Političen list za slovenski narod.
T« poŠti psrejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljaj Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta S gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V. Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnin-« prejoma opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VreduiStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
JŽJtev. 171.
V Ljubljani, v petek 30. julija 1886.
Letiiilt XIY.
ss
Narod propada.
(Dalje in konec.)
Drugo je, da bi slavna vlada delala ua to, da se en del Zagoreev preseli v Slavonijo. Zagorje je najbolj obljuden del naše dežele, prenapolnjeno je z ljudmi. Od 1. 1841 se je prebivalstvo pomnožilo vsaj za 70%, s časom se bode še više pomnožilo. Narod po Zagorju zarad pomanjkanja posestva ne more več živeti, marveč samo životari, toliko da ne pogine od glada. Kar je boljše in rodovitnejše zemlje tam, je gosposka lastnina, a kar je slabejega in po gorah, to je Zagorca-siromaka. Na tisoče slučajev je, ko nimata mož in žena s peterimi otroci niti enega orala zemlje. Kako je žalostno njegovo stanje, vidi se iz tega, da dela na dan ob svoji hrani za 25, največ za 30 krajcarjev. A to zarad tega, ker je ljudi vse polno, a tovarn pa malo. V Slavoniji pa dobiš težko delavca za 1 gld. brez hrane, ker delavnih moči manjka, dasiravno je mnogo Ličanov, ki delajo za dnino; ako bi teh ne bilo, bi na mnogih krajih ne mogli obdelovati zemljišč. More se reči, da v Slavoniji dela leto in dan 20—30 tisoč delavcev, nekaj Ličanov, nekaj Primorcev.
Ne rekel bi dvakrat, da vstaja 1. 1883 ima svoj vzrok v preobljudenosti. Zagorec je sam s seboj nezadovoljen, siromak je pri vsem svojem naporu, nima o čem živeti! Nekdaj, ko jih je bilo manj, je bilo še mogoče živeti, a sedaj, ko jih je polovico več, kar ne morejo živeti na tem prostoru. Beseda, ktero je izgovoril Zagorec pri vstaji 1. 1883, da je bolje umreti, kakor umirati, stvar do dobrega označuje. Tisti, ki mislijo, da je bila v Zagorji vstaja zarad prevelikega davka, so na krivem potu. Ko bi imel veliko davka, bi značilo to, da ima veliko posestva. Ako pa tega nima, razume se samo po sebi, da davka plačati ne more. Redko kedaj se zgodi, da bi v Zagorji prodali kako posestvo zarad davka, a v Slavoniji se to zgodi tisočkrat. Jaz sam (pisatelj tega) znam za občino, kjer je 200 hiš zapisanih, da imajo biti prodane po javni dražbi, a v davkarskem okraji Novogradiškem je 800 posestnikov, ki imajo 10.000 oralov zemlje, ki imajo prodani biti zarad davka na dražbi.
Davek je Slavoncu neznosen in velik; ima sicer mnogo zemljišč , a ker jih ne more obdelovati zarad pomanjkanja delavnih moči, je naravna stvar, da ne more davka odrajtovati. Iz tega se vidi, kako žalostni odnošaji so tam v Slavoniji. Zagorec in Primorec ima mnogobrojno družino pa premalo posestva, Slavonec pa propada, ker ima premajhno družino pa preveliko posest — obema se slabo godi.
Vlada bi vsikdar morala delati na to, da se polovica Zagoreev in Primorcev preseli v slavonske kraje. V Zagorji, dasiravno je mnogo veleposestnikov, pride na štirijaški kilometer 118 prebivalcev, po celi Slavoniji pa ne več, kakor 26 do 32 prebivalcev.
Sto in osemnajst prebivalcev na 1 kvadrat kilometer in še mnogo veleposestva, bi zamoglo živeti v najplodovitem kraji, kako je pa moč živeti v br-dovitem Zagorji? Znano je, da Nemci tožijo o ne-obljudenji, ako jih pride na eden kvadrat kilometer 85 duš. So tudi kraji, v kterih jih pride na eden kvadrat kilometer 150 duš, a tam so velike tovarne, v kterih je po 1000 in več delavcev. Kolikor nam je znano, je po vsem našem preobljudenem Zagorji le ena sama tovarna. A kljubu veliki industriji tožijo Nemci, da jih je preveč in se radi tega selijo drugam. Zadnje dve ali-tri leta se jih je izselilo blizo en milijon, teh se je nekaj naselilo v dežele Št. Štefanske krone. Iz Ogerskega se selijo, predavši vse svoje posestvo, v Slavonijo. V tem se oni drže, kar jim je svetoval odličen Nemec, profesor narodnega gospodarstva, W. Roscher, v svojem delu: „Kolonien, Kolonialpolitik und Ausvvanderung". On živo priporoča svojim rojakom, da naj se selijo na Poljsko, Ogersko, Hrvatsko, Rumunsko, a posebno v evropejsko Turčijo, kar tudi zvršujejo.
Zato bi nam morala biti prva skrb, da se v zapuščene in neobljudene kraje naš narod, posebno pa Zagorci in Primorci vseljujejo. Ako se ne bodo ti naselili, prišli bodo tujci, kterih je že sedaj skoraj 20% vsega prebivalstva, in tako bodo tujci napolnili prazne prostore. A kam z Zagorci, ki se morajo izseliti naj že bode kamor drago. Ali ne mara v Ameriko? čemu bi se narod potikal po Ameriki in kjerkoli drugod, oddaljen od svojega doma in družine, kjer mu more lastna domovina, ako le hoče,
lahko podati vsakdanje življenje. Ne bi bilo od nas modro in domoljubno, ko bi z nemarnim očesom gledali, kako se nam širi tujec po najlepših in naj-rodovitnejših krajih domovine, a naš narod pa pustimo še dalje v veliki množini v tistih krajih, kjer nikako v tolikem številu živeti ne more. Prašanje v preseljenju Zagoreev in Primorcev moralo bi se de-jati čem preje tem bolje na dnevni red, ker se temu ne bode mogla ogniti, a okoliščine bodo še stokrat slabše. Bodemo li še čakali in premišljevali, da nam Zagorec propade v narodno-gospodarskem, a Slavonec v narodno-političnem pogledu; huje nesreče od te si skoraj ne moremo misliti. Tako govori izveden mož.
Končaje to razpravo, priporoča pisatelj, župnik in zem. kulturni svetovalec Mate Ilijasevič, v prisrčnih besedah deželni vladi, da naj vzame v pretres vprašanje o preselenji dela hrvaškega naroda v Slavonijo, dokler je ne preplavi tuje prebivalstvo, oso-bito pa vprašanje o hiranju in pešanju hrvaškega naroda, ter pravi: „Ako se kje prikaže živinska kuga, stori se vse mogoče, da se zlo odvrne, zakaj bi pa tukaj odlašali pomoči, ko se širi pošast, ki razjeda, kakor filoksera narodno življenje," Stvar je vsekako važna, da bi hrvaški rodoljubi pred vsem morali ozirati se na taka vprašanja; kaj namreč hasne, staviti narodni dom (v širjem pomenu), ako se mu podlaga spodkopuje; močnejši sosed bi danes ali jutro vtegnil reči: Pa kaj hočete vi, ko vas je dan na dan, leto na leto manj? Etnografi tudi trdijo, da iz enakih vzrokov, kakor v Slavoniji, propada tudi madjarski narod, ki prebiva po najrodo-vitnejših krajih Ogerske, da v glavnem mestu Ogerske so silno žalostne razmere, kar se tiče nravnega življenja. Narod pri korenini (po družinah) nezdrav, nima prihodnosti.
Take žalostne razmere so tudi po nekodi na Francoskem, ker se ljudstvo ne množi. Poglejmo pa nasprot Rusa, ki se seli v Azijo. Navadno ima zakonski par po 10—15 otrok. Sv. pismo nam to prav lepo pove, rekoč: „Rod pravičnih bo blagoslovljen." — Krščanske narode proti jugu ostrupil je mohamedan; turška gnjiloba pa se je širila in osmra-dila je celo Evropo.
LISTEK.
Angleške naselbine in katoliki.
Kulturni boj na Pruskem je sicer prenehal, a katoliki obračajo svoje oči tudi na nemške naselbine na zahodnem bregu Afrike, na Kamerun in na vzhodnem v Zanzibar, in si bodo prizadevali, da se tudi tam odpre pot misijonarjem. Ako se jim je domil nekaj povrnilo, vendar zarad tega ne pozabijo svojih bratov, bodisi na Poljskem, bodisi v Kamerunu.
Poleg tega so tudi sv. oče v svojem pismu do škofov povdarjali, naj se izrede mlade moči za naselbine, ktere sedaj snujejo vse velevlasti, v novejših časih pa še posebno nemška država. V tem se vidi, da sv. oče potrdijo prizadevanje katolikov, ki želč duhovnih redov v nemške naselbine, ker sv. oče dobro vedo, da še le v desetih letih bode komaj odpravljeno pomanjkanje duhovnov. Menda je sedaj tudi pravi čas, da bi se katoliški cerkvi
kaj privolilo, ko so sv. oče zadevo zarad naselbin tako modro rešili.
Tudi Angleška je imela kulturni boj za časa Elizabete, Oromvela in Oranijevca. Tačas je bil angleški narod rešen jarma papeževega trinoštva, uporna Irska naseljena, gospodarstvo angleško nad morjem pa vtemeljeno. V tistih časih je Angleška imela tudi postavo za redove, ki je bila izdana zoper jezuite", a raztegnjena zoper vse sorodne redove in jezuitske mašnike.
Ko se je zvedlo 1. 1581, da sta dva jezuita prišla na Angleško, predlagali so v parlamentu postavo, da naj se bojuje z večo strogostjo zoper namere papeževe. Papež je poslal dva jezuita v deželo, tako so predlog vtemeljevali, da bi osnovala krivo vero in pod nje imenom vstajo. Postave so bile sprejete; za izdajalce domovine so proglasili jezuite in vse jezuitske mašnike in vse tiste, ki jim pomagajo in jih pod streho vzemo. Zoper presto-povalce izdane so bile tako stroge postave, da bi bila katoliška vera v malo letih do dobrega vničena, ko bi jih bili izvrševali ali mogli izvrševati. (Liugard,
History of England VI. Ed. VI. vol. p. 165.) — V Indiji sicer ljudje za druzega niso na svetu, nego da jih Angleži žulijo in gulijo, a tudi tam so veljale postave, dane zoper katolike. Marshal piše o tem po poročilih angleških protestantov: Prote-stantovska cerkev sicer v Indiji malo napreduje. Včasih se kdo spreobrne, pa v naopačnem smislu. Nekteri Angleži so postali katoliki, med temi sin Sira Henege Finch-a in nekteri mohamedanci. Vlado je pa to tako razjarilo, da je sklenila zoper nje rabiti kazenski zakon kraljice Elizabete. Ko je toraj zvedela, da je John de Gloria, portugijski svečenik, krstil Matthev-a, sina umrlega lajtenanta Thorpe, tožili so ga veleizdajstva, ker je človeka papežu pridobil.
Angležem pa niso bili tačas državni sovražniki le samo katoliki, marveč tudi puritani; Anglija jim ni mogla biti dalje zavetišče. Po drugih deželah v Evropi niso bile take razmere, da bi bile ljudi mikale k izseljevanju. A v deželah na novo odkritih onstran oceana so varno zavetišče in up vesele pri-
hodnjosti. Angleški kralj jim je podaril deželo ob

■
V Ljubljani, 30. julija. IVotranje dežele.
Za liadet«ky-jev spomenik jeli so tudi nabirati med madjarskimi bonved-častniki. V enem teh pozivov povdarja se misel, da je sedanja vojna moč posedla dedščino prejšnje, s tem je pa tudi prevzela častno dolžnost, da po zasluženji slavi in potomcem ohranuje vse tiste velike može države, ki so s svojo hrabrostjo in s svojim junaštvom pripomogli domovini k slavi, ter so si ob enem za ogersko državo nevenljivih lavorik pridobili. Prav tukaj ima pa Radetzky prvo besedo, in zato se je pač nadjati, da se bo gibanje sedaj v tem smislu med pravimi Madjari pričeto, toliko razvilo in razširilo, da bode najlepši sad rodilo. Da bode pa vspeh tem lepši, prirejajo naj se veselice in javne zabave, kterih čisti dohodek naj se nakloni zakladu tega spomenika. Prav posebno veselo znamnje domoljubja bode pa še, če se bodo tudi honved-čast-niki aktivni in neaktivni vdeleževali takih veselic in v pravi vzajemnosti z meščani in častniki stalne armade iz novega pripomogli k dobremu sporazum-Ijenju ined armado in meščanstvom. Prav grdo je pa, kar v tem oziru piše ciganski list „Badapesti Hirlap", češ, da naj Radetzky-ju le napravi spomenik, kdor hoče, saj je bil mož vrl poštenjak, na kterem tudi Madjari ne morejo slabe dlake najti. Spominka mu pa Madjari ne bodo postavljali, pravi ciganski list, ker uboga madjarska dežela za Dunajske spomenike nima denarja. Sram naj jih bo ciganskih pisačev »Budapešti Hirlapa", naj si le patent vzamejo na to svoje novo domoljubje.
„Debreczen", list skrajne levice na Ogerskem, piše: »Nismo dali povoda, da se na Dunaji tako z nami postopa, in kedar pride do razpora.v pred Bogom mi ne bomo odgovorni za prelito kri. Zenjic, kedar srp in koso vihti, misli na tisti čas, da bode zopet koso zravnal. Mi smo že s kosami oboroženimi možmi dobro oboroženo cesarsko vojno vjeli. Enoglasne volje naroda tudi na Dunaji ne morejo prezirati. (»No, počakajte malo, da minejo pasji dnevi, potem bode že bolje!")
Vnanje države.
Ako so vesti, kakor jih »Graždanin" prinaša, resnične, je ravno kar v Varšavi na rusko-poljskem vse polno pruskih ogleduhov, kteri se pod raznimi krinkami v deželo vrivajo. Večinoma pridejo kot delavci tjekaj, če tudi so vsemu drugemu bolj podobni kakor delavcu. VeČKrat taki tiči prav pridno rabijo svoj dnevnik, v kterega prav vestno zapisujejo svoje opazke, ki jih potem na Nemško pošiljajo. Na ta način so menda že vso Varšavo in okolico popisali. Rusija se je svoje dni nad Poljaki hudo pregrešila, in se ji sedaj tista pregreha več ali manj že vtepa. Boječ se, če prav po nepotrebnem, da bi ji Poljaki čez glavo ne prirastli, jela je med nje naseljevati Pruse, posebno ob zapadnih deželah. Komaj pa je Rusija tem ljudem prst pokazala, so jo tudi že za celo roko zgrabili. Jeli so cepati v deželo drug za drugim in vedno več jih je bilo. Dandanes jih je pa že toliko, da Rusi malo pomišljujejo, kaj to pomeni. Posebno ob Visli jih vse mrgoli. Da se Nemec nikjer ne zvrže po narodu, med kterim živi, vemo že iz lastnega prepričanja in skušnje, in to tudi Rusi sedaj skušajo. Kakor so poprej mislili Poljake z Nemci pokoriti, tako bodo morali jih sedaj z Rusi izganjati, če se bodo hoteli germanizacije rešiti. Začeli so s tem receptom že v svojih iztočnih pokrajinah, od koder se že čuje jok in škripanje z zobmi po nemških krogih, če tudi ni še taka sila, kakor pa je vpitje. — Nam pride pa v trenutku še nekaj druzega na misel. Kaj pa, ko bi Prusija res na vojsko z Rusijo mislila? V tem slučaju bi imeli nemški naseljenci ves drugi pomen in namen, kakor pa jim ga Rusi pripisujejo. Mar li je že kdo pri nas
v Avstriji pozabil, kako se je godilo in koliko Prusov naseljevalo v Avstriji nekaj časa pred 1. 1866? Ce so drugi pozabili, Moravci iu čehi gotovo niso in menda višji vladni krogi tudi ne. Et meminisse sat! Da, na minule dogodke se spominjati, ne škoduje; mnogokrat so to naznanovalci prihodnjih.
Med Bolgarijo in Turčijo se nekaj plete, kar nohenemu neče prav od srca, ne Bolgaru in ne Turku. V smislu turško-bolgarske pogodbe bi imeli obe državi imenovati svoje može ali komisarje, kteri naj bi pregledali iztočno-rumelijski organični štatut in kar bi Turčiji ne vgajalo — popravili. Pregled naj bi se vršil v Filipopelju. Turčija je v ta namen že izbrala dva svojih dostojanstvenikov, kterih si pa v Filipopelj ne upa poslati, ker se boji, da bi jih Bolgari ondi spodobno ne sprejeli. Bolgarski knez pa ni še nobenega določil, ker se mož vendar-le kolikor toliko Rusov boji, da bi ga vzeli v roko. Obljubili so mu namreč že zdavnej, da kakor se bo le količkaj še ganil proti Rusiji in Turkom na ljubo, mu bodo pokazali, kdo je gospodar v deželi. Prav zarad tega bila je nedavno tudi bolgarska deputacija Dri ruskem generalkonzulu. Koliko je pa opravila, ni še znano. Resnično pa je, da se bodo Rusi prve priložnosti poslužili, da bodo Bolgare za lase zgrabili. Ta bi jim bila kakor nalašč.
Nemec dela povsod sitnosti, ali pa če hočete raje, ima po celem svetu srečo! Še celo iz Carigrada čujejo se pritožbe, da ondi Nemci druge narodnosti spodrivajo. Najhuje kriče v tem oziru Lahi in se pritožujejo, da jih Nemci iz dosedanjih stališč odrivajo. Laški minister-rezident, baron Gal-vagna, si sicer mnogo prizadeva, da bi Lahom stališče ohranil; vsak teden obiskuje velikega vezirja in mu svoje podanike priporoča, toda mož govori gluhim ušesom. Saj vemo, kako da je v Turčiji. Obljubi se vse, ne stori pa ničesar! V turški armadi služi tudi več nemških častnikov, kterih Lahi tudi ne morejo živih videti. Sovraštvo do teh od-ličnjakov se je pa v najnovejšem času med Lahi še podvojilo, odkar jih je sultan ob poslednjih baj-ramskih praznikih javno pohvalil, kako točno da mu opravljajo službo. V dokaz svoje zadovoljnosti jim je plačo na mesec kar po 50 lir v zlatu povišal in pa novo pogodbo zopet na štiri leta z njimi sklenil. Nemški častniki so jo podpisali le z opazko, da, če bi se v tem čašu kaka nemško-ruska vojska napravila, vsi od kraja izstopijo in domu hite, proti Rusu boriti se. Lahko si nam je misliti, da so ti junaki na svojem sovraštvu do slovanstva še mnogo pribrali, odkar so v službi zakletega sovražnika našega.
Na Francoskem hočejo nekteri v sedanjem vojnem ministru Boulanger ju nekakega Napoleona I. najti. Boulanger in Napoleon L! Kdo se ne bo smejal? Boulanger se sam nekako tako dvomljivo obnaša, so pa tudi ljudje na Francoskem, ki to verujejo, kakor na svojo smrt. Saj je celo vrednik „Figarov" šel Olemenceau-a in Rocheforta izpra-ševat, če je li res, da misli Boulanger Napoleona I. posnemati in da ga vlada pri tem podpira ! Clemen-ceau je rekel, da je taka misel- neumna kot noč. Boulanger je sicer dober vojak, toda manjka mu vsega tistega, kar je Napoleon imel in se veleum imenuje. »Mi Boulangerju popolnoma zaupamo, pristavil je še Rochefort in ga bomo podpirali, dokler se bo sedanje poti držal. Z Napoleonom primerjati ga, je pa silno abotno in vrlo malo zdravega razuma kaže." Boulanger si bo pač dvakrat in trikrat premislil, preden bo mislil v Napoleonove stopinje stopiti.
Iz Amsterdama došlo je nekaj, če tudi prav malo novic o uličnih rabukah, ki so jih ondi socijalisti provzročili. Odkritosrčno rečeno, so taisti splošno revolucijo nameravali; če bi se jim bila posrečila, zažgali bi polagoma vsa mesta, kajti socialističnega smodnika je po celi Evropi silno veliko natresenega in to pred vsakim pragom nekaj. Da se nizozemskim socijalistom to ni posrečilo, gre v prvi vrsti hvala amsterdamskemu redarstvu, ki se je v
zalivu Massaehusetts in 350 ljudi je odjadralo preko morja. Tje so se hotli podati tudi drugi odlični možje, ko je Land znal povelje dobiti pri tajnem svetovalstvu, da se ima zaprečiti to preseljevanje. Glavarji puritanov tačas pač niso mislili na vstajo, marveč hoteli so le trinoštvu vbežati. Razglas 1. maja 1638 pravi, kralj je zvedel, da se hoče več ljudi podati v Novo Anglijo, da bi se odtegnili cerkveni veljavi, zato se zapoveduje, da se nihče ne sme izseliti, razen ako prinese spričalo od anglikanskega duhovna. Land pritožil se je „nad ljudmi, ki hite v Ameriko, ko bi jih potrebovali na Irskem". Zakaj so pa šli radi v Ameriko? Puščava jim je bolje vgajala, kakor trinoštvo na Angleškem.
Taka je bila angleška kolonijalna politika ob časih kulturnega boja, kar se tiče nje verske strani. Mislili so, da je do notranjih državnih sovražnikov in do kolonistov vse privoljeno, dokler so ni angleška državna velemoč spametovala o priliki, ko je hotla obdaciti amerikanske kolonije. Mar li Angleška ni imela pravice vladati po naselbinah po sklepih angleškega parlamenta? Na to odgovori Macaulay,
angleški zgodovinar, (Essays, London 1874, pg. 807), da so največ angleški državniki tiste dobe mislili, da britiška vstava ni stavila mej postavodajalni oblasti kralja, lordov in poslancev nad vso britiško državo. Parlament, rekli so, je postavno ravno tako pooblaščen, Ameriki naložiti davkov kakor učiniti kaj neumnega in hudobnega, n. pr. konfiskovati premoženje vseh trgovcev v Lombard-Streetu, ali obdolžiti državi podložne izdajstva, niti poslušati prič in zagovornikov. Konfiskacija najbolj goropadna ali obsodba ima isto veljavo, kakor postava o strpnosti in »Habeas Corpus Akte". Ali postavodajalce mora nravna dolžnost siliti, da se zdrže sistematične konfiskacije, uprav iz tega vzroka bi se bili imeli zdržati obdačanja amerikanskih naselbin. To so bila, pravi Macaulay, prava načela, ktere je Burke več let trdil v govorih, in nekaj teh bode še živelo, dokler bode angleški jezik na svetu.
(Konec prih.)
tem slučaji v pravem pomenu žrtvovalo svojemu poklicu. Na svete Ane dan ob 5. popoludne jele so so zbirati prve tolpe na Rembrantovem trgu, med kterimi je bilo največ delavcev in pomorščakov. Ni dolgo trajalo in rabuka se je pričela s tem, da so se na več krajih kar h krati za prazen nič jeli z redarji prepirati. In tudi to ni bilo druzega, nego zgolj pesek v oči, s kterim so redarsko pozornost ■ mislili od pravega namena odvrniti; kajti prav ab tisti uri valila se je poglavitna tolpa socijalistov iz vseh cest in ulic proti Kalverstraatu. Kalverstraat je ena najži-vahnejih cest Amsterdamskih. Ondi so si takoj napravili barikade (pregraje) iz razne stavbarske tvarine ki je ondi ležala. Barikade so postavili po vseh tistih ulicah, ktere so bile v zvezi z borznim trgom. Takoj na to prijeli so socijalisti redarje, ktere so vedno bolj nazaj odrivali. Vsled tega polastil se je občinstva nepopisljiv strah! Župan vidoč, da se tukaj z lepo nič ne bo opravilo poslal je takoj k vojaškemu guvernerju po pomoč, ktera mu je tudi kmalo došla v treh kompanijah pešcev in enega škadrona konjikov. Vsi so imeli nabite puške. Vojaški zapovednik je takoj na to zahteval, naj se odmah odpravijo barikade, na kar mu je nakopičena drulial s kamenjem iu strelanjem odgovorila. Več vojakov bilo je h krati ranjenih. V takih okoliščinah pač vojakom tudi ni druzega kazalo, kakor streljati začeti ter silo s silo zatreti. Na mah se je 15 socijalistov jelo v krvi valjati. Boj, ki se je na to vnel, trajal je celo noč po ulicah. Vojakom se je le s težavo posrečilo barikade odpraviti, pa menda še ne vseli.
Izvirni dopisi.
Iz Boh. Bistrice, 27. julija. Prelepa Gorenjska, z njenimi naravnimi krasotami, povabi vsako leto obilo ptujcev na razvedrilo. Tudi pisalca teh vrstic je izvabila iz mestnega zidovja. Kakor vsako leto, tako se podam tudi letos na deželo, da se pljuča vsaj nekoliko oproste zaduhlega mestnega ozračja. Ko pospravim in povežem potrebno v potno torbo, odrinem jo na kolodvor, kjer si za male novce kupim pravico, peljati se do Lesec, od tam pa jo pčš lahko mahnem do Bohinske Bistrice, kajti tu sem se namenil bivati kacih 14 dni. Prvi sprehod v Bohinjski Bistrici me pripelje v cerkev, kjer se zahvalim sv. Miklavžu za srečno vožnjo, sicer ne pomorsko, pač pa nič manj nevarno po železnici. Krasna cerkev, zares prava hiša božja je to. Res, Bohinjce je stala mnogo denarja in truda, zato pa smejo tudi ponosni biti na njo. Vsa cerkev je kaj zalo izdelana, ravno taka pa je tudi njena notranja oprava. Omenim naj le kip sv. Miklavža v velikem altarji in pa dva kaj krasno iz belega cement-marmorja narejena Kerubina, ki pred tabernakeljnom klečita. Vse te podobe, kakor tudi angelja, ki stoji na grobu sestre g. župnika, je izvršil domač umetnik g. Jožef Grošelj. Po vsej pravici se sme imenovati umetnik, ker podobe njegove so že tako izdelane. da bi jim, tako mislim, tudi noben strokovnjak ne mogel kacega posebnega nedostatka očitati, bodisi v tehničnem, ali v kakem-koli oziru. Spominjam se tudi, da sem v Celovcu videl ravno od tega umetnika angelja naravne velikosti in to na grobu g. Pobašnika. Reči moram, da je tudi ta kaj izvrstno izdelan. Sploh po delih soditi, mora omenjeni gospod kaj marljiv delavec v svoji stroki biti. No, pa saj ni še dolgo tega, kar ga je nekdo v »Slovencu" hvalil zarad izborno-krasno izdelanega razpela, ktero je bilo v Ljubljani na ogled razpostavljeno. Ne morem se zdržati, da bi pri tej priliki ne grajal onih, ki imajo navado vsako reč le na ptujem naročevati, domačine pa prezirati. Res, ptuji izdelki so mnogokrat pač dragi, a lepši niso, če ne celo slabši. Pustimo vendar enkrat to razvado, ter ne dajajmo ptujcem kruha, kterega domačim pritrgujemo, da nas potem v hvaležnost pitajo z barbari in enakimi priimki. Ali mar nimamo domačih moči na razpolaganje, bodisi v slikarstvu, kiparstvu, ali tudi v druzih uraetnijskih strokah? Geslo nam bodi povsod in v vsem: »Svoji k svojim." —c.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
VIL Gosp. zbor. svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o ulogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajarskem, naj bi kranjska trgovinska zbornica podpirala njegovo prošnjo, ktero je predložil obema zbornicama državnega zbora in ministerstvu za poljedelstvo in trgovino.
V tej prošnji se povdarja, da je najvažnejši korak za resnično varstvo avstrijskega kmetijstva, oziroma živinoreje ta, da se je meja ruski in rumunski živini zaprla. Trgovina z živino je oživela in počasi se je začelo povzdigovati kmetijstvo in z njim v zvezi stoječa obrtnija.
A to ni dolgo trajalo, živini je cena zopet padla. Vzrok temu je bil, da se je loja mnogo v Avstrijo uvaževalo. Cena avstrijskemu loju je padla in s tem tudi cena živini, cena mesu je poskočila, ker je mesar moral drugod iskati denar, kterega je pri loju izgubil.
Akoravno je živina dober k*up, je vendar cena mesu visoka in nepremožnemu prebivalstvu je težko kupiti si mesa. Dobiček pa ima inozemski uvoz. Pričakovalo se je, da se bode vlada na to ozirala in vse storila, da se odvrne škoda. A to se do zdaj ni zgodilo, in časopisi so celo pisali, da se namerava uvoznina na loj odpraviti. Ko bi se uvoznina na loj odpravila, bi se s tem le delalo na korist inozemskemu kmetijstvu, domačemu pa na kvar. Z ozirom na navedene razloge prosi, da bi se uvoznina na loj in živalske masti na 12 gold. povečala.
Odsek z ozirom na to, da je prošnja štajarske kmetijske družbe utemeljena in so jednake razmere tudi na Kranjskem, predlaga:
Slavna zbornica naj jo pri državnem zboru in vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu podpira.
Predlog se sprejme.
VIII.	Gosp. zbor. svetnik M. P a kič poroča o prošnji mestne občine Črnomelj za dva nova semnja z živino in blagom. Jednaki prošnji predložili sta se zbornici že 1. 1870 in 1877 in sta ostali brez priporočila, ker je v črnomeljskem okraji dosti semnjev in ima mestna občina Črnomelj sama že 7 semnjev. Ker se zdaj razmere niso spremenile, se ni pokazala nikaka potreba za več semnjev. Ker opravičene občine ugovarjajo tej dovolitvi in tudi c. kr. okrajno glavarstvo prošnje ne priporoča, toraj ni nikakega gospodarskega povoda za pomnožitev semnjev.
Odsek toraj predlaga: Zbornica naj nasvetuje, da se prošnji ne ugodi.
Predlog se sprejme.
IX.	G. zbor. svetnik Pakič poroča o prošnji občine Srednja Vas za dovoljenje dveh sejmov z živino in blagom v vasi Kovlerji. Ker ima občina Srednja Vas že dva sejma z živino in blagom, ker je v bližnjem mestu Kočevje na leto 9 sejmov z živino in blagom, v neprostranem sodnem okraji Kočevskem pa 7 živinskih in 81 sejmov z živino in blagom, ni iz gospodarstvenih ozirov nobene potrebe, naj bi se število sejmov pomnožilo. Z ozirom na to in ker so se opravičene občine tudi izrekle proti pomnožitvi sejmov, predlaga odsek: Slavna zbornica naj se izreče proti prošnji.
Predlog se sprejme.
X.	G. zbor. svetnik J. Žitnik poroča o prošnjah dveh obrtnikov, naj bi smela obrt brez postavnih svedočb nastopiti in samosvojno izvrševati, ker sta oba obrtnika dokazala, da sta že dalj časa samosvojno izvrševala dotični obrt in bi ga zopet rada zvrševala in njijini prošnji podpirata tudi okr. glavarstvi; odsek z ozirom na trg. ministerstva ukaz z dne 14. januvarja 1884, št. 4698, ex 1883 predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli predležeči prošnji pri vis. c. kr. deželni vladi priporočati.
Predlog se sprejme.
XI.	G. zbor. predsednik poroča o dopisu orijen-talskega muzeja na Dunaji z dne 13. febr. 1886. Dopis slove: Vprašanje o prestrojbi orijentalskega muzeja v splošen trgovinsk muzej je že dalj časa vodstvo zavoda temeljito pretresovalo. Potrjen v tem prizadevanji bil je ravnateljski svet po splošnem propadanji trgovine, ktero sili vse kulturne narode, misliti na to, kako bi se dala trgovini in prometu nova krepka pobuda. Iz tega vzroka je ravnateljski svet sklenil, s tem predmetom pobliže se baviti ter je ravnatelju naročil, naj predloži nasvete, kako bi se mogel izvesti označen načrt.
Ti nasveti so se izrazili v programu, kterega je ravnateljski svet sprejel in ga Nj. ces. visokost prevzvišeni gospod nadvojvoda Karol Ludovik, muzejev pokrovitelj, odobril.
Z ozirom na visok pomen nameravanega čina za domačo obrtnijo in našo trgovino, izvolil je v ta namen prevzvišeni pokrovitelj sklicati enketo, ktero je slovesno otvoril Nj. cesarska visokost sam.
Naloga te enkete ima biti, da ravnateljskemu svetu muzeja naznanja vse one želje, ktere se prikazujejo v najbolj udeleženih krogih glede oživo-
tvorenja trgovinskega muzeja. Podlaga tem posvetovanjem bode omenjeni program in se bodo tudi primerno uvaževala ona mnenja z ozirom na organizacijo bodočega zavoda in sredstva v prospeh trgovine z inozemstvom, ktera nameravajo razširjenje in zboljšanje tega programa.
Usojamo se slavno predsedstvo trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani povabiti, da pošlje de-legiranca k tej enketi, ktera se slovesno otvori dne 25. februvarja ob 11. uri dopoludne v sednici do-lenje-avstrijske trgovinske in obrtne zbornice, I. Wipplingerstrasse št. 34.
Gospod zbornični predsednik izjavi konečno, da se g. zbor. svetnik Ivan Baumgartner kot poslanec zbornice udeleži te enkete. Predsednik je to že naznanil orijentalskemu muzeju.
Zbornica vzela je to vest z živahnim odobravanjem v znanje.
XII.	G. zbornični predsednik, Josip Kušar, nadalje naznanja, da je g. zbornični svetnik, Karol Luckmann, kot odposlanec trgovinske zbornice odpotoval k enketi, ktera se je pričela dne 23. febr. 1886 ob 10. uri dopoludne na Dunaji. Tej enketi je namen, posvetovati se o državnoželezniškega sveta sklepu, kterega je sklenil v seji dne 26. okt. 1885 in kteri slove:
„Visoka vlada se naprosi, da dela na to, da se pri lokalnem in avstro-ogerskem prometu tarifi za moko in žito tako vravnajo, da se odpravijo pritožbe raznih posestnikov mlinov; skliče naj se iz onih kronovin, kjer se vrši ta obrt, enketa strokovnjakov, da se posvetuje o vravnavi tarifov z ozirom na vplivanje na mlinarsko obrt; v to enketo naj se pokličejo tudi zastopniki vdeleženih železnic in člani državnoželezniškega sveta."
Zbornica vzame to naznanilo z velikim zadovoljstvom v znanje.
XIII.	G. zbornični svetnik Fr. Hren poroča, kaj so storili trgovci z lesom na Dunaji zarad znižanja vožnih tarifov za les.
Dne 1. februvarja t. 1. bila je deputaeija pri gospodu trgovinskem ravnatelji c. kr. priv. južno-železniške družbe, Packenyju, da mu razloži, kako se škoduje lesni obrtniji v Kranjski, Koroški in Štajarski s tem, da se je za gališki les za kilometer nastavil tarif 9 kr., za kranjski les pa 33 kr.
Dne 3. februvarja t. 1. bila je deputaeija pri g. baronu Czediku, predsedniku državnoželezniškega sveta in dne 4. februvarja pa pri nj. ekscelenci g. trgovinskem ministru baronu Pinotu. Zadnji je deputaciji dejal, naj mu predloži svoje težnje pismeno, in sicer naj se predložijo te potom trgovinskih in obrtnih zbornic.
Stavila se*je dalje prošnja, naj bi se tarifi ne nastavljali brez sporazumljenja z državnoželezniškim svetom.
G. zbornični predsednik izreče zahvalo gospodu zborničnemu svetniku Hrenu za poročilo in omenja, da se je zbornica že večkrat potezala in se bode še za znižane tarife.
Domače novice.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Č. g. Simon Ažman, dosedaj zarad bolehnosti začasno umirovljen, dekretiran je za kaplana v Šmarije pod Ljubljano; č. g. Matija Kadunc dobil je župnijo Koprivnik, in č. g. Franc Dolinar, župnik na Trati, gre za stalno v pokoj.
(Dva misijonarja) bivata ravnokar v beli Ljubljani. Prvi došel nam je od daleč tamkaj, kamor nam solnee zahaja, iz severne Amerike, in ta je prečastiti gosp. o. Severin Gros, iz reda sv. Benedikta in generalni vikar. Drugi pa je iz nove Avstrije semkaj došli preč. gosp. dr. Anton Jeglič, kanonik v Sarajevom.
(Katoliška družba) ima prihodnji torek (3. avgusta) na Rožniku sveto mašo za žive in mrtve družbenike ob 5. uri zjutraj z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe.
(Na jutrašnjo slovensko predstavo) v deželnem gledišči še enkrat opozorujemo s povdarkom, da so večje uloge vse v jako spretnih rokah; glavni ulogi pa v mojskerskih rokah gospice G ust i Nigri-nove, Belograjske igralke na kraljevem srbskem gledišči, in pa gospoda Borštnika, ki se je nedavno iz Dunaja povrnil konservatorij dovršivši.
(Aktivni častniki) kranjskih dveh brambovskih batalijonov št. 24 in 25 v Ljubljani zložili so 17 gld. 50 kr. za Radetzky-jev spomenik. Vsega skupaj je do sedaj nabranega denarja izkazanega 89.498 gld. Spomenik bode pač velikega maršala in starega poštenjaka Radetzky-ja vreden, kar se mu tudi spodobi.
(Za Radetzkyjev spominek) darovali so tukajšnji vrli veterani iz družbene blagajnice 60 gl. Vrh tega sklenili so pa še med seboj nabirati, kjer bo lahko vsak dal, kolikor bo lahko. Saj je rekel nadvojvoda Albreht, da je krajcar reveža, delavca in rokodelca ali revnega obrtnika pri tem spome-neniku prav toliko vreden, kakor zlato bogatina,
(Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu) tukaj razpisane so za davkarije na Kranjskem sledeče službe: služba davkarja v IX., oziroma kontrolorjeva v X., oziroma adjunktova v XI. razredu do 10. sept. 1886.
(Nova cerkev) blagoslovila se bo v nedeljo 1. avgusta v Zelimljah.
(V Zagorji) so se jame vžgale, ob življenje dosedaj še nihče ni!
(Za župaua Dobrunjske občine) izvoljen je bil včeraj zopet g. Kor bar, po celi Ljubljanski okolici dobro znana in jako priljubljena oseba.
(Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Kamniku). Šolsko leto Dričelo se je 23. sept. 1885, sklenilo pa 27. julija t. 1. Prihodnje šolsko leto prične se dne 17. septembra t. 1. Poleg voditelja, def. nadučitelja g. Val. Burnika in kateheta č. g. p. Romvalda Jereba, poučevali so na tej šoli vse trije gg. učitelji. Učencev bilo je v začetku šolskega leta 218, koncem pa 211. V ponavljavno šolo hodilo je 16 učencev. 20 učencev učilo se je prav dobro, 120 dobro in 71 slabo. Obrtno-nadaljevana šola dobila je med letom 485 gld. podpore.
(Iz letnega sporočila čveterorazredne ljudske sole v Škofji Loki) povzamemo, da je na imenovani šoli v minulem šolskem letu podučevalo z voditeljem, def. nadučiteljem, g. Fr. Papa-jem, in kate-hetom, č. g. Fr. Rihar-jem, 5 učnih moči. Praktični vspeh poduka v kmetijstvu pokazal se je posebno v nabiranji škodljivih mrčesev in hroščev, za kterih nabiranje so trije učenci te šole dobili od slav. čebelarskega in sadjarskega društva v Jesenicah razpisana darila v zlatu in srebru, znesku 21 goldinarjev 70 krajcarjev in še vsak letnik 1885 lista »Slovenski čebelar in sadjerejec." — Šolo obiskovalo je v začptku šolskega leta 317, koncem leta pa 300. Prav dobro učilo se jih je 64, dobro 116 in slabo 90; 30 oglasilo se jih je za prestop v višji bližnji razred. Za prestop v srednje šole oglasilo se jih je 15. Prihodnje šolsko leto prične se 16. septembra t. 1. s slovesno sv. mašo.
(Izpraznjenih je) več deželnih ustanov po 50 gld. na leto za uboge hirajoče deželane. Deželni odbor je z okrožnico od 27. decembra 1. 1882 pod št. 6011 vsem župnijskim uradom in županstvom na Kranjskem objavil, komu in pod kterimi pogoji so te ustanove namenjene in kam se je treba obrniti za podelitev teh ustanov.
(Volilni shod) bo v nedeljo 1. avgusta popoludne ob treh pri sv. Trojici v Slovenskih goricah v gostilni g. Peklarja. Gosp. dr. Radaj poročal bode o svojem delovanji v državnem zboru in g. kanonik dr. Gregorec se bo predstavil kot kandidat za poslanca v državni zbor.
(Nižja gimnazija na Ptuju) šteje letos koncem leta 118 učencev. Spričevalo z odliko je dobilo 12, s prvim redom 76, z drugim 17 in s tretjim 7 učencev. V poročilu se nahaja lepa razprava prof. Fr. Železingerja o rokopisih Tacitovih. Kakor na drugih gimnazijah, tako tudi na tej ne diši Nemcem učiti se slovenskega jezika, kajti iz vseh štirih let se ga je učilo samo 14 nemških učencev. No, bodi jim! Slovenci pa naj bi se vsi učili nemščine. Ravnopravnost kaj li!
(Duhovne spremembe v Lavantinski škofiji.) Č. g. Franc Šalamon gre za provizorja k sv. Jakobu v Slov. Goricah; na njegovo mesto v Hoče pride novomašnik, č. g. Ivan Zadravec.
(Prečast. gosp. Karol Hribovšek), spirituval v Mariboru, je imel nesrečo, da je iz voza padel ter se močno poškodoval.
(Srebrnica v Bosni.) Po prijateljskem naznanilu izvemo, da v južni Bosni je kraj »Srebrnica" pravo ;ime in resnica". Ime, se zna, je že starodavno; da je pa v obližji srebrna ruda, (ali saj je bila) se marsikomu niti sanjalo ni. V novejših časih so vendar tudi prišli na to, da so začeli nek sumljivi grič in okolico preiskovati. Našli so srebrne rude le
tu pa tam kak — ostanek. Da prav ostanek; ker po preiskavi so zadeli na globoke navpične in poprečne jame in rove, ktere so gotovo že vse Rimljani izvrtali. Zadeli so tudi na rimska poslopja, se ve da sedaj zasuta, a vendar še dobro ohranjena, da se razloči še vsa naprava. Nadzornik rudokopom je Kranjec, g. Pogačnik iz Tržiča doma. Le slučajno sta se seznanila z našim potnikom, da je namreč jeden po stari navadi svoje začudenje nad rečjo slovenski izrekel. Tedaj ga urno drugi popraša: Znate li slovenski? Ste mar Slovenec? Potem se ve, da sta se kmalo soznanila, ker na tujem je nam vsak rojak ljubljeni znanec. Po rojaku je potnik izvedel, da sedaj rudokop malo dobička obeta. Pač je slabejše rude mnogo, najbrž Rimljani niso za njo marali, toliko bolj skrbno so pa odnesli srebro. Nadzornik misli, da le v globočini bi se dalo še kaj dobiti, a preden bi se vse odstranilo in do globokega prišlo, bi trajalo še več let ter tudi prizadejalo mnogo stroškov.
(O koleri) v Trstu „Ed." piše: V soboto je zbolela v Corsia Giulia 12Ietna deklica, hči neke služkinje in je precej umrla. Tisti večer do polu noči sta zbolela v mestu še dva moška, ktera so precej odpeljali v bolnico za kolorozne. V nedeljo je zbolel pri svetem Ivanu otrok, ki je precej umrl, potem v Greti neka ženska, in v Rojani nek otrok. — V pondeljek so zbolele zopet tri osebe, od kterih sti umrli dve in sicer ena ženska in en možki delavskega stanu. Včeraj je zbolela 171etna Elvira Holzner, hči mestnega odbornika in precej umrla. Zbolela je tudi perica, 131etna Marija Skerl iz Rojana pa tudi precej umrla. Prav tako je zbolela in precej umrla Marija Rebec, dekla v Rocolu. Na nemškem parobrodu Holstein in na angleškem parniku Wolf se je nekda tudi javila kolera, zarad česar je šla komisija na krov obeh, pa je le na zadnjem našla bolezen ter ga poslala v kontumacijo. Nocoj je zbolel nekda samo jeden za kolero. Pri vsej hudej vročini, ni kolera zadnje dni v mestu napredovala. Pokazala se je zdaj močnejše v okolici, nego v mestu; v okolici umirajo posebno ženske, ktere se bavijo s perilom. Zdravniki so konstatirali, da se tako zvani „bacili" v hudej vročini tako ne razvijajo, nego v vlažnem vremenu. Čistost in zmerno življenje je, kakor se iz vsega vidi, najboljši preser-vativno sredstvo proti koleri. — V Rojanu je predvčeranjem zbolel nek otrok za kolero. Dr. Janovic je hotel dati otroku znani lek »Laudanum", ki ni druzega nego „Opium". Ali ljudstvo pravi, da zdravniki s tem sredstvom delajo eksperimente na ubožnih, da jih le hitro pošljejo na drugi svet. — Zarad tega se je oče omenjenega otroka protivil zdravniku in ni ga hotel pustiti do otroka. Se le po dolgem pričkanji in ko je zdravnik poprej sam pil »Laudanum", pustil je oče komisijo do otroka. Ali med tem se je bilo zbralo več sto okoličanov pred hišo, ter so hoteli komisijo s silo izgnati iz Rojana. Se le, ko sta prišla č. g. župnik Thaler in g. kaplan Miklavčič, posrečilo se je ljudstvo pomiriti. Pri vsem tem je komisija v strahu urno pete odnesla. Tudi teh izgredov je magistrat sam kriv, ker je v Rojanu postavil za kapovilo najnezmožnejšega čevljarja.
(Kolera na Reki) je trgovino skoraj popolnoma zatrla. Le malo ladij je še na luki. Kdor je mogel, pobegnol je z Reke, ktero mesto je celo 3000 de-lalcev zapustilo. Drugi delaloi pa vsled velike vročine nočejo več delati ves dan, in le v senci, zahtevajo, naj se jim poviša dnina in na dan pridd polu litra vina. Vsled tega se pri nalaganju blaga na ladije mnogo časa zgubi; pri vsem tem pa se po-dražuje še živež in zaslužek manjša. Ubožniše ljudstvo je že doslej težko živelo; kaj pa bode potem, ko ne bode nobenega zaslužka več? Doslej je za kolero zbolelo na 100 in umrlo nad 70 oseb. Poleg tega pa je bilo še postopanje zdravstvene komisije iz začetka graje vredno. Mestni zdravnik B. se je v Mlaki tako vedel, da so ljudje kamenje vanj lučali. V začetku so bolnike v bolnišnici za kolero v postelje devali, s koci odevali ter jih prepuščali svojej osodi, ker dve nuni niste mogli zadostovati za postrežbo. Udje društva rudečega križa se niso nič brigali za svojo dolžnost. Ogerski časniki vedno trobijo, da kolera ugaša, da bi prometu ne škodovali. Guverner grof Zicby je tako bojazljiv, da do danes še ni obiskal bolnikov v bolnišnici, in tudi pri mestnej upravi ni vse tako izvrstno, kakor se poroča v madjarske časnike.	»Ed."
Razne
reči.
—	V ječi v Raquette, na Francoskem kjer je čakalo 400 vjetnikov na prevoz, zbuknila je vstaja; vojaki so morali mir narediti, ranjena sta bila dva vjetnika. — Svetno razstavo mislijo na Francoskem preložiti do 1. 1890, ker ne morejo do 1.1889 vsega pripraviti; tudi mislijo, da se bodo druge države raje vdeležile razstave. (Leta 1889 je stoletnica francoske prekucije, ki je poslednjič kralja poslala pod mrtvaško sekiro, in to naj bi monarhične vlade praznovale?)
—	Državna lastnina. Podčastnik v šoli novakom (rekrutom) razlaga, potem jih pa izprašuje. „No, zdaj sem vam razložil, kaj da je državna lastnina. Povejte vi Cverček, kaj je državna lastnina?" Cverček: »Državna lastnina je-je-je-je (omolkne)." Podčastnik: »Tepec, nič nisi zapazil. Pa vi, Vihrež, povejte, kaj je državna lastnina?" Vihrež: „Državna lastnina je-je- ne vem kaj." Podčastnik: »Osli ste vsi; nič ne pazite! Nategnite dobro ušesa, da se se bote česa naučili; vam bom še enkrat povedal, kaj da je državna lastnina. Državna lastnina je vsim vojakom v največo skrb izročena."
Telegrami.
Trst, 29. julija. V poslednjih 24 urah zbolelo je 10 ljudi za kolero, umrl pa 1. — Na Eeki so zboleli B in umrli pa tudi 3 za kolero. Vsega skupaj je dosedaj na Reki zbolelo 121 oseb, umrlo pa 74.
Praga, BO. julija. Danes se je pričela glavna obravnava zarad izgredov pri sprejemu čeških gledaliških gostov iz Nemškega. Trije so zatoženi hudodelstva javnega nasilstva.
Ischl, 30. julija. Kalnoky došel je danes semkaj.
Budapešt, 30. julija. Tisza se je povrnil
iz Geszta.
Amsterdam, 30. julija. Pokop žrtev, ki so pri rabuki v ponedeljek padle, vršil se je do 1/i na 11 mirno; končan pa še ni! Za slučaj kake nove rabuke je pri redarstvu vse oprezno.
Katoliškemu podpornemu društvu	v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. oe.	gg. udje:
Heber Prane, stolni kaplan v Mariboru, . .	2	gl. —	kr.
Zupane Valentin, posestnik na Zg. Hr.dinji, .	6	„ —	„
P. Jož. Zelencu, župniku v pokoji, ....	50	„ —	„
Lenart Janez, župnik v Trnjak......5	„ —	„
Meško Alojz, st. vik. v Mariboru,.....6	„ —	„
Jakob Mastnak, župnik na Slivnici, ....	5	„ —	„
Jezernik Terezija, posestnica.......5	„ —	„
Ramor Ivan, župnik v Št. Mihelu pri Mozirju,	6	„ —	„
Plešnik Miha, župnik v Št. Pavlu, .....	2	„ —	„
Erjavc Petor, župnik v Trbovljah,.....3	., —	„
Hladnik Apol., kuh..........2	„ —	„
Sternad Matija, župnik na Ljubnem, ....	10	„ —	„
Smid Miloš, kaplan na Ljubnem,.....2	„ —	„
Kremer Ivan, župnik pri sv. Frančišku, ...	5	„ —	„
Matoh Jožo, župnik v Galiciji,......2	„ —	„
Kadilnik Reza, kuharica........2	„ —	„
Presečnik Gregor, kaplan v Poličanah, ...	3	„ —	„
Baroninja Konst. De Treaux......2	„ —	„
Kalin Franc, župnik v pok................5	„ —	„
Janez Boheim, župnik v Dolu, za leto 1885 in
1886 ..........................6	„ —	„
Jazbec Rozalija, služ..........2	„ —	„
Moraut Liza, kuharica.........2	„ —	„
Vrečko Matej, župnik v Jurkloštru.....2	„ 37	„
Stožir Ivan, prof. na višji realki v Zagrebu, .	5	„ —	„
Voh Jernej, župnik v Rožni dolini, ....	2	„ —	„
Stuheo Ana, gospa..........2	,, —	„
Rom Ignac, kaplan v Mozirji,......3	„ —	„
Rotnik Blaž, župnik v pok. v Vojniku, ...	3	„ —	„ Majcen Ferdo, mostni kaplan in katehet v
Ptuji,............5	„ —	„
Sokol Lena, pos. v Gaberji................5	„ —	„
Vrečar Apolonija, pos. v Vojniku,.....2	„ —	„
Erdinann Juli, gospa.........o	,,	,,
Lephamer Josip, kanonik v Varaždinu, ...	12	„ 80	„
Fani pl. Aubniger, gospodičina......4	„ —	,.
Jerman, trgovec...........2	„ —	„
Dr. Filipič, odvetnik.........2	„ —	„
Vanič, trgovec...........2	„ —	„
Korošec Franjo, kaplan pri sv. Vidu na Planini,	2	„ —	,,
Sredemšek Janez, župnik na Ponkvi ....	o	»	»
Jožef Levičnik, posestnik........2	„ —	„
Blaž Kukovič, kaplan v Loki,......2	„ —	„
Neimenovan............2	„ —	„
Več neimenovanih..........13	„ 50	„
Bog plati!
Umrli no:
28. julija. Marija Glinšek, mokarjeva hči, 23 let, sv. Florijana uliee št. 1, jetika. — Marija Bitenc, merosodnega mojstra žena, 45 lot, Mestni trg St. 17, jetika. — Janez Polanšek, branjovec, 44 let, Tržaška cesta št. 39, Tumor cerebri. — Martin Mali, železniški načelnik, 39 let, Kurja vas št. 6, Cir-hosis hepatis. — Franca čop, učiteljeva žena, 38 let, Kravja dolina št. 11, vsled katara v črevesu.
V bolnišnici: 27. Jernej Klanšok, gostač, 67 let, oslabljenje moči. — Marlin Makoveo, delavec, 32 let, Tabes dorsalis.
Tujci.
28. julija.
Pri Maliču: Steiner in Moser, trgovca, z Dunaja. — K. Schrodl, inženir, z Dunaja, — Ferd. Winter, prokurist, z Dunaja. — M. Windt, tovarnar, iz Jičina. — Kasparek, inženir, iz Gradca, — R, Nitri, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Eina Standhofer, zasebnica, iz Planine.
Pri Slonu: C. Lassinno, potovalee, iz Genfa. — Franc Schmidt, c. k. dvorni sovotnik, z Dunaja. — M. Goldsand, trgovec, z Dunaja. — J. Neumann, trgovec, iz Darovara. — Smosniker in Freudvviller, zasebnika, iz Celovca, — J. Atten-eder, teolog, iz Maribora. — Frid. Matilde, krčmar, iz Celja.
—	And. Šest, nadučitelj, iz Motlike. — Paveliei in Neumann, zasebnika, iz Reke. — Marija Feketi, zasebnica, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Reguly in Leidlmann, po-tovalca, z Dunaja ~ Franc Pegan, posestnik, iz Vipave. — Anton Urbais, posestnik, iz Hrastnika.
Pri Virantu: Janez Makavovič, nadučitelj, iz Jelšau.
—	Ignac Merher, zasebnik, s soprogo, iz Ribnice. — Pavla Fles, učiteljica, iz Slavine.
Vremensko sporočilo.
U H s	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
.opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
29.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	739 27 739-30 74038	+192 +15.4	si. svzh. sr. svzh. si. svzh.	jasno pol oblač. jasno	0 00
0'5° nad normalom.
kr.
l>U!ia|Nka borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. julija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna .. 5% „ 100» (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerskf banke Kreditne akcije ....
London .....
Srebro ..... Francoski napoleond. .
Ces. cekini.....
Nemške marke ...
85	35
86	. 15 120 . 70
. 102	_
. 872	r -
	„ 30 „
	„ 05 .
10	n -'/, .
	n 93 „
	» 85 „
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
(3)
Prav dobro vino
zadnjega leta 1885 prodaja grajščinsko oskrb-* ništvo na Raki blizo Krškega.
DR FRANC ZUPANC
preselil se je v Šelenburgove ulice štev. 3, I. nadstropje na levo (v Koslcrjevi kisi).
Ordinira vsak dan dopoludne od 9 do 10 ure,
(7)
popoludne od 2
S
»
Osi nm.
lOOO knjig „Lira in Cvetje"
zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je ranjki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom in prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine.
S spoštovanjem
Ratai •llia vdova Dolinar.
(11)	Via Ferrlern St. 323.
	
mm	
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnica A knjižica'.
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. J3jt pdle v 8° s podobami. Mehko vezana stane 50 kr.
Krasna domovina naša se svojimi potoki, rekami in jezeri je za umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas uredili in upravljati, podaje lislani gospod pisatelj na jako umeven nalitt v gori omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmetu pouli. Priporolujeva torej knjižico osebito velelestiti duhovščini, uliteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje Irpali gotovo lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu._