmalu postalo družinsko podjetje, saj Vlado pravi, da brez pomoči žene Zdenke in sina Dejana ne bi zmogel. Ne le v težkih trenutkih, ko se ga je pogosto kakšna smrt močno dotaknila, ampak tudi pri sami širitvi dejavnosti podjetja. »Prav žena Zdenka je bila tista, ki je predlagala, da v težkih trenutkih ob izgubi svojcev tem ponudimo celovito storitev, da organiziramo vse, kar je potrebno ob smrti in pogrebu. Zato smo se najprej povezali s podjetjem Cvetje Gradišnik iz Črnove, zanimivo pa je, da z njimi sodelujemo še danes, ko se je tudi pri njih že zamenjala generacija, saj je podjetje prevzel sin. Vsa leta je naš poslovni odnos odličen,« pripoveduje Vlado, ki se je marca letos upoko-
jil. Podjetje je prevzela njegova hči Mojca, ki pravi, da ji diploma iz ekonomije veliko pomaga pri vodenju podjetja. »Dejavnost sem poznala, saj sem v podjetju pomagala že od osnovnošolskih let. Vseeno pa odločitev, da prevzamem vodenje podjetja, ni bila lahka, a družinskega podjetja nisem mogla zavreči, saj je bilo vanj vloženega veliko truda staršev. Danes sva v podjetju zaposlena dva, imamo še nekaj po-
mo, opravimo dobro, mirno, v spoštovanju do pokojnih kakor tudi do svojcev, ki so v teh težkih trenutkih soočeni z velikim stresom. Zato se potrudimo, da čim več postorimo namesto njih. In da smo pri tem pošteni in točni,« še doda Mojca Usar. Danes upravljajo tri krajevna pokopališča. Poleg domačega v Vinski Gori še tistega v Šentilju, v občini Dobrna in na Paškem Kozja-ku. Poskrbijo, da so zadnja slo-
sto čustveno tudi sama zelo prizadeta. Vlado je, ko je v prometni nesreči izgubil edinega brata, skoraj obupal. »Takrat sem resno razmišljal, da opustim pogrebno dejavnost. Če ne bi imel podpore žene, bi se to tudi zgodilo,« prizna. Mojca energijo za delo dobi pri svojem dveletnem sinu, pa tudi v športu. »Zelo ljuba mi je zumba, rekreacija nasploh mi pomaga, da iz sebe »vržem« vse, kar se nabere čez dan.«
REBNA S\A/.«A
»USARv
Mojca Usar je marca letos prevzela vodenje podjetja, oče Vlado pa ji še vedno priskoči na pomoč. Sploh,
ker delajo vse dni v letu, 24 ur na dan.
GOSPODARSTVO
Tudi pogrebi se spreminjajo
In kako nova direktorica vidi prihodnost podjetja? »Ne želimo se preveč širiti, prepričana sem, da je bolj pomembno, da obdržimo kakovost. Ta bi se lahko, če bi bilo dela preveč, izgubila. Pri našem delu ni ustaljenega delavnika. Delamo 24 ur na dan, vse dni v letu. Na to se sicer navadiš, a je velikokrat težko, sploh, če imaš družino, majhnega otroka. Brez pomoči očeta in mame verjetno ne bi šlo,« še iskreno pove Mojca. Potem se pogovarjamo o zadnjih slovesih. Vlado pravi, da so se navade ljudi tudi v zvezi s tem precej spremenile. »Včasih smo imeli tri poslovilne odre, ker je veliko pokojnikov ležalo doma. Danes je to redko, večina se odloči za slovo
v	mrliški vežici. To je manj naporno tudi za svojce,« pripoveduje. Ti pa še vedno cenijo, da Usarje-
vi	namesto njih uredijo tudi vso dokumentacijo, vse potrebno pri organizaciji pogreba, tudi pevce in govornike, objavo osmrtnic ... Ravno ko smo končali pogovor, so peljali sveče družini, ki je imela pogreb dan prej. »Ja, tudi to naredimo. Po pogrebu poberemo sveče in jih prepeljemo na dom, da svojci niso obremenjeni s tem,« še izvemo, preden se poslovimo. K sreči ne za večno, čeprav smo se ves čas pogovarjali prav o tem.
7
Slovenska ekonomija odskočila navzgor
Slovenska ekonomija je po dolgem obdobju zelo šibke ali nizke rasti in celo recesije zdaj odskočila navzgor, gospodarska rast se krepi, življenjski standard se izboljšuje in se približuje tistemu v drugih državah OECD. Kar nekaj časa je BDP na prebivalca v Sloveniji med krizo padal, zdaj pa narašča in se spet približuje drugim razvitim državam. Stopnja brezposelnosti se znižuje. Gledano na splošno, je življenjski standard v Sloveniji visok, in to pri vseh elementih, ki jih upoštevajo v OECD: stanovanjih, delu, zdravju, izobrazbi, socialni povezanosti, okolju, osebni varnosti itd. Blaginja je na visoki ravni. Ob tem pa je dohodkovna neenakost pri nas zelo nizka, kar pomeni, da je dohodek enakomerneje razporejen med ljudi kot drugje v Evropi. To so besede generalnega sekretarja OECD Joséa Ángela Gurría, ki pas je ob vseh teh pohvalah tudi opozoril, da bo Slovenija brez občutno hitrejše rasti produktivnosti zelo težko dolgoročno zagotavljala gospodarsko rast in boljše plače in bila hkrati še mednarodno konkurenčna.
godbenih delavcev, pa tudi oče še vedno pomaga,« pripoveduje. V dobrih dveh desetletjih delovanja so si nabrali veliko izkušenj pri opravljanju vseh storitev, ki so povezane z zadnjim slovesom pokojnih. »Naše vodilo je vsa leta isto; da vse, kar opravi-
vesa na njih dobro organizirana, da vse poteka, kot se za zadnje počivališče pokojnih spodobi. »Naše storitve opravljamo tudi v širši velenjski okolici, tudi po Sloveniji in v tujini,« še izvemo.
Oba naša sogovornika priznata, da sta ob svojem delu pogo-
Sofinanciranje za 11 operacij
Regija Saša - Na prvi javni poziv LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je prispelo 18 vlog, ki jih je v minulih dveh mesecih ocenila posebna komisija LAS in pripravila predlog sofinanciranja za 11 operacij. Tega so na nedavni seji potrdili člani upravnega odbora lokalne akcijske skupine.
Za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je upravi odbor predlagal sedem operacij v skupni vrednosti slabih 970 tisoč evrov, za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa štiri operacije v skupni vrednosti dobrih 351 tisoč evrov. V prvem naboru je šest operacij iz Šaleške doline (od tega
je dve prijavila na razpis Ljudska univerza Velenje, po eno pa Saša inkubator, Zavod za turizem Šaleške doline, Občina Šoštanj in Območna razvojna agencija Saša), v drugem naboru pa so vsi prijavitelji operacij iz Zgornje Savinjske doline. Izbrane operacije bo ta mesec vodilni partner LAS - Zavod Savinja - poslal v potrditev pristojnim organom na državni ravni.
Naslednji poziv LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline bo predvidoma konec tega leta.
■ tp
eurofins
ERICo, član mednarodne skupine Eurofins, vošči vsem občankam in občanom ob prazniku mestne občine Velenje!
ERICo, d.o.o. | Koroška 58, Velenje T 03 898 1930 | www.erico.si
RAVNOVESJE V NARAVI
Velenje, iskrene čestitke!
Skupaj uživajmo v jeseni.
skaza
smart plaihc
■ mz
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
8	GOSPODARSTVO
Zahtevajo urejeno sobivanje
Civilna iniciativa Šoštanj pripravlja zborovanje, na katerem bodo zbirali podpise za ureditev ustreznega nadomestila (rente), s katero bi nadomestili negativne vplive energetike na okolje in bivanje
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Junija letos so v Šoštanju z več kot sto podpisi občank in občanov ustanovili Civilno iniciativo za ureditev zakona o renti zaradi rudarjenja in degradacije prostora, s ciljem zagotoviti primerne pogoje za sobivanje prebivalcev z elektroenergetsko dejavnostjo v Šoštanju.
»Možnost za to vidimo predvsem v pravici do ustreznega nadomestila, torej rente, s katero bi nadomestili negativne vplive energetskega gospodarstva na okolje in tukajšnje življenje,« pravijo v vodstvu Civilne iniciative. Vodi jo Walter Kolar, njegov namestnik je Danilo Čebul, v ožjem vodstvu pa sta Urška Kurnik in Boris Goličnik.
Zahteve so strnili v štiri točke. Na prvo mesto so uvrstili ureditev ustrezne zakonske osnove za izplačilo nadomestila (rente) lokalni skupnosti in prebivalcem zaradi vplivov, ki jih energetska dejavnost povzroča okolju (obremenitve, degradacija, omejena raba prostora) in so posledice umestitve in delovanja Termoelektrarne Šoštanj ter Premogovnika Velenje vse do prenehanja izvajanja te dejavnosti.
Odločno nasprotujejo dvigu cene toplotnega ogrevanja za vse končne uporabnike. »To je z
vidika predhodnih zagotovil glede upravičenosti naložbe v blok 6 krivično in nesprejemljivo do naših občanov, zlasti tistih, ki danes živijo v senci delujočih objektov. Toplotno oskrbo prebivalstva vidimo kot pravico do te ugodnosti za vse občane, za katere je možnost priklopa na daljinsko ogrevanje izvedljiva. Tam, kjer ni, pa je ogrevanje treba subvencionirati iz nadomestila oziroma rente,« pravijo.
Zahtevajo pa tudi, da se začne izdelava strateškega dokumenta o energetski prihodnosti, njenem vplivu na okolje in sanaciji tega ter soudeležba pri vseh pogajanjih, usklajevanjih in dogovorih o vseh treh zahtevah.
»Iz preteklosti in zgodbe v zvezi z izgradnjo TEŠ 6 smo se veliko naučili. Lokalna
I
politika ni bila sposobna zadeve urediti primerno in zakonsko ustrezno. Ne dovolimo več, da se stvari dogajajo brez naše vednosti ali celo za našim hrbtom. Pri odločitvah, ki so pomembne za našo prihodnost in prihodnost naših otrok, hočemo biti zraven, zato pričakujemo vključitev članov civilne iniciative v vse organe, katerih delovanje se bo nanašalo na temo energetike v Šaleški dolini in prizadevanj za pridobitev ustreznega nadomestila,« so odločeni.
Civilna iniciativa pripravlja javno zborovanje. Na njem bodo zbirali podpise pod njihove zahteve, so sporočili. Pripravili pa bodo tudi odprto pismo in ga naslovili na vse pristojne, tudi vlado.	■
>CI Šoštanj začenja zbiranje podpisov za izpolnitev zahtev ta mesec.
Aktivni do upokojitve
Za zaposlitev starejših brezposelnih za nedoločen čas oziroma za čas do izpolnitve pogojev za upokojitev namenja država 1.430.000 evrov
Milena Krstič - Planine
Velenje, Ljubljana, 7. septembra - Zavod za zaposlovanje je v četrtek na svoji spletni strani objavil nov program Aktivne politike zaposlovanja. Nosi naslov Aktivni do upokojitve, javno povabilo delodajalcem je odprto od 13. septembra do 13. oktobra
oziroma do porabe sredstev.
»Ciljna skupina so brezposelne osebe, starejše od 55 let, ki so v evidenci brezposelnih neprekinjeno prijavljene vsaj en mesec,« pravi Darinka Sovič Peč-nik, vodja programov zaposlovanja v Območni službi Zavoda za
zaposlovanje Velenje. Država iz proračuna v spodbudo za zaposlovanje starejših za nedoločen čas oziroma za čas do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev namenja 1.430.000 evrov, kar bi zadoščalo za zaposlitev 110
oseb. Višina subvencije za zaposlitev osebe s polnim delovnim časom znaša 13.000 evrov, sorazmerno manj pa v primeru zaposlitve invalida, ki lahko opravlja delo krajši čas, vendar ne krajši od 20 ur na teden.
> Denarja je za 110 zaposlitev
Iskrene čestitke
ob prazniku Mestne občine Velenje.
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
14. septembra 2017
Šest krajinskih arhitektk
L
»Avtosavna«
Linda Sušee
Peljem se po Šaleški cesti. Še en čisto običajen dan. Skozi tunel počasi zapuščam mesto. Zadnje trgovine ob poti. Potrebujem še nekaj malenkosti. Ustavim se na parkirišču, ki je napol prazno. Polovica parkirišča deluje kot neskončna asfaltna puščava, druga polovica pa je prava paleta avtomobilov. Če je človek v procesu nakupa novega avtomobila, je parkirišče zagotovo najboljši avtosalon. Bolj ko se približujem glavnemu vhodu trgovine, bolj pa imam občutek, da bi se nekateri šoferji najraje zapeljali kar vanjo. Nekje vmes parkiram avto. Še preden dobro odprem vrata, mi je jasno, da želim čim prej vstopiti v s klimo ohlajeno trgovino, čeprav za »podhlajene« trgovine po navadi ne najdem lepih besed. Med potjo ugibam temperature današnjega dne, a ugotavljam, da sem pri tem preveč subjektivna. Po nakupu se odpravim nazaj na parkirišče. V želji, da se čim prej odpravim domov, sedem v avto. Šok! Od vročine težko zadiham, nato pa se mi po glavi poraja le eno vprašanje: »Kje so drevesa? Kje je senca?« Avto klima sicer po nekaj minutah reši trpljenje, vprašanje pa ostaja.
Pri načrtovanju, spreminjanju, urejanju prostora se danes vse več pozornosti namenja tudi zelenim površinam, pa vendar še vedno premalo. Urbano okolje se nedvomno spreminja in nadgrajuje, vsekakor pa je v tem procesu treba predvideti prostor tudi za zelene površine. Največkrat se arhitekturi podrejajo vse ostale sestavine okolja, a vendar to ne pomeni, da ne morejo delovati ena z drugo. Ne samo, da drevnina, zelenice in ostalo zelenje zadostijo vizualni funkciji, saj mehčajo, lepšajo in omejujejo prostor, temveč v prostoru opravljajo tudi funkcijo filtriranja zraka, omilijo hrup, zadržujejo vodo in vlago ..., in kar je v poletnih dneh najpomembneje, blažijo učinke sevanja sonca in visokih temperatur. Občutiti je, da je na površinah drugotnega pomena, kot so parkirišča, velikokrat pozabljeno na pomembnost zelenja.
Ker mi misli niso dale miru, sem se odločila za eksperiment. Medtem ko sem se z avtom podala po opravkih, sem merila tudi spremembe temperature v njem. Zunanja temperatura zraka je bila 25 stopinj Celzija. Po enournem parkiranju na parkirišču brez dreves je temperatura v avtu poskočila na 43 stopinj Celzija, v avtu, parkiranem v senci drevesa, pa je temperatura poskočila na 34 stopinj Celzija. Razlika je bila očitna in v drugem primeru predvsem bolj sprejemljiva. Rezultati so bili pričakovani, a hkrati dodatna potrditev, da drevesa služijo namenu. Zakaj torej ni dreves na parkiriščih?
Vzrok bi lahko bila stiska s prostorom. Pa vendar je zanimivo dejstvo, da ima mestno središče, kjer je pomanjkanje prostora izrazitejše, veliko ozelenjenih ali vsaj delno ozelenjenih parkirišč. Drevesa so po večini zapuščina prvotnih zasnov, ki so dajale prostor tudi zelenju. Širjenje mesta s trgovskimi centri, samostojnimi trgovinami in podjetji, ki zapolnjujejo obrobje, pa je v mesto prineslo trend golih asfaltnih površin, dopolnjenih z razgreto pločevino, ki kar kličejo po posegih, ki bi pripomogli k boljši mikroklimi, razbili monotonost in prispevali k boljšemu počutju uporabnika. Z dobrim načrtom ureditve, pravo izbiro drevesnih vrst in zagotavljanjem optimalnih pogojev za rast le--teh bi bila odvzeta le dobra petina že tako prevelikih parkirišč.
Eden od vzrokov bi lahko bile tudi usmeritve trgovskih znamk po enotni (prepoznavni) arhitekturi poslovalnic, s tem pa tudi urejanju neposredne okolice, ki ne predvideva zelenih površin. Hitre izvedbe projektov ne puščajo prostora za živo naravo, ki potrebuje čas, da začne služiti namenu.
Pri tem je treba omeniti tudi vzdrževanje drevnine. Zagotovo pa nič nerešljivega. Razlogi za takšno stanje verjetno tičijo še marsikje, mnogokrat pa je v ospredju kvantiteta in ne kvaliteta.
Čeprav politika narekuje drugače, bi bilo morda smiselno o prostoru, ki ga kot mesto ponujamo, razmišljati tako, da ustvarimo privlačnejši in uporabnikom prijaznejši prostor, pa čeprav le parkirni prostor. Ne nazadnje nas v vročih dneh, ki jih ni malo, po končanih opravkih, nakupih, službi ... pričaka še »avtosavna«.
Številni novi krožki tretje univerze
V tem mesecu bo Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje vpisovala nove člane. Podroben razpis bomo objavili v prihodnji številki, že zdaj pa najavljamo nekaj krožkov, ki se začenjajo že na začetku oktobra. To bodo krožki nemščine, angleščine in ruščine, uporaba pametnega telefona, računalništvo, zgodovinsko etnološki krožek, sinthesizer, računalnik in glasba, kuhajmo zdravo in še in še. Prijave zbirajo na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje na Efenkovi 61 vsak dan med 8. in 12. uro, kjer dobite tudi vse informacije. Te so tudi na njihovi Facebook strani.
■ ms
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
SOCIALA
9
Center, ki je namenjen vsem družinskim članom
V Centru za družine Harmonija so poleti še razširili nabor dejavnosti - Po pestrih počitnicah se bodo bolj posvetili aktivnemu starševstvu in zdravemu načinu življenja
Bojana Špegel
Velenje, 30. avgusta - V velenjskem Društvu NOVUS, ki ima prostore v stavbi Farmina, že vrsto let izvajajo različne socialne programe in projekte. Med njimi izstopa program Centra za družine Harmonija, ki preventivno deluje o tematiki družine. Program družinskega centra izvaja že od leta 2008. Letos maja so ga preimenovali in postavili na nove temelje, pridobili pa so tudi sofinanciranje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestne občine Velenje in Občine Šmartno ob Paki, zato so vse aktivnosti centra za uporabnike brezplačne.
Odlično obiskane počitniške dejavnosti
Bolj podrobno nam je dejavnost centra za družine predstavila vodja centra mag. Sandra Bera. Poudarila je: »V Centru za družine Harmonija se posvečamo vsakemu članu družine posebej. Letos poleti smo pripravljali res pestre počitniške programe za otroke, ki so bili odlično sprejeti in obiskani. Z njimi smo se družili tako zunaj, v naravi kot v naših učilnicah, kjer smo izvajali računalniške in ustvarjalne delavnice. Na začetku in ob koncu počitnic smo izvajali celodnevne vodene programe počitniških aktivnosti. Zadnji počitniški teden je bilo vsak dan z nami 18 osnovnošolcev.« Celo leto, ne le med počitnicami, izvajajo jutranje in popoldansko varstvo otrok. Poteka od 7. do 8.30 in od 14. do 17. ure, za predšolske otroke in otroke prve triade OŠ, po predhodnem dogovoru s starši. »Po dogovoru s starši organiziramo tudi
občasno varstvo v dogovorjenih urah tudi zunaj jutranjega in popoldanskega varstva,« še doda sogovornica. Neformalna druženja v njihovih prostorih sicer potekajo vsak delavnik od 7.30 do 17. ure. Obiskovalci centra lahko igrajo družabne igre, gledajo
filme z uporabo računalnika in projektorja, uporabljajo računalnike z dostopom do interneta, se pogovarjajo in prijetno družijo z ostalimi uporabniki.
Jesen bo namenjena staršem
V centru izvajajo tudi pogovorne delavnice in treninge, ki, kot pravijo »krepijo odzivno in sen-zibilno starševstvo«. Mag. Sandra Bera nam pove: »Pripravljamo res pester nabor vsebin, ki so namenjene preventivi. Starše redno vabimo na različna pre-
Mag. Sandra Bera: »S septembrom smo zaključili uspešne počitniške programe in začeli nove programe za aktivno starševstvo in zdrav življenjski slog«.
davanja in strokovna srečanja, ki smo jih pripravljali tudi poleti, a odziv zaradi dopustniškega časa ni bil velik. Večjega pričakujemo ob začetku šolskega leta, ko bomo pripravljali še več tovrstnih dejavnosti. Torke smo rezervirali za vsebine pozitivnega starševstva. V torek od 14. do 16. ure bomo govorili o pomenu izkušenj za dobro starševstvo, v naslednjih tednih o tem, kako je starš tudi trener svojih otrok. Ob sredah od 16. do 18.30 pa se bomo posvečali vsebinam s področja zdravega življenjskega sloga, od zdrave prehrane otrok do priprave zdravih obrokov, pomembnosti gibanja za zdrav razvoj in podobno,« še izvemo. Ne le, da izvajajo tovrstne delavnice, oblikujejo tudi skupine za samopomoč, nudijo strokovno pomoč in podporo. "Naš Center je namenjen druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družine in posameznikov v vseh življenjskih obdobjih. Vsebine, ki jih izvajamo, prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja. Tudi zato jim nenehno dodajamo nove vsebine," je prepričana naša sogovornica. Večina strokovnjakov prihaja iz centra, imajo pa tudi nekaj zunanjih sodelavcev.
Zadnji počitniški teden so kratkočasili 18 osnovnošolcev, ki so bili radi tako v naravi kot v učilnicah centra. Vsak dan so jim pripravili drugačne igre in športne
dejavnosti.
Zaposleni družbe Esotech vam čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje!
ESOTECH
www.esotech.si
Pohod za spomin in Alzheimer café
V	septembru vsako leto po celem svetu potekajo kampanje za ozaveščanje javnosti o bolezni demenca, 21. september pa je dan Alzheimerjeve bolezni.
V	DEOS Centru starejših Zimzelen v Topolšici v septembru ob tem pripravijo več aktivnosti za stanovalce, zaposlene in obiskovalce na temo demence. Letos se bodo različnim izvajalcem po Sloveniji prvič pridružili z aktivnostjo Pohod za spomin. Organizirali ga bodo v četrtek, 21. septembra, ob 16.30, na dan Alzheimerjeve bolezni. Poleg stanovalcev, zaposlenih in svojcev so nanj povabljeni tudi vsi, ki bi želeli več izvedeti o bolezni demenca.
V	četrtek, 28. septembra, pa bo ob 19.19 v Knjižnici Velenje novo srečanje Alzheimer café. Tokrat bo gostja Sabina Sajtl, dipl. med. sestra, ki ima večletne izkušnje z osebami z demenco. Zaposlena je v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Z udeleženci se bo pogovarjala o tem, kdaj nastopi čas, ko je treba poiskati pomoč in kaj lahko pričakujejo od zdravljenja.
www.nlb.si/poslovni-start
01 477 20 00
V svetu Mestne občine Velenje podpiramo razvojne projekte.
Občankam in občanom iskrene čestitke za občinski praznik.
Svetniška skupina SLS Mihael Letonje
■
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
10
NASVET

14. septembra 2017
Svetovanje o učinkoviti rabi energije
Z dobrim nasvetom lahko prihranite sredstva in prispevate k varovanju okolja
Milena Krstič - Planine
Velenje - Svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč tistim, ki vlagajo sredstva v zmanjševanje rabe energije z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb in uporabo sodobnih sistemov. Z dobrim nasvetom strokovnjaka ne le da bodo prihranili, prispevali bodo tudi k varovanju okolja.
V Velenju že več kot dvajset let deluje za občane brezplačna energetska svetovalna pisarna. Prostore ima v mestni četrti Levi breg - vzhod, na Kardeljevem trgu 7. Za svetovanje se je treba naročiti, stik najdete na spletni strani Mestne občine Velenje
pod rubriko »občani brezplačna svetovanja«.
Energetski svetovalec Robert Špegel pravi, da občani najpogosteje iščejo nasvet, povezan z obnovo starejših stanovanjskih stavb, predvsem toplotne izolacije ovoja stavbe, fasade, strehe, stavbnega pohištva, toplotnih črpalk za ogrevanje, ki so v zadnjem času zaradi ugodne cene električne energije zelo aktualne.
Prihajajo pa tudi po nasvete, povezane s plesnijo v prostorih. Zakaj imamo toliko težav z njo? »Zaradi nepravilnega prezračevanja.
Prostore je treba red n o pre-zra-
čevati, kar pomeni vsaj trikrat, štirikrat za par minut in na široko na dan. Odvisno je od aktivnosti, kijih izvajamo v prostoru, je to kuhanje, likanje ... Če je zaradi aktivnosti v prostoru vlage več, moramo zračiti pogosteje.« Pri tem posebej poudarja, da je najbolj napačno in zmotno imeti okna odprta navzkriž (na »ober-liht«), ker pri tem povsem po nepotrebnem izgubljamo toploto.
Svetuje tudi o subvencijah, možnostih pridobitve nepovratnih sredstev. »EKO sklad stalno razpisuje nepovratne finančne spodbude za naložbe v obnovlji-
Robert Špegel: »Vsakega najprej vprašam o lastnostih stavbe, težavah in strukturi sten, vgrajenem ogrevalnem sistemu.«
Pri kurjenju na drva je pomemben način
V zadnjih desetih letih je veliko pozornosti v zvezi z onesnaženostjo zraka namenjenih zmanjševanju izpustov delcev, ki so manjši od 10 mikronov - tako imenovanih PM 10, v zrak. Dve tretjini teh delcev spustijo v zrak stare kurilne naprave na les, če v njih kurimo nepravilno. Kako je pravilno?
»Izgorevanje bo veliko bolj čisto, če bomo v kotel naprej položili trda bukova ali sorodna drva, na vrh pa drva in jih prižgali. Izgorevanje bo v tem primeru potekalo od zgoraj navzdol, v ozračje pa bo spuščenih manj prašnih delcev.«
>
ve vire energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Finančna spodbuda znaša približno 20 odstotkov naložbe za stavbe, ki so starejše od leta 2003. Spodbude so tudi za večstanovanj-ske stavbe,« pravi in posebej poudari, da je treba najprej oddati vlogo, šele nato se lotiti izvedbe ukrepa.
Največ povpraševanja po energetskem svetovanju je na jesen.
»Kar je razumljivo. To je čas, ko se bliža nova kurilna sezona, ko bomo začeli uporabljati ogrevalni sistem v stavbi oziroma kurilne naprave. Pri slednjih je pomembno, da jih pregledamo, očistimo dimnik, nastavimo sobno regulacijo, v stanovanjih pa preverimo nastavitev termo-statskih ventilov, če jih imamo, in odzračimo sistem.«
Svetovanje traja od 45 do 60 minut in je brezplačno.
Izbirajo najlepši prodajni prostor v centru mesta
Velenje, 5. septembra - Mestna občina Velenje je prejšnji torek na svoji spletni strani objavila javni natečaj za izbor najlepše celovito urejenega prodajnega prostora v mestnem središču Velenja. Z javnim natečajem želijo spodbuditi lastnike ali najemnike poslovnih prostorov v mestnem središču, da bi tudi sami prispevali k obeleži-tvi praznika občine ali Pikinega festivala, ki potekata v prazničnem septembru. Prijave na natečaj bodo zbirali do vključno 22. septembra, ocenjevanje prijaviteljev pa bo potekalo od 23. do 27. septembra. Zmagovalce natečaja bodo razglasili v soboto, 30. septembra, na prireditvi Podjetno Velenje, ki bo potekala na Titovem trgu. Trije najlepše urejeni prodajni prostori v mestnem središču bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami.	a bš
(^¡erme opolšica
Wellness Center Zala
Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj
03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net
AvTOPREVOZNISTVO
Želimo vam ponosno praznovanje občinskega praznika.
Skupaj sodelujmo za izboljšanje kakovosti življenja vseh. Danes, za jutri. Za Velenje.
L ARi JAN KOVIC
k. VOBO
J
#
Kcmsnf
MIR?
Pesr Pfeta o nesmislu vojn in spfrastva, pesmi o svobodi, miru, sizitju, ljubezni in strpnosti
Kitarista: Ravi Shrestha in Tilen Stepišnik
Vstop prost!	H
Mestna občina Velenje koncert poklanja občanom ob občinskem prazniku
Svetniška skupina SDS Suzana Kavaš, vodja, Anton De Costa, dr. Simona Tušar, mag. Albin Vrabič
DruStvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije
m*
eventlmti.
■
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 11
14. septembra 2017	AS
Kurilna sezona pred vrati, nedorečenosti veliko
Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je 33 evrov na uro brez DDV - Za redno opravljaje storitev odgovorni uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav
Tatjana Podgoršek
Od letošnjega januarja so se znašle na konkurenčnem trgu tudi dimnikarske storitve.
Prosta izbira dimnikarja
Nov zakon o dimnikarskih storitvah je namesto koncesije uvedel licenčni sistem, katerega prednost je ta, da uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav sami izberejo dimnikarsko podjetje, ki bo pri njih opravljalo dimnikarske storitve. Izbira velja najmanj leto dni. Če z izvajalcem uporabnik ne bo zadovoljen, ga lahko zamenja po končani kurilni sezoni do 30. junija.
Nov zakon prinaša tudi spremembe v obliki nadzora in odgovornosti. Tako je uporabnik naprav po novem sam dolžan poskrbeti, da ima od izbranega dimnikarja zakonsko opravljene dimnikarske storitve, sicer mu grozi globa od 60 do 100 evrov. Nadzor bosta izvajala inšpekcijska služba za okolje in prostor ter pristojno ministrstvo.
Dimnikarska ura po novem za tretjino dražja
Prosta izbira dimnikarja za uporabnike zagotovo ni sporna, so pa zanje in tudi za izvajalce storitev sporne administrativno urejene cene. Vlada je namreč določila, da bo po novem najvišja dovoljena cena za dimnikarske storitve 33 evrov na uro brez DDV (z DDV znese 40,26 evra), kar je za tretjino več, kot je ta znašala doslej (25,2 evra). Dimnikarska podjetja bodo seveda lahko vzela nižjo postavko, kar je veljalo že zdaj. Novo pa je, da je do zdaj dimnikar izdal račun na osnovi dejansko porabljenega časa, po novem pa bo njegovo delo časovno določeno s pravilnikom. Koliko bodo uporabniki plačali
za dimnikarske storitve, tik pred kurilno sezono ni mogoče natančno napovedati, ker pristojno ministrstvo še ni sprejelo nekaterih podzakonskih aktov, čeprav naj bi jih po zadnji najavi konec prejšnjega meseca.
Cena storitev odvisna tudi od dogovora
Izračuni iz predloga pravilnika, ki je že bil v javni obravnavi, kažejo, da naj bi dimnikar za prvi pregled kurilnih naprav potreboval dve uri in 38 minut, kar znese 106 evrov (do sedaj 65,88 evra); če je doslej pregled, čiščenje in meritev emisij za kurilno napravo za tekoče gorivo stalo 45 evrov, bo po novem dimnikar zaračunal posebej čiščenje in posebej meritve. Samo za pregled (predvidenih je 20 minut) bo po predlogu pravilnika treba odšteti 13,42, za redno mehansko čiščenje male kurilne naprave na tekoče gorivo (predvidenih je 44 minut) 29,52 evra in za meritve (vzelo naj bi 34 minut) 22,81 evra, skupaj 67,77 evra, kar je dobrih 22 evrov več kot doslej. Na ministrstvu ob tem poudar-
jajo, da gre za maksimalno višino dovoljenih cen, uporabnik se lahko z dimnikarjem dogovori za nižjo ceno dela.
Na to, kakšna bo končna cena dimnikarske storitve, bo vplivala tudi oddaljenost izbranega
dimnikarja. Če bo sedež podjetja oddaljen od uporabnika več kot 25 kilometrov, bo dimnikar k znesku za opravljeno storitev prištel še stroške v višini največ 0,25 evra za vsak kilometer nad omenjenih 25 kilometrov. Pri znižanju končnega plačila dimnikarske storitve je pomembno, ali je izvajalec zavezanec za DDV ali ne. Če ni, je lahko njegova storitev za dobro petino cenejša od davčnega zavezanca.
In kaj pravijo o novostih izvajalci dimnikarskih storitev?
Boštjan Štiftar, EKO DIM
(podjetje, ki je do 30. junija, ko se je iztekel rok za morebitno zamenjavo dimnikarske službe, edino izvajalo omenjene storitve v Šaleški dolini): »Minutni sistem
obračunavanja dimnikarskih storitev že v preteklosti ni zaživel. Nerazumno je, da bi storitvene dejavnosti ali storitve v nadzornih službah in servisih izračunali po minutah. Štoparico in kalkulator bi lahko tako uporabili povsod -
pri frizerju, mehaniku, električar-ju. V našem podjetju bodo cene za uporabnike do sprejetja ustreznih podzakonskih aktov ostale na isti ravni kot v preteklih letih.« Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije: »V tem trenutku ni realno govoriti o dvigu cen, saj se od leta 2004 konstantno umetno znižujejo. Še posebej pa o njihovem dvigu ni mogoče govoriti zgolj na osnovi vrednosti urne postavke, saj je treba upoštevati obseg in zahteve opravil dimnikarja ter razvoj dejavnosti. Cene storitev so maksimalne in niso fiksne vrednosti. Sprejem neustreznih podzakonskih aktov v tem trenutku pomeni resno poslabšanje v ogrožanju varnosti državljanov in okolja.«
Rekli so > Dr. Konrad Steblovnik: »Vseh podrobnosti o novostih še ne poznam, a menim, da je strokoven pregled dimo-vodnih naprav enkrat na leto nujno potreben. Smo dimnikarsko podjetje že klicali sami, če dimnikarja ni bilo takrat, ko smo ocenili, da naj bi kurilne in dimovodne naprave že pregledal. Pri hiši so peč na drva in olje ter štedilnik. Ob zadnjem obisku dimnikarja sem za tri storitve plačal 60 evrov. Seveda uporabniki dviga cen nismo veseli, a bolje to kot požar. Me pa moti, da na potrdilu o opravljenem delu ni bilo specifikacije, in tudi to, da je dimnikar po opravljenem delu zapustil prostor dokaj nečist. Za zdaj se za zamenjavo
izvajalca nismo odločili.«
Robi Urleb: »Da lahko uporabniki sami izberemo dimnikarsko podjetje, je dobro, čeprav na našem območju izbire praktično ni. Slabo pa je administrativno določanje cen in tudi minutaža za posamezno storitev. Merilo za plačilo bi moralo biti kakovostno opravljeno delo in tako ne bi smelo biti časovno omejeno. Obisk dimnikarja pri hiši enkrat na leto ni odveč, a to naj bi bil bolj strokoven ogled, ostalo pa - menim - bi lahko izvedli uporabniki sami. Tudi na tem področju država nalaga odgovornost uporabnikom, sama pa določa cene in ostale normative. Nisem prepričan, da je to v naše dobro.«
REPORTAŽA	11 "
Misli o Velenju
V tem mestu rad živim
Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije Velenje: »V Velenju živim že več kot 40 let in kar nekaj razlogov je, da v tem mestu tudi rad živim. Mesto je čisto, ima dobro urejeno infrastrukturo. Tudi varno je za življenje, prijazno občanom, predvsem pa otrokom in mladini. Poskrbljeno je za njihovo varnost in izobraževanje. Nemogoče je spregledati njegove socialne naravnanosti, skrbi za starejše z množico raznovrstnih programov zanje. Kljub veliki raznolikosti kultur in narodov vlada v njem veliko strpnosti in sožitja. Težko najdeš v Sloveniji tako mlado mesto s toliko kulturnimi in športnimi prireditvami, z veliko površin za šport in rekreacijo. Tudi turistično se vse bolj razvija. Je edino v državi, ki že vrsto let prireja festival za otroke. Zagotovo je Velenje mesto, v katerem lahko mladi podjetniki uspešno širijo svoje poslovne ideje, je gospodarsko dobro razvito ... Še bi lahko naštel kakšne njegove prednosti. Moram pa priznati, da me tudi moti nekaj stvari. Med drugim vandali-zem in kot šolnika tudi ponudba drog v okolici šol. Menim, da organi, ki bi morali bdeti nad tem, svojega dela ne opravljajo v zadostni meri.«
Odpirajo razstavo Zeleno Velenje
Velenje, 15. septembra - Jutri ob 11. uri bodo odprli razstavo v Galeriji na prostem (pešpot pri Pošti Velenje) z naslovom Zeleno Velenje, trideset let po ekološki revoluciji. Če bo deževalo, bo otvoritveni dogodek, ki ga pripravljajo Muzej Velenje, MO Velenje in Inštitut ERICo potekal v sejni dvorani mestne hiše.
Razstava, ki bo v Galeriji na prostem na ogled do aprila naslednje leto, bo prikazala pot, ki jo je Velenje prehodilo od močno degradiranega okolja do enega najkvalitetnejših bivalnih okolij v državi. Pripravili so jo ob 30. obletnici velikega ekološkega protesta, ki je na Titovem trgu v Velenju potekal 8. novembra 1987. V Muzeju Velenje so v sodelovanju z Inštitutom ERICo Velenje ob tej obletnici pripravili tudi publikacijo in scenarij za kratek dokumentarni film. Publikacijo bodo ob prazniku mestne občine Velenje v nabiralnike dobila vsa velenjska gospodinjstva, film pa bodo premierno prikazali na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v torek, 19. septembra, ob 18. uri, v Domu kulture Velenje.
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
ODDAMO V NAJEM Z UGODNO MESEČNO NAJEMNINO
STANOVANJSKI SKLAD RS NA NOVO ODDAJA 9 STANOVANJ V OBJEKTU NA NASLOVU CESTA TALCEV 15 V ŠOŠTANJU
-	stanovanja so prenovljena;
-	površina stanovanj od 31,90 m2 do 74,50 m2;
-	mesečna najemnina že od 109,00 € dalje;
-	možnost najema za določen ali nedoločen čas;
-	možnost predhodnega ogleda.
Podrobne informacije so vam na voljo na www.ssrs.si ssrsinfo@ssrs.si T 01 47 10 500
■
Občina Šmartno ob Paki
dm m
Si
Spoštovane občanke in občani Mestne Občine Velenje,
naj bo prihodnost svetla in topla, naj prijateljstvo in sloga spleteta nove vezi. Vse dobro ob občinskem prazniku.
Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
12
KULTURA
»»^AS
14. septembra 2017
Depo je srce vsakega muzeja
V depoju Muzeja Velenje, ki ima prostore na »starem šahtu«, hranijo več kot 35 tisoč muzejskih predmetov - Z njimi dopolnjujejo zbirke in ustvarjajo nove, pogosto jih tudi posojajo
Bojana Špegel
Velenje, 9. septembra - Muzejski depoji so očem javnosti v večini skriti. To velja tudi za depo Muzeja Velenje, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in restavra-torsko-konservatorske dejavnosti. Ob obletnici so naredili izjemo in povabili na voden ogled depojskih prostorov. Vanje trije tam zaposleni najpogosteje vstopajo skozi okno, saj so prostori v kleti velenjskega muzeja premogovništva na »starem šahtu«. Takoj nosnice napolni poseben vonj, ki bi mu lahko rekli tudi vonj po starem. Potem pa ga preseneti velikost depoja in številni predmeti, ki jih hranijo v njem. Ljubiteljem in zbirateljem starin bi se ob obisku zagotovo cedile sline, a jih tokrat med nami ni bilo. Kljub temu smo bili očarani nad količino shranjenih predmetov in njihovo raznolikostjo.
»Depo je očem najbolj skrit del muzeja, a zame je to srce vsakega muzeja. V njem hranimo muzejske predmete, ki so osnova za naše strokovno delo. Iz njih oblikujemo razstave in dopolnjujemo stalne zbirke, je neusahljiv vir idej za prezentacijo naše kulturne dediščine na nove načine in teme,« nam nekaj dni kasneje, ko se v depoju zberejo vsi tam zaposleni, v uvodu pove zgodovinarka Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje. Vrata depoja bodo skušali odpirati bolj pogosto, saj želijo znanje, ki ga imajo v njem zaposleni in kustosi Muzeja Velenje, ponesti med ljudi. »Radi bi, da se Šalečani, ko pospravljajo stare hiše pri sebi doma ali sorodnikih in ne vedo, kam s kakšnimi starimi predmeti in dokumenti, obrnejo na nas. Naši kustosi jim bodo povedali, ali sodijo v muzejsko zbirko, ali sploh imajo kakšno vrednost. Žal marsikaj, kar bi dobro dopolnilo naše zbirke, še vedno roma na odlagališče odpadkov ali preprodajalcem starin,« pripoveduje direktorica. Za vsak predmet, ki so ga občani pripravljeni podariti muzeju, kustosi presodijo, ali sodijo vanjo. Če jih ne prevzamejo, lastnikom svetujejo, kako naj s starimi predmeti ravna. V Muzeju Velenje se zavedajo, da sedanji prostori depoja niso dokončni. »V srednjeročnem obdobju se bomo morali preseliti na novo lokacijo. Sedanja ni stalna rešitev, pa čeprav dobro sodelujemo z Muzejem premogovništva in Premogovnikom Velenje,
ki nam omogočata, da domuje-mo tukaj. Čeprav so prostori veliki, to ni dovolj. Nekaj predmetov hranimo tudi v stari elektrarni, tu pa prostora zmanjkuje tudi zato, ker želimo imeti depo lepo in pregledno urejen, predvsem pa s predmeti v njem ravnati po pravilih muzejske stroke.« Novih prostorov ni lahko najti, ker stroka za hranjenje gradiva postavlja številne pogoje; ne le velikost - v njih mora biti primerna klima, višina, tudi vlaga. Iščejo jih sku-
cijska številka, ki predmet spremlja na polici ali kje drugje v našem depoju. Na prvi pogled je morda videti, da so predmeti v depoju razvrščeni brezglavo. A v resnici ni tako.« Zanima nas, ali lahko njihov način shranjevanja predmetov primerjamo s sistemom Cobbis, ki ga poznajo knjižnice. »Ja, to je dobra primerjava. Muzejski informacijski sistem se imenuje Galis, uporablja ga že tri četrt slovenskih muzejev, kar vodi tudi k dobri stan-
Zaposleni v depoju Muzeja Velenje med muzejskim gradivom, ki so ga pripravili za popestritev prizorišč letošnjega Pikinega festivala; Mateja Murkovič, Stojan Kneževič, Simon Špital in direktorica Mojca Ževart.
paj z ustanoviteljico MO Velenje. »Želimo si, da bi bili novi prostori takšni, da bi jih lahko vsaj delno odprli za javnost, da bi jo lahko k ogledu povabili še pogosteje. Poleg tega bi radi pripravljali delavnice z izobraževalnimi programi, saj imajo naši sodelavci iz konser-vatorsko-restavratorske delavnice veliko znanja, ki ga ni lahko dobiti. Marsikdo ne ve, da storitve obnove starih predmetov opravljamo tudi za zunanje naročnike,« poudari Ževartova.
Pri iskanju pomaga Galis
Muzejski depo je tudi tista institucija, ki velikokrat poskrbi za kakšno lepo, zanimivo sceno različnih prireditev. Redno sodelujejo tudi s Pikinim festivalom, posojajo opremo za poslovne prostore, izložbe, proslave ... Da predmete čim hitreje najdejo, skrbi kustosinja dokumentalist-ka Mateja Murkovič. »Skupaj s predmeti, ki v naš depo pridejo v skladu z zbiralno politiko našega muzeja, spremlja dokumentacija; vhodni obrazec, dokumenta-
dardizaciji muzejskega gradiva. Vanj vnesemo vse podatke, zato lahko, ko kaj iščemo, tudi hitro najdemo.« Letos so opravili inventuro depojskega gradiva in ugotovili, da imajo v njem shranjenih več kot 35 tisoč predmetov. Ti so zelo različne narave, od stare keramike do številnih lesenih in kovinskih predmetov. Ko vprašamo, ali je kateri predmet res veliko vreden, pravi: »To je relativno. Kadar pridobivamo gradivo, je za lastnike predmetov to zelo dragoceno. Za nas je gradivo lokalnega pomena dragoceno predvsem zaradi prikaza zgodovine v Šaleški dolini. Lahko pa izpostavim arheološko gradivo, ki je zelo staro. V mavec imamo zavit okel mastodonta, ki so ga izkopali v Škalah, pa gradivo iz Špehovke in Pilance iz prazgodovinske dobe.«
Čudovito delo, ki zahteva ogromno znanja
Simon Špital se je v muzeju zaposlil isto leto, kot je bil ustanovljen depo. Delo v konservator-
ski delavnici sta začela skupaj z (žal pokojnim) Janezom Svetino.
»Nobeden od naju se z restavra-torstvom in konservatorstvom ni ukvarjal prej. Izobraževala sva se pri kolegih v drugih muzejih, saj takrat prave šole za to ni bilo,« izvemo. Zato je znanje restavra-torjev in konservatorjev vredno toliko več. Simon je specialist za konzerviranje kovine, vsak predmet, ki ga dobijo v depo, je po svoje unikat. Vedno se razveseli zanimivih novih predmetov v depoju, še posebej takih, ki so dobro ohranjeni, pa večina ljudi sploh ne ve, da so obstajali. Še vedno pomni, da sta z Janezom leta 2000, ko je nastajal današnji Muzej premogovništva, konzervirala vse predmete v jamskem jašku 160 metrov pod zemljo. Sedaj s kolegom Stojanom Kneževicem enkrat mesečno pregledata in očistita vse predmete v njem, če je treba, tudi kaj restavri-rata. Stojan je akademski slikar, ki se je v muzeju zaposlil po tem, ko so ga spoznali preko javnih del, ko je pripravil zanimivo razstavo o sakralnih znamenjih Šaleške doline. »Že kot študent slikarstva sem restavri-ral freske, sedaj pa se ukvarjam predvsem z restavriranjem lesenih eksponatov. Zato spoznavam in se v mariborskem pokrajinskem muzeju učim mizarske tehnike starejših stoletij. Pri obnovi starih predmetov moramo uporabljati enake materiale in tehnike, kot so jih uporabljali mizarji, ko so jih ustvarili. Poleg občutka za estetiko in ročnih spretnosti je to skrivnost tega poklica,« poudari in doda, da je delo polno izzivov. Človek pa mora biti tudi potrpežljiv. Trenutno obnavlja posteljo z začetka 19. stoletja. »Poteka v desetih stopnjah, postopek ni hiter,« še izvemo. Takih kosov, ki še čakajo na restavratorsko roko, pa imajo kar nekaj tudi v velenjskem depoju.
Misli o Velenju
»Živim v idiličnem mestu«
Monika Krajnc Štih, učiteljica kitare na velenjski glasbeni šoli: »Moja prva pot iz Žalca v Velenje je bila pri 13 letih, ko sem se udeležila poletne šole za kitaro na glasbeni šoli Frana Komna Koželjskega. Energija, znanje, poznanstva, druženje in zavedanje, da sem končno v družbi enako mislečih, me je prepričalo, da sem se v Velenje vračala vsako leto. Po letih usvajanja znanj in nabiranja izkušenj v Ljubljani in kasneje v Gradcu me je v Velenje pripeljala ljubezen. Zaposlena sem kot učiteljica kitare na glasbeni šoli, kar je moj sanjski poklic. Spoštovanje do kulture in zavedanje, da skozi glasbo krepimo svojo dušo in postajamo boljši ljudje, je v ljudeh zelo veliko. Vedno pogosteje srečujem bivše učence in z zadovoljstvom ugotavljam, da so nadgradili svoje znanje, in to ne samo glasbeno. To, kar daješ drugim, te naredi bogatega. Vem, da pravzaprav živim v idiličnem mestu. Ravno prav je veliko, da v njem najdeš nekaj za vsakogar; ne samo čudovite narave, ki obkroža moj dom, ampak tudi hrano za dušo in srce. V Velenju se počutim varno in motivirano, lokacij, kjer nabiram energijo, kar ni konca. Še posebej se z družino radi odpravimo na jezero, grad, sprehod po gozdu, na potep s kolesom. Posluh mesta za umetniško izražanje je ogromen, najmlajši pa najdejo tudi veliko lokacij za igro in raziskovanje.«
Razstava Velenjčan sem!
Velenje, 19. septembra - Velenje je znano kot nacionalno pestro in večkulturno mesto, v katerem deluje tudi več društev, ki povezujejo Velenjčane, pripadnike drugih narodnosti.
V Muzeju Velenje so se odločili, da pisane barve velenjskega kulturnega mozaika predstavijo na razstavi z naslovom Velenjčan sem!, ki jo bodo na Velenjskem gradu odprli v torek ob 16.30, predvsem pa z vsebinsko bogatimi spremljevalnimi dogodki, ki se jih bo v mesecu dni zvrstilo šest. Ob razstavi bo vsaka od sodelujočih skupnosti pripravila predstavitveni večer. Prvi se bodo v soboto, 23. septembra, ob 19. uri s »Cigansko nočjo na Velenjskem gradu« predstavili velenjski Romi, ki so v goste povabili tudi glasbeni skupini Šukar in Romano glaso.
Velenjčanke in Velenjčani, čestitamo vam ob občinskem prazniku in vas vabimo, da nas na praznični dan, 20. septembra, obiščete na Velenjskem gradu ter si brezplačno ogledate naše razstave!
muze] ^
VELENJE l!!!L
prejemnik grba Mestne občine Velenje
stranka
modernega
centra
i		
Ï		
u	n	
Ti		
• < . i	£ Ulj	T f"
1	ki =;	
iT-1,
Velenje je mesto, kjer živim že vse življenje. Je izjemno lepo [n prijazno tudi po zaslugi ljudi, ki tukaj živimo v sožitju in solidarnosti. Želim si, da bi se mesto še hitreje razvijalo, pridobilo še lepši videz, ljudje v njem pa bi imeli še več možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa ob tem, da bi bili prav vsi odrasli zaposleni. Sreča odraslih pomeni srečo naših otrok!
Dragi someščani in tudi bralci Našega časa, ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam!
Erika Kljun Roškar, samostojna svetnica v svetu Mestne občine Velenje
Mestna občina Velenje je čudovita občina, polna ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo
ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne občine Velenje tudi svetniška skupina SMC.
Občankam in občanom čestitamo ob 20. septembru, prazniku Mestne občine Velenje
Svetniška skupina SMC Velenje
■
■
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017

KULTURA
""^Jis	13
Glasba je zanj tudi zdravilo
Jože Šalej že 70 let igra klavirsko harmoniko - Še vedno ustvarja nove skladbe
Bojana Špegel
Velenje, 12. septembra - Pri 75 letih Jože Šalej, legenda med šaleškimi glasbeniki narodnoza-bavne glasbe, obeležuje kar 70 let, odkar je začel igrati harmoniko. Še danes se dobro spomni dne, ko mu je oče, ki je bil strojevodja, z vlakom domov pripeljal prvo harmoniko. Že kot petletni deček si je zelo želel igrati nanjo, kar je vztrajno dokazoval z igranjem na ustno harmoniko. »To zame ni bilo dovolj, zato sem izsilil, da so mi sredi leta 1947 kupili 24-basno klavirsko harmoniko, ki sem jo hitro prerasel. In seveda sem potem dobil novo,« se spominja naš sogovornik, ki hitro doda, da je danes glasba zanj tudi zdravilo. Celo njegov zdravnik mu priporoča, da je ne opusti.
Rodil se je v družini, kjer je bilo petje doma. »Moja mama je bila izredna pevka, sopranistka, oče pa tenorist. Skupaj sta pela na koru in v mešanem pevskem zboru. Kasneje sva z očetom tudi skupaj pela v zboru. Nihče v družini pa ni igral instrumenta. Sem edini, ki je pokazal željo po tem,« pripoveduje Jože. Ko je dobil prvo harmoniko, je celo popoldne preizkušal instrument in še isti dan zaigral prvo vižo »na posluh«, saj not še ni poznal. Sosed v bloku na velenjski železniški postaji, ki je bil tudi harmonikar, je takrat rekel: »Lejga poba, šele dobil je harmoniko, pa že špila.« In »špilal« je od tega dne prav vsak dan. Pogosto je sedel na klopi pred železniško postajo in igral potnikom, ki so stopali iz vlaka. »Potem me je slišal gospod Planko. Peljal me je k mami in jo prosil, naj me dajo v uk, da talent ne bo šel v nič. Prav on je bil moj prvi zasebni učitelj. Žal mi note niso nikakor šle v glavo. Ko me je malo bolj
trdo prijel, sem prijokal domov in se odločil, da se ne bom več učil. Šele čez kakšno leto. Leta 1953, ko so v Velenju odprli glasbeno šolo, me je spet prijelo, da se vendarle naučim tako not kot instrumenta. Takrat nisem več imel težav z notami,« se spominja. Naredil je nižjo glasbeno šolo za harmoniko, učil pa se je igrati tudi flavto in klavir. »Ko sem končal osnovno šolo, so me dali v uk za kovinostrugarja. Mu-zika me je spremljala ves čas, a nikoli nisem bil poklicni glasbenik. Lahko bi bil, saj so me vabi-
►► Letos, ko mineva sedem desetletij, odkar igra klavirsko harmoniko, je odločen, da je še ne bo odložil. Nastopa sicer manj, a v studiu še nastajajo njegove nove skladbe.
T Jože Šalej je s svojo harmoniko kot otrok pogosto igral kar na velenjski železniški postaji, saj je bil tam njegov dom.
li, tudi v tujino, a po tem, ko sem se oženil in dobil otroke, mi ni bilo več za to. V nekdanji restavraciji Jezero pa sem začel igrati že po prihodu iz vojske, leta 1963, in to mi je bilo dovolj. Tujino sem okusil šele, ko so otroci malo zrasli, saj sem ves čas hodil
tudi v službo.« Prvi ansambel, poimenovan po njem, je osnoval leta 1964. »Leta 1970 smo posneli prvo ploščo Pogled na Velenje. V nekoliko drugačni zasedbi smo 7 let kasneje na Ptujskem festivalu dobili nagrado za skladbo Vesela trobenta. Pogo-
ba veljala za »govejo«, zato se o tem ni veliko vedelo. Vesel sem, da danes ni več tako, da jo poslušajo in igrajo tudi mladi. Če smo včasih mi hodili v Avstrijo, sedaj oni hodijo k nam, sicer pa res velja, da glasba ne pozna meja.«
Jože je z različnimi zasedbami kar nekaj plošč in kaset izdal tudi doma. Leta 2001 se je pridružil Vitezom polk in valčkov in z njimi posnel še dva CD-ja. Še vedno ustvarja in še vedno snema, pazi tudi, da sodeluje z dobrimi besedilopisci, saj je vedno glasbo ustvarjal na besedilo. »Vesel sem, ker se moje novejše skladbe pojavljajo tudi na televiziji. Na oder pa grem le še, če je kakšen večji dogodek. Imam že nekaj težav z zdravjem, zato žal
tudi harmonike ne igram več čisto vsak dan, vsak drugi dan pa zagotovo vsaj po eno uro.« Jože je svoj glasbeni talent prenesel na vse tri svoje otroke, Alenka in Matjaž sta oba odlična pevca, Joži pa je pianist. Tudi njegov sin, Jožetov edini vnuk Karlo, že kaže glasbeni talent. Za konec Jože pove: »Meni je lepa vsaka zvrst glasbe, če je dobro odigrana in interpretirana. In tako bo ostalo. Moj vzornik je vedno bil Slavko Avsenik, ki sem ga imel čast osebno spoznati. Ko sem pri njem kupoval harmoniko, je celo pohvalil moje igranje. Tega nikoli ne bom pozabil.«
sto so jo vrteli tudi na radiu.« Nekaj let je igral še z ansamblom Planika, od leta 1983 do 1985 pa v avstrijski skupini na spodnjem Koroškem. »Ob službi in družini sem takrat spoznal, da je življenje glasbenika precej naporno, a šilingi so nam prišli prav,« prizna Jože, ki nikoli ni bil le harmonikar, ampak je pogosto tudi avtor glasbe, saj je ustvaril več kot 180 skladb, in še pevec. Nič čudnega, da je nekaj časa imel »one man band«. »Pogosto sem se pohecal, da sem v vlogi štirih muzikantov, računam pa za enega.« Največ glasbe je napisal v letih, ko ni bil več v ansamblu; ustvarjal je za družinski trio Pogradič, Ta prave falote, Podkrajske fante, tudi za avstrijske glasbene skupine, kjer je posnel kar 4 velike plošče. »Takrat je narodnozabavna glas-
Čestitamo ob obč
■
^ - ** -
=

LEKARNA VELENJE
/	u A * < f
i*
Vodnikova 1, Velenje
www.lekarna-velenje.si
Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, Trebuša Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
Čestitamo za praznik občine Velenje.
Dom za varstvo draslih Velenjem
l
Ob prazniku Mestne občine Velenje iskreno čestitamo vsem občankam in občanom!
Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc
Kidričeva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si
OSMIČ A
Občankam in občanom Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj iskreno čestitamo za občinski praznik!
Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE!
Maloprodaja in veleprodaja pijač ter ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.
•	Odlična izbira živil in pijač
•	Dnevno sveži okusni sendviči in solate
•	Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...)
•	Plinske jeklenke
Za enostaven nakup - parkirišče ob trgovini!
Trgovina Osmica Velenje, Koroška 44
041 869 832 • prodajavelenje@osmicacenter.si Trgovina Osmica Šoštanj, Aškerčeva 24
041 300 040 • prodajasostanj@osmicacenter.si Delovni čas: pon. - sob.: 7. - 20. • ned.: 8. - 13.
VSI V ISTO SMER-SEVER
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Mestne občine Velenje želim, da bi zavel optimizem in poštenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne občine Velenje si bom še naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeželja. Z veseljem vam bom prisluhnil in prenašal v občinski svet vaša mnenja in pobude, če mi jih boste posredovali.
Prijetno praznovanje in veliko skupnih uspehov.
Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 14
14
KULTURA

14. septembra 2017
Z Lilo Prap v letošnji Pikin svet
Znakovne podobe Lile Prap osrednja Pikina razstava - Do začetka Pikinega festivala jih bo v velenjskih galerijah in razstaviščih odprtih še šest - Veliko jih bo tudi v Pikini deželi
Bojana Špegel
Velenje, 7. septembra - Pred tednom dni je kljub dežju na odprtje razstave priljubljene slovenske ilustratorke z umetniškim imenom Lila Prap v velenjsko galerijo prišlo veliko obiskovalcev vseh generacij. Otroci so se razveselili, ker se jim je na prvem predfesti-valskem dogodku pridružila tudi nagajiva Pika, odrasli pa so z veseljem pozdravili avtorico razstave Lilijano Praprotnik Zupančič, arhitektko, ki jo je kreativnost usmerila v likovno in literarno ustvarjanje za otroke, mladino in odrasle. Glasno je povedala, da v Velenje od nekdaj rada prihaja, od tu je ne nazadnje doma tudi njena mama. Nikoli pa ne bo pozabila dne, ko je leta 2005 postala Pikina ambasadorka. »Ravno na ta dan sem praznovala 50. rojstni dan. Petdeset otrok mi je prineslo po eno rožico, res sem bila ganjena. Danes pa sem dobila prav takšen šopek kot tisti večer, ko sem postala ambasadorka,« nam je povedala, ko je bila razstava že odprta.
Za razstavo Znakovne podobe, ilustracije in knjige je letošnja Levstikova nagrajenka za življenjsko delo skupaj s kustosinjo razstave Mileno Koren Božiček pripravila pregled svojega ustvarjanja. »Tu razkazujem sko-
raj vse svoje perje, je hudomušno pripomnila svetovno uveljavljena ilustratorka, ki je s svojimi ilustracijami in literarnimi deli prisotna v več kot tridesetih državah po svetu, predstavlja pa se v obeh nadstropjih galerije. Na prijetnem sprehodu skozi razstavljeno gradivo jo bodo obiskovalci do konca septembra lahko spoznali kot ustvarjalko pravljic,
njeni dinozavri, pa ilustracije iz knjig. Čeprav je Lila Prap na odprtju razstave zatrdila, da so ji zaradi nje čisto izpraznili atelje, to ne drži. Njen opus je namreč zelo obsežen, njena dela pa so na ogled v prestižnih galerijah po vsem svetu. Močno so nad njo navdušeni Japonci. Na vprašanje, zakaj misli, da jih je tako prevzela, nam Lila odgovori: »Ja-
Lila Prap je na odprtju razstave postala roza. Za to je poskrbela Pika, ki ji je podarila roza majico.
zgodb in pesmi, ki jih je sama tudi ilustrirala. V njih je redkobesedna, kot je tudi sicer, enostavna in razumljiva v risbah, ki so všeč tako otrokom kot odraslim, dokazuje pa tudi, da ima res smisel za humor. V nadstropju so na ogled njene najbolj znane in po svetu razširjene ilustracije iz knjige z naslovom Zakaj?. Tu so še Mačji zakaji, Pasji zakaji in Žu-želčji zakaji, ki gledalca navdušijo tudi, ker jim doda človeške lastnosti in šaljiva imena. V spodnjem nadstropju so na ogled
ponci imajo radi enostavnost, zato so jim moje ilustracije padle v oči. Še vedno nastajajo tudi izdelki po mojih ilustracijah, čeprav zanimanje počasi popušča.« V okviru razstave si lahko ogledate tudi japonsko risanko, v kateri kot umetnik v ateljeju nastopa tudi Lila Prap. Njene knjige nikoli ne nastanejo čez noč. Največ časa ji vzame iskanje ideje, ko začne ustvarjati - včasih najprej tekst in potem ilustracije, velikokrat pa ravno obratno - traja vsaj eno leto, da knjiga ugleda luč sveta. Domišljije ji ne manjka, ustvarjalne vneme tudi ne. Še vedno zelo rada riše živali, ker so lahko tudi hecne, predvsem pa je prepričana, da otrokom »sede« prav zaradi enostavnosti. »Ko se šele učijo spoznavati oblike, ne potrebujejo veliko nians. Če je ilustracija prezahtevna, je tako, kot bi jim razlagal Einsteinove formule,« še doda Lila Prap.
Do začetka Pikinega festivala bodo odprte vse Pikine razstave, razen tiste, ki bodo postavljene na prizorišču. Sinoči so odprli razstavo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. Člani Fotokluba F8 so fotografsko razstavo poimenovali Na kmetiji je lepo. Od danes v Knjižnici Velenje vabijo na ogled kar treh razstav -Grega Mastnak bo odstrl skrivnosti risanih serij Bizgeci in Princ Ki-Ki-Do, Vrtec Velenje prireja razstavo Pika se po deželi potika, letošnja častna pokroviteljica Ljoba Jenče pa bo predstavila svoja najljubša knjižna in neknjižna dela. Jutri zvečer bodo v galeriji eMCe plac odprli razstavo Dejana Kralja z naslovom Zemlja, kri, svoboda. Ta dan bodo v avli kulturnega doma Velenje na ogled postavili tudi razstavo o gledališkem bontonu Odlike gledališke olike v realizaciji Zavoda Novo mesto.
Nasmejali se bodo do solz
Abonma Lepi kamen gre v novo sezono
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Po 20. septembru bodo v Šoštanju na Zavodu za kulturo začeli prodajati abonmajev Lepi kamen za novo sezono, 2017/2018. Prva od šestih predstav bo v kulturnem domu 18. oktobra, zadnja 21. marca.
Letos se bodo lahko abonenti petkrat nasmejali do solz. »Na-
ši abonenti in gledalci si želijo predvsem komedij. To so potrdili tudi v anketi, ki smo jo izvedli in jih povprašali po žanru. Z anketo pa smo preverili tudi, v katerih dneh in katerem času bi jim ogled najbolj ustrezal,« pravi Milojka B. Komprej iz Zavoda za kulturo Šoštanj.
>
Program so skrbno pripravljali in se dogovarjali vse poletje. Abonenti nove sezone bodo videli komedijo Da, gospod premier Šentjakobskega gledališča, Stand up z Urošem Kuzmanom, Boštjanom Gorencem, Gašperjem Bergantom in Rokom Škrle-pom, predstavo Ob Letu obsorej
Pet
komedij in STOP
gledališča Zimske urice, Petelinji zajtrk Gojmirja Lešnjaka - Goj-ca in gledališko predstavo Buh pomagaj.
Abonma Lepi kamen neprekinjeno teče od leta 2010. »Začeli smo s petimi predstavami, med katerimi je bila že prvič tudi glasbena. Vključujemo predvsem glasbenike iz domačega okolja. Z nami so bili že Simfonični orkester glasbene šole Frana Koru-na - Koželjskega, Mladinski pihalni orkester, Kantrinas. V tej sezoni pa bo to tolkalna zasedba STOP.«
Knjižnica Velenje uvaja »eFollovr«
Velenje, 7. septembra - Knjižnica Velenje svojim članom ponuja brezplačna obvestila preko aplikacije »eFollovr«. Brezplačno si jo lahko naložijo na svoje mobilne telefone in tablice, obvestila pa jih bodo spomnila na prireditve, ki potekajo v knjižnici Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Teh je vsako leto več kot 300.
a bš
ALTIERHATOR
Kolesarska velesila
Matjaž Šalej
Kolo in kolesarjenje me zanimata že od ranih let. Od takrat, ko sem se ga imel hudo željo naučiti voziti, preko kolesarske poulične »pony bande«, pa do nakupa rogovega maratonca za svojo čisto prvo plačo po gimnazijskem počitniškem delu. Sem sodi seveda še »šraufanje« koles do zadnjega »lagerja«, rekreativni kolesarski dosežki, mnogi, tudi kolesarski dopusti (etapa na Tour'd France) in ne nazadnje, kolo kot aktualno sredstvo prevoza na delo. Že ta uvod bi lahko bil prava kratka novela ali samostojni Alternator, to vedo moji kolesarski prijatelji. Namen pa je drugačen. Čudenje in občudovanje izjemnih nacionalnih športnikov z očmi nekoga, ki ima zelo zelo veliko afmiteto do koles in kolesarjenja.
Kot velik občudovalec koles in dobrih kolesarjev, od specialk do vrhunskih gorskih koles, si letos ne morem kaj, da ne bi potrdil: to je bilo eno mojih solidnejših kolesarskih let zadnja leta, leto pa tudi ena najboljših slovenskih nacionalnih kolesarskih sezon. Tako dobre in široke kolesarske generacije, kot jo ima naša država, nismo imeli morda nikoli v zgodovini. Pa smo bili tudi v nekdanji »jugi« edini »kolesarsko-tvoren« narod. Pravzaprav že skoraj enakopravno stopamo ob bok velikim kolesarskih nacijam, kot so Francozi, Belgijci, Španci, Italijani, Nizozemci, ob svoji majhnosti seveda. Ali pa smo močno primerljivi s podobno številčnimi, tudi zelo kolesarskimi Baski, večjimi Poljaki ... Pa saj Slovaki imajo skoraj samo Sagana in nekateri manjši narodi še kakšnega vzpenjajočega se ali zahajajočega talenta. Pri nas pa je drugače. Prvič smo letos osvojili kolesarsko zmago na največji in najpomembnejši etapni dirki - Tour de France. Junak je bil Primož Roglič. Prvič imamo v eni sezoni etapne zmage na vseh največjih kolesarskih etapnih (tritedenskih) dirkah. Ob Rogliču nedavno še Matej Mohorič na španski La Vuelti, in to v kakšnem stilu: na najdaljši etapi s skupinskim pobegom ter zaključkom navzdol - v slogu, ki je njegov prepoznavni znak, njegov izum. Vožnja na kolesni štangi navzdol, ki so jo poimenovali »žuželka«. Nič manj vredna ni zmaga Jana Polanca v začetku sezone na italijanskem Giru. Ne samo da je zmagal, zmagal je pri vzponu na Etno, najvišji evropski vulkan, na hribu, ki je bil rezerviran za človeka, ki je rojen praktično pod njim, za Sicilijanca Nibalija. Pa tem trem kolesarskim veleuspehom še ni konec. Že četrti junak je eden največjih. Simon Špilak je skupno postal zmagovalec ene najtežjih enotedenskih etapnih dirk, dobil je tekmo po Švici, saj veste, tam ni prav dosti ravnin. Ob vseh takšnih asih je v močni konkurenci državni prvak postal prav tisti sprinter Primož Mezgec, ki je pred tremi leti na Giru d'Italija v Trstu dvignil roke v zrak in lahko v športnem smislu razkuril nacionalistične Italijane s simboličnim stavkom »Trst je naš«. In to prav ob stoti obletnici dirke po Italiji, v eni redkih sezon, ko zaključek dirke - zmagovita zadnja etapa ni bila tradicionalno v glavnem mestu Lombardije, ampak v našem Trstu. In tudi zgodbe teh posebnih in izjemnih fantov so zelo posebne. Eden je nekdanji smučarski skakalec, drugi pravi kmečki fant iz Gorenjske, spet tretji takšen, ki nadaljuje kolesarsko družinsko tradicijo Polancev, četrti Prekmurec Špilak, ki je izjemen kolesar, čeprav iz ravninskega dela naše dežele za klance.
Raznih Božičev, Boletov, Pibernik, Brajkovičev, Kumpov in drugih izjemnih kolesarjev ne bom omenjal. Lahko pa bi napisali ali malo sanjarili o tem, kako odlično bi bilo, če bi imeli prvič v zgodovini Slovenci nekakšno nacionalno profesionalno ekipo. Vodil bi jo recimo Gorazd Štangelj, ki to uspešno počne s kopico naših fantov v Bahraj-nu pri ekipi Bahrain Merida. Morda lahko le sanjamo, da bi v trenutni ekonomski situaciji Slovenija zmogla imeti svojo profesionalno ekipo, podpreti in financirati bi jo moralo verjetno kar nekaj največjih nacionalnih podjetij, od proizvajalcev bivalnikov - kamperjev, do ... no morda Rog Bikes spet začnejo sestavljati specialke.
In če je morda faktografija s podatki o letošnjih slovenskih uspehih preveč nezanimiva, je nekaj povsem jasno. Kolesarjenje je ena najbolj primernih rekreativnih oblik, priporočljiva za stare in mlade. Je zelo aerobna rekreacija in (ali) šport, za ljudi z rehabilitacijo po poškodbah, za okrevanje, predvsem primerna za tiste, ki imajo težave s koleni, gležnji, tudi hrbtenico. Saj se še spomnite slogana pred desetletji: Vsi na kolo, za zdravo telo. In če sem malo ciničen, da se vrnem na šport, saj ni čudno, da je vsaj v preteklosti bilo v kolesarstvu in atletiki največ dopinga. Razlog je predvsem njuna množičnost, popularnost in vsesplošna razširjenost, ki v športnem smislu izlušči kvaliteto, ob množičnosti pa so vedno z roko v roki tudi kakšne stranpoti, pa čeprav nedovoljene.
A kaj je nam početi s kolesom. Kolo mora biti sopotnik vse dni v letu. Spodbudno je to, da nastajajo kolesarske mreže, da so »bicikli« vsepri-sotni v naraščajočih in vse bolj popularnih mestnih izposojevalnicah koles, kot sta domači Bicy in ljubljanski Bicike(lj). In kaj imamo od kolesarstva poleg navduševanja nad športniki mi, rekreativci, ljubitelji zdravega pogleda na tovrstni način življenja. Predvsem to, da je kolo idealen kompromis med trajno mobilnostjo, skrbjo tako zase, zdravje kot tudi skrb za okolje, pa za pločevinsko razbremenjenost mest oz. mestnih središč. Kolo je in mora biti najbolj »zeleno« in najbolj »že-ljeno« prevozno sredstvo.
■
■
■
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017

107,8 MHz
""^Jis	15
Radijski in časopisni MOZAIK
Frekvenca mladih
Prihodnji četrtek ob 18. uri se na frekvenco Radia Velenje 107,8 mega herca vrača oddaja za mlade po srcu in po letih Frekvenca mladih. »Počitnice so mimo, začelo se je novo šolsko oziroma študijsko leto in čas je za novo sezono rubrike,« pravi eden od soustvarjalcev oddaje Adnan Buljubašic.
Ena od novosti, pravi Adnan, je spremenjena ekipa oddaje. Dekleti iz prejšnje sezone sta se poslovili, poleg njega za zdaj ostaja Marko Pavlovič. Razmišljata pa, da bi k sodelovanju privabila še koga. Druga pomembna novost je nadgradnja oddaje. »Načrtujeva, da bo v oddajah sodelovalo več gostov, tudi več »pikantnih« tem, javljanj v živo, odprtih telefonov. Skratka, bolj raznoliko in pestro druženje s poslušalci in poslušalkami Radia Velenje.« Razširiti nameravata tudi območje. Poleg Šaleške doline bosta namreč vabila goste iz širšega območja celjske regije, saj je dolina sestavni del omenjene regije, pojasnjuje Adnan. Vsaj enkrat na mesec bosta vključila v oddajo tako imenovano debatno mizo z gosti v studiu. Ena takih naj bi bila oddaja s
GLASBENE novice
Pankrti razkrili ime gosta na njihovem koncertu
Pankrti so razkrili ime posebnega gosta na velikem koncertu ob 40. obletnici njihovega delovanja v lju- ^ bljanski Areni Stožice. To bo Glen Matlock, basist in soavtor številnih uspešnic legendarnih Sex Pistols. Matlock je pomagal pri nastanku /""Ii uspešnic, kot so Anarchy In The U.K.,
God Save The Queen, Pretty Vacant in številne druge. Sodeloval je z glasbeniki, kot so Iggy Pop, Faces, Rich Kids in The Damned. Skupaj s Sex Pistolsi je prodal na milijone plošč in bil povabljen v hišo slavnih ro-kenrola. Pankrti so leta 1996 v ljubljanski Hali Tivoli nastopili skupaj s takrat že precej pozabljeno skupino Sex Pistols, ki je svoje zlate čase doživela v drugi polovici 70. in v začetku 80. let. Pankrti, ki so svojo glasbeno pot začeli leta 1977 s prvim nastopom na Gimnaziji Moste, bodo prihodnji mesec v Stožicah nastopili v postavi Pero Lovšin, Bore Kramberger, Slavc Colna-rič, Bogo Pretnar in Marc Kavaš.
Robbie Williams odpovedal dva koncerta
Britanski pevec Robbie Williams je odpovedal zadnja koncerta evropskega dela turneje The Heavy Entertainment Show. Nastopiti bi moral v Sankt Peterbur-gu in Moskvi, za odpoved pa naj bi bila kriva skrivnostna bolezen. Predstavnik 43-letnega pevca, ki je nedavno razprodal celovški stadion, je potrdil, da ima zvezdnik težave z zdravjem, čeprav ni ho-
Adnan Buijubašič: »Frekvenca miadih bo raznoiika in boij pestra, kot je biia v minuii sezoni.«
štirimi dijaki različnih šol Šolskega centra Velenje, odgovarjali pa naj bi na vprašanja o odločanju za poklice, njegovih prednostih ter pomanjkljivostih in podobno. Tudi teme, zakaj mladi tarnajo, da se v Velenju zanje nič ne dogaja, čeprav se, se nameravata lotiti z gosti v studiu. Kot še dodaja Adnan Buljubašic, bodo poleg zapisanega na spo-
redu tudi teme, ki bodo pripomogle k osve-ščanju mladih o posledicah raznih razvad, boleznih ... »Za Frekvenco mladih je predvidenih 45 minut, in če odštejemo minute za glasbo, prav veliko časa za drugo ne bo ostalo. Zato bo toliko bolj pomembna kakovost vsebin,« je dejal Adnan Buljubašic.
• Tp
tel razkriti podrobnosti. Pre kratkim je pevec sicer priznal, da ima psihične težave, saj menda trpi za agorafobi-jo, strahom pred odprtimi prostori.
Znano je tudi, da se Robbie bori z depresijo. Williams je letošnje poletje na turneji nastopal pred več kot 1,1 milijona ljudi, za februar in marec prihodnje leto pa je že napovedal nove koncerte v sklopu turneje po Avstraliji.
Po smrti Georgea Michaela objavljen remix njegove pesmi Fantasy
Ameriški glasbenik in produ-cent Nile Rodgers se je preminulemu britanskemu pop zvezdniku Georgeu Michaelu poklonil z re-mixsom njegove pesmi Fantasy iz 90. let. Remix bo sicer vključen na deluxe verzijo albuma Listen Without Prejudice Vol 1 / MTV Unplugged, ki bo izšla oktobra. Po besedah Michaelovega mene-džerja Davida Austina bi pesem morala iziti že na albumu Listen Without Prejudice v 90-ih letih, a
se je nekako izgubila. Med pripravami na novo izdajo omenjenega albuma je Michael v začetku leta 2016 poklical svojega dobrega prijatelja Rodgersa, ki je predelal posnetek. Deluxe verzija albuma Listen Without Prejudice Vol 1 / MTV Unplugged bo izšla 20. oktobra.
Justin Timberlake gost na albumu Foo Fighters
Justin Tmberlake bo poseben gost na novem albumu ameriških rokerjev Foo Fighters. Dave Gro-hl in druščina so kar nekaj časa namigovali, da se jim bo na novem albumu Concrete and Gold pridružil prav poseben gost. Zdaj je znano, da je ta čast pripadla Justinu Timberlakeu. Do sodelovanja je prišlo bolj ali manj slučajno. Timberlake se je mudil v bližini studia, kjer so Foo Fighters snemali svoj novi album. Novi ma-
terial mu je bil všeč in vprašal je, ali bi lahko pel na albumu. Kot pravi Dave Grohl, so mu dovolili, da na eni od skladb doda svoj la la la vložek. Timberlake pa ne bo edini slavni gost na albumu, saj je skupini Foo Fighters priskočil na pomoč tudi Paul McCartney, ki je zaigral na bobne. Nov album Foo Fighters bo izšel 15. septembra.
Velenje Remixed
Velenjski avtor Stane Špegel je pripravil album z remixi oz. predelavami skladb velenjskih glasbenikov, ki delujejo na polju urbanih godb - jazza, funka, elektronske glasbe in hip-hopa. Izbor skladb je bil omejen na njihova aktualna dela, ki so bila objavljena pred kratkim ali pa čakajo na skorajšnji izid. Na LP Velenje Remixed je tako Stane Špegel alias Monom kot avtor vseh remixov uvrstil trinajst skladb najbolj prepoznavnih velenjskih godbenikov in zasedb, kot so Jure Pukl, Robert Jukič, Slovenski tolkalni projekt, Miha Koren, Andrej Hočevar, David Slatinek, 6Pack Čukur, Mihael Hrustelj, Brlee, Mrigz 'n' Ghet in Monom. Internacionalni pridih zbirki remixov je poleg glasbenikov dodala tudi ameriška založba Magnatune, ki je ta unikatni glasbeni izdelek tudi založila. Velenje Remixed je sicer šestnajsti studijski LP izdelek Staneta Špegla.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MODRIJANI & ISAAC PALMA - Hočem le tebe
2.	MI 2 - Proklete vijolice
3.	NUŠA ROJS - Zvok kopit
Modrijani in argentinski pevec Isaac Palma so skupaj posneli glasbeno zgodbo z naslovom Hočem le tebe. Narodnozabavna glasba in latino ritmi? Gre to skupaj? Očitno da. Skladbo je napisal Maj Vlašič, videospot pa so posneli na Tromostovju v Ljubljani. Pri tem so sodelovali plesalci Plesnega mesta pa tudi številni mimoidoči.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Potepini - Ti nisi prava
2.	Kvintet 7 - Glasba je moje življenje
3.	Prisrčni fantje - Nekoč sva se imela rada
4.	Smeh - Nesramno premlada
5.	Frajerke - Spet sem žabo poljubila
6.	Mladi upi & Petka - Morje vabi nas
7.	Škorpijoni - Zdaj razumem
8.	Ansambel Saša Avsenika - Vsak dan je lep
9.	Boršt - Kdor je v srcu mlad
10.	Zurerji - Zanimajo me ženske
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NINO
Po romantični skladbi Za tvoj nasmeh mladi glasbenik Nino Ošlak zdaj v radijski eter pošilja šaljivo pop pesem Kravata z rahlim pridihom jazza in predvsem zabavnim besedilom. Nino se zadnje čase posveča tudi ustvarjanju z mlado pevko Anabel, ki je slavila na letošnjem Poprock festivalu s skladbo Ob kavi in je trenutno ena najbolj predvajanih pevk pri nas.
TANJA ŽAGAR
Tanje Žagar predstavlja že šesti singel z njenega albuma Carica. Naslov singla je Baraba, v njem pa Tanja Žagar razkriva, da so ji bolj kot pridni fantje všeč barabe. V teh dneh je predstavila tudi videospot, v katerem se znajde v družbi postavnih motoristov, članov motorističnega kluba Goldenwings.
Mi2
Mi2 predstavljajo novo skladbo s pomenljivim naslovom Proklete vijolice. Skladba predstavlja hudomušen pogled na prepovedano lju-
bezensko razmerje, ki sta ga zakrivila glavna junaka pesmi. Tokrat z moškega zornega kota. Po skladbi Lanski sneg je to drug svež izdelek, ki napoveduje 8. studijsko ploščo obsoteljskih rockerjev.
MANOUCHE
Kavalir je naslov nove skladbe swing kolektiva Manouche, pod katero se je podpisal frontman skupine Robert Pikl. Manouche, ki so se pred kratkim vrnili z Azurne obale, kjer so bili del programa prestižnega festivala Caval Air Jazz Fesival 2017, za letos napovedujejo tudi izid maxi singla oz. mini zgoščenke, ki bo obenem njihov tretji album.
KOCKA
Skupina Kocka, katere član je tudi Denis Porčič - Chorchyp, je po devetih letih znova stopila na oder. Nastopili so na Jesenicah na tamkajšnjem Festeelvalu in navdušili kar nekaj svojih pristašev. Ali se obeta vrnitev skupine Kocka na glasbeno sceno ali je bil to le en nastop, pa bo pokazal
r_i\_í:
£_l\_ill
Ï\J\ JUH—FJï J>JïJ? JJ7A
Pravi naslov za uspešno reklamo!
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 16
16
k k Šoštanjčana, sedanji in nekdanji svetnik rr v občinskem svetu Franc Rosec in Janko Zacirkovnik (prvi iz vrst SDS, drugi iz vrst SD), sta se srečala na uvodnem festivalu tekočega dogajanja na rokometnem igrišču v mestu. »Daj no, spij enga. Jaz častim. Pivovarji morajo tudi kaj zaslužiti,« je Rosec vabil Zacirkov-nika. A se ta ni dal. »Ga bom jutri. Tudi vinarji bodo morali kaj zaslužiti.«
V Šoštanju so festival piva in festival vina pripravili drugega za drugim. Ko so zaprli pivske pipice, so odprli vinske steklenice. Za tiste, ki niso dobro razporedili moči, je bilo to precej naporno.
Bolj ko je šel h koncu preventivni dogodek, ki ga je
na Titovem trgu v Velenju pripravil SPV, bolj razposajen je bil Rado Jeromel iz Javne agencije za varnost v cestnem prometu. K razposajenosti sta pripomogla dober obisk in dobro znanje otrok, povezanih z vprašanji o prometni varnosti, in to, da so mu dovolili, da tudi sam preizkusi demonstracijske naprave.
ii^AS
Vesna Zager in Aida Pri-slan sta sodelavki, ki sta na svetovnem festivalu praženega krompirja imeli enako zadolžitev. Vsem, ki so imeli ob prihodu v Velenje kakšno vprašanje, sta z veseljem odgovorili nanj. Še bolj z veseljem pa sta jim prodali kakšno majico. In ja, tiste z napisom Titovo Velenje so šle za med. Ali pa, ker se je vse vrtelo okoli njega, »za krompir«.
ZANIMIVOSTI
V novi Guinnessovi knjigi rekordov dva nova slovenska
Minuli teden je na police knjigarn prišla najnovejša izdaja Gu-innessove knjige rekordov. Na novo sta dodana dva slovenska rekorda, še dodatnih 16 pa se jih nahaja v slovenski izdaji. Dva nova slovenska rekorderja sta Rok Purvar in Maks Veselko. Rok Purvar je rekord dosegel, ko je opravil največjo razdaljo z

desko za veslanje stoje (supom) na mirni vodi v 24 urah. Po Velenjskem jezeru je tako prevozil 165,23 kilometra. Pot je bilo treba prevoziti okoli posebnih označb, pri čemer je Purvarja ovirala megla, dodatna težava pa so bila tudi pravila knjige rekordov, ki naročajo, da je treba celotno pot snemati. Rekord, ki je pred tem pripadal Američanom, je Purvar izboljšal za pet kilometrov, ponovno pa ga bo na Velenjskem jezeru poskušal izboljšati 30. septembra. Maks Veselko je rekord dosegel z najvišjim zabijanjem s trampolina s saltom naprej, ki odslej znaša 3,55 metra.
Tekaška steza na vrhu 16-nadstropne stavbe
Najvišja tekaška steza na svetu odslej stoji v središču Londona, kjer so jo zgradili kar na vrhu 16-nadstropne stavbe. Arhitekturni biro Arup si je stavbo White Collar Factory, kjer naj bi svoj sedež odprlo več zagonskih podjetij, zamislil kot zgradbo, v kateri lahko v pisarni odpreš okna, če se želiš naužiti svežega zraka, si le korak ali dva oddaljen od restavracij in kavarn in lahko kar med službo poskrbiš tudi za svojo rekreacijo.
Eden najboljših vojnih fotografov sploh ni obstajal
Eden najboljših vojnih fotografov zadnjih let Eduardo Martins se je zdel novinarki Natashi Ri-beiro iz brazilskega BBC tako zanimiv, da se je odločila pripraviti njegovo avtobiografijo. Kako tudi ne: Eduardo naj bi bil v svoji
karieri praktično na vseh največjih vojnih bojiščih na svetu, a ga nikoli nihče ni osebno srečal. Z medijskimi hišami je sodeloval izključno preko elektronskih sporočil in vnaprej posnetih sporočil. S svojo življenjsko zgodbo je pridobil oboževalce po vsem svetu. Predstavljal se je za 32-le-tnega Brazilca, ki dela kot humanitarni delavec, predvsem v begunskih taboriščih Združenih narodov. Kot otrok naj bi preživel levkemijo, pozneje pa se je zaposlil kot vojni fotograf pri Združenih narodih. Njegove fotografije so objavili največji časniki, kot so The Wall Street Journal, Le Monde in The Telegraph. Martins je večkrat povedal, da je prijatelj s fotografi, kot je Thomaz Griffin in nekaj drugih, zato se je raziskovalna novinarka priprave biografije lotila kar tam. A Ribeirova je kma-
lu ugotovila, da ti ljudje sploh ne obstajajo. Nadaljnja raziskava je pokazala, da Martinsa ne pozna nobena od organizacij, ki delujejo na vojnih območjih, niti ni bil nikoli zaposlen pri Združenih narodih. Izkazalo se je, da tudi osebna fotografija v resnici ni last vojnega reporterja. Prevarant je namreč uporabljal kar fotografijo britanskega deskarja na vodi Maxa Hepwortha-Pove-yja. Preiskovalna novinarka je odkrila, da je Martins kradel fotografije dejanskim vojnim fotografom (predvsem Danielu C. Brittu), dodajal fotografije de-skarja Maxa in celotno javnost prepričal, da jih je posnel sam -kdor koli že v resnici je.
Maddonna je zapustila zDa
vem domu počuti zelo kreativno. Maddonna odslej živi v Lizboni na Portugalskem. Tam si je za 7,5 milijona evrov kupila vilo iz 18. stoletja, ki je zaščitena kot Une-scova kulturna dediščina. Kot je povedala, je imela težave le s cariniki. Več kot teden dni jih je namreč morala prepričevati, da je res Maddonna, da so ji vendarle izročili pakete, naslovljene nanjo. A Maddonna se iz ZDA le ni selila (samo) zaradi Trumpa. Njenega 11-letnega sina Davida Bando so namreč sprejeli v nogometno akademijo Benfice.
Zobni aparat za papigo
Goreča nasprotnica Donalda Trumpa in znana ameriška pevka Maddonna je v času Trumpo-ve predvolilne kampanje glasno oznanjala, da se bo, če bo Trump zares postal predsednik ZDA, izselila iz države. Zdaj je to tudi zares storila, s seboj pa je odpeljala vso družino. Pretekli teden je na spletnih družbenih omrežjih sporočila, da se v svojem no-
Če ste mislili, da so zobni aparati samo za otroke, ste se motili: prejšnji teden je zobni aparat dobila tudi ena od živali v ljubljanskem živalskem vrtu (ki ga že ponosno kaže obiskovalcem). Veterinarji so ortodontski aparat, ki je sicer drugačen od tistega za človeka, pritrdili belemu kakadu-ju iz Živalskega vrta Ljubljana. »Pri ljudeh aparat odpravlja nepravilnosti čeljusti in zobovja, pri kakaduju pa bomo z njim odpravili napako škarjastega kljuna,« so povedali in dodali, da tako beli kakadu ne bo imel več težav s prehranjevanjem in se bo zaradi tega tudi bolje počutil.
14. septembra 2017
frkanje
» Levo & desno «
Zgled
Upam, da naši vodilni državniki gledajo igro naših košarkarjev in se bodo od njih tudi kaj naučili. Več zadetkov v polno.
Staro in novo
V	tednu trajne mobilnosti bodo v Šoštanju združili staro in novo. Novo električno polnilnico bodo odprli pri muzeju. Muzeju usnjarstva.
Mesta -tržnice
Mnoga naša mesta so ta čas postala prave tržnice. Na njih je polno stojnic. Le da na njih ne prodajajo dobrot, ampak »kupujejo« podporo za svoje predsedniške kandidate.
Dolg mandat
Delovna komisija predstavnikov območij, kjer bo potekala hitra cesta med Šentrupertom in Holmcem, se bo sestajala vsaka dva meseca. Ni pa seveda določeno, kako dolgo se bo sestajala. Mnogi se bojijo, da predolgo.
Kaj pa nam?
Podatki kažejo, da gre Sloveniji zadnji čas res dobro. To ji z izboljševanjem bonitetnih ocen priznava tudi tujina. Nekateri vendarle sprašujejo, kdaj ne bo šlo dobro le Sloveniji, ampak tudi Slovencem?
Manj tujcev
V	prihodnje bo menda pri nas vse manj tujih turistov. Glede na veliko zanimanje bodo namreč tujci pri nas pokupili vse hiše in podobne prenočitvene objekte, ki so naprodaj. Pa bodo tako pri nas že domačini.
Kimavec
Vsaj na nekaterih področjih kaže, da sedanji mesec vse manj opravičuje svoje staro slovensko ime: kimavec. Razen seveda v nekaterih strankarskih vrstah. Pri njih neposlušnosti pač ni.
Šaleška-Celje
V	Šaleški dolini naj bi spodbujali vožnjo z vlakom na progi Šoštanj-Ve-lenje-Celje. Za kakšno hitrejšo vožnjo po hitri cesti Velenje-Celje je seveda grešno že samo misliti.
Šoštanjski FKPV
V	Šoštanju sicer nimajo fakultete, a imajo vseeno FKPV. Festival kulinarike, piva in vina.
Krivda
Pravijo, da je v Beli hiši pravo razsulo. Pa za to menda ni kriva naša gospodinja?!
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017

REPORTAŽA
""^Jis	17
Festivala piva in vina pod streho
Pripravili so ju v šotoru na rokometnem igrišču
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 8. in 9. septembra - V
tretje se je izšlo. Festival piva so organizatorji po dveh »neuspelih« poskusih v petek le spravili pod streho, in to dobesedno. Da jim ga ne bi spet skazilo vreme, so na rokometnem igrišču postavili šotor. Pod njim sicer ni bilo
Katja Šimonič in Nina Brložnik prisegata na lokalno.
tako, kot bi bilo, če bi mu kulise dajal Trg bratov Mravljakov, streho pa nebo, a je bilo kljub temu živo in živahno. Točilo se je pivo, vrtelo na ražnju, dišalo je izpod peke, pražen krompir, obogaten s »pasjo radostjo«, so šoštanjski turistični zanesenjaki kuhali, lupili, rezali, pražili, pa spet kuhali, lupili ... Enkrat, dvakrat, trikrat, tolikokrat, kot so to želeli obiskovalci. Ob pivu je šel v posebno slast.
Okušali so več vrst piv, predvsem piva slovenskih mikopivo-varjev, pa tudi industrijskih lager-jev. Katja Šimonič in Nina Br-ližnik sta prvič prišli na dogodek, ki so ga v Šoštanju letos pripravili tretjič. Veseli sta bili predvsem tega, kot sta rekli, da se v Šoštanju dogaja. »Zdajle poskušava loko - loko, pivo našega lokalnega proizvajalca, bova pa poskusili še kakšnega, zagotovo,« sta dejali. Da ima drugačen okus od tistega, po katerem sežeta tu in tam, sta ocenili.
Precej pozornosti je bil na festivalu deležen TANKR, vozilo, v kakršnem so nekdaj
Kombi, ki toči pivo. Na sliki Žan Delopst, eden od organizatorjev festivala, in Tanja Švegelj iz TANKRjeve ekipe.
vozili bolne v bolnišnice, nepridiprave na milčniške postaje, material in delavce na gradbišča ... Iz šestih pi-pic, na-monti-
ranih na zunanjo stran kombija, je teklo pivo. Tanja Švegelj, ki se je z njim pripeljala iz Kranja, je točila šest vrhunskih slo-
venskih piv. »Domači pivovar-ji presenečajo ljubitelje z nenavadnimi vonji in okusi,« je pripovedovala. »S takimi dogodki jih spodbujamo pri njihovi dejavnosti, želimo jih narediti prepoznavne. Ker pa nismo ozki in vemo, da so odlična piva tudi zunaj naših meja, ponujamo tudi vrhunska piva iz celega sveta.«
V	petek so jih okušali dolgo v nov dan. »Dvanajst jih je točilo. Šele ob enih so zaprli pipce,« je bil zadovoljen Žan Delopst, na čigar pobudo dogodka v Šoštanju tudi pripravljajo.
V	nedeljo popoldne pa so na istem prizorišču na Festivalu vina in kulinarike odpirali steklenice. Odpirali bi jih že na začetku julija, a vreme se ravno takrat za njihove želje ni menilo. Se je pa obiskovalcem tega dogodka poznalo, da bi potrebovali med po-kušanjem enega in drugega malo več odmora. Poznalo pa se je tudi, da so prejšnjo soboto vinogradniki marsikje izkoristili za trganje in v vinogradih potrebovali trgače. Tudi iz Šoštanja.
Misli o Velenju
Mesto, ki ga zlahka vzljubiš
Ana Zamrnik Kolenbrand, zdravnica: »Rojena sem v Ljubljani, kjer sem končala šolanje in študij. Leta 2010 sem se preselila v Velenje zaradi ljubezni. Mož je Velenj-čan in se v Ljubljano ni želel preseliti, zato sem se drugemu življenjskemu okolju prilagodila jaz. In ni mi žal. Velenje je prijazno mesto, pravzaprav je v mestu in bližnji okolici skoncentrirano
vse, kar ponujajo tudi večja mesta. Všeč mi je, da je dobro razvit šport, veliko je kulturne ponudbe, koncertov, bogata je turistična ponudba na jezeru. Mislim, da je zelo dobro poskrbljeno za mlade družine in otroke. Vrtci in šole so prijazni, otroci pa imajo možnosti številnih aktivnosti. Zelo velika prednost pri tem je, da lahko v nekaj minutah prideš z enega konca mesta na drugega in ob spremljanju otrok tako ne porabiš dodatnih ur v avtomobilu, kot je to stalnica v Ljubljani. Lahko bi rekla, da je Velenje mesto, ki ga zlahka vzljubiš.«	a
Šoštanjski monster som
Kapitalni ulovi se ne zgodijo naključnim ribičem - Meter je pokazal 234 centimetrov, tehtnica 83 kilogramov
Zadnjega avgusta letos, na koncu ek-stremnega poletja, se je v Šoštanjskem jezeru zgodil neverjetni ulov »monster« soma, natančneje somice. Laični javnosti, ki včasih lovi (ali pa sploh ne) ribe, se zdi takšen dogodek kot tipična ribiška sreča. Ribiči, ki spremljamo vodne ekosisteme, ribe, žal tudi eko ekstreme nerodnega človeka, pa vemo, da takšni ulovi niso naključje. Tudi zgodijo se ne naključnim ribičem.
Elektronske naprave - sonarji, ki sicer kradejo romantiko ribolovu, velike ribe že dlje časa zaznavajo tudi v Šoštanjskem jezeru. Prvi monster som 242 cm, 84 kg, za katerega je kapitalec že kar preskromna beseda, je bil opažen in ulovljen že leta 2015. Takoj je napovedal nerazpisano tekmovanje za naslednjega soma. Dve leti po tem je Nejcev kolega Simon Turnšek dočakal takšen boj za svojega rekordnega soma.
V toplem jutru ob osmi uri, k o
se je napovedoval vroč dan, je sonar v vodi zaznal veliko premikajočo se gmoto. Rdeči in črni umetni črvi domače izdelave, obteženi s svincem in zaključeni z obveznim trojčkom, so ribo prepričali na globini okoli petih metrov na severni obali jezera. Brezkompromisen boj je trajal uro in _ 36
minut. Med utrujanjem je Simonu uspelo poklicati ženo, da pride do jezera s fotoaparatom. Nato je navlekel obvezno somarsko rokavico in sam ribo potegnil v čoln, brez uporabe gafa. Notranja dolžina 2,7 metra dolgega čolna je bila prekratka zanjo, saj ji je rep visel preko premca.
Meter je pokazal 234 cm, tehtnica 83 kilogramov
Pretresen prekaljeni ribič na ropari-ce Simon, z vzdevkom Ribja Smrt, je v vročini opoldneva ugotovil, da je to njegov največji som doslej. Kljub mednarodnim izkušnjam v tovrstnem ribolovu je rekord ujel doma. Ribja Smrt najbrž zato, ker je Simon odličen preparator rib, tako bo tudi njegov som doživel večno življenje prepariran, najbrž v Domu ribičev v Šoštanju.
V RD Paka Šoštanj so pred štiridesetimi leti vložili nekaj primerkov soma v jezero. Ulovljena največja primerka po starosti sodita v to obdobje. Omenjeni primerki so se tudi uspešno drstili, kar potrjujejo ulovi somov manjših velikosti.
Če je verjeti Simonovi napovedi, pa je tako velikih v jezeru še nekaj in 100 kg je dosegljiva naslednja teža. ■ Matej Blagus
Če je verjeti Simonu Turnšku (Ribja smrt), je takih v Šoštanjskem jezeru še nekaj.

Mladi spoznavali mlinarsko pot
Velenje, 9. septembra - Podmladek Turističnega društva Vinska Gora, ki se je poimenoval Biserova druščina, je imel v soboto dopoldne srečo z vremenom. Ob 9. uri so se mladi v družbi starejših članov društva zbrali na domačiji Lamper-ček, kjer so pod vodstvom mentorice Ane Žerdoner predstavili novo zasnovano »Mlinarsko pot škrata Bisera«. Potem so se podali po njej, saj jo bodo prihodnje leto uredili kot učno pot in odprli za javnost. V dolini mlinov so izdelovali tudi mline in izvedeli veliko o njihovi zgodovini. Naslednji dan pa so organizatorji 11. Mlinarske nedelje odpovedali programski del prireditve, pohod po dolini mlinov pa so uspeli izvesti. Kljub dežju se ga je udeležilo nekaj deset pohodnikov. Na Vovkovi domačiji so ljudski pevci iz Vitanja zapeli nekaj pozabljenih pesmi, na delujočem mlinu pa so prikazali mletje koruze na star način.
■ bš
Že prihodnje leto želijo v TD Vinska Gora vzpostaviti »Mlinarsko pot škrata Bisera«. Preizkusili so jo v soboto, ko so mladi zelo uživali v spoznavanju doline mlinov.
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
18
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
"^AS
14. septembra 2017
Dve operaciji že potrjeni, za tri še čakajo
Denar za operaciji Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine in Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp - Za tri nove turistične produkte na odobritev še čakajo
Tatjana Podgoršek
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je letos spomladi na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavil dve operaciji, pri katerih sodeluje več lokalnih akcijskih skupin, in sicer Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine ter Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp. Prejšnji mesec je ministrstvo za obe operaciji prižgalo zeleno luč, kar pomeni, da bo za njuno izvedbo primaknilo 85 odstotkov upravičenih stroškov. Oba projekta bosta potekala v dveh fazah (v letih 2018, 2019).
Zeliščarstvo kot razvojna priložnost
Cilj operacije Integralni turistični produkt, pravi Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja - vodilnega partnerja LAS-a, je izkoristiti potencialne biotske raznovrstnosti in tradicionalno znanjae s področja zeliščarstva ter ga spremeniti v razvojno priložnost. »S pomočjo operacije načrtujemo podjetniški produkt, saj bodo udeleženci z zeliščarsko tradicijo in znanjem na trg ponudili inovativen zeliščarski integralni izdelek, ki bo ozaveščal prebivalstvo in obiskovalce o pomenu odgovornega upravljanja naravne in kulturne dediščine ter jim omogočil višjo kakovost življenja.« Hkrati bodo oblikovali tudi mrežo zeliščarjev ter ino-vativno komunikacijsko orodje -e-herbarij. Junija prihodnje leto
načrtujejo v regiji Saša izvedbo festivala zeliščarstva. Ta bo ponujal zeliščarjem in tudi ostali zainteresirani javnosti nove vsebine in znanje s tega področja. Operacija je vredna več kot 48 tisoč evrov z DDV-jem, v njej sodeluje šest LAS-ov v državi, v LAS-u regiji Saša pa vseh 10 lokalnih skupnosti.
Nov turistični produkt -vodna pot
V turizmu Zgornje Savinjske doline se v naslednjih dveh letih obeta nov turistični produkt: Vodne zgodbe Kamniško-Savinj-
skih Alp - vodna pot, ki bo povezovala vodne vire okoli Ka-mniško-Savinjskih Alp. Projekt, vreden nekaj manj kot 31 tisoč evrov, bodo izvajale tri lokalne akcijske skupine, ki delujejo na omenjenem območju, od lokalnih skupnosti v regiji Saša pa občine Ljubno, Luče ter Solčava. Kot pojasnjuje Orešnikova, so bogati vodni viri na območju eden od priložnosti za razvoj tu-
rizma, hkrati pa odgovornost za njihovo varovanje in ohranjanje njihove kakovosti. »Zato bo poleg trajnostnega turističnega razvoja območja namen operacije tudi vplivanje na zavest o skrbi za vodo kot naravno dobrino.«
Prijavili še tri projekte
Na zavodu Savinja so še povedali, da so na drugi razpis ministrstva prejšnji mesec prijavili še tri operacije, v katerih je predvideno sodelovanje večjega števila lokalnih akcijskih skupin: Novi izzivi slovenske drobnice (vreden je več kot 28 tisoč evrov, vključuje pa območje Zgornje Savinjske doline), Festival domačih okusov in tradicije (vrednost so ocenili na slabih 86 tisoč evrov, v regiji Saša pa v njem sodelujeta občini Šmartno ob Paki in Rečica ob Savinji) ter Jezera prihodnosti - pod več kot 77 tisoč evrov vredno operacijo sta se podpisala Zveza turističnih društev Šaleške doline ter Erico Velenje. Tudi izvedba tega projekta je predvidena v dveh fazah. Na Zavodu Savinja upajo, da bodo prijavljene operacije na ministrstvu potrdili. Odgovor pričakujejo konec tega oziroma na začetku prihodnjega leta. Pripravljajo pa se že na jesenski razpis za operacije sodelovanja. Dogovori med LAS-i po Sloveniji so v polnem zamahu, še zagotavlja Ivica Orešnik.
Uredili središče, ceste še kličejo po obnovi
Za občino Nazarje eno od uspešnejših let - Občani opozarjajo predvsem na potrebo po boljših cestah, med prednostnimi nalogami tudi zmanjšanje vodnih izgub
Tatjana Podgoršek
V ponedeljek, 18. septembra, bo ob 18. uri v dvorani doma kulture v Nazarjah slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta ob prazniku lokalne skupnosti. Na njej bodo nekaterim najprizadevnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Najvišje - zlati grb Občine Nazarje - bo prejel Jožef Zidarn iz Šmartnega ob Dreti, srebrni grb Občine Anica Bider iz Žlaborja, Zorica Štrucl iz Pustega Polja ter Anton Bastelj iz Šmarnega ob Dreti, bronasti grb Občine pa ljudske pevke Lipa.
Krožišče in
rekonstrukcija državne ceste skozi središče
Nazarski župan Matej Pečov-
nik je čas od lanskega do letošnjega občinskega praznika označil za eno od uspešnejših obdobij. Najbolj ga je zaznamovala izgradnja krožišča in rekonstrukcija državne ceste skozi središče Nazarij. »Okolje je s tem dobilo tisto, na kar je dolgo časa čakalo in potrebovalo. To potrjujejo med drugim tudi odzivi občanov, ki so zelo pohvalni. Poleg urejenega središča smo pridobili še prometno varen center in več, kot je predvideval osnovni projekt.« Pojasnil je, da so zgradili tudi pločnike, javno razsvetljavo, uredili nekatere telekomunikacijske vode, vse navezave občinskih cest, povečali zadrževalnik za meteorne vode, uredili cesto do mostu čez reko Savinjo, ograjo na njem. »Gre za stvari, za katere smo ocenili, da jih je smiselno urediti ob izgradnji kroži-šča.« Projekt je stal dobrih 750
tisoč evrov, od tega je občina za naložbo zagotovila več kot 400 tisoč evrov, drugo je primaknila država.
Od večjih naložb v zadnjem letu je Pečovnik omenil še sofinanciranje razširitve in obnove centralne čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, za kar so namenili
Matej Pečovnik: »Medprednostnimi nalogami v bližnji prihodnosti so obnova cest, izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu in obnova vodovodnega omrežja zaradi vodnih izgub.«
dobrih 300 tisoč evrov, več kot 100 tisoč je stala ureditev parkirišča v Nazarjah, obnovili so še kakšen odsek občinskih cest. Za naložbe so namenili približno milijon evrov oziroma od 30 do 35 odstotkov občinskega proračuna.
Skupna vodovodna obnova se spotika
V bližnji prihodnosti, ugotavlja Matej Pečovnik, jim izzivov ne manjka, so pa praktično vsi tako
ali drugače povezani z opozorili, potrebami občanov. Ti občinsko vodstvo opozarjajo na nujno potrebna vlaganja v posodobitev cestne infrastrukture. Ceste so stare od 20 do 30 let, dotrajane in kličejo po obnovi. Med prednostnimi nalogami je ureditev oskrbe z vodo. »Nekako ne moremo izpeljati skupnega projekta z nekaterimi občinami v Zgornji Savinjski dolini -vodovodnega sistema Letošč. Za tovrstna vlaganja ni primernih razpisov za pridobitev sredstev. Niso toliko sporne azbestne cevi, bolj vodne izgube, ki so na nekaterih delih omrežja prevelike. Vse kaže, da bo lokalna skupnost morala sama zagotoviti denar vsaj za obnovo najbolj kritičnih mest glede vodnih izgub.« Skupen projekt vseh občin v Zgornji Savinjski dolini pa bo izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Spomladi prihodnje leto pričakujejo pridobitev gradbenega dovoljenja, temu so sledil izbor izvajalca, nato pa začetek aktivnosti na terenu. Na opozorila občanov po ureditvi kanalizacijskega omrežja pa se odzivajo - tako Matej Pečovnik - predvsem s sofinanciranjem izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav.
■
■
Vabimo vas k vpisu v programe Višje strokovne šole in v programe izobraževanja odraslih.
Vpis je možen se do konca septembra 2017. Več na vss.scv.si/vpisin odrasli.mic@scv.si.
Vmesecu septembru praznuje Mestna občina Velenje, zato ob tej priložnosti čestitamo vsem občanomin občankam.
Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije
www.scr.si
Kersnikova 13, Velenje • T 03 620 94 00 • GSM 041 260 670
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
Iščete nove poklicne izzive? Vas prodaja veseli? Si želite sami organizirati delo? Bi bili radi stimulativno nagrajeni? SOP - Sklad obrtnikov in podjetnikov redno zaposli zastopnike za trženje pokojninskih zavarovanj. Ponudbo pošljite na info@sop.si
Več informacij na www.sop.si oz. na telefon 01 300 36 23.
Pridružite se nam!
S TRADICIJO V PRIHODNOST
Od leta 1956
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Želijo si boljše in bolj varne ceste
V KS Bevče lani z ureditvijo javne kanalizacije uresničili dolgoletno željo - Želijo si jo še v nekaj zaselkih - Najbolj pogrešajo pločnik ob cesti do Gorice
Bojana Špegel
Velenje, 7. septembra - V krajevni skupnosti Bevče bodo letos praznovali dvakrat. Prvič so že prejšnji teden, ko so njihovi gasilci prevzeli novo vozilo za prevoz moštva, drugič bodo oktobra. »V Bevčah praktično ni hiše, ki ne bi imela gasilcev, zato je delo krajevne skupnosti in naših gasilcev močno povezano in prepleteno. Praznovanje krajevnega praznika pa nas še čaka. Načrtujemo ga oktobra, in to čeprav novih pridobitev nimamo,« nam je povedal predsednik sveta KS Bevče Bogomir Trebičnik. Ob koncu meseca bodo pripravili tudi tradicionalni sprejem za starejše krajane in krajanke, poleg tega med letom obdarijo vse novorojenčke, pa tudi sicer se krajani veliko družijo v njihovem domu krajanov, ki ga delijo z gasilci.
Križišče pri Vranovi kapeli še vedno nevarno
Lani so imeli veliko gradbišč, saj so skupaj z javnim vodovodom uspeli obnoviti tudi veliko lokalnih cest. »Najbolj veseli smo obnovljene ceste od Bevč proti Gorici, ki je na našem delu sedaj posodobljena, a še obstaja del zelo dotrajane, ko pridete do občinskih vrtičkov. Bevčani si močno želimo, da bi ob njej uredili pločnik. To je namreč najhitrejša povezava z mestom, zato jo veliko uporabljajo tudi šolarji in mlade družine. Takšna, kot je, ni najbolj varna,« poudari naš sogovornik. Kar se cest tiče, pove, da bi občinske lahko bile v boljšem stanju, kot so. Rak rana pa ostaja tudi izvoz na cesto Ve-lenje-Vinska Gora. »V križišču pri Vranovi kapeli si želimo vsaj nočno razsvetljavo, še ustrezneje pa bi to
nevarno križišče rešilo krožišče.« Za zdaj ostaja pri željah. To velja tudi za nadaljevanje izgradnje javne kanalizacije. »Letos bi radi prišli vsaj do projektov za nadaljevanje izgradnje. Upamo, da se bomo z odgovor-
Bogomir Trebičnik: »Letos si želimo dobiti vsaj načrte za nadaljevanje izgradnje kanalizacije.«
nimi na MO Velenje še septembra uspeli dogovoriti za sestanek, na katerem bi postavili natančno časovni-co za nadaljevanje te gradnje,« pojasni Trebičnik. To sedaj že imajo v delu pri glavni cesti Velenje-Celje, v zgornjem delu Bevč pri Šaleku in v centru zaselka. Želijo pa si jo tudi v zgornjih in zahodnih Bevčah. »Žal tam ni toliko hiš, da bi bili upravičeni, da jo v celoti zgradi in plača občina, zato pa so jo krajani pripravljeni sofinancirati, da bi jo le dobili.« Če se jim ta želja uresniči, bodo prihodnje leto spet imeli gradbišča in nove pridobitve.
Zaradi tožbe (še vedno) čaka obnova Stantetove ploščadi
V mestni četrti Levi breg - vzhod so praznovali 36. rojstni dan - Upajo, da bo tožba med občino in civilno iniciativo o lastništvu podzemnih garaž kmalu končana
Bojana Špegel
Velenje, 9. septembra
- V mestni četrti Velenje Levi breg vzhod so v sončnem sobotnem dopoldnevu praznovali 36-letnico. Posvetili so jo tudi občinskemu prazniku, tudi tokrat pa so krajane povabili na prenovljeno Kardeljevo ploščad. Mestna četrt, ki šteje dobrih 4 tisoč prebivalcev, namreč združuje prebivalce blokov ob Kardeljevem trgu in Stantetovi ploščadi; na eni strani meji na Šaleško cesto, na drugi strani na reko Pa-ko, od centra mesta pa jo loči Kidričeva cesta pri pošti.
Predsednik mestne četrti Boštjan Pel-ko, ki je skupaj s podžupanom Srečkom Korošcem nagovoril številne zbrane, se še dobro spomni, kako je bilo videti polje s koruzo, ki je nekdaj stalo na mestu današnjih blokov. »Vem, da smo pozimi po tem delu s smučmi potovali proti smučišču v Šaleku, potem pa je v kratkem času, le v nekaj letih, tu zraslo naselje s kar 1000 stanovanji. Srečo imamo, da je naša mestna četrt relativno mlada, vendar je že treba izvajati določene obnove. Veseli smo, ker so se stanovalci začeli odločati za obnove fasad, kar izboljšuje njihov bivalni standard in lepša tudi podobo krajevne skupnosti. Žal pa še vedno čakamo na obnovo Stantetove ploščadi in drugih javnih površin, saj na sodišču še ni rešeno vprašanje lastništva podzemnih garaž in drugih funkcionalnih površin.« Pelko pravi, da naj bi bila po njegovih informacijah razsodba v tožbi tamkajšnje Civilne iniciative proti MO Velenje znana v kratkem, zato upa, da bo obnova ploščadi in podzemnih garaž pod njimi kmalu postala realnost. To je namreč največja težava v tej me-
Utrinek s prireditve ob prazniku mestne četrti, ki združuje 4 tisoč prebivalcev Kardeljevega trga in
Stantetove ploščadi.
lokalov, trgovin, frizerski salon ... To ni dober znak. Želimo si, da bi bilo življenje v naši mestni četrti bolj živahno,« doda Pelko. Kot si že vrsto let želijo tudi, da bi bili njihovi krajani bolj aktivni pri dejavnostih, ki bi vsem lepšale življenje. »Zelo aktivni so naši upokojenci, ki so relativno mladi. Preko njih delujejo tudi različne športne sekcije. Ena od njih je šahovska, ki smo ji uspeli pred dvema letoma urediti prostore, v katerih se lahko družijo v vseh letnih časih. Zelo aktivna je tudi sekcija Vrtnice, ki združuje skupino žensk v tretjem življenjskem obdobju. Ne le, da se družijo, ustvarjajo tudi čudovita ročna dela, ki jih pogosto postavijo na ogled v prostorih mestne četrti. Zelo aktiven je krajevni odbor Rdečega križa, pri nas pa imajo prostore šaleški diabetiki.« Vsi ti so se v soboto dopoldne predstavljali na Kardeljevem trgu. V delavnice, ki so jih pripravili, so privabili tudi številne otroke. Ti so sodelovali še v kulturnem programu, saj so nastopili tako malčki iz tamkajšnjega vrtca kot učenci šole Livada. Pridružili so se jim tudi glasbeniki. Mestna četrt je poskrbela še za pogostitev krajanov. Palačinke so dišale daleč naokoli.
Boštjan Pelko: »Želimo si, da bi bilo življenje v naši mestni četrti bolj živahno.«
stni četrti, saj je drugače čista, zasajena in urejena. MO Velenje pa ne more začeti te obnove, dokler lastništvo ni jasno in določeno.
Prebivalci niso zadovoljni tudi z zasedenostjo poslovnih prostorov. »Pred 30 leti so bili vsi lokali polni, v nekaterih blokih so za poslovno dejavnost oddajali celo skupne prostore. Danes to zamira, ostalo je še zelo malo gostinskih
■
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
Regijska štipendijska shema Savinjske statistične regije 2016-2022
RASR
Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o.
Ul. XIV. divizije 12, Celje T: 03/ 589 40 82 M: 031/ 863 028 www.rasr.si
Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri.
Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje.
Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih.
Za boljši jutri.
Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
BSH HOME APPLIANCES GROUP
www.bsh-group.si
Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije, izvajamo različne splošne razvojne naloge.
Med drugim imamo odprta dva aktualna javna razpisa za spodbujanje razvoja podjetništva ter izobraževanja in zaposlovanja mladih, to sta RGS, Regijska garancijska shema in RŠS, Regijska štipendijska shema.
S prijavo na RGS, Regijsko garancijsko shemo, lahko podjetja, ki delujejo in vlagajo na območju občin Savinjske statistične regije, pridobijo garancijo za bančne kredite. S prijavo na Javni razpis RŠS, Regijska štipendijska shema 2017/18 delodajalcem zagotovimo 50-odstotni delež sofinanciranja za štipendiranje izobraževanja mladih, njihovih bodočih kadrov. Prav v teh dneh delodajalce intenzivno pozivamo, da se prijavijo. V okviru Javnega razpisa Interreg Slovenija - Hrvaška smo skupaj z občinami in drugimi projektnimi partnerji sredi pospešenih aktivnosti za prijavo na več projektov čezmejnega sodelovanja. Po zaključenih več kot enoletnih pripravljalnih in usklajevalnih aktivnostih za izvedbo Prvega poziva za Dogovor regije, na RASR začenjamo priprave na podoben postopek na prijavo za Drugi poziv za Dogovor regije, ki naj bi bil v jeseni objavljen na MGRT in v okviru katerega se bodo sofinancirali ključni regijski razvojni projekti.
Veliko nam pomeni, da smo se ob izvajanju drugih razvojnih nalog uspešno prijavili na Interreg Europe - okoljsko trajnostni projekt, imenovan CLEAN, ki ga od letos partnersko izvajamo z osmimi evropskimi regijami. Z izvajanjem vsakega takega projekta pridobivamo potrebne izkušnje, se za nadaljnje projektne prijave referenčno dokazujemo, ob tem pa nam prinaša tudi finančni učinek za naše poslovanje.
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
20
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. septembra 2017
Obnova kanalizacije v Šmartnem
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki zagotavljajo, da si po svojih možnostih prizadevajo za opremljanje območij z javno kanalizacijo tam, kjer je ta predvidena, hkrati pa obnavljati obstoječo, zgrajeno pred nekaj desetletji. Vsako leto obnovijo vsaj del komunalne infrastrukture, ki je že dotrajana, ali tehnološko ni več primerna za uporabo.
Letos spomladi so obnovili in posodobili del kanalizacije v središču Šmartnega ob Paki, na uli-
ci ob železnici, v tem času poteka obnova krajšega kraka kanalizacije na Malem Vrhu. Obstoječa stara kanalizacija je bila zgrajena predvsem za potrebe meteorne kanalizacije, vendar je postopoma zaradi potreb občanov in možnosti priključitve tamkajšnjih gospodinjstev na čistilno napravo v Podgori, postajala mešana. Pri sedanjih obnovah pa ločijo meteorno kanalizacijo (ta bo speljana neposredno v Pako) od fekalne, ki bo po
neprepustnem sistemu odvaja-na v čistilno napravo. Ločitev meteorne od fekalne kanalizacije je nujna zaradi pravilnega delovanja čistilne naprave, ki je ob padavinah po nepotrebnem preobremenjena zaradi meteornih voda.
Vrednost vlaganj v komunalno infrastrukturo na Malem Vrhu je nekaj manj kot 30 tisoč evrov.
■ tp
Protipoplavni ukrepi
Rečica ob Savinji - Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinje, v sklopu rednih vzdrževalnih del izvaja v občini Rečica ob Savinji nekatere protipoplavne ukrepe in čiščenje strug vodotokov.
Tako so s povodja reke Savinje v minulih dneh odpeljali več kot 2 tisoč kubičnih metrov proda na najbolj kritičnem odseku pod zaselkom Trnovec, v polnem zamahu so vzdrževalna dela na vodotokih Rečica in Lučnik, kjer čistijo naplavine in spravljajo odvečno zarast. Na območju potoka Rečica in Lučnik naj bi do konca tega meseca utrdili podporne zidove in poškodovane kamnite obloge ter pragove.
Največja sanacija pa v teh dneh poteka na Grušoveljskem jezu, ki je s 140 metri najdaljši prečni objekt na celotni reki Savinji. Jez stabilizira niveleto Savinje in umirja njen tok ter napaja Grušoveljsko strugo, v pisnih virih ga omenjajo že v času pred
200 leti. Jez je bil zaradi dotrajanosti in poplav v zadnjem desetletju že močno ogrožen. Obstajala je nevarnost njegove porušitve, s čimer bi se popolnoma prekinil dotok vode v Grušovelj-sko strugo, sprememba celotnega vodnega režima na Savinji pa bi imela negativne posledice za poplavno varnost bližnjih naselij ter za habitate, za vodni in obvodni živelj.
Vrednost del (končana naj bi
bila prihodnji mesec) ocenjujejo na 500 tisoč evrov. Denar za naložbo, ki predvideva prenovo in utrditev celotnega temelja jezu, izvedbo novega vrhnjega sloja jezu z novim podenjem, stezo za prehod vodnih organizmov, razširitev struge nad jezom, izvedbo dveh stabilizacijskih pragov na odseku pod jezom in ureditev brežin pod jezom, bo zagotovila Direkcija RS za vode.
a tp, foto: jm
Od Zagerja do Term
Kolesarji povezavo že težko čakajo
Milena Krstič - Planine
Topolšica - Kolesarji, vse več jih je, so že težko čakali na kolesarsko pot od Zagerja do Term Topolšica, ki se jim je odmika-la kar nekaj časa. V dolžini dobrega kilometra bo speljana pod gozdom ob potoku Toplica do mestne in krajevne ceste, kjer se nahajajo turistični objekti Term. Kolesarska povezava bo razgibana, potok Toplica bo dvakrat z na novo zgrajenima mostovoma tudi prečkala. Osvetljevala jo bodo svetila, nameščena na dvain-tridesetih drogovih.
Dela pospešeno potekajo in
Za kolesarje bosta čez potok Toplica zgrajena dva nova mostova.
bodo zagotovo končana v pogodbenem roku šestdesetih dni, pravi vodja gradbišča Boštjan Oblak. Dela izvaja podjetje Andrejc, naložba pa bo stala
270.000 evrov. Projekt Občini Šoštanj delno sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in infrastrukturo RS.
55 tisoč evrov za gasilsko opremo
Velenje, 7. septembra - Mestna občina Velenje je za nabavo nove gasilske opreme letos namenila 55 tisoč evrov. Od tega so sofinancirali nakup novega gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Bevče v višini 35 ti-
soč evrov. Gasilci iz Pesja so prevzeli v upravljanje prikolico za reševanje ob neurjih. Vrednost prikolice je slabih 8 tisoč evrov. Sofinancirali so tudi nabavo novega kompresorja za PGD Velenje v višini 5 tisoč evrov. Ostala
društva so prejela zaščitno in reševalno opremo, ki je namenjena osebni zaščiti gasilca, in skupno opremo, ki jo potrebujejo gasilci pri intervencijah. Zanjo je občina odštela dobrih 7 tisoč evrov.
a bš
ELEKIROSERVIS IN TRGOVINA
-PGVŠE
ELEKTROSERVIS POVŠE, servis, trgovina in svetovanje, d.o.o. Kersnikova c. 2 d, Velenje | www.elektroservis-povse.com
Predstavitev orodja i'EPISS dne 21.9. med 9. in 11. uro.
031 599 001
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
Ponedeljek
Šaleška Veterina d.o.o.
Cesta talcev 35,3320 Velenje petek: 7.30 - 18.00, sobota: 8.00 - 13.00 03 891 11 46, 031 688 600
Občankam in občanom čestitamo ob prazniku.
■
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
21
Dosleden v vsem, kar počne
Srečko Potočnik iz Raven pri Šoštanju
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Najprej, ko sva se dobila na dogovorjenem srečanju, je povedal, da je pred enim tednom postal dedek. »Marcel je moj prvi vnuk. Vesel sem ga. Oh, kako sem ga vesel,« je rekel s takim posebnim žarom v očeh.
Srečko Potočnik je Šoštanjčan, natančneje Ravenčan, že dobrih šestinpetdeset let. Odkar se je rodil. Več kot štirideset let je godbenik. »Oče je delal v Tovarni usnja, kjer je delovala godba. Ta je imela za poučevanje instrumentov svoje učitelje in me je vpisal. Klarineta me je učil zdaj že pokojni Ivo Su-povec,« pripoveduje. Samo enkrat ni prišel k uri učenja. »Star sem bil kakšnih trinajst let. Namesto na vaje sem šel na bazen. Pa me je oče takoj, ko sem prišel domov, spregledal. Kje si bil, me je vprašal, jaz pa sem izstrelil kot iz topa, da na vajah. A so me na laž postavile mokre kopalke.« Takrat in le takrat se je izneveril Pihalnemu orkestru Zarja.
Zaradi orkestra je pogosto odsoten od doma. Kako na to gleda žena, ga vprašam. »Navdušena glasbenica je. Sicer ne igra, ne poje, pozna pa vse muzikante in vse skladbe. Bolj kot jaz.«
V Zarji je tudi funkcionar. »Že mlad sem se vključil. V času, ko smo imeli krizo, ko dolgo nismo imeli predsednika, sem opravljal podpredsedniške naloge. Pa je na enem od občnih zborov član upravnega odbora Janko Zacirkovnik rekel: »Srečko, a ni vseeno, če dobiš še titulo, saj tako ali tako delaš, kot bi bil predsednik. Pristal sem in ta pristanek zdaj traja že petnajst let.« V zvezi z Zarjo samo še tole - tudi eden od njegovih dveh sinov je godbenik. Jabolko
pač ne pade daleč od drevesa.
Veliko se udejstvuje tudi na drugih področjih. Prisoten je v življenju in delu tako v kraju, kjer živi, kot tudi v organih Občine Šoštanj. Že tretji mandat je svetnik in član komisij. Komisiji za priznanja pa predseduje.
Kot mlad fant se je rekreativno veliko ukvarjal s športom. »Čeprav videz tega danes ne kaže,« se zasmeje. Bil je član, tudi ustanovni, nogometne ekipe Mušketirjev, ki so bili strah in trepet drugim ekipam v dolini. »Osvojili smo blizu 200 pokalov. Bil sem vratar in na to obdobje imam same lepe spo mine.« S športom v Ravnah pa je povezan še danes kot član športnega društva. Ponosen je tudi na to, da je bil skupaj s sosedom Francem Vačovni-kom pred de setimi leti pobudnik ustanovitve Ravenske poti in sta jo tudi zari sala. Ta pot ni kar tako Najti jo je tudi v zemlje vidu planinskih poti Slovenije. Po njej se tradicionalno 25. junija podajo Ravenčani, po njej pa jo radi mahnejo tudi ljudje iz širne Slovenije. »Tudi tujce smo že gostili in jih spremljali na poti.«
Srečkovo prvo srečanje z vnukom Marcelom je bilo v porodnišnici. Želel ga je spoznati takoj, ko se je rodil.
Doma, na domačiji živi s svojo družino in staršema, imajo majhno posest. Slišala sem za šalo, ki kroži, da kjer drugi ne pokosijo, to opravi Potočnikov Sreč. »Ni šala. Res je. Pokosim vse tisto, kar drugi ne. V hlevu imamo dva bika, dva pujsa ... Vseskozi se je s tem ukvarjal oče, ko pa sta bolezen in leta naredila svoje in tega ne zmore več, smo vskočili žena, sinova in zdaj, ko jo imamo, tudi snaha. Vsako jutro, preden grem v službo, grem v hlev, opravim, kar je potrebno, se stuširam in uredim.« V službo gre s kravato. Sname si jo, ko popoldne, po njej, sede na traktorček, kot mu ljubkovalno pravi. »Sploh mi ni težko. To me sprošča.«
Zaposlen je v Zavarovalnici Triglav. Tri desetletja in pol četrtega ima delovne dobe. »Zavarovalnica je bila moja prva služba. Nekaj časa med šolanjem sem delal kot pismonoša, in to se mi šteje v delovno dobo. Kakšnih pet let me še čaka. Pa hvala bogu, da lahko delam. Vsaj jaz pravim tako.« Za štirinajst dni pa se je poleti vseeno odklopil od vsega. »Z ženo sva bila v Nerezi-nah in tam pozabila na vsakodnevne skrbi.«
Misli o Velenju
Velenje gre v pravo smer
Menaf Sinani, lastnik slaščičarne Jagoda v Velenju: »V Velenje sem iz Makedonije prišel po končani osnovni šoli avgusta 1998. Dedek je sem prišel že leta 1983, bil je tisti, ki je odprl slaščičarno Jagoda. V Velenju sem končal srednjo šolo, nato sem študiral v Ljubljani, kjer sem diplomiral na naravoslovno tehnični fakulteti. Dobrih 7 let sem v prestolnici delal na področju 3D tehnologij, potem pa se je, kot pove v šali »Lesi vrnil domov v Velenje.«
Medtem je dedek Jagodo zaprl, jaz pa sem lokal prenovil in ponovno odprl. Nadaljujem družinski posel, saj je bila to dedkova želja, čutil pa sem se tudi dolžnega, saj me je prav Jagoda pripeljala do Slovenije in izobrazbe. Vrnitev iz Ljubljane je bila po svoje težka, saj je tam tempo življenja veliko hitrejši. K sreči imam Velenje rad, lahko pa tudi rečem, da znam poskrbeti, da sem magnet za pozitivne dogodke. Teh ni, če sam ne narediš kaj za to. Mesto se dobro razvija, prebivalcem nudi veliko, prijazno je družinam. Z veseljem čez zimo, ko je Jagoda zaprta, na ŠCV-ju pomagam tudi mojim sonarodnjakom, saj mlade Albance učim slovenščine in jim pomagam pri integraciji. Vesel sem tudi, ker se odlično razvija tudi Velenjska plaža, saj je Jagoda poleti prisotna tudi tam. Še vedno pa delam tudi na področju 3D tehnologij.«
Za večjo varnost prikazovalnik hitrosti
Ljubno - V sklopu projekta Skupaj umirjamo promet, bosta zavarovalnica Triglav in podjetje Sipronika letos postavila 12 pametnih prikazovalnikov hitrosti na nevernih cestnih odsekih po Sloveniji. Med izbranimi je tudi odsek na regionalni cesti Radmirje - Gornji Grad v občini Ljubno, ki mnogim okoliškim osnovnošolcem ter dijakom služi
kot šolska pot. Kljub nizki omejitvi in hitrostni oviri na tem področju so povprečne hitrosti še vedno prevelike, ugotavljajo v lokalni skupnosti in na ljuben-ski osnovni šoli, prav tako pa na tem odseku še ni pločnika.
Pametni prikazovalnik bodo na omenjenem cestnem odseku postavili danes (v četrtek) dalje.
■ tp
Addiko gotovinski kredit
«=ify7«
I/se najboljše
PETEK, 15.9., OB 17. IN 18. URI SOBOTA, 16.9., OB 17. IN 18. URI
OTROŠKA REVIJA, SOBOTA, 16.9., OB 11. URI
WWW.CITY-CENTER.SI
13 CITYCENTER.CELJE

■
Addiko Bank
Kjer je 2+2=4
□ □	Poslovalnica Velenje
■ng-J 'Ljcti	Šaleška cesta 19
iiia^ii	03 425 73 58
^ LTa1-'jI	addiko.si
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
22
INTERVJU
ii'^AS
14. septembra 2017
Vedno so trenutki, ko pogreša domovino
Šla je v Avstralijo, da je spoznala, kaj si v življenju želi
Milena Krstič - Planine
Helena Menih iz Topolšice z nazivom doktorica znanosti, ki ga je opravila tam, v Avstraliji živi že devet let. O tem, da bi se vrnila v Slovenijo, ne razmišlja. Pride vsake toliko časa, da obišče svoje, da preveri, kako živijo. V tem času, ko je bila tukaj, smo ji odškrnili nekaj slovenskih trenutkov.
Kako ste gradili kariero?
»Po diplomi v Sloveniji sem šla na magisterij v Avstralijo. Končala sem ga v letu in pol in takoj nadaljevala doktorski študij, ob tem pa učila na fakulteti. Doktorirala sem spomladi leta 2015, že pred tem pa sem imela pogodbo za desetmesečno delo. Avgusta istega leta sem videla razpis za delo na New England University v Armidalu in se prijavila. Po razgovoru so mi ponudili službo za nedoločen čas in mi pomagali, da sem konec lanskega leta dobila v Avstraliji tudi uradno stalno rezidenco.«
Kje ste se ustalili, s čim konkretno se ukvarjate?
»Najprej sem živela skoraj pet let v Brisebanu, potem sem se preselila na Zlato obalo (Gold Coast), zdaj pa že več kot leto in pol živim na podeželju. Moje delo je na področju kriminologije in kriminalnega pravosodja. Specializirana sem za področje nasi-
lja nad ženskami, družbeno neenakost. Moji interesi so dokaj obsežni. To, kar sem omenila, je samo en majhen delček. Dnevno se ukvarjam s predavanji na fakulteti in z raziskovanjem. Nikoli mi ni dolgčas. Sem tudi mentorica študentu, ki opravlja doktorat.«
S čim vas je Avtralija pritegnila?
»Kaj me je potegnilo na drugo stran sveta? Hm ... mislim, da je bilo več faktorjev. Avstralija je sama po sebi fascinantna, glede na oddaljenost nekako eksotična. Mislim pa, da me je najbolj privlačil koralni greben. Preden sem šla, sem naredila izpit iz potapljanja, tam pa potem naredila tudi izpit za reševalnega potapljača (rescue diver).
Naslednja stvar, ki me je pritegnila, je bil jezik. Študij in delo v angleškem jeziku sta mi bila izziv. V Sloveniji je angleščina navadno prvi tuji jezik, a ga bolj redko uporabljamo. Sama sem želela znanje iz osnovne in srednje šole aktivno uporabiti. Znanje angleškega jezika mi koristi še danes.
V Kopru sem študirala socialno in kulturno antropologijo, tako da me je v Avstralijo potegnila tudi kultura. Aboriginska kultura je v Avstraliji uporabljena bolj v komercialne namene, vendar razen v bolj oddaljenih
mestih turisti težko slišijo zgod be domačinov. Imela sem srečo, da me je delo poneslo na lokacije, kjer sem lahko slišala zgodbe o njihovih prednikih in kulturi.
Poleg vsega tega pa je pretehtal poseben izziv. Preveriti sem hotela, kaj točno ^ si želim v ži vlj e-nju. V Avstraliji nisem nikogar poznala, nisem vedela, ali
so pa seveda tudi trenutki, ko je vsak, ki ima v govoru drugačen naglas ali pa je videti drugače, zelo slabo sprejet. Sama nimam veliko slabih izkušenj, kar je najbrž tudi razlog, da sem si izbrala to državo za svoj dom. So predsodki, a definitivno veliko manjši kot v Sloveniji.« Je bilo kaj, kar vam je na začetku predstavljalo kulturni šok? »Največja razlika je v ljudeh. Že od vsega začet-
bom sprejeta na magisterij ali ne, prihodnost je bila neznanka, a v Sloveniji mi je nekaj manjkalo.«
Kako prijazna pa je Avtralija do priseljencev?
»So primeri, ko imam občutek, da je zelo dobrodušna do vseh,
ka sem bila navdušena nad njihovo sproščenostjo, ki vpliva na komunikacijo v družbi, na odnos med ljudmi, stres, na način dela, način življenja ipd. Tudi standard je drugačen, najemnine za stanovanja se plačujejo vsak teden ali vsakih štirinajst dni, tudi
plača se običajno izplačuje na štirinajst dni. Kar se tiče hrane v restavracijah je več izbire. Razlike so tudi v šolskem sistemu, vožnja po cestah je po levi strani, finančno leto se konča junija, zelo priljubljena športa sta kriket in rugby ... Veliko je takega, kar
>
»Izziv sta mi bila koralni greben ter študij in delo v angleškem jeziku.«
je drugače kot pri nas. Za nekatere stvari sem potrebovala več časa, da sem se jih navadila, nekatere pa sem z lahkoto prevzela. Recimo delavnik se začne ob 9. uri in konča okoli 17. ure. To mi je zelo všeč. Zelo všeč pa mi je tudi to, da lahko določene uradne stvari urejaš osebno ali po telefonu, ljudje so zelo vljudni in potrpežljivi.« V Avstraliji, ki je ogromna dežela, živi tudi veliko Slovencev. Se kaj družite?
»Spoznala sem nekaj Slovencev, a tu, kjer zdaj živim, jih ni. Vem pa, da so slovenska društva po celi Avstraliji, a trenutno preveč oddaljena. Z nekaterimi Slovenci sem občasno v stiku.« Srečate kdaj kakšnega znanca, ki je na obisku v tej deželi, se kdo kdaj obrne na vas, da bi mu pri čem pomagali? »Nekaj znancev se je, ko so po-
tovali po Avstraliji, za nekaj dni ustavilo pri meni in nekateri razmišljajo o selitvi. To me veseli, čeprav to ne pomeni, da bomo živeli v istem mestu. Bo pa vsaj delček Slovenije nekako v moji bližini. Največkrat me sprašujejo, kaj naj si ogledajo, koliko časa traja pot in kakšne so cene. Zgodi pa se mi, da pozabim na razlike v oceni razdalj in časa, saj je v Avstraliji potovanje z letalom tako normalno kot v Sloveniji potovanje z avtobusom.«
Ali kaj pogrešate Slovenijo oziroma kaj iz Slovenije bi prenesli
v Avstralijo?
»Vedno so trenutki, ko jo pogrešam. Včasih si želim, da bi bila cela Slovenija z mano. Istočasno pa mi avstralska kultura in način življenja ustrezata in ne bi nič spremenila. Z menoj so stvari, ki me dnevno spominjajo na domovino. Predvsem knjige o Sloveniji, ki jih tudi z velikim veseljem razkazujem. Imam tudi borovničevec, ki ga moji prijatelji obožujejo.«
Prejšnji teden je dobila povabilo za sodelovanje v javni razpravi v avstralskem parlamentu v Canberri, kjer se lotevajo sprememb in izboljšav zakona s področja, s katerim se dr. Menihova ukvarja. Vabila je bila zelo vesela, veselje, da bo zastopala univerzo, pa je izrazil tudi dekan New Englad University, na kateri je zaposlena.
Košarica
trgovin rijaznih ljudi
Vse za
1. november
Ozimnica
0(03) 891 91 40 >	Hi	- DOSTAVIMO TUDI NA DOM
		
T
CITROEn
NOVI CITROEN C3
Feel PureTech 82 BVM
PREDNJI MEGLENKI
CITROËN CONNECT RADIO S 7" ZASLONOM NA DOTIK SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA OPOZORILNIK NENAMERNE MENJAVE VOZNEGA PASU PREPOZNAVANJE PROMETNIH ZNAKOV
10.990€
SPOZNAJ GA V ŽIVO

0,00008- 0,00203 g/km, število trdnih delcev p prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zrak,
stopnja EURO 6, specifične emisije c (CO2l je najpomembnejši toplogr
<ovih oksidov 0,0078- 0,0332 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev i plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno a, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.	CitrOen.Si
AVTO MURSIC, d.o.o., Žarova cesta 7, Velenje.
Telefon.: 03 898 54 80
■
zlasti k
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23
Mali vinogradniki posegajo po vrhovih
Vino Danila Pokleka iz Gavc državni prvak v kategoriji suhi jagodni izbor - Letos zna biti dobra trgatev
Tatjana Podgoršek
Vinogradnik in vinar Danilo Pokleka iz Gavc v občini Šmartno ob Paki je pred nedavnim svoji zajetni zbirki priznanj za vina dodal še eno zelo žlahtno. Prejel ga je na prvem državnem ocenjevanju vin, ki ga je pripravila Zveza društev vinarjev in vinogradnikov Slovenije za vino chardonay suhi jagodni izbor, letnik 2015. Od 100 možnih je zanj prejel 95 točk in si s tem prislužil veliko zlato priznanje v omenjeni kategoriji.
Čeprav je za vino že na društvenem ocenjevanju prejel najvišje priznanje, ga je uvrstitev na državnem presenetila. »Ocenjevanja so se vendarle udeležili tako veliki kot mali vinogradniki iz cele Slovenije. Seveda sem tega zelo vesel, pa tudi uspeha ostalih šmarških vinogradnikov na ocenjevanju. Če ne bi spremenili nekaterih pravil, bi spominski kozarec za najboljše vino v svojih kategorijah zagotovo prejeli še Alojz Slemenšek ter družini Horvat - Praprotnik. Člani šmarškega društva vinogradnikov smo znova dokazali, da lahko tudi mali posegamo po vrhovih,« je dejal ob obisku Po-kleka. Z vinogradništvom in vinarstvom se ukvarja približno 25 let, bolj zavzeto z ustanovi-
tvijo omenjenega društva v domačem okolju. To se je povezalo z Zavodom za kmetijstvo Maribor, njegovi strokovnjaki pa vsa ta leta člane društva na različnih oblikah izobraževanja seznanjajo z novostmi v vinogradništvu
V vinogradu sta »glavna« oba z ženo Faniko, v kleti sam, ker o negi vina in kletarjenju zaradi izobraževanja največ ve.
V vinogradu imata 1000 trsov različnih sort: med belimi poleg chardonaya še kerner, sovinjon,
Danilo in Fanika Pokleka:» Za dobro vino je potreben najprej kakovosten pridelek, nato pa prava nega.«
in vinarstvu. Menite, da danes o pridelavi in predelavi grozdja ter negi vina veste že vse? »O, kje pa, vsaka letina je drugačna in znanje je potrebno temu primerno nadgrajevati,« odgovarja.
zeleni silvanec, od rdečih pa modro frankinjo in zweigelt. Danilo prisega bolj na suha vina, med sortami mu je ljub zeleni silva-nec pri belih ter modra frankinja pri rdečih. Poleg omenjenega ja-
godnega izbora je preizkusil tudi, kako se »obneseta« ledeno vino in pozna trgatev. »Vsaka je po svoje zanimiva. Zanje se lahko odločiš šele takrat, ko vidiš, kakšne kakovosti je grozdje. Pa tudi vsaka jagoda ni primerna za »posebne« namene. Chardoney je recimo primeren za suhi jagodni izbor, če je letina primerna, tudi za ledeno vino.« In koliko grozdja je potrebnega za četrtino litra suhega jagodnega izbora? »Tega natančno ne vem, vem pa, da je bilo za 40 litrov potrebnega toliko grozdja, kot bi ga natrgali za blizu 300 litrov belega chardone-ya.« Tako kot ostale količine vina ima tudi tega bolj za prijatelje, za darila tistim, ki znajo ceniti kakovost. In teh je - na Fanikino in Danilovo zadovoljstvo - vse več. Kot ugotavljata, ljudje pozorno spremljajo ocenjevanja, in kakovostnega vina pri tako malih količinah, kot ga imajo šmarški vinogradniki, ni težko prodati.
Kakšnih posebnih načrtov z vinogradništvom in vinarjenjem nimata. Delo v vinogradu, pravita, zahteva celega človeka, imata pa početi še kaj drugega. Ju pogled na letošnjo letino v vinogradu navdaja z zadovoljstvom?« Sva imela kar srečo. Pozeba je bila do okoli 400 metrov nadmorske višine bolj blaga, tudi toča je padala bolj drobna. Čez 14 dni bo trgatev in letina zna biti znova zelo dobra,« je še dejal Danilo Pokleka.
Šoštanjčani zmagali v Laškem
Območno združenje slovenskih častnikov Laško je prvi petek septembra pripravilo že VII. tekmovanje v pripravi in kuhanju vojaškega obroka - »vojaški pasulj«. Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip iz območnih združenj Zveze veteranov vojne za Slovenijo, območnih združenj Zveze slovenskih častnikov in ekip Policijskega veteranskega združenja Sever. Tekmovanja se je udeležila tudi tričlanska ekipa OZVVS Šoštanj v sestavi Primož Cesnik, Ivan Juvan in Milan Fras.
Za pripravo vojaškega obroka so imele ekipe na razpolago tri ure, njihovo delo pa je budno spremljala štiričlanska ocenjevalna komisija. Ekipa OZVVS Šoštanj je s svojo mojstrovino dosegla prvo mesto ter pre-
hodni pokal. Po zaključku tekmovanja so se udeleženci ob dobri kulinarični ponudbi zadržali v prijetnem prijateljskem klepetu,
stkali nova prijateljstva in poglobili sodelovanje.
■ Leon Stropnik
»Mama, zdravja vam želimo!«
Marija Strahovnik je edina občanka v Šaleški dolini, stara več kot 100 let
Lokovica, 11. septembra - Po
podatkih Statističnega urada RS, Centralnega registra prebivalstva in Direktorata za upravne notranje zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve je 1. januarja 2017 živelo v Sloveniji 221 občanov, starih sto in več let. Največ v mestni občini Ljubljana, 55, 10 v mestni občini Maribor, povsod drugod je njihovo število nižje. V Šaleški dolini je le ena občanka stara več kot 100 let, in sicer Marija Strahovnik - Oberova Micka iz
gnenice. Kljub skrbni in ljubeči negi hčere Mojce in zeta Franca jo danes obišče dvakrat na teden tudi patronažna sestra.
Glasbo ima rada, še izvemo. Zelo jo vznemiri glas harmonike, na katero je igral njen pokojni mož. Na dan obiska sorodnikov je bila - po pripovedovanju Franca - tako vznemirjena, da je rekla harmonikarju: rada poslušam, ampak zdaj vas mam pa dost.« Najbolj pa uživa v petju. Tudi ves čas našega obiska je prepevala »če-
Lokovice v občini Šoštanj. V ponedeljek, prav na njen 102. rojstni dan, so ji poleg domačih stisnili roko še nekateri drugi prijatelji, znanci, sokrajani. Med drugim šoštanjski župan Darko Menih, predsednik krajevne skupnosti Lokovica Marko Jurič in šoštanj-ski naddekan msgr. Jože Pribožič.
»Danes mama ni najbolj razpoložena. Izmučili so jo včerajšnji obiski. 20 sorodnikov jo je včeraj obiskalo. Sama je imela 4 otroke, danes ima 12 vnukov in dva pra-pravnuka. So dnevi, ko je bistrih misli, ko se zaveda svojega življenja in let. Takrat se pogosto vpraša: kdaj bo pa mene neslo?« je ob obisku pripovedoval Franc Kore-nak, Marijin zet in - kot se zna pošaliti Marija - njen drugi mož.
Na posteljo jo je pred tremi leti priklenila poškodba - zlom ste-
ščena si Marija ...« in se zaradi snemanja s kamero in fotoaparati vmes pritožila: »Ne morem gledat, ker se taki bliska.«
Marija se je rodila v 13-članski kmečki družini Andrejc, po domače Oberovih, v Ravnah pri Šoštanju. Od devetih deklet je bila najstarejša, poleg nje živita še dve sestri. Skozi stoletje je doživela že vse. Trpljenje, ljubezen, pomanjkanje, izobilje. Pa vero in srečo, ki ju ima pravzaprav še danes, saj njeni najbližji skrbijo, da občasno začuti bližino in toploto domačega ognjišča. »Mama, zdravja vam želimo in kljub letom bistrih misli,« ji je voščil šoštanjski župan Darko Menih. Naj v miru in ljubezni dočaka še preostale dni življenja, ji želimo tudi mi.
■
■
Občankam
in občanom
iskreno čestitamo
za praznik Mestne ■ i " ■ * ' ■ občine Velenje!
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
24
ŠPORT
»»^AS
14. septembra 2017
Zadevali le okvir vrat
V Velenju in Mariboru zatajili strelci - Edina domača zmaga v Domžalah - Pred Rudarjem tri gostovanja
Trenerja Rudarja Marijan Pu-šnik in Aluminija Slobodan Gru-
bor sta bila navidezno zadovoljna, ker je vsaka stran dobila točko, najbrž pa veliko manj gledalci. Niso videli nobenega zadetka, goli pa so draž nogometne igre. Priložnosti zanje so bile, vendar so bili igralci premalo zbrani in nenatančni pri strelih.
Kidričani so hitro pokazali, da se ob jezero niso prišli samo branit in da se želijo vrniti domov vsaj s točko. Že po slabih desetih minutah igre so pokazali zobe in do polčasa še nekajkrat ogrožali Rudarjev gol. Tudi »knapi«, jim niso ostajali dolžni in le sreča za vratarja je bila, da žoga ni našla poti v mrežo na eni ali drugi strani.
Podobno se je odvr-tel tudi drugi polčas, le da so tokrat več pokazali igralci Rudarja. Maloštevilni gledalci, le nekaj sto jih t ^^ je prišlo, žal niso vi- " deli nobenega zadet- SHPfir! ka. Pa je bilo tudi v tem polčasu priložnosti kar nekaj. Sicer pa je bilo na celotni tekmi razmerje strelov v okvir vrat 7 : 4 v korist gostov, mimo vrat 10 : 6 v korist domačih, v kotih pa 13 : 0 za domače. Gostje so enako kot v prvi polovi-
ci tekme tudi v drugem polčasu nevarne domače napade zaustavljali z izbijanjem žoge v kot. Kot zakleto iz nobene takšne priložnosti igralci niso uspeli zatresti nasprotnikove mreže.
Na drugih zelenicah pa se je kolo odvrtelo takole. Po drugem neodločenem rezultatu Maribora ima Olimpija sedaj dve točki prednosti pred njim. Oboji pa
so še edini brez poraza. Gorica po četrti zaporedni zmagi za njo zaostaja za sedem točk, četrte Domžale za osem. Sledijo Krško z enajstimi, šesti Rudar z desetimi, sedmi Aluminij in osmo Celje s po devetimi. Vse bolj zaosta-
Prva liga Telekom Slovenije, 8. krog
Rudar Velenje - Aluminij 0:0
Rudar: Pridigar, Coralic', Vukliševic, Bolha, Pušaver, Bijol, Novak (od 79. Junuzo-vic), Črnčič, Trifkovic (od 88. Markovskij), Vizinger (od 56. Radic), Mary. Trener: Marijan Pušnik.
Drugi rezultati: Krško - Olimpija 2:4 (2:1), Ankaran Hrvatini - Gorica 0:2 (0:2), Domžale - Triglav 6:1 (3:1), Maribor - Celje 0:0, Rudar - Aluminij 0:0. Vrstni red: 1. Olimpija 20 (20:4), 2. Maribor 18 (13:5), 3. Gorica - 13 (9:7), 4. Domžale 12 (19:11), 5. Krško 11 (16:17), 6. Rudar 10 (7:10), 7. Aluminij 9 (10:12), 8. Celje 9 (10:13), 9. Triglav 4 (6:16), 10. Ankaran 2 (7:22).
jata novinca. Predzadnji Triglav ima štiri točke, zadnji Ankaran pa samo dve.
Točka stvaren odraz
Slobodan Grubor: »Pričakovali smo, da bo to trda tekma, saj je Rudar dobra ekipa, močna v pokrivanju. Tekma je bila zelo zanimiva. Oboji so igrali dobro, oboji so imeli priložnosti. Za nas je pozitivno, da na drugi tekmi zaporedoma nismo prejeli gola. V celoti vzeto je remi najboljši odraz dogajanja na igrišču.«
Premalo se pogovarjajo
Marjan Pušnik: »Moji igralci so pokazali veliko želje za zmago. Po priložnostih je gostom pripadel prvi polčas, nam drugi. Vsekakor to ni bila tekma za 0 : 0. Prej bi lahko bilo 3 : 3 ali še kaj več. Zelo žal mi je, da nismo
■ izkoristili svojih priložnosti. Imeli smo kar trinajst "m udarcev s kota. Fantje so se trudili, želeli, edino, kar jim zamerim, je, da premalo sodelujejo, se pogovarjajo, spodbujajo. V nekaterih situacijah moramo tudi bolj enostavno igrati, potem bodo prišli boljši rezultati. Vseeno mislim, da je bila to dobra tekma, z veliko tempa, priložnosti, žal pa je bilo na koncu le 0 : 0.«
Pred Rudarjem so tri gostovanja. »Takšen je pač sistem. V uvodnih dveh krogih smo bili vodilnima nasprotnikoma gostitelji, zdaj gremo k Triglavu, Domžalam in Ankaranu v goste. Upam, da so fantje po današnji točki spet dobili malo samozavesti. V Kranj gremo po zmago.
■ S. Vovk
Sosedski derbi Mozirjanom
Na območju Medobčinske članske lige Golgeter Celje ali po kakovosti četrte lige nastopa v novi sezoni le pet moštev. Doslej so odigrali dva kroga.
V sobotnem drugem so nogometaši Mozirja kot gostje v sosedskem derbiju z 2 : 1 premaga-
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
li lanskega tretjeligaša Šmartno 1928. V Žalcu, kjer je gostoval Odred Kozje, so domači zmagali z 1 : 0, Vojnik pa je bil prost.
Po dveh krogih so s polno bero točk, torej šestimi, v vodstvu Mozirjani. Drugi Žalec ima štiri, Šmartno na tretjem za zdaj le
skromno točko. Kozjani so po dveh porazih na ničli, Vojnik pa ni odigral še nobene tekme.
3. krog (16. 9. 17.00): Odred Kozje - Šmartno 1928, Mozirje - Žalec.
a vos
Potrebovali so takšno zmago
Ï
ïO -P
Rokometaši Gorenja so proti srbskemu podprvaku slavili ^ kar z desetimi goli razlike (34:24)
Rokometaši Gorenja so v torek zvečer navdušili z igro v 3. krogu loge Seha. Ne glede na to, da je srbski podprvak Dinama po kakovosti veliko slabši od njih. Tega se je zavedal tudi njihov trener, ki je po visokem porazu dejal: »Čestitam domačim za zmago. V nas je precej grenkobe, saj smo prišli v Velenje odločeni, da se čim bolj upiramo domačim. Stvarnost je pač takšna, so veliko boljši od nas. Mi si pač nabiramo izkušnje proti takšnim tekmecem.«
Prvi zadetek so na tekmi dosegli sicer gostje, nato pa so domači s čvrsto igro vseh igralcev, v obrambi, ob razpoloženem vratarju Klemenu Ferlinu in sijajnemu kapetanu Niku Medvedu začeli svojo 'polko'. Po treh obrambah in kapetanovih golih je bilo po dobrih petnajstih minutah že 10:5, ob polčasu pa neulovljivih sedem golov prednosti. Trener je tudi v nadaljevanju zahteval zavzeto igro. Igralci so še naprej leteli po igrišču pet minut pred koncem imeli prednost
dvanajstih golov (31:19), končali pa z okroglimi +10. Priložnost za igro so tudi mladi igralci Jan Tajnik, Jernej Drobež in Ibrahim Haseljic. Slednje je zabil kar pet golov.
Trener Gorenja Željko Babic bil zadovoljen s predstavo svojih igralcev ne glede na to, da ve, da imajo še veliko rezerv: »Najpomembneje je, da smo bili dane relativno dobri v obrambi. Dosegli smo veliko lahko golov, kar je vplivalo na to, da smo hitro napravili neulovljivo razliko. Slabo pa je, da je še vedno veliko igralcem pod pritiskom, kar moramo odpraviti. Posledica tega so tehničine napake, ki jih v bolj zahtevni tekmi ne sme biti. Igralcem se kljub zahvaljujem za njihovi zelo zavzeto in disciplinirano igro, še zlasti v obrambi, in seveda za visoko zmago. V nedeljo moramo igrati še boljše, še bolj zbrano in s čim manj osnovnimi napakami, kajti Španci bodo veliko močnejši nasprotnik, kot jer bil današnji.
Zgoščen ritem
Pred rokometaši Gorenja je do konca leta zgoščen ritem mednarodnih tekem. Kar devetnajst-krat bodo stopili na parket. V nedeljo začenjajo še tekmovanje v skupinskem delu lige prvakov. Gostili bodo španskega podprva-ka Abanca Ademar Leon.
Klube so razvrstili v štiri skupine (A, B, C, D). V tretji bodo poleg Velenjčanov in Špancev igrali še romunski Dinamo, danski Skjern, švicarski Kadetten Schauffhausen in norveški Elverum. Slovenski državni prvaki Celjani (v soboto bodo gostili madžarski Veszprem) bodo nastopali v skupini B. Najmanj šesto mesto v skupini jim zagotavlja napredovanje v osmino finala. Velenjčani pa bodo morali za nadaljevanje tekmovanja najprej osvojiti prvo ali drugo mesto, nato pa v neposrednem dvoboju izločiti še prvo ali drugo moštvo iz skupine D.
Liga Seha, 3. krog:
Gorenje Velenje - Dinamo Pančevo 34:24 (18:11) Gorenje Velenje: Ferlin (9 obramb), Zaponšek (2 obrambi), Cehte 3, Medved 7 (2), Huseljic 5, Ovniček, Grebene 2, Toskic 2, Drobež, Potočnik 5, Golčar 2, Markotic'
1,	Verdinek 4, Kleč, Tajnik 1, Pejovic'
2.	Trener: Željko Babic'.
Vrstni red: 1. Vardar 9, 2. PDP Zagreb 6, 3. Tatran 6, 4. Metalurg 6, 5. Celje 6, 6. Meškov 3, 7. Gorenje
3,	8. Nexe 3, 9. Dinamo 3, 10. Voj-vodinaO.
4.	krog (20. 9.): Nexe - Gorenje Lige prvakov, 1. krog: Gorenje - Abanea Ademar Leon (17. 9., ob 17:00):
Ribničanom in Koprčanom le točka
Začelo se je novo rokometno prvenstvo v tako imenovani Ligi NLB. V njej v rednem delu prvenstva nastopa deset moštev. Rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so pred nedavnim z zmago (prireditelj je bil Slovenj Gradec) nad Mariborom Branikom z 32 : 25 že šestič osvojili superpokal, in Velenjčani se bodo zaradi igranja v regionalni ligi Seha prvenstvu pridružili šele v končnici.
V najboljši rokometni druščini ni več Drave Ptuja, Dola TKI Hrastnika, Istrabenza Plinov iz Izole in Slovenj Gradca 2011, nova člana pa sta Slovan in Herz Šmartno.
Najboljše štiri ekipe iz rednega dela se bodo uvrstile v končnico za prvaka, preostalih šest pa v skupino za obstanek. Iz prve lige bosta izpadli najslabši ekipi v skupini za obstanek. Tudi v tej sezoni bodo vse ekipe v sklepni del prenesle vse točke iz rednega dela. Celjani (branitelji naslova) in podprvaki Velenjčani bodo končnico začeli z enakim številom točk (tako kot v prejšnji sezoni), kot jih bo imel najboljši v prvih osemnajstih krogih.
V uvodnem krogu so manj od načrtovanega dosegli v prejšnjem prvenstvu tretji Ribničani ter če-
trti Koprčani, ki jih v novi sezoni vodi slovenski selektor Veselin Vujovic. Dolenjci so v Ormožu iztržili samo točko, enako moštvo z Obale v Trebnjem. Koprčani so na začetku drugega polčasa imeli celo prednost petih golov, a to ni bilo dovolj, da bi proti v prejšnji sezoni osmim domačinom potrdili vlogo favorita.
Rezultati 1. kroga: Slovan - Herz Šmartno 30 : 30 (16 : 13), Trimo Trebnje - Koper 2013 21 : 21 (10 : 12), Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica 22 : 22 (12 : 10), Dobova -Urbanscape Loka 21 : 27 (11 : 16), Krka -Maribor Branik 31 : 34 (15 : 19).
a vos
K
r?
Čestitke ob prazniku Mestne občine Velenje,
ŠPDRTNPARK
JEZERO
Predprodaja sezonskih zimskih terminov za;
-	tenis
-	mali nogomet
-	badminton info: 070/830-527
^^JÈÉ Univerzum trade d.o.o. sipiporeini aka cesta 18 Vele , /r "-^J^aznikobaneVelenje!	
Največja izbira izdelkov za hujšanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter športen način življenja •	Velenje, Mercator center, T: 05 99 75 219 •	Celje, Mariborska 120, T: 08 205 60 18	OotiOdik ii
UNIVERZUM
T: 03 587 11 17
■
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
ŠPORT
25
Prijavite otroke za dobrodelni tek
Tekli bodo za otroke z downovim sindromom, da se bodo lahko udeležili evropskega prvenstva v plavanju v Parizu
Milena Krstič - Planine
Velenje - Priprave na 2. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku, ki bo 30. septembra ob Velenjskem jezeru, so v polnem teku. Nanj so vabljeni otroci iz vse Slovenije, saj več kot jih bo, več denarja bodo zbrali in tako pomagali skupini Delfinčkov, otrokom plavalcem z downo-vim sindromom iz Plavalnega kluba Velenje, da se bodo lahko udeležili evropskega prvenstva, ki bo od 28. oktobra do 4. novembra v Parizu. Letos želijo zbrati še več, kot so lani, ko jih je teklo 420, zbrali pa so 5.100 evrov. Zbrana sredstva s
startninami (ta znaša 5 evrov za vsakega otroka) bodo v Skazi podvojili in jih dodali svoji začetni donaciji 3.000 evrov. Idejo teka je letos podprlo iz-
>
Otroke prijavijo odrasli na www. otrokotroku.si
jemno število podjetij, močno računajo še tudi na ostale. Posebno osebno ambasadorstvo projekta pa je sprejel nekdanji smučar, priljubljen športnik in vzornik mladih Jure Košir.
Bistvo dobrodelnega teka
Otrok otroku je, da tečejo v paru in tako pomagajo drug drugemu pri doseganju cilja. Staršem in otrokom ni potrebno, da sami najdejo svoj par, saj bodo za to z veseljem poskrbeli donatorji. Pomembno bo, da na cilj pritečejo z roko v roki in tudi tako uresničujejo sporočilo »Zmagamo, ko si pomagamo!« Otroci tečejo na progah različnih dolžin; stari od 1. do 4. leta starosti in otroci s posebnimi potrebami 450 metrov, otroci od 5. do 9. leta 900 metrov, od 10. do 14. leta pa 1.800 metrov.
Pikin dobrodelni tek ta petek
Velenje - Triatlon klub Velenje skupaj z lokalnimi športnimi in humanitarnimi organizacijami (Športna zveza Velenje, Festival Velenje, Rotary klub Velenje, Rotaract Velenje) ter ob podpori MO Velenje pripravlja 3. Pikin ultra tek, ki bo potekal na obali Velenjskega jezera.
24-urni »Pikin ultra tek«, ki je
humanitarne narave in je uvod v letošnji Pikin festival, se bo začel v petek, 15. septembra, ob 18. uri, zaključil pa po 24 urah, torej v soboto, 16. septembra, ob 18. uri.
Namen teka je privabiti tekače, športnike in ljudi dobre volje, da se udeležijo prireditve in da v terminu dogodka pretečejo ali pre-
Ponovni uspeh velenjskih petankarjev
Podvelka, 9. septembra - V soboto so člani Društva petanke Velenje sodelovali na tekmovanju za pokal občine Podvelka, na katerem so dosegli odlične rezultate. Vitrine društva so napolnili s petimi pokali, tremi za prva mesta in dvema za drugi mesti.
Sedaj jih čakata še dve pomembni tekmi. TOUR dvojke in Državno prvenstvo za veterane. Želijo si, da letošnjo sezono zaključijo v vrhu Združenja društev petanke v Sloveniji. Poleg tega si še vedno želijo pomladiti svoje vrste, zato so pred kratkim z
Nordijci
V Švici zmaga Osterca in odlični nastopi Velenjčanov
Ta vikend (8.-10. septembra) je v švicarskem Kanderstegu potekal Alpski pokal v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Sodelovali so skakalci in kombinatorci iz vseh sedmih alpskih držav, in sicer poleg Slovenije - od teh kar 6 Velenjča-
nov, še iz Avstrije, Nemčije, Francije, Italije in Švice. V petek sta se v konkurenci 68 mladih skakalcev pomerila Velenjčana Aljaž Osterc in Jan Bombek. Aljaž je opravil dva odlična skoka in popolnoma pome-tel s konkurenco. Jan pa si je priska-kal 23. mesto.
Ponovni obračun so opravili v soboto, 9. septembra. Aljaž Osterc si je priskakal 6. mesto, Jan Bombek pa 17.
Tudi za nordijske kombinatorce so pripravili dva obračuna, in sicer v soboto in nedeljo; obakrat z enim skokom in tekom na 5 kilometrov.
Balinanje
Gorica še v vodstvu
Tekma v dvanajstem krogu je bila najbolj zanimiva v Vinski Gori, kjer so domačini gostili ekipo DU Velenja, ki je prišla kot veliki favorit. Domačini so se presenetljivo močno upirali, vendar do popolnega uspeha le niso mogli priti. Na koncu jim je uspelo gostom odščipniti točko, rezultat je bil 4 : 4.
Druga tudi zelo pomembna tekma je bila v Slovenskih Konjicah, kjer so domačini gostili zelo neugodno ekipo BŠDU Premogovnik. Srečanje je bilo napeto, gostje kar niso popuščali. Na koncu pa so vseeno
klonili z rezultatom 6 : 2 za domačine, ki so imeli tudi razliko v točkah nekoliko višjo od gostov.
Tretje srečanje v tem krogu je bilo na Polzeli, kjer so domačini že pred srečanjem veljali za popolnega favorita proti ekipi gostov iz BD Šentjur. Tako se je srečanje tudi končalo z rezultatom 8 : 0 in ogromno točkovno razliko.
Vrstni red ekip: 1. PDU Gorica 16 točk, 2. BK Polzela 15, 3. BŠDU Premogovnik 12, 4 DU Velenje 9, 5. DU Slovenske Konjice 8, 6. DU Vinska Gora 7, 7. BD Šentjur 5.
Ekipa PDU Gorica je bila v tem kolu prosta.
V drugi ligi so igrali osmi krog. Igralci Dobrne so gostili neugodne
Robert
Krenker
ponovno
do naslova
državnega
prvaka
Murska Sobota, 8. septembra
- Na državnem prvenstvu v športnem padalstvu v kategoriji Wingsuit je kljub neugodnim vremenskim razmeram organizatorju tekmovanja, AK Murska Sobota, uspelo tekmovanje spraviti »pod streho«. Že drugo leto zapored je naslov državnega
prvaka osvojil Robert Krenker
iz Velenja. Drugo mesto je zasedel Nejc Sedovnik in tretje Boris Kos. »Zame je državno prvenstvo predstavljala eno pomembnejših tekem letos. Bil sem v kar nehvaležnem položaju, saj sem veljal za favorita, to pa je bil zame dodaten pritisk. Konkuren-
ca je bila letos bistveno močnejša in prepričan sem, da bo vsako leto težje zmagovati. S skoki sicer nisem najbolj zadovoljen, saj sem naredil dve večji napaki. Vesel pa sem, da mi je kljub vsemu uspelo osvojiti naslov državnega prvaka,« je dejal Robert Krenker.	a
Velenjski atleti solidni na atletskem pokalu
hodijo poljubno dolgo dolžino ter s prostovoljnimi prispevki pomagajo otrokom. Vsa sredstva v obliki startnine se bodo namreč v celoti donirala Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki bo z zbranim zneskom popeljala otroke na športne počitnice.
Nova Gorica, 9. septembra - V
soboto in nedeljo so v Novi Gorici potekala tekmovanja za atletski pokal Slovenije. Solidni so bili tudi atleti AK Velenje, ki so med ženskami ekipno zasedli 3., med moškimi pa 4. mesto. Maja Mi-halinec (AK Velenje) je v svojem prvem nastopu po enoletnem premoru zaradi poškodbe Ahilove tetive za pol sekunde ugnala vse tekmice in se spustila pod mejo 12 sekund (11,94). Prva mesta so osvojili še velenjski atleti Jerneja Smonkar, Barbara Letnar, Jan Kramer in Peter Hribaršek.
Maja Mihalinec, najboljša slovenska atletinja pred dvema
letoma, se je po letu dni spet vrnila na tekmovališča: "Bilo je malo nervoze in mogoče preveč razmišljanja, če me še boli noga. Toda tudi trener Srdjan Djordje-vič mi je rekel, da naj grem na vso moč in naj odmislim bolečine. Med tekom jih nisem čutila, kot tudi ne zadnje tri, štiri tedne na treningih. To je tudi približno obdobje, ko sem se pripravljala na to tekmo, prej nisem bila sposobna sprintati brez bolečin. Cilj je bil, da zdrava pridem skozi cilj in zmagam. To sem dosegla, časi pa bodo še boljši, ko bom odmislila bolečino iz podzavesti. V sredo grem na magnetno reso-
nanco in bomo videli, ali je poškodba povsem zaceljena ali pa bo treba še kaj narediti," je Mi-haličeva strnila prvo in hkrati tudi svojo zadnjo tekmo sezone.
Izidi, ekipno, člani: 4. AK Velenje 157; članice: 3. AK Velenje 165; posamično, moški AK Velenje: 1500 m: 1. Jan Kramer 4:21,91; 5000 m: 2. Armend Berisha 15:47,89; 400 m ovire: 1. Peter Hribaršek 54,77; višina: 3. Andraž Marolt 1,80
ženske AK Velenje: 100 m (-1,0 m/s): 1. Maja Mihalinec 11,94; 400 m: 2. Jerneja Smonkar 54,60; 800 m: 1. Jerneja Smonkar 2:08,05; kladivo: 3. Esma Pajt 44,30; krogla: 1. Bernarda Letnar 10,54; kopje: 2. Bernarda Letnar 49,85.
veseljem gostili skupino otrok, ki jo je k njim pripeljala Zveza prijateljev mladine Velenje. Ti so bili nad igro petanke več kot navdušeni, zato upajo, da se jim bo kdo od njih kmalu pridružil.
rdeča dvorana šrz
VELENJE
03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si
Prvi spopad 67. vrhunskih nordijskih kombinatorcev so izvedli v soboto, 9. septembra. Zelo se je izkazal Velenjčan Rok Jelen, ki je bil po skoku na 16. mestu, v tekaškem delu pa je odlično napredoval vse do končnega 8. mesta. Gašper Brecl je bil na koncu 17., po skoku 13. Vid Vrhovnik je bil po skoku 25., v tekaškem delu je napredoval do 23. mesta. Ožbej Jelen je bil 29., po skoku 27.
Na nedeljski preizkušnji je Gašper Brecl osvojil odlično 13. mesto, Vid Vrhovnik 17., Rok Jelen pa 25.
a Saša S.
Bazen Velenje: mali in veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turška savna in fitnes studio.
Rdeča dvorana: tenis, namizni tenis, badminton, squash, parter.
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje
goste iz KU Gorenje. Srečanje je bilo zelo izenačeno, tako da se vse do zadnjega meta ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Na koncu se je končalo z remijem 4 : 4 in nekoliko boljšo razliko v točkah za domačine.
V drugem srečanju so domačini iz Kavč gostili ekipo DU Šmartno ob Paki, s katerimi niso imeli pretežkega dela, saj so jih premagali z rezultatom 6 : 2 in z nekoliko višjo točkovno razliko.
Srečanje med BK Topolšica in BS Vrbno iz Vrbice je bilo preloženo.
Vrstni red: 1. KU Gorenje 13 točk, 2. PDU Kavče 11, 3. BK Topolšica 10, 4. DU Dobrna 8, 5. BS Vrbno -Vrbica 3, 6. DU Šmartno ob Paki 1.
a T. F.
■
■
■
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
26
MODROBELA KRONIKA
»»^AS
14. septembra 2017
Kljub opozorilom številne kršitve
Med kontroliranimi vozniki nekateri še vedno izstopajo v smislu prekoračitev hitrosti ter prevoza otrok in tehnične urejenosti vozil, s katerimi se prevaža otroke
Celje, Velenje, 5. septembra -
Policisti Postaje prometne policije Celje so v torek dopoldan v okviru izvajanja aktivnosti za večjo varnost otrok v cestnem prometu izvedli poostren nadzor voznikov in vozil, s poudarkom na ugotavljanju kršitev cestno-prometnih predpisov v bližinah šol in na poteh, ki vodijo v šolo.
Pri tem so, kot so sporočili s Policijske uprave Celje, ugotovili kar nekaj prekrškov, med njimi so izstopali trije.
V postopku so imeli voznika kombiniranega vozila za prevoz otrok, ki je v vozilu prevažal več otrok, kot je imel v vozilu sedežev, vozilo pa tudi ni izpolnjevalo pogojev za prevoz otrok. Zaradi tehnične neurejenosti so po-
licisti vozilo izločili iz prometa, vozniku pa izrekli globo. Ukrepali bodo tudi zoper samostojnega podjetnika.
>
Vse, še posebej tiste, ki so odgovorni za prevoz otrok, znova opozarjajo, da alkohol in vožnja nista združljiva.
Eden od voznikov osebnega avtomobila je na zaznamovanem prehodu za pešce izsiljeval prednost otrokom, ki so na poti v šolo po njem prečkali vozišče. Seveda so oglobili tudi tega.
Srečali pa so se tudi z voznikom, ki je na avtocesti A1 vozil s hitrostjo 242 kilometrov na uro. Temu so izrekli 1.200 evrov globe in 9 kazenskih točk.
Policisti policijske postaje Žalec, ki so nadzor opravljali v četrtek, 7. septembra, pa so v neposredni bližini ene od osnovnih šol na njihovem območju dopoldne ustavili voznika avtobusa, ki je vozil šest otrok. Odredili so mu preizkus z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da je imel voznik 0,38 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Izdali so mu plačilni nalog v višini 600 evrov, izrekli 8 kazenskih točk in prepovedali nadaljnjo vožnjo.
a mkp
POLICIJSKA kronika
Neznanec ožgal ostrešje
Velenje, 6. septembra - V sredo je lovec iz Škal obvestil policiste, da jim je neznanec poškodoval lovski dom. Na njem je ožgal ostrešje. Povzročil jim je za okoli 2.000 evrov škode.
Voznici čelno trčili
Velenje, 7. septembra - V četrtek okoli 16. ure se je v Studen-cah na glavni cesti Arja vas-Ve-lenje zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 34-letna voznica osebnega avtomobila. Ta je med vožnjo proti Velenju zapeljala na nasprotno
Pripnite se - za vašo varnost gre!
Ta teden teče nova akcija policije, v kateri preverjajo uporabo varnostnega pasu. Več pozornosti namenjajo potnikom na zadnjih sedežih, mladim voznikom in voznikom tovornjakov, kombi-jev in avtobusov. Če bi v uporabljali varnostne pasove, bi bilo 40 % manj žrtev nesreč.
stran vozišča in čelno trčila v 29-letno voznico nasproti vozečega avtomobila, ki je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe.
Obe sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno bolnišnico Celje. Zaradi kršitve prometnih predpisov bodo povzročiteljici nesreče policisti izdali nalog za plačilo globe.
Velenjčan kradel v Celju
Celje, Velenje 7. septembra - V
četrtek okoli poldneva so policisti v enem od večjih nakupovalnih centrov v Celju obravnavali kaznivo dejanje tatvine. Zaposleni so pri nečednem poslu, tatvini dveh pohodniških jaken, prijeli 33-letnega Velenjčana. Policisti ga bodo po vseh zbranih obvestilih kazensko ovadili na pristojno
državno tožilstvo. Tudi v Velenju se je istega dne nekdo na nepošten način pripravljal na hladnejše obdobje. Pri tatvini dveh ja-ken so ga zalotili v Lidlu.
Odnesel nakit
Mozirje, 8. septembra - V petek nekaj pred polnočjo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Bočni na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Storilec, ki je v hišo vstopil skozi kuhinjsko okno, je ukradel več kosov nakita.
Rudar ob 600 evrov
Velenje, 9. septembra - V soboto je policistom rudar iz Premogovnika Velenje naznanil krajo. Iz njegove omarice je izginilo 600 evrov. Policisti v zvezi z dogodkom zbirajo obvestila.
Svečanost ob 120-letnici
Velenje, 16. septembra - V počastitev 120-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Velenje bodo v soboto ob 17. uri pripravili slavnostno sejo s podelitvijo zahval. Na njej bodo prevzeli tudi nov mladinski prapor PGD Velenje. Prireditev bo potekala v prenovljeni večnamenski dvorani gasilskega doma, ki je dobila tudi poseben vhod.
a bš
Iz POLICISTOVE beležke
Nista se pretepala, ampak sta spala
Šoštanj, 7. septembra - V četrtek so šli policisti v Šoštanj na Kajuhovo cesto. Tam naj bi se, kot so policistom sporočili sosedi, prepirala in pretepala zakonca. Pa najbrž ni bilo čisto tako. Ob prihodu policistov sta oba spala, a so ju prebudili in z njima opravili pogovor. Ta je pokazal, da se med njima ni dogajalo nič posebnega.
Nasilen sin
Velenje, 7. septembra - V četrtek je nasilen sin grozil očetu in mami, da ju bo ubil. Policisti so sinu izrekli prepoved približevanja, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini.
Zasegli avtomobila
Velenje, 8. septembra - V petek so vozniku, ki so ga v zadnjih dveh letih opremili že s tremi pravnomočnimi od-
ločbami, povezanimi s hujšimi prekrški v prometu, zasegli avto. Ponovno so ga zalotili pri hujšem prekršku, vozil je namreč pod vplivom alkohola. Še en avto pa so drugemu vozniku zasegli dan za tem, v soboto, 9. septembra. Razlog je bila vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
Obležal pod 'težo' alkohola
Velenje, 8. septembra - V petek je v državni proračun spet kanilo nekaj malega. Vanj bo plačal tisti, ki je na Tomšičevi preveč glasno vrtel glasbo, in tisti, ki je na Rudarski cesti obležal pod 'težo' alkohola.
Zbil psa
Velenje, 9. septembra - V soboto je neznani voznik v Paki pri Velenju zbil psa. Pes je na kraju poginil.
Otroke hitro kaj premami
Zavod Varna pot in Lidl sta ob začetku šolskega leta družno pripravila deset preventivnoizobraževalnih delavnic o prometni varnosti za otroke in starše po Sloveniji
V delavnicah so jih poučili o pravilnem ravnanju v cestnem prometu.
Milena Krstič - Planine
Velenje, 5. septembra - Svoj prispevek k varnejšemu začetku (in nadaljevanju) novega šolskega leta v prometu sta v Velenju dodala Zavod Varna pot in Lidl Slovenija. V torek sta na parkirišču pred Lidlom izvedla preven-tivnoizobraževalno delavnico o prometni varnosti za otroke in starše. Te delavnice skupaj izvedeta v septembru na desetih lokacijah po Sloveniji.
Delavnice so vključevale prometni poligon za najmlajše, ustvarjalni kotiček, v katerem so otroci izdelovali srčke, ki so jih potem lahko namestili na varnostni pas v vozilu, s katerim se vozijo. Ta jih bo spomnil na to, da morajo biti med vožnjo vedno
Rekli so > Kristjan
Štaba, Zavod varna pot: »Otroci promet doživljajo drugače kot starejši. Hitro jih premami kaj na drugi strani ulice in takrat pozabijo na vsa pravila.«
pripeti. Predstavili so otroške varnostne sedeže, varno opremo kolesa ...
Staršem in mladostnikom so predstavili naletne teže na tehtnici, ki pove, koliko smo pri različnih hitrostih v trenutku trka
dejansko težki in kakšne so takrat sile, ki delujejo na človeka. »Veliko jih ni moglo razumeti, da lahko tudi čisto običajni predmeti, ki so z nami v vozilu, torbice, mobilni telefoni ... pri trku - pa naj si bo pri 30, 50 ali 90 kilometrih na uro, dosežejo zelo veliko težo,« je povedal Kristjan Štaba iz zavoda Varna pot. Ti bodo gotovo odslej take predmete shranili varno v prtljažnik.
Veliko pozornosti so bila deležna tudi očala za simulacijo alkohola in drog ter simulacija zdrsa na drseči oziroma mokri podlagi, s čimer so zlasti voznike opozorili na dodatno previdnost v jesenskem in zimskem času, ko so ceste mokre in spolzke.
Znanec ga je udaril
Šoštanj, 10. septembra - V nedeljo je v Šoštanju znanec udaril znanca. Polici- a sti so opravili razgovor z obema, plačilni nalog pa napisali tistemu, ki je napačno ocenil, da bo z udarci rešil nesporazum.
Sorodnik ga je užalil
Velenje, 11. septembra - V ponedeljek je Velenjčana užalil sorodnik. Pljunil je vanj. Z njim se bodo policisti še pogovorili in mu napisali plačilni nalog.
Opomogel si je v prostorih za pridržanje
Velenje, 10. septembra - Policisti so v nedeljo v Paki pri Velenju, ker je vozil vinjen, odvzeli prostost avstrijskemu državljanu. Ko si je v prostorih za pridržanje nekoliko opomogel, so ga privedli pred sodnika, da mu je za prekršek določil kazen.
■

Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
UTRIP
27
Veliko učencev uporablja šolski prevoz
HOROSKOP
V občini Velenje 17 vozil na dan opravi več kot 1200 kilometrov - V občini Šmartno se jih od 311 učencev vozi v šolo 120
Tatjana Podgoršek
Velenje - Šest matičnih osnovnih šol, prav toliko podružnic ter Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje v mestni občini Velenje obiskuje v tem šolskem letu 2929 učencev, od tega 358 prvošolcev. Približno 22 odstotkov ali nekaj manj kot 600 jih uporablja organizirane šolske prevoze, ki stanejo lokalno skupnost v enem šolskem letu 590 tisoč evrov, kar je več, kot so znašali stroški letošnjih vlaganj v investicijsko in redno vzdrževanje osnovnih šol.
»Šolske prevoze izvajamo v skladu z zakonodajo, ki določa, da je lokalna skupnost dolžna zagotoviti organiziran brezplačen prevoz učencem, ki so oddaljeni od šole več kot 4 kilometre, in tudi tistim s krajšimi razdaljami, če je njihova pot v šolo ocenjena za nevarno. Če hočemo zadostiti tema zakonskima zahtevama, je potrebnega toliko denarja. Približno 22 odstotkov vključenih osnovnošolcev v organiziran prevoz v šolo in iz nje je toliko, kot znaša republiško povprečje. Tudi po ceni (2,33 evra za kilometer) smo v slovenskem povprečju,« poja-
snjuje Peter Kovač iz Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje.
Šolske prevoze v lokalni skupnosti opravlja družba Izletnik Celje. Izbrali so jo na osnovi javnega razpisa leta 2012, z njo pa podpisali koncesijsko pogodbo za 8 let. Izletnik opravlja dejavnost s partnerjem - podjetjem APS Velenje ter podizvajalcem Streharjem, ki opravlja prevoze učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Ve-
>
V proračunu za ta namen kar 590 tisoč
evrov
lenje. Prevoze izvajajo s 17 različnimi vozili, na dan pa skupaj opravijo več kot 1.200 kilometrov. Stroške prevoza plača Mestna občina Velenje tudi staršem za prevoze otrok v specialne zavode v obliki znižane kilometrine.
Za zdaj v lokalni skupnosti sprememb na tem področju ne načrtujejo, saj bi zagotavljanje še večje varnosti zahtevalo še več denarja. Sicer pa ocenjujejo, da v tem trenutku za kaj takega ni potreb, saj s tako organiziranim šolskim prevozom zadostijo zahtevam zakonodaje in tudi potrebam staršev in njihovih otrok. »Ob tem naj omenim rezultate analize, ki so jo o šolskih prevozih opravili v občini Novo mesto za zadnjih deset let. Ti kažejo na precejšnje spremembe. Namreč veliko otrok, ki so hodili pred več leti v šolo peš ali s kolesom, danes v šolo vozijo starši. Me-
nim, da nekaj podobnega velja tudi za mestno občino Velenje,« je še dejal Peter Kovač.
Organizirani prevozi iz vseh vaških skupnosti
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki ocenjujejo, da imajo dokaj dobro organizirane šolske prevoze učencev. Tako kažejo - pravi šmarški župan Janko Kopušar - dosedanje izkušnje. »Na začetku šolskega leta so se sicer pokazale nekatere težave, jih tudi še pričakujemo, a jih sproti rešujemo.«
Lani so za izvajalce šolskih prevozov izvedli javni razpis in štiriletno koncesijsko pogodbo podpisali s tremi, ki na dan opravijo 110 kilometrov. Od 311 učencev na tamkajšnji šoli je namreč vozačev približno 120. Organiziran prevoz omogočajo učencem iz vseh vaških skupnosti v občini in tudi iz sosednje občine Braslovče, ki obiskujejo šmarško šolo. Prav tako občina plačuje prevoze učencem, ki obiskujejo Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. V tem šolskem letu je takih 6. Na leto namenjajo iz občinskega proračuna za šolske prevoze blizu 100 tisoč evrov.
»Vse od nastanka občine so med vozači učenci, katerih pot v šolo je daljša kot 4 kilometre (takih je približno 35 odstotkov), ostalo so prvošolci, učenci, katerih poti v šolo - po mnenju članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - niso varne, nekaj pa je tudi takih, ki po zakonu ne izpolnjujejo ne enega in ne drugega pogoja za uporabo brezplačnega šolskega
prevoza. Kot pravi Kopušar, je sam pregledal sezname vozačev in po njegovem bi bilo lahko nekatere starše sram, ker usmerjajo svojega otroka na šolski avtobus. Gre za učence višjih razredov, »ki bi se lahko sami odpravili v šolo in si pridobili določene življenjske izkušnje za takrat, ko bodo nadaljevali šolanje v drugih okoljih. Na poti v šolo lahko doživijo dogodivščine, ki jim bodo ob obujanju na šolske dni
>
Analiza šolskih prevozov v prid tudi tistim, ki zakonsko do njih niso upravičeni
prikradle smeh na obraz.«
Povedal je še, da so pred dvema letoma o tejo temi razpravljali s starši učencev šole in takrat je večina menila, naj ostanejo šolski prevozi nespremenjeni tudi za tiste, ki do njih niso upravičeni. Prisluhnili so jim, saj je analiza stroškov pokazala, da če bi omogočili organiziran prevoz le »zakonsko« določenim učencem, bi bil prihranek zanemarljiv, bistveno več pa bi imeli operativnih težav.
Čeprav so v lokalni skupnosti v zadnjih letih - tako Janko Kopušar - uredili kar nekaj varnih poti s pločniki, drugimi, primernejšimi trasami za pot v šolo, bodo tovrstne aktivnosti nadaljevali, saj želijo zagotoviti varnost tudi ostalim udeležencem v prometu.
Telefoniranje med vožnjo je neodgovorno
Celje, 6. septembra - V nadzoru nad spoštovanjem pravil o uporabi mobilnih telefonov med vožnjo, ki so jo policisti na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje izvajali v sredo dopoldne, so zaznali 155 kršitev, poleg teh pa še 40 kršitev neuporabe varnostnega pasu. Podoben nadzor so na območju PU Celje izvedli štirinajst dni prej. Zaznali so 122 kršitev. Policisti ob tem znova poudarjajo, kako nevarna in neodgovorna je uporaba telefona med vožnjo. Na voznika vpliva tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola, med pisanjem sporočil pa voznik na vozišče gleda štirikrat manj časa kot pri normalni vožnji.	a mkp
Šalek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta;
-	v Gornjem Doliču je bil 17. septembra 1890 rojen znani velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek;
-	17. septembra 1915 se je v Velenju rodil zdravnik in udeleženec NOB Franc Polh - Izak; umrl je v Ljubljani 30. marca 1989;
-	17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet;
-	18. septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub Gorenje Velenje;
-	20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniška tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki;
-	20. septembra 1956 so v Šoštanju v omrežje vključili prvo fa-
Zgodilo se je...
od 15. 9. do 21. 9.
-	15. septembra 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju, ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske, strojne in elektro usmeritve; dijaški dom poleg šole še ni bil dograjen, zato je prve gojence sprejel šele naslednje leto;
-	16. kimavca 1951 je Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951; poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado
v višini 365.000 takratnih dinarjev;
-	16. septembra 1977 so končali gradnjo predora pod gradom
Slovesno odprtje mestnega središča Velenja 20.9.1959 (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
zo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata;
- 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja, v spomin na ta dogodek zato svoj praznik praznuje Mestna občina Velenje;
-	na današnji dan 1960 se je v Celju rodil pedagog, rudarski strokovnjak, literat in filmski ustvarjalec dr. Boris Salobir;
-	jeseni leta 1955 so člani smučarske sekcije, ki je delovala v okviru Športnega društva Rudar Velenje, po načrtih Stanka Bloudka in domačina Alojza Jevše-naka začeli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu;
-	septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino »Šank rock, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 20. 4.
V	teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato ste seveda poskrbeli sami, saj ste se že pred časom začeli več ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, lahko v naslednjih tednih dosežete več, kot si trenutno upate misliti. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje
in dobra izbira ljudi, s katerimi boste delali, zato boste tokrat načrte izpeljali do konca. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaže, bo zamudnikov s plačili vsak dan več, vaše potrebe pa ne bodo majhne. Če ne boste previdni, se boste morali zadolžiti.
Bik od 21.4. do 21.5.
Zatišje, ki je po velikem projektu zavelo v vašem življenju, žal ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste še vedno imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca septembra speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Ljubezen? Želeli si je boste več.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Prihodnji dnevi ne bodo enolični, zato pa tudi enostavni ne bodo. V nedeljo vam bo jasno, da se bo trud, ki ste ga v neki projekt vlagali več tednov, vendarle poplačal. Zato boste brez težav vztrajali na začrtani poti. In to, kljub temu da se boste zaradi nje zamerili kar nekaj ljudem, tudi prijateljem. A ne bo nič takega, kar bi dolgoročno vplivalo na vaše odnose z njimi. Pravzaprav bo hitro pozabljeno, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni z učinki svojih dejanj. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če pred prihodom pustih jesenskih dni poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Bodite avanturist, poskusite kaj čisto novega.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ne bo vam lahko vztrajati, a trma bo tokrat pozitivna. Šli boste do konca, kar boste začeli uresničevati že danes. Vse, kar boste začeli v naslednjih dneh, boste tudi uspešno dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Pazite, da si boste v naslednjih dneh vzeli čas tudi za počitek in lenarjenje. Glavo imate polno, misli so pogosto težke. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Partner bo imel v teh dneh veliko majhnih želja. Potrudite se, da mu pomagate, da jih uresniči čim več. Oba bosta srečna, tudi zaradi tega, ker bosta veliko sodelovala.
Lev od 23.7. do 23.8.
V	vašem življenju se nenehno dogaja, dolgočasja ne poznate. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas čaka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov. Poleg tega vam planeti napovedujejo velike premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem
dogajalo, kaj zelo razburljivega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Nič slabega ne bo, prej obratno. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali trenutno v partnerski zvezi delate prav ali narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta, boste tokrat dokazali, da zmorete tudi to. Uspelo vam bo dokončati vse, kar si boste zadali na kratki rok.
Devica od 24.8. do 22.9.
Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s seboj, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši življenjski spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. Kose boste lotili nekega novega projekta, boste najprej precej uporniški in trdoglavi, že v nekaj dneh pa boste spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. Na vrat na nos ne bi šlo. V teh dneh boste tudi polni odličnih idej. Med njimi je ena, povezana z vašo poslovno potjo, ki ne sme čakati. Še dobro, da se tega že zavedate.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Veliko truda boste vlagali v odnose med domačimi, saj se zavedate, da ste se precej odtujili. Želeli si boste, da bi si povedali več, da bi skupaj iskali poti do rešitev. Tudi tistih, ki so povezane z investicijami. Čaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti. Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Vse bo teklo, kot si želite, zato bodo napori hitro pozabljeni. Od torka dalje boste čisto mirni. Končno se boste spet lahko posvetili stvarem, ki vas veselijo, zanje pa si niste mogli vzeti dovolj časa. Na ljubezenskem področju ne bo nobenega nemira, ker se ne bo dogajalo nič novega. Zdravje bo solidno, le prebava bo bolj lena.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo odvilo, tako kot si želite. Tudi zato, ker boste izjemno nestrpni. Že res, da časa nimate veliko, a če bi bolje premislili, preden ukrepate, bi hitreje prišli do želenega cilja. Vaše redno delo bo v teh dneh malce zastalo. Morda boste morali prositi za pomoč, kar vam je vedno težko. Začelo pa se vam bo odpirati tudi na drugih pomembnih življenjskih področjih. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato si boste nehote zaprli nekaj vrat. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo bolje, kot ste računali. Upoštevajte partnerjevo mnenje, saj velikokrat vidi stvari, ki jih vi ne.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Vaš spanec v naslednjih dneh ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj spregledali, saj trenutno končujete stvari, ki vam zelo veliko pomenijo. Vrgli se boste v delo, pri tem pa tlačili prava občutja ob izgubi, ki ste jo doživeli pred kratkim. Ne počnite tega, priznajte si, kako čutite in kakose počutite, sicersevam bo telo hitro maščevalo. Ideje, kako se lahko izvlečete iz občutij, ki jih nimate radi, v teh dneh še ne boste dobili. Ljubezen? Pogrešali boste dolge pogovore in iskrena čustva. Žal bo partner z mislimi povsem drugje kot vi. Oba potrebujeta čas, zato ne bodite nestrpni.
Kozorog od 23. 12. do 22. 1.
Precej nemirni boste. Vsak dan znova si boste želeli, da obdobje, ki bo polno negotovosti, čim prej mine. Pa ne bo. Vsaj ta teden še ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov lahko kaj hitrejši. Če si boste še tako želeli, da se zgodba konča, se ne bo, dokler ne bo čas zrel zato. Ni več veliko odvisno od vas, sedaj so na potezi drugi. Vse skupaj se bo odražalo na vašem počutju. Tisti, ki že dolgo niste obiskali zdravnika, ga boste v teh dneh morali. Sploh, ker verjetno z obiskom že čisto predolgo odlašate. Ko bo ta za vami, boste veliko bolj mirni, pa čeprav počutje še ne bo takšno, kot si boste želeli. Pri financah vam zvezde priporočajo več previdnosti.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to, kar držalo, saj se zgodba, ko se počutite izkoriščeni, nenehno ponavlja. A taki pač ste. Če le lahko, želite pomagati. Ob tem velikokrat pomislite, ali se vam bo to kdaj povrnilo. In ob tem spregledate, da se vam že vrača. Pohvalite se lahko s tem, da imate ljubečega partnerja in kaj nekaj iskrenih prijateljev, ki bi za vas naredili vse. To je veliko plačilo za vse, kar ste vi doslej naredili zanje. Zdravje bo ves teden precej občutljivo. Največ težav bodo imeli kronični bolniki, pogosti bodo tudi prehladi. Če bo prehudo, ostanite kakšen dan v postelji. Že zato, da ne bo še slabše.
Ribi od 19.2. do 20.3.
Vaši nameni bodo sicer dobri, a tokrat bo to premalo. Če bo treba, odprite tudi denarnico, saj veste, da vlagate tudi v svojo prihodnost. Ob tem poskušajte držati jezik za zobmi, moralni nauki tokrat ne bodo čisto nič pomagali. Ker pa je stanje na vašem računu trenutno manjše, kot si želite, bo treba zategniti pas, brez oklevanja. Če ga ne boste, boste spet imeli težave, ki se bodo odražale tudi na vašem zdravju. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta, celo dolgočasna. Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. In to prav dobro veste, a nimate volje, da bi se potrudili, da to spremenite. Vaše misli so drugje, s tem pa hodite po tankem ledu.
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
28
TV SPORED
»»^AS
14. septembra 2017
Četrtek, 14. septembra
Petek, 15. septembra
Sobota, 16. septembra
Nedelja, 17. septembra
Ponedeljek, 18. septembra
Torek, 19. septembra
Sreda, 20. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz
11.50 Na poti: z Markom Prezljem, dok. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Srečevanja, dok. 14.30 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV
15.00 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava
15.45 Prava ideja: Mikropis Holding 16.20 Večni študent, dok. feljton 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok.
odd. 17.55 Novice
18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev,
izob. odd. 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje, češka nad. 00.50 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd.
01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.35 Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok.
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip: Reformacija srca
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Alpe-Donava-Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom: Dobro je vedeti 2
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05	Proslava ob 70. obletnici
priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Nove Gorice
21.20	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Kinoteka: Mike Leigh, gost Nejc
Gazvoda
23.25	Boljši časi, ang. f.
01.15	Profil
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
03.00	Info-kanal
02.35 inro-Kanai
TVSLOr TVSLOr
06.30 Otroški kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris.
07.15	Biba se giba, ris.
07.35	Traktor Tom, ris.
07.45	Niko, ris.
07.50	Hrček Miha, ris.
07.55	Zlatko Zakladko: Čaj za zamudnike
08.15	Mora obstajati način, kratki dok. f.
08.30	Slovenski vodni krog: Tolminka,
dok. nan.
08.55	Na lepše
09.20	Kino Fokus
09.45	Bela sužnja, kolum. nad.
10.45	Slovenski magazin
11.10	Halo TV
12.15	Dobro jutro
15.25	Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dok. odd.
16.10	Moj vrt ima načrt, dok. odd.
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV: Inkontinenca
18.55	Ribič Pepe, odd. za otroke
19.20	Nagelj, jap. nad.
20.00	Ikar - sen o letenju, nemška dok.
20.55	Kjer bom doma, avstral. nad.
21.50	Trinajst, brit. nad.
22.55	Slovenska jazz scena:
International jazz kvartet
23.45	Glasbeni spoti, zabavni kanal
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 08.30 09.00
09.40 10.25 11.10 12.15 14.55 15.50
16.15 17.00 18.00 19.00
19.45 20.05 21.50 23.10
Otroški kanal Minka, ris. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Traktor Tom, ris. Niko, ris. Hrček Miha, ris. Bine: Korenčkova pita Dajmo, Daan!, kratki igrani f. Angeli ognja, kratki dok. f. Slovenski vodni krog: Korošaški slapovi in Bistričica, dok. nan. Prisluhnimo tišini, izob. odd. Hišica v preriji, am. nad. Halo TV: Inkontinenca Dobro jutro Dober dan
O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad. Halo TV
Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Litija, kviz
Infodrom: Dobro je vedeti 2 Piran - Pirano, slov. f. Kdo bi vedel, zabavni kviz Polnočni klub: Ne pozabi me
00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal
06.00	Kultura
06.10	Odmevi
07.00	Ali me poznaš: Jaz sem hrast
07.05	Biba se giba, ris.
07.30	Kljukec s strehe, ris.
07.50	Studio kriškraš, odd. za otroke
08.10	Vetrnica: Avtoportret
08.15	Ribič Pepe, odd. za otroke
08.40	Mulčki, ris.
08.45	Firbcologi, odd. za otroke
09.10	Mulčki, ris.
09.20	Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz
10.05	Infodrom: Dobro je vedeti 2
10.15	V svojem ritmu: Narodno-zabavna
glasba, dok. serija za mlade
10.45	Referendum 2017
12.40	Kaj govoriš? = So vakeres?
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
14.15	Ambienti
15.05	Dnevnik Mone Lize, fran. dok.
16.00	DNK - Družina Na Kavču: družina
Kermauner
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Moj vrt ima načrt, dok.
17.45	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Z vrta na mizo
18.35	Ozare
18.40	Kalimero, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.00	City Games - Igre mest 2017, finale
21.25	Pogrešani dekleti, brit. nad.
22.30	Poročila, šport, vreme
23.05	Lisičja vila Liza, madžarski f.
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, utrip, šport, vreme
02.10	Info-kanal
TV SLO T
06.30	10 domačih
07.00	Najboljše jutro
09.15	Dober dan
10.20	Hišica v preriji, am. nad.
11.25	Na lepše
12.05	Derren Brown, 2. del
13.05	Čudovita Japonska, jap. nan.
14.00	Šola za falote, angleški f.
15.45	Čarokuhinja pri atu: Kras
16.05	Od kamna do kristala, portret
Roka Petroviča
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Alfred & Sofie, dok. f.
18.50	Epilog: Mir
19.20	Infodrom: Dobro je vedeti 2
19.30	V svojem ritmu: Narodno-zabavna
glasba, dok. serija za mlade
20.05	Yves Saint Laurent, bel.-fran. f.
21.50	Zvezdana: Očim in pankrt
22.40	Sladko življenje - glasba ital. filma
00.15	Glasbeni spoti, zabavni kanal
uu.D uiasueni spon, /dudviii Mik
pop pop pop
24UR ponovitev	snn MMR nnnnvitov
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.35	Winx klub, risanka
8.00	Mary-Kate in Ashley: V akciji,
risanka
8.25	TV prodaja
8.40	Mentalist, 6. sez., 14. del
9.35	TV prodaja
10.05	Resnične ljubezni, 6. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 4. sez., 6. del
12.20	TV prodaja
12.35	Gorski zdravnik, 4. sez., 7. del
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 11. del
14.35	Jaz sem Luna, 75. del
15.30	Resnične ljubezni, 7. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 8. del
17.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 9. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 8. del
21.00	Ljubezen z zamudo, ameriški film
22.45	24URzvečer
23.20	Policijska družina, 5. sez., 6. del
0.15	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 9. del
1.10	Grimm, 3. sez., 8. del
2.05	24UR zvečer, ponovitev
2.40	Zvoki noči
©
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.35	Winx klub, risanka
8.00	Mary-Kate in Ashley: V akciji,
risanka
8.25	TV prodaja
8.40	Mentalist, 6. sez., 15. del
9.35	TV prodaja
10.05	Resnične ljubezni, 7. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 4. sez., 8. del
12.20	TV prodaja
12.35	Gorski zdravnik, 4. sez., 9. del
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 12. del
14.35	Jaz sem Luna, 76. del
15.30	Resnične ljubezni, 8. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 10. del
17.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 11. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 8. del
21.00	Kako ugrabiti nevesto, am. film
22.55	24UR zvečer
23.30	Eurojackpot
23.35	Božanske skrivnosti, ameriški film
1.55	Seanse, ameriški film
3.45	24UR zvečer, ponovitev
4.20	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Zupan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec
11.05	Pop Corn: Rok'n'band
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2506. VTV magazin, regionalni
informativni program
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.45	Regionalne novice
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Romano them (Romski svet),
ponovitev
21.35	Miss Universe Slovenija 2017, 2.
oddaja
22.05	Videospot dneva
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.	08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu	08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja	09.00	Miš maš, Vse o mravljah
10.00	Napovedujemo	09.40	Ustvarjalne iskrice (210)
10.05	Naj viža	10.05	Napovedujemo
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	10.10	Popotniške razglednice: Himalaja,
11.45	Videospot dneva		soncu naproti
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.	11.10	Media fest Plitvice, ponovitev 3.
12.50	Videostrani, obvestila		dela
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.	12.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev	13.10	Videostrani, obvestila
16.55	2506. VTV magazin, regionalni	15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
	informativni program	15.55	Naj viža
17.20	Kultura, informativna oddaja	17.10	Romano them (Romski svet),
17.25	Videostrani, obvestila		ponovitev
17.55	Napovedujemo	17.35	Videostrani, obvestila
18.00	Miš maš, Vse o mravljah	17.55	Napovedujemo
18.40	Regionalne novice 2	18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	18.40	Videospotdneva
19.10	Videospot dneva	19.00	Videostrani, obvestila
19.15	Videostrani, obvestila	19.55	Vabimo k ogledu
19.55	Napovedujemo	20.00	2507. VTV magazin
20.00	Popotniške razglednice: Himalaja,	20.20	Kultura, informativna oddaja
	soncu naproti	20.25	Vurberk 2016, posnetek 2. dela
21.00	Regionalne novice 3	21.35	Jutranji pogovori
21.05	Mediafest Plitvice, 3. del	23.05	Pet prijateljev na razpotju
22.35	Iz oddaje Dobro jutro		Evropskega parlamenta (4)
00.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.	23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.30	Videostrani, obvestila	00.05	Videostrani, obvestila
07.00 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00
Živ žav
Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris. Minka, ris. Penelopa, ris.
Vse najboljše za rojstni dan, ris. Pujsek Bibi, ris. Dinko pod krinko, ris. Niko, ris.
Vse najboljše za rojstni dan, ris. Čarli in Lola, ris. Dinotačke, ris. Leonardo, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, ris. Knjiga o džungli, ris. Kljukec s strehe, ris. Bacek Jon, ris.
Govoreči Tom in prijatelji, ris. ...........i, nemška nan.
Nabriti detektivi, Sledi, dok. TV Maribor Ozare
Obzorja duha: Papež v Kolumbiji Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Prelepa Gorenjska, koncert ob 35.
obletnici ansambla Gašperji 15.05 Pobič, ameriški nemi f. 15.55 Romar, ameriški f. 16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Lado Leskovar - 60 let na odru,
gala koncert, 1. del 18.35 Koyaa - Lajfje čist odbit!, anim. f. 18.40 Dinotačke, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.25 Intervju 22.15 Poročila, šport, vreme 22.40 Skodelica kave, dok. f. 23.30 Za lahko noč: Paquito D'Rivera in
Big band RTV Slovenija 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 01.15 Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip: Reformacija srca 07.15 Glasbena matineja: Gala baletnih zvezd ob zaključku EXPO 2015, posnetek iz Milana 09.05 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dok. 09.50 Moj vrt ima načrt, dok. 10.35 Hišica v preriji, am. nad.
11.40 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.15 Zvezda je rojena, am. f. 15.25 Zvezdana: Udariti z ljubeznijo?
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Oddbods, risanka 7.05	Telebajski, risanka 7.20	Robocar Poli I., risanka 7.30	Smrkci, risanka
7.45	Shopkinsi, risanka
7.50	Čebelica Maja, risanka
8.05	Tačke na patrulji, risanka
8.55	Divja brata Kratt, risanka
9.20	Lego vilini, risanka
9.30	Ninjago mojstri Spinjitzu, risanka
9.55	TV prodaja
10.10	Jaz sem Luna, 72. del
11.05	Jaz sem Luna, 73. del
12.05	Ana kuha
12.35	TV prodaja
12.50	Božanske skrivnosti, ameriški film
15.10	Nora Roberts: Severni sij, ameriški film
17.00	Kako ugrabiti nevesto, ameriški film
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Loči me in zapelji, ameriški film
23.25	Primer št. 39, ameriški film
1.35	Zakonske laži, angleški film
3.15	Zvoki noči
16.15 Proslava ob 70. obletnici
priključitve Primorske k matični domovini, posn. 17.30 Hišica v preriji, am. nad. 18.30 City folk: Ponta Delgada, dok. 18.55 Z glasbo in s plesom 18.55 Mladi virtuozi: Pianist Nejc Kamplet
19.05 Mladi virtuozi: Duo Scaramouche 19.25 60 let Otroškega pevskega zbora
RTVS: Zapojte z nami 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Odstrta mesta: Neapelj, brit. dok. ser.
20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
21.25 Popravljena krivica, am. nad. 22.15 Anno Domini, am. nad. 23.05 Rajska ptica, koprodukcijski f. 00.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Oddbods, risanka 7.05	Telebajski, risanka 7.20	Robocar Poli I., risanka 7.30	Smrkci, risanka
7.45	Shopkinsi, risanka
7.50	Čebelica Maja, risanka
8.05	Viking Viki, risanka
8.15	Tačke na patrulji, risanka
9.05	Divja brata Kratt, risanka
9.30	TV prodaja
9.45	Jaz sem Luna, 74. del
10.45	Jaz sem Luna, 75. del
11.45	Jaz sem Luna, 76. del
12.45	TV prodaja
13.00	Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo
13.40	Loči me in zapelji, ameriški film
15.40	Babe 2, ameriški film
17.25	Dan najlepših sanj, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Pa ne že spet ti!, ameriški film
22.20	Ujetniki ljubezni, ameriški film
0.15	Oko za oko, ameriški film
2.15	Zvoki noči
©
05.55	Utrip, zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.45	10 domačih
11.20	Vem!, kviz
12.05	Kaj govoriš? = So vakeres?
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Panoptikum
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Firbcologi, odd. za otroke
15.55	Z glasbo in s plesom: 08. srečanje
kitarskih orkestrov Slovenije
16.25	Profil: dr. Simon Širca
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu, dok. serija za
mlade
17.55	Novice
18.00	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
18.10	Lili in Čarni zaliv, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Umetnost igre
23.30	Baletni večer: Veliki mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije
00.30	Profil: dr. Simon Širca
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.15	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris.
07.15	Biba se giba, ris.
07.35	Traktor Tom, ris.
07.50	Niko, ris.
07.55	Sprehodi v naravo: Žametnica
08.10	Slovenski vodni krog: Velika Krka, dok. nan.
08.35	Ljubljana, London, New York -
Tugo Šušnik, dok. f.
09.25	Hišica v preriji, am. nad.
10.25	Halo TV
11.20	Dobro jutro
13.45	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
14.50	Polnočni klub: Ne pozabi me
16.15	Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Studio kriškraš, odd. za otroke
19.20	Nagelj, jap. nad.
20.00	Čez planke: Madžarska
21.00	Kjer bom doma, avstralska nad.
21.55	Goljufija, danska nad.
23.00	Biserni gumb, kopr. dok. f.
00.30	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Winx klub, risanka
8.05	Mary-Kate in Ashley: V akciji,
risanka
8.30	TV prodaja
8.45	Mentalist, 6. sez., 16. del
9.40	TV prodaja
10.10	Resnične ljubezni, 1. sez., 8. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 4. sez., 10. del
12.20	TV prodaja
12.35	Gorski zdravnik, 4. sez., 11. del
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 13. del
14.35	Jaz sem Luna, 77. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 9. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 12. del
17.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 13. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 9. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Policijska družina, 5. sez., 7. del
23.30	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 10. del
0.25	Grimm, 3. sez., 9. del
1.20	24UR zvečer, ponovitev
1.55	Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš, Vse o mravljah
09.40	2506. VTV magazin
10.00	Kultura, informativna oddaja
10.05	2507. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Župan z vami: mag. Marko Diaci,
župan Občine Šentjur
11.30	Po Slakovi poti 2016, 1. del
12.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.10	Župan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec
14.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
14.35	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (168), Veseli urnik
18.25	Otroški progrma
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža
21.15	Napovedujemo
21.20	Pop Corn: Rok'n'band
22.20	Jutranji pogovori
23.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.15	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2507. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn: Rok'n'band
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio 2017 (1)
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Ob prazniku MO Velenje, pogovor
z županom Bojanom Kontičem
21.00	Regionalne novice
21.05	Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
05.45	Kultura
05.50	Odmevi
07.00	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Papež v Kolumbiji
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	Kino Fokus
15.00	Potepanja, odd. TV Lendava
15.40	Studio kriškraš, odd. za otroke
16.00	Ribič Pepe, odd. za otroke
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.10	Niko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Broadchurch (III.), britanska nad.
20.55	Putin - novo carstvo, francoska
dok.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Kultura, šport, vreme
23.10	Spomini: Magda Lovec, dok.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.05	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris.
07.15	Biba se giba, ris.
07.35	Traktor Tom, ris.
07.50	Niko, ris.
07.55	Martina in ptičje strašilo: Črke
08.00	Ali me poznaš: Jaz sem hrast
08.10	Slovenski vodni krog: Bistrica, dok. nan.
08.35	Village Folk: Partnerji z naravo,
dok. ser.
08.45	Hekerji, dok.
09.55	Hišica v preriji, am. nad.
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.25	Dober dan
15.20	City Games - Igre mest 2017, finale
16.45	Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Iz popotne torbe, odd. za otroke
19.20	Nagelj, jap. nad.
20.00	Človeški laboratorij, brit. dok. ser.
20.55	Prava ideja
21.25	Kjer bom doma, avstral. nad.
22.25	Vera, brit. miniserija
00.05	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Winx klub, risanka
8.05	Mary-Kate in Ashley: V akciji,
risanka
8.30	TV prodaja
8.45	Mentalist, 6. sez., 17. del
9.40	TV prodaja
10.10	Resnične ljubezni, 1. sez., 9. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 4. sez., 12. del
12.20	TV prodaja
12.35	Gorski zdravnik, 4. sez., 13. del
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 14. del
14.35	Jaz sem Luna, 78. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 10. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 14. del
17.55	Gorski zdravnik, 4. sez., 15. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 10. del
21.00	Kmetija
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Policijska družina, 5. sez., 8. del
0.30	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 11. del
1.25	Grimm, 3. sez., 10. del
2.20	24UR zvečer, ponovitev
2.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 22.05 23.05 23.30
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Vabimo k ogledu
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Ob prazniku MO Velenje, pogovor
z županom Bojanom Kontičem
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Dobro jutro, ponovitev
Popotniške razglednice: Himalaja,
soncu nasproti
Napovedujemo
Pikin studio 2017 (2)
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2508. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
Napovedujemo
Dotiki gora: Nepal, 3. del
Napovedujemo
Po Slakovi poti 2016, 2. del
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
05.45 Kultura
05.50 Odmevi
07.00 Dobrojutro
11.15 Vem!, kviz
11.50 Umetnost igre
12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30 Intervju
14.35 Duhovni utrip: Reformacija srca 15.00 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 F. tedna: Dih, nemški f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Pogovorna odd. 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 01.55 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Dinko pod krinko, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Traktor Tom, ris. 07.50 Niko, ris.
07.55 Studio Kriškraš: Gledališče 08.20 Veliki rop slike, kratki igrani f. 08.35 Steci stran, zlo, kratki dok. f. iz Bolgarije
09.05 Slovenski vodni krog: Bloščica,
dok. nan. 09.45 10 domačih 10.30 Hišica v preriji, am. nad. 11.35 Halo TV 12.25 Dobro jutro
15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), vključitev v prenos iz Bergna 18.00 Halo TV
19.00 Firbcologi, odd. za otroke 19.30 Nagelj, jap. nad. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca 20.05 125 let ljubljanske operno-
baletne hiše, dok. 20.55 Moj klasični hit: Svetlana
Makarovič 21.00 W. A. Mozart, Rekviem v d-molu, odlomki
21.10 Kjer bom doma, avstral. nad. 22.15 Kako smo gradili moskovsko
podzemno železnico, fran. dok. 23.20 Naša demokracija, TV-igra 00.10 Glasbeni spoti 01.10 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), posnetek iz Bergna
03.55 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja
Mentalist, 6. sez., 18. del TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 10. del TV prodaja
Gorski zdravnik, 4. sez., 14. del
Gorski zdjravnik, 4. sez., 15. del Naša mala klinika, 6. sez., 15. del Jaz sem Luna, 79. del Resnične ljubezni, 1. sez., 11. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 1. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 12. del Kmetija 24UR zvečer
Policijska družina, 5. sez., 9. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 11. del
Grimm, 3. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.15 7.30 7.40 8.05
8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30
0.25 1.20 1.55
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo
10.05	2508. VTVmagazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (4)
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Ob prazniku MO Velenje, pogovor
z županom Bojanom Kontičem
17.55	Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2017 (3)
18.40	Regionalne novice
18.45	Ustvarjalne iskrice 211
19.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Dober večer, gospod predsednik:
JANEZ JANŠA, predsednik SDS
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop Corn: Nera
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
PRIREDITVE
29
KNJIŽNI kotiček
KIDD, Sue Monk: Skrivno življenje čebel
od - Odrasli / 821 - 311.2 -Družbeni romani
Sue Monk Kidd je pisateljica z ameriškega juga, ki je zaslovela po vsem svetu s svojim prvim romanom Skrivno življenje čebel, za katerega je prejela številne nagrade. Znan pa je tudi njen drugi roman, Prestol morske deklice, ki je ob izidu bil proglašen za najboljši ameriški roman po izboru bralcev. Lily s svojim očetom, T. Rayem, ki si ne zasluži tega imena, živi v Južni Karolini na
' J A
• mFjj^m
on k K i d
SVETINA, Peter: Kako zorijo ježevci
ml- Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta starosti
Peter Svetina, eden najvidnejših slovenskih pisateljev za otroke in mladino, in Damijan Stepančič, priznani ilustrator, sta spet združila svoje moči in nastala je izvrstna zbirka živalskih zgodb. Glavna junaka
yn življenje * čebe
veliki kmetiji, kjer imajo pridelavo in prodajo breskev. Po šoli mora vedno na domači stojnici prodajati breskve in tako je kot najstnica za marsikaj prikrajšana. Mama ji je umrla, ko je bila stara štiri leta in Lily jo zelo pogreša, predvsem pa njeno ljubezen. Da bi opisala vse grozote življenja s T. Rayem, bi ji vzelo najmanj pet stoletij. Zato si ob večerih, ko je osamljena, želi, da bi umrla in odšla k mami v nebesa. Za njo skrbi črnska hišna pomočnica Rosaleen. To je čas, ko črnska populacija prvič prejme volilno pravico in se lahko vpiše v register volilnih upravičencev. Nekega dne se Rosaleen odpravi v mesto, da bi se vpisala v volilni register, z njo pa gre lahko tudi Lily. Na poti naletita na belce, mestne veljake, med njimi pride do prepira, Rosaleen pre-tepejo, obe pa pristaneta v zaporu. Lily iz zapora reši T. Ray, ona pa z zvijačo reši Rosaleen in nato pobegneta. Deklica ima pri sebi mamino sliko črne Marije, na hrbtu katere je zapisan nek kraj, ki je tudi njun cilj. Pot ju po naključju privede do črnske čebelarke Auguste in njenih sester. Tukaj se za Lily začne novo življenje, polno ljubezni in harmonije. Po pogovoru z Augusto pa izve vse o svoji mami, ki je nekoč živela tudi v tej hiši.
WEEKS, Sarah: Prihrani mi mesto
ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. leta dalje
Dvanajstletni fant Ravi se s svojo družino iz Indije preseli v New Jersey. Njegov oče je napredoval v svojem podjetju za Informacijsko tehnologijo v Bangaloru, zato so ga premestili v Ameriko. V Indiji so imeli svojo lastno hišo s kuharjem in velikim vrtom, imeli so svojega šoferja, stari starši pa so živeli v svojem stanovanju. Zdaj pa živijo vsi skupaj v mali vrstni hiši. Tu v Ameriki pa je zdaj vse drugače. Oče se vozi v službo z vlakom, za gospodinjstvo pa skrbi mama. Tudi v novi šoli je vse drugače. Tukaj veljajo drugačna pravila in zaradi čudnega naglasa in obnašanja naleti Ravi na številne probleme in postane tarča posmehovanja. V Indiji je bil najboljši učenec, njegovi najljubši predmeti so matematika, angleščina in športna vzgoja. V novi šoli Alberta Einsteina pa ga pošljejo k učiteljici za dopolnilni pouk, ki ga obiskuje samo Joe, visok fant, ki ima težave s koncentracijo. Ravi je razočaran in potrt, a kmalu spozna, kako se lahko upre razrednemu nasilnežu in tako se prvi teden v novi šoli, kljub slabemu začetku, lepo konča.
zgodbic sta ježevca Helge in Nikozija, pridruži pa se jima še vrsto drugih prijateljev, slon Astor, vidra Angelca, čriček Genaldij, jazbec Aldo ... Gre za kratke zgodbice, ki na nenavadna vprašanja dajejo zelo smešne in domiselne odgovore in bodo zabavale male in velike bralce. Knjiga je letos uvrščena na seznam za Cankarjevo tekmovanje.
ČUDOVITI MOŽGANI: Kako ohraniti zdrav um in dober spomin
od - Odrasli / 159. 9 - Psihologija
Najnovejši izčrpni vodnik nam prinaša nova medicinska odkritja in napotke, kako izostriti um in izboljšati spomin, in to ne glede na starost. Veliko ljudi je mnogo bolj strah izguba spomina kot pa smrti. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju z najboljšimi nevrologi in psihologi na svetu, nam pokaže, da možgani tudi v starosti še vedno ohranjajo sposobnost učenja in pomnjenja novih informacij. Zmogljivost možganov lahko izboljšamo s pravilno prehrano, gibanjem in drugimi tehnikami, ki so predstavljene v knjigi. Spoznamo pet največjih sovražnikov možganov, pet odličnih dejavnikov za bister um, okusne recepte za zdrave možgane, koristne nasvete in tehnike za vsak dan in več 100 ugank in vaj za urjenje spomina. Tako bomo lahko odpravili spominske spodrsljaje, si zapomnili več telefonskih številk, zmanjšali tveganje za demen-co in si povečali samozavest.
PODGORŠEK, Mojiceja: Goska Noska dobi očala
ml - Mladina / C- Sz - Slikanice zaboji
Goska Noska je že petič stopila v prazno in se čudila vsem luknjam pod nogami. Oglasil se je polž, ki se ni več počutil varnega v njeni bližini, saj ga goska sploh ni videla. Potem je zamenjala še petelina za polža in vsa jezna je odšla v trgovino po priboljške. Goski Noski je postalo zelo nerodno, kajti namesto v trgovino je vstopila na pošto. Odšla je domov in mama ji je povedala, da potrebuje očala, a goska se je temu upirala. Tudi druge živali so opazile, da goska slabo vidi in je niso več vabile, da bi se igrala z njimi. Tako je goska Noska spoznala, da res potrebuje očala. Mama gos jo je odpeljala h gosjemu zdravniku, kjer si je izbrala krasna očala in zdaj je spet dobro videla. Videti je bila prav imenitna, vsem je bila zelo všeč, očal pa ni hotela posoditi nobenemu. Snela jih je samo med spanjem, da jih ne bi med spanjem poškodovala.
■ BL
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 14. september
9.00 Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljšega počutja, predavanje in delavnica 10.15 Galerija Velenje
Jezera v Šaleški dolini skozi čas, predavanje Saše Piano 11.00 Ljudska univerza Velenje
Medgeneracijske ustvarjalnice, rože iz krep papirja 13.00 Ljudska univerza Velenje
V Evropi sem doma, slovenščina za priseljenske družine 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starševstva -Neposlušnost, delavnica 15.30 Ljudska univerza Velenje Šahiranje
17.00 Večnamenski dom Vinska Gora Srečanje, predstavitev in razstava gob
17.00 Galerija Velenje
Pravljična ura: Zakaj? 17.30 Knjižnica Velenje
Odprtje treh Pikinih razstav 18.00 Velenjska promenada, amfiteater Večeri v amfiteatru: Zaplešimo v jesen
Petek, 15. september
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.00 Ljudska univerza Velenje Se lahko odpovemo kontroli?, delavnica
11.00 Galerija na prostem, pešpot pri Pošti Velenje
Ob trideseti obletnici okoljskega shoda na Titovem trgu 15.30 Ljudska univerza Velenje
Delavnica brezplačne predstavitve postavitve družine 15.30 Ljudska univerza Velenje
Igranje priljubljenih iger s kartami 19.00 Lago Caffe, Camping jezero
Jukebox.app & Diaspora, plesno-glasbena prireditev 19.00 eMCe plac
Odprtje razstave Dejana Kralja: Zemlja, kri, svetloba 20.00 Dom kulture Velenje Koncert Lare Jankovič
Sobota, 16. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem
8.00 Titov trg, Velenje
Velenje se predstavi in Tek očkov 10.00 Gaudeamus
Šolski center Velenje malo drugače, tematsko vodenje za občane 19.00 Pred gasilskim domom Velenje Gasilska veselica ob praznovanju 120-letnice PGD Velenje
Nedelja, 17. september
9.00 Velenjska plaža
Pikina mini avantura, družinska rekreacijska pustolovščina za zlato piko
10.00 TRC Jezero
18.30 Pikin otvoritveni družinski dan 16.00 TRC Jezero, Kapitanov oder Svečano odprtje 28. Pikinega festivala 9.00 Avtokamp jezero
Velenjska mestna avantura
Ponedeljek, 18. september
9.00 in 18.30
TRC Jezero
Dogajanja v Pikini deželi 9.30 Galerija Velenje
Radovednost je lepa čednost, voden ogled razstave Lile Prap za predšolske otroke 9.30 Glasbena šola Velenje Volk in kozlički, lutkovna predstava za otroke 9.30 in 11.30
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Živalske novice, gledališka predstava za otroke 10.00 Ljudska univerza Velenje Kaj vam pove datum rojstva? Delavnica Andreje Vaukam
Torek, 19. september
9.00 in 18.30
TRC Jezero
Dogajanja v Pikini deželi 9.30 Glasbena šola Velenje
Zvezdica zaspanka, baletna predstava za otroke 9.30 in 11.30
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Veveriček posebne sorte, plesno-gledališka predstava za otroke 10.00 Ljudska univerza Velenje
Italijanščina ob kavi, sproščeno učenje italijanskega jezika 13.30 Ljudska univerza Velenje
Družabne miselne igre 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin ABC odzivnega starševstva: Starš
kot trener svojih otrok 17.00 KAC, Efenkova 61a
Uporaba polnozrnatih žit v prehrani, kuharska delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Proslava ob prazniku mestne občine Velenje
Sreda, 20. september
9.00 TRC Jezero
Dogajanja v Pikini deželi 9.00 TRC Jezero, pri Beli dvorani
Cvetličarsko tekmovanje za zlato piko
9.00 Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas; pogovorne urice 9.30 Glasbena šola Velenje
Rdeča kapica malo drugače, gledališka predstava za otroke 9.30 in 11.30
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Butalci, gledališka predstava za otroke 10.00 Velenjski grad
Dan odprtih vrat ob občinskem prazniku za Velenjčane 14.00 Ljudska univerza Velenje Srečen otrok, predavanje 16.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, delavnica 16.30 Ljudska univerza Velenje
Osvoboditev ženskosti skozi ples, plesno druženje 17.00 Velenjski grad
Odprtje razstave: Velenjčan sem! 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Umetnost življenja skozi duhovno rast, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala, Ljobo Jenče
ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. september
16.00 Kajuhov park Šoštanj
Druženje ob peki palačink in prebiranju Kajuhovih pesmi
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Slikarska razstava, Podobe moje občine Ivan Kolar - Ivo
Sobota, 16. september
7.00 Dom ribičev RD Paka
10. tradicionalno tekmovanje v
Podobe moje občine
Šoštanj - Nocoj (14. septembra ob 19.00 bodo v Mestni galeriji odprli razstavo Ivana Kolarja - Iva z naslovom Podobe moje občine v zavetju gozdov. Razstavo posvečajo prazniku občine 30. septembru. Odprl jo bo župan Darko Menih, dogodek pa bo s harmoniko obogatil Franc Žerdoner.
a mkp
Strokovno vodenje po Šaleškem gradu
Velenje, 21. septembra - Šaleško zgodovinsko muzejsko društvo bo v jesenskih in zimskih mesecih nadaljevalo strokovna in izobraževalna srečanja, ki niso namenjena le članom društva. Za sredo, 6. septembra napovedan dogodek, so prestavili na četrtek, 21. septembra, ob 18. uri, ko vabijo na strokovno vodenje po gradu Šalek. Zgodovino
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
KRIJ MI HRBET
The Hitman's Bodyguard, akcijska komedija, 118 minut (ZDA). Režija: Patrick Hughes. Igrajo: Ryan Reynolds, Salma Hayek, Samuel L. Jackson, Gary Oldman, Elodie Yung, Richard E. Grant, Marko Mandic Petek, 15. 9., ob 18.00 Sobota, 16. 9., ob 20.00 Nedelja, 17. 9., ob 18.00
SPET DOMA
Home Again, komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Hallie Meyers-Shyer.Igrajo: Reese Witherspoon, Nat Wolff, Jon Rudnitsky, Pico Alexander, Michael Sheen idr. Petek, 15. 9., ob 20.15 Sobota, 16. 9., ob 18.00
Nedelja, 17. 9., ob 20.30
ANNABELLE: STVARJENJE
Annabelle: Creation, grozljivka, 109 minut (ZDA). Režija: Jon Watts. Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, Jacob Batalon, Laura Harrier Petek, 15. 9., ob 22.30 Sobota, 16. 9., ob 22.15
DRUGA STRAN UPANJA
Toivon tuolla puolen, komična drama, 100 minut (Finska, Nemčija). Režija: Aki Kaurismaki. Igrajo: Ville Virtanen, Kati Outinen, Sherwan Haji, Tommi Korpela, Mirja Oksanen, Niroz Haji Petek, 15. 9., ob 20.30 - mala dvor.
Sobota, 16. 9., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 17. 9., ob 19.00 - mala dvor.
TISTO
It, grozljivka, 135 minut (ZDA). Režija: Andres Muschietti. Igrajo: Bill Skarsgard, Jaeden Lieberher, Jeremy Ray Taylor, Sophia Lillis
Ponedeljek, 18. 9., ob 17.30
SOVA IN MIŠKA
Uilenbal, družinski glasb. film, pustolovščina, 80 min. (Nizozemska), 7+, Režija: Simone Van Dusseldorp. Igrajo: Hiba Gha-fry, Jashayra Oehlers, Felix van de Weerdt, Matheu Hinzen, Birgit Schuurman, idr Petek, 15. 9., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 16. 9., ob 18.30 - mala dvor.
lovu rib s plovcem 10.00 Zbor pri REKS-u
Izlet otrok z avtobusom v neznano 16.00 Gaberke
Prireditev ob 4. prazniku KS Gaberke
Nedelja, 17. september
X Gaberke
Kolesarjenje s starodobnimi kolesi 7.15 Družmirsko jezero pri domu ribičev Tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal Občine Šoštanj 11.00 Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami
Odprtje Kajuhovega spominskega objekta
Sreda, 20. september
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer - literarni gost
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. september
20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Glasbeno-gledališka predstava Tesla, Janeza Dovča
Sobota, 16. september
7.00 KŠF-jev izlet v neznano
8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica
Ponedeljek, 18. september
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi
Sreda, 20. september
17.00 MC Šmartno ob Paki
Igranje namiznega tenisa in hoja po vrvi »slackline«
Lunine mene
gradu bo udeležencem predstavil dr. Tone Ravnikar, ki je največji poznavalec srednjega veka Šaleške doline.
a bš
V Citycentru novi trendi jesenske mode
Celje - Citycentrovi modni strokovnjaki bodo pod taktirko stilistke Sonje Rigler v petek, 15. septembra (ob 17. in 18. uri), in v soboto, 16. septembra (ob 11. uri), predstavili nove trende jesenskih modnih kolekcij ter postregli s številnimi modnimi idejami, kako popestriti hladnejše dni. Sodelovala bo ekipa top manekenov: Zlata Okugič, Karin Škufca, Nataša Naneva, Nastasja Prihoda, Daša Podržaj, Barbara Sorčič, Ines Dragišič, Gea Erjavec, Gašper Tratnik, Aljoša Krt, Janez Mohar, Luka Poklukar in Dmitrij Halužan.
20. septembra, ob 7.3G, prazna luna (mlaj)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 14.9. Biotržnica
•	Petek, 15.9. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 17.9. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Šola ni zame
•	24.9.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - Pravljica o zlati roži v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
AVTOMOBILI 3
Cars 3, animirana družinska pustolovščina, 109 minut (ZDA). Režija: Christian Ryltenius. Slov. glasovi: Primož Forte, Domen Valič, Saša Pavlin Stošic, Uroš Smo-lej, Iztok Valič, Maja Martina Merljak, Jonas Žnidaršič, Gojmir Lešnjak, Rok Kosec Nedelja, 17. 9., ob 10.30, 3D, Pikin kino
CARRIE PILBY
Komična drama, 100 minut (ZDA) Režija: Susan Johnson. Igrajo: Poorna Ja-gannathan, Colin O'Donoghue, William Moseley, Bel Powley, Jason Ritter, Ponedeljek, 18. 9., ob 20.00 - filmsko gledališče
a mz
radio VELENJE
88.9 Mhz 187,8 Mhz
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
30
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
14. septembra 2017
Nagradna križanka Vzajemna
RADIO VELENJE
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica
Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22
Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev, od specialističnih pregledov do operativnih posegov in lažji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v času trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogočajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaše družine.
NE ČAKAJTE,
IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIŠO ZDRAVJA
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www. vzajemna.si.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 25. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: Torbica za prvo pomoč, camping luč in ročni spinner.
Gostišče Grad Vrbovec Nazarje C/^
^	Mitja Felicllan, s.p. Tel.: 03/ 583 28 00	J
y	www.gostlsceftradvrbovec.com	^
Iskreno čestitamo za praznik občine Nazarje!
?

POSEBNOST: GRAJSKE VEČERJE (potrebno naročilo)
Poročite se v poročni dvorani Gradu Vrbovec. Vabljene tudi večje zaključne družbe! Bogata KULINARIČNA ponudba.
_O^SL
Upravljanje nepremičnin I Ponudba nepremičnin Inženiring I Servisne storitve
tolls
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
p*0DAja
JABOLKA SADJARSTVA TURN! ELSTAR, GALA Tudi v kmetijskih trgovinah!
STISKANJE JABOLK 0,18 €/L PASTERIZACIJA 0,31 €/L
SUŠILEC SADJA
STEKLENICA JUICE, 1 L KOZARCI ZA MED, 720 ml 10 kom/3,40 € MRT
Z vami in za vas! Informacije: 041 813 949 in 041 837 093
Čestitamo za praznik mestne občine Velenje.
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 4. do 10. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 4. do 10. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Zdravniški nasveti, gostja: Nuša Leskovšek, klinična psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Trema: anksioznost in anksiozme motnje.
ČETRTEK, 14. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 15. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 16. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 17. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 18. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 19. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 20. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. do 10. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 4. do 10. septembra (v mikro-g SO2/m3 zrak a) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku
Mestne Občine Velenje.
jt^^ habit
Habit d.o.o., Koroška 48, 3320 Velenje T 03 777 0 350 I F 03 587 57 56
info@habit.si I www.habit.si
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 19
14. septembra 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
31
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. SPOZNALA bi rada gospo za nego po operaciji. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 969 210
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 45 in 40 EUR/m3. Gsm: 041 668 880 SILAŽNE BALE, prva košnja, cena po dogovoru, prodam. Gsm: 041 852 529
mali OGLASI
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.
RAZNO
VODNA STISKALNICA LANCMAN VSPX, 80 L, nova, nerabljena, prodam. Tel. 03 58 93 741 USNJENO sedežno garnituro 180x255, bež barve, odlično ohranjeno, zelo ugodno prodam. Gsm: 041 499 189 MLIN ZA SADJE, prodam. Gsm: 041 818-899. Popoldne
SEKOLAR za obžagovanje lesa, 7,5 KW z motorjem prodam za 300,00 € in PUHALNIK TAJFUN za seno z motorjem, cena po dogovoru, prodam. Gsm: 031 547 364, 03 588 18 46
ŽIVALI
JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke 25 - 30 kg in domača jajca, prodam. Gsm: 031 542 798 POLOVICO TELETA, možna tudi prednja ali zadnja četrt, prodam. Gsm: 031 640 369
TELICO simentalko, brejo 2 meseca, prodam ali zamenjam za manjše govedo. Gsm: 040 559 755 NESNICE, ki so cepljene in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 17. septembra od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Gsm: 064 110 515
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. 9. - 17. 9. - Mojca KO-PRIVC BUJAN, dr. dent. med.
VET. POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
ČIRIC AMEL , Velenje, Tomšičeva cesta 22 in IVEŠIC MONIKA, Velenje, Tomšičeva cesta 22
SMRTI
GLASENČNIK SLAVKO, roj. 1939, Šmartno ob Paki, Skorno 5 DERMOL MARTIN, roj. 1937, Šoštanj, Lokovica 34 GUČEK ANGELA, roj. 1924, Velenje, Kopališka cesta 12
U
Komunalno
podjetje
Velenje
Spoštovani občanke in občani,
ČESTITAMO
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o. Koroška 48, VbIe ;
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, KONOVO, 227,9 m2, zgrajena l. 1981, 2.000 m2 zemljišča, EI iv izd. Cena: 149.000 €
Prodaja, hiša, samostojna: ŠKALE, HRASTOVEC, 219,5 m2, adaptirana l. 2006, 557 m2 zemljišča, EI iv izd. Cena: 120.000 €
več na
■1 N	m	m m m m
www.habit.si
O' Terme Zreče
Zdravnica svetuje ...
Vodja zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med.,
specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine
Zdravljenje inkontinence - nekontroliranega uhajanja urina
Nehoteno oz. nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca je težava, ki pogosto prizadene ljudi obeh spolov, pogosteje pa so prizadete ženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. Težave nastanejo zaradi prešibkih ali prekomerno aktivnih mišic medeničnega dna in mehurja ter mišice zapiralke. Pojavijo se lahko kadarkoli v življenju oz. ob aktivnostih, kot so kihanje, kašljanje, tek, poskoki, športne aktivnosti in težje delo.
Zgodnje odkrivanje težav in zdravljenje sta tako izjemnega pomena. Najboljša terapija, ki lahko težave preprečuje in zdravi, je uporaba funkcionalne magnetne stimulacije (FMS) v kombinaciji z vajami. FMS izboljša moč in vzdržljivost mišic. Med terapijo impulzi magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, prodirajo preko mehkih tkiv in kosti do živčno-mišičnih struktur medeničnega dna. Stimulirajo živce in povzročajo krčenje mišic. Med terapijo z aktivnim krčenjem mišic medeničnega dna se osredotočamo na pravilno zavedanje mišic, ki so pri omenjenih težavah pomembne. Zdravljenje s FMS priporočamo pri vseh vrstah inkontinence (stresna, urgentna, mešana), pri inkontinenci blata, lažjih oblikah povešene maternice in mehurja, po porodu, kroničnem prostatitisu, po radikalni prostatektomiji ter pri spolnih disfunkcijah oz. težavah z erekcijo.
Terapija je neboleča, neinvazivna in traja 20 minut. Učinek zdravljenja je zaznati že po šesti terapiji, za učinkovito zdravljenje pa se priporoča 12 do 16 terapij.
Obiščite nas v TEDNU INKONTINENCE od 18. do 30. 09. 2017 in se prepričajte o strokovni in ugodni ponudbi.
Informacije in naročanje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
s poslanim SMS s ključno besedo
AFRIKA5na 1919
boste prispevali 5 EUR
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, Izimobila in T2
za
srce
1 Komunalno podjetje Velenje » '*	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA i \ ^ . Bi	Q8Q 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
Nagrajenci križanke »FKPV«, objavljene v tedniku Naš čas dne 31. avgusta 2017, so:
•	Vanda Anžič. Kardeljev trg 4, 3320 Velenje;
•	Zlatko Kok, Prešernova 7 B, 3320 Velenje;
•	Jožef Mikoletič, Prešernova 22 B, 3323 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ŠTUDIRAJ NAFKPV
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
»USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacija»
-	Organizacija pogrebnih sVKangsti
-	Prevoz in ureditev polpjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/San
ob 20. septembru,
prazniku Mestne občine Velenje!
V KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopališčne dejavnosti.
Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.
Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.
S 080 80 34
BIEZPLAt«« ITEVILK*
www.kp-velenje.si
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
Piko uživali na podeželju
Obiskovalci bodo s
V nedeljo se z Družinskim dnem začne 28. Pikin festival - Pika v Velenje pripotuje ob 16. uri, kako, je še skrivnost - Ji bo župan predal oblast?
Vodja Pikinega festivala Barbara Pokorny in Pika se v teh dneh družita na
predfestivalskih dogodkih.
Bojana Špegel
Velenje, 7. septembra - Pred tednom dni so se z odprtjem razstave Lile Prap začeli predfestivalski dogodki največjega otroškega festivala, ki bo v Velenju potekal med 17. in 23. septembrom. Osrednja tema letos že 28. festivala bo »Pika odkriva podeželje«, častna pokroviteljica pa bo glasbenica in pripovedo-valka Ljoba Jenče, ki se ukvarja z ohranjanjem ljudske dediščine. Do nedelje, ko se bo festival začel tudi uradno, se bo zvrstilo še nekaj predfestivalskih dogodkov, odprte bodo vse Pikine razstave, v nedeljo pa je zaživel tudi Pikin kino. Osrednje prizorišče festivala bo tudi letos TRC Jezero, festivalski utrip pa bo čutiti tudi drugje po Velenju, za kar bodo poskrbele galerije, razstavišča in
prizorišča Pikinih predstav. Tudi trgovine in poslovni prostori se zadnja leta bolj vključujejo v festivalsko dogajanje, tako da so Pikine živahne barve vidne na vsakem koraku.
Mobilni telefoni naj raje ostanejo doma
V Pikini deželi ob jezeru imajo organizatorji letos za obiskovalce veliko prošnjo. »Res si želimo, da med obiskom festivala mobilne telefone in tablice pustijo doma ali v torbicah, da jih tisto urico ali dve, ko bodo na prizorišču, ne uporabljajo. V prejšnjih časih, kamor se bomo letos poskušali vrniti, ni bilo mobilnih telefonov, pa tudi danes jih tisti, ki živijo na podeželju, uporabljajo bistveno manj kot v mestu. Prepričani smo, da bomo tako lahko obiskovalcem pričarali užitke v naravi in čar podeželja še bolj pristno,« najprej poudari vodja Pikinega festivala Barbara Pokorny. Celotno prizorišče bo opremljeno v slogu podeželja, obiskovalci bodo srečali še več živih, pa tudi razstavljenih živali. »V beli dvorani in velikem šotoru, kjer bo potekal najbolj ustvarjalni del festivala, bomo skušali v skoraj 80 delavnicah prikazati podeželje na različne načine. Zunaj bomo postavili »gartlc«, kmečki vrt, zelo zanimivo bo na otrokom prilagojeni kmečki tržnici ...,« še izvemo. Tudi športne aktivnosti bodo obarvane podeželsko; namesto klasičnih
poligonov bodo lahko mali Pikini prijatelji skakali v vrečah, hodili po hlodih, se preizkusili v košnji, ličkanju koruze . Tudi žive lutke bodo na temo podeželja, temi pa smo prilagodili tudi dogajanje na Pikinih odrih. Kot vsako leto bo Pika humanitarna, obiskovalce festivala prosi, da s seboj prinesejo priboljške, ki jih bodo zbirali na posebej označenem prostoru v Beli dvorani. Vodja festivala poudari: »Želimo si, da so med njimi tudi oreščki, jabolčni krhlji in druge dobrote s podeželja. V sodelovanju z velenjskim Rdečim križem jih bomo podarili socialno šibkim družinam skupaj s prehramb-nimi paketi.«
Tudi Pikine delavnice bodo drugačne
Tema festivala je vsako leto drugačna, to pa velja tudi za ustvarjalne delavnice, ki so srčika dogajanja v Pikini deželi. »Čeprav se morda komu zdi, da se delavnice ponavljajo, to ne drži. Morda sta isti le dve ali tri, vse ostale pa sodelavci festivala domislijo na novo. Letos bodo res posebne, podeželsko obarvane. Sodelavka že pol leta zbira material za delavnice, ki so za obiskovalce povsem brezplačne. Zato, da vse dni festivala zagotovimo, da materiala ne zmanjka, ga moramo zbrati na tone. Veseli smo, ker nam pri tem pomagajo tudi občani,« še izvemo. Kot tudi, da bodo letos natančno popisali, koliko materiala bodo uporabili za pripravo prizorišč in izvedbo festivala. Številke bodo zagotovo velike.
Organizatorji so veseli tudi, ker so letos popolnoma razprodali obisk festivala za organizirane skupine. »Vsako
dopoldne bomo gostili več kot 30 avtobusov obiskovalcev, kar je maksimum, da jim lahko zagotovimo popolno doživetje festivala, razstavišč in gledaliških predstav. Tudi slednje so skoraj že razprodane. V popoldnevih in ob koncu tedna pričakujemo veliko družin iz
Pika bo vsak dan festivala imela več kot 300 pomočnikov, od tega 200 študentov in nekaj deset dijakov. V organizacijskem odboru jih je še 50, ki delajo tako pred festivalom kot med njim.
vseh koncev države in tujine. Tudi letos imamo kar nekaj mednarodnih vezi; nadaljujemo sodelovanje s Sarajevčani, ki bodo letos z nami tri dni. Sodelujemo tudi s švedskim društvom, saj je Pika avtohtono »njihova«, nekaj gostov pa bo še iz drugih držav, zato lahko rečemo, da je festival mednaroden,« še poudari naša sogovornica. Kot tudi, da je tistih, ki dodajo svoj kamenček v mozaiku dobro izvedenega festivala, veliko. »To je tako velik festival, da ga lahko dobro izvedemo le s sodelovanjem vseh javnih zavodov, številnih društev in organizacij,« še poudari za konec.	■
Pika bo aktivna tudi športno. Že v soboto je pripravila Pikin pohod v neznano. Skupaj s Triatlon klubom Velenje bodo 30. septembra priredili 24-urni Pikin dobrodelni tek z začetkom ob Velenjskem jezeru. To nedeljo, 17. septembra, pa avanturiste vabijo na Pikino mini avanturo, ki jo za aktivne družine prireja skupaj z velenjskimi taborniki.
Igralo več kot 150 gamerjev
Igralci računalniških iger v vili Bianci na preizkušnjo postavili tudi internetno omrežje - Obisk večji kot na podobnih dogodkih po Sloveniji
Velenje, 9. in 10. septembra -
Če je kdo mislil, da vseslovenski gaming dogodek Epicenter Lan 14 ne bo dobro obiskan, se je motil. V soboto, ko so vse prostore vile Biance napolnili slovenski in hrvaški igralci računalniških igric, pridružili pa so se jim tudi domačini, ki so jih prišli opazovat, je vila do poznih večernih ur pokala po šivih. Zadnji igralci so tekme zaključili krepko po polnoči, v nedeljo, ko so ostali le še najboljši, pa se je tudi obisk umiril.
Samo Zavašnik, bivši aktivni
gamer, sedaj pa predsednik Društva za elektronske športe Spid. si, ki je bil glavni organizator dogodka, je bil ob koncu dvodnevnega dogajanja več kot zadovoljen. Povedal nam je: »Od nekdaj sem veliko igral video igre, želel sem tudi tekmovati. Ker v Sloveniji to ni bilo možno, sem se odločil, da jih začnemo organizirati preko društva Spid. Doslej smo podobne dogodke, kot je ta v Velenju, pripravili na več slovenskih fakultetah, Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in še marsikje. V Velenje smo prišli
na povabilo naših poslovnih partnerjev, agencije Birt. Ko smo videli vilo Bianco, ki je več kot fa-scinantna, smo se takoj odločili, da pridemo k vam. Če bi imela vila še več prostorov, bi jih z lahkoto napolnili še nekaj. »Imeli smo več kot 150 igralcev, ki so prišli sem s svojimi računalniki. To je bil izziv za električno in in-ternetno omrežje v vili. Začetne težavice smo uspeli rešiti, izkušnja udeležencev je bila dobra. Pohvaliti pa moram tudi obisk prireditve, saj je bil ta veliko večji kot na podobnih dogodkih po
Samo Zavašnik: »Ne le število igralcev, tudi obisk domačinov je bil nadpovprečen.«
drugih koncih Slovenije. To je bilo res lepo videti,« še izvemo. Kot tudi, da bodo isti organizatorji prihodnje leto v velenjski Rdeči dvorani pripravili festival računalništva in sodobnih tehno-
Eni so prišli tekmovat, drugi so se prišli igrat, tretji le opazovat.
logij. »Kdaj bo, se še nismo dogovorili, računamo pa, da v drugi polovici leta. Koncept bomo še razširili, video igram bomo dodali večji sejemski del, predavanja in delavnice. Upamo, da
bo to tako velik dogodek, da bo pritegnil v Velenje številne obiskovalce iz Slovenije in tujine.«
a bš
Praznični september v Šoštanju
Enaindvajset dogodkov in prireditev bo v Šoštanju zaznamovalo drugo polovico letošnjega septembra.
Šoštanj - Posvečajo jih 30. septembru, prazniku občine. Iz programa prireditev povzemamo dogodke, ki se bodo zvrstili že do naslednjega četrtka.
Danes, v četrtek, 14. septembra, ob 19. uri bodo v mestni galeriji odprli slikarsko razstavo Podobe moje občine Ivana Kolarja - Iva. V soboto, 16. septembra, ob 7. uri bodo tekmovanje ob Šoštanjskem jezeru začeli ribiči na desetem tekmovanju v lovu rib s plovcem, popoldan ob 16. uri pa bodo pod kozolcem Kulturnice v Gaberkah obeležili krajevni praznik.
V nedeljo, 17. septembra, ob 11. uri bodo pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami odprli Kajuhov spominski objekt, v četrtek, 21. septembra, pa PGD Gaberke pripravlja dan odprtih vrat.	a mkp
120 LET PGD VELENJE
Iii P I G I D
■ VELIKA GASILSKA VESELICA
ota,	16.9. ob	nT
Ws@M