http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1279
ČETRTEK,6.DECEMBER 2018 / ŠTEVILKA 1279, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOL,
^ w	^ NOVO! NOVO!
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
V1? 8 9 6 1 21[4 4 O 6 7 11
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Sinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
Se sreča, da ne volimo po spletu
(Mef) Elektronske volitve niso nobena novost, prav pogoste pa tudi niso. Marsikje po svetu že imajo ta-koimenovane »volilne kioske«, naprave v katere volivec potisne svoj glasovalni listič ali pa le odkljuka svojega kandidata, naprave pa sproti beležijo volilni rezultat. Toda, tudi pri takšnih volitvah je še vedno treba na volišče.
Glasovanje po spletu pa je še vedno problem. Američani so ga uvajali pri volitvah vojaških predstavnikov, a so se opekli. Angleška vlada se je ukvarjala z različnimi pilotskimi projekti in načrtovala možnost uvedbe i-volitev za leto 2006. Vendar so se septembra 2005 odločili te projekte začasno zamrzniti. V vseh primerih so strokovnjaki ugotovili, da postopki niso varni.
E-beleženje glasov na volišču je ob ZDA poznano tudi v Evropi, celo dlje kot v ZDA pa ga uporabljajo na Nizozemskem,kjer je na ta način oddanih že več kot 90 odstotkov vseh glasov. Uporabljajo pa ga še v Nemčiji, Belgiji, Rusiji, Braziliji, Indiji, Paragvaju, Kanadi, na Portugalskem, v Venezueli itd. Naravnost iz spalnice, po internetu, pa lahko od leta 2005 volijo le Estonci. Pri tem so za identifikacijo volivca uporabili elektronsko osebno izkaznico in pričakovali so, da bo vsaj dvajset odstotkov volivcev volilo prek interneta. Toda, razočaranje je bilo precejšnje, saj se je za takšne volitve, kljub temu, da so Estonci računalniško zelo pismeni, odločilo vsega 3 odstotke volivcev. Ali bi bilo pri nas drugače?
Verjetno ne, kajti očitno neudeležba na volitvah ni izraz lenobe volivcev ampak smo priče zavestnemu ignoriranju volitev kot enega od stebrov demokracije, ki naj bi nas obranila pred avtokracijo in totalitarizmi. Toda, glede na to, da demokracija nikomur ni naredila nič slabega lahko sklenemo, da velik del polnoletnih državljanov očitno ne želi odločati o tem, kdo bo na oblasti, pač pa pristajajo na to, da jim neka višja sila postavi oblastnika, ki bo skrbel za vse in še za njih. Ne gre za oživljanje javnih in prikritih totalitarnih sistemov, ki smo jih in jih še poznamo, saj so ti celo zaukazali udeležbo na volitvah, da so svojo nedeljeno oblast skrili za voljo ljudi. Ne. Opravka imamo z nečim bolj zloveščim.
Pojavu bi lahko rekli menefregi-zem ali kajmebrigaizem, razširil pa se je med mladimi, ki jim starejši prepuščamo naša mesta, oni pa jih nočejo. Kako sicer razumeti, da je v nedeljo na volišča prišlo štirikrat manj volivcev starih do 30 let kot starejših nad 61 let.
Lahko se tolažimo, da je Izola mesto starih, vendar razmerja še zdaleč niso takšna, kot so razmerja udeležbe na volitvah. To enostavno pomeni, da večine mladih volitve ne zanimajo. Včasih se zdi, da bi bili najbolj zadovoljni, če bi oblast prevzel velik server ali pa Palpatine iz Vojne zvezd, ki je ustvaril totalitarni Galaktični Imperij.
Ko prebiram komentarje na družbenih omrežjih pa se mi zdi, da je še sreča, da ne volimo po spletu.
mn
INTES4 SNNB401D BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
PREDSEDNIK, KI TO NI
Katalonski predsednik Quima Torra, bo v Sloveniji dva dneva: v četrtek, ko te vrstice berete in v petek, ko se bo vrnil domov. Prišel bo na povabilo evroposlanca Iva Vajgla , vodje skupine Platforma dialog EU - Katalonija. Za politiko in politike države Republike Slovenije to ni noben dogodek, prej je povod za nelagodje, vsaj kar se uradne politike in aktulnih politikov tiče.
Za predsednika Katalonije, ki je bila samostojna republika v federalni republikanski Španiji, v Sloveniji ne bo nobenega državniškega sprejema, nobenih vencev na spomeniku žrtvam vseh vojn v parku Zvezda, ah častne čete in podobnih protokolarnih dogodkov. Bodo pa prijateljski pozdravi prvega predsednika Milana Kučana in župana Zorana Jankoviča in javni pogovor s katalonskim predsednikom v ljubljanski Mestni hiši, ki ga bo vodil Ivo Vajgl, o čemer bomo brali v naslednji številki Mandrača. Čeprav bi lahko že zdaj veliko povedali o zaprtih poslancih katalonskega parlamenta, izvoljenih na legalnih parlamentarnih volitvah, ki so zaprti zaradi udeležbe na teh istih volitvah in udeležbi na referendumu, ki ga je španska vlada razglasila za zločin. Marsikaj bi lahko že zdaj povedali tudi o ezilu Puigdemo-na in dela katalonske vlade, o političnih zapornikih v demokratični Španiji, kar nekako ne gre skupaj - demokratična država in politični zaporniki v njej.
Vsakdo ima pravico do svojega videnja demokracije, pa tako tudi slovenski politični vrh, ko se obnaša kot da se nič ne dogaja in kot da je Katalonija na drugem planetu. Za tako obnašanje ni opravičila, čeprav dejansko pomeni, da sta se država in njen aparat opredelila do Katalonije in, da podpirata kriptofašistično politiko sile in nasilja španske države. Za tako opredeljenost ne rabiš ničesar, posebej ne rabiš hrbtenice. Temu pritrjuje sarkastičen odgovor iz kabineta predsednika republike, da bo katalonskega predsednika, če bo za to zaprosil, na pogovor sprejel zunanjepolitični svetovalec predsednika, dr Ernest Petrič, znan po tem, da je odnos španskega političnega, sodnega in voja-ško-policijskega aparata do katalonskih politikov in katalonskh zahtev za plebiscit označil za špansko notranjepolitično vrašanje.
Za »neopredeljenost« moraš imeti vsaj sebe samega, kar ni zmeraj lahko, vendar nekaj velja. Kar potrjujejo tudi vsi, ki bodo prišli poslušat besede, ki jih bo katalonski predsednik povedal v ljubljanski Mestni hiši.
V takem svetu živimo - kriptofašizem zlorablja demokratične inštitute družbe zato, da jih uničuje. Ne smeš verjeti temu kar slišiš, vidiš, prebereš. Stvarnost je to kar je povedal nekdo na oblasti. Moč namesto resnice. Edina legitimna resnica je njihova resnica, vse drugo je laž. A ta resnica je utemeljena na strahu - pred drugačnim, pred nesrečniki, ki bežijo pred ubijanjem, pred najmanj, kakor je napisano v poročilu OZN, 85 000 mrtvimi otroki mlajšimi od pet let, v Jamnu. Od zadnjega četrtka, od prejšnje številke Mandrača je tam umrlo 10.080 otrok.
A Jemen je še dlje od Katalonije, vsaj kar se slovenske politike in slovenskih politikov tiče.
Majhen korak za človeka, veliki koraki za nečloveštvo.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO.
Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinska stavba prijaznejša do gibalno oviranih oseb
Po zaključenih vzdrževalnih delih na Postojnski ulici 3 je stavba občinske uprave še bolj prijazna uporabnikom, še posebej pa lažje dostopna za gibalno ovirane osebe. V pritličju je urejena sprejemna pisarna za stranke, v celoti so prenovljena stranišča, v avli pod stopnicami pa so nameščene table za razgrnitve raznih prostorskih aktov. Pritličje krasijo fotografije s tipičnimi izolskimi motivi. Na vhodu je bila urejena klančina, ki omogoča lažji dostop gibalno oviranim osebam.
V	občini neprestano skrbimo za to, da sproti odstranjujemo arhitektonske ovire, ki jih posamezniki izpostavljajo, ravno tako smo zelo pozorni, da jih ne ustvarjamo z novimi investicijami.
V	zadnjih nekaj letih je tako Komunala Izola prilagodila veliko število pločnikov, prehodov za pešce, parkirišč, da so sedaj lažje dostopni invalidskim in otroškim vozičkom. V občinski stavbi na Sončnem nabrežju 8 smo uredili sprejemno pisarno in sejno sobo v pritličju, ki sta dostopni z vozičkom, ravno tako smo pri vzpostavitvi javnih sanitarij na Lonki naredili sanitarije za invalide. Ravnokar pa smo zaključili z urejanjem pritličja občinske stavbe na Postojnski ulici 3, ki je prav tako prilagojena za dostop oviranim osebam.
SZ)

Danilo Markočič je novi izolski župan
Čeprav izida drugega kroga županskih volitev ni želel napovedovati nihče se je na koncu pokazalo, da je Danilo Markočič na prav vseh voliščih v Izoli premagal protikandidata Evgenija Komljanca, Izolani so se odločili za umirjenejšega med dvema, sicer korektnima tekmecema.
V Občinski svet so bili izvoljeni:
SD ima 4 občinske svetnike: Aleksej Skok, Romina Kralj, Valdi Moralo in Katja Flego /
Desus ima 3 občinske svetnike: Katica Guzič, Vlado Marič in Liljana Laganis /
Mef in Izolani imajo 3 svetnike:
Ko so začeli, malo pred 20. uro, v štaba obeh kandidatov prihajati podatki o izidu volitev, ki so jih posredovali njihovi zaupniki v volilnih odborih, je bilo že jasno, kdo bo zmagovalec drugega kroga volitev. Uradni rezultati z Občinske volilne komisije so v nadaljevanju večera le potrjevali že znano dejstvo, da je za Danila Markočiča glasovalo 3.363, za Evgenija Komljanca pa 2.158 volivcev.
Tokratno preštevanje glasovnic je potekalo hitreje kot pred štirinajstimi dnevi, saj je bilo tudi enostavnejše, pa tudi neveljavnih glasovnic, ki lahko povzročajo težave, je bilo manj. Kmalu po 22. uri smo tudi preostali zainteresirani dobili skupne rezultate glasovanja za župana v občini Izola. Oddanih je bilo 5.578 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 75, veljavnih pa 5.503 glasovnice. Kandidata Danila Markočiča je obkrožilo 3.350 oziroma 60.88% tistih, ki so prišli na volišče, za kandidata Evgenija Komljanca pa je glasovalo 2.153 oziroma 39.12% volivcev.
Že kmalu po 20. uri je v štab zmagovalca prišel Evgenij Komljanec in mu čestital za zmago. Korektno kot je bilo do takrat.
Ker je bil Danilo Markočič, kot nosilec liste Desus, izvoljen za župana, bo mesto občinskega svetnika prevzela naslednja na kandidatni listi Desus, Liljana Laganis. S tem se je število svetnic dvignilo na 10, proti 13 moškim kolegom.
Dušan Ambrož, Jasna Istenič in Gašper Čehovin /
PNI imajo 3 svetnike: Evgenij Komljanec, Mojca Ferle in Vasilij Žbogar /
Izola prihodnosti ima 2 svetnika: Marko Treskavica in Nataša Čerin Izola 2030 ima 2 svetnika: Dario Madžarevič in Sara Rutar /
IJN ima 2 svetnika: Bogdan Gerk, Manca Vadnjal /
SDS ima enega svetnika: Leopold Žolgar /
Levica ima enega svetnika: Leonid Danilovič /
Narodnost ima 2 svetnika: Agnese Babič in Enzo Scotto di Minico
3=	Volišče	E.Komljanec		D.Markočič	
	Dvorana Rdečega križa	155	34.44	295	65.56
>o	Palača Manzioli	155	34.83	290	65.17
>co	Kraška	94	33.94	183	66.06
—1	Kulturni dom	192	38.25	310	61.75
o	Mestna knjižnica Izola	217	38.41	348	61.59
	OŠ Livade	181	35.77	325	64.23
CD	Hotel Keltika	245	39.90	369	60.10
On	KS Jagodje-Dobrava	76	44.44	95	55.56
tmmm	Baredi	30	44.78	37	55.22
<E	Šared	59	31.22	130	68.78
	Cetore	16	34.78	30	65.22
	Malija	46	28.40	116	71.60
|N|	Korte	114	40.71	166	59.29
Lti	Medgeneracijski center	201	43.04	266	56.96
oc	Predčasno glasovanje	372	48.82	390	51.18
Volišče	M.	Ž.	18-30	31-45	46-60	61+	EU	izven EU	Veliko zanimivih podatkov daje analiza volivcev, ki so jo izpel-
									
Dvorana Rdečega Križa	240	212	42	85	113	212	432	20	jali v drugem krogu županskih
Palača Manzioli	214	236	34	105	134	177	432	18	volitev, z njo pa smo izvedeli, da
Športna dvorana	141	143	20	62	73	129	263	18	so bili med udeleženci daleč na-
Kulturni dom	232	275	45	101	128	233	479	28	jmanj prisotni mladi od 18 - 30
Mestna knjižnica Izola	290	289	56	120	172	231	569	10	let (513 ali komaj 9% vseh vo-
Osnovna šola Livade	231	280	35	119	127	230	501	10	livcev), največ pa je bilo volivcev
Hotel Keltika	302	315	65	135	161	256	595	22	nad 61 let (2.224 ali skoraj 40%
KS Jagodje-Dobrava	82	94	25	43	52	56	171	5	vseh). Med volivci je več žensk
Baredi	34	35	10	17	28	14	69	0	kot moških, zanimiv pa je po-
Šared	83	109	19	43	58	72	192	0	datek, da je bilo med volivci vse-
Cetore	23	24	6	11	13	17	47	0	ga 200 tujcev izven EU s stalnim
Malija	80	86	11	35	45	75	166	0	prebivališčen v Izoli. Podatka od
Korte	154	134	29	77	71	111	287	1	kod prihajajo sicer ni, zagotovo
Med. center Izola	228	245	46	145	125	157	456	17	pa v veliki meri zanikajo teorije
Predčasno glasovanje	385	382	70	208	235	254	715	52	o ogroženosti zaradi tujcev, ki živijo pri nas. Dejstvo je, da nas
									
Skupno	2719	2859	513	1306	1535	2224	5374	201	najbolj ogrožajo naši potomci.
Habemus župan____________
Moja koalicija bo štela 23 svetnikov
Izola ima novega župana. Naslednja štiri leta bo to funkcijo opravljal Danilo Markočič, kandidat stranke Desus, ki je na nedeljskih volitvah prepričal 60% izolskih volivcev.
-	Ena vaših temeljnih točk predvolilne kampanje je bila složnost občinskega sveta, brez koalicije in opozicije.
-	In pri tem vztrajam. O tem sem se pogovarjal tudi s svojim prijateljem, županom Radovljice Cirilom Globočnikom, ki je podoben sistem uvedel pred leti v svoji občini. Pravi, da na začetku ni šlo vse gladko, a so ostali svetniki kmalu uvideli, da je to prava smer in od takrat skorajda tekmujejo, kdo bo ponudil boljši projekt. Vsekakor je to sistem, v katerem vidim velik potencial.
-	Je pomagalo pri vaši odločitvi dejstvo, da ste bili zadnja štiri leta v opoziciji, kjer niste imeli veliko manevrskega prostora?
-	Podobno sem to doživel tudi v času ko sem bil na ministrstvu za kulturo. Namreč, če kot opozicija daš nek predlog, ki je res dober, ga koalicija avtomatično zavrne, nato predstavi enakega, z nekaj vejicami več, in ta je kar naenkrat vrhunski. Jaz mislim, da smo vsi, ki smo kandidirali v občinski svet, to naredili z namenom, da resno delamo. Ne razumem, zakaj bi zdaj tekmovali v tem, kdo je dal kateri predlog. To je brez veze. Pomemben je predlog. Seveda mislim na predloge, ki so realni in izvedljivi. Resno govorim o koaliciji triindvajsetih svetnikov, o nekakšni programski koaliciji. Ko se bomo pogovarjali o proračunu bomo govorili o prioritetah, in tam bo verjetno veliko prigovarjanja, saj se vsega ne da narediti naenkrat, a če se bomo zavedali, da smo izvoljeni s strani ljudi, da nekaj naredimo in da naredimo to, o čemer smo govorili v predvolilni kampanji, teoretično ne bi smelo biti težav.
-	Programe ste imeli vendarle zelo podobne.
-	Točno tako in to me veseli. Ljudje so odločali predvsem komu bodo zaupali, da bo te programe izpeljal. Težave bi nastale, če bi se delili na »naše« in »vaše« in bi morali »trgovati« z glasovi, kar vemo, da obstaja. A zavedati se moramo, da ti glasovi imajo neko ceno, ki je navadno zelo visoka in to ni več tisto, o čemer govorim. Želim si proaktiven občinski svet, v katerem bi se svetniki slišali, v katerem bodo seje kontruktivne v iskanju še boljše rešitve. Moja večina je 23, in to velja tudi za občinska delovna telesa. V bistvu se zelo veselim sodelovanja.
Vem, da bo morda na začetku težko, a dejstvo je, da imamo 14 novih svetnikov, ki drugače razmišljajo in večinoma niso obremenjeni s preteklostjo in z določenimi zamerami.
-	Ste se s svetniki že pogovarjali? Imate občutek, da jih ta način dela zanima?
-	Imel sem razgovore že skoraj z vsemi, predvsem s predstavniki list in strank in ko smo se o tem pogovarjali, se jim je zdela zamisel dobra. Novi občinski svet je mavričen in če bi začeli z razmišljanjem o koaliciji, sestavljeni iz tistih dvanajstih glasov, ki jih potrebujemo, bi ostale samo odrinili stran. Zakaj bi si to želeli?
-	Ostale, za katerimi stoji skoraj polovica Izolanov in Izolank.
-	To niti ni demokratično. Potrebujemo sodelovanje vseh, da naš voz premaknemo, sicer bomo ostali tam, kjer smo. Bo pa vsekakor prvi prikaz resnične želje, da se kaj premakne, sestavljanje proračuna, kjer je določen del po zakonu sicer že začrtan. Tistih nekaj milijonov, ki so namenjeni invasticijam, pa je treba določiti prioritete in o tem se bo treba pogovarjati. Prejšnji proračuni so bili zelo napihnjeni, ker je bilo treba vanje vpisati vse želje tistih, ki so bili zraven.
-	Čeprav je bilo jasno, da se ne more vsega izpeljati.
-	Ja, nekaj se je, ne pa vsega. Je pa zaradi tega prišlo do osiromašenja sredstev namenjenih osnovnim aktivnostim občine in s tem tudi do težav. Glavne smernice imamo zastavljene. Govorimo o sprejemu OPN--ja, ki bi ga morali podati v javno razpravo februarja ali marca. S tem so povezana vprašanja kažet. Naslednje, ki je s tem povezano, je vprašanje Arrigonija. Gre za projekt, ki so ga občani prepoznali in se bomo tega vsekakor lotili. Nato so tukaj še tekoče zadeve, naprimer prostorske težave gasilcev, vzdrževanje določenih športnih objektov in tako naprej.
Mislim pa, da med prioritete lahko prištejem tudi delovanje občinske uprave, v kateri delajo odlični ljudje, z večino sem tudi že delal in vem, da imajo potencial. Je pa nekaj krize v upravljanju s človeškimi viri in morda tudi zaradi tega ni občutiti tistega »feelinga«, ki bi ga lahko občinska uprava pokazala navzven. Razmišljam tudi o spremembah odprtosti občinske uprave, saj trenutno, če pokličeš izven uradnih ur, ne dobiš nikogar. Potrebujemo nekoliko bolj človeški pristop. V posvetu s kolegi na občinski upravi bomo iskali rešitve, morda tako, kot imajo to urejeno na upravni enoti, kjer imajo uradne ure in delovne ure. Potrebujemo pravi model, da bodo zadovoljni tako delavci občinske uprave kot tudi občani.
-	Tukaj so potem še degradirana območja.
-	V zvezi s temi območji pričakujem veliko »tipanja« terena. Imamo vsa ta degradirana območja, ki so v lasti takšnih in drugačnih lastnikov, lastnina pa je tako pravica, kot tudi dolžnost in pri rešitvah je stvar skupnega dogovarjanja in iskanja skupnih interesov, tako investitorja, kot tudi in predvsem občanov. Kar delamo, ne delamo samo za danes ampak predvsem za jutrišnje rodove in zato je treba s prostorom zelo modro ravnati. Če danes postavimo nek objekt, ga ne moremo jutri kar premakniti. Tega se moramo zavedati.
-	Degradirana območja bodo zaznamovala prihodnost našega mesta.
-	Tako je in mislim, da ne bi bilo modro, če bi se danes o vsem odločali in vse zabetonirati.
-	Projektov ne manjka.
-	So takšni, ki jih lahko hitro rešimo in takšni, ki bodo vzeli več časa. Dogovoril sem se z direktorica Sklada, da greva na direkcijo in rešimo vprašanje prenosa zemljišč na Belveder-ju, okoli knzisca.
Govorimo o 60 ali 70 m2 kjer gre bolj za napenjanje mišic, a nekdo bo moral to presekati, saj je tisto območje, predvsem poleti, zelo nevarno. Tam potrebujemo boljšo rešitev. Nato imamo seveda reševanje kažet. Tukaj pričakujem tesno sodelovanje civilne iniciative, ker imamo sogovornike tako na ministrstvu za kmetijstvo, kot tudi na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ter seveda na Občini. Skupaj lahko premaknemo tista vprašanja, ki so vezana na spomeniško varstvo.
-	Kje vidite trenutno največ težav? Ravno pri spomeniškem varstu?
-	Vsekakor. V pogovoru sem direktorici sklada povedal, da je treba dati ljudem garancijo, da lahko v miru delajo in da se bo problem rešil. Zaradi tega je povedala, da v njenem mandatu ne bo rušenja, seveda če govorimo res o kmetijskih objektih. Če pa je kdo zgradil kaj drugega, bo zgodba drugačna. Pripravljamo pa tudi rešitve o tem, kakšne so kažete, da bo ob nekakšnem poenotenju tudi iz krajinskega izgleda lepo videti. V Istri imajo kažune in ni težav. Dejstvo je, da so ljudje vzeli zemljo v zakup, živeli pa v mestu in zato so na tej zemlji rabili prostor za shranjevanje orodja, odvisno od zemlje pa so zgradili te pomožne objekte. Nobena skrivnost ni, da so si ljudje nato tam postavili streho, pa prostor za roštilj in tako naprej, da greš lahko konec tedna na njivo, a to je povsem normalno. Država pa na to gleda nekoliko drugače. Je pa zanimivo, da država to svojo zemljo ščiti, če pa je govora o zasebni, pa je to že druga zgodba. A v vsakem primeru je pomembno, da zadevo rešimo s sprejemom OPN-ja in da ljudje lahko v miru obdelujejo zemljo.
-	Močan poudarek na predvolilni kampanji ste dali tudi mladinskemu centru v Arrigoniju.
-	Tam je kar nekaj izzivov. Vemo, da je bil projekt za center že naročen in plačan. Ko bom nastopil mandat se bom še enkrat sestal s projektantom, kot tudi s kolegi, ki so pri tem sodelovali. Predlagal bom, da se ga posodobi, saj je star že deset let in morda so v tem času dobili še kakšne nove zamisli in boljše rešitve, nato pa se lotimo pogovorov s stanovalci, da jim pridemo nasproti. Bi pa tukaj poudaril, da objekta ne bi širil proti parku, saj ga želim ohraniti in urediti. Zadnjič sem v parku celo opazil drevo ginko, imenovano tudi živi fosil, ki ga zelo težko še najdemo v naravi. Mi pa niti ne vemo za njega. Verjetno se bo potrebno dogovoriti tudi z lastniki sosednjih zemljišč. Vedeti moramo, da je zemljišče Arga zelo omejeno, saj ga obkrožajo, poleg Marine, še območji Arrigonija in Ribe, ki sta neurejeni, ter cesta.
Danes še ni zelo zanimivo, a ko bomo začeli urejati ta območja, ko bomo uredili Arrigoni, ko bomo poiskali rešitve za Ribo, potem bo tudi zemljišče Arga pridobilo na lepoti in s tem na vrednosti. V vsakem primeru bi morali nekje urediti podzemne garaže, če želimo imeti tam kakšen center. V tem primeru bi morali iskati rešitve z lastniki teh zemljišč, ki pa se zavedajo, da je Občina, četudi ni lastnik, pomemben partner pri ohranjanju njihovega premoženja. Kar pa se tiče samega centra, ko sem bil'še na ministrstvu za kulturo, sem videl nekaj primerov dobre prakse, rdeča nit teh centrov pa je bil model upravljanja, ki je zelo pomemben, sicer se zadeva lahko hitro izrodi, če naprimer notri postaviš samo »svoje«.
-	Takšne primere smo v Izoli že imeli.
-	Zato moramo jasno začrtati, ali bo s centrom upravljal mladinski svet, ali pa kakšno drugo združenje mladih. Predvsem pa bi želel prostor, v katerem se mladi lahko ukvarjajo s svojimi dejavnostmi, od glasbe do ustvarjanja. Da se pripravijo na pot za jutri, tudi na podjetništvo, zakaj pa ne?
-	Govoriti o projektih, še pred nastopom mandata, je verjetno nesmiselno, kljub temu pa ne moremo mimo vprašanja o gradnji novega kulturnega doma. Ste bili edini, ki je v predvolilni kampanji povedal, da ga v štirih letih še ne bo.
-	Spet lahko govorim o izkušnjah iz ministrstva in prijatelja Cirila Globočnika, ki je gradil knjižnico v Radvoljici sedem let. Nekaj sredstev je šlo iz proračuna, večina pa od zunaj. Treba bo »pucat kljuke«, in to na veliko. Finančno konstrukcijo vidim v tem, da zemljišče, komunalno opremo in ostalo priskrbi Občina, kot morda tudi del sredstev za gradnjo, a večino bi bilo treba pridobiti iz zunanjih virov. S tem mislim tako na ministrstvo za kulturo, kot o degradiranih območjih, kjer investitorji, ki pridejo v določen kraj, nekaj tako ali drugače prispevajo.
Poslavlja se župan Igor Kolenc
Po osmih letih se z županskega stolčka poslavlja župan Igor Kolenc. Ob razlgasitvi izidov županskih volitev, je poslal naslednje sporočilo:
V čast mi je bilo, da smo soustvarjali podobo nekega prostora - mesta.
Vsi trenutki, ne glede na njihovo težo ali lepoto so nepozabni. Najbolj pa se vtisnejo v spomin tisti, ki so povezani z nasmejanimi, veselimi in zadovoljnimi ljudmi.
Teh ni bilo malo in zato se zahvaljujem tudi vsem vam, ki ste pripomogli k temu, da smo skupaj gradili boljši jutri v našem skupnem prostoru. Hvala.	mag. Igor Kolenc
Župan Občine Izola
Pripravljeni smo sodelovati
Nasprotnik Danila Markočiča v drugem krogu županskih volitev, Evgenij Komljanec, je še pred uradno razlgasitvijo izidov glasovanja čestital svojemu tekmecu. Za Mandrač je povedal tako:
-	Koliko ste razočarani zaradi izida volitev?
-	Z rezultatom seveda nisem zadovoljen, nisem pa niti razočaran. Dejansko sem ves čas napovedoval, da je Danilo zelo resen kandidat in bo najverjetneje tudi postal župan. Kot kandidat sem imel določene slabosti in zavedal sem se, da bo drugi krog zame zelo težek. Smo pa pokazali srčnost, energijo, neke nove zamisli. Kot smo že povedali v predvolilni kampanji, če so Izolani ocenili, da je Desus modrost, smo mi neka dodatna energija in skupaj, še s kom, lahko Izoli vrnemo njeno dušo, tradicijo in s tem neko novo identiteto. Vsi programi so si podobni in ne bo smiselno preveč drobiti, saj dela je dovolj in konec koncev, gre za Izolanke in Izdane in kampanja je bila dovolj korektna, da se bodo kakšne “battute” če nekaj dni pozabile.
-	V občinskem svetu ste z listo zelo relevantni, kljub temu, da ste prvič nastopili na volitvah.
-	Bo pa odvisno od župana. Če bo ocenil, da mu lahko pomagamo, smo pripravljeni pomagati, za dobro Izole. Vsekakor ne bomo zdaj užaljeni, ker smo izgubili in se zaradi tega šli neko trdo opozicijo. Tudi javno sem že povedal, da v primeru, da bi jaz zmagal, Danila vidim kot podžupana, saj obvlada področja, ki jih jaz resnično ne obvladam, in obratno. Tukaj gre za kompatibilnost, ki bi lahko Izolankam in Izolanom prinesla neko dodatno vrednost. Če pa si bo izbral drugo ekipo, ne mislimo nagajati ampak podpirati. Imamo veliko izkušenj v politiki, vsaj jaz jih imam. Je pa moja ekipa vsekakor bolj razočarana, saj so športniki, navajeni zmagovati, ampak to je del tega političnega parketa, ki je zelo kompleksen in kjer se časi bistveno drugače merijo kot v športu. V politiki, ko greš po cesti, te vsi trepljajo po ramenih in misliš, da boš zagotovo zmagal v prvem krogu, a ko si v politiki trideset let, veš, da to ni tako. V prvem krogu volitev so vsi razočarani, v drugem pa je en vesel, drugi razočaran. A to razočaranje ni pretirano, saj, če bi bil izvoljen za župana, bi vedel, da si občani želijo veliko spremembo. Kdo ve, morda pa so ocenili, da nisem niti jaz ta sprememba, da sem del kontinuitete. Verjetno je vsega po malo. Menim pa, da se tisti, ki smo za v občinski svet dobili največ svetnikov, dobro poznamo. Poznamo slabosti in dobre lastnosti od vsakega. Nismo si vsi simpatični in med sabo prijatelji, a na to moramo pozabiti. Delati moramo za občane in to je cilj. Če bi se izključevali, potem bi rekel, da smo med volilno kampanjo držali fige v žepu in to ne bi bilo korektno. Kot sem že večkrat povedal, si občani želijo spremembo, a si tudi ne želijo prevlade nikogar in so nam dali sporočilo, da moramo sodelovati.
-	Lahko občani upamo v složni občinski svet, kjer bi se vsi svetniki strinjali za smernice in projekte?
-	To bi bilo lepo, a je skoraj nemogoče. Vsekakor bo treba izposlovati
neke prioritete. Menim, da bi bilo smiselno začet delati v to smer, a je to morda preveč romantično razmišljanje, saj skozi čas, govorim iz svojih izkušenj, pride do nekih formalnih ali neformalnih povezav. Pomembno pa je, da ne škodimo projektom oziroma inštitucijam, ki solidno delujejo. Morali bi nadgrajevati to kar imamo, ne pa rušiti. Moramo biti korektni in če so morda kakšne osebne zamere, jih zreli politiki ob koncu tekme pokopljejo in potem se dela za dobro Izolank in Izolanov.	am
Imamo župana
Morda pa bodo sodelovali pri izgradnji kulturnega doma. To ne bi bilo nič nenavadnega.
-	Pa so štiri leta dovolj, da bi to kolesje zagnali?
-	Za kulturni dom imamo več rešitev. Ena je prenova oziroma gradnja na lokaciji starega, kjer pa je velika težava s parkiranjem. Morda je ena rešitev tudi v Arrigoniju, v kombinaciji z mladinskim centrom. Mislim, da bi lahko oboji sobivali, saj vemo, da je najdražja dvorana prazna dvorana.
-	Nerodno vprašanje. Kaj bo z Velikim trgom? Glede na Prometno strategijo občine Izola, bi ga morali prej ali slej zapreti za promet.
-	Povedal bi izkušnjo, ki sem jo imel v Biogradu. Gre za turistični kraj, ki ima podobno nabrežje kot Izola. Tam je čez dan odprto za promet, zvečer pa se nabrežje sprosti. Vprašal sem takratnega podžupana, danes župana Biogra-da, če to velja tudi za domačine in pravi, da vsekakor. Je pa pred tem občina zgradila veliko dvonamen-sko garažno hišo. V pritličju, kjer so boljši prostori in zaprta vrata, imajo svoje parkirne prostore domačini, v zgornjem pa gostje. Tudi cene so različne in zadeva deluje.
Imajo tudi električne avtomobilčke, ki vozijo goste in njihovo prtljago.
-	Prvi pogoj je torej rešitev za domačine?
-	Tako je. Če ti nekomu nekaj vzameš, mu moraš ponuditi vsaj enakovredno rešitev. Izola trenutno ni članica združenja starih mest in kot individualno mesto težko prideš do evropskih sredstev za takšne projekte, v sklopu združenja pa je to lažje, saj evropska sredstva za urejanje prometa v starih mestnih jedrih so, čeprav ne bodo na voljo zelo dolgo. Pri tem lahko izkoristimo priložnost, da imamo v Izoli tudi evropskega poslanca, Iva Vajgla.
-	Vas bomo še srečali na sprehodu po mestu?
-	Vsekakor, najmanj toliko, kot do
sedaj. Vedno se ustavim in si vzamem čas za vsakogar. Bo pa verjetno manj časa za jutranje sedenje ob kavi (smeh).	am
Fašizem
Dokler bo živ fašizem bo tudi antifašizem
Dogodek z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo se je začel z okroglo mizo v nabito polnem klubskem prostoru, sodelovali pa so: pesnica Svetlana Makarovič, kulturnica in aktivistka Irena Urbič, pisatelj in režiser Marko Sosič in zamejski Slovenec Martin Lissiach. Fotografija Janeza Janše, ki se rokuje z mlajšim predstavnikom italijanske Severne lige Andreo Pichiellijem, je bila iztočnica za pogovor, ki ga je vodil novinar Erik Valenčič. Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je delila svoje misli in spomine, kako se je počutila, ko so skrajni desničarji želeli prepovedati rdečo zvezdo v Sloveniji. Razmišljala je o fašizmu, ki se pojavlja v naši bližini. Opozorila je, da imamo na eni strani Orbana, na drugi Salvinija, potem je tu še Trump. Razložila je, kaj pojmuje kot bistvo fašizma: »Da se postaviš nad druge in postaneš več vreden«.
Ob porasti neofašizma v Italiji je Marko Sosič osvetlil zaostrovanje razmer v zadnjem času v Italiji: »Dvajset let Berlusconija je pustilo številne posledice in postavilo temelj za nepismenost. V Italiji se je znižal nivo izobrazbe. To je tudi bil namen takratne politike, onesposobiti širše množice, da se z njimi lahko manipulira. Stranka Severna liga je dobila glavno besedo, klima je absurdna, proletariat ne obstaja več, vodi obrobje, opozicije ne čutimo več. Glas levice je v Italiji utihnil, italijanski minister za zunanje zadeve Matteo Salvini prosperira.« Zamejski Slovenec Marin Lissiach je razčlenil, kako zaznava spremembe kot Slovenec, ki živi zunaj matične domovine: »Časi so se spremenili, Slovenci v Italiji nismo več na udaru. Pri marsikomu je zbledel zgodovinski spomin, Severna liga in Gibanje petih zvezd je dobilo veliko glasov. Ljudje so
intelektualno podhranjeni, prevladuje miselnost, da se ne da živeti z begunci. Salvini obljublja, da bo naredil red.«
Erik Valenčič je opozoril na vseevropski fenomen, da levičarji prehajajo v skrajno desnico. »Ljudje so obupali nad socialno varnostjo in iščejo varnost drugje. Na oblast so prišli populisti.«
Irena Urbič je razmišljala o razraščanju skrajne desnice v Sloveniji: »V družbi, ki je večinoma slabo politično ozaveščena, je sedaj oblast v roke dobila drhal. Primorci imamo v svojem DNK zapisan antifašizem.«
Prebrala je postulate pisatelja Um-berta Eca, ki so še kako aktualni. Opozorila je, da je od leta 1991 na delu revizija zgodovine.
Voditelj je opozoril na napačno interpretacijo izraza domoljubje, ki ga stranka SDS pogosto navaja kot eno izmed njihovih temeljnih vrednot.
Svetlana Makarovič se mu je pridružila z mislijo, da je beseda domoljubje lahko izraz za prikriti fašizem. »Domoljubje v ustih desničarjev pomeni sovražiti tuji dom in vse kar je tujega. Kaj lahko ob teh pojavih storimo? Prva stvar je, da ne smemo biti tiho. Verjamem, da bo svet postal odprtih vrat, ne samo to, vrata bodo morala biti sneta. Do tega bo prišlo, v to prekleto verjamem. Vsak ima pravico, da je migrant, in naša dolžnost je, da ga sprejmemo,« je razmišljala umetnica.
S temi udarnimi mislimi se je zaključil pogovor s kulturniki, ki gaje spremljala nabito polna mala dvorana izolskega kulturnega doma. Z bučnim aplavzom so obiskovalci pospremili vse nastopajoče, še posebej pa zaključno misel voditelja Erika Valenčiča:
»Jaz sem mlad, partizanski boj razumem kot temeljno vrednoto domoljubja, jo sprejemam kot štafeto in nosim naprej. Dokler obstajajo fašisti, bomo vedno obstajali tudi antifašisti.«
Barbara Dobrila
ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN XX DEMOKRATOV ZA EVROPO Zr
SPOROČILO GOSPE AURORE
piše: Ivo Vajgl
Zvečer je prišlo po elektronski pošti prijazno sporočilo gospe Aurore, Katalonke, ki živi v znanem kraju v Soški dolini. Zaradi srčne ljubezni do svoje domovine bo, kljub drugim obveznostim doma, prišla v petek na srečanje s katalonskim predsednikom v Ljubljano. In še je pripisala, da se mi zahvaljuje za vse, kar delam za njeno ljudstvo.
V sredo smo imeli v Evropskem parlamentu sestanek s predsednikom katalonskega parlamenta, mladim, okretnim in odločnim Rogerjem Torrentom.
Po sestanku sem v imenu skupine Platforma dialog EU - Katalonija, razposlal
na vse elektronske naslove članov Evropskega parlamenta in na vse tri najvišje funkcionarje EU, ki se o tem bolečem evropskem problemu ne želijo izjasniti in ga torej za njih ni, izjavo solidarnosti s katalonskimi političnimi zaporniki, ki so začeli z gladovno stavko.
Cilj četverice, ki je po letu dni zapora, brez obtožnice, čakajoč na fantomski proces z vnaprej napovedanimi drakonskimi kaznimi, je opozoriti evropsko javnost na dejstvo, da špansko pravosodje (in za njim skrita politika) s spornimi pravnimi manevri preprečuje, da bi politični zaporniki poiskali pravico na evropskem sodišču.
Medtem z bivšim predsednikom Milanom Kučanom kot so-gostiteljem obiska predsednika Katalonije Quima Torre usklajujeva še zadnje podrobnosti dogajanja prihodnjih dveh dni. Razkrila bodo iskreno in zainteresirano solidarnost Slovencev s Katalonci in hkrati nepotrebno in motečo zadržanost naših vrhunskih politikov, ki so pozabili na čas, ko si je Slovenija prizadevala za mednarodno priznanje, in so njen zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nekateri drugi vodilni slovenski politiki izkoristili vsako možnost, še tako neugledno zasebno zvezo in neformalni sestanek, za pridobivanje podpore in razumevanja. In prav zato gre, za človekove pravice, za pravno državo in za evropske standarde in vrednote. Vprašanje neodvisnosti je dilema, ki jo morajo razrešiti Španci in Katalonci med seboj.
Zaradi vsega tega, ne morem prikriti razočaranja nad vsemi slovenskimi političnimi zapečkarji, ki so s takšnimi ali drugačnimi izgovori in skritimi igrami pritiskov in izgovorov poskušali preprečiti sloven-sko-katalonski dialog.
Na mednarodnem parketu ima neformalna diplomacija v našem času vsaj enako in celo veliko večjo težo kot spektakularni obiski na najvišji ravni, brez vsebine in pomena. Služboval sem v pomembnih državah, kjer se tega zavedajo.
Dva tedna pred zaključkom letošnjih zasedanj Evropskega parlamenta je ključna tema in dilema, na hodnikih in v dvigalih, ali se bo London vrnil v Evropo. Pot ven iz varnega evropskega zavetja je, kot vse kaže, veliko težja, kot so Britanci predvidevali, in morebitni povratek bo hudo ponižanje za Otočane in predvsem njihove politike.
Imeli smo zanimivo srečanje s poslanskimi kolegi različnih skupin slovenskega parlamenta. Koristna pobuda, ki bi jo lahko ponovili v Sloveniji. Eno je zanesljivo: če se parlamenti ne znajo razbremeniti žaljivega besedišča, prazne demagogije in nestrpnosti, trpi ugled vseh politikov, kjerkoli službujejo.
Objavi) je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
Četrtek, 6.december2018, št. 1279
-------------------------------------------------------------- Izolski muzej
Je Hiša morja res boljša od Parenzane?
Sagi o zapiranju nekdanjega muzeja Parenzana, ki ga je upravljalo društvo Histrion in odpiranju Hiše morja, ki jo upravlja Turistično združenje, še ni videti konca. Odprtje »razširjenega« muzeja je pustilo odprta številna vprašanja.
V	petek, 30. novembra so slavnostno odprli nove prostore muzeja Izolana - hiše morja.
V	zadnjem letu je s pomočjo lokalnih in evropskih sredstev potekala ureditev prostorov hiše morja, ki se obiskovalcem po novem predstavlja v prenovljeni podobi, dopolnjena z modernimi- interaktivnimi vsebinami.
Med omenjenimi vsebinami naj izpostavimo posebna 3D očala, ki obiskovalce popeljejo v virtualno resničnost in jim preko 360o video posnetkov prikažejo Izolo nekoč in danes, kot osrednji element Izolane pa zagotovo ne gre prezreti predstavitve bogate ribiške tradicije in to od samega ribolova pa vse do ribje predelovalna industrije, ki je v zadnjih domala več kot sto letih še posebej zaznamovala to obmorsko mestece. Otroci (in odrasli) se po novem lahko preizkusijo v lovljenju rib, se spoznavajo s favno Jadranskega morja, ogledati pa si je mogoče tudi številne modele bark in večino tistih ribiških plovil, ki so jih izdelali praviloma lokalni modelarji in so značilnost prav tega severnega dela Jadranskega morja.
Na svečani otvoritvi so govorili: aktualni župan Igor Kolenc, direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič in dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. »Posebej smo ponosni na fotografije Maria Magajne iz leta 1947, ko je kot eden izmed redkih fotoreporterjev zahajal v Izolo in skozi svoj fotografski objektiv vestno beležil pesto dogajanje takratnega časa,« je na slavnostni otvoritvi med drugim dejala kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva dr. Nadja Terčon in ob tem še podala zahvalo za sodelovanje Narodni in študijski knjižnici v Trstu - Odseku za zgodovino, ki te fotografije hrani.
Predstavljene fotografije, praviloma večjega formata, prikazujejo tradicijo ribištva ter povojnega razvoja ribje - predelovalne industrije v Izoli.	Roša
Velike razpoke na Mali barki
Pred nekaj dnevi so, po dveh letih, ob sodelovanju Občine, Turističnega združenja in piranskega Pomorskega muzeja odprli prenovljen in preimenovan muzej Parenzana, ki je bil tu prej, a ga je župan Kolenc, brez razumne obrazložitve zaprl leta 2016, ob sodelovanju istih institucij. Seveda smo si ogledali, kaj so v tem dolgem času novi upravljavci pametnega naredili. Po otvoritvi, seveda, saj za otvoritev nihče od blizu 30 nekdanjih sodelavcev Muzeja Parenzana ni dobil vabila. Spomnimo se, Muzej Parenzana je s svojimi zbirkami predstavljal Izolo od časa Histrov, Rimljanov in Benetk (40 eksponatov), zbirko o izolskem škveru Deste (20 eksponatov + maketa), zbirko ladijskih modelov, zbirko o Parenzani (50 eksponatov + več maket), zbirko o Mehanotehniki (130 eksponatov + par maket), pa o Rexu, o oblačilni kulturi v teh krajih (40 eksponatov), zbirko o izolski čipkarski šoli (40 eksponatov), pa o izolskih športnikih (23 eksponatov), zbirko Igre vlakov, zbirko o ribištvu (157 eksponatov), zbirko o konzervni industriji (218 eksponatov) in še čem.
Vsega skupaj je bilo blizu 800 eksponatov, fotografij in opisov o Izoli in okolici.
Muzej je prejel celo ponudbo koprskega Pokrajinskega muzeja, da postane del njihovega sistema. Vsega tega zdaj ni več.
Na isti površini je danes na ogled le še nekaj malega o Parenzani in izolskih športnikih (ni vredno naziva »zbirka«), nekaj o Pietru Coppu ter stara zbirka modelov ladij in nova zbirka o ribištvu in konzervni industriji, kar vse je postavil piranski muzej. Zanimivo, da je zbirka o ribištvu in konzervni industriji že tretja v štirih letih. Prvič je zbirko na to temo postavilo Društvo Histrion leta 2015, na lastno pobudo, predvsem z delom svojih članov in svojimi skromnimi sredstvi. Eksponati so bili postavljen v kronološkem zaporedju, kar je omogočalo sledenje razvoju kraja, tehnologij in izdelkov v času in prostoru. Leta 2016 je, na zahtevo občine, to isto zbirko, obogateno še s premikajočo se ladijsko kabino, društvo Histrion postavilo še enkrat, tokrat v prostore in opremo financirane s strani Evrope preko projekta Mala barka 1. Ta postavitev je bila strokovna referenca, ki je občini omogočila dobiti evropska sredstva za projekt Mala barka 2.
Sedanja, tretja nova zbirka je po številu eksponatov skromna, kronološko nepregledna in prostorsko potratna. Lahko trdimo, da gre celo za zamenjavo temeljne zasnove objekta, ki je namesto muzejske postala galerijska, z malo fotografijami velikega formata. Morda so ustvarjalci sledili načelu »manj je več«, vendar v tem primeru krepko v škodo izolske kulturne in turistične ponudbe.
M/IsMUK/IlC 7
Dr. Nadja Terčon, kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva in muzejska svetnica iz piranskega Pomorskega muzeja, je ob tokratnem odprtju povedala »Z muzejsko zbirko želimo ohranjati in krepiti identiteto Izolanov in Isolanov, dveh skupnosti in dveh popolnoma različnih načinov spominjanja. V skupni vsebini, njeni oblikovni in besedilni izpovedi, smo prepletli dva jezika, dve kulturi, dva naroda, ki tukaj sobivata: slovenskega in italijanskega. Dvojezičnosti se v besedilih pridružuje še angleščina, kar odpira vsebino muzejske postavitve u širši kulturni kontekst,«.
Iz identičnih razlogov je to isto že v letih 2015 in 2016 počelo tudi Društvo Histrion. Razlika? Društvo je to počelo za 400 evrov mesečno, ostali pa za zneske, ki gredo v sto tisoče evrov davkoplačevalskega denarja.
Človek se ne more znebiti vtisa, da je bil muzej tokrat odprt na silo, v nuji, da odhajajočemu županu Kolencu in njegovi ekipi omogoči, da se pohvali, kako so s projektom Mala barka na tem področju nekaj naredili. Pa ni kaj dosti koristnega. Poleg uničenega Muzeja Parenzana in skromne, a v celofan zavite ponudbe Hiše Izolana, bo za njimi ostala še vase sesedajoča se ladja Biser v Simonovem zalivu, kjer so razpoke na spodnjem delu že take, da lahko vanje potisneš dlan. Čez par let bo ostal le še grenak okus.
Pa še vprašanje za konec: kje so končali eksponati (makete, modeli in panoji) o Mehanotehniki, o Parenzani in o športnikih, ki jih je ob odhodu društvo Histrion predalo občini?	Srečko Gombač
Mladi rokometaši glavni na Obali
Nogomet
3. SNL-zahod
Rezultati 16. kroga:
Koper: Jadran HK 8 : 0 (4 : 0)
Elta Izola : Farna Vipava 1 : 2 (0 : 0) Adria : Primorje 6 : 0 (3 : 0)
Piama Podgrad: TKK Tolmin 0:2 (0:1)
Elta Izola - Farna Vipava 1:2 (0:0)
Izola - Mestni stadion Izola Gledalcev: 70
Elta Izola: Pletikos Chris, Stoja-dinovič Milojica, Mandir Marin, Bičanič Robert, Trajkovski Tadej, Padar Matej, Fortuna David (46’ Ribič Žan), Babič Oskar (46’ Adi-li Medin), Topič Marko, Ečimovič Nikola, Rupnik Jaka Strelci: 0 : 1 Neškovič Jani (54’), 1 :1 Rupnik Jaka (70’), 1 : 2 Kan-dare Jure (93’)
Rokomet
Člani z zmago proti derbiju
V izolskem taboru so trenerji čanskih in mlajših selekcij lahko bili več kot zadovoljni. Člani so četrtič zapored zmagali, kadeti po prvih 10 minutah tekme določili poraženca obalnega derbija, na j mlajši za 8 zadetkov “daljši” od Sežancev. Tekmovalni teden pa so zaključili starejši dečki A s kar 43 doseženimi zadetki v Sežani. Članom se na prihodnji domači tekmi obeta polna dvorana v derbiju za prestol lestvice.
Optimizem pred tekmo s Slovanom
ŠD Mokerc KIG - RD Butan plin Izola 30:36 (14:19)
Ljubljana, Športna dvorana Krim, gledalcev 100
RD Butan plin Izola: Gregorič (V), Jurič 1, Poles, Božič 7, Be-ganovič 2, Zorič-Stepančič 1, Brumen 6, Alessio (V), Redžič 8, Peharc, Poberaj 8, Konig, Nikolič 1, Čolič, Gašperšič 2 in Hušič (V).
Gostovanja so bila v zadnjem desetletju šibka točka izolskih rokometašev. Uspešnih nastopov na tujem parketu v posamezni sezoni ni bilo veliko. Zato smo lahko toliko bolj presenečeni, vsekakor pa zadovoljni, z dosedanjim nastopanjem naših fantov na gostovanjih. Že prvo proti težkemu nasprotniku ptujski Dravi je prineslo prvo točko.
Zatem so iz Brežic prišli neporaženi, v Krškem so bili za dva gola prekratki, so pa se zato pošteno udarili z Rudarjem in mu s 26:25 speljali obe točki. Prepričljiva domača zmaga nad Ajdovci je okrepila samozavest pred gostovanjem pri Mokercu, od koder so fantje z zmago s 36:30 pripeljali nov par točk. To jih je zdaj dvignilo na četrto mesto. Za vodilnim Slovanom, ki prihaja v soboto v Izolo, zaostajajo za tri točke, za Krškim dve, za Slovenj Gradcem pa eno. Zmaga v Kraški proti Ljubljančanom bi bila po štirih zaporednih uspehih kot Češnjica na torti in bi spremenila razmerje na vrhu, kajti med seboj se bosta v tem krogu pomerila tudi Slovenj Gradec in Krško.
Peter Božič ter Urh Jakob Poberaj sta bila tokrat glavna akterja prvega polčasa. Prvi s sedmimi, drugi pa s petimi zadetki sta - s sodelovanjem svojih soigralcev seveda, veliko prispevala k temu, da domačini niso prišli do prevlade in daje Izola ob polčasu imela kar solidno prednost.
V	drugem delu igre je Izola postopno povečevala razliko in kmalu prišla do najvišje prednosti 18:26. V tem delu je na ižanskem parketu zavladal dvojec Amel Redžič in Matjaž Brumen, ki sta sicer na tekmi skupno dosegla 14 zadetkov. Z ohranjanjem varne razdalje so Izolani tudi ob uspešnih obrambam vratarja Mušiča tekmo brez težav pripeljali do, za njih uspešnega zaključka.
V	soboto 8. decembra na Obalo prihaja moški rokometni kljub iz Ljubljane, Slovan. V izolskem taboru optimizma in motivacije ne manjka, kljub temu pa bo pomoč s tribun tokrat še posebej dobrodošla. Dekleta bodo v soboto igrala doma z Litijo.
Kadetom ekspresno derbi
RD Butan plin Izola - RD Koper 2013 28:19 (15:9)
Izola, Športna dvorana na Kraški, gledalcev 120
RD Butan plin Izola: Alessio (V), Veršič 4, Delatovič 6, Bekrič
3,	Moralo (V), Rizvič 5, Stančič 5, Miklavec 2, Sanabor 2, Škabar, Orbanič.
Izolani so predvsem zahvaljujoč izvrstnemu vratarju Alessiu (ubranil je 23 strelov) hitro nizali zadetke in povedli z neverjetnih 7:0. Nalet domačih se je v nadaljevanju tekme nekoliko umiril, Koprčani so pričeli zadevati, toda Alessio je za sicer precej neučinkovite goste bil glavna “nočna mora” derbija, ki poraza niso mogli preprečiti.
Mlajši dečki B in starejši dečki A uspešni v Sežani
Obe selekciji sta tekmi odigrali v razmaku 3 dni. V isti dvorani sta osvojili poln izkupiček in še izboljšali stanje na prvenstveni lestvici.
Mlajši dečki B Zahod RK Mitol Sežana - RD Butan plin Izola 13:21
Strelci za Izolo: Cenčič 1, Miklavec 6, Marancin 2, Ban 3, Lesjak
4,	Christidis 1, Slama 2, Peršolja 2
Starejši dečki A Zahod RK Mitol Sežana - RD Butan plin Izola 17:43
Strelci za Izolo: Gregorič 14, Černetič 10, Krčka 8, Tonejc 5, Smej 3, Lisjak 2 in Ambrožič 1
Martin Franetič
Namizni tenis
Arrigoni tokrat tik pod stopničkami
V	nedeljo se je na Ravnah odvijal
1.	TOP turnir za člane in članice. Arrigoni je zastopalo pet igralk in igralcev.
Pri puncah sta v 1. jakostni skupini nastopili Lea Paulin in Urška Čokelj. Lea je s štirimi zmagami in tremi porazi zasedla končno 4. mesto. Kar tri igralke so imele v prvi skupini isto razmerje zmag in porazov (krog), Urška pa je z najboljšim koeficientom zasedla
5.	mesto.
Pri fantih je Erik Paulin v 1. jakostni skupini z zmago nad Bojanom Ropošo zasedel končno 8. mesto. V
2.	skupini je Arrigoni zastopal Matija Novel, ki se je uvrstil tik pod stopničke. Spet je prišlo do kroga treh igralcev, kjer je imel Matija žal najslabši koeficient in tako zasedel končno 4. mesto. Taj Lavrič je z dvema zmagama v 3. skupini zasedel 6. mesto.
Tesen poraz deklet v gosteh
V	soboto je potekal 9. krog tekmovanja v 1. SNTL za ženske in moške. Dekleta Arrigonija so tokrat gostovale pri ŽNTK Ljubljana, medtem ko so se fantje v gosteh pomerili z NTK Interdis-kont I.
Fantje so dvoboj začeli z zmago. Matija Novel je premagal Darka Jamška s 3:1. Sledile so 3 zaporedne zmage domačinov, ki so povedli s 3:1. Erik Paulin je z zmago nad Jamškom znižal zaostanek na 2:3. Taj Lavrič proti Janezu Petrovčiču ni imel pravih možnosti za zmago, Erik pa je v zadnji tekmi moral priznati premoč še Mitji Horvatu, ki je tokrat zmagal vse tri svoje tekme. Končni rezultat 5:2 za goste je pomenil, da naši fantje po prvem delu ligaškega tekmovanja zasedajo 6. mesto.
Dekleta so se tokrat pomerile s še neporaženo ekipo ŽNTK Ljubljana. Jana Ludvik je začela odločno in s 3:0 premagala Niko Veronik. Tamara Pavčnik je z zmago nad Urško Čokelj izenačila na 1:1. Lea Paulin je v tesni tekmi izgubila proti Zali Veronik, Jana pa je tesno z 2:3 izgubila proti tokrat zelo razpoloženi Pavčnikovi. Lea je povrnila upanje z zmago 3:1 nad Niko Veronik, vendar je ponovno sledila zmaga domačink.
KAPUČINO

Ljubljana je tako vodila že 4:2. Sledile so dve zmagi naših deklet, Lea je s 3:2 premagala Pavč-nikovo, Jana pa s 3:0 Zalo Veronik. O zmagovalcu je odločala zadnja, deveta tekma med Urško in Niko Veronik. Žal je tokrat Nika odigrala odločneje in z zmago 3:0 postavila končni rezultat 5:4 za ŽNTK Ljubljana. Naše punce po prvem delu zasedajo odlično 2. mesto na lestvici 1. SNTL.
Kickboxing je sprejet v MOK
Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je na seji, ki je potekala dne 30.11.2018, v Tokiu, priznal svetovno združenje kickboxing organizacij - WAKO in športno panogo kickboxing kot olimpijski šport. Posledično s tem je Kickboxing zveza Slovenija, katera je polnopravni član združenja WAKO, kot tudi izolski klub KiT, dobila temelj za možnost uvrstitve kickboxinga v program olimpijskih iger.
K odločitvi za priznanje združenja WAKO, ki je tako postal ekskluzivni predstavnik vseh disciplin kickboxinga v Mednarodnem olimpijskem komiteju, je botrovala njegova razširjenost po svetu, saj je prisoten in priznan s strani nacionalnih olimpijskih komitejev v kar 128 državah, na vseh petih kontinentih sveta, ima urejen sistem izobraževanja in licenciranja ter spoštuje etične standarde in zavezanost k boju proti dopingu in zlorabam v športu.
Tarok
V ponedeljek 3.12.2018 je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran predzadnji turnir v taroku letošnjega prvenstva Izole za posameznike.
Najuspešnejša je bila Marija Bolje z 8 točkami in razliko +178. Sledijo trije igralci z osvojenimi 7 točkami. Največjo razliko je zbral Božo Praprotnik +1619, odlično razliko je priigrala tudi Veronika Jakopič + 1226, na četrtem mestu je pristal Cveto Ličen z razliko +450. Sledita Lojze Hočevar s 6 točkami in razliko +620 ter Zvonko Glušič prav tako s 6 točkami in razliko +136. Zadnji turnir bo odigran v ponedeljek 10. decembra v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. Dne 17.12. bo razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in družabno srečanje v piceriji hotela Delfin
Izola. Za uvrstitev bodo šteli najboljši rezultati posameznikov na 35 turnirjih. Kdor je bil prisoten na več kot 35 turnirjih, mu bodo odšteti najslabši rezultati nad 35 turnirjev. Posamezniki, ki so bili prisotni na 35 turnirjih ali manj, bodo zadržali doseženi rezultat. Ne glede na morebitne odbitke bosta prvo in drugo mesto obdržala Cveto Ličen in Marija Bolje. Na ostale uvrstitve pa bodo mogoče vplivali morebitni odbitki. Videli bomo na razglasitvi rezultatov 17.12., ko bodo tarokaši prejeli tudi koledar tekmovanj v naslednjem letu.
db
Strelstvo
2. državna liga in turnir v Izoli
Drugi turnir 2. Državne lige Zahod 25.11.2018 v Postojni ni prinesel velikih preobratov. Z zračno pištolo je bila ekipa sicer nekoliko slabša - četrta (Andrej Jakomin 8., Ivan Božič 12., Leon Tomažin 13.), ekipa s puško pa nas je spet razveselila s prvim mestom (Lara Frank L, Vito Kavalič 4., Katja Reja 5.). Lara in ekipa se oklepata sredinske stopničke tudi v trenutni skupni razvrstitvi.
Drugi turnir Primorsko-notranjsko--kraške (PNK) lige Zahodne regije pa je tokrat potekal v organizaciji Strelskega kluba Izola, in sicer ves teden do vikenda L, 2.12.2018, ko je bil zaključek turnirja. Rezultati v večini primerov niso razočarali: Cicibani (ekipno 2.): Vito Raduj-ko 2., Jaša Barut 6., Žiga Franče-ski 15., Haris Demir 16., Matija Frančeski 18., Niko Dujmovič 20. mesto. Mlajši pionirji (ekipno 1.): Vasja Kitič 4., Tadej Frančeski 5., Martin Frank 6., Ervin Džafič 11., Armin Demiri 16. mesto. Mešana m/ž članska ekipa 2. mesto, posamezno pa: člani: Aljoša Frank
3.,	Ivan Božič 6., Robert Germanis 12. mesto, članica: Dolores Šuštar 2. mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar 2. mesto. Pištola (skupno ekipno
6.	mesto): kadeta Mark Rožac 3. in Martin Memon 5. mesto. Člani: Ivan Božič 10., Andrej Jakomin 13., Aleš Mahnič 17., Andrej Derniko-vič 19. mesto. Kadeti in kadetinje s standard zračno puško (ekipno 2.): Kadeta Vito Kavalič L, Aljaž Bajt
5.,	kadetinje: Lara Frank L, Manca Kermc 2., Eneja Zečo 5. mesto. Mladinec Erik Primožič 3. mesto, mladinka Ksenia Norkina 1. mesto. Kombinacija: Ivan Božič 5. mesto. Pohvale sodnikom in vsem sodelujočim za gladko izvedbo turnirja.
dš
V spomin na nekdanje čase
KD Tito je “Pri špini” 29. novembra organiziralo prireditev v spomin na praznik nekdanje skupne države. S pesmijo so navdušili pevci MoPZ Lopar pod vodstvom Vladislava Korošca in Marjetka Popovski, ki je zapela z njimi in številnimi obiskovalci, saj je bil Largo pri špini skoraj premajhen za vse. Vzdušje in pasulj sta bila odlična.
Tudi v Izoli imamo lučke
V petek je župan v odhajanju Igor Kolenc v parku Pietro Coppo tradicionalno prižgal novoletne lučke. Letošnja okrasitev je nekoliko bolj minimalistična od preteklih let, ko so park krasili jelenčki, meduze in ribe.
Ob vžigu so vsekakor najbolj uživali otroci, tudi ob kulturnem programu, ki so ga popestrili plesalci KUD Balerima, člani gledališča STEPS, Pravljični junaki in mladi glasbeni talenti šole Cirque.
Intervju - Svetlana Makarovič
Zase pravi, da je komunistična Merka
S Svetlano Makarovič sva se srečala v baru doma starejših občanov v Trnovem, kjer živi že nekaj zadnjih let. Pogovor je potekal v lokalu, ki mu je sama nadela ime Alzheimer.
Svetlane Makarovič zagotovo ni treba predstavljati, saj njena pokončna in neupogljiva drža ter njena vedno lucidna in precizno izražena kritična misel, o tej umetnici pove pravzaprav vse, kakor pove domala vse tudi o Sloveniji in o svetu v katerem živimo.
0 rdeči zvezdi, Luciferki, Kristusu, rdeči pesi, lešnikovi čokoladi in še marsičem
-	Kaj vam pomeni rdeča zvezda?
-	Pomeni mi simbol upora in boja za svobodo. To je prastar simbol dobrega. Rdeča zvezda je bila neštetokrat zlorabljena, tudi v Jugoslaviji in jo še vedno zlorabljajo v Severni Koreji in na Kitajskem, ampak kot simbol ostaja še vedno čista. Tudi simbol križa je bil neštetokrat zlorabljen, tudi tukaj in zdaj v Sloveniji. Spominjam se časov t.i. osamosvojitve, ko smo verjeli, da bo to res samostojna, svobodna, demokratična država, a izkazalo se je, da to Slovenija nikakor ni. Osramotila se je že takoj na začetku s tem, da je izbrisala del svojih ljudi in tudi nismo vedeli, da je že zdavnaj pred t.i. osamosvojitvijo bila prodana Vatikanu. Tedanji papež, kot so več ali manj vsi papeži... ne smem uporabiti psovke...no, tedanji papež Wojtyla, je zahteval zelo ostre pogoje preden se je odločil, da bo Slovenijo priznal. Ti pogoji pa so bili, kratko malo rečeno, ka-tolizacija države Slovenije.
-	Ali so to tisti osrednji vzgibi, ki vas vodijo, da ste prav v zadnjih letih ponovno maksimalno aktivna tudi na odrskih nastopih?
-	Začelo se je takrat, ko je Janševa stranka hotela prepovedati simbol rdeče zvezde. Tisti dan sem sedla za šivalni stroj, zrezala mojo rdečo obleko, ukrojila rdečo zvezdo in jo še isti dan tudi izobesila čez balkon, kjer visi še zdaj.
-	Koliko k v tovrstnemu zavedanju prispevajo vaše primorske oziroma tržaške korenine?
-	Mnogo. Tudi moj papa je bil begunec, zbežal je pred fašizmom v Maribor in tam se mu je zgodila velika nesreča, da je spoznal mojo mater, ki pa je bila klerikalna in iz tega je sledil en zelo nesrečen zakon, predvsem za mojega papaja, kajti Primorci ne prenesemo hinavščine, solzavosti, predvsem pa ne prenesemo klerikalnosti in tercialstva.
-	Za Cerkev ne najdete prav lepih besed, kaj pa duhovščina na Primorskem?
-	Primorska duhovščina je bila pa čisto nekaj drugega. To kar je duhovščina počela svinjarij je bilo okrog Ljubljane, na Dolenjskem in pa na Notranjskem. Primorska duhovščina si pa zasluži vse spoštovanje. Kaplan Martin Čedermac je simbol primorske duhovščine, ki jo je treba spoštovati. Nekoč sem na nekem recitalu poslušala vprašanja iz publike. Nekdo je vprašal, da od kod meni ta prezir do cerkve, saj so bil del nje tudi Finžgar, Gregorčič in Slomšek. Takrat sem pa vstala in rekla: „Tiho, Gregorčič je bil naš človek in ne vaš, Finžgarja obdržite, Slomška si pa sploh lahko nekam zataknete."
-	Vsi smo odraščali ob vaših pravljicah, kako je sedaj s tem poglavjem vašega ustvarjanja?
-	Vsaka moja pravljica je večplastna in v vsaki pravljici se pojavlja bolj ali manj odkrita debela solza. Ta solza je včasih čisto skrita. Pri Sapramiški, ki je majhna žival je ta solza dolgo skrita, ko pa izbruhne njena bridkost, njena razočaranost nad tem svetom, takrat se pa vlije iz miškinih očk cela reka solza. Dostikrat pozabljamo kako otrok doživlja gorje. Spominjamo se da, ko smo bili majhni, nam je bilo včasih hudo, da smo doživeli krivico, gorje...Ta občutek se ponavlja v vsaki umetnini, saj pozabljamo, da otrok nima občutka da bo bolje, pozabljamo na to, da on živi v sedanjosti, da živi ta trenutek. Ta trenutek so otroci na mehiški meji ločeni od staršev. Nič ne pomaga, da jim govorijo, da bo bolje. Otrok potrebuje »zdaj«.
Samo pomislite, kdo je pa Donald Trump? To je nihče, to je zlo v človeški podobi in nič drugega. To je kombinacija surovosti, brezčutnosti, objestnosti in neizmerne zabitosti. Ker je večina človeštva podvržena črednemu nagonu, ga pač volijo. Tudi v Sloveniji je več ali manj tako, povsod je tako. Ob tem pa tudi vedno pravim, da ne smemo soditi naroda po njenih politikih. Zame Rusija, ki je moja velika ljubezen ni en Putin, zame je Rusija Čehov, Dostojevski, Čajkovski, Rahmanin in Amerika je zame jazz in indijanska kultura. Kot tudi Slovenija zame ni en Janša ampak je to ljudska pesem, ljudska balada, Cankar, Prešeren in Soneti nesreče. To je moja Slovenija. Politiki pa pridejo ter grej o in več ali manj je večina njih le iztrebek naroda.
-	V partiji niste bili nikoli?
-	V partijo sem bila povabljena dvakrat in obakrat sem odklonila, ker je v meni rasla ideja pravega komunizma. Pravi komunist je bil recimo Kristus. Kristus je rekel, da kdor ima dve srajci, naj da eno tistemu, ki nima nobene. Podobno pravi tudi socialistična ideja. Jaz sem bila v Jugoslaviji revna in vsa vrata so mi bila več ali manj zaprta, ker pač nisem hotela biti v partiji. Zdaj se mi pa vrača minulo delo in dobivam ogromno tantiem za knjige, za nastope, za ves ta moj opus in sem finančno zelo dobro, za moje pojme celo predobro, preskrbljena, in zato zdaj znova obujam idejo komunizma. Ker imam denarja več kot ga potrebujem zase in za svoje štiri muce, sem dolžna svoj bančni račun olajšati in darovati denar bolnim otrokom, Centru Palčica, ljudem, ki skrbijo za brezdomne živali, skratka za dobre stvari. Jaz se denarja namreč bojim, izučilo me je. Tako jaz poimenujem idejo komunizma in zato si sebe tudi drznem poimenovati komunistična luciferka.
-	Zakaj ste v celoti zavrnili tudi Prešernovo nagrado?
-	Ker je bil statut Prešernove nagrade grobo zlorabljen, ker je bila nagrada podeljena tudi patru Rupniku z utemeljitvijo, da je papež njegovo delo pohvalil, sem rekla: „Hvala lepa, potem je pa jaz nočem".
-	Od kod ta vaša neverjetna energija ki je ne premorejo niti mladi?
-	Večkrat me vprašajo, če sem na spidu ali na kakšni drugi drogi in vedno odgovorim, da je moje mamilo lešnikova čokolada.
Robi Šabec (Primorski dnevnik)
Pred drugim krogom volitev župana so v Plaču Izolanov pripravili pogovor o realnih možnostih gradnje kulturnega centra, o katerem sicer govorijo različni kandidati na izolskih volitvah že vsaj 16 let. Srečanja se je, poleg nekaterih izolskih kulturnih delavcev, udeležil tudi avtor nagrajenega projekta mladinskega in kulturnega centra v Arrigoniju, udeleženci pa so ugotavljali, da bi veljalo že pripravljene rešitve preveriti in posodobiti ter se o njih pogovoriti. Z jasno izraženo željo bi projekt, težek kakšne 4 milijone in s sofinanciranjem, zagotovo lahko zgradil še v tem mandatu.
Kultura
Kortežanske pevke z novo zborovodkinjo
V pevski sobi Zadružnega doma v Kortah so se prvega dne decembra zbrale ženske društvenega pevskega zbora na prvi vaji z novo zborovodkinjo, Barbaro Barič. Dogovorile so se, da bodo vadile vsako soboto in pripravile tudi nov program.
K zboru je pristopila kopica novih članic, najbolj pa so se pevke razveselile tistih mam, ki so prišle s svojimi hčerkami, kar daje vsem skupaj nov zagon. Vaja je popolnoma uspela, po eni uri dela se je že zaslišalo triglasje Belega cveta (Edelvreisa) iz muzikala Moje pesmi, moje sanje (The sound of mušic).
Premiera Pastirčka
Premierna uprizoritev istrske ljudske pripovedke Pastirček v obliki gledališča kamišibaj je bila na prvo adventno nedeljo, 2. 12. 2018 v kortežanski župnijski cerkvi po sveti maši in blagoslovitvi adventnih venčkov, ki so jih v dobrodelne namene izdelale marljive članice društva Šparžin z otroki in sestri Petra in Pia, k blagoslovu pa prinesli tudi ostali župljani. Predstava Pastirček že sodi v okvir pričakovanja skorajšnjega Miklavževega prihoda in jo je pripravilo Kulturno društvo Korte s svojim podmladkom, igralkama Lariso Gašič in Saro Benčič, ki je upravljala lutko Metko.
V režiji Nine Mernik in ob glasbeni spremljavi Klemna Juga sta to istrsko ljudsko pripovedko Pastirček uprizorili na odrčku butaj. Pripovedko je priredila in ilustrirala Tatjana Ban, slike za kamišibaj pa natisnil Darko Petretič. Cerkvica je bila dodobra napolnjena z najmlajšimi pa tudi mladimi po srcu, ki so z zanimanjem in očarani sledili predstavi. Ob koncu so otroci prejeli knjigico Pastirček in vrečko s piškoti, orehi in suhim sadjem - Miklavžev dar za pridne otroke.
Igrico ponovimo še trikrat: v domačem vrtcu in Marijinem vrtcu v Izoli v petek, 7.12. dopoldne in v izolskem parku Pietro Coppo v petek, 14.12. ob 17. uri. D.Jug
Prizor s premierne uprizoritve ljudske pripovedke Pastirček, ki so jo pripovedovali v kamišibaj gledališču.
Delovni konec leta MoPZ Delfin
Pevci Moškega pevskega zbora Delfin, ki ga vodi pevovodkinja Maja Cetin, so v teh prednovoletnih dneh sila aktivni.
Za Martina so tako prepevali v izolskem Domu upokojencev in tja prinesli veselo razpoloženje, potem je sledil nastop v hotelu Krka v Strunjanu, zdaj pa se pripravljajo na božično novoletni koncert, ki ga bodo imeli 11. decembra v Medgeneracijskem centru. Naslednji dan, v četrtek, 12. decembra, bo sledil podoben koncert v hotelu Delfin, v soboto 14. decembra pa bodo peli skupaj z drugimi izolskimi pevskimi zbori v parku Pietro Coppo. Štiri dni kasneje, 18. decembra pa bodo spet pripravili novoletni koncert v strunjanskem hotelu Krka.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola razpisuje decembrsko enodnevno delavnico za ustvarjalce na področju plesne, likovne, glasbene in gledališke dejavnosti:
V luči, razsvetlitev
DELAVNICA S KOLEKTIVOM danceCO: Ivan Mijačevič, Miha Horvat, Maayan Danoch
Sobota, 15.12. 2018 od 10.00 - 17.00, Kulturni dom Izola Kolektiv sodobnega plesa danceCO sestavljajo:
Ivan Mijačevič (Slovenija), skladatelj, koreograf, plesalec in pedagog; Miha Horvat (Slovenija), vizualni umetnik ter ustanovitelj Transnacionalne gverilske umetniške šole; Maayan Danoch (Izrael), koreografinja, plesalka in pedagoginja. V svojih uprizoritvah povezujejo plesne, gledališke, likovne in glasbene umetnosti.
PRIJAVNINA: 30 eur (za earlybird prijave do 8.12.), 40 eur (za prijave po 8.12.) / ROK PRIJAVE: 12.12.2018 / INFORMACIJE IN PRIJAVE: JSKD 01 Izola, Tel.: 05 66 31 390 / 030 700 354 (Nika Pegan),
Vsi izolski zbori v parku
Veseli december je pred vrati. Dogodkov za zabavo ne bo manjkalo, med ostalimi pa bosta v Parku Pietro Coppo, dva dneva, 13. in 14. december, ki so ju poimenovali: Naj naj s pesmijo in plesom.
Sodelovali bodo vsi otroški oziroma šolski in odrasli pevski zbori, ki delujejo v naši občini:
OŠ Dante Alighieri, otroški pevski zbor vrtca L’Aquilone, OŠ Vojke Šmuc, OŠ Livade, ŽePZ Sinji galeb Izola, Moški pevski zbor Izola, Moški pevski zbor »Delfin« Izola, Pevska skupina Morje -Andragoško društvo Morje, Glasbeno izobraževanje Cirque, KUD Balerima, Beverly Šuštar, MePZ Haliaetum ...
■
GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23
■ *
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	nadzori in legalizacije objektov
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
-	cenitve nepremičnin
tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si
19.00	Galerija Alga
Otvoritev slikarske razstave Akt
Društva likovnih umetnikov Tolmin
Razstavljajo : Alda Grudina, Bine Kurinčič, Bojana Kavčič - Fortun at, Damijana Bensa, Dare Trobec, Darja Lavrenčič, Dea Volarič, Edo Dežela, Ida Kocjančič, Jana Dolenc, Jelka Skok, Lidija Gruntar, Majda Šimon, Nada Zuza, Rok Alboje, Silvo Jelinčič, Stanka Golob, Vinko Peternelj, Zdravka Komic.
Mentor: Jana Dolenc
Glasbeni program: Drago Mislej Mef
19.00	Mestna knjižnica Izola
zaključna prireditev Primorci beremo
in predstavitev najnovejše knjige znanega slovenskega
alpinista in pisatelja Viktorja Grošlja NajViŠji Vrhovi Celin Ob tej priložnosti bodo vsi, ki so zaključili projekt Primorci beremo prejeli priznanje in knjižno nagrado.
7.12.	petek
18.00	Manziolijeva palača
Kamishibai večer
19.00	Manziolijeva palača
Predstavitev koledarja In Arte 6 pOBSia 2019 Umetnike in pesnike bo predstavil kritik Enzo Santese. Prisotnim bo podarjen izvod koledarja.
21.00	Hangar
Frank Get + Evlis Šahbaz
18.00	Manziolijeva palača
V pričakovanju Božiča...
božična prireditev / Povezuje: ELENA BUBO LA.
17.00	Kulturni dom Izola
Operna predstava za otroke Martin Krpan Vabljeni na obalno premiero operne predstave za otroke z naslovom Martin Krpan, po povesti Frana Levstika. / Režija, scenografija, kostumografija : Filip Samobor
12.12.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
decembrsko srečanje ŠK Živeti zdaj
Življenje poteka zdaj, v tem trenutku. Tukaj in zdaj vstopimo v življenjsko stanje jasnosti, prodornosti in učinkovitosti, kjer smo v stiku z večno močjo, ki je onkraj tesnobe in konfliktov, onkraj bolečine in trpljenja. Srečanje bo vodil Joško Cesar.
13.12.	četrtek
17.00	Park Pietro Coppo
NAJ - NAJ S PESMIJO IN PLESOM
Veseli december
Predstavili se bodo otroški pevski zbori izolskih osnovnih šol in odrasli pevski zbori ter plesne skupine, ki delujejo v občini Izola.
18.30 Mestna knjižnica Izola
Ivan Cankar: Hlapci
in Arantxa Urretabizkaia: Rdeči ZVCZek Decembrsko srečanje kiraknjigovcev bo bralno praznično, saj bomo leto sklenili kar z dvema knjigama. Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja se bomo temu velikanu slovenske književnosti prav v mesecu pisateljevega odhoda poklonili s pogovorom o njegovih/naših vedno aktualnih Hlapcih.
Na prvi pogled sodobni kratki roman Rdeči zvezek (Maline, 2018) baskovske pisateljice Arantxe Urretabizkaie (1947), ki pripoveduje o materinstvu, združenem s političnim delovanjem, nima veliko skupnega s Hlapci. A ob pozorni primerjavi utegnemo to pretresljivo izpoved matere uzreti kot (feministično) nadaljevanje in razširitev značilnih Cankarjevih tematik. Eno od protagonistk Rdečega zvezka bomo lahko soočili denimo z učiteljem Jermanom in razpravljali o dilemah in stiskah, kijih politično (karierno) delovanje prinese ženski.
19.00	Manziolijeva palača
Koncert skupine PrimO taio
17.00	Park Pietro Coppo
naj - naj s pesmijo in plesom Veseli december
Predstavili se bodo otroški pevski zbori izolskih osnovnih šol in odrasli pevski zbori ter plesne skupine, ki delujejo v občini Izola.
19.00	Galerija Insula, 19.30 - Manziolijeva palača
LUCIANO KLEVA
večer posvečen umetniku ob 15-obletnici smrti. Odprtje razstave v Galeriji Insula in Manziolijevi palači.
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
C&/ /	http://center-izola.si
^6y Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni	mrz rm
Izola - Isola	U
KULTURNI DOM IZOLA Petek, 21. december ob 19.00
.S. S 1":
» m *S - mt s
Dobrodelr^iprireoitev za hudo
obolele otroke
ŽIVLJENJE JE.VREDNOTA
■SB6B
•	Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (051 394 133, galeriia(5)center-izola.si). ponedeljek - petek: 10.00-12.00; ponedeljek, sreda, petek: 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto;
•	A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo;
•	blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
lin„	13
URAkulture---------------------------------------------------
Galerija Alga
V četrtek 6.12. ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev skupinske slikarske razstave
Akt Društva likovnih umetnikov Tolmin
Razstavljajo: Alda Grudina, Bine Kurinčič, Bojana Kavčič - Fortu-nat, Damijana Bensa, Dare Trobec, Darja Lavrenčič, Dea Volarič, Edo Dežela, Ida Kocjančič, Jana Dolenc, Jelka Skok, Lidija Gruntar, Majda Šimon, Nada Zuza, Rok Alboje, Silvo Jelinčič, Stanka Golob, Vinko Peternelj, Zdravka Komic.
Mentor: Jana Dolenc / Glasbeni program: Drago Mislej
Galerija Plač Ljubljanska 32
razstava
Podobe ERVIN POTOČNIK
Manziolijeva palača
razstava
MIMMO LOMBEZZI SLIKE IN SKULPTURE
Galerija Insula
razstava ZBIRKA SODOBNEGA
SEVERNOJADRANSKEGA MARINISTICNEGA
SLIKARSTVA
ZVEST APOLLNIO, JANKO KASTELIC, MIRA LIČEN KRMPOTIČ, VAŠKO LIPOVAC, JANEZ MATELIČ, ALEŠ SEDMAK, PARIDE Dl STE-FANO, KLAVDIJ TUTTA, ROK ZELENKO
Sončna dvorana ■■■■■■■■■■■■■
razstava Maruša Novak In Oskar Obal Cisto neprofesionalno
Razstava bo na ogled do 6.12.2018. / Urnik galerije: sreda, četrtek: 10.00 -12.00, petek, sobota: 16.00 -18.00. Prazniki zaprto.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
ANDREJ ŠUMENJAK-ANDREA
Harmonija zvokov - Armonia di suoni
STANE CEBRON
Detajli
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
Razstava fotografij z naslovom ISTRA V KAMNU, ki jo je pripravil jo je Cveto Kokalj in razstava IVAN CANKAR, ki jo je Janez Janežič, ljubiteljski etnolog in zbiratelj starin iz Kopra.
Podobe
Ervina Potočnika
Ervin Potočnik je v resnici kipar. A ne klasični. Ravno obratno. Je namreč med ustanovitelji skupine, ki goji takoimenova-no premoderno umetnost in ima celo svoj muzej v Spodnjem Hotiču pri Litiji, kjer organizirajo zanimive likovne dogodke.
V Plaču Izolanov je Potočnik, ki se je moral zaradi pomanjkanja prostora odreči svojim velikim pločevinastim kipom, razstavil velika platna obdelana s papirjem in fasadno barvo na katero jes pigmentom izrisal nekakšne antične like.
Odprtje razstave je pospremilo kar lepo število obiskovalcev, čeprav je sama razstava za nekatere preveč provokativna, toda dejstvo je, da so Potočnikovi liki s svojo živostjo izvrstno zapolnili galerijske stene in vnesli v prostor nekaj živahnosti stare Antike in zato tudi Mediterana.
9.PRIMORSKI PRAVLJIČNI FESTIVAL 2018 20.11. -12.12.2018
ČETRTEK 6.12.
10.00	MANZIOLIJEVA PALAČA
QUADRATINO
Contrada, Trst/ gledališka predstava/ za it. šolo / Prihod sv.Miklavža.
18.00	MANZIOLIJEVA PALAČA
gledališka predstava vzgojiteljev NUVOLA OLGA
SOBOTA 8.12.
10.00 -12.00 SONČNA DVORANA
Ustvarjalna delavnica/ 6-12 let O DREVESIH Mentorji: Martina Ljubič, Vanja Čibej in Erika Gregorič Aljoša Križ 16.00 -18.00 SONČNA DVORANA
ZAKLJUČEK DELAVNIC IN OTVORITEV RAZSTAVE O MIŠKAH
Krajše lutkovne animacije/ UP, študentje pod mentorstvom Jelene Sitar Cvetko
TOREK 11.12.
17.00	MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
PEHAR SUHIH HRUŠK
Mentor Vanja Čibej/ ustvarjalna delavnica/ 4+
Branje zgodbe Ivana Cankarja Pehar suhih hrušk in delavnica po zgodbi
20.00	ATEUE MARI O NET.TE
PRIPOVEDOVALSKI VEČER
Pripovedovanje Cankarjevih del/ za odrasle
SREDA 12.12.	■■■■■
17.00 -18.30 MANZIOLIJEVA PALAČA
PASTROCCHI DA FAVOLA
mentor Fulvia Grbac/ ustvarjalna delavnica/ 5 - 9 let
Marina Martensson na turneji z Laibach
Marina Martensson je pred dvema letoma sodelovala pri snemanju najnovejšega albuma kultnih Laibach, The sound of mušic, s priredbami skladb istoimenskega mjuzikla. Sodelovanje jo je letos popeljalo tudi v Rusijo, kmalu pa bo na vrsti evropska turneja.
Za Marino Martensson je delovno leto. Nastopila je na EMI, imela je koncert z big bandom RTV Slovenije, s svojo zasedbo pripravlja novi avtorski album, ob tem pa še nastopa z najbolj znano slovensko rock zasedbo na svetu, Laibach. O tem, kako je prišlo do zanimivega, a tudi nenavadnega sodelovanja, nam je povedala Marina sama.
-	Pred nekaj meseci nam je tvoja sestra Emilia namignila, da sodeluješ z Laibach.
-	Ja, to vam je morala povedati ona, ker sama o tem nisem govorila.
Takšna pač sem. Z Laibach sem začela sodelovati pred dvema letoma, pa ne, da sem želela to skrivati, le občutka nisem imela, da bi morala o tem govoriti. Poleg tega sem imela v tem obdobju toliko projektov, takšnih in drugačnih, da mi je to sodelovanje očitno šlo iz glave.
-	V tem obdobju sva se pogovarjala o tvojem koncertu z big bandom RTV-ja, o nastopu na EMI, o snemanju albuma...
-	Ja, in vmes sem sodelovala še z Laibach. Njihov novi album, The sound of mušic, ki je izšel konec novembra, sta producirala člana zasedbe Silence, Boris Benko in Primož Hladnik in najprej v bistvu sploh nisem bila v stiku z Laibach, saj sta me onadva poklicala, ker sta potrebovala otroški zbor za nekaj pesmi na tem albumu. Takrat sem učila glasbeno vzgojo na britanski mednarodni šoli v Ljubljani in sem predlagala za snemanje nekaj otrok, za katere sem vedela, da bodo dobro opravili svoje delo. Ko smo snemali, sem jih vodila in pela z njimi, kar pa je bilo Borisu in Primožu očitno zelo všeč, saj sta me čez nekaj časa poklicala, češ, da je moj glas zelo zanimiv in da bi še jaz posnela tri pesmi. To se je dogajalo pred dvema letoma.
-	To je kar dolgo nazaj. Takrat si samo posnela te pesmi in konec?
-	Tako je. Rekla sta mi, da se slišimo, ko bo album izšel, a pogosto se zgodi, da takšni projekti vzamejo veliko časa. Morda glasba še ni zrela, včasih čakaš na pravi trenutek, iz takšnega ali drugačnega razloga. Pri Laibach se je zgodilo, da je njihova pevka, Mina Špiler, postala mati, in čas je bil, da poskusijo narediti nekaj povsem drugačnega.
V tem kontekstu je prav prišel projekt z mano in Borisom Benkom na vokalu.
-	Album zveni skoraj bolj Silence, kot pa Laibach.
-	Ja, še vedno se čuti, da so to Laibach, ampak Silence so dodali veliko svojega, kar je tudi razlog, da so se odločili za skupen projekt. Mislim, da gre za fantastično sodelovanje, zame pa je neverjetno, da sodelujem tako z enimi, kot z drugimi.
-	Si poznala Laibach, preden ste začeli sodelovati?
. Sem, a veliko bolj sem poznala Silence. Rada sem poslušala njihovo glasbo in ko sta me poklicala sem bila navdušena, saj sem si resnično želela tega sodelovanja. Kmalu po klicu sem seveda začela malo bolj natančno raziskovati, kaj pravzaprav delajo Laibach in hitro sem poklicala Borisa, če se ni morda zmotil, če me je sploh kdaj slišal peti, saj si nisem znala predstavljati, kako bi lahko jaz padla v ta Laibach kontekst. Pa me je pomiril, češ, da je moj glas perfekten točno zato, ker gre za takšen kontrast. Kljub vsemu si še nisem uspela predstavljati, kako bi lahko to dobro zvenelo, a sem jima zaupala. Še dobro, saj mislim, da se je dobro izšlo in tako sem na turneji z Laibach (smeh).
-	Album ste že predstavili na nekaj koncertih. Kdaj začnete turnejo?
-	Imeli smo nekaj manjših turnej. Naprimer fantastičen koncert v Grazu, na festivalu Steirischer-herbst, to je bilo septembra, kjer smo s sabo pripeljali tudi moj otroški zborček in bila je neverjetna izkušnja, tako zame, kot zanje.
Nato smo imeli dva koncerta v Rusiji, seveda brez zbora. Pa še koncert v Subotici, v Srbiji. Februarja pa nas čakajo priprave za evropsko turnejo, na katero gremo marca in med katero bomo nastopili tudi na Švedskem, kjer se bom svojim prijateljem lahko predstavila v povsem drugačni luči. Bo kar pestro.
-	Kako se poslušalci odzivajo na nove pesmi in predvsem nate?
-	Zaenkra lahko rečem, da je odziv odličen. Seveda sem se malo bala, kako bo, saj so pesmi drugačne od klasičnih Laibach skladb, poleg tega nisem vedela, kako me bodo sploh sprejeli, saj ne smemo pozabiti, da je Mina resnično vrhunska pevka z neverjetno odrsko karizmo.
-	Pa še podobni si nista...
-	Nikakor ne, a ravno to so Laibach želeli doseči, saj Mine ne moreš nadomestiti in tudi ni razloga, da bi jo. Toliko sva si različni, da naju poslušalstvo ne more primerjati. Lahko jim je všeč, lahko jim ni, a primerjati naju pač ne morejo.
-	Poješ tudi njene pesmi?
-	Ja, v živo pojem veliko več kot na albumu. Takorekoč pojem ves novi album, v duetu z Borisom Benkom in najina glasova se odlično dopolnjujeta. Boris je res neverjeten pevec. Že na albumu zveni vrhunsko, v živo pa še toliko bolje. Res, že samo zdaj, ko o temu govorim, imam kurjo polt. Toliko sem se že od njega naučila. Pojem pa tudi na nekaterih starejših Laibach skladbah, pri katerih sem se morala krepko umakniti iz svojega “območja udobja”, kar je zame še poseben izziv in tudi velika šola. Komaj čakam, da vidim, kako se bodo te nove izkušnje in novo znanje poznale v mojem samostojnem glasbenem delovanju.
-	Nekaj boš zagotovo odnesla s sabo.
-	Vsekakor. Zame je ta priložnost izjemno darilo in velik privilegij, saj bom kot pevka vsekakor veliko napredovala, tako tehnično, kot tudi odrsko. V svoji glasbi veliko improviziram a ena večjih težav pri projektu z Laibach je ravno ta, da tukaj ni prostora za improvizacijo, vse mora biti točno. To je res velik izziv.
-	Praviš, da bo sodelovanje z Laibach vplivalo na tvojo samostojno glasbeno pot. Vem, da snemaš album.
-	Ja, album snemam s svojo zasedbo, nismo pa še pripravili prav vsega materiala. V bistvu smo še vedno v fazi pisanja in kreiranja. Novembra sva z basistom, ki bo album tudi produciral, odšla v New York, da se dobiva z Johnom Daviesom, za katerega si želimo, da bi ga zmiksal. Vemo, kakšen zvok želimo, na žalost pa v Sloveniji nismo našli nikogar, ki bi delal tako kot je nam všeč. Naša glasba je nekakšen country, r’n’b, zvok pa je bolj “tuj”, mednaroden. Vse želimo narediti, da bo album zvenel dobro in Johna mi je predlagalo kar nekaj prijateljev in znancev. Sicer se nismo še čisto dogovorili, ampak vse kaže, da bo album miksal prav on. Komaj čakam.
AM
Letošnja Decembrska zmrzal v Ljubljanski ulici bo 26., 27. in 28. decembra od 19.00 do 21.30 ure pripeljala v Izolo skupine: StereoDuo, Ne joči Pevec, Ante Upedanten (foto) in Turn on Irish z novim violinistom. Veselo bo, kot se za zmrzal spodobi.
„	M/mUDH^Č 15
Predzadnja-------------------------------------
Še vedno ne razumemo teh polnilnic
Minil je en teden in v uredništvu še vedno povsem ne razumemo potrebe po preureditvi dveh parkirnih mest na Velikem trg v polnilni postaji za električna vozila.
Saj ne, da bi nasprotovali električnim vozilom, ali polnilnicam za lede, ravno obratno, ampak ne razumemo postavitve polnilnice, za katero je bilo treba dva tedna prekopavati in pretlakovati pločnik pred staro občinsko stavbo v povezavi s cilji ne-dolgo nazaj sprejete Celostne prometne strategije Občine Izola, v kateri je, med cilji, zapisani tako-le::
Celostna prometna strategija Občine Izola na področju uveljavitve hoje predvideva naslednje ukrepe:
Preureditev Velikega trga (delna omejitev parkiranja) - Na Velikem trgu, ki je v samem mestnem jedru, je veliko javnih površin zasedenih s parkirnimi mesti, kar glede na samo lokacijo ni najprimernejša raba. Območje bomo preuredili s ciljem ustvarjanja bolj privlačnega okolja, zato se bodo omejile parkirne površine skladno z dano možnostjo parkiranja na manj privlačnih lokacijah za pešce.«
Iznajdljivo parkiranje?
________________________________________________________________
Zaključek leta 2018
Člane in podporne člane društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo zaključek leta v hotelu Delfin Izola v petek, 21. Decembra s pričetkom ob 19:00 uri. Prijave sprejemamo na sedežu društva. Vljudno vabljeni!
Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2019
Člane društva invalidov obveščamo, da je z dne 03.12.2018 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2019. Razpis bo trajal do 28.02.2019.
Vse, ki ste zainteresirani za koriščenje kapacitet ZDIŠ v letu 2019, Vljudno vabljeni
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
Dobrodošli v novem Medgeneracijskem centru Izola v Livadah. Vse aktivnosti so na voljo brezplačno!
PONEDELJEK, 10.12. 2018
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
9.30	-12.30: Zdravo hujšanje (delavnica za odrasle)
10.00-	11.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
11.00	-12.30: Začetni tečaj angleškega jezika
12.30	-14.00: Začetni tečaj italijanskega jezika
14.00	-15.00: Obujamo spomine
16.00	-18.30: Skupaj rešujemo križanke
16.00	-19.00: Zdravo hujšanje (delavnica za odrasle)
TOREK, 11.12. 2018
9.00-	11.00: Ogled in predstavitev Javnega podjetja Komunala Izola (zbirno mesto: pred centrom)
9.30-11.00: Prva pomoč pri zastrupitvah in nekaterih internističnih stanjih
11.00-	13.30: Kuharska delavnica: praznična hladna predjed in borovničev zavitek (potrebna je predhodna prijava)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	-16.30: Grafična delavnica za otroke in odrasle: linorez
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
17.00	-18.00: Božično-novoletni koncert MPZ Delfin Izola
SREDA, 12.12. 2018	..... ’
9.30-	11.00: Psihologinja svetuje: komunikacija v partnerskem odnosu
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika
14.30	-15.30: Alergije na hrano
15.00	- 17.00: Ustvarjalne delavnice: izdelovanje rožic in bižuterije, šivanje, ser-vietna tehnika
19.00	- 20.00: Izrazni ples za odrasle
ČETRTEK, 13.12. 2018
8.00-	9.00: Jutranja telovadba / 9.00-10.30: Plesna delavnica
10.30-	11.00: Praznični nastop učencev OŠ Dante Alighieri Izola
11.00	- 13.30: Kuharska delavnica: sarme in pire ter palačinke s skuto (potrebna je predhodna prijava)
11.30	-13.00: Prednovoletno ličenje zrele kože z dijakinjami Srednje šole Izola
14.00-	15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
PETEK, 14.12. 2018
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza
9.00-	10.00: Aktualna problematika upokojencev in starejših
10.00	-11.30: Radosti, ki so nam jih dali bližnji - Slovensko društvo hospic
NEDEUA, 16.12. 2018
7.00	- 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodno obutev in palice, zbirno mesto: pred centrom)
ZAMENJAVA
-	Menjam hišo na Notranjskem, nad Kanjonom Iške, za stanovanje v Izoli. Stara Izolan-ka. Tel 041 834 900
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali Iju-bljani. Tel.: 031 688 900
-	Tri odlično ohranjene hrastove sode, velikosti 140, 300 in 350 litrov, zelo poceni prodam. Tel: 051 350 998
-	Iščem dobrega zidarja za cel dan ali samo popoldan. Plačilo na uro po dogovoru. Tel. 031 861 013
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	IŠČEM potrpežljivo osebo za pogovore (conversation) in učenje (learning) angleškega jezika v popoldanskem času. Plačilo na uro. Jana 070 238 800
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje)
-	Canepa & Canpi Genova (Italia)
-	Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 80 Evrov. Tel. 031 779 282
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
so
\H
Slovnično natančen in sociološko opredelien.vandalizemi
/ZB£iyi M;
LETAKOV
VSEH VRST NALEPK MAJIC
TISKANJE:
PLAKATOV
STISKARNA MANDRAC Tel:040/43-29-43
KNJIG I/ MEHKI VEZAVI
NUDIMO:
OBLIKOVANJE
POMOČ PRI OBLIKOVANJU