^ištnina plačana v gotovini. 'ŠTEV. 177. Posamezna številka Din 1’—. LETO lil. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. ... Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20—, inozemstvo Din • Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.633. Samouprava Slovenije. Opetovano smo že na tem mestu poudarili, da Slovenija nujno rabi samoupravo in da se morajo vse slovenske stranke ne samo v tej stvari zediniti, temveč tudi skupno delovati. Po nedeljskih katastrofalnih povodnjih je postala zahteva po samoupravi Slovenije zopet nad vse akutna in zato pričakujemo, da bo našel naš apel v javnosti odziv, ter da se bo pričela med nabodeni akcija ne samo za vpostavitev ljubljanske avtonomije, temveč tudi za ^postavitev samoupravne Slovenije. Pri vseh elementarnih katastrofah je potrebna hitra pomoč. Porušene mostove j® treba takoj zgraditi, pokvarjene ceste takoj popraviti in ljudstvu dati takoj po-moč, ne pa šele Čez mesece in mesece, ko so zapravili prizadeti zadnje denarje /a takse na važnih prošnjah in dokumentih. Predvsem pa je treba tudi takoj ugotoviti vso škodo, ker le tako je mogoča davčna pravičnost. Hitra akcija pa je nemogoča, če se vsaka stvar rešuje iz Beograda. Hitra pomoč je mogoča le, če imajo pokrajine samoupravo, zlasti pa one, ki so na meji. Ampak ne samo zaradi reševalnih del po elementarnih katastrofah je potrebna samouprava pokrajin, temveč predvsem zaradi del pred katastrofami. Regulacijo i« treba izvesti čim preje, ali pa bomo letno plačevali milijone, ker niso regulacije izvršene. Ne gre, da ima Celje vsako leto povodenj, ne gre„.da imajo drugi kraji vsako leto uničeno žetev, ker uničeno bo naše gospodarstvo, če bomo vedno zvonili le po toči. Treba popraviti naše ceste, treba regulirati reke, treba utrditi zemljo (na nevarnih krajih, ker samo tako se obvarujemo pred vsakoletnimi katastrofami. Treba pa tudi, da izpopolne Slovenija Sv'oje železniško omrežje, da ne bo vsled temenske katastrofe na enem mestu, odrezana že skoraj od vsega sveta. In če država nima denarja za take stvari, poltem mora pač biti dana prebivalstvu možnost, da si samo pomaga in najame po rebna posojila. To pa je mogoče le, te je u {orporacija, ki sine v imenu prebivalstva najemati posojila. Kaj je vse storil bivši kranjski deželni odbor s posojilom 10 milijonov kron in kaj vse bi mogla storiti Slovenija z enakim posojilom in če bi ta denar tudi Slovenija s&nia upravljala. Slovenija rabi svojo samoupravo, ali Pa mora iti njeno gospodarstvo katastro- samopTmoi’ sanl0UPraveJe tudi Ce bi bila Slov^ f,8 Pe»l°g°(*a- • . bilo že še nekako^^ ™^ Potem bi hotela osrednja vlada biti J1*0’ mati, ki bi skrbela za prav skrbna Slovenije. Toda mi smo že da%0p®^efa.e da osrednja vlada ni tista skrbna in niti ni več Slovenija tisto dete, ki se ne bi moglo samo pomagati. P° ustavi gre Sloveniji samouprava, državni interesi zahtevajo to samoupravo, nesposobnosti vlade jo utemeljujejo in potrebe slovenskega gospodarstva kriče po njej — ni vendar treba samoupravo Slovenije šele zahtevati. Toda zato jo je treba čim bolj odločno zahtevati in čini vztrajnejše. Pred' vsem pa složno, ker je samouprava stvar vsega slovenskega naroda in zaenkrat njegova prva zahteva. Zlasti pa po nedeljskih poplavah. ANGLEŠKA RUDARSKA STAVKA. London, 10. avgusta. Proti pričakovanju so angleški rudarji odklonili kompromisni predlog škofov. Vedno težji položaj vlade Uzunoviča. STALIŠČE DR. NINČIČA OMAJANO. Beograd, 11. avgusta Položaj Uzuno-vičeve vlade je vedno težji, in to tembolj, ker so poplave in borba, ki se vodi med radikali, v zadnjem času poslabšale situacijo. Zlasti se povdarjajo neuspehi v zunanji politiki, ki dan za dnevom prinašajo udarec za udarcem tudi ministrskemu predsedniku samemu. Neki ugledni radikal je izjavil, da smo v zunanji politiki doživeli popoln polom. Politika miroljubnosti se lahko tolerira samo na papirju ne pa v praksi, ker je tako stanje povsem naivno in ni dostojno take močne države, kakor je naša. Mi smo v zadnjem času občutili mnogo neprijaznosti, pa nas je začela zapuščati tudi Francija, ki je bila dosedaj naša najboljša prijateljica. Država z 12 milijoni ljudi nima danes nikjer iskrenega prijatelja. Potrebno je, da se menja oseba ministra zunanjih poslov. To čutijo že v vladi sami, pa tudi predsednik vlade misli na to. Uzunovič napenja zadnje sile, da se premagajo težko če notranje in zunanje politike in je že storil v tem pogledu primerne korake. Pogosti spre- hodi dr. Ninčiča na Bled nikakor ne bodo prinesli povoljnega rezultata, ker so se tudi tam prepričali, da je treba z metodami v zunanji politiki, ki jih je uporabljal dosedaj dr. Ninčic, prenehati in da je treba napeti take strune, kakor jih napenjajo evropske velesile v zunanji politiki. Mi imamo v radikalni stranki dobrega namestnika za dr. Ninčiča in se nadejamo, da se bo Uzunovič vedel znajti v tej težki situaciji in učvrstiti položaj vlade ter obenem dvigniti naš prestiž v inozemstvu, ki pomeni več kakor I>a ena oseba. U ver jeni smo, da bo kmalu prišlo do obširne rekonstrukcije vlade in da bodo prišli v vlado novi ljudje. Kct najresnejši kandidat za ministra zunanjih poslov se omenja dr. Perič, even-tuelno tudi dr. Laza Markovič. Dr. Vasa Jovanovič naj bi potem prevzel ministr-. stve za pravosodje, a Krsta Miletič naj bi j zopet prevzel ministrstvo za promet. Da j bi se dala radičevcem nekaka koncesija, j se’ resno premotriva vprašanje^ ali naj : ostane dr. Ni kič še nadalje v vladi. Tudi včeraj ni bila izročena nota Bolgarski. Beograd, 11. avgusta. Naš poslanik v Sofiji Rakič je imel včeraj sestanek z rumunskim in grškim poslanikom. V ministrstvu zunanjih poslov se je pričakovalo, da bo nota izročena Bolgarski v teku včerajšnjega dne*va. Ker pa se to ni zgodilo, se sodi, da bo izročena danes. Predsednik vlade Uzunovič, vprašan od novinarjev, kaj je z Izročitvijo note, je izjavil, da bo to vprašanje uredil minister zunanjih poslov in da bo tiskovni urad prinesel o to:n objavo. VSI ZAVEZNIKI GLEDE BOLGARSKE EDINI. . Beograd, 11. avgusta. Kakor se dozna-va, je včeraj posetil dr. Ninčiča pred njegovim odhodom na Bled francoski po- slanik Grenard in se mudil pri njem nad eno uro. Trdi se, da se je francoska republika v stvari našega spora z Bolgarsko tudi postavila na stran Velike Britanije in poučeni krogi trde, da je tudi ^ninistrski predsednik Italije deloval v tem smislu in vplival na našo vlado. V stvari se vidi, da gre za obliko de-marše, ker velevlasti ne žele, da se situacija na Balkanu poostri. V političnih krogih se vsi ti dogodki mnogo komentirajo, in to tem bclj, ker se še vedno ne ve, ali je bila napravljena demarša v Sofiji ali ne. Splošno se misli, da je demarša pod pritiskom velesil odgodena in da bo naš spor z Bolgarsko v najboljšem slučaju predložen Ligi narodov. KRALJ V KORIST POPLAVLJENCEV. Zagreb, 11. avgusta. Včeraj ob 7. in pol je dvorna pisarna z. Bleda zahtevala telefonsko zvezo z mestnim zagrebškim županom arhitektom Heinzlom. Kralj se je nad pol ure osebno razgovarjal z županom in zahteval od njega informacije o stanju poplave v Zagrebu. Kralj se je dal detajlno poučiti o škodi, ki jo trpi mesto in meščanstvo in ali se bo posrečilo odvrniti nevarnost prodiranja vode. Župan Heinzl je razložil kralju, da je prva nevarnost odvrnjena, zlasti vsled aktivne pomoči zagrebške garnizije. A nevarnost še ni povsem odstranjena. Izjavil je, da je ob tej priliki zopet po-vdaril potrebo regulacije v celem gornjem toku, da bi se tako za vedno od-.P°v°dnji, ki skoro vsako leto Zagreb. Kralj je z živim intere-P uSat Helnzlovo razlaganje. PRESTOLONASLEDNIK v SPLITU. Split, 11. avgusta. Včeraj popoldne ob 1. in pol je puspel z dvornim vozom kraljevič Peter. Na kolodvoru so pričakovali prestolonaslednika predstavniki oblasti in mesta Splita ter dr. Račič, prestolonaslednikov zdravnik, potem župani okoliških krajev z ljudstvom in s selja-ško godbo. Ko se je pojavil prestolonaslednik, mu je začel narod navdušeno vzklikati. Kraljevič je« narodu veselo odzdravljal in se nato odpeljal z dvornim avtomobilom v letovišče Kaštel Kambelovac. REKONSTRUKCIJA VLADE ŠELE PO OBČINSKIH VOLITVAH. Beograd, 11. avgusta. Ko se povrne dr. Ninčič z Bleda, odpotuje predsednik vlade Uzunovič h kralju, da mu poroča. Na povratku z Bleda in po določenem načrtu naj bi se sestal s predsednikom HSS Stjepanom Radičem zaradi dogovora o okrepitvi odnošajev med obema strankama, ki sta v koaliciji. Rekonstrukcija vlade naj bi se izvršila šele po občinskih volitvah. DELO RDEČEGA KRIŽA. Beograd, 11. avgusta. Vče>raj je bila seja komi-teta ministrov za pomoč oškodovancem po poplavah. Na tej seji so sodelovali delegati Rdečega križa. Sklenjeno je bilo, da odide posebna delegacija na lice mesta in prouči škodo in način, kako bi se mogla zgraditi nova stanovanja. Dr. Leka je podal detajlno poročilo o delu Rdečega križa, ki razpolaga s 4 milijoni gotovega denarja in z magazinom 150 vagonov hrane. Rdeči križ je moral spočetka prehranjevati 12 tisoč oseb, a sedaj jih ima samo 7.500. RUSKE MEJE ZAPRTE. London, u. avgusta. Po odredbi sovjetske vlade so zaprte vse ruske meje. »Daily Telegraph« javlja, da je revolucija v Južni Rusiji samo lokalnega značaja. Poročila iz Bukarešte pravijo, da se z bregov Dnjestra jasno čuje močno grmenje topov. Razkol med radikali. BOBIČ IZDAL NOV LIST. Beograd, 11. avgusta. Sinoči je odpotoval v Knjaževac Aca Stanojevič. Kakor se doznava, Aca Stanojevič vedno naglasa, da ni zadovoljen s sklepom glavnega odbora o izključitvi Miloša Bobiča. Bobičev! pristaši trde, da je> Aca Stanojevič rekel, da bi bilo boljše, ako bi bil izključen kdo drug, kakor pa, da se cepi stranka z izključitvijo Miloša Bobiča. S tem je postalo ctvorjeno vprašanje edinstva stranke. Beograd, 11. avgusta. Včeraj je Miloš Bobič izdal svoj novi list »Odbrana Beograda«. List 'ima na čelu Pašičevo sliko. V uvodnem članku pravi Bobič, da policijsko navdahnjena klika Bože Maksimoviča ni izraz radikalne stranke. Glavni rušilci radikalizma in sloge v radikalnih vrstah so ravno vsa oni, ki so na listi Bože Maksimoviča. Mi apeliramo na Beograd in na visoko zavest Beograjčanov, da ne bc glasoval za listo, ki se jo priporoča s puškinimi kopiti, temveč da pomore do zmage pravični svari Paši-čevih radikalov. ZOPET PREGANJANJA V PRIMORJU. Trst, 11. avgusta. V zadnjem času se opaža, da so Italijani začeli s sistematskim preganjanjem naših društev v Julijski pokrajini. Po razpustu Zveze slovenskih učiteljskih društev so bile razpuščene tudi vse njene podružnice in ©mladinsko društvo v Dekanih z utemeljitvijo, da so ? njem včlanjeni sumljivi elementi in da je njegovo delovanje protiitalijansko. In še ne dovolj. Te dni se je privalila gruča nepoznanih mladičev v prostore omladinskega društva v Sv. Ivanu, predmestju Trsta, in je ta prostor dobesedno izropala. PRORAČUN ZA KMETIJSKO MINISTRSTVO SE ZVIŠA ZA 200 MILIJONOV. Beograd, 11. avgusta. Včeraj je bil zadnji rok za predložitev proračuna po-edinih ministrstev ministru financij za novo proračunsko leto 1927/28. Nekatera ministrstva še niso predložila svojega proračuna. Po novem načrtu proračuna bo proračun ministrstva za kmetijstvo in vodo povečan za 200 milijonov dinarjev. To zvišanje so povzročile zahteve naroda zaradi poplav. SEJA FRANCOSKE NARODNE SKUPŠČINE. Pariz, 11. avgusta. Včeraj se je ob 9. in pol sestala v Versaillesu narodna skupščina. Seji so prisostvovali vsi poslanci in senatorji. Predsednik je sporočil, da je na dnevnem redu predlog, da se v državno ustavo sprejme nova odredba o organizaciji in delovanju amortizacijske blagajne, ker je bila ta odredba že sprejeta v senatu in zbornici. Predlog je bil sprejet. Ob 11. in pol je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 3. popoldne. Skupščina je zavrnila amandmane komunistov in je potoni, ko je zaslišala poročilo komisije, sprejela vladni predlog s 600 proti 172 glasovom. LETOŠNJA ŽETEV DOBRA. Beograd, 11. avgusta. Po poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode je letošnja žetev kvantitativno prav dobra, a ako bo neprestano deževalo, bo zelo trpela kvaliteta žita in zlasti koruza, btran N A HODNI DNEVNIK, dne 11. avgusta 1923. Štev. 177. * ^U»tSSI3 - V sedaj še dovoljena — pogrebi, tudi to fco skoraj prepovedano. In danes je dovoljen pogreb le v spremstvu orožnikov. Redki preostali in na vse strani razgnani učitelji so zbrali med seboj skromno vsoto, da postavijo na grob svojega tovariša Gaše Licula spomenik. Prišli so čisto tiho, da pri blagoslovljenju spomenika zadnjič počasie spomenik umrlega tovariša. Pri tej nemi slavnosti je bila navzoča tudi obligatna pa-trola karabinjerjev, Id so sledili vsaki gesti učiteljev. Ker pa ni bilo niti senc« kaznivega dejanja, ne s strani učiteljev in ne s strani zbranega naroda, je potekla vsa stvar v redu. Toda, kakor hitro so odšli učitelji z groba, so bili takoj aretirani, vkljenjeni in odpeljani v zapor.. Tu so ostali se nekaj dni in še danes je eden od njih zaprt kot talec in verjetno bo še dolgo. Nobenega posebnega napisa ni na kamnu in samo ime učitelja je vklesano v kamen ter letnica njegovega rojstva In smrti. Toda ime Gašo je napisano po slovansko s ,kljuko na s 'in v teni je bil zločin proti pat rij i. Tudi sledu o slovanskem poreklu ne sme biti, zakaj že strešica nad s je zločin proti Iialiji. Tako ioži naša tužna Istra, tako trpi naš ubogi Istran. In ni upanja od nikoder na pomoč,. ker tako osamljeni so Istrani, da njih tožba ne prodre niti prOko Istre. A še se bodo našli ljudje, ki nič ine s^ore za Istro in samo deklamirajo in paradirajo z nacionalizmom in ki bodo očitali Istranom, da niso dovolj odporni. Ampak, kadar je prepovedana tudi solza, tedaj je dno kupe gorja tu, tedaj je očitek ne samo krivica, temveč zabodljaj v srce in dvakrat hudo, da je ta zabodljaj edino, kar dobe Istrani od nas kot pomoč. Stara zavijanja. Vsa ideologija naših esdeesarjev obstoji • krajin v državi, so slovenski gospodarski v tem, da venomer ponavljajo kako svojo " krogi zahtevali železniške zveze, mio so potrditev. Ker te ne morejo dokazati, mislijo, '■ .»večali 'vso pozornost železniškim vpraSo- da zadostuje, če jo poskušajo z večnim ponavljanjem ubiti ljudem v glavo. Tako niso ti prvovrstni »ideologi« še do danes nikomur dokazali separatizma, zato pa so tem pridneje ponavljali svoje fraze o separatistih in končno tudi v resnici ubili nekaterim nerazsodnim ljudem v glavo airah pred separatisti. iiavno tako je z njih bavbavom o klerikalcih. Na kulturno plat tega vprašanja — in samo tu obstoji — sploh ne segajo, temveč samo venomer govore, kako bo 'grozno, če bo zmagal ta preklicani klerikalizem. Tega vidijo seveda povsodi, ker tako se lažje zabije v glavo tudi najbolj abotna reč. Ka- njem, zato so pošiljali spomenice in prošnje v Beograd, da se promet izboljša, toda vse to je bilo zaman, ker so ostali v Beogradu gluhi na opomine in prošnje. ■Pa še nekaj hočejo slovenski gospodarski krogi in zato so prišli v nasprotje s politiko slavne SDS. Slovenski krogi hočejo, da bo Slovenija samoupravna pokrajina /. vsemi drugimi, slovenski gospoUareki krogi hočejo, da je Slovenija ena gospodarska enata, ki se v stvareh, ki se tičejo samo nje, tudi sama upravlja in slovenski gospodarski krogi hočejo, da se davčna preobremenitev Slovenije neha! Slovenski gospodarski krogi ne razumejo državnega edinstva le kot frazo, dar se bližajo kakšne volitve, so naši es- j ---------------.. ... „ , . desarji zlasti pridni v preganjanju klerika- j temveč hočejo, da res vladajo po vsej državi | za vse enake pravice in enake dolžnosti. In zato slovenski gospodarski krogi ne morejo in nočejo razumeti, da bi se v Sloveniji pla-| čalo več prometnega davka, ko v vsej Srbiji lizma in zato je naravno, če se je 'ta stara lajna oglasila iudi sedaj, ko se bližajo volitve v J*sto gospodarsko korporacijo, kakor ;e Trgovska in obrtniška zbornika. V zvezi z volitvami pa so naši esdeesarji izkopali iz svoje ideologične ropotarnice še novo strašilo, da namreč hočejo nasprotniki esdeesarske liste obdati vso Slovenijo s kita ski m zadoni in prodajati svoje izdelke le v Sloveniji. Kdor le količkaj pomisli, mora in slično. (Predvsem pa se nočejo slovenski gospodarski krogi sporazumeti s tem, da bi se vse dobrino države centralizirale v Beogradu, vae davčne dajatve pa decentralizirale po prečanskih pokrajinah. In ker oni tega ivo- takoi poznati, da je taka 'trditev tudi zavo- 5ejo, zato tudi odklanjajo one, ki so take litai boj Prav kapitalna neumnost, zakaj ni metode upeljavali. Med^ terni jpa so bili na med slovenskimi trgovci, obrtniki in industrije! niti enega, 'ki ne bi hotel .^večati svojega odjema in si pridobiti odjemalce tudii v južnejših krajih države. In to kljub mnogim slabim izkušnjam. 'Ne, kitajskega zidu okoli Slovenije noče prav noben slovenski trgovec, pa naj pripada katerikoli stranki, temveč ve3o vsi ceniti 'vrednot tega, da je bila z ujedinjenjem ustvarjena možnost, da se trg za slovenske pridobitne kroge razširi. Toda nekaj drugega nočejo slovenski gospodarski krogi, tega namreč, da bi brezmiselna centralistična uprava ubijala slovensko gospodarstvo. To pa je nekaj čisto drugega ko kitajski zid in ta zid obstoji le v gtevah onih »ideologov« iz tepene SDS, ki so se s svojo brezvestno politiko zaplankali od vseh poštenih elementov in ki so danes v vsej državi v res blesteči osamljenosti. Slovenski gospodarski krogi so proti vsakim kitajskim zidom in za olajšanje pr<> meta med pokrajinami, zato so pa tudi proti onim »kitajskim« običajem- ki vsak promet s pokrajinami ovirajo. In tu je v prvi vrsti^ naša slaba uprava, ki jemlje s svojim carinskim poslovanjem trgovcem čas in denar, ki s svojo nerednostjo onemogočil vsak reden promet. Ker se nočejo ločiti od drugih po- prvem mestu ravno naši esdeesarji. Za inje je imela ta služba Beogradu nazadnje še zmisel, ker dobili so za to službo politično moč v Sloveniji, ’/-a slovenske gospodarske kro«e pa 'taka služba nima .prav nobenega zmisla, temveč samo težko škodo, ker P0 m eni konec slovenskega gospodarstva. In slovenski gospodarski krogi »o končno slovenski krogi in oni se nočejo looiti od slovenskega naroda za nobeno ceno, najmanj pa za ceno raznih praznih gesel in se bolj praznih trditev. In zato zahtevajo, da se vodi slovenska politika, da se varuje slovensko gospodarstvo in da se tudi nekaj stori za slovensko kulturo. . Za vse te stvari pa SDS ni imela znvisia in zato naravno slovenski gospodarski krog1 tudi n imajo ■ zmisla za SDS. Račun je s tem poravnan in to bo zlasti vidno na dan volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ko se bodo slovenski gospodarski krogi * pravim in ne samo fiktivnim kitajskim «- dom ločili od SDS. Zakaj dosti je fraz, zavijanj in -praaMn gesel in slovensko gospodarstvo rabi 1]U‘ dela, ne pa strankarskih zgagarjev, /lasu pa ne takih brihtnežev, ki mislijo sloven ske gospodarske kroge plašiti s takšnim1 abotnostmi, kakor je ona o kitajskem ziou- grinettija, nakar bi se takoj obnovila poga- | ker 1ioče Nemčija po svojem vstopu v Zvezo janja za konkordat in ta tudi skoraj zaklju- j zbrati okoli sebe vse svoje prejšnje zave*- čila. — Kot naši delegati za interparlainentarno konferenco v Ženevi so določeni: od radikalov dr. Velizar Jankovič, dr. Laza Markovič in dr. Ljubo Popovič; od HSS dr. Kežnuui, od JMO Šalih Haljic, od demokratov dr. Voja Marinkovič, od SLS dr. Kulovec in od SDS dr. Srdjan Budisavljevič. — Zaroka italijanske priiicezinje s kraljem Borisem. Bivši minister v Stambolijski--jevi vladi -Nedeljko Atanasov je podal novinarjem obširno izjavo o zadnjih dogodkih na Bolgarskem. -Zlasti’ je podčrtal težko stanje bolgarskega kmeta in s teni v zvezi veliko finančno kr-izo, ki jo preživlja Bolgarska. Zato se trudi vlada Ljapčeva, da dobi zunanje posojilo, ker je drugače njen obstoj ogrožen. Zlasti še sedaj, ko Malinov zbira okoli sebe vso legalno opozicijo k odločilnemu napadu proti svoji vladi. 'Nato je vprašal novinar Atan-asova, kaj da misli o zaroki -kralja Borisa, nakar je Atanasov odgovoril sledeče: »Kar, bi se moglo povedati, -to ste že slišali. To -je -sporočeno po tajnih -potili, da se misli kralj Boris poročiti z Italijanko Giovanino. 'Demantiji bolgarske vlade, da je kralj Boris samo na oddihu in da se ne misli -poročiti, so enako znani. Toda, ee bi jaz v javnost iznesel vse, kar se krije in kar stoji okuli načrta te pon ke, to bi izzvalo senzacijo v političnih in diplomatskih krogih na Bolgarskem, na Balkanu in v Evropi. Toda danes še ni čas, tla o tem govorim.« —• Upamo, da je te besede čital in si jih zapomnil tudi g. Ninčič. = Pismo Clemenceau-a Co-olidge-u. Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau, ki živi že šest let na oddihu v Vende-jt, je z ozirom na ameriške zahteve za plačilo vojnih dolgov napisal predsedniku Coolidge-u pismo, ki je lep dokument francoskega ponosa in samozavesti. Med drugim pravi, v pismu Clemenceau. Med zavezniki -je prišlo do spora zaradi plačevanja vojnih stroškov. Tli spori morejo resno škodovf.;! -dobrim medsebojnim odnošajem zaveznikov in zato ogroziti bodočnost civiliziranega sveta. Na prvi pogled izgleda, da bi bilo -to samo suho finančno vprašanje. Mi srno dolžniki, vi pa ste upniki. A -vendar je stva-r malo drugačna. Če bi bili narodi samo 'trgovski dami, potem bi svet upravljali bankarski računi. Vi zahtevate od nas plačilo vojnih, ne trgovskih dolgov, a veste, da so naše blagajne prazne. V takem slučaju podpiše dolžnik obvezo na plačilo. To zahtevate vi od nas. Toda stvar je v tem, da gre tu za komedijo, ker je plačljivost samo fiktivna in ima končali s posojilom na naše nacionalno imetje, na naše ozemlje, tako kakor je bilo svoje dni s Turčijo. Tu pa moramo Vam, gospod predsednik, povedati odkrito, da tega nikdar ne -sprejmemo. Francija ni na prodaj in niti ne svojim prijateljem! Ohranili smo svojo neodvisnost in to hranimo, pa če bi -tudi imeti zginiti preti udarci neprijateljev in ev-ajih »vernlilv' .prijateljev. Fram*-ija ie vovn-ln fnsa vojne vse in to Ttim 7.a Anglijo in Ameriko. Tri leta -je tekla kri in bila mesarjena francoska zemlja, ko je Francija čakala na po-m-oč Amerike. Tedaj .je bi la naša plačljivost uničena. Pridite na grobišča v francoskih vaseh in ta izgubljena sila naše mladine je bankarski račun za vojne dolgove. — Pred sklicanjem francoske narodne liike. Če bi Turčija sprejela nemško stališče, potem bi Turčija zahtevala, da se .podeli eno ■stalno mesto v Svetu Zveze narodov eni azijski državi in sicer naj bi bila to Turčija.. = Opozicija in diktatura. Na enem svojih shodov v Bosni je med drugim dejal Nt. Radič, da hoče opoflicija (uvesti diktaturo. Njegove besede niso čisto neupravičene, dasi bi jih bilo treba stilizirati precej drugače. Jasno je, da opozicija ne more hoteli diktature že zaradi tega, ker je mnogo bolj verjetno, da bo diktaturo vpeljala kaka vladna stranka k-o pa opozicijonalne stranke, pa če bi se tudi vse v ta namen združile. Res pa je, da se opozicija napačno bori in da njena nedosledna borba ogroža parlamentarizem Skoraj obtičaj je namreč že postal pri nas da -se stranke, če ne gre vse po njihovi volit, tožijo kralju. Vse apelira na kralja kot » instanco in hoče se celo, da bi kralji" vladni koaliciji Toda ta koaliclja ima v skupščini skoraj dvetrelj.nsko Politične vesti. večino in jasno je, da mora vsak ^ kralj tako večino spoštovati. Če je skupščin prav kar dela njena vladna večina, potem ni drugega apela, ko na narod, da ta pri prihodnjih volitvah vrže to večino. Apeli na kralja so zato iiz ustavnega in demokratičnega stališča čislo napačni, čeprav «o ti silno koinodni. Edino pravilno je, da opozicija g1'e med narod, da njega razgiba in da si osvoji njegovo zaupanje, ker samo to je res v sktaau z demokracijo in z ustavnim življenjem. Seveda pa je danes že resno vprašanje, če so maše opoaicionalne stranke tudi za takšno delo med narodom sposobne. skupščine. Narodna skupščina se sestane danes ob pol desetih dopoldne v Versaillesu. Tvorijo jo vsi člani senata lin parlamenta ter šteje 883 članov. Predsedoval ji bo predsednik senata De Sa-lves. Dop-oldan-ska skupščina bo izpolnjena z izvolitvijo odborov. '1 e volitve imajo biti zelo dolgotrajne, ker nima narodna skupšina svojega poslovnika kakor parlament in senat. Tudi ni nič določeno, koliko članov dobi v odboru parlament in koliko senat,, ker se smatra narodna skupščina kot ena celota. Za sprejem kakega sklepa je potrebna nadpoloviRna večina vseh glasov. Vsak sklep skupščine postane po podpisu predsednika republike zakon, ki ima tako moč ko ustava. V političnih krogih se računa, da bo imela vlada v narodni skupščini do 700 glasov, ker bi za njo glasoval ves senat (288 članov) plus vladna večina v parlamentu. — Kako utemeljuje predsednik mehikan-ske"republike svoja politiko na,prani katoliški cerkvi. V intervjuju, ki ga je dovolil Calles te dni a-meniškim novinarjem, je de-mentiral vsak poizkus posredovanja pied katoliško cerkvijo in mehikansko republiko. Dejal je: .>Ne morem sprejeti posredovanja, kajti ne gre za to, da bi se aplaniral kak konflikt, temveč gre samo za to, da se prisili katoliško duhovščino, da bo spoštovala zakone. Poslužil se bom v -to svrbo potrebnih sredstev. Cerkve so nacionalna last. Sem svobodomiseln človek: zame so vse vere enako dobre, vse so vredne, da se jih respek-tira, ker streme za moralnim ciljem. rlo, česar so se ustrašili katoliki, je izprememba kazenskega zakona. Ne gre .jim za registriranje duhovnikov, temveč za dejstvo, da so statnirane kazni za prestopke zakonov. Ce nimajo katoliški duhovniki namena rovariti i proti državi, zakaj protestirajo.« Tako je izjavil predsednik Calles. Med tem pa se poroča o novih spopadih med katoliki na ' in javnimi organi ter protestanti in s n tiki na drugi strani. Amerik«. = Vprašanje ruskih dolgov in- 0 ure_ Sovjeti so ponud-i-li Ameriki P^j^oolidge pa ditvi ruskih dolgov. Predsedn ^ more pre_ je izjavil, da «e taka pop'^ razVeljavijo svoje pričeti, dokler sovjeti caI,skitl dolgov, jega sklepa o nepriznan^o narod«v? »Ti- = Turfka J9 Angore, da je turška vlada mes« javlja \z A g v ZveM narodov, ker razpravljala ' jnteresi bolje zastopani, bi bili P°.®islrskega sveta pa je bila večina Nli SSTvJuvu. Sodi se, da ,se je to ; m^niStTK) I . nrihisk RiiAiip N-n rim- DEBATA NA PONDELJKOMiM SESTANKU. Na sestanku »Pod lipo , o katerem smo že poročali, se je pri debati razvila prav ostra polemika. Jaka Žorga in Bernot sta očitala narodnim socialistom, da koketirajo z meščanskimi strankami, da so v parlamentu glasovali za zakon o zaščiti države in da 1111 deželi podpirajo tudi SLS, kar dokazuje s'u' Pr j na Jesenicah, kjer je NSS glasovala ® občinske doklade k duhovniškim plačani 3 SDS. Narodni socialisti so se izgovarjali, kakor so znali, njihov zastopnik Kozinc pa je izjavil, da NSS obžaluje, da je glasovala za Gbznano. , V nadaljni debati se je razpravljalo o Ila-betovem predlogu, naj se osnuje enoten delavski odbor vseh marksističnih strank. Dve skupini: Jug. soc. dem. stranka (Bernot) ih skupina okoli bivšega Del. kmečkega lista (Gustinčič) sta se javili takoj za to in bosta I v bodoče nastopali v akciji vedno enoino. K tej formaciji bo najbrže pristopilo tudi »Zedinjenje«, katerega član je ravno Habe. Med »Zedinjenjem« in Soc. stranko Jugosla®| vije ni prišlo do pričakovane politične fuzije, temveč se bodo »Zedinjaši« naslonili najbrže na ostalo delavstvo, čeprav bodo skupni akciji skoro gotovo nasprotovali Sedej, štu-kelij in drugi. Ako pristopi k tej formaciji Iudi NSS, je to stvar nje same In pa in-ar-kai- i stičnih skupin, če jo bodo sprejele. Negotovo je še, kakšno stališče zavzame k temu gibanju Soc. stranka Jugoslavije. Ovirale jo bodo k pristopu njene zunanje vezi v državi iin v internacionali ter tudi — gospodarski čini-telji. Pri debati je bilo nadalje sklenjeno, da se vrši vsak pondeljek zvečer v gostilni »Pod lipo« redni sestanek zastopnikov delavskih skupin, na katerem naj se sklepa o strojenju delavskih vrst. Torej sfe je iz akcije za pravice občinske avtonomije razvila akci^ za zedinjenje delavstva. Program Samoupravnega akcijskega odbora v Ljubljani: I. Svrha odbora je, da potom javne akcije med delavnim ljudstvom potom diskusij in sestankov in shodov pripravi tehnično vse, kar je potrebno za i?.\edbo svobodnih prO' porcionalnih volitev, pri katerih naj se izvoli skupna lista za občinske volitve v Ljubljani- II. Vsaka grupa ali organizacija, ki se strinja s potrebo take akcije množic za uveljavljenje osnovnih državljanskih pravic in svoboščin pošlje v odbor dva do pet zastopnikov, ki sklepajo po proletarsko demokratičnih načelih o izvedbi skujme akcije. III. Vse seje, dogovori in sestanki tega odbora, kakor tudi vse prireditve, ki jih teh-nifno skliče ta odbor, morajo biti javne in vsem pristopne. 1 \T. Za vse te sestanke naj cdbor izdela/ pravilnik, ki bo vsem demokratično omejil pravice govora ter na ta način onemogočil « vsako sabotažo. V Ljubljanu, dne 9. avgusta 1926. -Na sestanku soglasnt) sprejeto. Thomas Mann: COUDENHOV E-K ALERUI. V poročilih, ki jih piše Thomas Mann o svojem bivanju v Parizu v reviji »Neue Rundschau«, je tudi poročilo o njegovem sestanku z vodjo panevropskega pokreta dr. Coudenhove-Kalergijem. Grof Coudenhove-Kalergi m njegova zena, igralka Ida Roland (napozalna ze mase-, linska veličina njene carice, z zvezdo na prsih in zapovedujoča) nas pričakujeta v ve-stibulu. Couden-hove, z malo rdečezlato kokardo njegove »Pan - Evrope« v gumbnici večerne obleke, ]e med najza-aiuvivojšiui-i ter najlepšimi ljudmi, kar jih poznam. Napol Japonec, napol, kakor vemo, zmes cveta inter-naci/jonalne evropske aristokracije, je resnično pristen tip Evroaziijca odličnega koznio-politatva, ki nojpravi nenavadno velik utis in ]>red katerm se čuti srednje povprečen Nemec pravega provincialea. Dve gubi med v daljavo zazrtimi, črnimi očmi pod belim, tri nim in ponosnim čelom, dajeti njegovem smehu nekaj resnega in odtočnega. Njegov nastop in njegova beseda pričajo o neomajni veri na politično idejo, o kateri nisem pre- » svet in 'jo propaguati. B J . j. Angliji, povsod je izpovedoval svoje m z največjim moralnim uspehom in j kar imel uvodni razgovor z pandom, k, se je zelo zanimal za njegova izvajanja. Iwa» e prepričanje, da je vse na pohodu in da se bo njegova vizija v dveh letih uresničila. Končno kaj naj še komu .impomra, če ne -ta j- „i,„ ’ odlični >n demokratično plemeniti mŠh Bd nove družbe, ki je radi svoje na-vajena, da misli o kontinentih -in ki so odločil na laislno pest, da izobliči »vet p° Pred skorajšnjo sklenitvijo konkordata, j m'“*}^8em zgodilo na pri lisk Rusije. Na dru-V Rim je dospel poslanik -kraljevine SHS pa ge poroča, da Nemčija silno pri Vatikanu g. Simič. V kratkem se priča- g* m vstop Turčije v Zvezo narodov, .kuje tudi prihod papeževega nuncija -Pele- ifazorih lastnega razuma. Zbori. Književnost. noVo zborovsko •i. Mesečna revija »» prii0go. Urejuje glasbo z glasbeno knji:^evsko društvo »Ljub-Zorko.Preiovec. ^ 5tevilka (brez knji-ljansla Zvon«e A ?inaša E. Adamičev moški ^fz^aritonskim solom »Ljubi dokler je ^S« in prireditev narodne »Jaz imam pa konjča belega - za moški zbor po Fr. Marolt“-Naročite se na »Zbore«! Naročnina letno dinarjev. — Priporočamo I Poravnajte naročnino! Dnevne vest*- Slika naših dni. DELOŽIRANCI V LJUBLJANI. V Ljubljani se kažejo posledice naše stanovanjske zakonodaje v najstaršnejši obliki. Sodišča deložirajo stranke, ne da bi se brigale dalje za njihovo usodo. Tako je nastala na trgu pred cerkvijo sv. Petra že cela kolonija deložiranih rodbin. Tajnik Delavske zbornice je to kolonijo obiskal in podaja o njej javnosti tele podatke: V celoti je na trgu sedem deložiranih rodbin. Deložiranci so pokrili svoje pohištvo zasilno ^s plahtami, deskami in drugimi p1 L pomcčki, ki pa jih niso mogli ubraniti ob vedno deževnem vremenu niti pred dežjem. Po noči prihajajo v šatore celi roji podgan iz neurejenih kanalov ob strugi Ljubljanice. Kuhajo deložiranci v štedilnikih na prostem. Deložiranec J. P. je po poklicu delavec na progovni sekciji bivše Južne železnice. Iz predloženega plačilnega lista je razvidno, da služi po 3 do 5 Din na uro in da je znašal Po odbitku bolniške blagajne, davka in drugih pristojbin njegov mesečni zaslužek 696 dinarjev. Pri teni ima vzdrževati ženo in dva otroka v starosti 1 in 1 in pol leta. Prej je stanoval v Bohoričevi ulici. Stanovanje mu je bilo odpovedano ker ga je zahtevala hišna gospodinja zase. Na stanovanje v novi hiši ne more misliti, ker bi moral dati tudi za najskomnejše stanovanje v novi hiši celo svojo mesečno plačo. Deložiranec V. K. je zaposlen tudi kot delavec na železnici. Vzdržuje ženo in 19 mesecev starega otroka. Zasluži 700 Din. Pred-no je bil deložiran je stanoval v novi liisi v Zeleni jami v sobi s souporabo kuhinje. Iz tega stanovanja pa je moral iti, ker so mu zvišali najemnino na 1400 kron, ki je s svojo plačo ni več zmogel. . . Deložiranec I C ie zaposlen v tovarni m zasluži na mesec po 700 Din. Otrok nima. rel Je stanoval z ženo pri bratu, pa mu je s.anovanje odpovedal. Deložiranec L. K. je čevljarski pomočnik. Iz stanovanja je moral iti, ker je bila hiša v kateri je prej stanoval prodana. Tudi on ima nedoletne otroke, žena pa mu je pred porodom. Deložiranec A. V. je delavec na pokopališču. Zasluži na mesec 1000 Din. Ima več nedoletnih otrok v starosti od 2 meseca do o let. Iz prejšnjega stanovanja je moral iti, ker ni zmogel najemnine v novi hiši. Deložiranec A. T. je poštni služitelj. Prej je stanoval kot podnajemnik v Bohoričevi ulici. Iz stanovanja je moral, lce je bilo najemniku stanovanje odpovedano. Sedmi deložiranec, ki ima tudi veččlansko rodbino z otroci ni podal nobenih podatkov z motivacijo, da se boji, da bi ga moglo spra- - . *° Se ob službo. i po atkt so podani javnosti z namenom da se zgane im pomaga iskati rešitev in noti da se spravi delozirane rodbine pod streho m da podpre iniciative, ki jih tozadevno od kompetentnih oblasti pričakujemo zlasti ker gremo nasproti jeseni, ko ne bo mogče’prebivati na prostem. 8 8 Ob enem pa naj bodo ti podatki za zako- resnn-dt .C1?',elle (1°kaz, da obstoja v vsej lesno.di težak problem: Kako pomagati rodbinam, ki zaslužijo mesečno po 700 Din, ako se odpravi za nje stanovanjska zaščita in maksimiranje najemnin — a se pri tem na zvišanje plač niti ne misli? . ~~ Kralj na pogorišču. V Selu pri Bledu je trefiifiiio v noči od nedelje na ponedeljek 7 hišo posestnika Ivana Šmida, vsled česar je izbruhnil požar. Obstojala je nevarnost, da * '°.Senj razširi na vso vas. Takoj so bili g®ri1C«Jn?9ta gasilci. Ko je izvedel kralj, da takoi m v svojem avtomobilu ljubil je Pogorelcem matenielno pomoč krali je ostal na pogorišču, dokler ni bil'požar ki je uničil vse gospodarsko poslopje, pogal šen iter je vsaka nevarnost minila. w ~ Tabor slovenskih vojakov na Brezjah. j*8 lepo uspelem taboru slovenskih vojakov n Brezjah so bile sprejete sledeče resolu-7V6:. L Da se takoj udejstvijo vse pravice, sp misedanji invalidski zakon. 2. Da »e vojnim žrtv«»« • i y • .1 kojnine in pric“ni ‘/Bičajo vse zaostale ponovi prejemki. 8. d* tak°j redno izplačevati invalidski zavodi, posebno'?!'!0 v?i Potrebni niti deloma niti popolnoma ^'1 *n da se trebni zavodi kot je n .pr. Mkinijo po- teze v Ljubljani. 4. Da se omogoč!ica za pro-rotam vzgoja in učenje. 5. Da se ou°inim »i-trebni krediti za učenje, zdravljenje, ort0l>0' diranje in za vse druge pripomočke, ki ^ določa invalidski zakon. Krediti za vojne žrtve se ne smejo skrčiti. 6. Popraviti se mo-fa Jo, tako j krivične redukcije invalidov, vdov 1n tSlrot' 7- Sedanji invalidski zakon naj se reugira v smislu prave zaščite vojnih žrtev, kakor se to vrši v drugih državah. 8. Vojne žrtve naj se opro"‘- plačevanja zanje nesmiselnega davka tor davka na ročno delo. — »Uradni list« št. 72. z dne 9. avgusta I. i. priobčuje: Zakon o izpremembi čl. 89. nnančnega zakona za proračunsko leto 1926-U27; zakon o izpremembi člena 234 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uradnikih z dne 31. julija 1923; pravilnik o av-tomobilnem prometu kraljevine SHS; izpre-membe v pravilniku za opravljanje državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za vere ter pravilnik o poštnem avtomobil-nem prometu kraljevine SHS. — Inšpekcijsko potovanje prometnega ministra. Prometni minister dr. Vasa Jovanovič podVzame te dni 15 dnevno inšpekcijsko potovanje po našem Primorju. Spremljal ga bo državni podtajnik Košutič. Inspicirala bosta vse naše luke. — Redukcija učiteljišč. V ministrstvu prosvete se proučava predlog o redukciji učiteljišč. Predno se predloži ministrstvu v odobritev, ga bo pretresla še posebna ožja stro- j kovna konferenca. i Za znanstvene kongrese. Prosvetno mi- ; nistrstvo je odredilo kredit 100.000 Din za j podeljevanje podpor delegatom, ki bi se ude- j leževali znanstvenih kongresov v inozemstvu. I — Podpore za otroška zabavišča. Ministr- j stvo prosvete je odredilo kredit 10.000 Din za j podpore otroškim zabaviščem za letošnje le- j to. Podpore se bodo podelile samo zabavi- ] ščim, ki so jih res potrebna. — V ministrstvu za šume in rude je pod- ! pisani nov ukaz o napredovanju, premestitvi j in vpokojitvi večjega števila nižjih in višjih j gumarskih uradnikov pri šumskih upravah v ; Bosni, Hercegovini in Slavoniji. — Kongresi zobozdravnikov in zobotehui-kov. Prihcdniji teden se prične v Ne\vyorku mednarodni kongres zobotelmikov. Na kongresu bodo zastopani tudi naši zoboteludki. Kongres bo trajal do 20. avgusta, dne 21. avgusta pa se prične v Filadelfiji kongres., zobozdravnikov, ki bo trajal do 28. avgusta. — Bačka brez pitne vode. Kakor zveni sicer paradoksno, vendar pa je žal res, da je začelo primanjkovati pitne vode v Backi, kjer so se še pred nedavnim razlivale ogromne mase vode. Radi velikega pritiska razlite vode je onemogočen dotok vode v vodnjake, ki so’tudi sicer prepolni blatne in nezdrave vode Trajalo bo nekaj časa, da se ti vodnjaki očistijo. Ker je cela Bačka ena sama nepregledna ravan, je nemogoče dobivati pitno j vodo iz gorskih vrelcev. Tako grozi prebivalstvu poleg pomanjkanja pitne vode tudi j nevarnost, da utegnejo izbruhniti kužne bolezni. Oblasti so na delu, da preprečijo nove katastrofe. — Razpisano mesto. Pri okrajnem sodišču v Mariboru se odda mesto višjega jetniškega paznika, odda se tudi vsako drugo mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Za mesto višjega jetniškega paznika se zahtevajo pogoji za zvaničniško službo. Prošnje je vložiti do dne 20. avgusta t. 1. pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Izpremcin.be v imeniku zdravniške zbornice. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo so bili izbrisani: dr. Josip Stoje, zdravnik v Ljubljani ker je umrl, dr. Franc Šterba, zdravnik v Trebnjem, ker se je izselil ter dr. Amalija Šimec, zdravnica v Ljubljani, ker je premeščena v Zagreb. — Odvetniška vest. Odvetnik v Rogatcu dr. Janko Leščnik se je odpovedal izvrševanju odvetniške jirakse. — Iz zdravniške službe. Dr. Drago Koče- > var je imenovan za okrožnega zdravnika za i Celje okolico. j — V izdelovalnim filmov vojnega ministr-j stva v Pragi se pošljeta na odredbo našega j ministrstva vojske in mornarice kot gojenca ! arliljerijski podporočnik Božidar B. Lazarevič in inženjerski podporočnik Ivan I. Krstič, j — Morskega psa, štiri in pol metra dolge- > ga so ujeli ribici na Reki. — Radiofonija na avstrijskih vlakih. Da se Amerikanci ne dolgočasijo na potovanju, so napravili na ameriških vlakih kinematografske dvorane. V Nemčiji imajo že nad eno leto vlake z radiotelegrafskimi postajami. Sedaj bodo razveseljevali tudi v Avstriji potnike s koncerti, ki jih bodo poslušali ob radiotelegrafskih aparatih, katere bodo uvedli na avstrijskih železnicah. — Nemci v Leningradu. Te dni je prispela v Leningrad druga delavska delegacija. Listi so priobčili ob tej priliki uvodnike, v katerih nemške delegate toplo pozdravljajo. ■••Krasnaja Gazela« piše: »Naše sedanje geslo je ustanovitev enotne delavske fronte proti kapitalizmu. Mi, od svoje strani storimo vse,da omogočime delavstvu povsod boj proti kapitalizmu. To smo dokazali med drugim ob priliki stavke angleških rudarjev. — Pobijanje potepuštva v Leningradu., V Leningradu so pričeli v zadnjem času energično borbo proti potepuhom. Prve dni tega meseca je bilo obsojenih od posebnega sodišča nič manj kot 51)3 potepuhov. Kot poroča »Krasnaja Gazeta«, se rekrutirajo ti potepuhi večinoma iz delavskih in kmetskih slojev, na ostale sloje odpade prav majhen odstotek Potepuhi so povečini mladi ljudje v starosti 20 do 30 let ter so skoraj vsi udani pijači. Na ulici se vedejo zelo predrzno, posebno nesramni so napram ženskam. — Tihotapstvo monc poiskali izdelkov v Bosni in Hercegovini. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Sarajevu je objavil statistiko tihotapstva v svojem področju. Od 1. januarja do 30. junija t. 1. so zaplenili fi-nancarji 5165 kg »škije« (tobak, ki ga fabri-cirajo kmetje sami), 13.996 komadov cigaret, 3628 cigar, 115 strojev za rezanje tobaka ter več drugih predmetov, ki spadajo pod državni monopol. — Temu obsežnemu tihotap-Ijak ** mn°g° kriva država sama, ki plača se-seljak" i P° tako nizkih cenah, da ga dražie t,., Pr°daja privatno 10 do 15 krat — Krvav8a PrcMIaja državi. sel dorfa povelj? v Diisseldbrfu. Iz Diis- »Frontkampferbund« hi! j6 imel rdežl Ko je korakal sprevod za^fe' v kateri se je nahajalo več članov ^huS-veretna«, ter je stopilo par 0d njih pred gostilno, da bi si ogledali sprevod, so udrli rdeči »Frontkampferji« — kot trdi policija — brez vsakega povoda v lokal ter jeli mlatiti slepo po ljudeh. Ranjenih je bilo okrog 30 oseb, od katerih se jih več leči v bolnici, stanje dveh je brezupno. Policija je aretirala 16 »Frontkiimpferjev«. — Pastor ustreljen na prižnici. Mestece Morgantovvn (država Kentuck v Ameriki) je doživelo le dni nenavadno senzacijo. Med božjo službo sta prijezdila pred mestno cerkev dva neznana s puškami oborožena moža ter oddala skozi okno n!a reverenda Moosa, ki je baš pridigoval, tacal strelov. Mcos je obležal na mestu mrtev, neka žena, ki je sedela v prvi klopi, je bila smrtno, več drugih vernikov pa lahko poškodovanih. Po izvršenem dejanju sta neznanca v diru odjezdila v bližnje gorovje. Zasledujejo jih s policijskimi psi. Domneva se, da sta atentatorja dva tihotapca alkohola, ki sta se maščevala, ker je poživljal Moos svoje vernike neprestano k abstinenci. Po drugi verziji je bil ustreljeni pastor špijon prohibicijskih oblasti, ki je bil poslan v mestece nalašč zaio, 'da je špijoniral za tihotapci alkohola. -A Sreča in konec genijalnega pustolovca. Te dni je bil aretiran v Parizu Saša Slavicki, najoriglnalnejši lin najbolj velikopotezni pustolovec, kar jih pozna pariška kriminalna statistika. Iskali so ga po vsej Evropi že od leta 1923. Da ga tacali detektivov po ■vseh večjih mestih Evrope toliko časa niso mogli najti .se je imel zahvaliti svoji izredni raSiniiranosti. Ogoljufal je celo vrsto bank in ii. nan si jev za velikanske vsote. Najmanjša njegova goljufija reprezentira 500.000 frankov, največja 3 in pol milijone. Nobene goljufije pa ni izvršil osebno. Imel je cel štab tajnikov. Vsakega tajnika je vporabil samo za eno goljufijo, nakar mu je izplačeval lepo pokojnino. On sam je stanoval, medtem ko so delali zanj drugi, v luksuri-ozui vili v neposredni bližini Pariza v Mar-ly-le Roy-u. Končno mu je prišla ob priliki aretacije enega od njegovih komplicev policija vendarle na sled. —_ Pozno zvečer je usta, jo zaprli v bližnjo sobo ter udrli v sa Ion, kjer je sedela prešerna družba pri pol nih čašah šampanjca. »Roke kvišku«, so zaklicali detektivi, »kdo od vas je goljuf s čeki Slavicky?« Ker se ni nihče oglasil, so aretirali vso družbo ter jo odvedli v avtomobilih na policijo, kjer je Slavicky vse priznal. Škodo, ki jo je povzročil, ceni na 8,000X00 frankov. — Tragičen samomor. V Miami v Floridi se je te dni vrgla pevka baronica Sofija An-tonovna Reuss Havret iz sedmega nadstropja nekega nebotičnika ter ostala vsa razmesarjena ne mestu mrtva. Malo nato se je vrnil domov njen mož, ter se zaznavši strašno novico, tudi sam usmrtil z revolverskim strelom.’ Baronesa je bila hčerka znamenitega ruskega novinarja Antona Vasiljeva. Njen oče je umrl za časa revolucije, mater pa so ubili boljševiki. Tako je ostalo dekle prepuščeno samo sebi. Potikala se je po svetu, pela po šantanih in barih, dokler ni dobila ko-nečno mesto v nekem malem angleškem gledališču. Tam se je seznanila ' s kapitanom baronom Rauss-Havretom, ki je bil izgubil v vojski nogo ter pobegnil na Angleško. Kapitan jo je poročil. Ker je imela izvanredno lep glas je žela v gledališču vedno največje uspehe tako, da je bila nazadnje angažirana pri večjem gledališču v Ameriki. Tu pa se je prehladila ter vsled tega izgubila glas. Radi tega je bila večer pred samomorom v gledališču izžvižgana. To jo je tako potrlo, da je obupala ter si poiskala rešitev v smrti. — Boginja z »bubikopfoin«, V Palestini izkopavajo neko biblijsko naselbino, ki je obstojala 1500 let pred Kristusom. Ob tej priliki so nedavno izkopali tudi glavo neke babilonske boginje, ki ima prav tak »bubi-kopfc kot naše moderne dame. Prenavlja in ponavlja se vse, tako tudi »bubikopf«. — »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4, pošlje vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! Ljubljana. 1— Profesor dr. Alojz Zalokar se je preselil v Maistrovo (Vojaško) ulico št. 6 (poleg trga Tabora nasproti vojašnice vojvode Mišiča) in ordinira redno od 2. do 3. ure popoldne. 1— Sestanek »Društva Treznosti« v Ljubljani se vrši kot običajno v moškem učiteljišču (pritličje) v sredo dne 11. t. m. ob pol 19. uri. Dnevni red: Dosedanje in bodoče delo med počitnicami. Vabimo s tem vse člane ter vse one, ki se zanimajo za abstinentsko gibanje, da se tega sestanka gotovo udeleže. 1— Slovensko planinsko društvo popravlja s pomočjo velikodušnega dobrotnika svoja planinska zavetišča. Aljažev dom v Vratih je ze. g.otov- Da si delo_ ogledamo in se nad vspehom vzradostimo, vrši se v soboto 14. avgusta zvečer v Aljaževem domu prijateljski sestanek lnglavu zvestih planincev. Odhod iz Ljubljane najbolje z dopoldanskim vlakom. V nedeljo 15. avgusta izlet v kraljestvo Triglava. I— Planinski dan v Bohinju. Povodom kongresa Planinskega saveza se vrši dne 4. in 5. septembra celokupni planinski dan! Zbirali-šče v soboto 4. septembra v Hotelu Zlaiorog 0b Bohinjskem jezeru, kjer se bodo razkazale nove naprave Slovenskega planinskega društva^ in se bo vršil tudi radio-koncert. Iz hotela Zlatoroga se bodo angažirale pod vodstvom SPD za izvežbane planince ture na Triglav (s sestopom v Aljažev dom), oziroma k Triglavskim jezerom in na Kanjavec, splošno pa izleti k slapu Savice in po divni okolic« Bohinjskega jezera 'ter vožnje po jezeru, v PD bo skušalo doseči za svoje člane polovično vožnjo p0 železnici. Podrobnosti se bodo se objavile. DOPIS. Zidani most. Pri nas smo doživeli v nedeljo prav razburljivo noč. Pri razho- du večernih vlakov smo čitali na postajni zamudni tablji le označbe velikih zamud, v krajšem času so se pa izvedle razne novice, kakor n. pr.; prj Lazah je skočil vlak iz tira in so ga morali nazaj zavleči v Ljubljano in odpremi ti preko Karlovca proti vzhodu. Med Zidanim mostom lin Hrastnikom je zasul progo plaz in ni bilo mogoče odpremiti drugega potniškega vlaka. Pri Rimskih Toplicah je odnesla voda novi savski most za pešce. V Laškem je bilo kopališče in cela desna stran trga dva metra pod vodo, ker je zra-stla voda v šestih urah za 3 in pol metra. Med Štoram in Št. Jurjem je izpodjedla Voglajna nad 70 m proge, tako, da so imeli naši vlaki proti severu 7, proti Zagrebu 6, proti Ljubljani pa 3 ure zamude. POPLAVE. Situacija včerajšnjega dne. Donava, Sava, Drava in njihovi pritoki v Sloveniji tu na Hrvatskem naraščajo. Bati se je novih katastrof. V severnem delu je narasla Drava za 3.30 nad normalom, dočim je znašalo njeno najvišje stanje za časa zadnjih povodnji samo 2.75. V soboto je poplavila vso cesto Dravograd—'Maribor, česar ljudje še ne pomnijo. Mislinja je poplavila od Dravograda dalje vsa polja v širini par sto metrov. Povzročila je veliko škodo. Še mnogo hujše je besnela Pesnica. Tudi Dravinja je prestopila bregove. Na večih krajih je odnesla voda požeto žito, za transport pripravljeni les, lesene mostiče, brvi itd. Pri Ormožu je bila poplava posebno katastrofalna. Okrog polnoči je odnesla Drava tri mline, Jeremičevega, Šefovega in Zadravčevega. Jeremičev mlinar je našel pri tem smrt. Prebudil se je šele, ko je plaval z mlinom vred po Dravi, kmalu nato je izginil v divjih valovih. Ker so zadeli mlini ob most, so ga tako poškodovali, da se je bati, da se bo porušil. Škodo, ki jo je povzročila voda pri Ormožu, cenijo na okrog 1,900.000 dinarjev. Pri Zagrebu je narasla Sava na 3.67 nad normalom ter še neprestano narašča. Oblasti, tako vojaške, kot civilne so podvzele včeraj zjutraj vse potrebne mere. Ob obali Save je razvrščenih več čet vojaštva, ki utrjujejo nasipe. Z ozirom na naraščanje rek v Sloveniji se namreč računa z eventualifeto novega katastrofalnega vala. * Vsled včerajšnjega lepega dne so pričele vode zopet padati. Na vseh progah je promet zopet vzpostavljen, seveda pa imajo vlaki še vedno znatne zamude. dobra usna do id®: KAKO JE VPLIVALO NEURJE NA ZVERI V ZAGREBŠKEM ZOOLOŠKEM VRTU? Ko se je stemnilo v nedeljo popoldne v Zagrebu nebo in je nastal mrak kot da se bliža noč ter je nastal silen vihar, so pričele zveri v zoologičnem vrtu v Maksimira divje zavijati, tuliti in rjoveti. Njihovi glasovi so se mešali s šumom frfotanja ptic. Kmalu nato se je vlila silna plolia. Vihar je zlomil oziroma zruval več dreves. Nastala je poplava. Zveri se je polaščal vedno večji strah. Nameščenci zoologičnega vrta so hodili Od kletke do kletke, gazeči vodo do trebuha. Mladi mrjasci so že plavali v vodi. Uslužbenci so jih prenesli na varno v kletko severnih medvedov. Medvedi so se umaknili v kote ter so pustili mrjasce pri miru. Opice so se strnile v gruče ter gledale, objemajoče druga drugo, preplašeno na okrog. Volkovi in lisice so zlezli na skale ter gledali mirno predse. Tudi ptice so bile mirne, videlo pa se jim je, da so bile vse preplašene. V splošnem je bila vsa zverjad tako krotka, da se ni niti zganila, če jo je človek prijel. Nekaterih uslužbencev se je lotil, ko so to Videfi, takisto velik |strah. (Najpogumnejši med njimi je bil kot poročajo »Novosti«, Slovenec Globočnik (ki je bil uslužben svoječas-no v zverinjakih v Nemčiji in Belgiji), ki je prenašal svoje tovariše drugega za drugim na ramenih do bližnje gostilne, odkoder jih je vozil s čolnom dalje. Vračal se je sam, gazeč vodo do trebuha. V zoologičnem vrtu je ostal nato vso noč ter nadzoroval zverjad. Zverine so bile ponoči vobče mirne, samo risa je razburjalo šumenje valov in v hudournik naraslega potoka Blizneca. Šport. Prva ženska preplavala Kanal. Včeraj smo na kratko poročali o senzacionelnem uspehu amerikanske plavalke miss Gertrud Eder-le, ki je v fenomenalnem rekordnem času 14 ur 39 min. preplavala Kanal, dočim je pet moških jilavačev, ki so dosedaj ta uspeh dosegli, rabilo sledeče čase: Webb 1. 1875. je rabil 21 ur 45 min., Burgess 1. 1911. 22 ur 35 min., Sullivan 1. 1921. 27 ur 23 min., Ti-raboschi 1. 1913. 16 ur 23 min. in Toth leta 1923. 15 ur 54 min. — O podrobnostih tega uspeha poročajo še, da je v času, ko se je Ederle približala angleški obali, močno deževalo in je bilo morje zelo razburkano, tako da so mornarji v Dovru divomili, da bo dosegla obalo. Da bi poti ne zgrešila, so ljudje navzdoiž obali pri Kingsdovvnu zažgali mogočne kresove. Ob Iričetrt na 10. uro zvečer je Ederle dosegla obal in bila od tiisočglave množice živahno aklamirana. — Ederlova’ je že lansko leto poskušala preplavati Kanal in je v .pobudo vzela seboj na parniku godbo; toda godci so dobili vsi morsko bolezen ter niso mogli igrati; Ederlova pa je morala svojo namero opustiti, ali vsled pomanjkanja godbe ali vsled utrujenosti, se ne ve. Ederlova sama je zvalila krivdo na svojega trenerja Jabez IVolffe; letos pa jo je spremljal Burgess, ki je že sam preplaval Kanal in velja za najboljšega poznavalca kanalskih tokov. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , PUB1EP Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Dempsev proti Tunneyu. Sedaj, ko je sen-7;ieione)ni boksmatch zaeiguran, so začeli (športniki premotrivati vprašanje, kdo da bo zmagal in koliko rund bo trajal jnatcfa. Gotovo je, da sta oba bokserja popolnoma iz-trenirana in bodeta v najboljši formi stopila v ring. Dempsey in Tunney živita zelo smerno ter ee ne vdata ekcesom in baccho el venere, kakor je to delal Bafctiing Siiki. Lansko leto se je Denvpsey oženil s filmsko igralko Estelle Taylor in ai ustvaril soliden meščanski dom. Resnejšega boja sicer nd iz-vojeval že več let, vendar pa n:i izgubil njegov udarec ničesar na silnem efektu. Sedaj nastane vprašanje: je-li razpolaga Tunney s 'takim knoek-out udarcem, ki bo zadostoval za takega boksarja, kakor je Demipeey? O tem moramo skoraj dvomiti. Deinpsey je rabil manj ko 4 runde, da je porazil Carpen-tiera, ko je bil ta na višku svoje slave. Tri leta kasneje, ko je bil Carpentier samo še senca onega iz 1. 1921., je vzdržal Tunneyu ■nasproti 14 rund. ‘Nasproti temu pa se je Gibbons leta 1923. boril z Dempseyem 15 rund, podlegel .pa je dve leti kasneje proti Tuinneyu v 12 rundah. Iz tega si torej ne moremo napraviti jasne slike o šansah obeh borcev. Tunney sicer prizna strahovito moč l)e,mpseyevega udarca, je pa prepričan, da se bo takemu udarcu izognil in mu sam prizadejal izdatne sunke. Moč dularja. Slavna tenis-igralka Suzana Lenglen je sklenila pogodbo z amerikanekim managerjem Style, v kateri se zavezuje za štirimesečno turnejo v Ameriki. Za to dobi 100.000 dolarjev. S tem bo Lenglenova postala profesionalka ter bo v bodoče nastopala samo proti poklicnim igralkam. Odpotovala bo 22. decembra 1920. Kaj se lahko zgodi, če se ne razume tujega jezika. Nemčija je za svetovna kolesars-ka mojsterstva v Milanu prijavila udeležence samo za dirke na kratke proge, za cestne vožnje amaterjev in za vožnje na dolge proge, dočim je v formularju za prijave pdklicnih vozačev vpisala v dotično rubriko >Nlemami*, (nihče). Kako so se začudili nemški vozači pni svojem prihodu v Milan, ko so opazili italijansko reklamo z nemškim poklicnim vozačem po imenu >Nieonandc. Na neštetih plakatih se je blestelo v rubriki poklicnih vozačev: Niemand, Nemčija. Vsa la zmešnjava spominja na pokojnega Odiseja v svoji prigodi z oslepljenim Polifemom. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, torek, 10. avgusta 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195. — Blago: Pšenica nova, za avgust, fco naki. post., 2 vag., den. 265, bi. 265, zaklj. 265. Zagreb, dne 10. avgusta. Devize: Ne\v-york ček 56.464—56.767, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.037—276.237, Pariz izplačilo 161—163, Praga izplačilo 167.38— 168.38, ček isto, Milan izplačilo 189.65 do 190.85, Berlin izplačilo 1349.5—1353.5, ček isto, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček Curih, 10. avgusta. Beograd 9.115, New-york 517.125, London 25.1475, Pariz 14.80, Milan 17.35, Berlin 123.075, Dunaj 73.15, Praga 15.325, Bukarešta 2.385, Sofija 3.75, Bu-dapešta 0.007235. X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo borovih plo-kov in desk ter za dobavo lesnih podložnih plošč; do 20. avgusta t. 1. pa za dobavo vrvic za zastorje, riževih metel, nalučnikov, držajev za krampe in lopate ter usnja. — Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure. — Direkcija drža vneg arudnika v Velenju sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo enega vagona apna. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo cevi iz medi. — Dne 30. avgusta t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave prepleskanja mosta čez Ljubljanico pri Preserjih. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To !■ ono. WATERLOO. Malokdo bi znal točno odgovoriti na vprašanje, zakaj je izgubil Napoleon bitko pri Vvaterloo-u. Nedavno pa je izšla knjiga dr. Cabanesa z naslovom: »Napoleon kot bolnik iz katere dobimo odgovor na to vprašanje. Veliki vojskovodja ni bil za časa te bilke na vrhuncu svojih duševnih sil, ker je ravno v tem času strahovito trpel na he-morhoidih. Bolečine so bile tako strašne, da se je jedva vspel v sedlo, a da bi vspodbodel konja ter vodil bitko, na to ni bilo niti mislili. Dne 18. junija 1815 se je Napoleon razgo-varjal v vasi Caillon na bojišču Waterlooa s kmeti. Ti so pozneje pripovedovali, kako črnino je hodil, da je imel noge razkrečene, oči pa so bile polne solz, ki so razodevale lnide telesne muke. Kmetje niso niti slutili, da je bila odvisna tedaj usoda Francije ne od Napoleonovih možganov, temveč od njegovih he-meroidov. Vsa bojna sposobnost in izkušenost slavnega vojskovodje je morala končno kapitulirati pred hemeroidi. Hemeroidi niso tedaj odločili usode samo Francije, temveč usode celega sveta. : Arabske številke niso arabske, * temveč indijske? Upravnik zvezdarne v Bologni Guido Horn d’ Arturo je objavil nedavno v neki italijanski brošuri zanimiv članek. Trdi namreč, da številke, katerih se poslužujemo, niso arabske, kakor se je to do sedaj splošno mislilo, temveč, da so indijskega izvora. Arabci so jih le prenesli v dvanajstem stoletju iz Indije v Evropo. Naše številke so samo poenostavljeni znaki, katere so rabili indijski zvezdoslovci za označenje solnca, meseca, planetov in druge nebesne pojave.’ : Gospa Justitia. Pred porotnim sodiščem v Ambergu (Nemčija) se je zagovarjal leta 1915 ‘dninar Michael Wagner radi uboja. Državni pravdnik ga je obtožil, da je ubil v prepiru svojega tovariša Reima, modri gospodje porotniki so ga spoznali krivim in kadi ji so ga zašili na 12 let ječe. Ko je odsedel mož 3 leta svoje kazni, je umrl. Ves čas je zatrjeval, da je nedolžen, toda zaman. Nedavno pa je prišlo na dan, da so zaklali Reima vaški župan Dess in delavca Jakob in Nikolaj Triller. Te dni je sedela troperesna deteljica pred poroto. Lopovi, ki so pustili sedeti Reima 3 leta po nedolžnem v ječi, so bili obsojeni na 1 do 4 leta zapora (ne ječe). Nekateri nemški listi se teinu čudijo, mi pa nič. : Premoženje zadnjega carja. Sovjetska vlada se zopet trudi da bi prišla v posest zapuščine zadnjega ruskega carja. Nikolaj II. je bil eden od najbogatejših vladarjev na svetu. Vso svojo gotovino v vrednosti nad 800 milijonov zlatih mark je naložil leta 1914 na Angleškem. Tekom svetovne vojne je ruski car približno polovico te vsote zopet dvignil, tudi po revoluciji si je dal returnirati opeto-vano večje vsote, ki jih je rabil najbrže zato. da bi bil osvobodil svojo rodbino. Sedanja vrednost depoja znaša pa kljub temu baje še vedno okoli 320 milijonov zlatih mark. Za to premoženje se bore carica mati Marija Feo- fiorovna, kakor tudi vsi veliki knezi in velike kneginje in seveda tudi — sovjetska vlada. Po angleških zakonih pa bi prišla v poštev edinole Nikolajeva sestra Olga Ksenija. Baje nameravajo oblasti postaviti za razsodnika v tej sporni zadevi — italijanskega kralja. PAJEK IN NAHOD. Romunska pripovedka. Srečala sta se pajek in nahod. »Kam? je vprašal pajek. »V mesto,« je odgovoril nahod. »In ti?« je vprašal pajka: »Na deželo!« odvrne pajek in pripomni: »V mestu sem doživel prav slabe izkušnje in to z najfinejšimi ljudmi. Komaj sem se kje nastanil, je že prišla^ deklica z dolgo palico in me pregnala. Bežal sem v najtemneše kote, — nič ni pomagalo. Takoj je bilo hudobno bitje zopet za menoj, mi s 'svojo palico uničilo mojo lepo mrežo in moral sem naprej. Na vasi pa, v kmečkem hlevu se dobro počutim. Mirno predem svojo mrežo, kjer hočem — nihče se ne briga zame. Lahko ostanem kolikor dolgo hočem in vsem je to vseeno. Muh imam mnogo poleti in pozimi, v suši in dežju. Torej sem zapustil zato preklete mestne ljudi in grem v vas, tam se imam bolje. »Meni se godi ravno obratno«, pravi nahod. »Če se naselim pri kmetu, me grobo smrk-ne v roko in vrže cb tla. Potem me pa še pohodi. V meslu me sicer tudi izženejo ven, toda meščan ima mehek prtič, v katerega me lepo zavije. Nazadnje pa me spravi v svoj žep. Zato sem raje v mestu. »Ti ljudje so pravi čudaki, izdihne pajek. »Res je,-, odvrne tudi nahod, tudi z vzdihom. Želim ti vse najbolje!« pravi pajek in se poslovi. »Jaz tudi tebi!-!; odvrne nahod. Oba se poslovita in se ločita vsak po svoji poti: nahod v mesto,- pajek pa na deželo. Za kratek čas. Frcmpten odgovor. Francoski poslanik na španskem dvoru, Bassompierre, je sporočil svojemu kralju Henriku IV,, da je srečno prispel v Madrid. Med ostalim mu je rekel: »Jahal sem na naj-manji muli na svetu.« »Tako«, mu je od-vrnil kralj, »pač kresno je moralo biti videti največjega osla na najmanjši muli.« »Da, jaz sem bil zastopnik Vašega Veličanstva«, mu je proniptno odgovoril Bassompierre. Rudyard Kipling: 12 Knjiga o džungli. Movvgli je bil skušal doseči, da bi ga poslušala, s tem da je vlekel Bagheero za dlako na plečih in ga močno suval. Ko sta se mu odzvala in ga poslušala, je zavpil na vse grlo: »In tako bom imel svoj lasten rod in ga bcm ves dan vodil po vejah.« »Kakšna nova bedarija pa je to, mali sanjač vseh sanjačev?« je dejal Bagheera. ^Resnica, in bom metal veje pa smeti v starega Balooja,« je nadaljeval Mowgli. »Obljubili so mi, ej!« »Uhoof!« Baloo je pahnil z veliko šapo Movvglija Bagheeri raz vratu in ko mu je deček ležal med velikima sprednjima šapama, je videl, da je bil medved razsrjen. , »Mcwgli,« je dejal Baloo, ogovoril si z Bander-logom — opičjim ljudstvom.« Movvgli se je ozrl na Bagheero da bi videl, je-li panter tudi jezen, in oči Bagheere šo bile trde kot ledvični kamen. »Pri opičjem ljudstvu si bil — pri sivih opicah — pri ljudstvu brez postave — ki je vse. Strašna sramota!« »Ko me je Bale« udaril po glavi,« je odvrnil Mowgli, ki mu je še vedno ležal na hrbtu, >sem šel proč in sive opice so prišle z drevja in ine> pomilovale. Nihče drugi se ni zmenil zame,« in malo je ponosljal. , »Pomilovanje opičjega ljudstva!« je zasržel Baloo. j »To je toliko vredno, kakor če bi rekel, da gorska voda mirno teče, da poletno solnce hladi! In potem, človeški mladič?« »In potem — no, in potem so mi dale orehov in drugih dobrih reči, in — nesle so me v rokah na vrh drevja, mi pravile, da sem jim brat po krvi, samo da nimam r«jpa , in da bom neki dan njih voditelj.« »Saj nimajo voditelja,« je dejal Bagheera. »Lažejo. Vedno so lagale.« »Jako prijazne so in so me povabile, naj še pridem. Zakaj me nista nikdar peljala k opičjemu ljudstvu? Na nogah stoji kot jaz. Ne bijejo me s trdimi šapami. Ves dan se igrajo. Pustite nie, da vstanem! Hudobni Baloo, naj vstanem! Igrat se hočem iti z njimi.« »Poslušaj, človeški mladič,« je dejal medved in glas mu je bučal kakor grom v vroči noči. »Učil sem te vseh džungelskih postav za vsa džungelska ljudstva — razen za opičje ljudstvo, ki živi na drevju. Ono nima postave. Izvržek so. Nimajo lastnega govora, temveč rabijo ukradene besede, ki jih slučajno slišijo, ko prisluškujejo, zijajo in čakajo gori v vejah. Njihove šege nišo naše šege. Brez voditeljev so. Spomina nimajo nobenega. Bahajo se, čebljajo in se delajo, kakor da so veliko ljudstvo, ki bo v džungli naredilo velike reči, toda en oreh, ki pade z drevesa jim zasuče misli v krohot in vse je pozabljeno Mi drugi a džungle nimamo nobenega posla z njimi. Ne pijemo, Kjer so pile opice, ne hodimo, kjer hodijo opice;; ne lovimo, kjer love one; ne umrjemo, kjcr umn^« ' Ali si me do danes kdaj slišal govoriti o Bandar logu?« »Nisem,« je odvrnil Movvgli šepetaje, kajti sedaj, ko je bil Baloo končal je bilo v gozdu vSe tiho. »Džungelsko ljudstvo jih je izbrisalo iz glave, niti ne govore o njih. Jako mnogo jih je, umazane so, hudobne, brez sramu, in njihova želja je, če sploh imajo kako gotovo željo, da bi jih džungelsko ljudstvo pogledalo. Ali mi se ne zmenimo zanje, niti kadar nam mečejo orehe in nesnago na glavo.« Komaj je bil izpregovoril, se je skozi veje vsula ploha orehov in vejic, in visoko v zraku med drobnim vejevjem so slišali kašnjanje, tulenje in srdito roštanje. »Džungelskemu ljudstvu je prepovedano,« je dejal Baloo, »občevati z opičjim ljudstvom. Zapomni si!« »Prepovedano,« je rekel Bagheera, »vseeno pa mislim, da bi te bil Baloo moral posvariti glede njih.« »Jaz — jaz? Kako sem megel misliti, da se bo igral s tako umazanijo? Opičje ljudstvo! Pej!« Nova ploha se jim je vsula po glavah in panter in medved sta odhitela proč ter vzela Movvglija seboj. Gola resnica je bilo vse, kar je bil Baloo rekel o opicah. Spadale so v vrhove dreves in ker se zveri redkokdaj ozirajo kvišku, ni bilo prilike, da bi prišle opice in džungelsko ljudstvo drug drugemu čez pot. Ampak kadarkoli so našle bolnega volka ali ranjenega tigra ali medveda, so ga nnitile in so metale palice in orehe na vsako žival za zabavo in v nadi, da bi obrnile pozornost nase. Nato so tulile in vreščale brezsmiselne pesmi, vabile džungelsko ljudstvo, naj spleza na nji* hovo drevje in se bojujejo z. njimi, ali pa sio se spopadle med seboj v divjem boju za prazen nič ter pustile mrtve opice, da jih jo džungelsko ljudstvo lahko videlo. Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj; so edino • V znamke Gritzner, Adler, Phfini* za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. • Večletna garancija. Josip Peteline, Ljubljana) TISKARNA »MERKUR« SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 15. telefon štev. »t tblefon štev. 332 Se priporo*« u vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. ** tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana, nudi najtinejSi in najokusnejši na-mizni Ris las viit#3K^p» Kisa- 3T ZAHTEVAJTE PONUDBO! 'mi Tehnično Irt hi oljeni Črto najmoder-neje urejena kls^a v JugoslovijL • cmIb ♦«- 11 »«uB.,opJe. ptsnrnn: Ljubljana O Dunajski Krasne dekor&cijska patent-divane ▼ pllSa ram nudi izjedno pocMii Rudoll Sever, Ljsbljftn*, Gosp#*retek» *• Vabim na ogled! MALI OGLASI Vsaka beseda 30 nara. debelo H*kano 90 para. Din 1 — karne Stekleno , Btrežno opefc6 iM«J> ■»£ ne d. d. '* LJsMJaoi. Na dobro doma?o hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg St. 34/IL, le«o vrata 6t. I. močenje MODROCE •j« najboljSega in češkega platna, ne mrete, lje, otomane, dekoratijake patent divane in tapetniške iadelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Ljubljana, KreUv tar« 3- drva - Čebin ttlolfon 1/11. - Ttfrf. 5*. 0.4 konjskih Ml. Fa. NSU brezhibnem stanju. Cena 6000 Din. lave »e v upravi »Nar. Dnevnika v Ljubljani. Iidsjatelj Im tovorni vedoik ALBMAKDER ŽELEZNIKAR. - Za tiikera. >M.ik*r< v Lh*lja«ri Naročajte ,Harod. Dnevnik*.