Poštnino otačono v ^otovfnli
Leto XX., št. 250
Jprcivništvo tiubliana, Knatlievo 5 - Telefon štev 3122. 3123 3124. 3126 3126 inseratm Dddelek Ljubljano Selen-burgovo ul - Tet 3492 in 2492 'odruinico Maribor Grajski trg št. 7
Telefon st 2455 'odruinico Cehe Kocenovo ulico 2
Telefon šl 190. Računi ori ooši ček zavodih: Ljubljano st 11.842 Praga čislo 78.180, W>er št 105 241
Liubliana, četrtek 26. oktobra 1939
Cena ž Din
zhaio vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din Za inozemstvo 40 din
Uredništvo > .lubliana, Knafijeva olico 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125 3126; Maribor, 3ro|ski trg štev. 7 telefon štev 2455; Celje. Strossmayerievo ulico štev. 1, telefon štev 65
Rokopisi se ne vračajo
Finska
Kljub temu, da se tudi na drugih področjih odigravajo dogodki ogromnega pomena ter zorijo odločitve usodnega značaja, je velik del svetovne pozornosti že par tednov koncentriran na Finsko, te dni še prav posebno, ko so stopila finsko-ruska pogajanja v novo fazo in se zdi, da bo odločitev prav kmalu padla. Ko so se morale baltiške državice druga za drugo vdajati Rusiji ter sprejemati njene pogoje, ki so pomenili ustanovitev ruske nadoblasti nad njimi, je svet ta proces spremljal z veliko pozornostjo in dalekosežnimi razmotrivanji. Toda vendar se je takrat zdelo, da se vsi ti dogodki tičejo le vzhodnobaltiške obale same. Nemara le mnogo k temu pripomoglo dejstvo, da se je ime baltiških treh republik tako trdovratno imenovalo v toku dolgotrajnih pogajanj med britansko-francoskimi delegati in sovjetsko vlado v Moskvi. Evropa je že iz teh pogajanj dobila vtis, da gre za vztrajno rusko prizadevanje, da si v tej ali oni obliki pridobi Dravico do izrednega soodločanja, pravico po lastni uvidevnosti intervenirati v baltiških državah, če bi ji preko njihovega ozemlja posredno ali neposredno grozila tuja nevarnost. Neuspeh takratnih pogajanj se je splošno tolmačil tako, da zapadni velesili ne moreta dati svojega privoljenja na take načrte. Dale-kosežne ruske pogodbe z baltiškimi državami so to domnevo potrdile in spričo tega v Evropi niso prav za prav prinesle posebnega presenečenja.
S Finsko je drugače. V dobi moskovskih pogajanj se njeno ime ni navajalo. Finska se je tudi dosledno branila označbe baltiške države. Zares je njena pozicija drugačna. Ne zapira dostopa širokemu ruskemu zaledju do morja, odmaknjena je daleč proti severu in se v širokem delu meje stika s Švedsko. Namerno se označuje za skandinavsko državo, dasi sega na Skandinavski polotok samo z razmeroma majhnim delom svojega severnega teritorija- Toda po vsej svoji zgodovini in kulturni strukturi pripada zares skandinavskemu svetu. Posebno tesne vezi jo vežejo s Švedsko. Na Finskem se še povsod opaža tradicija nekdanje mnogostoletne skupnosti s Švedsko. Iz te preteklosti je ostal na Finskem še prav močen švedski živelj, ki je najboli številno zastopan v mestih in na južni obali, v gospodarsko krepkih plasteh prebivalstva. Ponovno je že kazalo, da se bo razmerje med švedsko manjšino, ki je nekdaj gospodovala v deželi, in finsko večino razvilo v trdovratno narodno borbo. Vendar je bilo vedno znova mogoče premostiti nasprotstva in ustvariti znosno razmerje med obema narodnostima. Švedski element je mnogo pripomogel k naslonitvi finske politike na švedsko prijateljstvo in posredno na skupna skandinavska prizadevanja. In prav ti odnosa ji so eden od faktorjev, kise mu ima Finska v teh težkih dneh za-hvaliti, da dobiva toliko moralne in tudi diplomatske pomoči. Ker je na Finskem tudi obča civilizacija na izjemno visoki stopnji, je dosegla dežela izrtidno velik ugled tudi po širšem svetu, o čemer pripoveduje posebno zgovorno pozornost, ki je je bila deležna g strani ameriških Zedinjenih držav.
Fatalna je postala za Finsko njena geografska lega. Čeprav, kakor smo rekli, ne zapira Rusiji poti do morja, ogražati jo more vendarle. Zakaj ves Finski zaliv, ki je na več krajih širok samo do 50 km, je obdan na svoji dolgi severni strani s finsko obalo v dolžini preko 500 km. Vrh tega je obrežje opremljeno z neštetimi otoki in z zalivi, ki so kakor nalašč za oporišča podmornicam. Končno ni najmanj važno, da vodi tod mimo vhod ravno do Leningrada in do glavne vojne luke Kronstadta.
Toda ruski razlogi za »ureditev« odnošajev s Finsko s tem še niso izčrpani. Finska s svojimi ogromnimi planjavami in jezeri leži kakor ogromna skala ob boku Rusiji, ne le ob njenem baltiškem področju, marveč tudi nedaleč od njene železniške in pomorske poti v Severno ledeno morje. Nedaleč od finske meje drži med svetovno vojno zgrajena železnica do luke v Mur-mansku, ki se odlikuje po tem, da je tudi pozimi prosta ledu. Ladoško jezero pa je prehod v sistem kanalov, s katerimi je zvezano Baltiško morje s severnim Ledenim morjem pri Arhan-gelsku. Sovjetska vlada je te kanale predelovala in razširjala ter jih usposobila, da lahko po njih vozijo tudi velike vojne ladje. V Moskvi so zato mnenja, da lahko pomeni Finska ogrožanje teh njihovih poti, njihove severne pozicije, češ da bi mogla sovražna sila, ki bi si izbrala Finsko za izhodišče svoje pomorske in še bolj svoje letalske akcije, temeljito ogražati življenjsko važne ruske zveze. Verjetno je, da se je to rusko naziranje še silno okrepilo odkar se je pokazalo, kako nevarno orožje so avioni v celotnem
Vojna v člankih in govorih
Živahni odmevi Ribbentropovih iziav v Gdansku — Splošna sodba: položaj nespremenjen — Nespremenjen ie tudi poloiai na bojiščih
Berlin, 25. okt. z. Tukajšnji politični krogi opozarjajo na to, da je Ribbentrop v svojem govoru pri zanesel Franciji in udaril po Angliji kar si je treba v resnici tolmačiti kot znamenje nemške akcije, da bi se zasejala nesloga med oba zaveznika. V Berlinu dejansko z veliko radovednostjo pričakujejo, kdaj bo ta spor med Anglijo in Francijo izbruhnil.
V Ribbentropovem govoru vidijo politični krogi tudi že prikrito nemško ponudbo Franciji za separaten mir. Ribbentrop in ostali nemški odgovorni politiki so mnenja, da bo stalno prepričevanje povprečnih Francozov da vojna ni naperjena proti njim, in da na Renu in v Posaarju vojne vobče ni treba, na francoske množice vplivalo demoraliaujoče in razkrajajoče. Zato je tudi bilo potrebno povsem v smislu starega gesla »Bog kaznuj Anglijo«, kriv. do za poljsko usodo zvrniti na Angleže in jim naperiti tudi krivdo za vojno sploh.
Nemški vojni cilji so bili sicer res nejasno označeni, a omemba dobrih odnošajev do Zedinjenih držav je bila prav tako nremišljena. poteza, ker Nemčiji ne more biti v korist, da bi se Roosevelt še bolj orientiral proti njej.
Opaženo je bilo, da Ribbentrop osi R*m-Berlin izrecno ni Označil, da pa je toliko bolj poudarjal nemško,rusko prijateljstvo. Sploh se naglaša. da ima Nemčija v sporu z Anglijo v rokah močno rusko karto.
Kaj pišejo nemški listi
Berlin, 25. okt. AA. (DNB). Veliki Rib-bentropov govor v Gdansku je glavna snov pisanja nemških listov. Z velikanskimi naslovi poudarjajo listi, da je Rebbentrop dokazal, da sta Chamberlain in britanska vlada edina krivca vojne. Listi tudi pod-črtavajo Ribbentropovo izjavo, da se Nem-
čija ne bo nehala vojevati vse dotlej, dokler ne bo varnost rajha zajamčena. »Ber-liner Borsen Zeitung« pravi med drugim: Velika Britanija je odklonila Hitlerjeve predloge, ker je prežeta s trdovratno voljo, da za vsako ceno prepreči enakopravnost Nemčije. V prvi vrsti je treba omeniti nemško ponudbo za sklenitev zveze, ki dokazuje nemško voljo do mini. S tem predlogom je nemški kancelar jasno dokazal da je Nemčija pokazala zadosti nesebične volje, ko je poudarila svojo pripravljenost, da nudi britanskemu imperiju nemško podporo. Toda Velika Britanija si ne želi ne sporazuma ne miru. Velika Britanija stremi edino za tem, da bi Nemčijo podjarmila. Ona se bori za Versailles, to se pravi, za krivične meje in za sovraštvo med sosedi in proti ozdravitvi evropske celine, ker misli, da bo mogla celo Evropo laže kontrolirati. Enaka načela obvladujejo britansko politiko tudi na drugih celinah.
Molk v Rimu
Rim, 25. okt. AA. (Štefani). Časopisi prinašajo na prvih straneh obširno govor nemškega ministra Ribbentropa. vendar pa ga ne komentirajo, temveč objavljajo le poročilo, ki je bilo izdano nocoj v Londonu in ki vsebuje angleški odgovor.
Rim, 25. okt. br. Nocojšnji »Giornale dTtalia« obširno razpravlja o Ribbentropovem govoru. Last opozarja v prvi vrsti na ono njegovo mesto, kjer se navajajo vzroki vojne. Tudi po mnenju italijanskega lista je glavno krivdo pripisati versajski pogodbi ter stališču, ki ga je Poljska v zadnjih mesecih pred vojno zavzemala do Nemčije.
Francija zvesta Angliji? Anglija pa Franciji"
Francoski listi naglašajo neomajno solidarnost obeh
zavezniških držav
Pariz, 25. oktobra. A A. (Havas) Tu se smatra, da je bil Ribbentropov govor namenjen v glavnem nemškim poslušalcem. Bilo je potrebno podpreti nemško javno mnenje ter poglobiti v njem sovraštvo do Anglije. V govoru se obtožuje Anglija za vse, kar je nastopilo v Evropi. Kar se tiče Francije, je bil glavni namen govora stalni motiv nemške propagande, da bi se Francija ločila od Velike Britanije. Zdi se, da Ribbentrop še vedno ni opazil popolne solidarnosti obeh držav ter paralelnost med diplomatičnimi akcijami in vojnimi nameni Velike Britanije in Francije.
»Petit Parisien« pravi, da Ribbentropov govor vsebuje neresnične stvari, ki jih niti ni treba zavračati. Ribbentropu se ni posrečilo zavrniti obtožb, ki jih je izrekel Chamberlain. On vztraja pri mnenju, da so Francozi pripravljeni podpisati mir in da so samo Angleži vsilili Franciji vojno. Ribbentrop se moti, kajti ves svet ve, da se francoski vojaki bore s tem namenom, da enkrat za vselej opravijo z ambicijami narodnega socializma. Francoski vojaki bodo položili orožje šele tedaj, ko bo narodno socialistična hegemonija strta. Namen Ribbentropovega govora je bil, prepričati nemške poslušalce, da se Francija ne želi bojevati in da na zapadu sploh ni vojne.
Odgovor predsednika francoskih bojevnikov
Pariz, 25. okt. br. Po radiju je nocoj odgovoril na včerajšnji Ribbentropov govor v Gdansku predsednik zveze francoskih bojevnikov Pichot, ki se je izredno ostro izražal o nemških odgovornih politikih. Med drugim je dejal, da je po Chamberlainovem zadnjem govoru namesto Hitlerja odgovoril sedaj njegov učenec zunanji minister Ribbentrop. Njegova naloga je bila, da zabriše neuspehe svojega diplomatskega delovanja. V svojem govoru se je Ribbentrop poslužil silogizma, ko je de-
bojnem načrtu. Do te ure še ni znano, kak obseg imajo ruske zahteve napram Finski, ali vse kaže, da se bo morala finska delegacija tudi v najugodnejšem slučaju boriti s temi sovjetskimi prizadevanji, pa da bo v ospredju diskusij težnja, onemogočiti izrabiti Finsko za izhodišče pomorskim ali avion-skim akcijam proti Rusiji.
Alarm, ki je nastal na severu spričo finsko-ruskega konflikta, pa sega še dalje. Švedska se čuti manj zavarovano že spričo dejstva, da je Rusija znova dosegla v širokem pasu baltiško obalo nasproti Stockholmu. Sedaj pa je nastala celo nevarnost, da pride tudi na suhem bližje. Tudi na Norveškem je sprožila ta možnost jako neprijetne občutke Zato ni čudno, da se dan za dnem pojavljajo razne alarmantne senzacije o ruskih načrtih. Po-mirjemje v tem pogledu bo nastopilo šele, ko bo znano, kako so se Finci in Rusi med seboj pobotali, ali pa vsaj to, kaj Rusi prav za prav od Fincev zahtevajo.
posvečajo tudi izjavi, da je Nemčija odločena nadaljevati vojno do zmage..»Ving-tieme Siecle« poudarja predvsem Ribbentropovo Izjavo, da Nemčija razen vrnitve svojih kolonij ne postavlja Angliji in Franciji nobene druge zahteve več.
Amsterdam, 25. oktobra. AA. (DNB) Holandsko časopisje zaradi prekratkega časa še ni moglo podati svojih komentar-
jev, vendar se more iz naslovov sklepati, kako globok vtis je govor zbudil v Holan-diji. Vsi Usti naglašajo, da je Nemčija sprejela vojno napoved Anglije in da je trdno odločena nadaljevati z vojno do zmage. »Telegraf« predvsem poudarja izjavo, da Nemčija ne bo položija orožja vse dotlej, dokler ne bo zagotovljena varnost nemškega rajha v Evropi.
Prvi vtisi v Angliji
Angleški tisk poudarja, da se bodo vsi nemški poskusi, ustvariti razdor med Anglijo in Francijo, popolnoma
ponesrečili
jal, da je Hitler istoveten z nemškim narodom in je vprašal zborovalce, ali mislijo, da so kdaj prelomili besedo. Vsi so navdušeno zavpili, da ne in torej tudi Hitler ni prelomil besede. Ni je prelomil, ko je ob priključku Porenja proglasil konec presenečenj, ne takrat, ko je Čehom obljubil, da jih ne bo napadel, ne v primeru Klajpede, ne v primeru Avstrije in Poljske, ki je z njo sklenil nenapadalno pogodbo za 10 let in sploh ne v nobenem drugem primeru. Kakor je šel Hitler po tej poti, je dejal Pichot, mu je sedaj sledil še Ribbentrop. Da Nemčija noče svetovne oblasti? Predzadnji odstavek Hitlerja »Mein Kampf« pravi, da mora država, ki se zaveda svojih rasnih prednosti, postati gospodar sveta.
Pri izvajanju te politike Nemčija ni izbirala ne sredstev, ne pomagačev. Najprej se je približala Franciji, da bi jo Izolirala in ob pravi priliki uničila. Nato se je obrnila na Anglijo s celo vrsto ponudb in tudi s takimi, spričo katerih bi morali Nemci po Ribbentropovih besedah krvaveti za zaščito perfidr.ega Albiona. Proti komu naj bi se borili? Proti Franciji in Rusiji, seveda. Kakor Francija je nemške načrte prepoznala tudi Anglija in jih je zato odklonila. Nemci so nato poskusili z Italijo in Japonsko, da bi jo izrabili proti Angliji. Tudi ti poskusi so se jim izjalovili. Preostalo jim je le še zbližanje z Rusijo. Ali je kedaj svet videl tako naglo izmenjavanje partnerjev, tako naglo izpreminja-nje stališča? Pri vsem tem pa je ostalo samo eno konstantno: nemška volja po svetovni oblasti. Ostala je edina nujna posledica: vojna z Anglijo. Še »Mein Kampf« je Anglijo proglašal za idealno zavezniško tvorbo narodov. Toda to je sedaj pozabljeno in najperfidnejši človek je spet albionski Chamberlain. Zares, vse kar je resničnega, se mora pozabiti. Ta trenutek je treba pozabiti tudi, da je Hitler na najvažnejšem mestu svoje knjige, kjer je obeležil svoj politični testament, poudaril, da je treba Francijo kot kontinentalno silo v vseh okoliščinah in z vsemi sredstvi uničiti Poljsko je lahko zaslepil, ko je napadel Češkoslovaško, Francije ne more. Francija ostane zvesta Angliji, Anglija pa zvesta Franciji.
Malo zanimanja v Ameriki
Washington. 25 okt AA. (Havas) Ribbentropov govor ie zbudil le malo zanimanja v političnih krogih v Washingtonu. Listi ga le na kratko analizirajo ter poudarjajo samo to. da so Nemci opustili mirovne poskuse in da so voditelji rajha zdaj odločeni sprejeti vojno. Oni del govora nemškega zunanjega ministra ki se nanaša na Zedinjene države, sodijo v tukajšnjih krogih, da je namenjen nemški javnosti.
Glasovi nevtralcev
Bruselj, 25. oktobra AA Belgijski tisk objavlja obširne izvlečke iz včerajšnjega Ribbentropovega govora v Gdansku. Listi posebno podčrtavajo ona mesta, v katerih se je nemški zunanji minister bavil s pred-zgodovino poljskega spopada in s krivdo Anglije za sedanjo vojno. Veliko pozornost
London, 20. okt. AA. (Reuter). Preko angleškega radia je bil objavljen komentar govora nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ki poudarja, da govor ni prinesel ničesar novega v sedanji mednarodni položaj in da je očitno mnogo bolj namenjen Nemčiji kakor pa tujini. V govoru je mnogo netočnosti in neresnice o zadržanju Velike Britanije in Francije pred vojno, in naposled tudi mnogo neresničnih trditev in izmišljotin glede stališča angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina za časa sestanka v Mona-kovem. Takšne trditve morejo v Nemčiji podajati samo zato, ker nemški narod nima možnosti, da bi prebral številne objavljene stvari, ki jih bere ves ostali svet. ' Angleška politika pred vojno je bila jasno in odkrito podana v objavljenih zbirkah važnih listin. Nemški narod ni imel možnosti, da bi te listine prebral. Prebral jih je ves ostali svet, ki si bo na podlagi teh podatkov mogel ustvariti jasno sodbo, kdo je napadalec in kdo ni. Argumenti, ki jih je Ribbentrop uporabil glede Indije in Palestine, so zelo diskretni. Ribbentrop je govoril proti lastnemu prepričanju. Velika Britanija in Francija mirno gledata na poskuse, da bi se ustvarila zmeda v svetovni javnosti. Velika Britanija in Francija bosta mirno, hladnokrvno in dosledno ostali na stališču, ki je bilo dovolj jasno in prepričevalno izraženo v govorih ministrskih predsednikov Chamberlaina in Daladiera. Vladi v Londonu in Parizu čakata, da nemška vlada spremeni svoje stališče.
Od vseh velikih londonskih listov edino »Daily Mail« in »News Chronicle« objavljata nekoliko obširnejše uredniške ko-
mentarje govora, ki ga je imel nemški
zunanji minister Ribbetrop. »Daily Mail« pravi, da se Ribbentrop zelo prizadeva, da bi posnemal misli voditelja nemškega rajha. V govoru je vse polno neresničnih navedb, dočim so resnične stvari prikazane po enostranskem narodno socialističnem pojmovanju. Ves svet se je mogel na podlagi stvarnih dejstev prepričati, kako vztrajno se je boril za mir angleški ministrski predsednik. Chamberlain je v tej svoji borbi več kot enkrat postavil na kocko svoj ugled državnika in vso svojo politično kariero. V svojem boju za mir je moral Chamberlain pretrpeti ne samo napade svojih nasprotnikov, temveč tudi svojih prijateljev. Angleške zbirke uradnih listin, objavljene po vsem svetu, predstavljajo zadosti ja3en odgovor absurdni obtožbi, da bi Velika Britanija sistematično delala na to, da izzove vojno, kakor tudi, da je podpisala monakovski sporazum samo zaradi tega, ker ttdaj še ni bila dovolj oborožena.
»News Chronicle« naglaša, da Ribbentrop ni povedal prav ničesar o tem, kaj bi moglo pripraviti angleško in francosko vlado do sklepa, da spremenita svoje stališče do sedanje vlade v Nemčiji. Nemška vlada je kriva, če ni prišlo do mirne rešitve spora.
Chamberlain bo
odgovoril danes
London, 25. okt. A A. (Havas). Chamberlain bo podal danes popoldne na seji spodnjega doma izjavo v zvezi z Ribben-tropovim govorom v Gdansku.
Angleška vojna letala
nad nemškimi mesti
Na zapadnem bojišču le delovanje patrulj in ponekod
streljanje strojnic
Pariz, 25 okt. AA (Havas). Snočnje poročilo francoskega vrhovnega poveljništva pravi:
V pretekli noči in v teku včerajšnjega dne je bilo več napadov in zasedb na raznih točkah fronte. Precej hudi spopadi so bili na južnovzhodnem robu Warndtskega gozda, kjer je sovražnik napadel neko našo postojanko, a smo ga s hitrim protinapadom vrgli nazaj.
Danes je bilo objavljeno naslednje 102. vojno poročilo:
Noč je bila v splošnem mirna. V pokrajini zapadno od Saare so bile v akciji izvidniške edinice in topništvo.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 25 okt br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Zapadno od Volklingena so bili sovražni zaščitni oddelki, ki jih je bilo vsega skupaj za eno kompanijo in ki so se še nahajali na nemškem ozemlju, napadeni ter potisnjeni preko meje. V ostalem ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Francor? veffno
v Warndtskem gozdu
Pariz, 25. okt. br. Poluradni krogi naglašajo, da se francoska vojska ni umaknila iz vsega Warndtskega gozda, marveč da je obdržala vse višine v njem v svojih rokah. Nemca se prizadevajo, da bi Francoze pregnali tudi s teh višin, a jim to doklej ni uspelo.
Angeli nad Berlinom
*
London. 25. okt. br. Letalsko ministrstvo je davi objavilo komunike, v katerem ugotavlja. da so angleška izvidniška letala v zadnjih 24 urah izvršila celo vrsto izvid-niških poletov nad Nemčijo. V nočnih urah so letala preletela tudi Berlin, Hamburg in Magdeburg.
Kakor poročajo iz Kodanja, je včeraj radijska postaja v Hamburgu prekinila svojo oddajo sredi Ribbentropovega govora. to pa zaradi letalskega alarma, ker so se tedaj nad mestom pojavila angleška letala.
Hitlerjev razgovor
z Brauchitschem
Berlin, 25. okt., AA (DNB). Nemški vrhovni poveljnik Brauchitsch je včeraj ob-i iskal čete na zapadni fronti, ki so se ude-
ležile zadnjih bojev južnovzhodno od Saarbriickna. Brauchitsch se je zahvalil vojaštvu za njihov pogum in je odlikoval več častnikov, podčastnikov in vojakov z železnim križem.
London, 25. okt. s. Kancelar Hitler je imel danes v Berlinu daljšo konferenco z vrhovnim poveljnikom vojske generalom Brauchitschem, ki se je pravkar vrnil s fronte, in s šefom generalnega štaba generalom Keitelom.
V dobro poučenih krogih izjavljajo, da ni verjetno, da bi bila konferenca pomenila začetek večje akcije na zapadni fronti. Bolj verjetno je, da gre za priprave za večjo letalsko in mornariško akcijo proti Angliji.
Seja francoskih
obrambnih ministrov
Pariz, 25. okt. AA. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj predsedoval ministrski konferenci, ki so se je udeležili letalski minister La Chambre, minister za vojno mornarico Campinchi, minister za oboroževanje Dautry in delovni minister Pomaret. Na konferenci so razpravljali o raznih vprašanjih v zvezi s produkcijo vojnega materiala.
Rekrutacija prostovoljskih pionirskih oddelkov
LOndOn, 25. okt. s. Z jutrišnjim dnem se začne rekrutacija za pomožne prostovoljske pionirske oddelke, v katere se lahko prijavijo vsi moški od 35. do 50. leta. Njihova naloga bo predvsem, da zas gurajo v vseh ozirih dobave vojski doma, kakor tudi na fronti.
Danes bo govoril Roosevelt
Washington, 25. okt. AA. (DNB). Uradno poročajo, da bo Roosevelt govoril v četrtek Njegov govor bodo razširili po radiu.
Novo nemško odlikovanje
Berlin, 25. okt. AA. (DNB). Hitler je ustanovil hovo odlikovanje, ki se bo imenovalo križ za vojne zasluge. Kolajna bo iz brona in srebra. Za zasluge na bojišču se bo podeljeval ta križ z meči, drugače pa brez meča.
Poslanik Papen se danes vrne v Ankaro
London, 25. okt. s. Po poročilih iz Berlina se nemški poslanik von Papen jutri vrne v Ankaro.
Poljska - nemška gubemija
Nemški državni minister dr. Frank generalni guverner, dr. Seyss-Inquart pa podguvemer zasedenega poljskega
ozemlja
Berlin, 25. okt AA. (DNB). Uradni list objavlja imenovanje ministra Franka za generalnega guvernerja zasedenega poljskega ozemlja. Seyssa-Inquarta pa za generalnega podguvernerja. Generalni guverner je neposredno pcdrejen vodji Nemčije. Za vse panoge administracije je pristojen generalni guverner Zakoni ki so doslej veljali, bodo veljali tudi v nadalje, v kolikor niso v nasprotju s prevzemom oblasti po Nemčiji Obrambni ministrski svet minister za izvajanje štiriletnega gospodarskega načrta ter generalni guverner ima.io pravico izda i? ti uredbe z zakonska močjo ki bodo objavljene v uradnem listu 7a poljsko ozemlje Na ozemlju, ki je prdrejeno generalnemu guvernerju se bedo tud' lahko izvajali vsi ukreni, ki se izvair»in v ž?v'ier\fskpm orostorii N»mo;.ie Vse stroške administracije bo nosilo za-spH»rn ozemlje Generalni guverner bo obiavH n*"">ra*'ir' k' ga bo nrp^bodno odo-b'-;i fra^-čn m:ni?ter Ta uredba z zakonsko m oči o	v veljavo takoj, ko b--VfiiT!*''" '•a^roš'1 glavno poveljstvo v f«,t funlrefi administracije
-r rakonsko močlo i° ^"tirana 7
12. oktnbr-.m tor je o'dn;sana d Hi^erja predsednika nvnis+rskega ob amhnega sveta ter onoinomneen^ga ministra za izvajanje 5Hr:i»»tn~T3	mar5->l-> Corn^s
min:stra za no^i-anip z^devp Fricka na-mectu''ka vodie He^sa »lahnega rv^ve1! nika nemške vojske generala Brauchitscha min;stra za zunanje zadeve v F;bbentro-pa finančnega m;n:stra grofa S"hwer'n-Krossigka ter šefa kancelarstva Nemčije dr Lammersa
★
Guverner dr Hans Frank je star komaj 39 let in ie bil roien v Karlsrnh<= na Bad°nikem Po končanem vsei'čil:škem štndiiu ie odprl odvetniško pisarno v Mo-nakovu ter postal obenem član nrnfasor-skega zbora t.amkai?nie tehnike Ko so narodni socialisti prevzeli vladno oblast
na Bavarskem je postal Frank justični minister in leta 1933 tudi državni minister za pravosodje Od leta 1934 je dr Frank državni minister brez portfelja Dr. Frank je bil v novembru 1934 tudi v Jugoslaviji in se je temu njegovemu potovanju. kakor tudi njegovemu rimskemu po-setu v aprilu 1936 pripisoval velik politični pomen.
Podguverner dr. Artur Seyss-Inquart je star 47 let in po rodu iz Tglave na Češkoslovaškem Po končanem vseučiliškčm študiju na Dunaju se je udeležil bojev na ruskih, italijanskih in rumunskih bojiščih ter je bil ponovno ranjen. Leta 1921 je itvoril odvetniško pisarno na Dunaju Dne !7. iuniia 1937 je zvezni kancelar dr "chusr-hnigg imenoval dr Inquarta za iržavnega svetnika z nalogo, da vzdržuje •vezo med nacionalno opozicijo in avstrii--?ko zvezno vlado S tem je postal dr Sevss najvažnejši posrednik med Berlinom in Dunajem, ker je užival tudi zaupanje merodajnih osebnosti nemške vlade Leta 1938 ie imel v Berlinu važen razgovor s H;tlerj°m ki so mu prisostvovali tudi vsi vodiln: funkcionarji narodno-sooiali-'Hčnp strank0 Po padcu dr Sehuschnig-Tovp vlade dne 11 m a'•ca 1938 ie dr Sevss nrosil nemško državno vlado, da nai s svojimi četami zasede Avstrijo r>ne 14 marca 1938 ie H;tler imenoval dr Sevssa ^a državnega namestmka v Avstriji s sedežem ne Dunaju ko pa je b;1o z zakonom o O^tmark'' driravno name^+^Stvo ukinie-no. ie nosHi dr Seyss - Inquart nemški državni minister.
"^iclde«! ^ ^ofolH
svo?«"»a «fa«Iednika
Pariz 25 okt p Predsednik poljske re-nublike Rackievvirz ki ie obolel ie določil v soglasju s nnHslrn vlado za svofega morebitnega naslednika generala Sosn-1 kowskega.
Finsko-ruski odnošaji
na preokretni točki
Finska vlada ne bo sprejela nobenih ruskih predlogov, ne da bi prej vprašala parlament
Stockholm, 25. okt. z. Optimizem, s katerim so poučeni nordijski politični krogi gledali na pogajanja s Finsko, se je ohranil kljub novim momentom med odnošaji med Finsko in Rusijo. Naglašajo, da so imeli finski delegati v ponedeljek ob priliki prvega sestanka z Molotovom in Stalinom zelo prijateljske in zaupne razgovore z njim. O tem je dr Paasikivi tudi kratko po telefonu poročal v Helsinke. tako, da so finski uradni krogi lahko izjavili, da ni razlogov za vznemirjenje. Ko pa je bila finska delegacija v torek zopet v komisariatu za zun. zadeve, so ji Rusi predložili nove pismene predloge. Delegacija je bila presenečena, ter ji ni preostalo nič drugega, kakor da izjavi, da nima pooblastil za pogajanja na tej novi osnovi, ter da se mora zato vrniti v Helsinke in predložiti vladi podrobno poročilo.
Ni nobenega dvoma, da so finsko-ruski odnošaji prav sedaj na odločilni preokretni točki. Da zadeva ureditev finsko-ruskih odnošajev tudi druge nordijske dnžave, so se morali švedski krogi prepričati tudi po nenadnem pozivu ruske poslanice v Stockholmu gospe Kolontajevne, da naj pride v Moskvo, ter da je v resnici z vso naglico zapustila Stockholm.
Paasikivi in Tanner odpotovala iz Moskve
Helsinki, 25 okt. s. Finska delegata dr. Paasikivi in finančni minister Tanner sta snoči z vlakom odpotovala iz Moskve v Helsinke. Ob odhodu sta izjavila, da se najbrže prihodnji teden vrneta v Moskvo.
Zastopnik finske vlade je izjavil novinarjem, da ne bo vlada pristala na noben dalekosežen sporazum z Rusijo, ne da bi preje vprašala za mnenje parlament Vlada tudi ne bo napravila nobenih koncesij, ki jih narod ne bi odobraval ali takih, ki bi kompromitirale nevtralnost ali suverenost Finske.
List finskega zunanjega ministra piše danes, da nosi finska delegacija s seboj precizne pismene ruske zahteve. List na-migava, da želi Rusija sklenitev pakta o medsebojni pomoči s Finsko, pripominja pa, da bi tak pakt koristil mnogo bolj Rusiji nego Finski Se pa je mogoče najti zadovoljivo ureditev vprašanj, ki jih postavlja Rusija
Časopisi naglašajo. da je nagla vrnitev finskega zastopstva iz Moskve zbudila presenečenje tudi pri finski vladi. Mislijo, da bodo pogajanja z Moskvo trajala dalj časa. Prav tako listi naglašajo potrebo, da se morajo finske vojaške priprave še povečati.
Nemiri v Vihu
Kovno, 25. okt. br. Vesti da litovska vojska še ni prekoračila jugozapadnih mej. čeprav bi se morala že včeraj pričeti okupacija vilenskega okrožja, so izzvale v vsej Litvi precejšnje razočaranje. Nezadovoljstvo je toliko večje, ker vlada doslej o tem še ni objavila nikasšnega komunikeja. Kolikor je bilo mogoče zvedeti. se pogajanja med zastopniki litovske vojske in rusko vojaško misijo nadaljujejo. V Vilnu so namreč zadnje dni nastali proti bol išev ški izgredi, zaradi katerih so se pogajanja nekoliko zavlekla. Urediti pa je treba še nekatera druga vprašanja.
StocKhoim. 25. okt. z. Tu so se danes razširile vesti iz Kovna, da je bila od utopitev vilensKega okrožja Litvi odgodena zaradi novih težav ki so naspale med Moskvo in Kovnom V ostalem poročajo o obupnem položaju vilenskega prebivalstva, ki mu je rdeča armada za malovred-
ne bone odvzela pretežni del njegovih premičnin in živeža
Litva ne zahteva Klajpede
Kovno, 25. okt. br. Tukajšnji uradni krogi demantirajo vesti, po katerih naj bi bila Litva zahtevala od Nemčije, da ji vrne Klajpedo.
Izseljevanje Nemcev iz Estonije
Talin, 25. okt. br. Danes so bih iz Talina novi transporti Nemcev. Sedaj je Estonsko zapustilo že 5000 Nemcev, to je ena tretjina vseh onih, ki so se prijavili za preselitev v Nemčijo.
Volitve v ruski Poljski
Moskva, 25. okt. s. Davi sta komisija za izvedbo volitev v Zapadni Ukrajini in Zapadni Beli Rusiji objavMi rezultate volitev v narodno predstavništvo ki so se vršile preteklo nedeljo V Zapadni Ukrajini je po uradnih podatkih tzvollenih izmed 1495 kandidatov 1484 Ostalih 11 ni dobilo absolutne večine in se v smislu zakona v njihovih okrožjih volitve ponove Izmed 4,776.270 volilcev je v Zapadni Ukrajini glasovalo 4,433.997, to je 92.83%. Od teh je oddalo glas za komunistične kand date krneč kih, delavskih in inteligenčnih organizacij 4,032.154 volilcev Ostali so glasovali proti oziroma so bili njihov- glasovi neveljav ni. V Lvovu je izmed 268 582 volilcev glasovalo 256 802. od tega za oficielne kandida te 240.068.
Uradno poročilo poudarja, da so volitve v Zapadni Ukrajini imele velik političen pomen, ker so vohlci z veseljem glasovali za pripadnost k Rusiji.
V Zapadni Beli Rusiji ie bilo izvoljenih 927 zastopnikov za narodno sobranje Dva
nista dobila predpisane absolutne večine in I
se v njunih okrožjih volitve ponove. Glasovalo je izmed 2,760.000 volilcev 2,409.522 za oficielne kmečko-delavsko-inteligenčne kandidate. Proti je glasovalo 204.000 volilcev. V Bialistoku je izmed 44.000 volilcev glasovalo 43.000, od tega 4i.000 za oficielne kandidate
Moskva, 25. okt s. Narodna predstavništva v zapadni Ukrajini in zapadni Beli Rusiji se bodo sestala še ta teden v Lvovu oziroma Bjalistoku.
Italijansko-grsko prijateljstvo
Atene, 25. okt. o. (United Press). Grška in italijanska vlada sta izmenjali noti, s katerima se podaljšuje grško-itali-janska pogodba o prijateljstvu, ki je potekla 30. septembra.
Francija zaupa v nevtralnost Italije
Pariz, 25 okt. br. Francosko prometno ministrstvo je dovolilo, da se obnovi tranzitni promet preko Francije za blago. _ ki prihaja iz Italije in drugih nevtralnih držav ter obratno.
V francoskih mestih ob italijanski meji je bila ukinjena ponocna zatemnitev. S tem je Francija pokazala, da ima zaupanje v italijansko nevtralnost.
Sestanek držav pred-n jeazl jskega bloka
Ankara, 25. oktobra, AA (Havas) Poročajo, da so se začeli razgovori med državami, podpisnicami sadabadskega pakta, to je med Turčijo. Irakom. Iranom in Afganistanom Zadnji sestanek držav podpisnic te pogodbe je bil v Teheranu
Pariz, 25. oktobra AA (Havas) Francoski diplomatski krogi so sprejeli vest o sklicanju konference držav, podpisnic pakta v Sadabadu z velikim zanimanjem ter poudarjajo, da je temelj tega pakta sporazum o medsebojnem nenapadanju Sestanek bo po vsej verjetnosti v Bagdadu. na dnevnem redu pa bo poročilo turškega zunanjega ministra o razgovorih ki jih je imel v Moskvi nato pa o paktu med Veliko Britanijo. Francijo in Turčijo. Menijo, da bo eden glavnih predmetov razgovorov stališče teh držav do Rusije.
Prestolonaslednik Mihael polnoleten
Bukarešta, 25. oktobra A A. Prestolonaslednik vojvoda Mihael je dopolnil 18. leto starosti in je postal s tem polnoleten. S tem je prišel na podlagi zakona v senat m v rumunsko akademijo. Listi posvečajo danes po več strani osebnosti mladega prestolonaslednika ter opisuiejo njegovo vojaško kariero in šolsko vzgojo.
Posvet tekstilcev
Zagreb, 25. okt. o. V petek se bo v Zagrebu pričela konferenca industrijcev in trgovcev s tekstilnim blagom. Razpravljali bodo o težkem položaju v katerega je prišla tekstilna industrija zaradi pomanjkanja surovin. Konferenca, ki bo zasedala v trgovski zbornici, bo trajala bržkone še v soboto. Udeležili se je bodo zastopniki vseh naših trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic ter zastopniki Zveze industrijcev v Beogradu.
Začasna preureditev hrvatskih okrožnih uradov
Beograd, 25. oktobra. AA. Minister za socialno politiko m narodno zdravje dr. Srdjan Budisavljevič je odobril sklep komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev o razmejitvi ozemlja okrožnih uradov v zvezi z uveljavljenjem uredbe o banovini Hrvatski. Uredba določa, da se s 1 novembrom odcepijo od okrožnih uradov izven banovine Hrvatske oni okraji, ki so prišli v sestav banovine Hrvatske in da se priključijo najbližjim okrožnim uradom na področju banovine Hrvatske.
Začasno se odcepijo od okrožnega urada v Dubrovniku okraji, Nevesinje, Gacko, Ljubinje, Bileča. Trebinje, Cetinje, Kotor, Bar, Podgorica, Danilovgrad, Andrijevica, Nikšič, Kolašin in Savnik in se pridružijo okrožnemu uradu v Sarajevu. Za te okraje se morajo voditi računi in vse poslovanje ločeno od poslovanja na dosedanjem področju okrožnega urada v Sarajevu, ker se bo vprašanje končnoveljavne razmejitve oddvojenih okrajev pozneje definitivno uredilo.
Sobranje razpnščenr
Deklaracija nove vlade pou^arn.	istil
rija še nadalje stre^z nevLalia
>l3a-
Sofija, 25 oktobra. AA Kralj Boris je podpisal dekret o razpustu sobranja, ki odreja nove volitve za 25. zakonodajno ta sedanje sobranja, na dne 24. decembra.
Ministrski svet je sprejel snoči deklara cijo vlade, ki pravi glede zunanje politike.
Vlada bo tudi v bodoče nadaljevala politiko notranjega in zunanjega miru. ki jo je vodila v zadnjih letih. Vlada se bo v svoji miroljubnosti in želji, da ohrani in goji vedno bolj prisrčne in prijateljske odnošaje s sosednjimi državami, trudila, da še bolj utrdi in ojači zaupanje v odnošajih med Bolgarijo in temi državami Vlada je trdno odločena voditi tudi nadalje politiko nevtralnosti, ki odgovarja željam bolgarskega naroda. Enako kakor doslej, bo vzdrževala z velesilami in ostalimi državami dobre in prijateljske odnošaje.
Deklaracija vlade se nato bavi v glavnih načrtah s politiko, ki jo bo vlada vodila na gospodarskem, finančnem, kulturnem to upravnem polju. Na kraju pravi, da je vlada zaradi izrednih dogodkov in potreb sklenila prositi kralja, naj se po-služi svoje ustavne pravice, ter razpusti parlament in določi dan novih volitev za zakonodajno telo, da bi se ponovno ugotovila volja naroda ter dala prilika, da se narod svobodno izrazi.
Glavna bolgarska naloga po nemški sodbi
Berlin, 25 oktobra b Sestavi nove Kjo-seivanovlje vlade v Bolgariji posvečajo da-
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
Križarka »Deutschland" ograža Atlantik
Potopila je v zadnjih dneh že celo vrsto angleških trgovskih ladij
London, 25. okt. s. V zvezi z zaplenitvl-jo amerišKega parnika »City of F1 nt« so sedaj znane nadaljnje podrobnosti, ki j h je sporočila posadka angleške ladje »Sto-negate«. Pretekli teden je v Atlantskem oceanu nemška 10.000 tonska križarka »Deutschland« napadla in potopila parnik j>Stanegate« (5000 ton) ter vzela na krov 38 preživelih članov posadke. Nato je »Deutschland« odplula v severn smeri m srečala ameriško ladjo »C ty of Flint« ter jo zaplenila Posadka »Stonegat-J« ie bila vkrcana na »City of Flint«. ter se je smela izkrcati v norveški luki Tromse.
Še trije nemški letalci rešeni
London. 25. okt. s. Neka angleška ladja je včeraj popoldne na Severnem morju rešila še nadaJjnje tri nemške letalce, ki so se oklepali ruševin svojega bombnika. Tako je bilo včeraj rešenih v Anglijo to na Dansko skupno 7 nemških letalcev. Računajo, da se s tem povša število izgub nemških letal v preteklem tednu na 18 ali 19. medtem ko je bilo že doslej nedvomno ugotovljeno, da so Nemci izgubili v preteklem tednu 16 letal.
Štirje angleški parniki v Atlantiku potopljeni
L°ndOn, 25 okt. s. Včeraj so bile v Atlantskem oceanu potopljene zopet štiri angleške trgovske ladje: Menan R dge (2500 ton), Ladburry (3500 ton), to Clancheasen (7200 ton). Ameriški parnik Crovvn City je rešil 36 mož posadke s prvih dveh 22 mož posadke z Menan Ridge še pogrešajo četrta potopljena ladja je »Tafua« (4 400 ton). Od 35 mož jih je rešenih 31. Pet rr.ož se je rešilo v Gibraltar, pogrevajo pa 17 mož.
Carigrad, 25. okt. e. (Reuter). Po pri-
povedovanju potnikov, ki so prispeli v Carigrad, je blizu Dardanel na Egejskem morju ustavila angleška vojna ladja sovjetski poštni parnik »Slanetija«. ki vzdržuje stalno poštno službo med Odeso in Pirejem preko Carigrada. Po natančnem pregledu je ruska ladja lahko nadaljevala pot. To je prvi primer, odkar se je pričela vojna, da je bila na Egejskem morju ustavljena ladja, kar je značilno za strogo kontrolo na morju. Dve nemški tovorni ladji namreč stalno prevažata blago med turškimi in bolgarskimi lukami. Iz Turčije vozita razno blago, zlasti pa velike količine tobaka ki ga plačajo v gotovini. Vsi proizvodi, ki jih prevzemajo v bolgarskih lukah. se iz Bolgarije večinoma prevažajo v Nemčijo.
„Normandiew in -4Jueen Mary" zastražena
New York, 25. okt. s. Ameriške oblasti so odredile ojačenje straž na prekomorni-kih »Queen Mary« to »Normandie«, ki se že' od začetka vojne nahajata v newyor-ški luki. Bile so namreč obveščene, da pripravljajo na ladjah sabotažo.
New YorK, 25. okt. AA. (Štefani). Nemški parnik »Hafenland« je priplul v pristanišče Manzanillo ob mehiški obali. Ladja je prispela iz Costarice. Na njej je nato-vorjen sladkor, olje to drugi tropski proizvodi. Neka ameriška vojna ladja je spremila nemški parnik do pristanišča. Naletela je na nemški parnik v mehiških vodah ob obali. Parnik »Hafenland« je imel tedaj razobešeno holandsko zastavo. V pristanišču Manzanillo bo ostal parnik, pod strogim nadzorstvom
Talin, 25. okt. AA. Estonska telegrafska agencija poroča da je estonsko ladx> *Kot-kas« ki je plula iz Lizbone v Odeso, odvedla neka angleška ladja v Gibraltar zaradi pregleda.
Vprašanja in oigov©n
v angleški zbornici
Ratifikacijske listine o angleško-Srancosko-turški pogodbi bodo izmenjane že prihodnji teden
na?nji nem'ki list' -zre^n«. n<>7 tos' Ze v na> ovih poudarjajo da n> p"iiien nova v ada nobene spreniembt v bo garsken *u nanjepolitičnem kurzu sod-io pa ia ie Jo poslednie knze prišlo p?edvsem *ara ii i« sproti j med dosedanjim * 'branjem in vla do. kakor se je to videle ž< v neVaterih konkretnih primerih ko so tudi v'adni poslane stop.li v opozicijo proti rež'mu Oza d|e te opizicije pa ie b<!a predvsem že Ija da bi «e nnkiter' pos anci dokopa1! do nrun strsk-h edfžev List pozdra" iajii novo vlado v kater' daie osebnost Kioseiva nova vsa tamstva da se v bolgarski poli tik- nu' ne bo spremenilo K >t g'avno zu-nani"1 -'itično na'ogo nove Kjoseivanov!je vlade pa navaiajo v Berlinu osnovanje ne-vtra nega b'oka na Ba kam k' nai bi razen držav Balkanske zveze »bsegal tudi Bolgarijo
Spopad z frogarsMmi četaši
v Rsrtmtftlji
Bukarešta 25 okt bra AA (Rador) Blizu vasi Sarsin'ar v južn D brudž' je prišlo dt spopada med orožniki in oboroženimi četaši Dva orožnika sta Pila nevarno ranjena
Bukarešta, 25 okt. o. Listi objavljajo samo kratko službeno poročilo o včerajšnjem incidentu na meji med Rumunijo in Bolgarijo na iugu Dobrudže kjer so bolgarski vstaši prodrli na rumunsko ozemlje, ln čakajo na izid preiskave.
London, 25. okt. s. V angleškem parlamentu je bila danes interpelacijska debata. Ministrski predsednik Chamberlain je sporočil, da namerava vlada prej ko mogoče Izvesti ratifikacijo angleško-franco-ske-turške pogodbe, tako da bi bile rati-fikacijske listine že prihodnji teden v Ankari. Normalna procedura je, da mora biti ratifikacija pogodb predložena parlamentu 21 dni prej, preden stopi v veljavo. Z ozirom na posebne okoliščine v sedanjem primeru pa predlaga vlada, da se ratifikacija izvede takoj to pogodba takoj predloži kralju v podpis.
Poslanec delavske stranke Artur Hen-derson je vprašal ministrskega predsednika. ali more podati kakšno izjavo o nemških obtožbah, da je Anglija dobavljala Poljski strupene pline. Chamberlain je odgovoril: Vojni minister je že podal kar najbolj izčrpen odgovor na to prozorno laž. Kljub temu pa porabljam priliko, da še enkrat izjavim: Anglija ni nikdar in v nobeni obliki dobavila Poljski strupenih plinov. Na nadaljnje vprašanje Hendersona, ali morda te obtožbe z nemške strani ne pomenijo propagande, ki naj bi opravičila uporabo strupenih plinov s strani Nemčije. je odgovoril Chamberlain: Bili so slični primeri v preteklosti.
Mornariški minister Churchill je izjavil, da se nreiskava o potopitvi vojne ladje »Royal Oak« vrši tako hitro, kakor je le mogoče. Izrazil ie upanje, da bo morda mogel podati o tem izjavo prihodnji teden. O izjavah povelinika nemške podmornice v tej zadevi je Churchill dejal, da se deloma skladajo s tem. kar je že sam povedal deloma pa so netočne. Na nadaljnje vnr^šanie kako je bilo moreče, da ie to-uvo mo? posadke pri nesreči utonilo, je ^p^al. da Scapa Flow ni luka. V-^-vr ie bilo pomotoma pisano, temveč prVii-sm r.^iiv več mili Širok. Voina ladla »Poiral Oak« ie bila žafrana ob vho^u v zaliv več milj od drugih ladij to luških nnnrnv,
p	v Vo*n<>m mlriietrp+vu ie sno-
ro^il da "ta v Nemčlii sedaj internirana 102 »rtcicška civilista. Pr^ko ameriškega nool^v sVoša vlada doseči njihovo ''rr-fiitov r».-«c<-*r>nih je bilo zanje že nplrai -">^n«mih olMšav.
Trgovinski minister je sporočil, da proučuje vlada možnost novega trgovinskega sporazuma z Rusijo v smislu, da bi Rusija dobavi iala Angliji za časa vojne les za angleški kavčuk to cink. enako kakor je bilo to provizor'čno dogovorjeno z nedavnim sporazumom.
Letalski minister Wood je sporočil, da vlada proučuje možnost vežbanja in uporabljanja letalcev iz kolonij iz Indije. Na vprašanje vodje opozicije Attleeja o morebitni izpremembi sedanjih določb za letalske alarme je odgovoril Wood, da vsa obramba pred letalskimi napadi, kakor tudi o^ločanie o tem. kdaj in kje naj bo dan letalski alarm, spada v kompetenco poveljnika domačega vojnega letalstva. Doslej je veljalo pravilo, da so bili dam alarmi samo v onih predelih kjer je obstojala verjetnost, da bo izvršen napad, ne pa tudi v onih. kjer je obstojala samo možnost napada Ta praksa se je izkazala kot dobra, čeprav vsebuje nekaj rizika. Obsto-ja možnost, da v nekaterih predelih stopi I v akcijo protiletalska obramba, ne da bi
bil dan za prebivalstvo alarm. V takih primerih mora pač prebivalstvo samo gledati, da se primerno zaščiti pred izstrelki protiletalski topov.
Minister za ekonomsko vojno Cross je izjavil, da je Nemčija z blokado sedaj de-, jansko odrezana skoro od vseh svojih pre-j komorskih dobav. Doslej je bilo zaplenje-! nega 338.000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo. Angleška vlada se pogaja z vla-j dami nevtralnih držav, da ne bi bile prizadete zaradi blokadnih ukrepov. Sedaj se v to svrho mude v Londonu delegacije iz Islanda, švedske, Holandske in Belgije.
V zgornji zbornici je opozicija ponovno ostro kritizirala delovanje ministrstva za informacije. Podtajnik v ministrstvu je sporočil, da so bile o tem izvedene že obširne preiskave. Ena tretjina uradništva ministrstva bo reducirana. Cenzura pride pod kontrolo posebnega presbiroja.
Nov pomočnik postnega ministra
Beograd, 25. okt. p. Za pomočnika ministra za pošte 2. pol. skupine 2. stopnje je bil imenovan Milostislav Ciko, doslej višji svetnik ministrstva za pošte. Pomočnik Ciko je doma iz Kotora in star 54 let. Ko je absolviral pravno fakulteto, je 1. 1913. stopil v staroavstrijsko poštno službo. Služil je pri raznih poštah med vojno in potem v Jugoslaviji, 1. 1926. pa postal tajnik poštne direkcije v Novem Sadu. Leta 1928. je bil premeščen k direkciji v Skoplju, pred dvema letoma pa je bil poklican kot višji svetnik v ministrstvo.
Veliko hrvatsko romanje v Rim
Zagreb, 25. okt. o. Papežev nuncij Fel-li^i ki je prisostvoval škofovski konferenci v Zagrebu, je nocoj odpotoval v Rim. Ker je nadškof dr. Steptoac obolel, je danes predsedoval posvetovanjem škofov sarajevski nadškof dr. šarič. Posvetovanja bodo trajala do petka popoldne. Na konferenci so razpravljali tudi o velikem hrvatskem romanju v Rim v začetku novembra pod vodstvom dveh nadškofov in več škofov. Ob tej priliki bodo hrvatski škofje to romarji predlagali papežu ka-nonizacijo hrvatskega svetnika blaženega Ivana Taveliča.
Nov vrhovni državni pravobranilec
Beograd, 25. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je postavljen za vrhovnega državnega pravobranilca v 2-2 dr Ivo Mati-jevič, dosedanji namestnik vrhovnega državnega tožilca.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno pooblačenje v severno-zapadnih krajih, jasno v ostalih delih z meglo v dolinah in kotlinah. Povsod utegae biti nekoliko mrzleje, predvsem v dolinah is kotlinah.
Maši kraji in ljudje
Uspešni zaključek pilotske šole
Aeroklub v Lfeblfam je letos na enem samem svojem letalu usposobil 15 mladih pilotov
Ljubljana, 25. oktobra Kratko smo že poročali, cia je 21. t. m. z uspehom položilo izpit 10 letalskih pilotov. Število sicer ni visoko, če pa upoštevamo sredstva, ki z njimi razpolaga ljubljanski Aeroklub, moramo ugotoviti, da spada uspeh v Ljubljani na eno izmed prvih mest v Jugoslaviji. O nedavnih izpitih smo prejeli še naslednje podatke.
Jugoslovenski Aeroklub ima že nekaj let šolo za motorno pilotiranje, šele letos pa je bilo šolanje službeno dodeljeno na tri civilne pilotske šole in sicer Beograd, Za-
! V poletnih mesecih, ko še ni bilo megle, i so bili gojenci na letališču že ob 5., pozneje pa ob 7. in tako je potekalo delo do 20 ure, pri čemer sta bila na sporedu praktično letenje in teorija. Počitek je bil le od 12. do 15. Pri teoretičnem pouku so šoli pomagali razen navedene trojice še univ. prof. dr. ing. Anton Kuhelj, kartograf Oskar Delkin in narednik-vodnik Franjo Binder. Napredek je bil zadovoljiv in kmalu so se vsi učenci osamosvojili v letenju in to po približno 120 do 150 poletih, ki so jih napravili skupno s svojim učiteljem.
Gojenci ln učitelji pilotske šole
greb m Ljubljano. Od gojencev, ki so bili pri pregledu pomladi v Zemunu sprejeti za gojence štaba zračne vojske, jih je bilo Ljubljani dodeljenih najprej šest, sredi tečaja pa še sedmi, dočim je beograjski tečaj sprejel 29, zagrebški pa 23 gojencev. Ljubljana ni mogla sprejeti večjega števila, ker razpolaga s samo enim šolskim letalom. Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani pa je razen tega želel na svojem področju nagraditi najdelavnejše svoje člane na deželi in v Ljubljani z brezplačnim poukom motornega pilotiranja. Tako se je zgodilo, da je ljubljanska šola razen 7 državnih, dobila še 5 klubskih tečajnikov, ki se jim je pridružil nato še privatni in je šola štela 13 gojencev. Tečaj je razpolagal, kakor že rečeno, z enim letalom in enim učiteljem, a še ta je prevzel učenje dobro-voljno, da bi na ta način klubu čim več prihranil na osebnih izdatkih in da bi se ta denar lahko uporabil za nabavo novega letala za trenažno sekcijo turističnih pilotov. Šola je bila omogočena v tolikšnem obsegu le zaradi nesebičnih žrtev, ki so jih doprinesli turistični piloti s tem, da so dali šoli na razpolago svoja letala. Brez te žrtve bi trenažna šola sploh ne mogla delovati.
Šola se je začela 20. julija. Iz štaba so bili naslednji gojenci: Brane Ivanuš iz Dev. Marije v Polju, Saša Kandare iz Ljubljane, Franc Kočar iz Celja, Milan Lobe, Leopold Namar in Jože Satler (vsi Ljubljana) in Živojin Lazič iz Skoplja. Gojenci Aerokluba so bili Rudolf Pizzulin iz Kočevja, Jože Ravnik z Jesenic, Izidor Ruči-gaj z Jescnic, Ludvik Starič in J Češno-var iz Ljubljane, pozneje pa sta pristopila še iz štaba Pkec iz Doba pri Domžalah in gdč. Majda Turnherrjeva proti plačilu.
Na letališču je takoj postalo živahno, ves čas so brneli motorji. Z vsakim učencem je bilo treba dnevno napraviti vsaj tri do pet poletov in sicer zgodaj zjutraj, dopoldne in isto toliko še zvečer. Ker traja vsak polet 5 minut in če računamo za vsakega gojenca samo 8 poletov dnevno, znaša to 40 minut za osebo ali 8 ur 40 minut za 13 učencev na dan. Šele tnko je mogoče presoditi, koliko sta morala izdržati letalo in učitelj letenja. Oblastni odbor Aerokluba je imel pri vsem tem še srečo, da je prostovoljno prevzel v pouk dva učenca komandir trenažne vojne eskadrile v Ljubljani, kapetan II. razreda pilot lovec Žarko Vukajlovič, ki je obenem tudi po nalogu štaba zračne vojske nadzoroval delo v pilotski šoli- Pouk treh gojencev pa je prevzel narednik-vodnik in vojni pilot Jeronim Gregov, ki je dodeljen ljubljanski eskadri-K za trenažo rezervnih pilotov na področju ljubljanskega in celjskega vojnega okrožja. Ostalih osem učencev je poučeval upravnik civilne pilotske šole, šef centra Aeroputa, dr. Stane Rape, ki je, kakor oba Očitala, učil dobrovoljno in brezplačno.
Prvi je poletel sam Ivanuš, kmalu za njim Ravnik, nato Namar, tem pa so sledili vsi ostali. Po vsestranski trenaži so bili usposobljeni za polaganje izpita Ivanuš, Kandare, Kočar, Lobe, Namar. Pizzulin, Ravnik, Satler, Starič in Lazič. Ručigaj je mora! odstopiti, ker mu je potekel dopust, Če-šnovar zaradi bolezni. Pirec in Turnherr pa zaradi kasnejšega vstopa še nista mogla končati 21. t m se je pod predsedstvom kapetana I. kl. pilota lovca Kalašiča sestala izpitna komisija, ki je ugotovila, da so vsi prijavljeni kandidati izpolnili pogoje za polaganje izpita. Po njihovem praktičnem in teoretičnem znanju jih je prevedla v turistične pilote. Od 10 gojencev je 7 položilo izpit z odliko, dva s prav dobrim, eden z dobrim uspehom. Pri razglašenju rezultata je kapetan Kalašič poudaril, da je s praktičnim in teoretičnim znanjem gojencev izredno zadovoljen in je čestital vodstvu šole in učiteljem letenja.
Aeroklub v Ljubljani je letos usposobil na enem svojem letalu 15 gojencev za pilote v približno 3100 poletih in v 510 urah efektivnega letenja. Ako primerjamo, da je v Beogradu položilo izpit 30 gojencev, ki so imeli na razpolago 7 šolskih letal, vidimo šele, da je Ljubljana dosegla z izredno skromnimi sredstvi zares prvenstvene rezultate. Edino šolsko legalo je ponovno prestalo hudo preizkušnjo. Pri Aeroklubu je v službi že od leta 1934., a doslej se še ni nikdar poškodovalo.
Konec meseca bodo še naknadni izpiti za ostale gojence, nov tečaj v motornem pilo-tiranju pa se bo začel že v maju prihodnjega leta. Upamo, da bo dotlej Ljubljana dobila nekaj novih šolskih letal in da se bo 8 tem uvrstila tudi glede materiala v isto stopnjo ostalih šol, ko po rezultatih prav nič ne zaostaja.
Tragična smrt Francija Bleiweisa
Zagorje, 25. oktobra
Pred dnevi smo poročali o tragični smrti 29ietnega Francija Bleiweisa iz ugledne rodbine v Mediji-Izlakah. ki se je na lovu ponesrečil. Kako priljubljen je bil pokojni mladenič med prebivalstvom daleč na okrog, je nazorno izpričal njegov pogreb Krsto so nosili lovci, ki so dragemu tovarišu nad .grobom oddali salvo, prav tako so ga spremili številni Sokoli in množica občinstva. Pokojni Franci Bleiweis je užival ugled kot spreten, podjeten avtopre-voznik, bil pa je tudi izvrsten družabnik in zaveden Sokol.
Franciju Bleiweisu sta postala usodna njegova puška in njegov zvesti pes Perun. Njegova dvocevka je bila na levi cevi nekaj pokvarjena, in čeprav je bil petelin zaprt, se je lahko z udarcem nanj sprožil strel. Prejšnjo sredo zjutraj je v družbi
sedmih tovarišev odšel v Kal, v hrib kakšen streljaj od doma. V gozdu je opazil da se je njegov Perun zapletel v borbo s krdelom drugih psov. Hotel jih je razgnati pa je zaprl puško, jo prijel pri cevi in dregnil v vrvež. Pri tem je omahnil in s petelinom zadel ob tla tako močno, da se je puška sprožila in mu je iz neposredne bližine naboj priletel v trebuh. Čeprav je bila rana strahovita, da mu je izstopilo drobovje, Franci Bleivveis ni padel, temveč je stoje klical na pomoč. V bližini je stal lovec Gorišek, ki je brž sklical tovariše. Ranjenca so naložili na lestev s smrečjem in ga odnesli domov.
Zdravnik dr. Slavko Grum je uvidel, da je vsaka pomoč zaman, a na prošnjo domačih so ga z avtom vendar preko Trojan prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so takoj napravili transfuzijo krvi Ker je pa vendar kazalo, da bo podlegel, so ga spet naložili v avto in odpeljali domov. Ves čas je ranjenec ostal pri zavesti in z občudovanja vrednim junaštvom prenašal bolečine. Na poti domov pa je blizu Domžal v očetovskem naročju izdihnil. Čudno naključje je naneslo, da je popoldne neki motociklist smrtno povozil tudi Peruna. ki se je ves izgubljen potikal okrog, odkar je povzročil gosoodarjevo nesrečo.
Pokojni Franc Bleivveis zapušča neutolažljivega očeta in sestro ter drugo mater, polbrate in polsestre, za njim pa joče tudi njegova zaročenka, ki jo zasleduje nesreča: tudi'njen prvi zaročenec je postal žrtev nesreče o priliki zadnje katastrofe blizu ljubljanskega letališča. Naj v miru počiva. njegovim pa naše iskreno sožalje!
Umrl je na Knežcu pri Rogaški Slatini dne 25. t. m. g Vinko Žurman Dela in uspehov polno življenje najmarkantnejšega kmeta v okolici Rogaške Slat-ne, o katerem je poročalo »Jutro« dne 30 marca t. 1., ko je praznoval svojo osemdesetletnico, je
ugasnilo Pokojnik je bil neutruden javni delavec v korist svoji občini, v njenem odboru je deloval od leta 1892 do 1.1934. županova! ji je od 1. 1918 do 1 1924, vrsto njenih deputacij je vodil itd. Ko se je 1934 poslovil od javnega poprišča, ga je izvolila občina Slatina za svojega častnega člana Ni imel lastnih otrok a hvaležno se bo spominja! pokojnika šc dolg.) mnogokdo. ki je iskal pri njem nasvete in pomoči. Pogreb bo v petek dne 27 popo Jne.
Vinko Žurman bo ohranjei v častnem spominu!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Spomin na knmanovsko bitko
V torek je Kumanonro na slovesen način proslavilo dan svojega osvobojenja. Prebivalstvo vsega okraja se je s hvaležnostjo in ponosom spominjalo na veličastno zmago srbske vojske v letu 1912., ki je razbila okove turškega jarma.
Na Kumanovu je 23. in 24. oktobra 1912 prva srbska armija premagala in popolnoma razbila turško vardarsko armijo ter potem v silnem zaletu osvobodila vse kraje ob Vardarju. Ta slavna zmaga ni bila samo zadoščenje za Kosovo, ki je bilo po 523 letih maščevano, temveč je tudi ogromno delo srbskega naroda v osvobodilni borbi. Kumanovska bitka in zmaga ima neprecen Ijive moralne vrednote, ker je visoko dvignila ugled male Srbije v tujem svetu ter dala vsem srbskim in jugoslovenskim bojevnikom največjo moralno moč in oporo za nadaljevanje osvobodilnih bojev. Kumanovska bitka je bila prva srbska zmaga v vojni leta 1912. in je kot taka postala najtrdnejši temelj veličastne piramide srbskih zmag do kraja leta 1918.
Kumanovska bitka je ponos srbskega naroda in prelep okras srbske zgodovine. Dvodnevna bitka je bila ob svojem začetku še bolj pomembna, kakor za ob svojem zmagoslavnem zaključku. Spopad s turško premočjo je bil nepričakovan Turki so napadli prvo srbsko armijo, da bi preprečili njeno združitev z drugo in tretjo armijo. Napad sta odbili samo dve srbski krilni diviziji — dunavska in moravska divizija prvega poziva. Ko je bil turški napad odbit in je bila ena srbska divizija že v Kumanovu, so posegle v borbo sveže srbske divizije in je na ta način sijajna kumanovska zmaga prinesla osvoboditev vsem obvardarskim krajem.
Smrtna nesreča v velenjskem rudniku
šoštanj, 25. oktobra.
V torek dopoldne je v rovu velenjskega rudnika omahnil v smrt Polemik Martin, ž njim tako kakor že z mnogimi prebival-žnjim tako kakor že z mnogimi prebivalci rudniškega podzemlja: zjutraj je stopil zdrav med obokane sklade premoga, čez nekaj ur so pa mrtvega prinesli na svetlo... Le da Polenika ni zasulo, ampak ga je v rovu ubil električni tok. Bil je zaposlen pri Korfmanovem sekalnem stroju, ki je pod vodstvom njegovih rok bredel po skladih premoga in ga razseka-val v plošče. Tudi v torek dopoldne mu je stroj nekaj časa pokorno sledil; z rudarjem Kumrom je končava! svoj oeem-urni delovnik. Okrog enajstih pa je iz doslej še ne popolnoma ugotovljenih vzrokov nastal v stroju defekt, kratek stik — tok je planil v ročaje, od tam pa v Polenika. Silnost elektrike ga je treščila ob tla in ga pri priči ubila, njegovega tovariša Kumra, ki je držal za kabel, je vrglo nekaj metrov vstran. Njemu se razen kratkega onesveščenja ni ničesar hudega zgodilo. Na Kumrovo klicanje so prihiteli rudarji iz bližnjega rova in z lesenimi hlodi izbili ročaje iz Folenikovih rok. Poklicani zdravnik dr. KoLšek je mogel ugotoviti samo smrt.
Tragična smrt Martina Polenika je napravila med rudarji in ostalim prebivalstvom globok vtis. Pokojnik je bil na glasu kot vesten delavec in skrben družinski oče. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok. — Potrebno je, da merodajna oblastva pokrenejo temeljito preiskavo in ugotovijo, kje in zakaj je nastal defekt v stroju.
Neukročena
Ljubljanica
Tzmed devetih zapornih vrat je dvoje porušenih z betonskimi podstavki vred
Ljubljana, 25. oktobra
Prav malo časa je od tega, odkar so izpred izliva Gradaščice prenesli staro in nato znova zgradili sedanjo zasilno leseno zatvornico na Špici. Ker so letošnje poletje začeli graditi novo stalno betonsko zatvornico nad šentpeterskim mostom, je bila stara zatvornica v Trnovem zaradi kopanja temeljev kakor za nalašča več mesecev trajno zaprta in je potemtakem bilo vodno stanje kar najnižje. Zategadelj je naravnost čudno, da je zadnja povodenj splavila vratca enega okna, ki so jih ujeli pri glavnem stebru čevljarskega mosta, vratca pri drugem oknu pa je deroča voda spodaj izpodnesla in mahoma skozenj udrla v strugo Ljubljanice. Verjetno je, da je Ljubljanica tod ravno po sredini struge najhujše pritiskala ob zagatne stene, ki jih je iz-
VSE
dogodke iz celega sveta Vam prinaša ceneni
Machov »Maj« z ilustracijami M. Maleša
Kadar pride tisti čas, ko dobi majski cvet svoj sadež, listi dreves pa ono zlato-rumeno barvo, obrobljeno z nežnimi odtenki vinskordečega barvila, takrat občutim vedno neko tiho hrepenenje, v katerem se zatekam k snovanju Prešernovega lika, njegove dobe in okolice.
V svoji »Justiniani« imam dar — dragocen spominček na prijatelja, pred leti umrlega pisatelja: je to drobna knjižica, ki vsebuje poleg življenjepisa tudi prekrasne faksimilirane tiske in rokopise največjega češkega romantika Karla Hynka Mache — osebnega prijatelja našega Prešerna
In ko sem nedavno zopet prelistaval to lepo knjižico, opazim majceno posvetilo, ki ga je napisala rahlo drgetajoča roka: »V upominku na »jeden« prvni maj.. .« Ne daleč od tega spominka je vlepljen izredno čist faksimile izvirne Machove pesnitve »Mag« iz leta 1836. Med orumenelimi stranicami pa leži posušeni cvet že davno odtrgane majske cvetke: šmarnice. Cvet leži preko verza: »Hrdličičin zwal hu lasce hlas...«
Macha in Prešern, oba tako življenjsko nesrečna, sta bila tudi otroka bidermajer-ske dobe, one dobe, ki je polna romantike in katera nudi resnemu ilustratorju vedno zanimivega gradiva in toliko lepih zamisle-kov. Kakor mi je pa pri srcu Prešernov »Sonetni venec«, tako draga mi je Majchova
pesnitev »Maj« In prav ob takem času, ko sem se bavil z mislijo o osebnem liku tega velikega češkega romantika, me je prijazno presenetila nežna znanilka v obliki ilustriranega vabila za naročbo bibhofilske izdaje Machove pesnitve »Maj« z izvirnimi podobami in v opremi Mihe Maleša. Lični prospekt je tiskan v belo-rdečem in je obetal po svoji obliki in vsebini kar najboljše. Po tem resnično okusnem programu sem nestrpno pričakoval lepo Machovo pesnitev v našem jeziku v prevodu dr. Tineta Debeljaka. Danes leži to delo pred menoj in ne morem zanikati svojega dopadenja nad zunanjo lepoto te knjige. Knjiga je izšla v bibliofilski izdaji dvestopetdesetih izvodov. Naslovna slika je po ilustratorju overovljena in s črnilom številčno zaznamovana. Ta izvod nosi št.: XLV1I.
*
Preden pa preidem v strokovno kritiko Maleševega dela in njegove grafične ^loge, naj podam v glavnih obrisih nepisane zakone, kaj in kako mora biti izvršeno delo, ki je izdano v bibliofilski obliki. To pojasnilo je tem bolj potrebno, da mi ne bo treba ponavljati misli, ko bom Maleševo delo razčlenil natančneje.
Bibliofilska oblika knjige je primerek, namenjen ljubitelju lepe knjige (bibliofil), ki ne kupi dela zato, da ga p«1 čitanju uvrsti med druga dragocena hrbtišča svoje knjiž-
ne police — temveč da knjigo prelistava in prebira nekatere odlomke v trenutkih, ko začuti notranje hotenje. Bibliofilska knjiga je tiskana v majhni nakladi in čim manjša je nje naklada tem večjo vrednost ima knjiga. Seveda pa mora biti taka knjiga najskrbneje pripravljena in okusno opremljena, bodisi v podobi, lahko pa tudi
TIPA 044 i
RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6, _
RADIOV AL — LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTUN BREMEC — CELJE, Miklošičeva ul. 2, L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. 11.
Prodaja tudi na obroke
pod jedla in vkrivila. Le tako si moremo razlagati precejšnjo škodo te zasilne zatvornice.
Vodovje je dalje premaknilo skoro za cel meter betonski podstavek, na katerem je stalo leseno ogrodje zatvornice. Z velikansko močjo nato udrlo v Ljubljančino strugo in pri tem razširilo svoje pogubonosno delovanje. V dolžini približno petdesetih metrov je v vsej desni polovici struge razkopala globoko strugino dno, ki je bilo zavarovano z debelim kamenjem. Silna voda ni razkopala le trdnega dna, temveč je on-dukaj še nekoliko poglobila strugo, odrinila pa je tudi kamenje precej dalje po strugi in ga nagrmadila vanjo.
Porušeni okni zatvornice so sedaj nadomestili s povsem novo, močno zagatno steno, ki preprečuje vodi padec v strugo. Ta zagatna stena vendarle propušča še vedno manjšo količino vode. Zasipali so sedaj globoke jame, ki jih je voda izkopala ob desnem bregu niže pod dnom poprej tlakovane struge. V zadnjih dnevih so tjakaj navozili okrog sto voz kamenja in prsti ter jih izpraznili na tlakovano pobočje v strugo, vendar še tako ogromne množine materiala zaradi velikanskih jam v strugi skoro nič ne zaležejo. Prejšnjo soboto so odprli vseh devet oken na zatvornici zato, da se voda hitreje odteka in da bi se čim prej mogli lotiti končnih popravil pri stari začasni zatvornici, nadaljevati pa potem tudi zemeljska in betonska dela pri novi stalni zatvornici ob šentpetrskem mostu.
— Pr! lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje.
Ogl. Kg. S. bt. 50474/95.
Mrlič na straži, eno izmed boljših Maleševlh del v knjigi »Maj«
samo v stavku; mora biti za tisti čas gotovo najlepša izmed najboljših. Zato je dolžnost založnika, da pazi na vse: ob izbiri papirja, na stavek, tisk in vezavo. Taka knjiga ima poleg tekstne legende navadno tudi napisano, kako in v kolikih izvodih je delo izšlo; označeno ni samo ime pisatelja ali ilustratorja, marveč tudi kakovost papirja, ime tiskarja in knjigoveza. Če je pa v knjigi označeno, da je grafično opremo prevzel kak poklicni slikar ali grafik, je kajpak njegova sveta dolžnost, da pazi sam na vse te sodelavce, ki so mu podrejeni, zakaj on je tisti, ki odgovarja za hibe in napake, ki jih zagreši kdorkoli izmed sodelavcev. On mora r*jpazljiveje zasledovati potek nastajajočega dela in odločno, brez vsakega kompromisa zavrniti vsakogar, kdor ne bi delal po njegovem načrtu.
Kljub temu, da imamo Slovenci že precejšnjo po'|co bibliofilskih izdaj, smo še vedno revni prav s takimi popolnimi deli, ki bi se z njimi lahko uvrstili med druge kulturne narode Za zgled naj nam bodo pred vsemi Francozi in Čehi pri katerih je kult lepe knjige razvit do zavidljive višine in kjer ima ta kult že močno tradicijo. Zakaj prav plemeniti tiski so duhovno
zrcalo naroda, ki jih prireja in izdaja. *
Knjiga »Maj« je okusno in solidno vezana v rdeče polusnje in v belo strukturno platno. Na hrbtu je vtisnjen zlat naslovnik po preprostem vzorcu knjigoveške delavnice. Na platnici je risba v modrem tisku golobice izrez klišeja na strani 27.
Ilustrativno stran tega dela je razdelil g. Miha Maleš v tri dele. Prvi del vsebuje klišeje po njegovih perorisbah drugi del izvirne plošče linorezov in lesorezov (ure-
zanke ali udolbljenke — ne gravure!), tretji del pa vsebuje ponavljajoče se reprodukcije lesoreza neznanega starega mojstra. Tisk knjige je zelo pester in bogat, saj je izvršen v štirih barvah: rjava, modra, rdeča in črna, je pa na žalost in škodo (!) založnika (saj je pri tem delu g. Miha Maleš založnik in ilustrator v eni osebi!) zelo slabo izrabljen. Dala bi se dobro in lepo z najmanjšimi prirejanji in brez nove finančne žrtve doseči žlahtnost barvnega tekstnega natiska, zlasti pri tej obilici izbranih odtenkov.
Lepota trobarvnega naslovnika se okusno veže s podobo pesnika Mache, ki jc izvirni lesorez (urezanka) rjavega tiska na šamoa papirju. Ta urezanka je brez dvoma najboljše Maleševo delo v tej knjigi in me spominja na lepoto urezank iz dobe Paga-ninijevih sodobnikov. Kljub pojasnilu v knjigi, kako je to delo nastalo, mi vstajajo pred očmi one lepe, življenjsko nekako bolj resnične Machove upodobitve od Šva-binskega in Aleša, namreč lik z lepo, bujno brado. Znana mi je sedanja znanstvena ugotovitev, da je bil Macha velike in močne telesne konstrukcije — edino glavo je imel bolj majhno. Ob opazovanju Maleše-ve upodobitve mi je kar nerazumljivo tole: če se je namreč g. Maleš resnično držal teh izsledkov kakor je v knjigi zapisano, zakaj je potem napravil lik Machove upodobitve ravno nasprotno, namreč precej veliko glavo z vprav otroško šibkimi rameni in z nerazvitimi prsi. Čemu potem tudi v knjigi tako nasprotujoče pojasnilo?
Poleg te urezanke so v knjigi še štiri dela, ki so z grafičnega stališča mojstrsko podana, nekatera izmed teh so pa tudi tehnično dobro izdelana in sicer: Grlici, stran
dobavlja po
najugodnejših pogojih
fes ti, novembra ob 14* uri
Dva avte m ©bila: Opel ,,Kapitaen" Din 59.500.—, »Kadet" Din 34*500.—; spalnica Din 18.000.—5 dve motorni kolesi itd.
* Izpremembe vojaških uniform. V dobi dveh let bodo uveljavljene razne izpremembe oficirskih in pocloficirskih uniform. Oficirji ne bodo več nosili trdih kap-šaj-kač s senčnikom, temveč bo za službo uvedena mehka šajkača. Paradne kape ostanejo, izmenjane pa bodo ko kar de. Namesto njih se uvede emblem, ki bo sestavljen iz srebrnega državnega grba, zlate krone in venca lavorjevih in hrastovih listov ter
pah nove embleme, sestavljene iz srebrnega državnega grba in krone z monogra-mom P II. Podoficirski emblemi bodo brez venca. Nove oficirske in podoficirske embleme že izdeluje neka zagrebška tvrdka, marsikaj za nove uniforme pa bodo spet naročili iz inozemstva.
* Odb»r Zveze Kulturnih društev v Ljubljani javlja vsem svojim edinicam, da bo njen občni zbor v nedeljo 5. novem-
BRITVICE,
tudi najcenejše oodo tudi Vas popolnoma zadovoljile! PAHFVMEKIJA »VKNUS«, ryrševa 9.
inicialke P n. Metalni emblem bo na suknjeni podlagi v oni barvi, ki je določena za vrsto orožja. Izpremenjena bo tudi oblika paradne uniforme in bo spet uveden »mundir« z dvojno vrsto zlatih ali srebrnih gumbov. Oficirji pehote bodo nosili »mundir« temnomodre barve in svetlo-modre hlače. Generali po novem ne bodo več nosili zvezdic svojega čina na rokavih, temveč na svojih spletenih epoletah. Vojaški uradniki bodo imeli po novem na svojih epoletah rozete namesto dosedanjih zvezdic. Tudi podoficirji bodo nosili na ka-
Zadnji pozdrav
Nandetu Tušarju
Ko je na stebru pred Sokolskim domom v Šiški zaplapolala črna zastava, je slehernega bridko presunila vest o Tvoji smrti. Sredi ustvarjalne dobe, star komaj 41 let, si omahnil smrti v naročje Poln idealov in načrtov si odšel v večnost. Majhna je tvoja oporoka, toda zelo dragocena: po-
bra ob 9. v predavateljski dvorani Udruženja jugoslovensk-h inženjerjev, Ljubljana, Kazino, Kongresni trg l/II. nadstropje z dnevnim redom, ki je bil objavljen v okrožnici.
* Zamudno zidanje javnih poslopij v Zagrebu. Zagrebške »Novosti« objavljajo razgovor svojega urednika z inženjerji in stavbeniki, ki so navajali, da je zidanje javnih poslopij v Zagrebu podobno prislo-vičnemu »zidanju Skadra«. Po pet in devet let zidajo poslopja, ki bi mogla in bi tudi morala biti gotova že v devetih mesecih. Nikjer v državi ne zidajo javnih poslopij s tolikimi težavami kakor v Zagrebu. Drugod razpisujejo licitacije za vsa dela obenem, v Zagrebu se pa dela delijo na 15 do 20 licitacij. Take licitacije pa so večkrat preklicane in ovržene zaradi raznih formalnosti in tako birokracija ovira napredek ter povzroča gospodarstvu veliko škodo. Tudi srečno izlicitirana dela ne morejo biti pravočasno dovršena. Ce steklarski podjetnik srečno premaga vse ovire in dobi delo mora z izvedbo čakati, da doleti taka sreča tudi kleparske, tesarske in druge mojstre. Ko je bila na primer nova carinarnica srečno dograjena do strehe, je vse zastalo, ker so pri oddaji del za samo streho nastale težave.
kazal si nam značajnega, dobrega iin zavednega Sokola. Tvoj lik bo sleherni izmed nas nosil v srcu. Pri Tvoji krsti pa smo svečano obljubili, da bomo Tvoje vzorno delo nadaljevali.
Jesenska nedelja. Nebo je zastrlo z oblaki. Na zemljo pada dež. Skozi šiško se vije veličasten sprevod — zadnja pot našega dragega Nandeta. Mrak je že padal na zemljo, ko se je bližal sprevod Tvojemu zadnjemu počitku. Zamolklo so padale gru» de na krsto. Oči vseh so bile rosne. Zgubili smo moža, ki mu je malo enakih. — Slava tebi, Nande — Tvoji duši mir!
Jeseni resda sladki so maroni, najslajši pa so vedno čIK-bonboni!
*	Nestor dalmatinskih učiteljev je umrl. V Splitu je umrl upokojeni učitelj Bartul Rodin, star preko 80 let. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju Kaštel-Lukšiču, kjer je dolga desetletja deloval kot učitelj in kot odbornik raznih narodnih, prosvetnih in dobrodelnih organizacij. Razne kulturne ustanove ga štejejo med svoje ustanovitelje in ves okraj mu je hvaležen, ker je vzorno vzgojil celo vrsto generacij šolske mladine. Pokojni učitelj Rodin je bil tudi skladatelj in vnet zbiralec narodnih pesmi in pripovedk.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Obvestilna služba Rdečega križa. Mednarodni komitet Rdečega križa v ženevi je ustanovil »Centralno agencijo za vojne ujetnike«. Ta agencija bo služila poleg posredovalne službe za zvezo vojnih ujetnikov z njihovimi rodbinami in obratno tudi za preskrbo obvestil o drugih osebah, ki se nahajajo v vojskujočih se državah in od katerih svojci niso mogli dobiti do3edaj nobenih vesti po redni pošti. Vse one osebe, katere že dalje časa niso mogle dobiti nobenih vesti od svojih sorodnikih, ki se nahajajo v vojskujočih se državah, naj se obrnejo na Glavni odbor društva Rdečega križa v Beograd, Simina ulica št. 19, da jim dostavi obraz-
ce za izpolnitev zaprošenih obvestil. Zahtevi za obrazce naj priložijo tudi poštno znamko v vrednosti 25 par za stroške dostave obrazcev. Glavni odbor društva Rdečega križa bo po prejemu izpolnjenih obrazcev posredoval preko omenjene ag en-cje mednarodnega komiteta. Obvestila morejo zaprositi samo najbližnji sorodniki in sa-..o za" osebe v vojskujočih se državah. Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa.
*	Veliko vznemirjenj v Koprivnici zaradi potresnih sunkov. Pred poldrugim letom so v Koprivnici in okolici v nekaj dneh močni potresni sunki povzročili precej škode. Poškodovane so bile mnoge hiše. V noči od ponedeljka na torek so v Koprivnici in v nekaterih okoliških vaseh spet občutili tri precej močne potresne sunke, ki sicer niso napravili nobene škode, a so vendarle hudo vznemirili prebivalstvo.
*	Orkan v Heroeg—Bosni ln Dalmaciji.
Nad sarajevskim okrajem in nad Hercegovino je zavladalo strašno neurje in je orkanski vihar v kratkem času povzročil veliko škodo. V Semizovcu je razkril nekaj hiš, še hujše pa je bilo v Mostarju, kjer je orkan lomil in ruval drevje ter rušil dimnike in strehe. Največ škode je bilo na poslopju učiteljišča. Ko se je utrgal oblak, so hudourniki na železniške proge nanosiM velike kupe peska in kamenja in je zaradi tega nastal nered in zastoj v prometu. Ravno tako neurje je besnelo tudi v Boki Kotorski ter v Dubrovniku. V bližini Hercegnovega so hudourniki napravili veliko škodo. Cesta se je spremenila v deročo reko. Ponekod je dosegla voda višino poldrugega metra. Nekatere avtobuse in avtomobile je neurje zateklo na cesti in so potniki pretrpeli dosti strahu.
CIMEAN
ZOBNA KREMA
*	Neretvansld okoliš dobi veliko sušilnico za smokve. Dolina reke Neretve ima prijetno milo morsko klimo, ki omogoča velike pridelke raznovrstnega južnega sadja in pcuvrtnine. V dalmatinskem delu doline uspevajo posebno dobro smokve. Zgodnje smokve predstavljajo znaten del izvoza, poznejši pridelek pa sušijo in ga potem posušenega izvažajo. Te suhe smokve, čeprav so odlične, pa ne morejo konkurirati s tujim pridelkom, ker jih sušijo in pakirajo po starem primitivnem načinu. Za odpravo teh nedostatkov urejuje sedaj velika sadjarska zadruga v Okuzenu veliko moderno sušilnico z dnevno kapaciteto preko 1000 kg. Ureditev sušilnice je napredovala že v toliki meri, da so lahko napravili poizkuse sušenja, ki so vsi odlično uspeli. Prihodnje leto bo sušilnica že v popolnem obratu.
*	Legalni in ilegalni krčmarji v Glini. Glina si je v zadnjih letih pridobila čuden rekord. V tem malem kraju je najmanj 50 legalnih, a poleg tega še kakih 100 ilegalnih točilnic in gostiln. Organizacija gostilničarjev je že davno nastopila proti izdajanju novih gostilniških koncesij, a vsi protesti niso zalegli, ker so ilegalne krčme rasle kakor gobe po dežju. Rekord je dosežen zdaj zaradi bogatega pridelka sliv. Lepo število ilegalnih točilnic toči samo slivovko, ki jo kmetje na trgu prodajajo liter po 3 in pol, največ po 7 din. Zakotni krčmarji pa iztržijo za liter po 30 in še več din. Truma krčmarjev je seveda v hudem konkurenčnem boju in tako predstavlja krčamarska poplava za Glino svojevrsten težak problem.
NOGE
negujte sedaj, sicer Vas v zimi bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din.
21, Mrlič na straži, stran 57, Noč, stran 111 in Golobica 113. Vsega skupaj je v tej knjigi pet dobrih del, so pa zato resnično polno vredne Maleševe umetniške tvorbe in daleč nadkriijujejo vsa druga dela, ki so tu objavljena.
Perorisba »Grlici« (?) stran 21, tiskana
v rdeči barvi, je napravljena z lepimi, harmonično ubranimi linijami, ki kažejo izmed vseh drugih enakih del, posebno lepoto te Maleševe risbe. S tem listom je umetnik s preprostimi linijami podal resnično podobo majske ljubezni. In tudi harmonična razdelitev prostora je prav dobra. Zakaj neki je upodobil golobici namestu grlic (glej tekst stran 20), tega pa zopet ne razumem? Grlica ima namreč na gornji strani vratu črn obrobek. Nadalje »Mrlič na straži« (glej našo sliko), rjavi tisk linoreza je zelo karakterizirana in močno posrečena Maleševa zamisel. Saj je z najbol? enostavnimi urezi žlebastega dleta podal z vso verjetnostjo grozoto nočnega mrliškega čuvarja, oprtega na svoj križ. Kakor je pa obdelal urezanko v sinjem tisku: »Noč« stran 111 v vseh njemu lastnih detajlih, plastičnega občutja — je podal »Golobico® stran 113 v kar najbolj preprostih linijah svojega ureza čisto in natančno. Obe deli se razlikujeta po tehnični izpeljavi dru go od drugega, vendar sta povezani v neko ubranost tega Maleševega izražanja.
(Konec jutri)
E. JUSTIN, slikar-grafik
ČEŠKI PAG ANINI Umetnost slavnega češkega goslača Jana Kubelika je bila večkrat primerjana genial-
ni, dandanes že kar legendarni virtuozno-sti in sili Paganinija. Zato so Kubelika na-zvali »češki Paganini«. Ta svetovno znani violinist je te dni načel serijo svojih jubilejnih koncertov v proslavo štiridesetlet-nice umetniškega delovanja
Jan Kubelik je bil učenec znamenitega Ševčika. Na svojem prvem samostojnem koncertu dne 1. aprila 1899 je imel vprav triumfalen uspeh. Poslej je štirideset let nastopal na koncertnih podijih Starega in Novega sveta ter si pridobil sloves enega največjih reproduktivnih glasbenih umetnikov sodobnosti. Zdel se je neprekosljiv mojster violine, kakor nekoč »demonični« Genovežan Paganini.
Jubilejni ciklus koncertov, ki jih bo dal Kubelik v Pragi, obsega ves mojstrov obsežni repertoar in v njem je najboljše, kar je bilo sploh kdaj napisano za gosli. Na prvem koncertu, ki se je vršil pred nekaj dnevi v Smetanovi dvorani v Pragi, je izvajal Kubelik isti program, kakor pred štiridesetimi leti: Corelli, Tartini, Paganini. Praški listi poročajo o tem koncertu kot o dogodku v glasbenem življenju. Zdi se, da se je sedaj Jan Kubelik dokončno vrnil na domača tla in v službo svojega naroda. Njegov sin je dirigent Češke filharmonije v Pragi.
Iz politične literature. V prevodu Veli-bora Joniča je izšla v Beogradu knjiga J. Coudriera de Chasegna »Tri čemberlena«, zanimiv spis o novejši angleški politiki. — Mita Dimitrijevič je izdal 251 strani ob-segajočo knjigo »Mi i Hrvati«. — Dr. Vla-clislav Stakič je spisal 305 strani obsega-jočo študijo »Monarhijska doktrina Char-losa Maurasa«. — Vjin Maksimovič je
avtor brošure »Savremena uloga državne uprave v spremanju zemlje za rat«. —
V	zbirki »Zlatna knjiga«, (Beograd, Ge-za Kohn) je izšel kot 91. knjiga Murzil-kov »Put patuljaka oko sveta« (novi dnevnik, preveo Š. Cikabor).
Češki zgodovinski roman o Dubrovniku. Praška založba Vaclav Petr je pravkar izdala 184 strani velike 8° obsegajoči zgodovinski roman Antonina S r š m k a »Dubrovnik«. Antonin Sramek je član Mora vskega pisateljskega kola v Brnu in je doslej izdal že nekaj knjig verzov in povesti ter dva romana. Roman »Dubrovnik« ki je opremljen ob koncu s podrobnimi opombami zgodovinskega in kulturnega značaja, se odigrava v Dubrovniku sredi 17. stoletja in opisuje z mnogimi zanimivimi podobami življenje v tem mestu pred potresom 1. 1667, pa sam potres in njegove posledice. K temu delu, ki nam ga je dal avtor poslati, se bomo še vrnili z obširnejšim prikazom, saj kaže. da je pisec dober poznavalec dubrovniškega mesta in njegove zgodovine ter dovolj resen epik, da je mogel ustvariti pozornosti vredno literarno delo.
V	članku »Skrivnostni dr. Sagar (Žagar)« v včerajšnjem »Jutru« je tiskarski škrat besedi »iz Kranjske« spremenil v »iz Kranja«, kar je napaka, ki jo moramo zaradi jasnosti popraviti.
Postani in ostani ilan Vodnikove drnibe!
NE ZAMUDITE prekrasne revijske operete z najslavnejšim pevskim parom na svetu:
JEANETTE MAC DONALD in EDDY NELSON
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
ZALJUBL ENCA
Film v prelestnih naravnih barvah: KINO UNION — Tel. 22-21
I
Samo^še^ danes QUSAR LAFITTE ^^^DRIC MARCH
KINO MATICA	Velefilm o drznem gusar-
teL 21-24 Režija: CECIL B. DE MILLE	skem življenju.
I
I
VRAŽJA DRUŽINA
mestnega podzemlja, kjer je doma KINO SLOGA — Tel. 27-80.
Viktor. Mc Laglen, veliki in simpatični orjak, v napeti drami iz vele-siromaštvo, beda, strast in zločin ! Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
I
Iz Llubljane
Skupni ogled razstave bolgarske
knjige v Narodnem domu priredi banovin-ska ženska zveza pod vodstvom ge. Pavle Hočevarjeve v soboto 28. t. m. ob 14.30. Vabimo naše ženstvo, da se tega skupnega ogleda, ki ga bodo spremljala pojasnila o bolgarski književnosti, udeleži v čim večjem številu.
ZIMSKO PERILO, Karničnik, Nebotičnik.
n— 201etnico Orkestralnega društva bo
proslavila ljubljanska Glasbena Matica s prireditvijo velikega simfoničnega koncerta 20. novembra v dvorani Filharmonične družbe. Spored koncerta bo obsegal predigro k operi »Penelopa« skladatelja Fau-rčja, Saint-Saenosovo n. simfonijo op. 55 (v a-molu), Rahmaninovljev H. klavirski koncert (v c-molu) ter »7 skladb za godalni orkester« L. M. škerjanca. Pri klavirskem koncertu Rahmaninova bo sodeloval klavirski virtuoz prof. Ivan Noč. Ostale točke bo za Ljubljano prve izvedbe. Pri tej priliki bo društvo izdalo tudi obširno programsko knjižico z ideološkimi in statističnimi članki o društvenem delu.
u— Iz Legije koroških borcev v Ljubljani. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani bo imela svoj članski sestanek v soboto 28. t m. ob 20. v restavraciji pri »šestici« na Tyrševi cesti. Ker je sestanek zelo važen, naprošamo vse tovariše, da se istega brezpogojno udeleže.
u— Smrt uglednega ljubljanskega rojaka. Na Dunaju je 23. t. m. umrl tarat soproge primarija g. dr. Fr. Gostla. Ljubljančan g. dr. Rihard Honigschmld, vladni svetnik, šef državnega kemičnega pre-lzkuševallšča v p.
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijak? ali vojaka:
1	aparat za Britje,
1	čoplf ta oritje 10 britvic,
i	mile za nritje,
1	zobno Metko.
1	zobno pasto,
1	kom. toiletnega mila.
1	doza za milo,
1	steklenica kolons»ke vode,
stane samo Din 30.—•
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek pius Din *.— za prtporočnlno na ček. rač 13285 ali v znam kab na naslov:
Foto Tourist LOJZE SMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta S.
u— Rekorden obisk univerze. Pred dnevi smo poročali o navalu, ki ga je univerza kralja Aleksandra doživela to jesen, kakor še nikoli poprej. Do včeraj se je vpisalo že 2025 slušateljev, številka pa bo po vsej verjetnosti še za spoznanje narasla, ker traja vpisovanje še mesec dni.
u— Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljano, bo razdelil tudi letos nekaj premoga najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za sv. Miklavža. Prošnje sprejema društvena pisarna na Gosposvetski cesti štev. 2/IL samo do 10. novembra t. L Ker ima društvo za to akcijo na razpolago le omejena denarna sredstva, je umljivo, da se ne bo moglo ustreči vsem prosilcem. Prošnje naj bodo potrjene od okrajnih načelnikov, župnih uradov, občine itd.
u— Za mestne reveže so darovali mojstri Kemične tovarne v Mostah 150 din namesto venca na grob dolgoletnemu tovarišu, delovodji g. Ivanu Findeisenu, rodbini Gregorčič in Kalan sta pa poklonili 200 din namesto venca na krsto g. dr. Gei-gerju in mestni socialni urad je v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Dr. J. KALLAY
od 30. X. dalje
redno ordinira
u— Tri nesreče pri delu. Med velikim številom ranjencev, ki so jih včeraj sprejeli na kirurškem oddelku splošne bolnišnice. so bili tudi štirje delavci, ki so vsak zase postali žrtev dela. Tako je 331etnemu Žagarju Lojzetu Lukšiču iz Kamnika pri Preserju na Zakotnikovi žagi v Kobarid-,ski ulici cirkularka izkvečila roko. V skladišču trgovca z moko Bahovca se je skla-danica polnih vreč zrušila na 501etnega skladiščnika Antona Brica, stanujočega na Sv. Petra cesti, da mu je strlo nogo. V Kranju pa se je 191etni mesarski vajenec Karel Cebulj v mojstrovi delavnici s strojem za rezanje mesa urezal v desnico.
u— Obup dijakinje. Mestni reševalci so včeraj dopoldne pripeljali na kirurški oddelek 141etno M. S., hčerko elektrotehnika iz Suvoborske ulice in dijakinjo četrtega razreda II. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov je skočila z okna II. nadstropja gimnazijskega poslopja, a ker je priletela
na mehko zelenico kraj konferenčne sobe, je ostala pri življenju. Dobila pa je vendar precej hudi notranje in zunanje poškodbe.
u— Pod voz je padla. Mestni reševalci so včeraj prepeljali na kirurški oddelek 621etno brezposelno dninarico Magdaleno Bremšakovo iz Doba pri Domžalah. Na Marijinem trgu je po nesrečnem naključju zašla pod voz, da ji je zlomilo nogo in je dobila tudi poškodbe na glavi.
u— Z nožem ga je sunil v hrbet. Na Vodnikovi cesti je v torek zvečer prišlo do zdražbe in pretepa, v katerem je bil nevarno ranjen 371etni zidarski pomočnik Ivan Škrk. V neki hiši se je zbrala pestra družba, da popije precejšnjo mero žganja, ki ga je eden izmed povabljenih prinesel s seboj. Med dvema moškima oa je zaradi neke ženske prišlo do direndaja, ki se je pričel s tem, da je nekdo treščil kozarec ob tla. Nastal je splošen pretep, v katerem je eden izmed sopivcev sunil Skrka z nožem v hrbet. Nato se je družba razbežala, Škrk pa je imel še toliko moči. da se je privlekel do znane Lasanove gostilne, kjer so mu nudili prvo pomoč in telefonirali po reševalce. Stražniki so tri udeležence pretepa aretirali, glavni povzročitelj zdražbe pa je pobegnil.
u— J. n. a. k. Edinstvo. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu redni letni ofo'-ni zbor. Zaradi važnega dnevnega reda vabimo članstvo, zlasti novince- da se ga udeleže v čim večjem številu. Odbor. (—) u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. strogo obvezni članski sestanek s predavanjem un:v. prof. dr. Vebra: Masa n in-dividuum. Danes ob 17. se nadaljuje v posvetovalnici govorniški tečaj. — Odbor.
u— G°spode, ki imajo veselje do pet'a, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dobrodošli danes med 18 in 20. uro. Mestni dom, desno, I. nadstropje. (—)
u — Plesni zavod »Jenko« v Kazini, edina strokovna šola za dru^sbrn ples "" Ljubljani otvori tečaji ja začetnike -dame in gospode — v ponedeljek 30. oktobra ob 20 uri. Oficielni otvoritveni večer nadaljevalnega tečaja z revijo novosti »Boomps a Daisy« in »The Park Parade« bo pa v torek 31. t. m. ob 20. uri. Informacije za posebne ure in vpisovale od petka 27. t. m. dalje. Dijaki(nje) imajo popust. (—)
Iz
a— Iz Studencev. Drevi ob 19 bo v stu-denški Ljudski univerzi otvoritveno predavanje v nov: sezoni. Predaval bo urednik dr. Fran Vatovec o temi: »Razmišljanja ob 1501etnici francoske revolucije«.
a— Diplomirana je bila na beograjski filozofski fakulteti gdč. Luša Mastnako-a. v Zagrebu pa je bila diplomirana gdč. Zora Rupena. Čestitamo!
a— Namesto venca na grob pogojne gospe Olge Balonove so darovali gospa dr. Boziljka Krajnovič in g. Stevo Kraj-novič po 100 din za šolsko deco ob meji, ravno toliko tudi ravnatelj g. J. Loos.
a— Kopica paketov gre vsak dan iz Maribora preko meje. Ne gre pa samo za pakete, ki gredo kot »vzorec brez vrednosti« z živili do pol kg, kakor smo poročali, ampak tudi za pakete s precej večjo težo. četudi je za slednje pošiljke carina precejšnja, je nJTaovo število vsak dan precejšnje. V paketih so živila, katerih izvoz je v smislu predpisov dovoljen.
a— Iz gledališke pisarne. Te dni bo premiera Beneševe operete »Navihanka«, ki se nam predstavi v pretežno novi odrski opremi. Prijateljem pri nas tako prisrčno sprejete Beneševe glasbe, zlasti v operetah »Pod to goro zeleno« in »Sveti Antoniček«, se nudi tudi v »Navihanki« velik užitek.
a— Ob priliki pregledovanja podstrešij so komisije v smislu razglasa- mestnega poglavarstva v Mariboru ugotovile, da nekateri stanovalci in najemniki nimajo na razpolago kleti, oziroma prostora, kjer bi lahko shranili predmete, ki se običajno shranjujejo po podstrešjih, pa je sedaj to prepovedano. Zaradi tega se pozivajo vsi hišni posestniki, ki svojim najemnikom doslej še niso nakazali potrebnih prostorov. da store to čimprej e. Na to se izrecno opozarjajo vsi oni hišni posestniki, ki oddajajo svoje kleti posebej v najem.
a— Zlobna roka na delu. V Lukanji vasi pri Slovenski Bistrici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Boštjana Javorni-ka z vsem inventarjem Kmalu zatem je nastal požar tudi pri sosedu Jožefu Korošcu, ki mu je zgorela žaga in mlin. Slovenjebistriški gasilci so lokalizirali požarno nevarnost. Razne okoliščine dajejo slutiti, da je na delu zlobna roka,
a— POzor pred g°bami. 68-letna po-sestnica Mjarija Tenta in njena i2-letna hčerka Katarina Zrinšek iz Radize!a pri Slivnici sta se zastrupili z gobami. V mariborski bolnišnici so jima rešili življenje.
a— Nepoboljšljiv. Z nožem je pretil raznim gostom v neki slovenjebistriški gostilni neki 28-letni Ivan G. še nedavno je Ivan G. zaipustil zapore, kjer je prestajal zaporno kazen zaradi uboja. Gostje pa so napravili njegovim grožnjam konec s tem, da so mu odvzeli nož. Pri tem je dobil Ivan G. poškodbe na obeh rokah.
Iz Celja
e— Slavnostna akademija v proslavo osvoboditve Jadrana, ki jo prirede pod mladkarji in krajevni odbor Jadranske straže v Celju bo v so>>t) 2S. t. m. ob 20 v Mestnem gledališču Zelo pestri spo red, ki bo obsegal koncertne točke .telovadne nastope in simbolično sliko Anice Černejeve »Pravljico o morju«, bodo izva jali č ani nodm adkov celjskih šol. S samo sto.no točko bodo nastopili tudi harmoni k.:' r j-, zave.da ^olskih sester. Nekaj koncert n h tf;čk n spremljavo bo oskrbela celjska voja ka godba pod vodstvom kapelnika g S Fabjanoviča. Akademijo bo zaključila živa s ika narodnih noš »Jugoslavija« z na rodn himno Vstopnice so v predproda> \ kni garm K Gorčarja vdove Opozarja mo vso nan-dno javnost da se udeleži t. prireditve in tak*1 podpre žrtvovalno Jt i'»va jje agiinih podmladkov m krajevnega o ifcora ladranske straže v Celju.
IŽOL
PRP.!\ FTTO^PHi JA dobite poceni pri KMETIJSKI DRUžBi — CE? JE
e— Kanalizacija Vodnikove vtiče Mestni delavci so te dni izkopali Kralja Petra ce sto med Kovaško in Vodn-kovo ulico Tu hod" napravi!) na mestnem Vanaiu odcep in ,'ačeli nato po'agati kanalske cevi \ Vod nikovi ulici Ko bo V>dn ki v a ulica kana lizi-ana nameravajo to izredno prometno ulico regulirati in tlakovati. Ulico bodo med Strossmaverjevo ;n Gledališko u'ico razširili, pri čemer bo trebi porušiti del hiše g Gradta ki bo odstopil tudi del svojega vrta. Raz:irjenje n tlakovanje Vodnikove ulice je bilo že nujn^ potrebno, saj ulica v sedanjem stanju nikakor ne ustreza zahtevam modernega premeta
e— L soden padec V Grižah pri Žalcu si je 63-letna kuharica Marija Potnikova iz Križa pri Kamniku pr padcu zlomila de sno roko v zapestju. Potnikova se zdravi v celjski bolnišnici.
e— V celjski bolnišnici sta umrl' v torek kočarjeva žena Marija Polavdrova iz Zabukovce pri Grižah in 65-letna dninari ca Marija Hojnikova iz Zaloga pri Dram Ijah.
e— Na dnevnem redu seje mestnega sve ta, ki bo jutri ob 18.. je poleg poročil odborov tudi volitev članov upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja v Celju.
Iz Uvlpštfa na dežel?
STRAŽIščE. Sokolsko društvo Straži-šče otvori sezono s štandekerjevo dramo »Prevara«, ki bo v soboto 28. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo 29. t. m. ob 5. popoldan v Sokolskem domu. Podprimo delovanje naših bratov in sester! (—)
li Ptuja
j — Zvočni kino predvaja danes v četrtek ob 20. film »Požar nad Angleško«, ki prikazuje dobo iz časov kraljice Elizabete. Kot dodatek kulturni film.
Iz Krškega
kr— Osebne vesti. Prometni uradnik
Martin Janžek. ki je bil premeščen na Vrnniko, se je že izselil s postaje Videm-Krško, kjer ga je nadomestil uradnik N Lenart. — Z orožnih vaj sta se povrnila starešina sreskega sodišča v Krškem dr. Vladimir Zelezinger in uradnik davčne uprave Albert Pohl.
Gospodarstvo
Oskrba naše države s črnim premogom
in koksom
Naše gledališče
drama
ČetrtpU 26 Antigona Red A. Petek. 27.: zaprto.
Sobota, 28.: številka 72. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja. 29. ob 15.: Neopravičena ura. Izven Znižane cene od 20 d n navzdol. Ob 20.: Kozarec vode. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Drevi bodo za red A odigrali izvrstno uspelo Sofoklejevo tragedijo »Antigona« v režiji Prana Lipaha. s šaričevo v naslovni vlogi, ki je predstavila našemu občinstvu klasično umetnino, polno občečlo-veških tehtnih spoznanj in resnic. Pomembnost tega dela v današnji doba znova izpričuje nesmrtnost resničnih umetnin, čut človečnosti v boju zoper samovoljnost vladanja in od njega skovanih zakonov, nasprotnih nepisanim zakonom narave, sta osnova tragedije.
Svojevrstnost dramatika Langerja prihaja tudi pri njegovi igri »številka 72« do močnega poudarka. Tehnično spretno zapleteno dejanje, zanimive igralske naloge in posebnost miljeja — godi se v kaznilnici — so privlačne strani dela, ki bo privabilo najširše plasti občinstva v gledališče. Repriza bo v soboto 28. t. m. izven. Opozarjamo na znižane cene.
O P G R A Četrtek 26.: Glumač Matere božje Red četrtek.
Petek. 27 ob 15.: Poljub Dijaška predstava Globoko znižane cene. Sobota 28.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 29.: Pri belem konjičku. Izven Znižane cene od 30 din navzdol.
Massenet je bil skladatelj, čigar opere so poleg Verdijevih mogoče najbolj popularne »Glumač Matere božje« sicer ni dosegel slave kake »Manon«, je pa po vsej svoji koncepciji zelo prikupno delo in po svoji neproblematični preproščini prava ljudska opera. Repriza drevi bo za red četrtek.
Dijaška predstava Smetanovega »Poljuba« bo gotovo spet dokazala, da so mladini dela slovanske duhovne tvorbe po srcu najbližja in se bodo zato dijaki v polnem številu zbrali ob prvi letošnii vprizo-ritvi komične Smetanove opere. Cene dijaške.
Poleg operete »Pri belem konjičku«, ki
je gotovo ostala občinstvu v najboljšem spominu iz prejšnjih let zavoljo izvrstnih kreacij ge. Poličeve in gg. M. Sancina. Zupana in Pečka. se pripravlja tudi eno izmed najbolj znanih Mozartovih del opera »Fip-arova svatba*- PirMral bo dr šva-ra, zrežiral bo opero C. Debevec.
mariborsko hlkdalisce
Četrtek 26.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Red A.
Ker je v naši državi produkcija črnega premoga razmeroma majhna, smo primora-ni za potrebe gotovih strok uvažat' znatne količine premoga iz inozemstva V mnogih primerih ne moremo inozemskega premoga nadomestiti z domačim To velja prvi vr->t za mnoge plinarne ki v urejene v pretežni večim za uporabo inozemskega črnega nremoga Poizkusi z domačim premogom se tso dobro obnesli Mnogo je tudi indu-"njskih po.lietij, ki miajo svoje kurilne »aprave urejene le za uperabe črnega premoga Predvsem pa mo-amo uvažati iz inozemstva topilniški koks. za potrebe plav-*ev n topilnic Z naraslo produkcijo surovega železa se je še povečala jiotreba uvo-'a Znatne količine premoga uvažamo tudi za potrebe trgovinske in vojne mornarice.
Naš uvoz premoga in koksa je navzlic prizadevanju da se poveča poraba domačega premoga v zadnjih letih naraščal Leta 1935 je znašal uvoz skoro 43 000 vagonov, naslednje leto je padel na 30.500 vagonov, potem pa se je pričel zopet dvigati: leta 1937 na 41.260 vagonov in lani na 49 780 vagonov Letos pa smo samo v prvem polletju uvozili že 21.370 vagonov Lani smo za uvoženi premog in koks izdali 182 milijonov din.
Samega premoga smo uvozili 23 837 va-genov, od tega 16.528 vagonov iz Nemčije. 2845 vagonov iz Poljske, 2615 vagonov iz Madžarske, ostanek pa iz Češkoslovaške, Anglije. Rusije in Maroka Uvoz koksa in brketov pa je lani dosegel 25 940 vagonov; od tega smo uvozili iz Nemčije 10.591 vagonov iz Češkoslovaške 9612 vagonov iz Francije 1766 vagonov iz Anglije 1585 vagonov in iz Bolgarije 1482 vagonov
S pričetkom vojne v Evropi, zlasti pa po zasedbi Poljske se je situauja pri oskrbi naše države s premogom in keksom zelo spremenila in smo v prvi vrsti navezani na uvoz iz Nemčije, ki razpolaga danes tudi s češkim in poljskim premogom in koksom. Tudi glede na znatno podražitev pomorskega prevoza zaradi vojnega rizika, bomo morali v bodoče uvažati premog in koks predvsem po suhozemni potL
Prejšnji teden smo z Nemčijo sklenili trgovinski sporazum, s katerim nam je Nemčija zasigurala dobavo 38.000 vagonov (380.000 ton) premoga in koksa. Po ;nfor-macijah iz Beograda se ima v kratkem sklicati konferenca naših potrošnikov premoga in koksa, da se ugotovijo najnujnejše potrebe premoga in koksa in da se uredijo
INSERIRAJTE V „ JUTRU
Naš obtok bankovcev polagoma nazaduje
Ob koncu septembra je obtok bankovcev Narodne banke dosegel najvišje stanje 9108 milijonov din Od tedaj je pričel polagoma nazadovati: v prvi četrtini oktobra le za 5.5 milijona din, v drugi četrtini za nadaljnjih 25.9 milijona din in v tretji četrtini oktobra — kakor je to razvidno iz najnovejšega izkaza — za nadaljnjih 66.5 milijona din, tako da je od začetka meseca obtok popustil za skoro 100 milijonov. Dne 22. t. m. je znašal 9010 milijonov din (lani ob istem času 6905). Obveznosti na pokaz so se v tretji četrtini oktobra vzporedno z zmanjšanjem obtoka povečale za 83.9 na 1578.1 milijona din (lani 2160 9) Postavka obveznosti z rokom, kjer se knjižijo blagajniški zapisi Narodne banke, ki so v obtoku, pa je zopet narasla od 100 milijonov na 265 milijonov din.
Zlata podlaga je ostala nespremenjena v stabilizacijski vrednosti 1986.9 milijona din (stvarna vrednost 3179.1 milijona din), devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so narasle za 3.6 na 6308 milijona din (lani 467.9). Zmanjšanje obtoka bankovcev bi zavzelo znatno večji obseg, če se ne bi v tretji četrtini oktobra znova povečala posojila, ki so prejšnji teden že nazadovala. Menična in lombardna posoiila so namreč narasla za 38.5 na 2505 milijonov din (lani 1909.6) Vrhu tega le znova narasel eskont posebnih blaea.in1-Sk!h zapisov za narodno brambo. in sicer od 328 2 na 560.5 milijona din (Kakor je znano, se bodo ti zapisi krili iz doVka. ki se bo pokazal pri valorizaciji zlate podlage Narodne banke).
Stvarna vrednost zlate podlage v višin? 3179.1 milijona din predstavlja nasproti vsoti obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz kHtie v višini 30.02% (prejšnji teden 30.07%).
Navodila za Izvajanje uredbe o pobijanju draginje
V zvezi s preiskavami, ki so jih nekatera upravna oblastva uvedla proti posameznim trgovcem zaradi kopičenja živ-ljenskih potrebščin in ostalega blaga, sta minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko in narodno zdravje na podlagi čl. 23. uredbe o pobijanju draginje predpisala navodilo upravnim oblastvom, po katerem ni prepovedano vsako večje aalaganje trgovcev z življenjskimi potrebščinami in blagom zaradi prodaje, temveč samo takšno, ki se opravlja za namenom, da se vzamejo iz i prometa potrebščine in blago zaradi po-! višanja cen. Iz tega sledi, da ni prepove-' dano kopičenje omenjenih predmetov, če se ti še dalje redno in ob vseh običajnih količinah nudijo v prodajo in če se s tem ne povišujejo cene. Držanje večjih količin življenjskih potrebščin in ostalega blaga v samih prodajalnicah ali v skladiščih, kakor je to običaj posebno pri trgovcih na debelo, pa tudi pri mnogih trgovcih na drobno, ki nimajo dovolj velike prodajalnice, je dalo povoda upravnim oblastvom. da uvedejo predhodne preiskave zaradi prestopkov po uredbi o pobijanju draginje, vendar to ni prepovedano in se tudi ne more smatrati za kopičenje v smislu določb te uredbe. Z ozirom na to je uvedba predhodne preiskave zaradi kopičenja življenjskih potrebščin in ostalega blaea prot; kakemu trgovcu umestna «a.mo v tem primeru, če se usrotovi. da do-t>ČT»? trgovec določnih Wvl*enfc>1rfh potre** aH dmsresra	spi "h ne ponuja v prodajo ali pa jo daje samo izpod
vprašanja, ki so v zvezi z uvozom iz Nemčije.
Pravilna organizacija uvoza zlasti pa razdelitve uvoženega premoga in koksa na posamezne potrošnike je glede na omejeno količino morda potrebna, vendar je jasno, da je le naša drž*va poklicana v splošnem interesu izvajati kontrolo Zato ne gre, da bi se ves uvoz premoga in koksa iz Nemčije koncentriral na enem samem mestu na način, kakor naj bi se to izvršilo po informacijah iz Zagreba. Poročali smo že, da nameravajo Nemci ustanoviti v naši državi posebno delniško družbo za trgovino s premogom, ki bi prodajala nemški premog in koks in bi na ta način dobila nekak mo nopolen položaj na našem domačem trgu Baje se vodijo v Zagrebu pogajanja z neko obstoječo tvrdko za trgovino s premogom, ki naj bi se pretvorila v delniško družbo, v kateri naj bi imeli Nemci večino.
Res je, da smo pri uvozu premoga in koksa predvsem navezani na uvoz iz Nemčije, vendar je treba tudi upoštevati, da bomo premog uvažali iz Nemčije na podlagi kompenzacij in bomo Nemčiji dobavljali v kompenzacijo predvsem rude in kovine, ki nam jih je doslej Nemčija plačevala v devizah, če je potrebna monopolizacija uvoza nemškega premoga in koksa zaradi pravilne dodelitve, potem pripada ta monopolna pravica izključno naši državi če pa ni potreba, da se uvede nekak monopol za uvoz potem nima pravega smisla ustanavljati posebno uvozno družbo, ld bi uvažala premog in koks iz Nemčije, ker bd to le povzročilo podražitev uvoza, podobno kakor smo to doživeli pri izvozu naših železniških pragovov.
Nemčija nam je odobrila kontingent za 250.000 železniških pragov. Vsi ti pragovi pa se morajo izvoziti izključno preko tvrdke »Ulko«, ki je docela privatno podjetje ln se sploh ne bavi z lesno stroko. Za »usluge« ki jih daje tvrdka »Ulko« našim izvoznikom pa si ta tvrdka zaračuna od vsakega v Nemčijo izvoženega praga po 2 din. Tako bo tvrdka zaslužila pri celotnem kontingentu pol milijona dinarjev, kaT bo imelo za posledico, da bo za enak znesek zmanjšan izkupiček naših Izvoznikov
V enem in drugem primeru je izključno država poklicana v splošnem Interesu poseči v trgovinske posle, če se iz kakršnega koli razloga izkaže resnična potreba da se posli razvijejo preko ene same ustanove. Taka centralizacija z monopolskim značajem pa po našem mnenju ni potrebna niti pri izvozu pragov, niti pri uvozu premoga in koksa.
običajne količine z namenom, da bi s tem povišal ceno pa obenem kopiči dotično blago v toliki meri, da bi mogel in moral zadostiti vsakemu povpraševanju po teb potrebščinah ali blagu. V ostalih primerih uvedba predhodnih preiskav ni umestna in bi se z njim oblastem nalagal posel, j ki je odveč, trgovcem pa povzročile nepotrebne in nekoristne ovire.
Gibanje klirinških računov z inozemstvom
Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom dne 22. t m zaznamuje ponovno zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer za 0.95 na 10.08 milijona mark. V prvih treh tednih oktobra je saldo naših terjatev v Nemčiji v celoti nazadoval za 5.1 milijona mark. Nasprotno pa kaže klirinški račun s češko-moravskim protekto-ratom nadaljnje dviganje naših terjatev; v tretji četrtini oktobra se je ta saldo ponovno povečal za 1.3 na 45 1 milijona Kč
Naše klirinške terjatve v Madžarski, ki so v začetku oktobra narasle na skoro 40 milijonov din, kar je povzročilo težkoče v trgovinskem prometu, so pričele sedaj v večjem obsegu nazadovati. Sredi oktobra je saldo popustil na 34.7 milijona din, v tretji četrtini oktobra pa se je nadalje skrčil na 25.7 milijona din Tudi saldo naših terjatev v Slovaški je nazadoval od 7.1 na 4.4 milijona Ks.
Naše klirinške terjatve v Turčiji, ki so se prej gibale na višini preko 17 milijonov din, so že v drugi četrtini oktobra v zvezi z uvozom večjih količin turškega bombaža naglo popustile na 8.8 milijona din, v tretji četrtini oktobra pa so se skrčile že na 2.3 milijona din. Saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa je v zadnjem tednu nazadoval za 0.07 na 0.98 milijona din.
Med pasivnimi kliringi je omeniti predvsem zopetno povečanje klirinškega dolga v Italiji. Saldo tega dolga se je v prvi polovici oktobra zmanjšal za 9.1 milijona din, v tretji četrtini oktobra pa se je zopet dvignil za 7.4 na 136.1 milijona din. Naš klirinški dolg v Rumuniji pa se je v zadnjem tednu povečal za 5.8 na 32.0 milijona din.
V plačilnem prometu z Grčijo je znašal 19. oktobra saldo grško-jueoslovenskih bonov v obtoku 48.6 milijona din.
Gospodarske vesti
= Mariborska tekstilna tvo^nica Hutter bo zgradila večjo hidrocentralo. Mariborska tvrdka J. Hutter in drug, namerava zgraditi v bližini Ruš na potoku Lobnici, ki se steka v Dravo, večjo hidrocentralo s stremi generatorji po 1000 kilovatov. Predloženi načrt predvideva izrabo vodne sile Lobnice in njenih desnih pritokov (črnove. Kraljiščice in Verne) na ta način, da bi se voda vseh teh potokov zajela v dolini Lobnice pri »Bajgotu«, kjer Je dolina nad vodapadom š umikom najožja Tu je predvidena dolinska pregrada, ki bi dvignila vodno gladino in bi nastalo umetno jezero. Tudi voda potoka Verne, bi se zajezila in speljala s posebnim cevovodom v projektirani nabiralnik. Cevovod od nabd ralnika do hidroce^trale bi bil dolg 6100 m. Umetno jezero bi preplavilo okrog 12 ha zemlje. Z zajezitvijo hi se preplavila tudi obstoječa drča. Da bi se omogočilo spravljanje lesa, bi podjetje zgradilo zidan kanal v obliki akvedukta. Zaradi gradnje hidrocentrale bi bilo onemogočeno obratovanje osmim vodnim napravam, ki leže med nabiralnikom in hidrocentralo. Vodna n>oč teh naprav bi se nadomestila z električno energijo. Kraljevska banska uprava ki je prejela predloženi načrt, je
sedaj pozvala v smislu zakona o izkoriščanju vodnih sil vse državne in banovinske ustanove, občine, vodne zadruge ter zasebnike. da v dveh mesecih predlože svoje morebitne prošnje za odobritve predhodne dovlitve za to vodno silo ali pa da stavijo svoje zahteve in pripombe glede uporabe te vode.
Borze
25. oKtobra.
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klir nški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Beogradu po 33, v Zagrebu pa je bila ponudba po 32.75. Na svobodnem deviznem trgu se vavnajo tečaji deviz nadalje po tečaju 55 d-n za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca nadalje čvrsta in se je Vojna škoda ponovno okrepla na 440 denar (v Beogradu je bil promet po 440 — 441.50). Zaključki so bili zabeleženi v 4°/o severnih agrarnih obveznicah po 50, v 6% begi uškh obveznicah po 82 (v Beogradu po 80.50 — 82) in v 7»/0 stabilizacijskem posojilu po 93. Delnice Trboveljske so se v zadnjih dneh naglo okrepile. V prvi polovici oktobra je tečaj Trboveljske popustil na 155. potem pa se je pričel zopet naglo dvigati ln je danes narasel na 200 do 210.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177.50
—	180.70, Pariz 100.35 — 102 65, New York 4406.75 — 4466.75. Curih 995—1005, Amsterdam 2346 — 2384, Bruselj 739 — 751. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.32 — 222.52, Pariz 124.05 — 126.35, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1228.52 — 1238 52, Amsterdam 2898.27 — 2936.27, Bruselj 912.97 — 924.97.
Curih. Pariz 10.15, Lcmdcm 17.91 New York 445.875, Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236.50 Berlin 178, Stockholm 106.2250, Oslo 101.35. Kobenhavn 86.10.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 440 den.. 4«/» agrarne 53 den. 4«/t severne agrarne 50 — 54 (50). 6% begluške 81 — 82 (82), 6% šumske 76 den., 7«/, stabiliz. 92 — 94 ( 93), 7«/« Blair 89
—	92, 8% Blair 94 den.; delnice: Trboveljska 200 — 210, Gutman 25.50 den., šečerana Osijek 85 den., Osiječka ljeva-onica 150 den.
Beograd. Vojna škoda 441 — 442 (440
—	441.50), 4«/0 severne agrarne 54 bi., ©"/o begluške 80 — 81 (80.50 — 81), 6«/odalm. agrarne 76.25 — 76.75 (76 — 76.50). 6% šumske 73.50 — 74.50, 7% Seligmann 98
ipazLtc doCro
kadar kupujete Aspirin, dali so »a-blete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez te zaščitne znamke ni Aspirina.
A S P I R I N
TABLETE Oglas reg. pod S. brojem 32608 o4 8. XI. 195».
den., 7°/n Blair 89.50 — 91 (90), 8«/« Blair 92.50 den., Narodna banka 6950 den.
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago, 25. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.625, za maj 84.25, za julij 83; koruza: za dec. 49.125, za maj 52.
+ VVinnipeg, 25. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 70, za maj 72.50, za julij 76.125.
-f- Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: baška jkoi. Novi Saa m Sombor 157; gomjeba-ška 159 šlep Tisa 1. 165; rt: baška 127 — 129 Oves: baški. sremski m slavonski 140 — 142 50 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 142.50 — 145. Koruza: baška 114 — 116; banatska 112 — 114; pariteta Indija 115 — 117. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210; »6« 180 — 190; »7c 165 — 175; »8« 120 — 130. Fižol: baški, sremski beli brez vreč 312.50 — 322.50. Otrobi: baški in sremski 105 — 106, ba-natski 103 — 104.
Obilica sprememb v železniškem prometu
V veljavo stopijo v soboto 28. oktobra
Deloma zaradi nastopajoče rimske se-
.ie, še bolj pa iz razlogov varčevanja je naša železniška uprava z veljavnostjo od sobote 28. t. m. uvedla številne oimejitve v prometu brzih in potniških vlakov. V območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva bodo s tem dnevom nastopile naslednje spremembe:
V	Ljubljano ne bodo prihajali naslednji vlaki: iz Zidanega mosta oni s prihodom ob 6.50 obenem pa bo ukinjen od Celja do Zaloga tudi potniški vlak, ki odhaja iz Celja ob 5.14 in prihaja v Zalog ob 7.11. Prav tako je črtan potniški vlak iz Zaloga do Ljubljane ob 6.32. (Tukaj je treba omeniti, da bo namesto teh ukinjenih vlakov vozil od Zidanega mosta do Ljubljane nov vlak z odhodom iz Zidanega mosta ob 5.00 in prihodom v Ljubljano ob 6.35). Dalje v Ljubljano ne bo tako imenovanega sezonskega brzovlaka iz Beograda, ki prihaja >b 7.40, potem potniških vlakov iz Rakeka ob 9.10, iz Vrhnike ob 10.05, iz Novega mesta ob 18., iz Kamnika ob 20.55 (razen ob nedeljah in praznikih) in iz Bistrice— Boh. jezero (razen ob nedeljah in praznikih) onega ob 22.10.
V	obratni smeri, torej z odhodom iz Ljubljane, pa so ukinjene naslednje dosedanje zveze: z braim vlakom proti Beogradu ob 22.02 ter s potniškimi vlaki proti Zidanemu mostu ob 23.22, proti Rakeku ob 23.23, proti Vrhniki ob 11.19, proti Kamniku ob 21.20, (razen ob nedeljah in praznikih) proti Novemu mestu ob 16 55 ter proti Bistrici—Boh. jezeru ob 5.40 (ra-zen ob nedeljah in praznikih).
Na Gorenjskem posebej je treba navesti še naslednje spremembe: Bohinjska proga bo razetn že prej omenjenega večernega vlaka do Jesenic izgubila še dve zvezi, in sicer z odhodom iz Jesenic ob 11.45 odn. 16.23 in v obratni smeri — torej iz Bohinja — oba vlaka z odhodom ob 9.20 in 15.15.
Na tržiški progi ne bo zadnjega večernega vlaka v obeh smereh, in sicer z odhodom iz Kranja ob 20.27 odn. iz Tržiča ob 19.09.
Precej občutno bo v rimskem času omejen promet tudi od Jesenic proti Planici, kar bodo morali posebno poštevati naši smučarji. Iz Jesenic odslej ne bodo vozili proti vrhu vlaki z odhodi ob 7.53. in 22.22, v obratni smeri pa iz Rateč ne bo zveze proti Jesenicam ob 9.28 in ob 19.15 (razen ob nedeljah in praznikih).
Na Dolenjskem bo razen pri ljubljanskih zvezah omenjenega vlaka do odn. iz Novega mesta močno zmanjšan promet na novi progi med Sevnico in Trebnjem, kjer iz Sevnice na dolenjsko progo ne bo vlakov z odhodi ob 8.30, 14.36 in 19.25, v smeri iz Trebnjega na zagrebško progo pa ne onih ob 10.24, 16.30 in 19.00. Ukinjena bo tudi posebna zveza med Sevnico in Zidanim mostom kot podaljšek vlaka iz Trebnjega, ki je odhajal iz Sevnice ob 8.25 tn prihajal v Zidani most ob 8 45. Na progi iz Novega mesta do Straže bosta odpravljena dva para vlakov, in sicer z odhodom iz Novega mesta ob 6.35 in 19.20, v obratni smeri pa z odhodom ob 7.04 in 19.48. Slednjič ne bo vozil iz Novega mesta proti Karfovcu sedanji zgodnji potniški vlak z odhodom ob 3.45, temveč namesto njega nov potniški vlak z odhodom ob 5.04 iz Novega mesta in prihodom v Kar-lovac ob 7.30.
V	Celju je treba potujočemu svetu vede ti za ukinitev jutrnjega osebnega vlaka proti Zidanemu mostu ob 5.14 (torej prve zveze do Ljubljane) in pa vlaka ie Zidanega mosta s prihodom ob 4.40, ki je služi' za najkrajšo nočno zvezo v smeri iz Zagreba Dalje bosta od sobote odpravljen dve posebni vlakovni zvezi med Celjem in Grobelnom in sicer v smeri tjakaj ob 7.17 odn. 19.50, v Celju pa s prihodi ob 6.27 odn 19.20.
Ukinjen bo za tem dopoldnevi vlak d' Velenja z odhodom iz Celja oh 10.25 i* nasprotni vlak s pr'hodom v Celje o> 14.50 in pa večerni z odhodom ob 20.48.
(Od Celja do Velenja bo zato uveden nov vlak z odhodom iz Celja ob 19.05 in pri-lodom v Velenje ob 20.12). Od Velenja dalje proti Dravogradu ne bo vozil popoldanski vlak z odhodom ob 13.49, v obratni
smeri pa oni iz Dravograda ob 12.10 in prihodom v Velenje ob 13.38, ki je v po-
daljšku ukinjen vse do Celja. Nanovo pa bo zaradi vseh teh ukinitev uveden na progi iz Dravograda do Velenja nov me-
šani vlak z odhodom ob 11.00 in prihodom
v Velenje ob 14.49. Posebna omejitev velja tudi za kratko zvezo iz Slovenjega Gradca do Dravograda z odhodom odn. prihodom v Slovenj Gradec ob 5.26 odn. 21.15.
Na rogaški progi so promet omejili za dva vlaka, in sicer za onega, ki odhaja iz Rogatca ob 9.14 in se vrača iz Grobelna ob 11.40. Hkrati bosta v hrvatsko stran proti Krapini ukinjena vlaka z ochodom odnosno prihodom v Rogaško Slatino ob 12.48, odnosno 22.02.
Na lokalnih progah iz Poljčan in Slovenske Bistrice bo bolj prizadeta ona v Slovenski Bistrici, kjer bo v vsako smer ukinjenih kar pet vlakov, in sicer iz mesta do glavne proge ob 6.24, 9.32, 13.32, 16.17 in 21.12, nazaj pa oni z odhodom z glavne postaje ob 5.57, 8.45, 11.45, 15.07 in 21.45. Na konjiški lokalki bo do Zreč ukinjen vlak, ki odhaja iz Poljčan ob 14.29. kakor,tudi oni, ki se vrača v Poljčane ob 14.00. Posebna ukinitev velja od Konjic do Zreč še za vlak, ki odhaja iz Konjic ob 12.03 in prihaja v Zreče ob 12.24 in onega z Zreč ob 16.30 in prihodom v Konjice ob 16.51.
Maribor sam pri tej redukciji vlakov v glavnem ne bo občutno prizadet. Edina omembe vredna sprememba je prav za prav samo ukinitev enega para vlakov na koroški progi, in sicer dopoldanskega ob 10.12 tjakaj in popoldanskega (ob 16.47) iz te smeri. Zadnji vlak proti Koroški iz Prevalj ob 20.52 ne bo vozil proti Nemčiji. Na progi do št. Dja bosta ukinjena dva para vlakov z odhodom ob 7.00 in 10.00 ter odhodom iz št. Ilja ob 11.54 odn. 17.20. (Zato pa bo uveden iz Maribora nov vlak z odhodom 5.30 in prihodom v Št. Dj ob 6.26.
Vidnejše omejitve bodo uvedene tudi na progah v P re km ur ju in posebno na progi od Ljutomera do Gornje Radgone. Tako v smeri proti Murski Soboti iz Ormoža ne bo obeh vlakov ob 7.23 in 10.17 iz.Mume Sobote pa se ne bosta vračala onadva z odhodom ob 7.08 in 10.23 Proti odn iz Hodoša sta še posebej ukinjeni zvezi ob 9.10 odn. 13.00, tako da bosta tjakaj odslej vozila samo še dva para, prvi zgodaj zjutraj, drugi pa pozno popoldne. Na radgonski progi se je uprava odločila za črtanj? treh parov vlakov, in sicer onih, ki ndhajajo iz Ljutomera ob 8.15, 11.16, 14.08 in 18.13, zapuščajo pa Gornjo Radgono ob 7.C1, 10.05, 14.59 in 20.35. (Zato bo tamkaj uveden nov par vlakov z odhodom iz Ljutomera ob 15.40 in odhod®m iz Gor. Radgone ob 22.34). Na nemško stran so prav tako ukinjene po tri zveze v vsako smer in bo do nadaljnjega ostala samo ena dopoldanska (ob 9.06 odnosno 9.50).
Nekaj omejitev je bilo slednjič odrejenih še za progo med čakovcem in Kotori-bo, prav tako pa je bila ukinjena tudi ena zveza lz čakovca do Dolnje Lendave, in to zadnja nočna z odhodom ob 23.30 in obratno z odhodom iz Dolnje Lendave ob 1.40. (Zato pa bo vozil tamkaj nov vlak z odhodom iz čakovca odn. iz Dol. Lendave ob 0.07).
To so glavne spremembe v voznem re-'u, ki bodo to soboto stopile v veljavo, ne lede na to. da se marsikod že oglašajo azni lokalni interesenti, ki bi radi za svoje posebne želje imeli drugačno rešitev tega prometnega vprašanja. Za enkrat bo ->ač moralo ostati pri tem, kakor je po te-"•"ljiti proučitvi v glavnem pa po fre-end posame7nih vlakov določba novi i' i na.Sa	ska uprava.
Nemški betonski
Štiri tedne
v kopalni kadi
Postal Je polnoleten
Betonske ovire, nanizano vzdolž Siegfriedove črte ob Renu. Ti zobje so zamišljeni kot obramba proti navalu tankov
FIrth oŠ Fortfi
©psnlee britske vojne mornarice na Škotskem
Zaliv Firth of Forth na Škotskem, ki so ga v preteklih dneh imenovali vojna poročila v zvezi z napadi nemških letal, je eno izmed jeder škotskega dela Anglije, obenem pa najvažnejši zaliv angleške vzhodne obale.
V severnem delu te obale se zarezujeta dva para zalivov globoko v škotsko višavje. To sta Dornoch Firth in Moray Firth ob severnem višavju — na kraju, kjer je velika vodna razpoka Loch Nessa pri Invernessu nekaj časa spravljala svet v razburjenje s svojo »pošastjo« — in Firth of Tay ter Firth of Forth v južnejšem delu. Firth pomeni zaliv posebne vrste, to je nadaljevanje kakšneea rečnega izliva ali neko vrsto vodr.e razpoke, ki sega do morja Najbolje bi ga primerjali z norveškimi fjordi. Na prvi pogled je razvidno, da je razmeroma široki Firth of Forth. ki je dobil svoje ime vo reki. ki se steka vanj, in ki tvori s Firthom of Clvde na zapadni strani nekakšno ožino, v starih časih segal do morja na oni strani in se sčasoma na tem mestu zasul s peskom.
Zaliv predstavlja kakšnih 82 km dolg vodni lijak. Na najožjem. 2 in polkilome-trskem mestu, ga preči znameniti most, ki so ga zgradili v letih 1833. do 1890. in ki so nemška letala zadnjič brez uspeha obmetavala z bombami. Na širših mestih meri 16 do 28 km. Morske ladje prispejo lahko do njegovih najoddaljenejših mest, do Grangemoutha. kjer se pravi zaliv končuje. Na najbolj oddaljenem kraju leži trdnjava Rosyth, ki so jo dogradili med svetovno vojno kot oporišče za vojno mornarico.
Na edini razsežnejši škotski nižini med Atlantskim oceanom in Firthom of Forth. ki se končuje v Severnem morju, leži najvažnejše škotsko industrijsko mesto Glas-gow, drugo največje angleško mesto z več
nego milijonom prebivalcev. Glasgow, ki ima tudi važno vseučilišče, leži ob reki Clyde ob koncu dolgega, vijugastega Fir-tha of Clyde. Tu leži tudi pristno škotsko mesto Kilmarnock kjer se je ohranilo še mnogo starinskega in prvotnega, a pristanišče Greenock je pomembno za Glasgow.
Pred Firthom of Forth leži otok May, ki so ga ooročila tudi omenjala v zvezi z letalskim napadom.
Zanimanje za ruščino na češkem
Kakor poroča »Venkov«, se je večina slušateljev filozofov na češkem vseučilišču v Brnu v svojem študiju odločilo za kombinacijo nemško-francosko ali nemško-češko. Manjše zanimanje je za estetiko, diplomatiko. glasbeno znanost in spoznavno teoretiko. V slovanskem seminarju, v katerem se je treba poleg češčine odločiti še za drug slovanski jezik, se je odločilo več nego 90 odstotkov za ruščino.
v ospredju fronte
Britske čete v Maginotovi liniji
Stanvalci neke budimpeštanske najemni-ške hiše so opozorili policijo, da se profesor Siegfried Schneider, ki je bival v isti hiši, že mesec dni ni prikazal iz svojega stanovanja. Policija je prišla pogledat in ker ji na poziv niso odprli stanovanja, je vanj vlomila. Profesorja so našli živega r kopalni kadi...
Na vprašanja je profesor s slabotnim glasom odgovoril, da si je pred mesecem dni, ko je stopil v kopalno kad, poškodoval hrbtenico, tako da se ni mogel več dvigniti. Ves čas je preživel v tej kadi. Ponovno je omedlel in shujšal je do kosti. Na neki mizici so policisti našli 14.000 pengov ▼ bankovcih. Ponesrečenca so okrepčali s toplim mlekom, nato so ga odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima res poškodovano hrbtenico.
Rusi gradijo najvišje poslopje
V doglednem času bodo Rusi prekosili Američane v področju, na katerem so imeli možje onkraj velike luže vedno prvenstvo. Pred kratkim so v Moskvi namreč objavili dokončne mere najvišjega poslopja, ki ga tam gradijo. Gre za palačo sovjetov, ki se bo dvigala 410 m visoko, s čimer bo za najmanj 30 m prekosila vsa dosedanja najvišja poslopja. Na tej palači bo še 100 m visok Leninov kip. V tem nebotičniku bo sejna dvorana, ki bo imela prostora za 21.000 oseb.
Rumunski prestolonaslednik Mihael je dovršil 18. leto starosti in postal s tem polnoleten
Zamorski delavci
za Francijo
V Marseille je prispelo več transportov i zamorskih delavcev, ki so določeni za delo 1 v francoskih rudnikih in na francoskih kmetijah. Transporti obsegajo doslej petnajst tisoč mož. Večji del njih odide na delo v francoske rudnike, katere so zapustili Poljaki, ki so stopili v poljske voja-i ške formacije na Francoskem.
Berlinska vsakdanjost
Izkaznice za obleko in obuvalo — Konjunktura v popravljanju čevljev — Gospodinjske skrbi in tegobe
Posebni poročevalec družbe »United Press«, ki je odšel z britskimi četami na zapadno bojišče in katerega prvo poročilo smo že zadnjič objavili v izvlečku, poroča: Eden izmed znamenitih britskih gard-nih polkov, ki so ga prej tisoči turistov j občudovali pri paradah v Londonu, je za-' sedel te dini prvo čilo francoskih utrdb. Namesto ogromnih čepic iz medvedje kože imajo vojaki sedaj ploske šleme, ki so pokriti z olivno zelenim, grdim platnom, da bi preprečilo sončni lesk na šlemih, ki bi jih izdajali sovražniku. Med častniki tega polka je lord Frederick Cambridge, kraljev bratranec, in tudi drugače ne manjka v britski ekspedicijski vojski članov kraljeve rodbine. Vojvoda Gloucesterski je v štabu generala Gorta, poveljnika ekspedi-cijske vojske, vojvoda Windsorski, ki je odložil čin feldmaršala, pa služi kot gene-ralmajor.
Koristen zaveznik britske in francoske armade je stalno deževje, ki je spremenilo vso deželo v močvirje. Jarki so se napolnili z vodo, ovire za tanke sličijo ribnikom. Vojaki se pomikajo s težavo skozi
Angleški vojaki se peljejo na bojišče
blato in vodo; k sreči pa je že skoraj ves britski ekspedicijski zbor udobno nastanjen.
Vsa meja je v presledkih po nekoliko sto metrov zasedena z mogočnimi zgradbami iz betona in jekla. To so najmočnejše utrdbe, kar jih je svet kdaj videl. Vsak napad motoriziranih čet z vodo prepojenega ozemlja bd naletel na največje težave. Mogoč bi bil samo na tlakovanih cestah, ki jih pa branijo najmočnejše utrdbe, a vsi prehodi so podminirani. Do pomladi mora vsako motorno vozilo onkraj ceste brezpogojno obtičati, če bi mu sploh uspelo, da premaga strnjene ovire za tanke. Neštetih milijonov in delovnih ur je zahtevala gradnja tega obrambnega nasipa, ki je mnogo kilometrov za fronto zaprt spet z dirugo in tretjo črto utrdb. Vsepovsod je videti tu tudi britske čete ki si s krampom in lopato pripravljajo položaje zase in za topove, čete bodo pri utrjeval-nih delih podprli v kratkem tudi veliki oddelki delavcev, ki jih prepeljejo sem iz Anglije.
Razmere se v Berlinu normalizirajo, kolikor je to v vojnem času sploh mogoče. Ce greš podnevi po cestah, te presenetijo pred vsem izložbe, ki vabijo kakor prej z večjim ali manjšim sijajem. Pred njimi stoje ženske in gledajo z občudujočimi in kritičnimi pogledi jesenske in zimske no-vote, plašče, obleke, blago, čevlje. Doslej so bile vse te stvari samo vprašanje denarja, kar je pa bilo razmeroma lahko vprašanje v primeri z vprašanji, ki jih postavljajo danes gospodarski uradi. Treba je namreč v gospodarski urad po izkaznico če si hočeš kupiti plašč ali čevlje. Spočetka so dajali takšne karte precej radodarno, danes pa se je ves zadevni aparat uživel v svoje delo in deluje naravnost z birokratsko štedljivostjo. Vendar pa je opaziti tu in tam še kakšno verigo ljudi pred trgovinami, med tem ko naznanja napis na vratih: »Zavoljo prevelikega navala začasno zaprto.«
Berlinčani so se navadili tudi tega, da vsako rabljeno in ponošeno stvar trikrat obrnejo, in preiščejo, ah bi se ne dala vendarle še uporabljati, preden jo odložijo. To se dogaja zlasti s čevlji, zato je umevno, da imajo čevljarji naravnost nepričakovano konjunkturo, kar se tiče popravil.
Junaški branitelj Varšave
Cestna železnica, poročna kočija
Neki sprevodnik cestne železnice v Es-senu se je hotel poročiti. Vse je bilo pripravljeno in Ie ena skrb je mučila ženina, namreč skrb, kako bi prišli iz predmestnega kraja do cerkve.
Pot je dolga in časi. ko so se ljudje z okrašeno kočijo vozili pred altar, so že proč. Sprevodnik pa si je pravo mnislal. Povprašal je pri upravi cestne železnice, kako bi bilo, če bi uporabil tramvaj kot poročno kočijo. Ravnateljstvo je imelo za to željo smisel in je dalo možu na razpolago svoj najlepši in največji voz.
Zastavice, cvetlice in venci so krasili vozilo, ki se je ustavilo točno ob določeni uri pred ženinovo hišo. Za vso svatovsko družbo je bilo v vozu dovolj prostora.
če mora gospodinja za obleko in obuvalo po izkaznico sama na gospodarski urad ji življenjske izkaznice prinašajo sami na dom. V tem oziru deluje organizacija s popolno točnostjo. Ta čas izdajajo sedem takšnih kart, nekatere veljajo za različna živila. Sadje, zelenjavo in krompir dobiš brez kairte in oblasti pozivajo gospodinje, naj to prosto zalogo, ki je sedaj na razpolago, dobro izkoristijo, naj čim več tega blaga konservirajo. To je imelo za posledico, da kozarcev za vkuha^anje ali ka-menitih loncev skoraj ni mogoče več dobiti. V slaščičarnah in kavarnah je včasih razveseljiva izbera tort in peciva, tudi za posneto mleko ni pomanjkanja, polno-mastno mleko pa je namenjeno le dojenčkom, materam, otrokom in bolnikom. Promet s kupovalci na karte se odigrava seveda z nekimi zamudami, vendar hitreje, nego je bilo pričakovati. Gospodinje imajo veliko skrbi s tem. da ne izgube kakšne živilske karte. V tem primeru dobe sicer nadomestilo, vendar je to zvezano z mnogim tekanjem in drugimi ovirami.
A N E K DO T A
Vojvoda Viljem Wiirtemberški je nekoč na nekem lovu prisluškoval pogovorom svojega spremstva Dvorni zamorec in dvorni Turek sta se prepirala o tem, dali je ljubezen delo ali zabava.
Vojvoda je nenadno stopil iz svojega skrivališča in je dejal vaškemu županu, ki je bil tudi poleg: »Ti si sodnik v svoji vasi in boš o tem vprašanju torej nedvomno dobro razsodil.« — »Mi kmetje,« je odgovoril župan, »smatramo ljubezen za zabavo«. — »Zakaj?«
»Nu, če bi bila delo, bi ga morali že davno opravljati na dvoru,« se je odrezal mož.
VSAK DAN ENA
Nameravan atentat
M. BRAND
Nest zlatih angelov
»Ta čl ~vek se je splazil v Leggetovo delovno sobo, ko je bil stari že mrtev,« je živahno pojasnil, »in mu je iz žepa ukradel tisti ovitek letalske pošte, ki b: ga bil Hickey malone storil slavnega. V ovitku pa so bili podatki, ki jih je bil prinesel Leggettu neki Daley n ki bi bili spravili ubogega starega Luigi j a Ravenno za mnogo let pod ključ. S to rečjo je hotel malopridnež potem izsiljevati od mene denar — ali je čudež, da sem ga spravil s pota, preden me je utegnil ugonobiti? — A ne glede na to sem bil tudi besen nanj, saj sem mu bil dolžnik za najhujše trenutke svojega življenja.«
»Kako to?« je zavzeto vprašala Leslie Carton.
»Pravkar sem bil ustrelil Leggetta, in Eliza Durante, ki je bila veselega starca tako spretno omrežila, da sem se mu mogel neopazno približati, je v predalu pisalne mize iztikala za novo oporoko, ko je ta klavrni ničvrednež potrkal na vrata. Krvav pot sem potil takrat, in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ni vrla Eliza tako hitro našla ovoja z važno listino — «
»A kako je prišla potem oporoka nocoj v roke Charlesa Ryderja?« mu je segla v besedo.
»Za to je nedvomno poskrbela moja draga Eliza, s katero se jutri tudi še korenito pomenim.
—	Ko sem bil tisti večer opravil vse, kar je bilo treba, da dobi Leggettova smrt podobo samomora, in sem stopil v knjižnico, sem jo videl, kako je sežigala oporoko v kaminu. Da je krastača pre-vejana vrgla v ogenj samo ovoj, listino samo pa spravila, z namenom, da jo pri prvi priliki izigra zoper mene, sem tudi šele prejle zvedel. Očividno je upala, da si s tem pridobi tvojega Charlesa, ki ga je imela menda že od prvega trenutka na muhi. Zato je tudi najbrž ukradla prav tvojega zlatega angela — Ryder naj bi mislil, da si ga ti takrat izgubila v Leggettovi delovni sobi... Ženske ste pač neizmerno bolj prebrisane od nas moških — tvoj domislek, da si nocoj nastopila kot Dorrit Innis, je bil na primer kratkomalo genialen, kajti vsi drugi so morali misliti, da se je vrnila, samo midva z Gonellijem sva vedela, da je to nemogoče, in sva se zaradi tega utegnila izdati.
—	Preteto bistra glavica si, dekle! Jaz stari osel sem si pa domišljeval, da si res zaljubljena v Go-nellija, med tem ko si mu hotela samo izvabiti, kar ve! Kdo ti je prav za prav povedal, da je imel opravka z Dorrito?«
»Gospodinja mi je pripovedovala o njem — videla je, kao je prišel po Dorrito na dan njene smrti; zdi se ji tudi, da je v vozu, ki je čakal pred hišo, opazila debelega, postarnega gospoda.«
»Saj pravim — ženske!... Koliko bolje bi bilo zame, ko bi mogel dati opraviti vsako stvar po ženskah — a na žalost imam časih posle, ki zanje
niso za rabo,« je vzkliknil Ravenna ter pogledal na uro. »Kje neki spet tiči ta Gonelli?«
Leslie Carton je globoko vzdihnila.
»Toliko si mi izdal,« je dejala z mirnim in trdnim glasom, da vem: zame ni več upanja. Umreti moram, a prej te prosim za nekaj: prizanesi Char-lesu Ryderju! — Moje izginjenje mu lahko pojasniš, kakor ti drago, nikoli mu ne bo prišlo na misel, da bi mogel biti ti v kakšni zvezi s tem; zaupa ti neomejeno, ker je sam plemenit. Če ga umoriš, ne oropaš samo sveta, ampak tudi samega sebe.«
»Moj Bog, dete, kako znaš omehčati človeku srce,« je odvrnil Ravenna. »Bogme na glas bi se razjokal, če pomislim, kakšna krasna dvojica bi lahko bila ti pa Charlie in kakšne zale otroke bi lahko imela. — Pa vama ni bilo usojeno!«
Prisluhnil je — zunaj so se oglasili udarci vesel, in takoj nato so se vrata, ki so vodila na vodo, od zunaj odprla. Čoln je pristal, in ko je zdrknil v svetlobo, padajočo iz kleti, je Leslie Carton spoznala Gonellija, ki je stal v njem pokonci. Ker je videla daleč zadaj velikega vlačilca, ki je plul mimo, je na vse grlo zavpila na pomaganje, toda Ravennova velika dlan je takoj zadušila njen krik
Zločinca sta hitro spet zaprla vrata.
»Misliš, da so na ladji kaj slišali?« je strahoma vprašal Gonelli.
»Ne verjamem,« je odvrnil Ravenna. »Kod si pa hodil toliko časa? Grlo se mi je posušilo, toliko sem moral govoriti, da sem jo zamotil. — Pripravi jo zdaj — tvoj prijatelj Charles Ryder čaka zgoraj, z njim imava tudi še računček.«
Gonelli je vzel iz žepa velik bel obliž, ga prilepil Leslieji čez usta in ji nato zvezal roke na hrbtu. Vse to je trpela brez odpora, ko se je pa nazadnje sklonil k nji, da bi jo poljubil na vrat, se je s studom zvila nazaj.
»Pusti jo, živina!« je kriknil Ravenna.
Gonelli je počasi okrenil glavo in grdo pogledal Ravenno, a Leslieje ni izpustil.
»Si me razumel?« je zavpil debeli Italijan. »Reki je namenjena, ne tebi!«
Z močjo, ki mu je ne bi nihče prisodil, je zgrabil Gonellija za ramo in ga odtrgal od nje.
»Zdaj ostane tu,« je ukazal Ravenna, »ti pa pojdeš z menoj po Charlesa Ryderja — tako opraviva oboje hkratu!«
Zaklenjena vrata, še bolj pa natakarjeve besede
—	to dvoje je pognalo Ryderju znoj na čelo, čeprav seveda še ni slutil prave zveze med stvarmi, ampak je le domneval, da tiči za to novo nevšečnostjo samo Gonelli. eClo pomiloval je ubogega Ravenno, ki se zaradi svoje obilnosti ni mogel braniti in je utegnil postati žrtev surovega nič-vredneža. Čudno je bilo samo to, da ni bilo ne o njem ne o Leslieji Carton ničesar slišati.
Zamišljen je hodil sem ter tja. Kaj mu je bilo storiti? ... Da bi imel vsaj kakšno orožje pri sebi! Kakor norec je bil brez pameti zvihral z doma
—	takisto, kakor da bi se z žepnim nožem odpravil leve lovit!
Ryder je stopil k oknu.
na Trockega?
Poljski polkovnik Lipinski
»Kakšno je vino?«
»Takšno, da se človeku v ustih nabira voda...« '	(»Judge«)
Angleška vojska na francoskem bojišču je odlično motorizirana. Niti najmanjšega pohoda vojaki ne opravijo peš, še v postojanke jih odvažajo s kamioni
Iz Mexico City poročajo, da se je te dni i vtihotapil v stanovanje Leva Trockega, ki živi, kakor znano, v izgnanstvu na mehiškem ozemlju, neki Španec z imenom Barahin. Lagal je, da nosi za Trockega neko pismo španskega generala Miaje. Ko so moža prijeli, se je izkazalo, da je bil oborožen in je hotel na Trockega izvršiti , atentat.	!
sprejema odlično na vseh valovnih dolžinah preko
PHILIPS SUPER
206
Dajemo vsakomur možnost, da si nabavi radio svetovne znamke In svetovnega slovesa.
Cena DIN 2950.-
Poslušajte in prepričajte se o kvalitetah tega sprejemnikaJ
P H I L I P S
dneva.
m preseljevanja
Zanimivi glasovi v listih naše nemške manjšine
Vprašanje vračanja nemških manjšin vpreselitev izvršila seveda šele po spora-
1	.	- -	_____ XI _	Ttln/^n n »viin^nlim^
lastno narodno državo je predmet največje pozornosti nemškega časopisja v Jugo-siaviji. Siužbeno giasiio vodstva naše nemške narodne skupine je spočetka zavzelo stališče, da nemška vlada gotovo ne namerava preseliti onih nemških manjšin, katerih obstoj niti številčno, niti gospodarsko ni ogrožen. Medtem se je ne le priLelo preseljevanje gospodarsko silno močne in tudi številčno mnogoštevilne nemške manjšine iz bai iških držav, temveč je tudi preselitev južnotirolskih Nemcev. ki so živeli v neposredni teritorialni zvezi z nemškim narodnim ozemljem in ki jih je okrog četrt milijona, končno-veljavno urejena. »Deutsehes Volksblatt« se v nedeljo vrača na to vprašanje in se izreka proti temu, da se vedno znova beležijo napovedi tudi o preselitvi Nemcev iz Jugoslavije, češ da so to namerne govorice, ki ustvarjajo samo zmedo. Vendar pa »Deutsehes Volksblatt« odklanja, da bi Izrekel kakršno koli domnevo o tem, kaj bo nazadnje nemška vlada sklenila, češ la bi na ta način mogel le škodovati rtvari, ki jo zastopa. Novosadski nemški srgan ne pove jasno in javno svojega sta-tišča o vprašanju preselitve, zato pa s tem večjo vnemo citira glasove raznih nemških tednikov od »Gotscheer Zeitung« do »Slavonischer Volksbote«.
Ta mišljenja navaja »Deutsehes Volksblatt« pod velikim naslovom, da vrnitev v nemško državo za nemško manjšino v Jugoslaviji ne pride v poštev, češ da je to soglasno mišljenje nemških tednikov v Jugoslaviji. Rešitev prešel i t ven ega problema seveda ni odvisna od nemških tednikov, temveč od sklepa in volje nemškega vodje, vendar pa je vredno _ zabeležiti nekatere misli in trditve teh listov.
Glasilo kočevske manjšine »Gotscheer Zeitung« poudarja: »Za nas povratek v rajh ni aktualen. Mi smo odločeni si urediti svoje življenje tu na tej zemlji, na kateri smo že 600 let in ki smo jo z našo krvjo krčili in z našim znojem napojili.«
»Vrbaser Zeitung« se poziva na izjavo zagrebškega nemškega generalnega konzula dr. Freunda (ki je demantiral vesti o nameri, da bi se Nemci iz Jugoslavije naselili na Češkem in Moravskem) in poziva rojake, da naj očuvajo hladno kri in naj ne nasedajo govoricam, ki zasledujejo gotove cilje.
»Belacrkvaer Volksblatt« izjavlja, da so vse vesti o preseljevanju Nemcev izmišljene. samo da bi se Nemci v Jugoslaviji vznemirili.	■»
»Deutscher Volksfreund« iz Vršca se poziva na neko vest. da berlinski merodajni krogi za sedaj nimajo namena vračati Nemcev iz jugovzhodne Evrope.
»Volksruf« iz Pančeva dokazuje, da nemška manjšina v Jugoslaviji sploh ne more biti predmet preseljevanja, že po svoji zgodovini ne. List poudarja, da imajo Nemci dovolj vzroka smatrati, da je mnogo bolje, da ostanejo, kjer so.
Tednik »Donau« v Apatinu, ki se ne priznava k narodno-socialističnemu nazoru. poziva »patentirane Nemce čiste nordijske rase«, da se naj prostovoljno prijavijo 7a preselitev, osromna več;na Nemcev v Jugoslaviji pa noče nazaj v Nemčijo.
»Slavonischer Volksbote« smatra, da so vse vesti o preselitvi zelo sumljive, ker jih razširjajo ameriške, švicarske, angleške. francoske in turške agenture. Do sedaj ni objavljeno, katere nemške manjšine namerava nemška vlada preseliti nazaj v rajh.
Zagrebški tednik »Deutsche Nachrichten« si je stvar napravil posebno komod-no. Pravi, da so vprašanje preselitve Nemcev iz jugovzhodne Evrope načeli — jugoslovenski listi, in skuša celo preselitev prikazati kot tehnično nemogočo, češ da bi Nemčija morala, ako bi hotela preseliti Nemce iz jugovzhodne Evrope, izseliti prebivalstvo Štajerske, Tirolske in Pre-darlske, da bi jim dobila prostora. (Za naselitev nemških manjšin iz inozemstva seveda niso predvideni nemški kraji, temveč predvsem pokrajine novoosvojenega U kc zvanega nemškega življenjskega prostora na vzhodu Evrope. Tudi južnotirol-ski Nemci kot tipični alpski prebivalci ne bodo naseljeni na Štajerskem in Tirolskem, temveč v pogorju Sudetov in Karpatov. Op. ur.) »Deutsche Nachrichten« pri tem pravilno smatrajo, da je problem prese ljevanja zelo kompliciran in zvezan težkimi pravnimi, gospodarskimi in pro-metno-tehničnimi vprašanji, zato da ga je mogoče rešiti samo dolgoročno. List pa ne računa s prislovično organizacijsko tehniko nemških oblasti in z odločnostjo izvedbe ukrepov, ki jih nemška vlada enkrat stori. To vidimo sedaj pri preseljevanju baltiških Nemcev, ki je zvezano morda še z večjimi težavami, kakor so problemi nemških manjšin na jugovzhodu Evrope, a je bilo rešeno v 24 urah in je preselitev že v polnem teku. »Deutsche Nachrichten« smatrajo končno, da so vse napovedi glede preseljevanja preuranjene in da zato ne bodo zmotile nobenega zavednega Nemca. V tem oziru imajo »Deutsche Nachrichten« prav. Tudi mi smo poudarjali, da je treba pokačati, ker se bo
zumu nemške vlade s prizadetimi državami.
Kakor je videti, se izraža celokupno nemško časopisje v naši državi proti načelu »Heim ins Reich«. Nesporno je tako tudi mišljenje ogromne večine naših Nemcev. To je historično potrdilo, kako dobr in varno se nemška manjšina počuti med našim narodom, ko v času zbiranja nemškega naroda pod neposrednim vodstvom Hitlerjevim odklanja, da bi zapustila svoja ognjišča v Jugoslaviji. To jo na Svečanejši demanti vseh onih ki so tolikorat poskušali slikati naše Nemce v inozemstvu kot uboge preganjance in so dokazovali, da jih naš narod ali naša država v njihovem obstoju ogražata
Taktika nemških listov pa se nam ne zdi povsem pravilna Najbolj iskrena je še »Gotscheer Zeitung«. ki prostodušno izjavlja: »Mi ne gremo...« Drugi listi z »Deutsehes Volksblattom« na čelu poskušajo celo stvar predstavljati tako. kakor da bi bila poročila o preseljevanju Nemcev iz jugovzhodne Evrope izdelek raznih
Nemcem nenaklonjenih krogov, ali pa celo izmišljotina posameznih redakcij! Temu nasproti je že treba reči, da je problem povratka nemških narodnih manjšin v Nemčijo in posebej še onih iz jugovzhodne Evrope postavljen z najbolj me-rodajne nemške strani. Sef nemške prešel j evalne komisije poslanik von Twar-dovsky je službeno izjavil, sledeče: »V načelu je nemška vlada sklenila, da sčasoma preseli vse nemške manjšine v meje rajha in tako odkloni vsa nesoglasja, ki bi mogla nastopati med Nemčijo in državami, kjer žive nemške manjšine. Na ta način želi Nemčija, da vprašanje svojih manjišn postopno odstvai z dnevnega reda in s tem dokaže svojo iskreno željo za trajno pomirjenje v Evropi.«
Ta izjava je bila podana 17. oktobra v Berlinu pred zastopniki nemškega in inozemskega tiska. Čudno je, da je nismo mogli citati v nobenem naših domačih nemških časopisov. Bilo bi lojalnejše, ako bi »Deutsehes Volksblatt« razpravljal in zavzel svoje stališče napram tej izjavi, kakor pa da dolži jugoslovensko časopisje, da kuje »govorice« in skuša delati zmedo. V ostalem ne razumemo, zakaj zmedo. Vedno so nam govorili, da se je naša nemška manjšina vistosmerila in zato za njo pač ne more biti večjega zadoščenja in veselja, kakor če bi bila poklicana k neposrednemu sodelovanju pri izgradnji nove velikonemške države.
ska pod sovjeti
Od Rusov zasedeno ozemlje je še pod vojaško upravo Zaplenjena veleposestva ne bodo razdeljena med kmete Žalostna usoda poljskega plemstva — Kmečke milice
pn — Pariz, 23. oktobra Po zasedbi zapadne Poljske je v Rusiji zavladalo veliko veselje nad »osvoboditvijo krvnih in rodnih bratov« zapadne Belo-rusije in zapadne Ukrajine. Popoldanski programi ruskih oddajnih postaj so bili po večjem delu posvečeni reportažam iz zasedenih krajev ter proslavam zmage. Na raznih prireditvah so čitali svoje proizvode najodličnejši pesniki današnje Rusije. Nekatere pesmi-prigodnice so bile takoj uglasbene in peli so jih na radiu znani ruski pevci. V teh proizvodih je seveda mnogo trpkega in bridkega za poljsko uho, v splošnem pa je treba priznati, da se je navdušenje v glavnem ogibalo žalitev poljskega življa, kot takega. Pač pa so bili zasmeha in psovk v obilni meri deležni plemiški »pani« »šlahta« in »polkovniki«, ki so v usodnih časih stali na čelu poljske države, predvsem zunanji minister Beck, ki je po svojem vojaškem činu tudi polkovnik.
Iz moskovskih listov se da posneti, da tudi v njih ni izpadov proti poljskemu narodu kot takemu, temveč si pisci člankov prizadevajo, kako bi sovjetski napad na Poljsko predočili samo kot spopad plemiške reakcije in delavske demokracije. Vesti, da so Rusi v zasedenih krajih povsod ustanovili sovjete, menda niso resnične, ker rdeča armada baje ne dovoljuje ustanavljati krajevnih sovjetov na brzo roko. vedoč, da bi se vanje pri današnjih prilikah natepli predvsem razni tipi, ki zasledujejo samo osebne koristi. Veleposestva so bila razlaščena nekako via facti, ker so lastniki zbežali v Litvo in v Letonijo, na Madžarsko in Rumunijo, pa so njih posestva zasedli kmetje. Ti so upali, da bodo lahko med seboj razdelili zemljo, po kateri so oni in njihovi predniki tako hrepeneli. Bridko so bili zato razočarani, ko so zvedeli, da posestva ne bodo razdeljena, temveč spremenjena v »kolhoze«, ki jih bodo smeli sicer obdelavati in bodo z njih dobili del pridelka, s katerimi pa ne bodo mogli razpolagati.
Usoda poljskih »panov« je skrajno žalostna. Mnogo jih živi v taboriščih, kl so jih za begunce napravile sosedne države, nekateri so bili aretirani od Nemcev, ali od Rusov. O znanih knezih Radziwillih. ki so imeli v Belorusiji sedemnajst velepose-stev, se ne ve točno, ali so bili odpeljani v Rusijo ali v Nemčijo. Tudi znane veleposestnike grofe Tyszkiewicze je zadela enaka usoda. O zajetju poljskega admirala Czernia\vskega v mestu Sarnu poroča začasni upravitelj tega mesta Miščenko v moskovskih »Izvestjih« naslednje: Admiral je bil načelnik posebnega odbora mornariških tehnikov, ki so imeli nalogo, skr- i da ničesar sklepati.
------4*»	---
Francozi © nemških pomsrsSdh načrtih
beti za gradnjo novih edinic poljskega brodovja. Odbor je bil premeščen na varno v mesto Sarny, kjer pa so ga obkolile sovjetske čete. Admiral je ponudil predajo, izjavil pa je, da se po predpisih mednarodnega vojnega prava lahko preda samo osebi, ki ima najmanj isti čin v nasprotni vojski. Poveljnik sovjetskih čet bi bil admiralu rad ustregel, toda ni imel kje vzeti dostojanstvenika, ki bi bil raven po činu admiralu. Dočim je sovjetski poveljnik še premišljal, kako naj reši zamotano etiketno vprašanje, je ob prihodu boljše-vikov v naglici sestavljena kmetska milica navalila na admirala in njegove vojake, jih aretirala ter jih izročila sovjetskim četam.
Ta kmečka milica je tudi marsikje drugod prevzela slične naloge, za katere se je redna sovjetska vojska bala, da bi izgubila na ugledu, ako bi jih izvajala sama Rdeči trak na roki, ki označuje člane kmečke milice je opremljen s srpom in kladivom. Ti znaki iz pločevine so morali biti že pripravljeni za ta namen, kar pomeni, da so bile tudi milice že pripravljene ter so samo čakale znamenja in trenutka za nastop. Ako so se kje izvršile nasilnosti in grozovitosti, jih imajo predvsem na vesti te čete, bodisi iz podivjanosti ali pa iz maščevalnosti, saj je imel marsikdo med njimi morda dovolj osebnega vzroka, da se znese nad tem ali onim panom ali uradnikom. Redna vojska je po poročilih očividcev nastopala povsod kolikor toliko korektno.
Po poročilih iz zasedene Poljske, je poveljstvo ruskih čet odredilo, da so ostali nedotaknjeni spomini na velikega poljskega pesnika Adama Mickiewicza, ki se je rodil v Zaosvi blizu Novogrudka. To velja tudi za pesnikov spomenik v Tarnopolu, ki ga je vzel sovjetski politični komisar v svojo osebno zaščito. Komisar je utemeljeval svoje ravnanje s tem, da je bil Mi-ckiewicz v tesnih zvezah z Bestuževom. Riljejevom in Puškinom, da je bil prijatelj Vjazemskega in Sobolevskega ter ruskih dekabristov sploh, ki jih boljševiki smatrajo za nekake svoje duhovne prednike v borbi proti carizmu.
Ravno te dni so v zasedenih pokrajinah prve sovjetske volitve. Poročila o načinu volilne agitacije in potcku »volitev« bodo prihajale šele polagoma, ker je sovjetska cenzura nad vse stroga osebnega prometa s temi pokrajinami pa ni skoro nikakega. že sedaj pa je gotovo da bedo sovjetska uradna poročila govorila o sijajnih zmagah in o najmanj devetdesetodstotni udeležbi volilcev. O resničnem razpoloženju ljudstva pa se seveda iz takih poročil ne
V pariškem »Tempsu« je napisal Ed-mond Delage članek o nemški pomorski strategiji. V njem razvija naslednje misli: Četudi so nemški mornarji iztisnjeni iz vzhodnega in severnega Baltika, vendar lahko še vedno mislijo na druge kompenzacijske osvojitve. Ako so izgubili na primer otok Oesel. imajo na drugi strani v svojih rokah Kiel. Gdansk in Gdinjo, Memel in Konigsberg. Kanal Friderika Viljema jim nudi možnost, da svoje lahke in oklopne baltiške edinice hitro premeste v Nemški zaliv, kakor so to storile leta 1916. v Skageraku
Toda spomini na pomorsko vojno leta 1914—18 so ostali živi v duhu sedanjih vodilnih krogov v nemški mornarici. Nauki te vojne gotovo niso ostali brez haska Obsežna tehnična literatura ie bila v tem pogledu objavljena v »Marine-Arcbivu« nemške admiralitete in nato obdelana tudi
v nemškem časopisju. Vodilna misel nemške pomorske strategije bi se dala po tem takole izraziti: Ne ponovimo napak vojne leta 1914. Ne pustimo več, da bi nastal globok prepad med strategijo na kopnem in strategijo na morju. Suhozemna vojna na zapadnem bojišču je samo sredstvo, da dosežemo oblast nad nizozemskimi, belgijskimi in morda celo francoskimi obalami, od koder bomo lahko izvršili naše letalske polete in podmorniške napade na Anglijo. To. kar končno predvsem potrebujemo, je izhod na odprto morje. Ta pa nam bo zagotovljen samo z obvladovanjem Beltov, južne obale Švedske s Karlskrono ter vse zapadne obale Skandinavskega polotoka, bogate na onih čudovitih fjordih, ki jih je tolikanj ljubil bivši cesar in ki so jih naše vojne ladje preizkusile in raziskale v preteklih letih.«
Beležke
Nastopni obiski novega predsednika SDS
Minister socialne politike dT. Budisavljevič se je v torek vrnil v Beograd iz Zagreba, kjer je bil na seji glavnega odbora Samostojne demokratske stranke izvoljen za njenega predsednika. V tem svojstvu je včeraj obiskal ministrskega predsednika Cvetkoviča kot predsednika JRZ ter predsednika zemljoradniške stranke dr. Milana Gavriloviča. Prihodnje dni bo obiskal še šefe ostalih političnih strank.
Minister Budisavljevič o vlogi političnih strank
Politični urednik beograjske »Politike« je obiskal novega predsednika SDS ministra dr. Srdjana Budisavljeviča po njegovem povratku iz Zagreba v Beograd. Naprosil ga je za izjavo o njegovem gledanju na vlogo strank v narodnem in državnem življenju. Dr. Budisavljevič mu je odgovoril:
»Moje stališče je, da mora biti stranka orodje državne in narodne politike in da morajo biti zato narodni in državni interesi vedno pred strankarski, seveda še bolj pa pred interesi posameznih članov stranke. To bo moja misel vodnica v svojstvu novega šefa Samostojne demokratske stranke. Izvajal jo bom pri svojem delu tem lažje, ker je stranka, ki mi je poklonila svoje zaupanje, vedno stala na stališču. da stoje narodni interesi nad vsemi drugimi«.
Senatorji Kmečko-demo-kratske koalicije
Iz Zagreba nam poročajo: Čeprav še niso službeno objavljene kandidatne liste vladnih strank za volitve senatorjev, se je vendar izvedelo, da bo v banovini Hrvatski dobila od 13 mandatov HSS 10 SDS 2, JRZ pa enega. Imena kandidatov HSS še niso znana; za SDS sta določena Večeslav Vilder in Sava Kosanovič, za JRZ pa bivši finančni minister dr. Nikola Subotie HSS bo dobila enega senatorja tud? v drinski banovini. SDS pa po enega v dunavski banovini in sicer svojega podpredsednika dr. Milana Kostiča ter v vrbaski banovini, pro-to Hecmanoviča. Po tej kombinaciji bi obe v KDK združeni stranki dobili 15 izvoljenih senatorjev, od tega HSS 11, SDS pa 4.
Dragoljub Jovanovič v Zagrebu
Včeraj je prispel v Zagreb znani vodja levičarskega krila srbske zemljoradniške stranke dr. Dragoljub Jovanovič, ki je bil nedavno amnestiran. V Zagrebu bo ostal par dni in konferiral z voditelji kmečko-demokratske koalicije. Včeraj se je najprej sestal s podpredsednikom HSS inž. Košu-tičem in glavnim tajnikom stranke dr. Kr-njevičem.
Intervencija svobodnih strokovnih organizacij
Kakor poroča agencija Avala, je minister socialne politike dr. Budisavljevič včeraj popoldne sprejel zastopnike svobodnih strokovnih, organizacij iz Slovenije. Navzoč ni so bili čredstavniki Strokovne komisije, Narodne strokovne zveze in Jugoslovanske strokovne zveze iz Ljubljane. Delegacija je zaprosila ministra, da bi odredil primerne priprave za izvolitev novih uprav v delavskih zbornicah in omogočil svobodnejše delovanje vseh strokovnih organizacij. Minister Budisavljevič je obljubil delegatom, da bo proučil njihove zahteve in jim po možnosti ugodil.
Odprava notariata
na Hrvatskem
Kakor poročajo snočnii zagrebški listi, so v oddelku za pravosodje pri banski oblasti v Zagrebu že izdelali uredbo o odpravi javnih notarjev v banovini Hrvatski. Glavni del poslov javnih notarjev bo prenesen na sodišča. Z odpravo notarjev na Hrvatskem bo izvršena ena izmed programatičnih zahtev HSS, ki je kmečkim pristašem že ves čas obetala ta ukrep, češ da so notariati nepotrebni in da morajo večino njihovih poslov opravljati sodišča brezplačno.
Zanimiv protest
na Državni svet
»Glas Boke« in po njiim zagrebški dnevniki objavljajo odprto pismo župana občine Risanj Nikole Djurkoviča na predsednika DTžavnega sveta dr. Štefana Sagadi-na. V pismu ugotavlja Djurkovič, da je bil pravilno izvoljen za risanjskega župana pri volitvah 22. decembra 1936. Režim dr. Milana Stojadinoviča ga je razrešil, nakar se proti temu pritožil na ministrstvo notranjih del, ki pa je njegovo pritožbo seveda zavrnilo. Proti odloku ministrstva se je pritožil na Državni svet, ki je res razveljavil odlok ministra notranjih del. Ko pa je Djurkovič na podlagi razsodbe Državnega sveta hotel zopet prevzeti županske posle, se je pojavil sreski načelnik iz Kotora ter mu to prepovedal, češ da se je Državni svet pri svoji razsodbi zmotil in da velja še vedno v polni moči odlok notranjega ministra. Sedaj zahteva g. Djurkovič, naj Državni svet izposluje pri me-roda j nih oblastih spoštovanje svojih odlokov in razsodb.
Podobnih primerov Je bilo pod Stojadi-novičevim režimom več. župan Križnar v fetražižču n. pr. je bil takoj po svoji po-
novni izvolitvi 30. oktobra 1936. drugič razrešen. Proti njemu uvedena kazenska preiskava je bila ustavljena in 27. marca 1937. je upravno sodišče drugič razveljavilo njegovo razrešitev. Ko je župan Križnar po dostavitvi razsodbe 5. junija 1937. prevzel zopet svoje posle, mu je bilo njihovo izvrševanje po treh dneh prepovedano. župan Križnar se je pritožil na ministrstvo notranjih del, tožbe na Državni svet pa ni mogel poslati, ker ministrstvo njegove pritožbe sploh nikdar ni rešilo.
Odmev incidentov na tekmi Gradjanski—Hajduk
Zagreb, 25. okt. o. Na snočnji seji hrvatske nogometne zveze je bilo sklenjeno, da se bo zaradi hudega incidenta prekinjena nedeljska ligaška tekma med Gradjanskim in Hajdukom nadaljevala od 8. minute prvega polčasa dalje, ker sodnik tekme ni odžvižgal, temveč samo prekinil. Kdaj bo tekma, še ni določeno. Hajdukov igrač Ka-cijan, ki je dejansko napadel sodnika, je bil kaznovan z najtežjo kaznijo, z dosmrtno diskvalifikacijo, kar je prvi primer v ju-goslovenskem nogometu.
Diplomatski slovar
V	pogledu pomanjkljivosti ustanove »sodišč morskega plena« si mnenja lahko nasprotujejo, toda objektivno se dajo nekatere vendarle ugotoviti ne glede na stališča prizadetih držav. To je tudi moj namen, ko govorim o tem.
Pomanjkljivosti sodišč morskega plena
Mnogi pravniki so mnenja, da bi bili potrebni dve reformi ali spremembi dosedanjega ustroja in poslovanja teh sodišč:
1.	enotna zbirka vseh določb o nevtralnosti v pomorski vojni ali kodificiranje tega dela mednarodnega prava;
2.	ustanovitev mednarodnega pravosod-stva v pogledu morskega plena.
Po sedaj veljavni praksi je namreč država. katere ladje zajamejo trgovsko ladjo, stranka in sodnik obenem, in to v sporu, ki je, kakor sem že poudaril, izrazito mednarodnega značaja. Razen tega se pred sodišči morskega plena vodi razprava v nasprotju z vsemi načeli o sodnem postopku. Dokazno breme ns pada namreč na državo, ki je izvršila zajetje ladje in ki je tožilec v pravdi, temveč na lastnika trgovske ladje, ki je bila zajeta, odnosno na lastnika zajetega blaga. Ta mora dokazati, da na primer zajeto blago ni tihotapsko blago ali da ni blago absolutnega tihotapstva, ali pa da je ladja nevtralna in ne sovražna itd. Ti dokazi so včasih zelo težki glede na oddaljenost od izhodne luke, od koder je zajeta ladja priplula.
Organizacija sodišč morskega plena
V	pogledu organizacije sodišč morskega plena ni nobene enotnosti, kar tvori tudi eno izmed pomanjkljivosti te ustanove, ki je bila nedvomno ustanovljena predvsem zato, da bi odstranila vse krivice v postopanju z zajetimi ladjami. Vsaka država prikroji ta sodišča svoji posebni sodni praksi in sodni organizaciji, kar seveda zelo zapleta vprašanje tako zvane kom-petence ali pristojnosti v pogledu presojanja v zadevah morskega plena.
V	Angliji, na Nizozemskem in v Zedinjenih državah Severne Amerike so ta sodišča organizirana na sodni osnovi ali v skladu z običajno sodno organizacijo, v Španiji in Franciji pa imajo upravni značaj. medtem ko so mešanega značaja na primer v Grčiji, na Japonskem, v Rusiji, Belgiji, Nemčiji itd.
V	Angliji pripada kompetenca v teh vprašanjih posebnemu oddelku najvišjega sodnega dvora (Vrhovnega državnega sodišča), tako zvanemu »oddelku za dediščine, razporoko in admiraliteto« (Pro-bate, Divorce and Admirality Division). Proti sodbam tega oddelka je mogoč p r i -ziv na sodni oddelek Zasebnega sveta (Privy Council). Po splošni sodbi je angleški tip sodišč morskega plena izmed vseh gotovo najboljši. Njegova edina napaka — napaka, ki pa ni samo njegova — je v tem, da je seveda izrazito nacionalnega značaja in brez mednarodnega nadzorstva, toda v svojih dosedanjih izvajanjih sem že večkrat opozoril, da so vsi predlogi za praktično funkcioniranje Mednarodnega sodišča morskega plena, kakor ga je priporočila že haaška konvencija iz leta 1907., ostali neizvedeni. Zaradi objektivnosti pa moram prav glede angleških soidšč morskega plena takoj pristaviti, da so se vselej odlikovala po odličnih pravnikih, ki jih jim je dal na razpolago najvišji sodni dvor. Imena nekaterih so svetovno znana še izza svetovne vojne, kakor na primer sir William Scott ali lord^ Stowel itd. Pripomniti moram končno, da je sodišče morskega plena v Angliji trajna ustanova. Podobna je tudi ureditev teh sodišč v Zedinjenih državah Severne Amerike in na Nizozemskem.
V	drugih državah se sodišča morskega plena organizirajo navadno samo med vojno in je njih organizacija ali mešanega, sodno-upravnega značaja ali pa samo upravnega značaja. Ponekod se pomeša-nost obeh sistemov kaže na primer tako, da je sodišče organizirano po upravnem principu v prvi, po sodnem pa v drugi stopnji, tako na primer na Švedskem in Norveškem. V Franciji je mogoč priziv na Državni svet, v Italiji pa do pred leti na Vrhovno sodišče pomorske vojne, sedaj pa na kasacijsko ali vrhovno državno sodišče.
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
IPo 30 pur ca besedo. Um 3,- davka za vaaK oglas ln enkratno pristojbino Din 3. za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tSčejo Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se taniZ-unajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Frizerko
sprejmem v stalno službo. Komat) Niko, frizer. Poljanska cesta 13.
28815-1
Sedlar, ali torbar.
pomočnika
in enega vajenca, sprejmem. Prednost imajo za učenje sinovi železničarjev. Koščak Marko, Vižmarje štev. 88.
28811-1
Absolventka
trgovske šole
z malo maturo, išče namestitve v pisarni kakršnegakoli podjetja. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«.
28720-2
Trgovski pomočnik
mlad, pošten in vesten, želi premeniti mesto v špecerijski trgovini, najraje v mestu. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Marljiv pomočnik«.
28696-2
Slaščičarski
pomočnik
išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28789-2
Mlad mizarski
pomočnik
išče zaposlitve v kakršnem koli podjetju, vajen tudi strojev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28796-2
Mesarski in preka-jevalski pomočnik
$ prakso v dobroidočih prodaialnicah kot sekač, prikupliiv in agilen. sprejme dobroidočo podružnico na račun bodisi na deželi ali v mestu, event. gre v službo kot izvrsten samostojen prekajevalec. — Vse drugo po dogovoru. Kovač Franjo. Tržič, Glavni trg 9, telef. 1.
28812-2
Vajenci(ke)
«£»•*:..................••,","imiit»fiw"i'!'
Učenko
z vso oskrbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. K. 509«.
28724-44
Pouk
Nemščino
poočtije mlajša gospa. Gre tudi na dom. — Sprejme otroke čez popoldan v varstvo z nemško konverzacijo. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod značko »Zmeren honorar 100«.
28757-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4
mesece. Novi tečaji se prično 2. novembra. šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnica. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 13 telefon, št. 48-43.
28787-4
Zastopstvo za
Beograd
Pančevo, Zemun in event. Srbijo predmetov kolonialne in špecerijske branže bi prevzela dobro uvedena protokolirana slovenska fir r^a v Beogradu Dopise na ogl. odd, Jutra pod šifro -Zastopstvo 55«.
28793 <
Hijacinte in
tulipane
Kakor tudi vse druge čebulice, ki se seda) sadiio, je prejela iz Holandske tvrdka M. BERDAJS (prej Urbanič) trgovina s semeni Ljubljana, Miklošičeva c. 8 telefon 24-40.
28745-6
Amerikanska peč
dobro ohranjena, naprodaj. Informacije: Tyrševa c. 75.
28784-6
Gramozna jama
v Ljubljani, z dovoljenjem za izkopavanje, ugodno naprodaj. Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3.
28810-6
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan ŠIŠKA, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44.
249-«
Staro litino
in vse druge stare kovine, plačujem po najvišjih cenah. Železnina, Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1.
28781-7
UMUXUL£L
BMW limuzina
najnovejšega modela, malo vožena, brezhibno ohranjena, praktično opremljena, triptik Italija - Nemčija, ugodno naprodaj. Ogledati Ostrožnik, trgovina, pasaža.
28804-10
Opel Super Six
zadnji model, malo vožen, dobro ohranjen, naprodaj za smešno nizko ceno. — Ogledati: Ostrožnik, trgovina, pasaža.
28805-10
Pohištvo
novo in že rabljeno. Ifi ga želite prodati ali amo dati v shrambo, sprejmemo « posebni oddelek ? komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. 'Kupcev ie ? tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vse reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrieva 12.
17-12
Vlogo
Obrtne Danke v Ljubljani cca l^O.OOC din, prodam na mesečne obroke Rudolf Zore, Gledališka ul. 12, Ljubljana.	28802 16
Slep invalid
išče posojilo za ustanovitev rrafike ali kaj sličnega, da n si ustvaril skromno eksi .tenco Prosi velikodušne osebe za mala posojila od 50 do 100 din. Vrnil bi. čim bi mi bilo mogoče. — Cenj. ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Slep invalid«.	28798-16
Gotovine
1,600.000 imam za vložit v primerno in dobro, že obstoječe podjetje. V poštev pride samo cela vsota Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12.
28803-16
mi
Prazno sobo
ali sobo s štedilnikom — iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«.
28799-23a
Sobico
opremljeno, poseben vhod ali dvorišče, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna do 150«.
28801-23a
Atelje
Sporoči, kdaj prideš. Naslov nespremenjen.
28806-24
ŠPORT
Osamljena
značajna gospa želi znanja z istotakim situiranim starejšim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaupnost«.
28785-24
Seunigov memorial
Tradicionalna Hermesova dirka na Ljubljanski grad
V analih Motokluba Hermesa je poleg mnogih lepih športnih uspehov zabeležen tudi žalostni dogodek, da je dne 29. septembra 1935 v športni borbi preminul vnet Hermežan, dirkač Stane Seunig.
Motoklub Hermes je priredil takrat dirko na Ljubljanski grad. Zmagovalec je bil Stane Seunig, ki pa je kljub temu v drugi vožnji hotel zboljšati svoj lastni čas. Toda ta druga vožnja je bila zanj usodna. Med vožnjo je padel. Dih smrti je uničil življenje velikemu športniku.
2 njim je Motoklub Hermes izgubil enega izmed najboljših svojih članov. V njegov spomin prirejajo zvesti Hermežani vsako leto dirko »Seunigov memorial« na Ljubljanski grad, pred dirko pa opravijo žalno svečanost pred spomenikom, ki je postavljen na kraju nesreče.
Te dirke se vsako leto udeleže najboljši dirkači vseh motoklubov, kot gledalci pa pridejo motoristi in avtomobilisti iz vse Slovenije. Med športniki, se je utrdila vera, da je vsakemu vozaču, ki se udeleži te dirke, usoda mila in naklonjena, da se ne bo ponesrečil. Tako verujejo dirkači na motorjih.
Letos bo Motoklub Hermes izvedel »Seunigov memorial« v nedeljo 29. t. m. popoldne. Pokroviteljstvo nad to športno svečanostjo je prevzel g. minister za vojsko in mornarico, častno predsedstvo pa je prevzel g. ban. Tako sta i vojaška i politična oblast dali priznanje Motoklubu Hermesu za marljivo delovanje na razvoju motoristike.	A—o L.
Pekarno
vzamem v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Pekarna«.
» 28768-17
Parno pekov, pef s prodajal ,'
in delavnico, oddam ugod no v najem. P'smene po nudbe pod »Brez stanova nja 500« na ogl. odd Jutr?
28814-1"
Trisobno stanovanje
s kopalnico (celo prvo nad stropje hiše za Bežigradom) oddam za prvi november Pojasnila v trafiki Tyrševa cesta 53.	28797-21
Enosob. stanovanje
za mesec december iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 76«.
28808-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno iščem, za 1. november — Lahko brez komforta in v pritlič ju. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Večja soba«.
28809-21a
Lepo sobo
poceni oddam boljši gospodični. Na željo tudi s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28786-23
Opremljeno sobico
solnčno in separirano, poceni oddam za november. Verovškova 56, II. šiška.
28791-23
32 letna kuharica •
čedne zunanjosti, z nekaj lastnimi prihranki, išče pridnega in treznega moža v stalni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra in poštena«.
28778-25
25 letna vdova
lepa, inteligentna, z dete tom, izvrstna gospodinja, išče plemenitega, treznega in naobraženega moža stalno nameščenega. Ponudbe pod »Dober očka« na ogl. odd. Jutra.
28779-25
'smasm
Nemškega ovčarja
4 mesece starega, podarim dobrim tjudem, ki bodo epo ravnali z njim. Naslov ■• vseb poslovalnicah Jutra.
28790-27
Prosim dotičnega
K' je našel fotoaparat znamke »Wettax« št. 1,239.007, Xenar 2,8, da ga proti nagrad' din 500 prinese v ogl. odd. Jutra.
28813-28
Večje število parcel
Kompleksov parcel ?oa dov trgovskih to stan o ranjsKlb hiš Ld vil ima naprodaj gradbeno stro fcnv Izobražen posredovalec
KUNAVER LUDVIK i.esta 29 oktobra 8. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj m sodni cenitelj za nasvete orezplačno oa razpolago 125-36
Po pošti Vam
pošljemo
5 kg Bu per Ne, franko la domačih keksov za din 70.-, keksov za bož. okras din 90.-, čokoladnih keksov za din 125.-, koko sovih poljubčkov za din 160.-. — DePa, Ljubljana, Postojnska ul. 11.
28788-43
V	nedeljo ligaska
tekma
V zadnji prvenstveni tekmi bo gostovala v Ljubljani osiješka Slavija
V	nedeljo bo v hrvatsko-slovenski ligi zopet popoln spored. Ta dan bo tudi Ljubljana deležna lepe ligaške tekme. Za gosta bomo imeli osiješko Slavijo, klub, ki torej ni novinec v ligaškem tekmovanju. V dosedanjih tekmah se je pokazalo moštvo Slavije kot izvrstno in je temu primerno doseglo tudi lepe rezultate. V nedeljo bomo torej gledali lepo in zanimivo borbo za točke v ligi, ki je za Ljubljano — ne glede na to, da je zadnja iz jesenskega dela tekmovanja — Se prav posebnega pomena. Po zmagi v Splitu ji je več ko potrebna še ena zmaga — proti Osijeku.
Tudi v podsavezu bodo pridno na delu
Prihodnjo nedeljo se bo spet v polnem obsegu nadaljevalo prvenstveno tekmova-
nje LNP, in sicer v ljubljanski in mariborski skupini že s I. kolom revanžnih ali spomladanskih tekem, v celjski skupini pa bo na sporedu predzadnja jesenska prvenstvena tekma med Celjem in Atletiki.
Dvojni spored na Igrišču Ljubljane
V	nedeljo dopoldne bosta v Ljubljani v gostih oba gorenjska prvorazredna kluba, in sicer oba na igrišču Ljubljane.
V	prvi tekmi ob 9. bodo Kranjčani imeli za nasprotnika Hermežane. V jesenski tekmi na domačih tleh je Kranj zmagal s 4:2. V drugi tekmi ob 10.30 pa bosta nastopili moštvi Svobode in Bratstva, med katerima je prvo srečanje prineslo Svobodi hud poraz 1:9.
2e sama imena nedeljskih nasprotnikov povejo, da bodo te tekme zelo ogorčene. Oba gorenjska kluba se borita za vstop v slovensko ligo in jim je zato nedeljska zmaga neobhodno potrebna. Toda prav tako potrebujeta tudi — ali še bolj — vsako točko Svoboda in Hermes, ker še zmerom lahko upata na lepši plasma v tabeli. Vsekakor bo ti tekmi vredno pogledati.
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Od Vas je
odvisno da tmat* obleko vedno kot novi zato jo pustita redni kemično čistiti al barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
x talca — Svetlo likalni«
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
t
V visoki starosti 85 let nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, dobri, skrbni oče ln tast, gospod
Benedikt Paviinfi
posestnik
K večnemu počitku spremimo nepozabnega pokojnika v četrtek, dne 26. oktobra ob 4. popoldne na farno pokopališče v Zagorju.
Zagorje—Kastav.
Žalujoča rodbina Pavlinič
Umrl je dragi dobri mož, gospod
Posojila
na vknjižbo, hiše v mestih, kmečka posestva po 6% obrestih na dolgoročno odplačilo nabavljamo, prodajamo hiše, posestva, gostilne itd. Realitet, Zagreb, Vlaška 2.
28777-16
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd..v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13, Ljubljana
TELEFON 36-93
Ujetnika v deželi lam
trgovec v Mislinjah
rojen 1901 v Šent Miklavžu pri Slo-venjgradcu, umrl v torek, dne 24. oktobra ob 19. uri 20 minut.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 27. oktobra ob pol 11. uri iz hiše žalosti.
Žalujoča žena in sorodniki.
Kupujem®
posušeno cvetje arnike, korenine preobjede.
bezgovo cvetje, baldrianove korenine
ln svi&čeve (encianove) korenine. Ponudbe naj se pošljejo na APEF, Via Declanl 15 — Udine.
Dotrpel je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, edini sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec, gospod
VILKO GABERŠEK
URADNIK
Pogreb bo v petek, dne 27. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. oktobra 1939.
Globoko žalujoči: SLAVA, žena; BORUT, sin; TEREZIJA, mati; ZINKA, sestra; rodbine : KOVAČEVA, PERENIČEVA, VIČIČEVA — in ostalo sorodstvo.
^jggtal
mm
Vsat o vrstno zlato
drage cunot. irebro, m-tovrstne lntifcviteie kupuje po oarviiii eem
A. Božič
Ljubljana, frančiškanska i.
»10-56
Vsakovrstno zlato
cupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir,
jjubljana — Wolfova
Županstvo občine Trbovlje
sporoča prebivalstvu žalostno vest, da je preminul gospod
ITTER IGNAC
BIVŠI ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 26. oktobra 1939 ob pol 16. uri iz hiše žalosti.
Mars—Reka
Ta tretja prvorazredna tekma v Ljubljani bo ob 10. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Reka je star Marsov nasprotnik, čeprav ji letos ne gre tako dobro kakor lani, vendar je verjetno, da mu bo tudi v tej tekmi še zmerom dovolj nevarna. Mars, ki si je priboril naslov jesenskega prvaka, bo to pot gotovo skušal popraviti svoj edini jesenski poraz pretekle nedelje in spet podkrepiti svojo vodilno pozicijo. Ta borba bo torej važna in odločilna za obe moštvi in bo gotovo nudila gledalcem mnogo užitka. V prvi tekmi je Mars zmagal nad Reko s 4:1.
*
Slednjič bo v nedeljo odigrana še četrta tekma za točke v tej skupini, in sicer med Diskom in Jadranom v Domžalah.
V mariborski skupini je razpored prvenstvenih srečanj naslednji: v Murski Soboti: Mura—Rapid, v Cakevcu: ČSK—Maribor in v Mariboru: železničar—Gradjanski. Vse te tri tekme veljajo že za prvo kolo spomladanskega tekmovanja.
GraSika — prvak IL razreda
Med nedeljskimi prvenstvenimi tekmami II. razreda v Ljubljani je bila tudi tekma med Grafiko in Korotanom, v kateri je Grafika zmagala z 2:1 — in ne Koro-tan, kakor je bilo pomotoma objavljeno v ponedeljskem »Jutru« —, ki si je obenem s to zmago priborila naslov jesenskega prvaka v ljubljanskem IL razredu.
Slovenska plavalna zveza?
Zagrebške »Novosti« objavljajo, da pripravljajo v slovenskih plavalnih klubih ustanovitev samostojne slovenske plavalne zveze. Baje je ta akcija izšla iz Maribora in so se ji šele pozneje pridružili ostali plavalni klubi iz dravske banovine. Klubi so se zedinili, naj se na prihodnjem občnem zboru LPP spremenijo pravila, obenem pa naj bi bil ta občni zbor tudi ustanovni občni zbor slovenske plavalne zveze.
Slovenske plavalne klube so glede take osamosvojitve seveda že prehiteli v Zagrebu, kjer so pred nedavnim že ustanovili Hrvatsko plavalno zvezo in se obenem sporazumeli za ustanovitev nekega vrhovnega plavalnega saveza, v katerem naj bi imeli Slovenci nasproti Srbom in Hrvatom vse pravice v razmerju 1:1:4. Določitev tega ključa je spet rezultat onega nesistematičnega in prenagljenega dela za novo ureditev v našem športu, kajti razen nekaj najbolj vnetih funkcionarjev okoli Hrvatske plavalne zveze gotovo ni nikjer človeka, ki bi priznal upravičenost tega ključa. Ne glede na to, da imamo v Sloveniji številna moderna plavališča, ne samo v mestnih, ampak tudi marsikje na deželi, ki jih celo Zagreb nima. smo Slovenci tudi v tekmovalnih vrstah postavili nekatera imena (moška in ženska), ki so se uveljavila ne samo med najboljšimi doma, temveč tudi na najvidnejših mednarodnih prireditvah.
Po vsem tem se mora računati, da z ustanovitvijo slovenske plavalne zveze še ne bo rešen problem reorganizacije plavalnega športa, in sicer vse dotlej ne, dokler v Zagrebu ne bodo trezno in objektivno proučili dejanskih razmer in dali vsakemu, kar mu gre. Da celo nam v Ljubljano...
Kriza v SK Ljubljani začasno rešena
Kakor smo pred dnevi že zabeležili na tem mestu, so se nedavno v vrstah našega ligaša ponovno pojavila razna nasprot-stva in trenja, ki so imela za posledico, da se ie umaknil od neumornega dela in odložil" vse skrbi glede belo-zelene enaj-storice njen dolgoletni vodja in trener g. Nedeljko Buljevič. Splošno razpoloženje je bilo takoj nato takšno, da se je resno govorilo o klubovem razpustu, ali pa vsaj o velikih spremembah v njem, po katerih ne bi mogel več nastopati v ligaškem tekmovanju. Klubovo vodstvo je spričo takega stanja sklicalo nekaj sestankov in na enem izmed zadnjih so se spet vsi našli v mislih, da je treba vse popraviti in kljub vsem težavam vztrajati in delati dalje. Kakor slišimo, je razen splošnega pomirjenja Buljevič na ponovne prošnje spet obljubil svoje sodelovanje, kar pomeni z drugimi besedami toliko, da je kriza v našem ligaškem klubu za enkrat rešena. Upajmo, da bo ta
»za enkrat« res držal nekaj časa... •
Iz New Yorka poročajo, da se je predsednik ameriške atletske zveze Samuel E. Hoyt smrtno ponesrečil z avtomobilom. Njegovo mesto bo zasedel podpredsednik te zveze L. di Benedetto iz New Orleansa.
Najboljši švedski plavalec Bjorn Borg je v Oerebru zmagal v dveh disciplinah z odličnimi časi. Na 200 m prosto je dosegel 2:15.6, na 100 m hrbtno pa 1:10.8, obakrat pred svojim rojakom Ohlsonom. Tudi v prsnem plavanju na 200 m je pustil Ericsona s časom 2:52.3 za seboj.
Motoklub Ilirija. Upravni odbor ima sejo drevi ob 20.30 pri Slamiču.
D I
Reci je treba, da pot po rovu našima prijateljema ni bila posebno težka. Oči so se kmalu privadile čudne polteme, in vrhu tega sta od časa do časa sre-čavala vdolbine, v katerih so brlele leščerbe na olje. Steza niti ni bila pre-grapava. Stražarja sta jima korakala za petami, kakor bi hotela s tem pokazati, da je jalova ysaka misel na beg.
' Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inanratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.
Četrtek 26. oktobra
Ljubljana 7: Jutranji pozdrav (plošče). _ 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Vesele plošče. — 12: Operetna glasba s plošč. _ 12.30: Napovedi, objave. — 13.02: Veseli godci. — 14: Poročila. — 18: Radostni zvoki, poje dekliški zbor »Vigred«, spremlja radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: sokolsko predavanje. — 19.40: Objave. — 19.40: Deset minut zabave. — 20: Ruski sekstet. — 20.45: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetna glaba. radijskega orkestra.
Beograd 18.30: Orkester. — 19.40: Ruske romance. — 20: Humor. — 21: Jugoslovenske pesmi. — 21.40: Lahka glasba. — Zagreb 20: Hrvatski plesi. — 20.30: Zagrebški madrigalisti. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.20: Pester spored. — 21.20: Komorna glasba. — 23: Koncert orkestra. — Sofija 18.30: Lahka godba. — 19: Instrumentalne skladbe. — 19.50: Prenos Verdijeve opere »Falstaff«. — Dunaj 20.15: Popularni napevi. — 22.50: Lahka godba. — 24.10: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Veliki orkester. — 21: Odlomki iz zvočnih filmov — 22.30: Serenade za pihala. — 23: Lahka glasba. — 24.10: Nočni koncert. — Breslau 19.50: Plošče. — 21.15: Filmska glasba — 22.50: Kakor Berlin. -
Poctani in ostani član Vodnikove družbe!
/
in ljudje
spesni zaključek pilotske šole
Aeroklub v Ljubljani je letos na enem samem svojem letalu uspo&obU 1$ mladih pilotov
Ljubljana, 25. oktobra Kratko smo že poročali, da je 21. t. m. z uspehom položilo izpit 10 letalskih pilotov. Število sicer ni visoko, če pa upoštevamo sredstva, ki z njimi razpolaga ljubljanski Aeroklub, moramo ugotoviti, da spada uspeh v Ljubljani na eno izmed prvih mest v Jugoslaviji. O nedavnih izpitih smo prejeli še naslednje podatke.
Jugoslovenski Aeroklub ima že nekaj let šolo za motorno pilotiranje, šele letos pa je bilo šolanje službeno dodeljeno na tri civilne pilotske šole in sicer Beograd, Za-
j V poletnih mesecih, ko še ni bilo megle, so bili gojenci na letališču že ob 5., pozneje pa ob 7. in tako je potekalo delo do 20 ure, pri čemer sta bila na sporedu praktično letenje in teorija. Počitek je bil le od 12. do 15. Pri teoretičnem pouku so šoli pomagali razen navedene trojice še univ. prof. dr. ing. Anton Kuhelj, kartograf Oskar Delkin in narednik-vodnik Franjo Binder. Napredek je bil zadovoljiv in kmalu so se vsi učenci osamosvojili v letenju in to po približno 120 do 150 poletih, ki so jih napravili skupno s svojim učiteljem.
Gojenci In učitelji pilotske šole
grdi in Ljubljano. Od gojencev, ki so bili pri pregledu pomladi v Zemunu sprejeti za gojence štaba zračne vojske, jih je bilo Ljubljani dodeljenih najprej šest, sredi tečaja. pa še sedmi, dočim je beograjski tečaj sprejel 29, zagrebški pa 23 gojencev. Ljubljana ni mogla sprejeti večjega števila, ker razpolaga s samo enim šolskim letalom. Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani pa je razen tega želel na svojem področju nagraditi najdelavnejše svoje člane na deželi in v Ljubljani z brezplačnim poukom motornega pilotiranja. Tako se je zgodilo, da je ljubljanska šola razen 7 državnih, dobila še 5 klubskih tečajnikov, ki se jim je pridružil nato še privatni in je šola štela 13 gojencev. Tečaj je razpolagal, kakor že rečeno, z enim letalom in enim učiteljem, a še ta je prevzel učenje dobro-voljno, da bi na te način klubu čim več prihranil na osebnih izdatkih in da bi se ta denar lahko uporabil za nabavo novega letala za trenažno sekcijo turističnih pilotov. Šola je bila omogočena v tolikšnem obsegu le zaradi nesebičnih žrtev, ki so jih doprinesli turistični piloti s tem, da so dali šoli na razpolago svoja letala. Brez te žrtve bi trenažna šola sploh ne mogla delovati
So k se je začela 20. julija. Iz štaba so bili naslednji gojenci: Brane Ivanuš iz Dev. Marije v Polju, Saša Kandare iz Ljubljane, Franc Kočar iz Celja, Milan Lobe, Leopold Naroar in Jože Satler (vsi Ljubljana) in Živojin Lazič iz Skoplja. Gojenci Aerokluba so bili Rudolf Pizzulin iz Kočevja, Jože Ravnik z Jesenic, Izidor Ruči-gaj z Jesenic, Ludvik Starič in J Češno-var iz Ljubljane, pozneje pa sta pristopila še i z štaba Pirec iz Doba pri Domžalah in gdč. Majda Turnherrjeva proti plačilu.
Na letališču je takoj postalo živahno, ves čas so brneli motorji. Z vsakim učencem je bilo treba dnevno napraviti vsaj tri do pet poletov in sicer zgodaj zjutraj, dopoldne in isto toliko še zvečer. Ker traja vsak polet 5 minut in če računamo za vsakega gojenca samo 8 poletov dnevno, znaša to 40 minut za osebo ali 8 ur 40 minut za 13 učencev na dan. Šele teko je mogoče presoditi, koliko sta morala izdržati letalo in učitelj letenja. Oblastni odbor Aeroklu-Oa je imel pri vsem tem še srečo, da je prostovoljno prevzel v pouk dva učenca komandir trenažne vojne eskadrile v Ljubljani, kapetan IL razreda pilot lovec Žarko Vukajlovič, ki je obenem tudi po nalogu štaba zračne vojske nadzoroval delo v pilotski šoli. Pouk treh gojencev pa je prevzel narednik-vodnik in vojni pilot Jeronim Gregov, ki je dodeljen ljubljanski eskadri-H ja trenažo rezervnih pilotov na področju ljubljanskega in celjskega vojnega okrožja Ostalih osem učencev je poučeval upravnik civilne pilotske šole, šef centra Aeroputa, dr. Stane Rape, ki je, kakor oba ostala, učil dobrovoljno in brezplačno.
Prvi je poletel sam Ivanuš, kmalu za njim Ravnik, nato Namar, tem pa so sledili vsi ostali Po vsestranski trenaži so bili usposobljeni za polaganje izpita Ivanuš, Kandare, Kočar, Lobe, Namar, Pizzulin, Ravnik, Satler, Starič in Lazič. Ručigaj je mora! odstopiti, ker mu je potekel dopust, Če-šnovar zaradi bolezni, Pirec in Turnherr pa zaradi kasnejšega vstopa še nista mogla končati 21. t m. se je pod predsedstvom kapetana L kL pilota lovca Kalašiča sestala izpitna komisija, ki je ugotovila, da so vsi prijavljeni kandidati izpolnili pogoje za polaganje izpita. Po njihovem praktičnem in teoretičnem znanju jih je prevedla v turistične pilote. Od 10 gojencev je 7 položilo izpit z odliko, dva s prav dobrim, eden z dobrim uspehom. Pri razglašen ju rezultata je kapetan Kalašič poudaril, da je s praktičnim in teoretičnim znanjem gojencev izredno zadovoljen in je čestital vodstvu šole in učiteljem letenja.
Aeroklub v Ljubljani je letos usposobil na enem svojem letalu 15 gojencev za pilote v približno 3100 poletih in v 510 urah efektivnega letenja, Ako primerjamo, da je v Beogradu položilo izpit 30 gojencev, ki so imeli na razpolago 7 šolskih letal, vidimo šele, da je Ljubljana dosegla z izredno skromnimi sredstvi zares prvenstvene rezultate. Edino šolsko letalo je ponovno prestalo hudo preizkušnjo. Pri Aerokluba je v službi že od leta 1934., a doslej se še ni nikdar poškodovalo.
Konec meseca bodo še naknadni izpiti za ostale gojence, nov tečaj v motornem pik>-tiranju pa se bo začel že v maju prihodnjega leta. Upamo, da bo dotlej Ljubljana dobila nekaj novih šolskih letal in da se bo s tem uvrstila tudi glede materiala v isto stopnjo ostalih šol, ko po rezultatih prav nič ne zaostaja.
Tragična smrt Francija Bleiweisa
Zagorje, 25. oktobra
Pred dnevi smo poročali o tragični smrti 29ietnega Francija Bleivveisa iz ugledne rodbine v Mediji-Izlakah. ki se je na lovu ponesrečil. Kako priljubljen je bil pokojni mladenič med prebivalstvom daleč na okrog, je nazorno izpričal njegov pogreb Krsto so nosili lovci, ki so dragemu tovarišu nad grobom oddali salvo, prav tako so ga spremili številni Sokoli in množica občinstva. Pokojni Franci Bleiweis je užival ugled kot spreten, podjeten avtopre-voznik, bil pa je tudi izvrsten družabnik in zaveden Sokol.
Franciju Bleivveisu sta postala usodna njegova puška in njegov zvesti pes Perun. Njegova dvocevka je bila na levi cevi nekaj pokvarjena, in čeprav je bil petelin zaprt, se je lahko z udarcem nanj sprožil strel. Prejšnjo sredo zjutraj je v družbi
sedmih tovarišev odšel v Kal, v hrib kakšen streljaj od doma. V gozdu je opazil da se je njegov Perun zapletel v borbo s krdelom drugih psov. Hotel jih je razgnati pa je zaprl puško, jo prijel pri cevi in dregnil v vrvež. Pri tem je omahnil in s petelinom zadel ob tla tako močno, da se je puška sprožila in mu je iz neposredne bližine naboj priletel v trebuh. Čeprav je bila rana strahovita, da mu je izstopilo drobovje, Franci Bleiweis ni padel, temveč je stoje klical na pomoč. V bližini je stal lovec Gorišek. ki je brž sklical tovariše. Ranjenca so naložili na lestev s smrečjem in ga odnesli domov.
Zdravnik dr. Slavko Grum je uvidel, da je vsaka pomoč zaman, a na prošnjo domačih so ga z avtom vendar preko Trojan prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so takoj napravili transfuzijo krvi Ker je pa ve/idar kazalo, da bo podlegel, so ga spet naložili v avto in odpeljali domov. Ves čas je ranjenec ostal pri zavesti in z občudovanja vrednim junaštvom prenašal bolečine. Na poti domov pa je blizu Domžal v očetovskem naročju izdihnil. Čudno naključje je naneslo, da je popoldne neki motociklist smrtno povozil tudi Peruna, ki se je ves izgubljen potikal okrog, odkar je povzročil gospodarjevo nesrečo.
Pokojni Franc Bleiweis zapušča neutolažljivega očeta in sestro ter drugo mater, polbrate in polsestre, za njim pa joče tudi njegova zaročenka, ki jo zasleduje nesreča: tudi njen prvi zaročenec je postal žrtev nesreče o priliki zadnje katastrofe blizu ljubljanskega letališča. Naj v miru počiva. njegovim pa naše iskreno sožalje!
Umrl je na Knežcu pri Rogaški Slatini dne 25. t. m. g Vinko Žurman Dela in uspehov polno življenje najmarkantnejšega kmeta v okolici Rogaške Slatine, o katerem je poročalo »Jutro« dne 30 marca t. 1., ko je praznoval svojo osemdesetletnico, je
ugasnilo Pokojnik je bil neutruden javni delavec v korist svoji občini, v njenem odboru je deloval od leta 1892 do 1.1934. žu-panoval ji je od 1. 1918 do l 1924, vrsto njenih deputacij je vodil itd. Ko se je 1934 poslovil od javnega poprišča, ga je izvolila občina Slatina za svojega častnega člana Ni imel lastnih otrok a hvaležno se bo spominjal pokojnika še dolgj mnogokdo. ki je iskal pri njem nasvete in pomoči. Pogreb bo v petek dne 27 popo dne.
Vinko Žurman bo ohranjen v častnem spominu!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Spomin na kttmanovsko bitko
V torek je Kumanovo na slovesen način proslavilo dan svojega oevobojenja. Prebivalstvo vsega okraja se je s hvaležnostjo in ponosom spominjalo na veličastno zmago srbske vojske v letu 1912., ki je razbila okove turškega jarma.
Na Kumanovu je 23. in 24. oktobra 1912 prva srbska armija premagala in popolnoma razbila turško vardarsko armijo ter potem v silnem zaletu osvobodila vse kraje ob Vardarju. Ta slavna zmaga ni bila samo zadoščenje za Kosovo, ki je bilo po 523 letih maščevano, temveč je tudi ogromno delo srbskega naroda v osvobodilni borbi. Kumanovska bitka in zmaga ima neprecen ljive moralne vrednote, ker je visoko dvignila ugled male Srbije v tujem svetu ter dala vsem srbskim m jugoslovenskim bojevnikom največjo moralno moč in oporo za nadaljevanje osvobodilnih bojev. Kumanovska bitka je bila prva srbska zmaga v vojni leta 1912. in je kot taka postala najtrdnejši temelj veličastne piramide srbskih zmag do kraja leta 1918.
Kumanovska bitka je ponos srbskega naroda in prelep okras srbske zgodovine. Dvodnevna bitka je bila ob svojem začetku še bolj pomembna, kakor za ob svojem zmagoslavnem zaključku. Spopad s turško premočjo je bil nepričakovan Turki so napadli prvo srbsko armijo, da bi preprečili njeno združitev z drugo in tretjo armijo. Napad sta odbili samo dve srbski krilni diviziji — dunavska in moravska divizija prvega poziva. Ko je bil turški napad odbit in je bila ena srbska divizija že v Kumanovu, so posegle v borbo sveže srbske divizije in je na ta način sijajna kumanovska zmaga prinesla osvoboditev vsem obvardarskim krajem.
Smrtna nesreča v velenjskem rudniku
Šoštanj, 25. oktobra.
V torek dopoldne je v rovu velenjskega rudnika omahnil v smrt Polenik Martin, ž njim tako kakor že z mnogimi prebival-žnjim tako kakor že z mnogimi prebivalci rudniškega podzemlja: zjutraj je stopil zdrav med obokane sklade premoga* čez nekaj ur so pa mrtvega prinesli na svetlo... Le da Polenika ni zasulo, ampak ga je v rovu ubil električni tok. Bfl je zaposlen pri Karfmanovem sekalnem stroju, ki je pod vodstvom njegovfli rok bredel po skladih premoga in ga razseka-val v plašče. Tudi v torek dopoldne mu je stroj nekaj časa pokorno sledSl; z rudarjem Kumrom je končaval svoj oeem-urni delavnik. Okrog enajstih pa je iz doslej še ne popolnoma ugotovljenih vzrokov nastal v stroju defekt, kratek stik — tok je planil v ročaje, od tam pa v Polenika. Silnost elektrike ga je treščila ob tla in ga pri priči ubila, njegovega tovariša Kumra, ki je držal za kabel, je vrglo nekaj metrov vstran. Njemu se razen kratkega onesveščenja ni ničesar hudega zgodilo. Na Kumrovo klicanje so prihiteli rudarji la bližnjega rova in z lesenimi hlodi izbili ročaje iz Polenikovih rok. Poklicani zdravnik dr. Kolšek je mogel ugotoviti samo smrt
Tragična smrt Martina Polenika je napravila med rudarji in ostalim prebivalstvom globok vtis. Pokojnik je bil na glasu kot vesten delavec in skrben družinski oče. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok. — Potrebno je, da merodajna oblastva pokrenejo temeljito preiskavo in ugotovijo, kje in zakaj je nastal defekt v stroju.
Neukročena
Ljubljanica
Trmed devetih zapornih vrat je dvoje porušenih z betonskimi podstavki vred
Ljubljana, 25. oktobra Prav malo časa je od tega, odkar so izpred izliva Gradaščice prenesli staro in nato znova zgradili sedanjo zasilno leseno zatvornico na Špici. Ker so letošnje poletje začeli graditi novo stalno betonsko zatvornico nad šentpeterskim mostom, je bila stara zatvornica v Trnovem zaradi kopanja temeljev kakor za nalašča več mesecev trajno zaprta in je potemtakem bilo vodno stanje kar najnižje. Zategadelj je naravnost čudno, da je zadnja povodenj splavila vratca enega okna, ki so jih ujeli pri glavnem stebru čevljarskega mosta, vratca pri drugem oknu pa je deroča voda spodaj izpodnesla in mahoma skozenj udrla v strugo Ljubljanice. Verjetno je, da je Ljubljanica tod ravno po sredini struge najhujše pritiskala ob zagatne stene, ki jih je iz-
VSE
dogodke iz celega sveta Vam prinaša ceneni super
TIPA 044
RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6, _
RADIO VAL — LJUBLJANA, Dalmatinova nI. 18,	_
ANTUN BREMEC — CELJE, Miklošičeva nI. 2, L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. 1L
Prodaja tudi na obroke
pod jedla in vkrivila. Le tako ai moremo razlagati precejšnjo škodo te zasilne zatvornice.
Vodovje je dalje premaknilo skoro za cel meter betonski podstavek, na katerem je stalo leseno ogrodje zatvornice. Z velikansko močjo nato udrlo v Ljubljančino strugo in pri tem razširilo svoje pogubonosno delovanje. V dolžini približno petdesetih metrov je v vsej desni polovici struge razkopala globoko strugino dno, ki je bilo zavarovano z debelim kamenjem Silna voda ni razkopala le trdnega dna, temveč je oo-dukaj še nekoliko poglobila strugo, odrinila pa je tudi kamenje precej dalje po strugi in ga nagrmadila vanjo.
Porušeni okni zatvornice so sedaj nadomestili s povsem novo, močno zagatno steno, ki preprečuje vodi padec v strugo. Ta zagatna stena vendarle propušča še vedno manjšo količino vode. Zasipali so sedaj globoke jame, ki jih je voda izkopala ob desnem bregu niže pod dnom poprej tlakovane struge. V zadnjih dnevih so tjakaj navozili okrog sto voz kamenja in prsti ter jih izpraznili na tlakovano pobočje v strugo, vendar še tako ogromne množine materiala zaradi velikanskih jam v strugi skoro nič ne zaleže jo. Prejšnjo soboto so odprli vseh devet oken na zatvornici zato, da se voda hitreje odteka in da bi se čim prej mogli lotiti končnih popravil pri stari začasni zatvornici, nadaljevati pa potem tudi zemeljska in betonska dela pri novi stalni zatvornici ob šentpetrškem mosta.
— Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpol oženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. bt. 50474/35.
Maeliov »Maj« z ilustracijami M. Maleša
Kadar pride tisti čas, ko dobi majski cvet svoj sadež, listi dreves pa ono zlato-rumeno barvo, obrobljeno z nežnimi odtenki vinskordečega barvila, takrat občutim vedno neko tiho hrepenenje, v katerem se zatekam k snovanju Prešernovega lika, njegove dobe in okolice.
V svoji »Justiniani« imam dar — dragocen spominček na prijatelja, pred leti umrlega pisatelja: je to drobna knjižica, ki vsebuje poleg življenjepisa tudi prekrasne faksimilirane tiske in rokopise največjega češkega romantika Karla Hvnka Mache — osebnega prijatelja našega Prešerna
In ko sem nedavno zopet prelistaval to lepo knjižico, opazim majceno posvetilo, ki ga je napisala rahlo drgetajoča roka: »V upominku na »jeden« prvni maj.. .« Ne daleč od tega spominka je vlepljen izredno čist faksimile izvirne Machove pesnitve »Mag« iz leta 1836. Med orumenelimi stranicami pa leži posušeni cvet že davno odtrgane majske cvetke: šmarnice. Cvet leži preko verza: »Hrdličičin zwal hu lasce hlas...«
Macha in Prešern, oba tako življenjsko nesrečna, sta bila tudi otroka bidermajer-ske dobe, one dobe, ki je polna romantike in katera nudi resnemu ilustratorju vedno zanimivega gradiva in toliko lepih zamisle-kov. Kakor mi je pa pri srcu Prešernov »Sonetni venec«, tako draga mi je Majchova
pesnitev »Maj« Tn prav ob takem času, ko sem se bavil z mislijo o osebnem liku tega velikega češkega romantika, me je prijazno presenetila nežna znanilka v obliki ilustriranega vabila za naročbo bibhofilske izdaje Machove pesnitve »Maj« z izvirnimi podobami in v opremi Mihe Maleša. Lični prospekt je tiskan v belo-rdečem in je obetal po svoji obliki in vsebini kar najboljše. Po tem resnično okusnem programu sem nestrpno pričakoval lepo Machovo pesnitev v našem jeziku v prevodu dr. Tineta Debeljaka. Danes leži to delo pred menoj in ne morem zanikati svojega dopadenja nad zunanjo lepoto te knjige. Knjiga je izšla v bibliofilski izdaji dvestopetdesetih izvodov. Naslovna slika je po ilustratorju overovljena in s črnilom številčno zaznamovana. Ta izvod nosi št.: XLVII.
★
Preden pa preidem v strokovno kritiko Maleševega dela in njegove grafične *»>o-ge, naj podam v glavnih obrisih nepisane zakone, kaj in kako mora biti izvršeno delo, ki je izdano v bibliofilski obliki. To pojasnilo je tem bolj potrebno, da mi ne bo treba ponavljati misli, ko bom Maleševo delo razčlenil natančneje.
Bibliofilska oblika knjige je primerek, namenjen ljubitelju lepe knjige (bibliofil), ki ne kupi dela zato, da ga po čitanju uvrsti med druga dragocena hrbtišča svoje knjiž-
ne police — temveč da knjigo prelistava in prebira nekatere odlomke v trenutkih, ko začuti notranje hotenje. Bibliofilska knjiga je tiskana v majhni nakladi in čim manjša je nje naklada tem večjo vrednost ima knjiga. Seveda pa mora biti taka knjiga najskrbneje pripravljena in okusno opremljena, bodisi v podobi, lahko pa tudi
Mrlič na straži, eno izmed boljših Maleševih del v knjigi »Maj«
samo v stavku; mora biti za tisti čas gotovo najlepša izmed najboljših. Zato je dolžnost založnika, da pazi na vse: ob izbiri papirja, na stavek, tisk in vezavo. Taka knjiga ima poleg tekstne legende navadno tudi napisano, kako in v kolikih izvodih je delo izšlo; označeno ni samo ime pisatelja ali ilustratorja, marveč tudi kakovost papirja, ime tiskarja in knjigoveza. Če je pa v knjigi označeno, da je grafično opremo prevzel kak poklicni slikar ali grafik, je kajpak njegova sveta dolžnost, da pazi sam na vse te sodelavce, ki so mu podrejeni, zakaj on je tisti, ki odgovarja za hibe in napake, ki jih zagreši kdorkoli izmed sodelavcev. On mora r^ jpazljiveje zasledovati potek nastajajočega dela in odločno, brez vsakega kompromisa zavrniti vsakogar, kdor ne bi delal po njegovem načrtu.
Kljub temu, da imamo Slovenci že precejšnjo polco bibliofilskih izdaj, smo še vedno revni prav s takimi popolnimi deli ki bi se z njimi lahko uvrstili med druge kulturne narode Za zgled naj nam bodo pred vsemi Francozi in Čehi. pri katerih je kult lepe knjige razvit do zavidljive višine in kjer ima ta kult že močno tradicijo. Zakaj prav plemeniti tiski so duhovno
zrcalo naroda, ki jih prireja in izdaja.
★
Knjiga »Maj« je okusno in solidno vezana v rdeče polusnje in v belo strukturno platno. Na hrbtu je vtisnjen zlat naslovnik po preprostem vzorcu knjigoveške delavnice. Na platnici je risba v modrem tisku golobice izrez klišeja na strani 27.
Ilustrativno stran tega dela je razdelil g. Miha Maleš v tri dele. Prvi del vsebuje klišeje po njegovih perorisbah drugi del izvirne plošče linorezov in lesorezov (ure-
zanke ali udolbljenke — ne gravure!), tretji del pa vsebuje ponavljajoče se reprodukcije lesoreza neznanega starega mojstra. Tisk knjige je zelo pester in bogat, saj je izvršen v štirih barvah: rjava, modra, rdeča in črna, je pa na žalost in škodo (!) založnika (saj je pri tem delu g. Miha Maleš založnik in ilustrator v eni osebi!) zelo slabo izrabljen. Dala bi se dobro in lepo z najmanjšimi prirejanji in brez nove finančne žrtve doseči žlahtnost barvnega tekstnega natiska, zlasti pri tej obilici izbranih odtenkov.
Lepota trobarvnega naslovnika se okusno veže s podobo pesnika Mache, ki je izvirni lesorez (urezanka) rjavega tiska na šamoa papirju. Ta urezanka je brez dvoma najboljše Maleševo delo v tej knjigi in me spominja na lepoto urezank iz dobe Paga-ninijevih sodobnikov. Kljub pojasnila ▼ knjigi kako je to delo nastalo, mi vstajajo pred očmi one lepe, življenjsko nekako bolj resnične Machove upodobitve od Šva-binskega in Aleša, namreč lik z lepa, bajno brado. Znana mi je sedanja znanstvena ugotovitev, da je bil Macha velike in močne telesne konstrukcije — edino glavo je imel bolj majhno. Ob opazovanju Maleše-ve upodobitve mi je kar nerazumljivo tole: če se je namreč g. Maleš resnično držal teh izsledkov kakor je v knjigi zapisano, zakaj je potem napravil lik Machove upodobitve ravno nasprotno, namreč precej veliko glavo z vprav otroško šibkimi rameni in z nerazvitimi prsi. Čemu potem tn-di v knjigi tako nasprotujoče pojasnilo?
Poleg te urezanke so v knjigi še štiri dela, ki so z grafičnega stališča mojstrsko podana, nekatera izmed teh so pa tudi tehnično dobro izdelana in sicer: Grlici, stran
Prvovrstne basfoove m hrastove
dobavlfa po
najugodnejših pogojih
bo 12* novembra cb 14. uri
Dva avtomobila: Opel ,5Kapitaen" Din 59.500.—» „Kadet" Din 34.500.—; spalnica Din 18.000.—; dve motorni kolesi itd.
* Izpreraembe vojaških uniform. V dobi dveh let bodo uveljavljene razne lzpre-membe oficirskih in podoficirskih uniform. Oficirji ne bodo več nosili trdih kapšaj-kač s senčnikom, temveč bo za službo uvedena mehka šajkača. Paradne kape ostanejo, izmenjane pa bodo kokarde. Namesto njih se uvede emblem ki bo sestavljen iz srebrnega državnega grba, zlate krone in venca lavorjevih in hrastovih listov ter
ga državnega grDa in kimone z monogra-mom P II. Podoficirski emblemi bodo brez venca. Nove oficirske m podoficirske embleme že izdeluje neka zagrebška tvrdka, marsikaj za nove uniforme pa bodo spet naročili iz inozemstva.
* Odb°i Zveze Kulturnih društev v Ljubljani javlja vsem svojim edimcam, da oo njen občni zbor v nedeljo 5. novembra ob 9. v predavateljski dvorani Udru-
f tudi najcencjs* JOUI luu wat popolnoma zado «9 vollile' PAKFi \IFKI H »VEN rs« ryrševa 9
inicialke P n. Metalni emblem bo na suknjeni podlagi v oni barvi, ki je določena za vrsto orožja. Izpremenjena bo tudi oblika paradne uniforme in bo spet uveden »mundir« z dvojno vrsto zlatih ali srebrnih gumbov. Oficirji pehote bodo nosili »munciir« temnomodre barve in svetlo-modre hlače. Generali po novem ne bodo več nosili zvezdic svojega čina na rokavih, temveč na svojih spletenih epoletah. Vojaški uradniki bodo imeli po novem na svojih epoletah rozete namesto dosedanjih zvezdic. Tudi podoficirji bodo nosili na kapah nove embleme, sestavljene iz srebrne-
Zodnji pozdrav
Nandetu Tušarju
Ko je na stebru pred Sokolskim domom v šiški zaplapolala črna zastava, je slehernega bridko presunila vest o Tvoji smrti. Stedi ustvarjalne dobe, star komaj 41 let, si omahnil smrti v naročje Poln idealov ln načrtov si odšel v večnost Majhna je tvoja oporoka, toda zelo dragocena: po-
ženja jugoslovenskih inženjerjev, Ljubljana. Kazino, Kongresni trg 1/IL. nadstropje z dnevnim redom, ki je bil objavljen v okrožnica.
ZOBNA KREMA

kazal si nam značajnega, dobrega ?n zavednega Sokola. Tvoj lik bo sleherni izmed nas nosil v srcu. Pri Tvoji krsti pa smo svečano obljubili, da bomo Tvoje vzorno delo nadaljevali.
Jesenska nedelja Nebo je zastrlo z oblaki. Na zemljo pada dež. Skozi Šiško se vije veličasten sprevod — zadnja pot našega dragega Nandeta Mrak je že padal na zemljo, ko se je bližal sprevod Tvojemu zadnjemu počitku. Zamolklo so padale grude na krsto Oči vseh so bile rosne Zgubili smo moža, ki mu je malo enakih. — Slava tebi, Nande — Tvoji duši miri
* Obvestilna Služba Rdečega križa.
Mednarodni komitet Rdečega križa v ženevi je ustanovil »Centralno agencijo za vojne ujetnike«. Ta agencija bo služila poleg posredovalne službe za zvezo vojnih ujetnikov z njihovimi rodbinami in obratno tudi za preskrbo obvestil o drugih osebah, ki se nahajajo v vojskujočih se državah in od katerih svojci niso mogli dobiti do3edaj nobenih vesti po redni pošti. Vse one osebe, katere že dalje časa niso mogle dobiti nobenih vesti od svojih sorodnikih, ki se nahajajo v vojskujočih se državah, aaj se obrnejo na Glavni
Jeseni resda sladki so maroni, najslajši pa so vedno ČIK-bonboni!
odbor društva Rdečega križa v Beograd, Simina ulica št. 19, da jim dostavi obrazce za izpolnitev zaprošenih obvestil. Zahtevi za obrazce naj priložijo tudi poštno znamko v vrednosti 25 par za stroške dostave obrazcev. Glavni odbor društva Rdečega križa bo po prejemu izpolnjenih obrazcev posredoval preko omenjene agencije mednarodnega komiteta. Obvestila morejo zaprositi samo najbližnji sorodniki in samo za osebe v vojskujočih se državah. Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
NOGE
negnjte sedaj, sicer Vas v zim! bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din.
Iz Ltabllane
a— Skupni ogled razstave bolgarske
knjige v Narodnem domu priredi banovin-i ska ženska zveza pod vodstvom ge. Pavle : Hočevarjeve v soboto 28. t. m. ob 14.30. i Vabimo naše ženstvo. da se tega skupne-; ga ogleda, ki ga bodo spremljala pojasnila o bolgarski književnosti, udeleži v čim večjem številu.
ZIMSKO PERILO, Rarničnlk, Nebotičnik.
u— ŽOletnico Orkestralnega društva bo
proslavila ljubljanska Glasbena Matica s prireditvijo velikega simfoničnega koncerta 20. novembra v dvorani Filharmonične družbe. Spored koncerta bo obsegal predigro k open »Penelopa« skladatelja Fau-r6ja, Saint-Saenosovo n. simfonijo op. 55 (v a-molu). Rahmaninovljev n klavirski koncert (v c-molu) ter »7 skladb za godalni orkester« L. M. škerjanca Pri klavirskem koncertu Rahmaninova bo sodeloval klavirski vlrtuoz prof. Ivan Noč. Ostale točke so za Ljubljano prve izvedbe. Pri tej priliki bo društvo izdalo tudi obširno programsko knjižico z ideološkimi ta statističnimi članki o društvenem delu._
lamo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijak r aH vojaka s
I aparat za oritje, I čopi* za oritje 10 britvic, I milo za oritje. I zobno Metko, 1 zobno pasto, 1 bom. totletnega mila, I doza za milo, 1 steklenica kolonske vode,
stane samo Din 30.—«
Ako želite da Vam pošljemo po pošti aplačajte gornji znesek pius Din *.— aa priporočnlno na ček. rač 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tonrist LOJZE SMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta &
Iz Legije borogkih borcev v Ljubljani. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani bo imela svoj članski sestanek v soboto 28. t. m. ob 20. v restavraciji pri »šestici« na Tyrševi cesti Ker je sestanek zelo važen, naprošamc vse tovariše, da se istega brezpogojno udeleže.	_ u— Smrt uglednega ljubljanskega rojaka. Na Dunaju je 23. t m. umri brat soproge primarija g. dr. Fr. Gttstla, Ljubljančan g. dr. Rihard Honigschmid, vladni svetnik, šef državnega kemičnega pre-izkuševališča v p.
u— Rekorden obisk univerze. Pred dnevi smo poročali o navalu, ki ga je univerza kralja Aleksandra doživela to jesen, kakor še nikoli poprej. Do včeraj se je vpisalo že 2025 slušateljev, številka pa bo po vsej verjetnosti še za spoznanje narasla, ker traja vpisovanje še mesec dni
Dr. J. KALLAY
od 30. X. dalje
redno ordinira
U_Rdeči križ, pododbor ca mesto LJubljano, bo razdelil tudi letos nekaj premoga najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za sv. Miklavža Prošnje sprejema društvena pisarna na Gosposvetski cesti štev. 2/11 samo do 10. novembra t. L Ker ima dru štvo za to akcijo na razpolago le omejena denarna sredstva, je umljivo, da se ne bo moglo ustreči vsem prosilcem. Prošnje naj bodo potrjene od okrajnih načelnikov župnih uradov, občine itd.
u— Za mestne reveže so darovan mojstri Kemične tovarne v Mostah 150 din namesto venca na grob dolgoletnemu tovarišu, delovodji g. Ivanu Findelsenu, rodbini Gregorčič in Kalan sta pa poklonili 200 din namesto venca na krsto g dr. Geiger ju in mestni socialni urad je v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Tri nesreče pri delu. Med velikim številom ranjencev, ki so jih včeraj sprejeli na kirurškem oddelku splošne bolnišnice. so bili tudi štirje delavci, ki so vsak
21, Mrlič na straži, stran 57. Noč, stran 111 io Golobica 113. Vsega skupaj je v tej knjigi pet dobrih del, so pa zato resnično polno vredne Maleševe umetniške tvorbe in daleč nadkriljujejo vsa druga dela, ki so tu objavljena.
Perorisba »Grlici« (7) stran 21 tiskana ▼ rdeči barvi, je napravljena z lepimi, harmonično ubranimi linijami, ki kažejo izmed vseh drugih enakih del, posebno lepoto te Maleševe risbe. S tem listom je umetnik s preprostimi linijami podal resnično podobo majske ljubezni. In tudi harmonična razdelitev prostora je prav dobra. Zakaj neki je upodobil golobici namestu grlic (glej tekst stran 20). tega pa zopet ne razumem? Grlica ima namreč na gornji strani vratu črn obrobek. Nadalje »Mrlič na straži« (glej našo sliko), rjavi tisk linoreza je zelo karakterizirana in močno posrečena Maleševa zamisel. Saj je z najbolj enostavnimi urezi žlebastega dleta podal z vso verjetnostjo grozoto nočnega mrliškega čuvarja, oprtega na svoj križ. Kakor je pa obdelal urezanko v sinjem tisku: »Noč« stran 111 v vseh njemu lastnih detajlih, plastičnega občutja — je podal »Golobico« stran 113 v kar najbolj preprostih linijah svojega ureza čisto in natančno. Obe deli se razlikujeta po tehnični izpeljavi dru go od drugega, vendar sta povezani v neko ubranost 'ega Maleševega izražanja.
(Konec jutri)
E JUSTIN, slikar-grafik
ČEŠKI P A Cr ANINI
Umetnost slavnega češkega goslača lana Kubehka ie bila večkrat prin.erjana genial-
ni, dandanes že kar legendarni virtuozno-sti in sili Paganinija. Zato so Kubehka na-zvali »češki Paganini«. Ta svetovno znani violinist je te dni načel serijo svojih jubilejnih koncertov v proslavo štiridesetlet-nice umetniškega delovanja
Jan Kubelik je bil učenec znamenitega Ševčika. Na svojem prvem samostojnem koncertu dne 1. aprila 1899 je imel vprav triumfalen uspeh. Poslej je štirideset let nastopal na koncertnih podijih Starega in Novega sveta ter si pridobil sloves enega največjih reproduktivnih glasbenih umetnikov sodobnosti. Zdel se je neprekosljiv mojster violine, kakor nekoč »demonični« Genovežan Paganini.
Jubilejni ciklus koncertov, ki jih bo dal Kubelik v Pragi, obsega ves mojstrov obsežni repertoar in v njem je najboljše, kar je bilo sploh kdaj napisano za gosli. Na prvem koncertu, ki se je vršil pred nekaj dnevi v Smetanovi dvorani v Pragi, je izvajal Kubelik isti program, kakor pred štiridesetimi leti: Corelli, Tartini, Paganini. Praški listi poročajo o tem koncertu kot o dogodku v glasbenem življenju Zdi se, da se je sedaj Jan Kubelik dokončno vrnil na domača tla in v službo svojega naroda. Njegov sin je dirigent Češke filharmonije v Pragi.
Iz politične literature. V prevodu Veli-
bora Joniča je izšla v Beogradu knjiga J. Coudriera de Chasegna »Tri Cemberlena«, zanimiv spis o novejši angleški politiki. — Mita Dimitrijevič je izdal 251 strani obsega jočo knjigo »Mi i Hrvati«. — Dr. Vla-dislav Stakič je spisal 305 strani obsega-jočo študijo »Monarhijska doktrina Char-losa Maurasa«. — Vjin Maksimovič je
avtor brošure »Savremena uloga državne uprave v spremanju zemlje za rat«. —
V zbirki »Zlatna knjiga«. (Beograd, Ge-za Kohn) je izšel kot 91. knjiga Murzil-kov »Put patuljaka oko sveta« (novi dnevnik, preveo S. Cikabor).
Češki zgodovinski roman o Dubrovniku. Praška založba Vaciav Petr je pravkar izdala 184 strani velike 8« obsegajoči zgodovinski roman Antonina S r š m k a »Dubrovnik«. Antonin Sršmek je član Mo-ravskega pisateljskega kola v Brnu in je doslej izdal že nekaj knjig verzov in povesti ter dva romana Roman »Dubrovnik« ki je opremljen ob koncu s- podrobnimi opombami zgodovinskega in kulturnega značaja, se odigrava v Dubrovniku sredi 17. stoletja in opisuje z mnogimi zanimivimi podobami življenje v tem mestu pred potresom L 1667, pa sam potres in njegove posledice. K temu delu, ki nam ga je dal avtor poslati, se bomo še. vrnili z obširnejšim prikazom, saj kaže, da je pisec dober poznavalec dubrovniškega mesta in njegove zgodovine ter dovolj resen epik. da je mogel ustvariti pozornosti vredno literarno delo.
V članku »Skrivnostni dr. Sagar (Žagar)« v včerajšnjem »Jutru« je tiskarski škrat besedi »iz Kranjske« spremenil v »iz Kranja«, kar je napaka, ki jo moramo zaradi jasnosti popraviti.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
NE ZAMUDITE prekrasne revijske operete z najslavnejšim pevskim parom na svetu:
JEANETTE MAC DONALD in EBDY NELSON
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
I
i
Film v prelestnih naravnih barvah: KINO UNION — Tel. 22-21
Samo še danes ob 16., 19 21. KINO MATICA tel. 21-24
GUSAR LAFITTE FBEDKIC MABCH
Režija: CECIL B. DE MILLE
Velefilm o drznem gusar-skem življenju.
I
VRAŽJA DRUŽINA
Viktor Mc Laglen. veliki in simpatični orjak, v napeti drami iz velemestnega podzemlja, kjer je doma siromaštvo, beda, strast in zločin ! KINO SLOGA — Tel. 27-80.	» Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
zase postali žrtev dela. Tako je 331etnemu Žagarju Lojzetu Lukšiču iz Kamnika pri Preserju na Zakotnikovi žagi v Kobarid-ski ulici cirkularka izkvečila roko. V skladišču trgovca z moko Bahovca se je skla-danica polnih vreč zrušila na 501etnega skladiščnika Antona Brica, stanujočega na Sv. Petra cesti, da mu je strlo nogo. V Kranju pa se je 191etni mesarski vajenec Karel Cebulj v mojstrovi delavnici s strojem za rezanje mesa urezal v desnico.
u— Obup dijakinje. Mestni reševalci so včeraj dopoldne pripeljali na kirurški oddelek l41etno M. S., hčerko elektrotehnika iz Suvoborske ulice in dijakinjo četrtega razreda II. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti Iz doslej še nepojasnjenih razlogov je skočila z okna II. nadstropja gimnazijskega poslopja, a ker je priletela na mehko zelenico kraj konferenčne sobe, ie ostala ori življenju Dobila pa ie vendar precej hudi notranje in zunanje poškodbe u— Pod voz je padla. Mestni reševalci so včeraj prepeljali na kirurški oddelek 621etno brezposelno dninarico Magdaleno Bremšakovo iz Doba pri Domžalah. Na Marijinem trgu je po nesrečnem naključju zašla pod voz. da ji je zlomilo nogo in ie dobila tudi poškodbe na glavi.
u— Z nožem ga je sunil v hrbet. Na Vodnikovi cesti je v torek zvečer prišlo do zdražbe in pretepa, v katerem je bil nevarno ranjen 371etni zidarski pomočnik Ivan Škrk. V neki hiši se je zbrala pestra družba, da popije precejšnjo mero žganja, ki ga je eden izmed povabljenih prinesel s seboj Med dvema moškima pa je zaradi
neke ženske prišlo do direndaja ki se je pričel s tem. da je nekdo treščil kozarec ob tla Nastal je splošen pretep, v katerem je eden izmed sopivcev sunil Skrka z nožem v hrbet Nato se je družba razbežala, Skrk pa je imel še toliko moči. da se je privlekel do znane Lasanove gostilne, kjer so mu nudili prvo pomoč in telefonirali po reševalce Stražniki so tri udeležence pretepa aretirali, glavni povzročitelj zdražbe pa je pobegnil.
u— J. n. a. k. Edinstvo. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu redni letni občni zbor. Zaradi važnega dnevnega reda vabimo članstvo, zlasti novince da se ga udeleže v čim večjem številu. Odbor. (—) u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. strogo obvezni članski sestanek s predavanjem univ. prof. dr. Ve bra: Masa in in-dividuum. Danes ob 17. se nadaljuje v posvetovalnici govorniški tečaj. — Odbor.
u— Gospode, ki imajo veselje do petia, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dobrodošli danes med 18. in 20. uro. Mestni dom, desno, I. nadstropje. (—)
u — Plesni zavod »Jenko« v Kazini, edina strokovna šola za družabni ples v Ljubljani otvori tečaje za začetnike -dame in gospode — v ponedeljek 30 oktobra ob 20 uri. Oficielni otvoritveni večer nadaljevalnega tečaja z revijo novosti »Boomps a Daisy« in »The Park Parade« bo pa v torek 31. t. m. ob 20 uri. Informacije za posebne ure in vpisovanje od petka 27. t. m. dalje. Dijaki(nje) imajo popust. (—)
Naša ooročfla oo polnoči
Vprašanje izselitve Nemcev Iz Ju
Beograd, 25. okt. p. »Politika« objavlja članek, v katerem se bavi z vprašanjem izselitve Nemcev iz držav južne in jugovzhodne Evrope. Navajajoč izjave nemškega kancelar ja Hitlerja o vprašanju preselitve nemških manjšin naglaša, da bi Izvedba odločitve o tem ustvarila ugodnejšo atmosfero za ohranitev dobrih odnosov med Nemčijo in podunavskimi državami. Manjšine, ki so kakor otoki sredi prebivalstva drugega plemena in jezika, so često s svojim zadržanjem povzročale Incidente med državami, ki so v ostalem v vseh drugih okoliščinah navezane med seboj, da žive v miru in prijateljstvu, čeprav bi bila naloga manjšin, da bi bile vez med državami, v katerih žive, in sosednimi državami, ki jim pripadajo po jeziku in kulturi.
Tudi Jugoslavija Je zainteresirana pri splošni ureditvi tega vprašanja. V Jugoslaviji živi 450.000 Nemcev, in sicer okoli 300.000 v Vojvodini, ostali pa v Slavoniji, Hrvatski in Sloveniji. Na drugi strani je v Nemčiji okrog 150.000 jugoslovenskih sorojakov ln sicer okoli 80.000 Slovencev na Koroškem ter prav toliko Hrvatov na Gradiščanskem. Odločitev kan-celarja Hitlerja bo po njegovi želji vsekakor uresničena. Izzvala je v vsakem primeru ugodne komentarje vseh političnih krogov in tudi tiska v podunavskih državah, ki poudarja, da more ureditev tega vprašanja napraviti konec vsem nesoglasjem med Nemčijo In njimi, kakor se je to zgodilo tudi med Nemčijo in Italijo, kar bo gotovo pripomoglo h konsolidaciji miru in dobrih odnosov v tem delu Evrope.
V beograjskih političnih krogih tolmačijo ta članek .»Politike« v tem smislu, da je napisan v sporazumu z avtoritativnimi krogi in da so najbrže ie v teku pripravljalni razgovori.
Strah madžarskih Nemcev
Budimpešta, 25. okt. br. V vrstah madžarske manjšine so vesti, da bodo tudi madžarske Nemce preselili v Nemčijo, izzvale veliko vznemirjenje. Pojavil se je že cel pokret, ki gre za tem, da bi nemški kmetje ostali na Madžarskem in ohranili svoja posestva in svoje pravice. Nemci gredo pri tem tako daleč, da zapuščajo nemške manjšinske šole, ki jih je ustanovila madžarska vlada, nemške napise itd. Nemški kmetje izjavljajo, da so loren-škega porekla in da jih zaradi tega ni mogoče odpraviti v Nemčijo.
vinske ladje so popolnoma propadli, ako se primerjajo z zadnjo vojno. Podmornica se je izkazala kot orožje, ki ne odloča. Izgube nemških podmornic so zelo velike. Trgovinske ladje, ki so bile dozdaj potopljene, ne predstavljajo niti enega odstotka naše tonaže. Borimo se za načelo dobrih in poštenih odnošajev med narodi. Brez mednarodnega prava ne more biti miru. Odločeni smo nadaljevati borbo vse dotlej, dokler ne napravimo konec sistemu, čegar oblast sloni na neizpolnitvi obveznosti in na sili. Vemo, da od našega obstoja kot svobodnega naroda zavisi tudi svoboda mnogih drugih narodov, ki sodelujejo v vojni neposredno, ali ki morajo prenašati mnoge njene posledice in s trepetom pričakujejo njen izhod. V tem leži pravi pomen turške akcije. Ta primer ima večji pomen kot samo strategičen. Turčija se je opredelila za načelo zvestobe ln poštenja med narodi. Turčija je bila popolnoma dosledna v vsej dobi po vojni. Ko je zahtevala revizijo pogodb, je to zahtevala stalno potom pogajanj in ne s silo. To je politika, katere kulminacij-sko točko predstavlja sporazum, ki je bil svobodno dosežen in podpisan v Montreu-xu leta 1936.«
Lord Eden o položaju
London, 25. oktobra. AA. (Reuter.) Minister za dominione Anthony Eden je nocoj ob 21.15 po radiu označil v svojem govoru položaj z naslednjimi besedami:
»V vojni se ne nahajamo niti dva meseca ln že Hitler nima več iniciative, ker je blokiran od Rusije ln oviran od Turčije Vsak teden, ki mine, pomeni porast mo?' svobodnih demokracij. Nemški letalsUi napadi na našo vojno mornarico in trgo-
Odmevi Ribbsnnt r šefovega govora
London, 25. okt. s. Nocojšnji nemški listi se še nadalje bavijo z govorom zunanjega ministra Ribbentropa in poudarjajo, da pomeni zaključek ene faze vojne in začetek nove. Napisi se glase: Začne se vojna z orožjem. Meč bo odlcč:l. In slično. Essenska »National Zeitung« pravi: Trenutek je prišel, ko se bo vojna obrnila proti oni Angliji, ki je vojno hotela.
Amsterdam, 25. okt. o. Politični opazovalci trdijo, da je sklep nemške vlade o nadaljevanju vojne izzval v Nemčiji zelo mučen vtis, ker so pričakovali, da bo Hitler postavil nove mirovne predloge, Nemški narod je še vedno verjel, da ne bo prišlo do prave vojne proti Franciji in Angliji in ni v Nemčiji prav nobenega navdušenja za nadaljevanje vojne.
Daladier—Gamelin
Pariz, 25. okt. br. Ministrski predsednik Daladier je imel nocoj dolg razgovor z vrhovnim poveljnikom zavezniških armad, generalom Gamelinom. Kakor zatrjujejo, je bil razgovor v zvezi z nemškimi pripravami za ofenzivo, o kateri so očitno danes govorili tudi Hitler, Brauchitsch in Keitel.
Visoko nemško odlikovanje predsednika slovaške vlade
j Berlin, 25. okt. br. Hitler je odlikoval ' 'ovaškega nvnistrskega predsednika z ve-kim križem reda nem kega orla Odliko-anje mu ]'	lanes v Bratislavi sveča-
I no izročeno.