PRIMORSKI DNEVNIK isjsavssr - Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 115 (5199) TRST, sreda 16. maja 1962 Izkrcanje ameriških mornarjev na Tajskem nevarno zaostruje napetost okoli Laosa čuvana Funta: Neposredna intervencija ZDA bi povzročila splošno vojno - Na *ajskem 5000 ameriških vojakov - Razgovor Rusk-Dobrinin - SZ za izvajanje politike nevtralnega in neodvisnega Laosa Mjl ^HINGTON, 15. — Po današnjem posvetovanju z vodi- J1 dsrv, i ’ — uauasujeiu pusvetuvunju a vuui- ^tlfiniVi-ratične in republikanske stranke ter z glavnimi *“■ i , f in vojaškimi svetovalci je predsednik Kennedy «javo, s katero javlja, da se bo jutri popoldne izkr- !r: u Tin Zi * v ju. iji*, ua o c uu julii pupu ,^skem ozemIJu 1800 ameriških mornarjev •fboHedyjeva izjava pravi, da-------------------- Wa° ameriški mornarji iz-In rtnjn.a zahtevo tajske vlade, ipevati *Te sile morajo prilit ^ « zagotovitvi ozemelj-f“Slli!l0vitostl te mlrne dežele. jj*tev ameriških čet na Taj-Isvniu 2(11 potrebna zaradi ne-<1 v j hapadov komunističnih k„i*0su in zaradi premikov (taoističnih vojaških enot 7‘^ski meji.» > Žm?dnikova izjava dodaja, da •ZATo Posvetujejo z vladami * *o »S ede položaja v Laosu in « dana navodila, naj se i; tsini,_ em sklepu obvesti glav-OZN u Tant. tX)r|I10!>ene spremembe v naš) J Ha.il gede Laosa. Se vedno ter Politika po učinkovitem Jifija dodaja izjava, ki pripor kjtšlii?® ,sPada premik ameriškimi sil v obveznosti ZDA nft r1 i* ??,andslkega pakta, s katera 195^° ustanovljena SEATO a n?1v.**1 krogov se je izvedeli l “Odo prvj ameriški motki ^1 na Taiskem jutri Ob , r';ster 0 srednjeevropskem času. * le ,„5a obrambo Mac Nama-da bodo ameriški st-«« sr&s ublarL113 5lkernl5l‘ s področja Pacifika v .marji. iki so na noti niw’ l^do razpolagali z li st-J1’ osnimi letalskimi eni ta-Ptoj ?* razpolago jim bo t n n« pthčnih letalskih odi e Ir na r, '■*iul iridisiuil UU(. >iškikPaci«ku. Poveljstvo vseh l>Vfrien s>i na Tajskem pa » .ŠOvlu .Seneralu Harkinsu, v- ^UirlJOje ameriškim vojak 2® sH?,1?!. Vietnamu. Pod njdgo- Pozneje je predstavnik državnega departmaja izjavil, da sta se Rusk in Dobrinin sporazumela, da je potrebno spoštovati sporazum o ustavitvi sovražnosti v Laosu. V Ženevi je delegacija Patet Laosa izjavila, da novi ameriški vojaški ukrepi v Jugovzhodni A-ziji ogrožajo mirno rešitev laoške-ga vprašanja 'n povzročajo še večjo napetost v vsej Jugovzhodni Aziji, Princ Suvana Fuma je dopisniku pariškega «Le Monde« izjavil, da odločno nasprotuje taki rešitvi v Laosu, ki bi temeljila na razdelitvi. »Vračam se v Laos, je nadaljeval Suvana Fuma, da bom delal za sestavo koalicijske vlade v upanju, da so tisti, kj so v zadnjih mesecih onemogočili ta poizkus (končno pripravljeni na resna pogajanja. Dovolj bi nam bilo sa- mo nekaj ur, da pride do rezultata.« Zatem je Suvana Fuma izjavil, da bi morale ZDA prenehati svojo sedanjo politiko Intervencije. «Res je, je dodal, da se je Wa-shington potrudil, da bi pokazal razumevanje, da je Kenneuy znal ukiniti finančno pomoč, ki je o-mogočala Bun Umu In Fumiju No-savanu, da sta se vzdržala, toda ameriško vojaško organiziranje vientianske vojske je še vedno tu in pomeni stalno izzivanje za levičarske sile in za razne laoške nacionaliste.« Izrekel je prepričanje, da bo lahko ohranil politično linijo nevtralizma. Izjavil je tudi, da je dobil informacije, da se nameni Patet Laosa niso menjali. Sedanje operacije so se začele zaradi izzivanj vientianskih čet. «Politika Patet Laosa pa se ni menjala. Se vedno je pripravljen na kompromis. Zaveda se, da ne more položiti roke na deželo, ne da bi sprožil oster ameriški Odgovor, kar bj povzročilo kitajsko ofenzivo. Kar se mene tii*e, sem vedno odločen držati mojo deželo izven vsakega ekstremizma.« Suvana Fuma je govoril nocoj po televiziji. Izjavil je: «Upam, da Američani ne bodo nikoli neposredno intervenirali v Laosu, kajti če bi to storili, bi prišlo do splošne vojne, in Laos bi postal nova Koreja.« Suvana Fuma bo odpotoval v Laos v soboto na razgovor z laoškim kraljem. Moskovska «Pravda» ostro napada zadnje ameriške vojaške ukrepe v zvezj z Laosom in poudarja, da bi to lahko imelo hude posledice. «A-meriški voditelji so storili nove nevarne korake, ki lahko imajo hude posledice. Z vmešavanjem v notranje zadeve Laosa se ameriški vojaški krogi poslužujejo vseh sredstev, da bi rešili gnili protiljud-ski režim v Vientianu.« «Pravda» dodaja, da Zahod potrebuje Laos kot strateško vojaško oporišče in kot postojanko v borbi proti naraščajočemu narodnoosvobodilnemu gibanju narodov Jugovzhodne Azije. t. j. na področju obrambe in go- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit POROČILO LA MALFK IN TREMELLONIJA 0 ITALIJANSKEM GOSPODARSTVI Konjunktura se še nadaljuje čeravno v zmanjšanem obsegu Stanje kmetijstva se je izboljšalo - Število zaposlenih se je sicer povečalo, a še vedno imamo skoro poldrugi milijon brezposelnih Spremembe v strukturi zasebne potrošnje \££t,hailand JLi**?* grandL «1 ' r‘-tf - •' -V ca. j// CAMBODIA V - > PHemang i r--': S •/ Piinomppnh liivjVAciit-..... Long*uyen fc «hn^^stvom bo tudi 200 fela-i, 1 BnJ/etovalne skupine zaivo-l*»in,POrnoč», ki so več let na Taj- a* tra'!ilada v Bangkoku je obja-Jjtittor1? sporočilo o sporazumu ameriških mornarljev, bfi.tbr;°^l°vali s tajslko vojsko varn“l ter za ohranitev Imi-rstl Pr«d ogrožanjem J Vrstičnih čet«. Izjava r tr-ti Ctrts(U ukrePi potrebni, ,«da jjtj y *e>, da bj se nevarni po-Laosu raztegnil tudi na J so sporočili, dai so oporišč na Filipinih itr letsi)5*Up'ne ameriških lov-r.?1’ ki so v teku noči za-gksij, stalati na letališčih na Aoj C t)ea®eJe ameriški državni tajiš * »2. ?usk razgovarjal 40 mi-l'.r>!r!0J>vletskim poslanikom Do-ir &0R. Navzoč je bil tudi Ru-V; ViLJfočnik za zadeve Daljne-da Averell Harriman. So-u’vil juaslanlk je po razgovoru iv!„vlad28nilcariem> da ie sovjet-iM^laviti “toenja, da je potrebno W lan.uporazum> ki i« bil d0" K(jfc| j„skfga junija med Kenne-' Xa i '"ruščevom glede nev-\h neodvisnega Laosa. ll>l,iii(iii,iil„l„„„,|li,l,i,i1„„„l„„lniitllii„lii,iiiiniliiiiiimiiiiiM>uiiiiiiiiiniiniiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimininiiiiiiiiiiiiii Včeraj novi pokoli fašistov nad alžirskim prebivavstvom jjb® so 67 ljudi, ranili pa 40 - Začetek procesa proti Salanu v Parizu Franciji je včeraj stavkalo 350.000 železničarjev Stlo^:lz, 15 — oasovcl so danes povzročili izredno visoko tev- Zgodaj zjutraj so začeli divjati po alžirskih in Ir Pm -ulicah. Ves dan so v Alžiriji izvršili kar 84 atenta-mer so ubili 61 Alžircev in 6 Francozov, ranili pa Ajj Pev in 14 Francozov. 6 4v*iORt Fran°iji ni prenehala oasovcev. V zadnjih (k80 lzvršili cel° vrsto k, ■ lja v raznih krajih Fran- Ir* irt#Sre6° pa ni bil° elove" iti y^eraj popoldne se ([. Pid Pojavilo neznano leta-:« ,šat)nDaPororn v Tulle, kjer Rl'b bivša generala Ohal-1»? So . er- Protiletalske bate-R prelile okoli 50 stre-zadele letala. (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Poslancem so danes dostavili splošno poročilo o gospodarskem stanju dežele za leto 1961, ki sta ga pripravila skupno minister za državni proračun La Malfa in zakladni minister Tremelloni. poročilo ugotavlja, da se je prirastek industrijske proizvodnje povečal tudi v preteklem letu, dasi ne v tolikšnem odstotnem razmerju kot leta 1960; tudi kmetijstvo, ki se je znašlo leta Keller. Protiletalske bate-izs Mso 'vi * ie začel proces proti VlH • ®eheralu Salanu. Po za-,'w*l,ebR»i,na^nt>*t'b je predsed-dol8° obtožnico, ki je sa »a dva dela. S Prvi del an°ve dejavnosti pred Vib r2”ara'ov v Alžiru aprila »J se tem uporom. Drugi š jodu .“če njegove dejavnosti N^avi lja OAS. V drugem de-JlOčii- nnložnica, da je OAS V^ii j- nad 2600 eksplozij v Sn,ll45. Obtožnica pravi, ...alanova dejanja imela obu,?1 ter zamenjati zako-®A‘S- Obtožnica o-“»e dokumente, ki jih njih rn ti Št'."«;,* OAS. Obtožnica o-i|-»»i8.i “ne dokumente, ki jih Re .‘co* Salan, in ki potrjujejo JJjh ,Ae . sestavljeno iz istih !?'Tj* bto?lkov- ki so obsodili 1*),.'krsivu88 generala Jouhau-SNi sA8, ie ugovarjala pri-*t 1^* toda sodišče je Ju?v.r"iIo in sklenilo, da * ‘ri začelo zasliševanje Salana. V vsej Franciji se je danes začel« splošna 24-urna stavka 350 tisoč železničarjev. Pri stavki sodelujejo vse francoske sindikalne organizacije. Železničarji zahteva, jo zvišanje plač, manj delovnih ur in izboljšanje pogojev za pokojnino. Stavkajo tudi nameščenci pri mestnem prevozništvu v Parizu. Stavka se je začela ob 5 zjutraj in je bila popolna. Končala se bo jutri zjutraj ob 4. Medtem pa so za jutri napovedali stavko poštni nameščenci. Prav tako so za jutri napovedali stavko cariniki, včlanjeni v CGT. Rudarji, včlanjeni v CGT bodo šli jutri na delo eno uro ali dve pozneje. Od sobote dalje pa se bo začela 46-urna stavka na letališčih. Za jutri je napovedana tudi stavka državnih uradnikov, ki pa bo morda odložena do 25. t. m. Za isti dan je napovedana 24-urna stavka šolnikov. Novo znižanje carinskih tarif v skupnem tržišču BRUSELJ, 15. — Svet ministrov evropske gospodarske skupnosti je sklenil, da bodo s 1. julijem znižali za drugih lo odstotkov carino na industrijske proizvode in za pet odstotkov na nekatere kmetijske pridelke. S tem bo znižanje carine industrijske izdelke doseglo 50 odstotkov, na kmetijske pridelke pa 36 odstotkov, odkar je bilo ustanovljeno skupno tržišče. Petdesetodstotna znižanje carine je bilo torej izvršeno dv? leti in pol prej kakor je bilo prvotno določeno v rimski pogodbi. Šolski zakon za manjšine v LR Hrvatski (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Proučevanje položaja in dela manjšinskih šol na Hrvaškem je bilo danes o-srednje vprašanje na seji republiškega izvršnega sveta. Na Hrvaškem je danes pouk v jezikih narodnih manjšin v 50 osnovnih šolah in štirih gimnazijah, v katerih je skupno vpisanih 4.500 učencev. Najbolj številno skupino pred. stavlja italijanska manjšina, ki ima 19 osnovnih šol s 97 oddelki, ki jih obiskuje 1.851 učencev, in tri gimnazije z 12 oddelki z nad 260 dijaki. Trideset osnovnih šol z okrog 80 oddelki in 2.106 učenci odpade na madžarsko in na češko manjšino. Slovaška in lužiška narodna manjšina imata po eno o-snovno šolo. V osnutku zakona, ki ga je sprejel izvršni svet LR Hrvatske, se poudarja pravica manjšin do svobodne uporabe njihovega jezika in vsestranskega kulturnega razvoja. B. B. Razgovori Popovič-Sotomayor SANTIAGO DE ČILE, 15. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič, ki je včeraj prispel v Santiago, kjer je bil prisrčno sprejet, je položil danes venec na grob ustanovitelja Čila Oheginsa, zatem pa je obiskal zunanjega ministra Sotoma-yorja. Jugoslovansko-čilski politični razgovori, ki so se začeli danes dopoldne med Popovičem in Sotomayorjem in njunimi sodelavci, so se nadaljevali popoldne. Čilski tisk posveča danes tople komentarje obišku jugoslovanskega tržavnega tajnika in poudarja vlogo Jugoslavije v borbi za mir in neodvisnost narodov. De Gaulle je včeraj zopet ponovil da bo nadaljeval sedanjo politiko Francija si bo ustvarila lastno jedrsko silo in bo nadaljevala poizkuse Negativno stališče do pogajanj o Berlinu in do ženevske konference Polemika glede evropske integracije . Izvajanje evianskih sporazumov PARIZ, 15. — General de Gaulle je imel danes popoldne napovedano tiskovno konferenco ob navzočnosti nad 700 časnikarjev. V začetku je podal izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da imata dve velesili sredstva, ki lahko uničijo svet v nekaj urah. Nadaljeval je: «V dobi, ko se lahko v trenutku vse uniči do temeljev, v pogojih, ki nastajajo iz tega položaja, in ko se velika vprašanja ne morejo rešiti, naslanja Francija svojo politiko, kolikor je mogoče, na praktičnost in na zmernost: skuša uresničiti to, kar je mogoče in kar ji je dosegljivo.* Pr-dsednik je takole nadaljeval: «Za svojo mednarodno akcijo stremi Francija po treh bistvenih smotrih: 1. Sprostiti se pred prekomor-skimi narodi političnih, gospodarskih in vojaških obveznosti, ki jih ima do teh narodov in ki so za-adi splošnega razvoja vedno bo!j odveč in vedno bolj obremenjujoče, ter spremeniti svoje od. noše s temi narodi v pogodbeno sodelovanje, ki se lahko raztegne na druge. 2. Prispevati k zgraditvi Evrope na političnem sektorju 1960 v precejšnji stagnaciji, Je v lanskem letu prebrodilo to krizo in je prispevalo k ugodnemu razvoju gospodarske kon-, unkture. Ce analiziramo posamezne pridelke, vidimo, da žitarice niso dosegle proizvodnje leta 1958, medtem ko se je znatno povečal pridelek povrtnine, zlasti sadja; nekoliko zmanjšal se je pridelek sladkorne pese in vina, v večji meri pa je padla proizvodnja tobaka (zaradi raznih parazitnih bolezni); nekoliko je padla tudi živinoreja; kljub temu pa je indeks proizvodnje v lanskem letu (v primerjavi z letom 1960 — 100) dosegel 122,1 odst. Industrijska proizvodnja se je . lanskem letu povečala za 9,1 odst. medtem ko se je bila povečala v letu 1960 za 14 odst. Industrijski sektor je prispeval, v absolutni vrednosti, 7.200 milijard k celotnemu nacionalnemu dohodku, v primerjavi s 6.513 milijardami v letu 1960; kmetijstvo je prispevalo s S.712 milijardami, terciarne dejavnosti (kreditne ustanove, zavarovalnice, svobodni poklici in razne služnosti) pa s 5.093 milijardami (4.673 milijard v letu 1960). Kosmati nacionalni dohodek je znašal v lanskem letu 20.975 milijard in se je. v primerjavi z letom 1960, povečal za 9,9 odst. Trgovinska bilanca se je v lanskem letu zaključila s 136 milijardami aktivnega salda (3.886 milijard izvoza in 3.750 milijard uvoza). Izvoz se je povečal za 17.6 odst., uvoz pa za 15 odst. Kar zadeva razdelitev dohodka, so za mezde in plače izdali v lanskem letu 8.987 milijard, proti 8.178 milijardam v letu 1960. To povečanje vključuje tako povišanje mezd, kakor tudi povečanje števila zaposlenih delavcev in izdatke za socialno in bolniško zavarovanje. V lanskem letu se je število zaposlenih povečalo za 616.000 oseb, medtem ko je število brezposelnih v kmetijstvu naraslo na 318 tisoč oseb, tako da se je dejansko število zaposlenih povečalo le za okrog 300.000 oseb, v primerjavi s 400.000 novih zaposlitev v letu 1960. Število brezposelnih (po podatkih uradov za delo) je od 1.546.448 v letu 1960 padlo na 1.406.858 v lanskem letu; zmanjšalo se je torej za 139.590 oseb. Dohodki javne uprave (države, krajevnih uprav in javnih ustanov) so znašali v lanskem letu 8.371.6 milijarde, v primerjavi s 7.847,9 milijarde v letu 1960; povečale so se torej za 523,6 milijarde, oziroma za 6,7 odst. Zanimivo si je ogledati tudi strukturo notranje zasebne potrošnje, ki je znašala v lanskem letu 13.067 milijard, v primerjavi z 12.235 milijardami v letu 1960; analiza nam pokaže, da se ta struktura razvija v smeri, ki j° približuje gospodarsko bolj razvitim deželam: vedno večje mesto zavzemajo namreč proizvodi trajnejše vrednosti * (hladilniki, pralni stroji, televizorji, motorna vozila itd.), hkrati pa narašča potrošnja žlahtnejših prehrambenih artiklov (maščob, sadja, kave, sladkorja), manjša pa izdatek za kruh in žitarice. Kljub povišanju cene, se je znatno povečala tudi potrošnja alkoholnih pijač (od 701 milijarde v letu 1960 na 813 milijard v lanskem letu. Potrošnja kave, čaja in kakaa se je povečala za 9,1 odst., medtem ko se spodarstva. 3. Ustanovitev moderne domače atomske sile, povezane z razvojem znanstvenega, gospodarskega in socialnega napredka, zato da bo Francija — naj se zgodi kar koli — lahko imela svijo vlogo pri določanju svoje u-sode.» De Gaulle je zatem poslušal vp ašanja številnih časnikarjev in jih je združil, da bi nanje odgovoril. Argumenti so naslednji: A. - Evropa, in že točneje, načrt za evropsko združitev, ki ga je predložila Francija, ter ugovori proti temu načrtu. B. - Nemško vprašanje v celoti in še posebej stališče Francije do sedanjih razgovorov med Washingto-nom in Moskvo. C. - NATO, t. j. nameni Francije do atlantskega zavezništva. D. - Vprašanje francoske atomske sile. E. . Perspektiva odnosov med Francijo in Severno Afriko po evianskem sporazumu, pred referendumom o samoodločbi v Alžiriji in po obisku kralja Hasana v Franciji. F. Odnosi Francije s črnsko A-friko. No je govoril o francoskem načrtu o evropski politični enotnosti, je de Gaulle dejal, da evropska gospodarska skupnost obstaja. Pripomnil je, da je to nekaj, toda ne vse po mnenju Francije. Ta gospodarska zgradba ni zadostna. Zahodna Evropa se mora u-stanoviti politično. Ce tega ne bo storila, se gospodarska skupnost n^ bo mogla uveljaviti in ohrani-ti. Francija je prevzela pobudo za Tako organizacijo in predlaga svojim petim družabnikom: «Oi“ ganizirajmo naše sodelovanje. Skličimo periodično naše državne m vladne poglavarje, da skupno proučijo vprašanja, ki so naša, in da sprejmejo sklepe, ki bodo evropski. Ustanovimo politično, kulturno in obrambno komisijo, dalje komisije za posamezne sekti rje. Imamo parlamentarno skupščino, ki zaseda v Strassbour-gu, dajmo ji sredstva, da bo obravnavala politična vprašanja. V treh letih bomo videli, kako bomo lahko utrdili naje vezi,' toda priučili se bomo živeti in delovati skupaj.« ((Francoski predlogi so naleteli na dva izgovora, ki sta protislovna, ker ju postavljajo isti nasprotniki,« je dejal de Gaulle: «1. Vi hočete napraviti Evropo domovin, medtem ko hočemo mi napraviti naddržavno Evropo. 2. DoKler ne ob Anglija vključena, ne moremo ničesa^ storiti na političnem sektorju.« #Jaz — je izjavil de Gaulle — nisem nikoli govoril o Evropi domovin. Jaz ne zatajim svoje domovine. Ne verjamem, da bi Evropa predstavljala živečo stvarnost brez Francije z njenimi Francozi, brez Italije z njenimi Italijani in Nemčije z njenimi Nemci.« Zatem je de Gaulle ugovarjal politiki evropske integracije in dejal, da gre za neke vrste zarodek, v katerem se skupina šestih obvezuje, da se ukloni takoj ko bo neka večina to sklenila. Kar se tiče naddržavnosti, je de Gaulle izjavil: »Obstaja Francija, Nemčija, Italija, ki so glede nekega važnega vprašanja pripravljene voditi politiko, ki bi se jim zdela slaba, samo zaradi tega, ker bi jim drugi to vsilili? Res je, da v integriranj Evropi morda sploh ne bi bilo politike, toda vse te države bi sledile nekomu, ki bi imel lastno politiko.« De Gaulle je vzkliknil: «Postavimo stvarnost kot temelj zgradbe.« Glede Nemčije je de Gaulle izjavil, da je v sedanjem trenutku nedvomno najbolj kočljivo vprašanje zaradi strateškega položaja Nemčije ter zaradi njenih boga- iiiiiiiNiiiiiiiitiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Demonstracija žensk v Madridu ii solidarnosti do stavkajočih Surov nastop policije in številne aretacije • Stavka se širi Solidarnostna izjava štirih katoliških organizacij je potrošnja sladkorja, marmelade in medu povečala za 7,8 odst. Vodstvo PSI se bo sestalo prihodnji četrtek, da bi proučilo sedanji politični položaj. Na pobudo psi se bo prihodnjo soboto vršilo vsedržavno zborovanje strankinih voditeljev, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih kmetijstva, zlasti v zvezi z uveljavljanjem deželne ureditve. Glavno poročilo bo podal socialistični poslanec in član vodstva PSI Cattani. Na zborovanju bodo razpravljali tudi o okvirnem zakonu deželne ureditve, zlasti kar zadeva pristojnosti deželne uprave na kmetijskem področju. A. P. Mednarodna konferenca «Evropa in varnosb RIM, 15. — Na pobudo tednika «11 Punto« se je danes začela na sedežu italijanskega Društva za mednarodno organizacijo v Palači Venezia mednarodna konferenca o temi »Evropa In vačnost«, ki se je udeležujejo številni javni delavci iz raznih držav z Vzhoda in Zahoda. Konferenco je otvoril glavni urednik tednika dr. Vit-torio Calef in naštel glavna vprašanja, ki označujejo današnji mednarodni položaj: Berlin; nemško vprašanje; priznanje meja med evropskim Vzhodom in Zahodom, ki so jih začrtali po drugi svetovni vojni; razorožitev; podčrtal je nekatere pozitivne elemente, ki dopuščajo, da je moč gledati danes z določenim optimizmom na mednarodno politiko, in je zatrjeval, da nesoglasjem, ki obstajajo na Zahodu med ZDA in Vel. Britaniji* po tej strani,’ in Francijo in Nemčijo po drugi strani, ustrezajo na Vzhodu nasprotja med SZ in Kitajsko. Iz tega izhaja po njegovem mnenju skupen interes Moskve in Washing-tona, da se sporazumeta med se-boi Poljski profesor Boleslaw Wie-raora je govoril u »Načrtu Rapac-kega in evropski položaj«; angleški laburistični poslanec Healey je poudaril, da je edina rešitev v združitvi Nemčije in v sporazumu o nadzorstvu oborožitve v Srednji Evropi, kar bi povečalo možnosti političnega sporazuma glede vseh drugih vprašanj, vštev. ši vprašanje nemške združitve; Cajkovskij, glavni urednik sovjetske revije »lnostrannia literatura«, je obrazložil stališče SZ; priznanje obeh Nemčij; nova ureditev zahodnega Berlina; razorožitev; odprava vojaških blokov; Francoz Neville je branil politiko de Gaulla, prof. Reintanz (Vzh. Nemčija) pa je dejal, da je edina rešitev v splošni razorožitvi; senator Spano je obrazložil stališče KPI glede NATO, atomske oborožitve, Berlina in Nemčije: nova ureditev zahodnega Berlina, razorožitev in odprava vojaških blokov; rimski dopisnik «Washington Post« Wollemborg pa je odgovarjal na kritike ameriške politike in polemiziral z govorniki iz vzhodnih držav. Konferenca se bo nadaljevala jutri. štev in človeške sposobnosti. To vprašanje je nujno rešiti, toda da Gaullu se zdi kvadratura kroga. Dalje je dejal, da bodo poga. janja o Berlinu težko dala pozitivne rezultate, »dokler se bo vzhodni blok obnašal v Berlinu, kakor se sedaj obnaša«, Francija se ne bo upirala in se ne bi mogla upirati sondiranju med ZDA in SZ. »Kar se tiče nas,« je dodal de Gaulle, »se rajši držimo rezervirano. Upoštevajoč sedanje rahlo ravnotežje med Vzhodom in Zahodom, ni sedaj trenutek, da bi spremenili izvršena dejstva.« Dalje je de Gaulle izjavil, da »se ne sme menjati berlinski statut« in da Francija ni pripravljena sprejeti ukrepov, ki bi postavili zahodne sile pod drugačno nadzorstvo, kakršno so ga določili zmagovavci. Dalje je dejal, da nasprotuje spremembi nemškega piv ložaja. Na vprašanje nekega časnikarja, kaj misli o morebitni atomski oborožitvi zahodnonemške vojske, je de Gaulle odgovoril: »Nimamo atomskega orožja, da bi ga darovali, in to vprašanje se nas ne tiče Cernu ne vprašate Bel« hiše?« Zatem je de Gaulle izjavil, da se po trinajstih letih od ustaniv vitve atlantskega zavezništva tudi za Francijo ne postavlja vprašanje obrambe več v istem smislu, ker so se pojavili novi elementi. »ZDA in Sovjetska zveza, je dodal de Gaulle, se sedaj lahko medsebojno udarijo do smrti. Toda ni gotovo, da nameravajo to tvegati. Kar se tiče obrambe Francije, obstaja francoska atomska sila. ki je relativno skromna, ki spreminja pogoje intervencij« na razdaljo in pogoje sodelovanja z našimi zavezniki. Razen tega so se iz Alžirije vrnile enote, ki lahko imajo vlogo, ki pripada Franciji.« Zatem je de Gaulle dejal, da mora francoska vojska sestavljati enotno telo z narodom, da mora znova biti razmeščena na francoskem ozemlju in da se ji mora vrniti neposredna odgovornost za obrambo dežele. Glede ženevske konference je de Gaulle izrekel mnenje, da ne bo mogla prisiliti dveh atomskih sil, da bi se iznebili svojega orožja. Navzočnost Francije na tej konferenci ne bi mnogo menjala na stvari. Francija je nedavno predlagala prepoved vozil, iz katerih se spuščajo jedrski izstrelki. Toda rudi ta ukrep se ne more sprejeti v Ženevi. Vprašanje j« razorožitev, in dokler ne bo dosežen sporazum o tej točki, ima Francija dolžnost ustanoviti lastno atomsko silo in bo nadaljevala svoje poizkuse Francija pa je pripravljena udeležiti se konference štirih velesil, ki bi res organizirala razorožitev. Načel je zatem vprašanje odnosov med Francijo in Severno A-friko in dejal: »Cez nekaj tednov bo Alžirija postala neodvisna država. Zločini v Alžiru in Oranu lahko omadežujejo izid, toda ga ne morejo preprečiti.« MADRID, 15. — Štiri skupine španskih katoličanov so objavile danes skupno izjavo, v kateri pou. darjajo predvsem, da ne morejo iti mimo tega, kar neposredno zadeva življenje delavcev in vsega naroda, in da morajo izraziti svojo solidarnost «z ljudmi in družinami, ki trpijo in ki skušajo u-stvariti delovne odnose in socialno sožitje v ozračju razumevanja in ljubezni v skladu z načeli pravičnosti«. Omenjene organizacije poudarjajo: 1. Delavci morajo dobivati zadostno mezdo, da bodo lahko živeli življenje, ly bo v skladu z ra/nijo moderne družbe. 2. Njihova aktivna udeležba pri skupnih nalogah, pri dobičku in pri lastnini podjetja predstavlja «za narodno življenje nujnost, ki jo je treba načeti z učinkovitimi sredstvi«. 3. Delavcem se mora priznati pravica do svobodnega povezovanja v združenja, ki naj branijo njihove zakonite koristi. 4. Načelno se stavka ne sme obsoditi in presojati jo je treba »v luči splošnih koristi«. 5. Zakonodajalec ima dolžnos nuditi jamstva, ki naj omogočijo učinkovitejše reševanje delovnih sporov. 6. Delovni odnosi in socialno sožitje ne morejo temeljiti na sili. Podpisniki izjave zahtevajo od »panskih oblasti, naj spoštujejo ta načela, naj se izogibajo privilegijem in branijo zakonite koristi delavcev, «ki so najbolj prizadeti državljani v sedanjem gospodar-sko-socialnem položaju«. Dalje poziva izjava španske oblasti, naj skrbijo za ravnotežje med cenami in mezdam^ za razvoj manj razvitih področij in naj odpravijo velike razlike; delavce pa pozivajo naj se «pogumno trudijo, da dosežejo spoštovanje svojih pravic z uporabljanjem moralno dovoljenih sredstev«. V poučenih krogih se govori, da je španska vlada pozvala najvišje katoliške dostojanstvenike, naj pojasnijo svoje stališče do seda-njih stavk. Baje je vlada sklicala sestanek teh dostojanstvenikov v zunanjem ministrstvu. Izid sestanka ni znan. Baje pa je kardinal Pia y Demel zahteval od vla-de. naj izpusti številne člane delavskega gibanja katoliške akcije, ki so jih prejšnji te'den zaprli v Bilbau. V premogovnem bazenu v Astu-riji se je po novicah, ki so prispele popoldne v Madrid, stanje poslabšalo. Na področju Nalon, kjer so se prejšnji teden nekateri delavci vrnili na delo, se je danes stavka znova razširila. Enak pojav se opaža tudi v dolini Lan-greo, kjer je nad 50 rudnikov. V Oviedu pa pričakujejo prihod dveh skupin oborožene policije lz pokrajine Leon, kjer nadaljuje stavko 2000 delavcev v bazenu Vierzo. V Puertollanu so delavci v državnih rudnikih zapustili de lo, tako da je število stavkajočih na tem področju naraslo na 6000. V Madridu pa je danes večja skupina žensk demonstrirala pred sedežem policije v središču mesta. Policaji so zelo surovo napadli ženske in 60 od njih aretirali. Zenske so demonstrirale iz solidarnosti s stavkajočimi in političnimi zaporniki. Med aretiranimi je tudi žena pesnika Dio-nisia Pidrueja, ki pripada španski liberalni opoziciji. V Madridu pričakujejo vsak trenutek začetek stavke v prevozništvu Baje so že poslali policijske sile v garaže avtobusov in tram-vajev. Prav tako se govori, da bodo prihodnje dni začeli v Madridu stavkati delavci gradbene stroke. Eichmann TEL AVIV, 15 - Danes uradno javili, da bo razsodba vrhovnega sodišča glede Eichman-novega priziva objavljena 29 maja. Po Kennedyjevem ukazu se bo na Tajskem Se nocoj začelo izkr-cevanje ameriških vojakov, ia» ko bo njihovo število doseglo — s tistimi, kj so že tam — pet tisoč. Vzrok: obveznosti ZDA po manilskera paktu iz leta 19«4, ker da Je nastopil v Laosu ne> • varen položaj, ki bi se utegnil raztegniti tudi na Tajsko, kot pravi vlada v Bangkoku. Toda predsednik laoške viade Suvana Fuma odgovarja: ZDA naj prenehajo s politiko intervencije, ki pomeni stalno Izzivanje levičarskih sil in laoSkih nacionalistov; kajti sedanje operacije so se začele zaradi izzivanja vientianskih čet, ki Jih vojaško organizirajo ZDA. Moskva: Ameri- ški voditelji so storili nove nevarne korake, ki imajo lahko zelo hude posledice. Očitno hočejo izkoristiti Laos kot strateSko vo. JaSko oporiSče v borbi proti naraščajočemu narod noosvobodil-mu gibanju narodov Jugovzhodne Azije. Kaj pomeni Ženeva in vsi njeni Se tako pičli dosedanji rezultati, če se istočasno ustvarja novo nevarno žarišče spopada? V ZDA ne le da niso gluhi za sovjetsko zahtevo Po likvidaciji tujih vojaških oporišč, temveč ta oporišča krepijo in težijo za ustvarjanjem novih. Z nocojšnjim izkrcevanjem se mednarodni položaj zaostruje, namesto da bi s« izboljšal. Tudi v Evropi ni znakov za izboljšanje, če upoštevamo, da se Je včeraj de Gaulle odločno postavit na stališče Adenauerja o Jalovosti sedanjih ameriško-so-vjetskih pogajanj o Berlinu in Nemčiji. Tudi glede Evrope ni popustil: če je na eni strani poudaril nujnost ustanovitve politične, kulturne in obrambne komisije in trdil, da se ni zavzemal za (Evropo domovin«, J« odločno ugovarjal politiki evrop. ske integracije Pač pa se iz neke njegove druge izjave lahko sklepa, da se ne strinja z atomsko oborožitvijo Nemčije. Hkrati pa noče ničesar slišati o Ženevi. še več, ustvariti sl hoče svojo lastno atomsko silo — dokler n« bo dosežen sporazum o razorožitvi. Glede Alžirije se J« general vendarle dokončno odločil iztrebiti oesovce. Tega ne dokazuje le njegova zadevna izjava, temveč tudi včerajšnji začetek procesa proti Salanu, k) je kriv za pokol 413 ljudi. Vendar pa fašistična aktivnost še vedno demantira bes-de, ker število včeraj pobitih Alžircev v Oranu in Alžiru dosega izredno visoko število: 51. Vreme včeraj. Najvišja temperatura 17,5, najnižja 8,8, ob 19. uri 14,6. zračni tlak 1016,5 raste, vlage 55 odst., veter 9 km vzhodnlkJevero-vabodnlk, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 16. Janez Nep. -j Sonce vzldp ob 4.34 In zat , .nI 19.29. Dolžina dneva 14.55. W vzide ob 16.10 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 17. maja Mojca -. \ SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Potrjen nov organični stalež uslužbencev pokrajinske uprave Na osnovi novega staleža bo 25 začasno zaposlenih uslužbencev sprejetih v stalno službo ■ Ustanovitev centra za duševno higieno Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je odbornik za osebje dr. Savona predložil v odobritev sklep o novem organičnem stale-žu uslužbencev pokrajinske uprave. Dr. Savona je prečital obrazložitev potrditve tega sklepa s strani vladnega komisarja dr. Mazze in obrazložitev potrditve sklepa s strani pokrajinske uprav, ne komisije. Nov organični stalež osebja pokrajinske uprave je vladni komisariat odobril tri leta po vložitvi zadevnega predloga na prefekturo. To je obžaloval tudi pokrajinski predsednik, ki je dejal, da so se med tem časom nekatere stvari spremenile, ki pa v bistvu ne bodo vplivale na ureditev tega vprašanja v korist osebja. Na osnovi novega organičnega staleža bo 25 doslej začasno zaposlenih uslužbencev sprejetih v stalno službo, 9 pa jih bodo uvrstili v neki posebni stalež in jih bodo naknadno polagoma uvrščali v stalni stalež, takoj ko bodo na razipolago posamezna mesta. Z novim staležem ne bo dejansko noben uslužbenec začasno zaposlen, tako da bo vsem zagotovljena že od začetka stalna služba z vsemi ugodnostmi, ki jih ta prinaša. Z uveljavitvijo novega organičnega staleža bo imela pokrajinska upra. va 18 milijonov lir letno več stro-Skov. Za ta večji izdatek je vladni komisariat zagotovil ustrezno kritje Eoleg tega pa novi stalež predvideva za vse uslužbence, ki so dobivali periodični povišek plače na osnovi dosedanjega staleža, dodatni periodični dvoletni povišek v višini 2,5 odst. na plačo, ir. eir-PT dokler ne dosežejo 50 in sicer dokler ne dosežejo odst. zvišanja osnovne plače. Sklep je bil soglasno sprejet. Drugi važni sklep, ki ga je pokrajinski svet soglasno sprejel, se nanaša na ustanovitev pokrajinskega centra za duševno higieno. Ta center bo služil predvsem za preventivno zdravljenje otrok in odraslih oseb, ki kažejo prve znake duševnih bolezni in ki niso še tako bolni, da bi jih morali sprejeti v umobolnico. Center bo omogočil, da bodo te osebe, ki morajo biti sprejete sedaj tudi za preventivno zdravljenje v umobolnico, kar včasih zelo negativno vpliva na bolnike, kot tudi na družino prizadetega, dobivale vso zdravstveno pomoč izven bolnišnice, in sicer brezplačno. Center bo pod neposredno upravo pokrajine za ravnatelja pa bo imenovan ’ ravnatelj psihiatrične bolnišnice prof. dr. Donini. Odbornik Degano je povedal, da upajo, da bodo v kratkem času našli ustrezne prostore za namestitev te nove zdravstvene ustanove. V začetku seje je predsednik dr Delise prečital nekaj resolucij, ki' so bile svoj čas predložene. Tako sta komunistična svetovavca Colli in Šema predložila resolucijo, s katero sta predlagala, naj bi se pokrajinska uprava zanimala za prireditev deželnega zasedanja vseh regionalističnih sil, na katerem naj bi zahtevali od vlade čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, ki naj bi ustrezal potrebam celotne dežele. Predsednik je po-udaril, da se mu ni zdelo pri-merno osvojiti ta predlog, z izgovorom, da se stališča komunistov naj pokrajinska uprava preneha zahtevati od upokojencev odnosno njihovih svojcev, vzdrževalni-no za zdravljenje v umobolnici in naj vse nove primere pošlje prefekturi, kot je poslala omenjeni primer. Odbor pa je drugače sklenil. Odbornik Corberi je pojasnil, da bo pokrajinska uprava še naprej zahtevala plačevanje vzdrževalnine od upokojencev ozi. roma njihovih svoj'cev, in sicer dotlej, dokler ne bo državni svet izrekel ustrezne razsodbe. Nato je svetovavec Neodvisne socialistične zveze inž. Pečenko vprašal predsednika odnosno pristojnega odbornika, ali jima je znano, da je uprava cvetlične razstave zavrnila nekega cvetličarja, da jih bo razstavil, češ da je že ves prostor zaseden. Predsednik je obljubil, da se bo za stvar zanimal. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo 22. t. m. ob 18.30. Špediterji na ogledu pristaniških naprav Udeleženci mednarognega kongresa špediterjev, iki ga organizira FIATA, so včeraj obiskalj tržaškega župana. Nato so si podrobno ogledali tržaško pristanišče in izjavili, da so jih presene-. tile moderne naprave za izkrceva-ki je prišel s svojimi cvetlicami, nje in shranjevanje blaga. *******************♦♦♦»♦♦♦♦«♦♦*******************»********** ******* DANES OB 20.30 BO V NABREŽINI protestno zborovanje proti umetnemu in načrtnemu spreminjanju narodnostnega sestava devinsko-nabrežinske občine Zborovanje prireja združena slovenska mladina, s katero sodelujejo vse slovenske mladinske organizacije in politične skupine, in ki poziva vse slovensko prebivalstvo, da se zborovanja udeleži in tako podpre pravično borbo za slovenske narodnostne pravice. Avtobus odhaja iz Trsta v Nabrežino ob 18.50 in 19.45. Vlakj pa ob 19.22 do Križišča in v Nabrežino ob 20.00. Povratek z vlakom ob 22.11 in 22.30 s Križišča. ********** ************** ************* ******************** ********** Slovenski šolniki in stavka Včeraj ob 18. uri 30 minut Je bil na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Filzi 8/1 članski sestanek, katerega se Je udeležilo precejšnje število članov in tudi nekateri nečlani. Po uvodnih besedah glavnega tajnika Sindikata slovenske šole v Trstu, ki je prikazal razloge za izjavo odbora imenovanega sindi- kata ob bližajoči se vsedržavni stavki na šolah, se Je razvila daljša razprava. Po razpravi je večina navzočih odločila, da stopijo slovenske šole v stavko in da naj se med stavko skliče ponoven sestanek nameščencev slovenskih šol. Odbor Sindikata slovenske šole Je o tej odločitvi takoj razpravljal in sklenil, da se skliče sestanek vsega članstva za prvi dan stavke. Obvestilo o sklicanju sestanka bo pravočasno sledilo v časopisju. * Na sedežu Zveze demokratičnih žena v Ul. S. Lazzaro 16, bo 17. t. m. ob 20. uri članica glavnega sveta Nadja Pahor govorila o temi «Kaj je predsodek«. Govornica bo obravnavala važna vprašanja v zvezi s položajem žene v družini in družbi. PRIPRAVI ZA USTANOVNI VSEDRZAVNI KONGRES V BOLOGNI Danes pokrajinski kongres uslužbencev javnih lokalov Uslužbenci javnih lokalov imajo najnižje plače v industriji in trgovini Na pokrajinskem kongresu u-službencev javnih lokalov, ki ga prireja danes SILPEICGJL, bodo kongresisti razpravljali o vseh vprašanjih kategorije in izvolili svoje predstavnike za ustanovni vsedržavni kongres, ki bo 27. in 28. t. m. v Bologni. Prva in najvažnejša tema kongresa bo nedvomno ustanovitev lastnega vsedržavnega sindikata, in sicer v času, ko vodijo uslužbenci vseh vrst javnih lokalov o-stro borbo za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe in pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe. Čeprav se niso v Trstu še pojavile velike italijanske monopolistične družbe, se vendar tudi pri nas opaža, da prehajajo javni lokali v vedno večjem številu v izvode in so popolnoma spremenili značaj nekaterih tradicionalnih javnih lokalov. Pri tem so se tudi spremenili delovni odnosi, nastale so nove stroke in v teh lokalih je zaposlene vedno več mladine. Zato je treba na vsak način doseči novo delovno pogodbo, ki bo upoštevala stare in nove oblike dela v javnih lokalih. Nedavni sporazum o enaki plači za moško in žensko delovno silo, kakor tudi za združitev prejemkov, je dokazal, da obstaja sedaj še večja potreba po ureditvi pravične delovne pogodbe. Uslužbenci javnih lokalov imajo najnižje plače od vseh delavcev v indu-stri ji in trgovini. Zato pokrajinski izvršni odbor zahteva, da se tudi za uslužbence javnih lokalov strogo določijo ustrezne kvalifika- roke industrijcev in trgovcev, ki vsiljujejo potrošnikom svoje pro- IIIIIIIIIIUmillllllllllllllllllllllimimilHIIIItlllllllUllllllllintnilllllllMMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIHUlHIIHIII PISMENO VPRAŠANJE POSLANCA VIDALIJA Neuradna cenzura na tržašhf pošti? Vidali zahteva od notranjega in poštnega ministra pojasnil, če to odgovarja resnici in drugih regionalističnih sil ^ne ujemalo in da bi bilo zato takšno zasedanje jalovo. Obenem je sporočil, da je o tem vprašanju govoril tudi s predsednikoma pokrajin v Vidmu in Gorici, ki da sta bila enakega mnenja kot on. Nato je predsednik prečital še eno resolucijo omenjenih dveh komunističnih svetovavcev, ki pa se je nanašala na vprašanje stavke v pristanišču in na splošno vprašanje pristanišča in pomorstva. U-gotovljeno je bilo. da so bila nekatera vprašanja med tem časom že rešena, saj je bila resolucija predložena že pred štirimi meseci in jo je predsednik šele sedaj vključil v dnevni red, kar je svetovavec Colli ostro obsodil. tovavee Colli — Odbornik Cofberi pa je odgovoril na interpelacijo, ki jo je svoj čas postavil komunistični svetovavec Lucchesi v zvezi s plačevanjem vzdrževalnine upokojencev INPS v umobolnici. Svetovavec Lu-cehesi se je pri tem skličeva) na dejstvo, da in morala bolniška blagajna 1NAM plačati za upokojence INPS v umobolnici 180 dni vzdrževalnine. INAM noče plačati te vzdrževalnine z izgovorom, da ni to v njeni pristojnosti. Zato pokrajinska uprava zahteva plačevanje vzdrževalnine od upokojencev oziroma od njihovih svojcev. Svetovavec Lucchesi je ob tej priložnosti omenil tudi primer nekega upokojenca, za katerega je prefektura izdala odlok, da mora zanj plačati INAM. Po tem odloku se je INAM obrnila na državni svet, ki ni še rešil tega »pora. Zato je komunistični svetovavec zahteval od odbora, Poslanec Vidali je naslovil ministru za notranje zadeve in ministru za pošte in telekomunikacije pisme del, če od kateri naj bi uradna oblika cenzure, in sicer za pošto, ki prihaja iz določenih krajev oziroma, ki je namenjena v določene kraje. Poslanec Vidali nato ugotavlja, da vest obširno komentirajo zlasti v uradih glavne pošte, kjer so opazili okoliščine, ki jih ni moč pojasniti v Okviru normalnega poslovanja poštnih uradov. Ugotovljeno je namreč bilo, da prihajata že več let vsak dan pred osmo uro zjutraj dve osebi, ki nista uslužbeni na pošti, skozi stranski vhod v sobo poleg urada za razdeljevanje pošte, pri čemer se poslužita ključa, k; ga imata pri sebi. Kmalu za tem prinese uradnik tega urada obema neznancema velik zavoj pisem, ki jih dnevno poberejo okoli 7,30. Podobna ceremonija naj bi se zgodila tudi okoli 15. ure. Nihče razen omenjenih neznancev, se ne zadržuje v tej sobi. Kaže, da so onim, ki so hoteli razčistiti «skrivnost», svetovali, naj se za to ne brigajo. Zaradi tega, iker je vest sedaj že v javnosti, zahteva poslanec Vidali takojšnjo pojasnitev. Poslanec Vidali je poleg tega naslovil tudi vprašanje ministroma za delo in socialno skrbstvo ter za trgovsko mornarico v zvezi s priznanjem službenih let od leta 1918 do 1926 v korist nad 100 pomorskim častnikom ali njihovim vdovam ter sirotam. Seja občinskega odbora Sinoči se je sestal tržaštki občinski odbor. Na dnevnem redu je bilo vprašanje mehanizacije občinske matične službe. Odbornik za matični urad Bazzaro je poročal o izsledkih posebne komisije, ki je bila imenovana v ta namen ........................................iiiiiiiiiimiiii«iiiiiimiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiii«iiiii...in PO PREDVČERAJŠNJEM DOGODKU NA TRGU BAR BAČAN Začetne številke avtomobila izdale roparske napadalce Prijeti mladeniči so sprva tajili, nato pa so dejanje priznali in ki je proučila razne mehano-grafske sisteme matičnih uradov v Italiji in v tujini. Odbor je sklenil, da bodo najprej mehanizirali oddelelk za izdajo potrdil matičnega urada, tako da bo občan lahko dobil rojstni, ali kakršen drugi list nekaj minut potem, ko ga bo zahteval. Za nakup teh prvih naprav bo občina porabila 50 milijonov lir. Poleg tega je bil Imenovan poseben pripravljalni odbor za praznovanje stoletnice ustanovitve mestnega redarskega zbora, ki bo 13. junija t. 1. Neki bivši mestni redar, ki sedaj stanuje v Chika-gu, bo ob tej priložnosti podaril zastavo zboru mestniH redarjev. cije kot v trgovini In da se uredi vprašanje vajencev. Poleg tega sindikat zahteva, da se določi stalež osebja v posameznih podjetjih odnosno lokalih, kar bo omogočilo zaščito strokovne usposobljenosti zaposlenih uslužbencev; da se strogo določi 8-urni delovni čas in da se ustanovi pokojninska dopolnilna blagajna. V ta namen je treba ustanoviti sindikalne sekcije, področne zveze, zveze med podjetji odnosno lokali, da se organizira v pokrajinskem in v vsedržavnem sindikatu uslužbence zaposlene v vseh javnih lokalih in podjetjih. Sestanek o deželi na sedežu PSI v Rimu Na sedežu centralnega vodstva PSI v Rimu bo danes važen sestanek, posvečen vprašanjem, ki so povezana z ustanovitvijo avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Sestanlka se bodo udeležili člana osrednjega vodstva Ric-cardo Lombardi in Corona, Ferri za parlamentarno skupino, člana strankine gospodarske komisije Bonacina in Martuschelli, senator Tolloy, parlamentarci Solari, Ma-rangone, Bettoli ter tajniki federacij na področju dežele. Tržaško federacijo bo zastopal pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni. Volitve delegatov za pokr. bolniško blagajno trgovcev V nedeljo, 27. maja bo nad 5.000 tržašlkih trgovcev izvolilo delegate za Pokrajinsko bolniško blagajno trgovcev. Med volivnimi upravičenci je približno 4.000 trgovcev, 400 trgovskih zastopnikov in 554 kramarjev, ki bodo iz svoje srede izvolili 165 delegatov. V teh dneh razdeljujejo po vseh občinah tržaškega področja voliv-na potrdila. ZARADI NEIZVAJANJA ZAKONA ŠT. 1600 Bivši uslužbenci ZVU bodo stavkali 48 ur Stavka se bo začela v četrtek 17. t. m. Uspeh stavke v podjetju Mervich Sindikalni predstavniki uslužbencev posebnega staleža (bivše ZVU) so se sestali 14. maja. Na sestanku so bili prisotni sindikalni predstavniki naslednjih organizacij: sindikata državnih u-službencev posebnega staleža, sindikata bivših policijskih sil Julijske krajine — CISL, Zveze bivših uslužbencev ZVU, Vsedržavne federacije državnih uslužbencev -CGIL, ki so sklenili zaostriti borbo. Ugotovili so namreč, da oblasti ne izvajajo v celoti zakona št. 1600 od 1960. leta in da imajo zato gospodarsko škodo. Omenjene sindikalne organizacije so po obširni proučitvi položaja ugotovile, da je pogrebno ponovno proglasiti splošno stavko vse kategorije in to uradnikov raznih periferičnih uradov ministrstev in zaposlenih pri vladnem generalnem komisariatu. Stavka bo trajala 48 ur in se bo pričela v četrtek 17. t. m. Sindikalne organizacije pozivajo vse prizadete, da se stavke enotno udeleže. * # • Včeraj se je nadaljevala enotna stavka delavcev podjetja Mervich, ki so tako stavkali 48 ur. Stavka je tudi včeraj v celoti uspela, saj so stavkali vsi zaposleni delavci brez izjeme. Milijonska vreča brazilske kave Brazilski inštitut za kavo — IBC — bo slovesno proslavil prihod milijonske vreče kave v Trst. Namesto predsednika IBC veleposlanika Frazaca, ki ne more zapustiti Brazilije, bo inštitut zastopal senator Nelson Maculan, ki je bil pooblaščen prinesti prijateljski pozdrav našemu mestu ter izročiti med uradno slovesnostjo milijonsko vrečo kave tržaškemu županu Franzilu. Začetek uradne slovesnosti bo v torek, 22. maja, ko bo senator Maculan izročil milijonsko vrečo ka- IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Iz pisma Iz Amerike je ukradel 20 dolarjev Po zavrnjenem prizivu, se je pismonoša pritožil na kasacijsko sodišče Prizivno sodišče (predsednik Nardi, tožilec Marši, obramba Morgera) je včeraj ponovno razpravljalo o prekršku, ki ga je 47-letni pismonoša Fioravante Tamburini zagrešil 10. novembra 1960. Obtožnica je trdila ,da je Tamburini odprl priporočeno pismo, ki bi ga moral izročiti nekemu Antoniu Macorju iz Ul. Baiamonti 44 ter si prilastil 20 dolarjev, ki so bili v pismu. Ko je Macor prejel pismo je opazil, da je bilo sveže zalepljeno. Zadevo je prijavil poštni u-pravi, ki je ugotovila, da je med prejemniki priporočenih pisem manjkal en podpis. Zaslišali so pismonošo, ki je izjavil, da je po pomoti izročil pismo neki drugi družini. Ko se je zavedel pomote, je zahteval pismo nazaj, ga odprl in ponovno zalepil. Nekaj dni potem je prosil Macorja naj piše svoji hčerki v Ameriko ter naj jo prosi, da mu v naslednjem pismu sporoči, da prej ni poslala očetu nobene denarne pošiljke. Protivrednost v lirah (za 20 dolarjev) pa je Tamburini izročil prizadeti stranki. Na bbravnavi pred kazenskim sodiščem je Tamburini zanikal Policijske oblasti so sinoči spo- avtomobila, znamke Fiat 1100-103, ročile nekatere podrobnosti v zve- ri z roparskim napadom, ki se je nredvčerajšnjim zvečer odigral na predvčerajšnjim zvečer Trgu Barbacan in katerega žrtev - mas T_i __ l' m! nnlfl Je bila 36-letna Justina Furlanič. Or _rgani letečega oddelka so aretirali najprej dva mladeniča, ki sta sodelovala pri ropu, in sicer na podlagi prvih štirih številk avtomobilski mobilske tablice, ki si jih je napadena ženslka zapomnila. Gre za številke: TS 4522.» Na podlagi tega podatka so policijski organ) u-vedli preiskavo, ki jim je omogo- VPU11 prciatvavv, sv* J**" J'- čila, da so aretirali 20-letnega N. B. iz Ul. Castaldj 11 in 19-letne. ga D, C. iz Ul. Caprin 11. Lastnik je N. R. Kot so sporočile policijske oblasti, je v trenutku ropa sedel za volanom avtomobila D. C. Ostala dva mladeniča pa sta baje napadla žensko ter ji iztrgala iz rok torbico. Takoj nato so vsj trije zbežali. Policisti so aretirali v zelo kratkem času R. in C., ki sta sprva zanikala napad. Furianiče- va pa ju je prepoznala in kmalu rar —’* A— nato sta oba priznala dejanje ter povedala ime tretjega napadalca. Gre za 20-letnega L. G. iz Ulice delte Lodole 2. Policijski organi bodo verjetno prijavili vse tri sod-nijskim oblastem zaradi ropa. prejšnje izpovedi. Dejal je, da so temu prisilili zasliševalni ga k organi. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter 8.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. Tamburini je že vložil priziv na kasacijsko sodišče. # * * Kazensko sodišče je včeraj sodilo 47-letnemu Emiliu Dominiju iz Ul. Baiamonti 10, ki je bil ob tožen nenamernega stečaja svoje, ga gostinskega obrata. Obtožnica je trdila, da je Domini poslabšal finančno stanje obrata samega, ker ni pravočasno zahteval stečaja. Sodišče je proglasilo stečaj obrata decembra 1960. Obtožnica ga je nadalje dolžila, da ni vodil predpisanega knjigovodstva. Sod-1 iskal niki so ega knjigovodstva. Sod-1 iskal Marchesiohevo stanovanje ga spoznali za krivega ter odnesel sto tisoč lir. ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na šest mesecev zapora. Poleg tega so mu prepovedali zavzemanje vodilnih mest za eno leto. • # # Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 39-letni Giorgio Kandus brez stalnega bivališča, ki je že v zaporu zaradi nekega drugega prekrška. Kandusa so ob- dolžili, da je 17. maja lani po-troči ukradel 34-letni Laur! Kri-vicich iz Ul. Moise Luzzatto 4 tranzistorski sprejemnik, pozlačeno budilko, par uhanov, moško obleko, par hlač ter dva usnjena jopiča. . Na včerajšnji obravnavi je obtoženec zanikal svojo krivdo. Kri-vicicheva pa je povedala, da je omenjenega dne šla z doma okoli 21. ure. Ko se je vrnila ob 24. uri je opazila, da so ji zmanjkali omenjeni predmeti. Takoj je prijavila tatvino policiji. Policisti so ji pokazali vrsto slik raznih kriminalcev in med njimi je spoznala enega, ki je bil na las podoben moškemu, ki ga je videla blizu hiše, ko se je vrnila domov. Policijski organi so seveda takoj asetirali osebo, ki je odgovarjala sliki. Bil je to Kandus. Ta je sicer priznal, da je bil omenjenega večera v bližini Krivicichine-ga doma, toda le zato, ker je baje hotel krasti v neki drugi hiši. Povedal je. da je svoj čas spoznal v zaporu nekega Pietra Marchesicha, ki mu je zaupal, da hrani na domu sto tisoč lir. Zaporniški prijatelj mu ni sicer zaupal, kje stanuje, toda Kandus je takoj zvedel za naslov, ko je prišel iz zapora. Prijatelj mu je bil namreč povedal, da stanuje blizu nekega Bruna Lastonija (ki je znan iz slovitega procesa proti tihotapcem v Grljanu), ki živi skupaj s Knvioichevo. Zato se je odločil, da bo nekega večera ob- Javni tožilec je včeraj zahteval za obtoženca 4 leta in 6 mesecev zapora ter 50.000 lir globe. Sodniki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Dve nezgodi na «Vulcaniji» in «Perli» Amidano Demarchi, pleskar po poklicu, star 21 let, iz Milj — Ul. Rio Storto 20, se je včeraj ponesrečil v strojni dvorani prekooceanske ladje »Vulcania«, ki je zasidrana pri pomorski postaji. Okoli 14.30 je Demarchi, ki je uslužben pri tvrdki Alberi, ki ima svoj sedež v Ul. Capitolina, šel po nekem hodniku v notranjosti ladje, zdrsnil se je na po-oljeni plošči ter padel dva metra globoko. Pri padcu se je pobil po spodnjem delu telesa ter po levi roki. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno 7 dni. * * # Včeraj ob 16.45 so pripeljali na II. kirurški oddelek 27-letnega pomorščaka Francesca Iudiconija iz Gaete, ki se je ponesrečil v strojnici parnika «Perla», ki je zasidran v novem pristanišču. Iudi- coni se je sporekel z nekim svo^ jim delovnim tovarišem in med njima je prišlo do fizičnega ob računavanja. Nasprotnik je silovito brcnil Iudiconija ter ga vrgel na tla. Pri tem si je ta verjetno zlomil nekaj reber. Ozdravel bo v 8 ali 20 dneh. * v občinski umetniški galeriji sta bila predvčerajšnjim izžrebana listka s številkama 10.226 in 10.471, ki odgovarjata slikama slikarjev Amedea Colella in Antonia Durena. Lastnika izžrebanih listkov lahko dvigneta nagradi v sobi št. 24 občinske palače med uradnimi urami. ve, v naslednjih dneh pa so predvideni razni sestanki s predstavniki oblasti ter zasedanje na trgovinski zbornici, ki se ga bodo udeležili italijanski trgovci s kavo. Zaključna slovesnost bo v četrtek, 24. t. m. s sprejemom, ki ga bo IBC priredil na čast tržaškim oblastem. »k Godba občinskega rekreatorija kG. Brunner«, ki jo vodi Pasqua-le dTorio, bo danes ob 20.45 priredila koncert na Trgu Tra i Ri-vi v Rojanu. Prireditve in objave tl Gledališča Slovensko gledališče v Trstu priredi v soboto, 19. maja ob 20.30 v prosvetnem domu «A. Sirk« igro Grahama Greena «UVIDEVNI LJUBIMEC» Ponovitev v nedeljo, 20. maja ob 17. uri v Ljudskem domu Prodaja vstopnic od danes dalje v cvetličarni pri Danili. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL ponovi v nedeljo, 20. maja ob 19. uri v dvorani na Kontovelu dramo v treh dejanjih Petra Petroviča KLIC ZEMLJE Nastopi tudi domači otroški pevski zbor Vljudno vabljeni Nazionale 15.30 »Izreden ........I.. (Colpo sansazionale). Prep® mladini. ,,„osu Fenlce 16.00 «Krvava obseo (Ossessione dil sangue). (y Excelstor 16.00 «Nuna iz Mo"2 ^ rnonaca d| Monza). Giovanna 11, Gabriele Ferzetti. Prepon mladini Izpod 18. leta. , ^ Grattacielo 16.00 «2enska Je "Ljot (La donna e donna). Te"%«' Jean Paul Belmondo. PreP® mladini. v* V Arcobaleno 16.00 »Pekel v tvoJr^l lesu« (Nel tuo corpo 1 LajjUi' Diana Dors. Prepovedano " V||l Supercinema 15.30 «prijetn0* ^ družbe,, (11 piacere della 5U2aj||(. pagnla) Teehnieolor. Fred $ Alabarda' 16.00 »Nora želja* ' flp glia m-atta). Catherlne K, Tognazzi. Prepovedano Aurora 16.30 »Vzhodni ®er,,*L’ (St j - ' rejen potni list« (Beri*0 passaporto falso). to Vb, % '"asi * % '"in Cristallo 15.00 «Fanny» Veslie Caron. .., Garibaldi 16.30 «24 ur vJy»fal' jb. VERDI V soboto ob 21. uri bo osmi koncert tržaškega filharmoničnega orke. stra pod vodstvom dirigenta Maria Rossija in s sodelovanjem violinista Uta Ughlja. Program obsega Hayd-novo Simfonijo št. 96 «Cudež» (novo za Trst), Mozartov Koncert št. 5 za violino in orkester ter Beethovnovo VII. simfonijo op. 92. Nadaljuje se prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO V četrtek 17. maja ob 21. uri u-prizori igralska skupina Cesca Ba-seggia »Grobijane« Carla Goldonija. Prodaja in lezervacija vstopnic pri gledališki blagajni in pri pro. dajalnl v Galeriji Proti. Darovi in prispevki Marija In Franc Valenčič iz Rojana darujeta 100O lir za Dijaško Matico. Favlenka daruje 8000 lir za Dijaško Matico. NA PODUČI BRZOJAVK VSEM KVESTURAM Po tatvini v Trstu izsleden v Livornu Toda medtem je že zapravil do zadnjega beliča nad 150.000 lir Policijski agenti komisariata javne varnosti na Trgu Dalmazia so pred dnevi odkrili tata, ki je med 24. in 26. aprilom obiskal stanovanje 20-letne Grazielle Murgo-no por. Porcelluzzi ter ukradel 150.000 lir, 2.800 din in 10 dolarjev. Poleg tega si je tat prisvojil tudi en gramofonski aparat. Lastnica, k; je bila odsotna iz svojega stanovanja dva dni, je prijavila tatvino policiji takoj po svoji vrnitvi v Trst, in sicer 26, aprila. Policisti so se znašlj pred pravcato uganko, ker je neznani tat zapustil za seboj le malo sledi. V stanovanje je prišel skozi okno v kuhinji, napravil temeljito preiskavo ter, odnesel s seboj kar se je pač dalo in bilo vredno odnesti. Kljub temu se je policistom posrečilo, da so s potrpežljivo preiskavo ugotovili na podlagi skoraj nepomembnih podatkov istovetnost tatu. Ko pa so ga hotel; aretirati, ni bilo o njem ne duha ne sluha. Na vsak način so vedeli za njegovo ime: Antonio Cotterli, pek po poklicu, star 24 let iz Ul. Ospedale Militare 2. Takoj so poslali vsem italijanskim kvesturam brzojavke z njegovimi osebnimi podatki. Po dveh dneh so poizvedovanja žela zaželen uspeh. Cotterlija so namreč našli v nekem penzionu v Livornu. Ker pa je medtem potekel rok, ki ga predvideva zakon za aretacijo v primeru očitnosti prekrška, so policijski organi v Livornu izgnali Cotterlija iz mesta ter ga napotili v Trst. Ko je tnladenič prišel v naše mesto, se je javil pri policijskih oblasteh, ki so ga podrobno zaslišale. Tatvino je sicer priznal, toda s seboj ni imel nit: beliča. Ukradeni denar je verjetno zapravil do zadnje lire. Cotterlija, ki je sedaj na prostosti, bodo prijavili sodišču zaradi tatvine. v levem kolku ter razne 'poškodbe po obrazu. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 20 do 90 dni. Na glavni pošti je padla po stopnicah Včeraj popoldne ob 14,30 so prepeljali v splošno bolnišnico na 2. kirurški oddelek, 56-letno Mario Albi vd. Geissler iz Ul. Giacinti 22 ki se je ponesrečila pri padcu v palači poštne uprave na Tr Socialno zavarovanje policijskih sil J. K. Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da je na podlagi člena 29. zakona št. 1600 od 22.12.1960 službovanje uslužbencev policijskih sil Julijske krajine preden je bil uveljavljen omenjeni zakon, smatrano za veljavno za obvezno socialno zavarovanje in to tudi za tiste, k| so kakorkoli izstopili iz službe. To socialno zavarovanje velja tudi v primeru prepisa k drugemu zavarovalnemu zavodu. Interesenti lahko predlože prošnje — tudi v primeru zapadlosti — do 18. julija na INPS. Pod delavcem se je zrušil oder Včeraj zvečer ob 18.15 so p peljali na ortopedski oddelek 37-letnega delavca Alda Musino iz Ul. Santi 6, ki se je ponesrečil na delu. Nekaj pred 18. uro je Musina, ki je uslužben pri podjetju «Co- struzioni generali«, ki ima svoj sedež v Drevoredu 20. septembra, delal v strojni dvorani pivovarne Dreher v Ul. Giulia. Musina je bil na odru ter je z drugimi delavci skrbel za namestitev neke- rgu Vit- torio Veneto. Alblovo so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Ker je bila v skoraj nezavestnem stanju, so približne okoliščine nesreče opisali uslužbenci RK. Zdi se, da je Alblova šla nekaj po 14. uri po glavnem stopnišču v poštni palači, ko se ji je nenadoma spodrsnilo. Ni znano če je padla samo zaradi tega ker se ji je spodrsnilo, ali pa ker ji je postalo slabo. Pri padcu je zadobila poškodbo na levem sencu, lažil pretres možganov ter delno izgubo spomina Iz filobusa pod avto Concetta Kobal, 20-letna uslužbenka v nekem baru, je včeraj zjutraj okoli 7. ure izstopila iz avtobusa v bližini kavarne S. Mar-co v Ul. Battisti. Hotela je prečkati ulico, ko je nenadoma privozil mimo avto, ki ga je upravljal 38-letni Giovanni Sandri iz Ul. Rossetti 62/1. Vozilo je podrlo Ko-balovo na tla in pri tem je za- te N s Kj0 'H •1*11 S' Yardu» (24 ore a Scotl*n® Diane Foster ' Capitoi 15.30 »Nekaj, kar P= v(;ii Troy Donaque. Tretji te^l^|Vti,f< S tali). Teohnlcolor. mladini. (' Skedenj 16.00 «Bela črnka* gra Manca). Sonia Wi'lder’ SPDT priredi v nedeljo \ A S s s let na Vremščico (ko bodo ^ }urje”ke.narcise) s pečenj« y na ražnju. Prijave za jatic Geppa 9-II. ^ C 2, 3. junija priredi Sp(D |tj avtobusom k l-.viru so 3 tin por. Faiman, 86-letni kul£#j gori, 66-letni Giovanni k* > f 1 32-letina Olga Perkich 76-letna Elena Sujer P°rj^/ 76-letna Elena Sujer por- ‘ » letna Matilde Qualizza !*”• IKil V lig, 77-letni Giorgio Vasco«®’ L t Giovanni VlsMltln, 63-letn* ’! Tamaro vd. Dellavedova’ ^,|o Glusto Colautti, 40-letni p-tfiF' rinoic, 64-letmi Domtm.ico r NOČNA SLUŽBA t I)1 INAM Ai Camello ure*® goC -A septembra 4; Godina, 9 ^ ^ trg I; Sponza, Ul. Mo n or* ____ __ . . . .jan); Vemari, Trg dobila razne podplutbe po stegnu, vtelmetti, Borzni trg 12. Ozdravela bo v sedmih dneh. _________________________________ _ Nesrečen izstop iz filobusa Sinoči ob 21,15 so prepeljali z rešilnim avtom RK na opazovalni oddelelk splošne bolnišnice 66-let-nega Giovannija Podrecca iz Ul. G. Gozzi 5 (zavetišče). Podrecca se je ponesrečil, ko je izstopil iz filobusa št. 5 na postajališču na vogalu ulic Udlne in Pauliana. Pri izstopu se mu je spodrsnilo ter je padel na pločnik. Pri tem se je pobil po čelu in po nosu. Zdravniki v bolnišnici so mu ugotovili tudi nekatere nered-nostj pri bitju srca. Ozdravej bo v 10 ali 20 dneh. Z avtom v ograjo Uradnik Luigi Foscan, star 29 let iz Ul. Giulia 24, se je laže ponesrečil včeraj zjutraj na obalni cesti, ko se je peljal z avtom v smeri proti Sesljanu. V bližini Križa (bilo je okoli 6. ure zjutraj) je Foscan zgubil, verjetno zaradi spolskega cestišča, oblast nad vozilom ter se zaletel v ograjo na* levi strani ceste. Pri trčenju je zadobil razne poškodbe na vrhu glave, po obrazu, ro>kah in nogah. KINO ROSANORA . boi)!! predvaja danes 16-19.30 Cinemascope tecn SIN SIMBAP* [•*: (II fig lici di Sirnb*1 . Igrajo: DALE ROBE^t # SALLY FORKEST, CYR, VINCENT P KINO PROSEI * ffi' i predvaja danes 16-19.30 Metro barvni 1 UJETNIK (II prigioniero di ,j|- fc.' dR'|« L' LTr deSbToraAh V* LEK, DKBUrW*r*^gQj^ JAMES Ut ga stroja, kj so ga dvigali z zer-ja ,avom, Nenadoma se je oder, kjer je stai, podrl in nesrečni delavec je strmoglavil z višine 5 metrov. Pri padcu je zadobil možni zlom Mitenn uimssf. predvaja danes 16. t. ra. z začetkom film: ob 18. uri Para®0 2 EROSA SLAVI (2 soldi ur gloria) Igrajo: CLAIRE MAURIER in OAUL X V! 3 k S S L V 3 S S AVSTRIJA IN SKUPNO TRŽIŠČE Vse večja zaskrbljenost h "jTk • Skupno tržišče je bilo ustvar- U IXJLld I UL jeno predvsem v interesu tistih, ki so v njem najmočnejši - Avstrijski izvoz v vzhodnoevropske dežele znaša trenutno tretjino celotne vrednosti izvoza je «ch Vb avstrijaki kancler dr. nedavno te8a obiskal )% govori> da je ob tej Ni 9reda' oziroma podaril ^ Kennedyju dragocen »rjetno je Slo za kos o- Nn ,dokaišnie zgodovinske *i dogodek sam po sebi ***Bj]rjVaden .običajno si pred-Nseu- r^av ob vsakokratnem Nj0 ,Jnem obisku vedno izme-J<4 n,,ak dar, saj to sodi že -.f ak^ne obveznosti v prosi' N is d’P'omatske vljudnosti. * S. n» 2an‘miv z neke druge N tn?mre,f> kako so komenta-Sg9 aia^ili simbolični pomen i' 4b j ru' Uradno se zagotav-, 4»ti kanel«r hotel na ta na-'Ni],)1 Priznanje nekdanjim vo-^ zaslugam ameriškega iSb j lka>. T°da tisk pripisuje 'N P°men: s podar- Ni»j ,a^em naj bi ameriški 11, presekal »gordijski liti, ** 8e je vanj Avstrija . Prirj. t,ede o a vprašanje nje-% uzitve k Skupnemu tr- *ti J*kor **’ Namreč, da se vozel ni-S v_e .da razvozlati. So neka-■jL-Manja, ki je treba nanje p Bv»n' na Primer; AJi \ ?bs'te nevtralne države !l' B« ,s*aia možnost pridružit-%va aa bi se s tem okrnila J bltra(,nevtralnost, se pravi, SC T,anej0.t0: kfar. so? , *• Ah naj Avstrija v %1 j. Onibinacijo stopi na svoj ,!% z sv°li Poti, Šrot to ne-Nisk0a. evai°, ali pa skupaj s Jii j m Švico? Vsa ta vpra-fk bor “dsovori nanje pa ka-r tani na to’ da se vozel še } U,„eta. kot pa .da bi se \P^' ,,NvBijJ>zlati- Morda bosta oba j* JJitkj ,a obiska, ki ju bo av-O Ni v aancler v kratkem na-% j Parizu in Moskvi — brž-ii' Pred koncem leta — vne- 'ie, v*d jasnosti v to vpra-ti1'* Sled. t.*0 o. na vse to pa je čas, Nih ^“rabilr v zadevnih po-i t9vnaZEOvor'^’ Pr'8el Avstrij-Afnn® Prav, da so mirno in JJlillj K°m v rokah lahko raz-^ ° svojih nadaljnjih ko-,,l S o !* Pa se zdi, da so pred-■ r 3lHi« ?**> kako bi pridružitev y d “klubu bogatih« bila W naravnost triumfalni- tuNe .dokončno prepusti-dr, esto razmišljanjem po-Aj,,/****> značaja. j?1! j b0lj prihaja, namreč, do i t()j Vsem določena bojazen li*1 djsi v*ati industrijskih pa- t's in »v«0 je prav industri-® ‘ taki-.. .------, -- na- ilf t tj’ Pov«,takisto krogi ,ki so ('""j lw.N|e„.*al — še do pred At A “Ha med glavnimi po-I«■% 'A Sr,bližanja k Skupnemu »,!> l>iBd„!ln!ena. tekstilna in e-^ Vijj dstrjja> k; zagotavljajo Jfij^.dOjvečji del izvoza in-*l*jo ?roizvodov, odkrito o-O CBri. a ,bl jih že samo od-L™ ,jns*'h omejitev v odno-!tiNn£!Žel šestorice» izložila V vtdH Pritisku, ki bi ga g. jj Alh , a'e- In to ne samo na '/It 4«ilvZiSiih> temveč tudi v V v."' d« '■ Podatki, na primer, f1 |A y‘'a v Se je avstrijski izvoz M l!i Zadnjih treh letih po-? I| 4 iB.i9 odstotkov. Vtem pa N>ic '^i!ka p«0«« - in •fi. A •I#' f J )f 19) A i b ** in.'9 odstotkov. Vtem pa VV S^*lip 8tviska Panoga — in V^Brn °bstoječim carinskim n Aib-,." na domačem trži-,1- \* bjtv ’ oziroma povsem iz- 'te*. ,? s tujimi konkurenti. V*Cl a ,e ie v tem času Vi ^ > iz dežel Skupnega tr-,N i 'A lnP.°Vefal za 56 odst. V 'eV »LC2,U,tr*Jl ie bil v 1. 1961 >KV At. • ''“dnje zmanjšan za »V ^ j^bdustrija papirja in ce-’ % tab.i t Prviž P° končani S i^Nji e*i*i nazadovanje v m ’ By ai 'a^'renutno stanje, pri tji y J* bot' jQ* ,v primeru, če vse opaziti znakov, da bi 1>( 'i"* s6r.l°S,ei' se pravi, če se CrTlMfe B» ^meni .. .i------------obr. 1 J1' bo!-11611'’ v kratkem < ** LavstJ®- V primeru pa, da ABri0 '3sko tržišče popolno-’ Nb). 'uj*m proizvodom — 1 j !»N'j.nPlredstavniki že zgo-jOj! 1 jA K;h industrijskih vej >A S; ^ SfNjnjl' npgativne posledice f iV°r v.fcrazvoi teh vej bile V. ki i,-Je od pozitivnega u-"tv.hlto v, 8a skupne cene za j. “»»bil, a8° imele na zahod- Njn, h trž«fih . S«*1 e'®ktroindustrija sta Pl tobj njun izvoz v vzhod- V tfet. dežele, ki trenutno ' Ib' Žani*10 ce'°tne vrednosti V.da v. življenjske važno-J k.1,b tri-^bboni aranžmaji s V u Položaja Avstrije v jiS, ', |*t ojv, ® ede opravičenosti iC6tCnjeneSa stališča, je iPrišlo tudi od stra- 1B° »mat katere mnenja se t »olitijraJ° za nepristran-vt[ *a 1Pn° ne°barvana. J »** v j?sP°darsko studijo u- 'N>i r!renu’ v Belgijt, ki D bravnava dinamika i!VltrW .razvoja v skupi-Ib x 3e n. pr. Skupno V#B J;vBtriiPrav ni bila name-'i *VI)|Bhju’ Vsebuje ta študija bouLmno«ih Avstrijcev ii\; PtinT06 ugotovitve tudi SSS d sNa osnovi vrste Pri*lf°?atk°v .so avtorji u° prepričanja, da je bil tako imenovani «klub bogatih* ustvarjen prvenstveno zaradi njihovih lastnih interesov, kakor tudi, da je vstop vanj nevaren za vse, ki niso zmožni, da bi v vsakem pogledu lahko korakali vštric z ostalimi. In celo v primeru, da bi ne prišlo do «vskladitve ekonomske politike* — kar je formalno vezano na polno članstvo v tej organizaciji ,pač pa že samo dejstvo, da se z odpravo carinskih omejitev dopusti prelivanje kapitala ter investicij, mora nujno privesti tudi do večje koncentracije proizvodnje v deželah, kjer se ta že nahaja na višji ravni, in do nazadovanja gospodarskega razvoja v ostalih. Za Avstrijo, ki bi se zraven tega še znašla nekako na periferiji omenjene gospodarske grupacije, namreč Skupnega tržišča, z relativno visokimi transportnimi stroški do glavnih zahodnoevropskih tržišč, kakor tudi s precej zmanjšanimi možnostmi blagovne izmenjave z drugimi deželami, bi to utegnilo imeti naravnost izredno neprijetne posledice. Pritisk, ki prihaja od strani omenjenega »kluba bogatih*, je nedvomno močan. V avstrijskem gospodarstvu ga je čutiti, oziroma se vsaj sluti. In prav zaradi tega je v argumentih, ki se zadnji čas čedalje vztrajneje omenjajo, govora tudi o tem, da mora Avstrija pri svoji odločitvi upoštevati ne samo zunanjepolitične razloge ter osnove svoje nevtralnosti .temveč tudi zelo otipljive gospodarske koristi, ki jih ni mogoče enostavno ne videti. Tembolj, ker bi ti interesi v nasprotnem primeru mogli biti tako kompromitirani, da bi se težko še kdaj mogli na novo ustvariti. Sicer pa je treba samo vreči pogled na zemljepisno karto, da se človek prepriča, kje so resnični interesi Avstrije in kam ona gospodarsko gravitira. Cannesu Ocene jugoslovanskih kritikov Tržaški gledališčniki na Sterijinem pozorju mm ii,,,»i,,,|,,,,iii,,,i,i,,,,i,,,i,,l||l|,i,i,i|,,,i,i,l||,,lll|l|lll,|,l,,5|,I|||i||,|||||i||i|||||||ii||||||||ii|iii^||||||i|»|»|||W||||||>||||i||m||i||^m||m|iimiii^^||nm||||ni|^|n||^||^nmn^||^|||^|||||m^^^^^,^^^|^^|^^^^^nn|»|^m|^m|n^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ KOLEKTIV ZNANSTVENIKOV, KI USTVARJAJO BODOČNOST Med sibirskimi jelkami in brezami deluje atomski center Dubna Znanje povprečneža povsem odpove - Pet znanstvenih punktov - Ulice z znanstvenimi imeni - Milijoni rubljev za mikromilimetrsko črtico na fotografski plošči (Poseben dopis) MOSKVA, sredi maja. — V Sovjetski zvezi je mesto, katerega ulice nosijo imena kot na primer Protonska ulica, Nevtronska ulica, Elektronska ulica itd. Vse kaže, da bodo v kratkem glavni trg krstili z malone nemogočim imenom «Antisigmami-nusgiperon*. Potovali smo v to mesto. Bilo nas je 120 tujih dopisnikov, ki smo odšli kakih 160 kilometrov od Moskve. Tri ure vzdolž prekopa Moskva-Volga, v katerem, gledane s ceste, se rečne ladje, stisnjene med ozke in globoke nasipe, zdijo kot bi plule po livadi, obdani s čredami dobro rejenih krav. Na koncu tega umetno potegnjenega vodnega traku je velik kompleks, gosto prekrit s sibirskimi jelkami in ruskimi brezami. Po cesti je bilo treba globoko prodreti v gozd, da bi odkrili, da ta gozd krije ulice in trge, pravo mesto Je to atomsko mesto — Dubna, ki je naseljeno z deset tisoč prebivalci, od katerih se tri tisoč v težkem vsakodnevnem delu, ki traja od šest do devetnajst ur, ukvarja z »moderno alkimijo*. »Delamo za bodočnost!* je prva izjava poglavarja tega znanstvenega mesta. Zares, začenši od imena ulic do delovnih operacij je tu vse za današnjega človeka precej nedosegljivo. Pet »punktov* tega mesta je ograjenih z visokim zidom, železnimi vrati, žico, reflektorji in stražarskimi hišicami. V vsakem tem »punktu* je po en laboratorij, inštitut za jedrska raziskovanja. Vsak ima svoj sinhroci-klotron, sinhrofazotron, reaktor, akcelerator in kako še vse se ne imenujejo te velikanske naprave, Inštitut v Dubni je začel delovati leta 1949. Bil je tedaj največji na svetu. Pozneje so po SZ zgradili še nove, ta v Dubni pa je bil spremenjen v skupni inštitut držav socialističnega tabora. Na tej osnovi deluje od 1956. leta. Direkcija nas je zato sprejela v mednarodni sestavi: direktor prof. Blohincev — Rus, pomočnik direktorja prof. Barich — Nemec, drugi pomočnik prof. Scerbancceika — Romun. Od 420 znanstvenih sodelavcev, raziskovalcev in jedrskih fizikov, jih je 220 iz SZ, 200 pa iz ostalih enajstih držav socialističnega tabora. Prof. Blohincev nam je skušal pojasniti, s čim se ukvarjajo ustanove atomskega mesta. Med nami, v skupini tujih dopisnikov, smo govorili v kakih dvajsetih različnih jezikih, toda vsi skupaj smo se morali začeti sporazumevati v za mnoge .še nerazumljivem — atomističnem jeziku. V glavnem smo kmalu razumeli, da se prebivalci Dubne, ko prestopijo prag svojih laboratorijev, vrte v svetu, na katerega pragu se je ustavilo vse naše dosedanje šolsko znanje. Naš svet je bil sestavljen od 92 Mendelejevih elementov, ta svet pa se začne od končno nedeljivih delcev — atoma. Za ljudi iz Dubne je atom svet za sebe. Mi pa, ki verujemo, da je svet sestavljen od 92 elementov, se jim zdimo približno tako, kot so se nam zdeli stari grški filozofi, ki so trdili, da je svet sestavljen iz štirih elementov — vode, zraka, ognja in zemlje. Vedo že za 40 raznih elementarnih delcev, na katere je razdeljen za nas nedeljivi atom, V energiji pa, ki te delce veže v tem ne-vidljivem kozmosu atoma, so od- krili silo, ki je tisočkrat močnejša od atomske. To sta tudi dve smeri, po katerih gredo znanstveniki Dubne in sicer prodreti v vse delce misteriozne sestave atoma in odkriti način za sproščanje energije, ki jih veže. »Na atomski bombi in atomskem orožju nasploh ne delamo — nam je rekel Blohincev. — Naši napori so usmerjeni mnogo bolj daleč v bodočnost*. Predvsem so njihovi napori usmerjeni k odkrivanju novih delcev atomskega jedra. Na prvi pogled se to zdi enostavno: v akceleratorjih je treba ustvariti tolikšno električno napetost, da se delci atomskega jedra premikajo čim hitreje in hitreje, da bi mogli nato v magnetnih poljih povzročiti trčenja, v katerih bi se razbijali in ločevali vedno novi Francoise Cristophe, krotilka ka č, ki nastopa na gala predstavi Združenja fran coskih artistov iiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||l||||,„||| OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Odlična zamisel rešitve nekega vpra. Sanja, ki vas že lep čas skrbi. Prijeten večer v družini, stdravje zelo dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V po. slu boste prejeli riove ugodne ponudbe. Z dobro voljo rešitev spora z drago osebo. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Držite se vaših načrtov, kljub sporom s sodelavci. Optimizem vam bo pomagal do razumevanja v družini. Zdravje odlično. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Tre. niutno ne prevzemajte nobenih novih nalog In odgovornosti. Ne zaupajte površnim prijateljstvom LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Deležni boste kritik, toda vi sledite vašim načrtom. Nepozabne ure z ljublje- 5i\m no osebo. Bodite čim več na svežem zraku. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Manjši nesporazum s sodelavci, bodite praktični m nepristranski. U. godna prilika za Izlet alt krajše potovanje. Zdravje mirno. TEHTNICA (od 23. 9. do 2.3.10) Dan je izredno ugoden za vse, ki rc imajo odpraviti na poslovno po. tovanje. N« izbirajte s površnostjo prijateljev. N« kadite preveč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Danes morate bolj kot kedaj koli računati na svoje moči. Trezna ocena v pogledu neke čustvene zadeve vam bo prihranila dokončno razočaranje. Zdravje ugodno STRELEC (od 23. 11. do 20 12.) Ogibajte se oseb ,k! so sebične In preveč zapovedovalne. Ne dovolite, da bi se neki pogovo. spremenil v prepir. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Veliko zadoščenje, če se boste znali ogniti zaprekam. Prijetno popoldansko srečanje. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ce nočete Izgubljati dragocenega ča. sa, preglejte ponovno organizacijo vašega dela. Poskrbite za dobro razpoloženje v družini. Živčna na. petost. RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Če želite premagati nasprotnike ukrepajte previdno Sprava z ljubljeno osebo Pazite na zdravje. in novi delci. »Podobno kot s kozarcem — nam je tolmačil profesor. — Cim bolj ga zavrtiš pri zamahu, v več delcev se bo razbil, ko ga treščiš ob tla.* Dejansko pa je to mnogo bolj zapletena zadeva. V začetku so v Dubni pospešili »premikanje* delcev s silo 800 milijonov elektronvoltov. Bil je to tedaj največji akcelerator na svetu. Danes pa je ta že 1-gračka za otroke. V Dubni se delci sedaj premikajo že z brzi-no, ki jim jo daje sila 10 milijard elektronvoltov v velikem sinkrofagotronu. Tudi ta je bil nekoč največji na svetu. Postavil ga je prof. Veksler, droben človek, ki nas je spremljal, ko smo si ogledovali tega velikana. Velikanski jeklen krog, visok dva metra, prav toliko širok s premerov 56 m in 1800 tonami vgrajenega jekla — to je elek-trokanal, skozi katerega se vedno hitreje in hitreje premikajo nevidni atomski delci. V tej napravi z milijonom tuljav in napisov le fotografske plošče pričajo o tem, da se v njem nekaj dogaja. Posnemajo pot delcev a-tomskega jedra na točkah njihovih trčenj. Te fotografske plošče so tudi edini otipljivi rezultat znanstvenega dela. Na njih vsaka črta ali pika odraža pot določenega delca atomskega jedra, ker se vsaka od teh premika po drugi poti zaradi različne mase in drugih svojih svojstev. A-tomisti na teh posnetkih dneve in dneve proučujejo, ali se ni pojavila neka nova črta, ki bi označevala ločitev nekega novega delca. Doslej se je v Dubni v osmih letih delovanja velikega akceleratorja na fotografijah »premikanja* delcev atomskega jedra pojavila le ena nova doslej neznana črta. Delček so imenovali »antisigmaminusgiperom*. Osem let dela, tri tisoč znanstvenikov s sredstvi 120 milijonov rubljev — vse to za eno edino črtico na fotografski plošči. Odkrivanje sveta atomskega sveta stane skoraj toliko kot odkrivanje kozmosa. Odkritje delca »antisigmaminusgiperon* pa je odkritje, s katerim se Dubna ponaša in ki je stalo kdo ve kolikokrat več kot vsa Kolumbova odprava za odkritje Amerike. Naprave v Dubni morajo vedno močneje razbijati atomska jedra. Zavod Združenih evropskih držav v Ženevi CERN razbija atomska jedra že s silo 26 milijard elektronvoltov, ameriška naprava v Berkleyju s silo 30 milijard. Sedaj pa v bližini Moskve dokončujejo največji akcelerator sveta, ki bo imel silo 70 milijard elektronvoltov. Toda kljub njegovi sili, verjetno, a-tom še ne bo razcepljen na vse svoje delce — kot meni tvorec prvega akceleratorja prof. Veksler. Nekateri od doslej odkritih delcev na pr, »Pi-mezoni* živijo, ko jih ločimo, vsega le en milijonski del sekunde,. Zabeležiti jih more zato le aparat. Posnetke iz aparata nato spet vlagajo v elektronske možgane, da jih dešifrirajo in obdelajo. »Kmalu — je rekel prof. Blohincev — bodo tudi znanstvene disertacije s področja atomistike pisali le elektronski možgani*. V teh razmerjih je znanstveni človeški um dosegel že svoje meje: nadaljnje odkrivanje sestave atomskega jedra ni odvisno vel od sile možganskega prodiranja v atom, pač pa od mehanične sile naprav — akceleratorjev, ki jih morajo razvijati. In v tej točki je znanost prerasla v politiko. Blohincev nam pravi: »Da bi do konca prodrli v a-tomski svet, so potrebna že tolikšna sredstva, da jih nobena dežela sama ne zmore*. V Dubni so se strnila sredstva enajstih dežel vzhodnega tabora. V .letni proračun 15 milijmflrnKKib-Ijev vlagajo SZ 47 odst., LR Kitajska 20 odst., Češkoslovaška, Nemčija in Poljska po 7 odst., ostale države pa po 2 do 5 odst. To pa, pravijo, še ni dovolj. Da bi premagali zakone atoma, bi bilo treba strniti napore in materialna sredstva vsega sveta. Zato inštitut v Dubni že sodeluje z inštituti vseh dežel ne glede na meje posameznih blokov. Po laboratorijih in ulicah Dubne se v belih površnikih srečujejo Rusi, Kitajci, Nemci, Bolgari, Mongoli, Korejci, Vietnamci... Vsi so nekoliko odsotni, kot bi gledali skozi ljudi in stvari in jih razbijali, razčlenjali na jedrske delce. Med njimi je tudi znani atomist Pontecorvo, ki je pred desetimi leti povzročil svetovno senzacijo, ko je iz Anglije pobegnil v SZ. Ti ljudje žive v majhnih, vedrih hišicah. Zdi se pa, da žive bolj kot v njih — v laboratorijih, saj delajo 144 ur na teden! Žive in delajo leta in čakajo, da bi se na posnetkih »premikanja* jedrskih delcev pojavila kaka nova mikromilimetrska črtica. F. BARB1ERI Letošnje sedme zaporedne revi-vije jugoslovanske gledališke u-metnosti, ki se pod naslovom »Sterijino pozorje* vsako leto vrši v Novem Sadu, se je tržaško Slovensko gledališče udeležilo s tržaškemu gledališkemu občinstvu znanim delom Jožka Luke-ša »Prgišče zemlje*. Že v začetku moramo poudariti, da se na »Sterijinem pozorju* izvajajo izključno nova dela domačih, t. j. jugoslovanskih avtorjev, zato se je vodstvo tržaškega Slovenskega gledališča letos odločilo za Lu-keševega prvenca, ki se je tako uvrstil med osem del jugoslovanskih avtorjev. Tržaški gledališki umetniki so se pojavili pred novosadskim občinstvom v soboto zvečer. Občinstvo je delo sprejelo lepo, kritika pa je »Prgišče zemlje* kot odrsko delo in izvajanje tržaških umetnikov ocenila takole: Eli Finci, kritik beograjske »Politike*, je o tem nastopu napisal: «Slovensko gledališče iz Trsta, ki ima v letošnji sezoni bogato izbiro domačih del (Nušiča, Golio in Javorška), se je predstavilo na sedmem «Sterijinem pozorju» z dramo «Prgišče zemlje» Joška Lu-keša, igralca in režiserja, katerega dejavnost je bila v tem gledališču zapašena. V svojem dramskem prvencu je Lukeš obdelal en problem iz svojega okolja, z onega kraškega prgišča zemlje okoli Trsta, ob samem morju, proti kateremu se je uperil nezaustaven val industrije. Problem je jasno in razumljivo prikazan: kako o-hraniti lastno zemljo kot podlago nacionalnega obstoja v okolju, v katerem se postopoma vrši proces raznarodovanja. Lukeš jc splošno objektivne razmere le na-znočil. Te se v njegovi drami občutijo kot ozadje vseh postopkov in sporov osebnosti. Njemu je bilo mnogo bolj do tega, da odkrije in fiksira subjektivne odnose slovenskega življa proti tem objektivnim dejstvom; hotel je moralno prikazati in oceniti stališče slovenske manjši ne nasproti procesu izgubljanja zemlje kot temelja nacionalnega obstoja». •Dramska oblika, v kateri je ta proces fiksiran, je dokaj naivna, v duhu stare realistične šole tn tradicije Cankarja z »dobrimi* tu •slabimi* ljudmi in to bolj z določenega moralnega kot pa družbenega gledišča. Zato avtorjevo sporočilo, ki je vso napojeno s človeško plemenitostjo in idealnimi težnjami, z umetniškega vidika ne prepričuje povsem. Ansambel Slovenskega gledališča iz Trsta pod režijskim vodstvom same. ga avtorja pa se je potrudil, da bi to na star način krojeno realistično dramo prikazni prepričljivo in sugestivno. Bilo je tu, v posameznih scenah, tudi pravih umetniških doživljajev. Na prvem mestu bi hotel poudariti celovito prikazani lik strica Andreja, ki ga je tolmačil Modest Sancin; nadalje toplo očrtana starka, ki jo je prikazala Leli Nakrstova. Pa tudi nekaj trenutkov v igri Julija Guština, ki je igral Maria, Staneta Starešiniča, ki je igral Franca, Alojza Miliča, ki je igral slugo, Nore Jankovič, ki je igrala Klau-dijo in Justa Košuta, ki je igral župnika». Lj. Krelius, kritik zagrebškega lista »Vjesnik*, je med drugim zapisal : »Je to zgodba, povedana z arhaičnim scenskim jezikom, melodramsko obarvana, toda z nedvomno realističnimi akcenti. Avtor je ob tej priložnosti bil tudi težiser, ki se v scenski realizaciji ni mogel izogniti naivnosti teksta, to pa ni zrušilo skupnega simpatičnega vtisa, ki ga je dal nastop tržaškega ansambla...» Kritik beograjske »Borbe* Mi-losav Mirkovič je bil do Lukeše-vega »Prgišča zemlje* kot odrskega dela nekoliko bolj oster, zato pa je pohvalil izvajalce. Milosav Mirkovič je o tem zapisal takole: »To plemenito, toda naivno, vzburljivo, šablonizirano zgodbo okolja, ki se krčevito bori, da bi v tuji deželi ohranilo tudi svoj lastninski in nacionalni obstoj, so tudi preko moči teksta tn skopega dialoga nosili ujec Angel — Modest Sancin, sluga — Alojz Milič, mati — Lelja Nakrstova in župnik — Just Košuta. Z akcenti starega realističnega in psihološkega igranja, toda hkrati tudi z vrednotami, ki so izvirale tz lirtz-ma, se je izkazala Lelja Nakrstova, posebno v zaključni sceni drugega dejanja, ki je sicer bilo teatralno tn na robu jokavega družinskega spora. Vtem ko je Lelja Nakrstova potencirala ta bolestni prelom s sinovi, je igranje Mod»-sta Sancina v vlogi gibčnega tn jovialnega poslovnega sorodnika, ki vodi strelovito igro za dediščino, bilo realistično zrelo in nian-sirano, prepričljivo in razigrano. V tej vlogi sta se strnili tako rutina kot igralski refleks ter dobro naštudirani tekst. Čeprav v epizodi je Just Košuta v vlogi župnika imel nekaj simboličnega, kerstnikovsko in cankarjansko plastičnega, s toploto in nevsiljivo vlogo se v vrsto dobrih interpretov vključuje tudi Nora Jankovič v vlogi Klavdije.» «Slovensko gledališče iz Trsta, ansambel, ki potrpežljivo neguje domači repertoar, je bil toplo pozdravljen, nekajkrat tudi pri odprtem odru, v tem pozdravu pa je bilo največ darov za igralce in njihov odkrit in iskren odnos do domačega teksta» — zaključuje kritik beograjske 'Borbe*. Iz umetnostnih galerij C. Mazzoleni v «Rossoni» Bo že nekaj stoletij, odkar ja Mazzoleni postavil oni vodnjak, ki krasi trg pred ribarnico, pod katero je akvarij in verjetno je s tem Mazzolenijem akvarelist Carlo Mazzoleni v kaki sorodstveni zvezi, vsaj duševni, saj imata oba precej skupnega v likovnem dojemanju stvarnih oblik, ki jih podajata naravno brez izumetničenega iskanja slikovitih učinkov. Zato je v štiriindvajsetih akvarelih, ki jih Mazzoleni razstavlja v galeriji Rossoni, nekaj one sveže trpkosti domačih vin, ki ne laskajo razneženemu okusu. Njegove pokrajine so slikane v jarki luči navpično padajočih sončnih žarkov, ki preostro osvetljujejo hiše in drevesa brez širokih senc, v katere bi se lahko utapljale moteče posameznosti o-kolja. S tem pa se Mazzoleni izpostavlja nevarnosti, da ponekod izgublja mehkobo ozračja, ki jo zna sicer dobro podati, kot na pr. — v sliki 'Travnik*, kjer iz doline dvigajoče se meglice mehčajo o-strino gora v ozadju. V tem se odlikuje tudi slika 'Žito v gorah* z zelo razgibano a uravnoteženo igro skal tn zelenih pobočij, ki spada s prejšnjo in ono i2 starih Milj gotovo med najboljša dela razstave. Da nam bo Mazzoleni pokazal večinoma slike i2 svojih izletov v planine, je bilo pričakovati. Za. to nas prijetno presenečajo sedanje slike morja, zlasti široko zasnovano večerno razpoloženje, diha iz podobe 'Nokturno*, in ki bi lahko bila uvod v plodovitejše obdobje tega likovnika, če upoštevamo, da pri slikanju morja odpada zamudno risanje množice hiš z zahtevami pravilne perspektive in podajanja značilnosti okolice, ki u stvarjo spoznavno sličnost pokrajine. MILKO BAMBIČ i mm. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Sodobne popevke 17.00 Igra orkester, ki za vodi Alberto Casamassima; 17.20 Pesem ln ples; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.15 Književnost, umetnost in priredit, ve; 18.30 Italijanski operni pevci; 19.00 Zdravtvena oddaja; 19.15 Glasbeni kaleidoskop; 19.00 Šport; 20.30 Klasik meseca: Marivaux: •Dvojna nestabilnost*, nato Lepi spomini preteklosti; 22.30 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja; 22.55 Orkester Gianni Fallabrino. 12.25 Tretja stran; 14.20 Prijatelj cvetja; 14.30 Drugo dejanje o-pere «Manon»: 15.00 Orkester Franca Valilisnerija; 15.20 Drugi spe Dantejevega »Pekla*; 15.30 Carlo Paoctviori in njegov orkester. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro' 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski cocl^tall; 12.45 Operne skladbe; 13.15 Kultura ln umetnost; 13.40 Zabavni ritmi; 14.00 Odmevi iz Jugoslavije; 14.30 Za oddih ln razve, d rilo; 15.15 Zabavna glasba; 15.36 Modkl zbor iz Branika; 16.00 Otro-Sk' kotiček; 16.30 Simfonični koncert; 17.40 Zbor Norman Luboff; 18.00 Prenos RL; 19.00 Harmonikar Murena; 19.30 Prenos RL; 22.15 Austratian jazz dulntet; 22.35’ Sker. Janc: Koncert za harfo In orkester; 23.00 Prenos RL. Sredi*. 1». m u j h imiil Nacionalni program 6.30 Vreme na Ital morjih; 8.30 Omnibus; 10.30 Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Naj. novejše pesmi; 12.20 Glasbeni album; 13.30 Neapeljske pesmi; 15.15 Mina; 15.30 Tečaj nemškega jezika; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Med. narodna univerza Marconi; 18.15 Radijski odvetnik; 18.30 Enotni razjed; 18.45 Kvartet Cetra; 19.30 Upodabljajoča umetnost; 22.00 Glasbeni album: 21.05 Politična tribuna; 22 50 Slovstvo m umetnost. //. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 New York-Riim-New York; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 14.00 Samo za orkester; 15.15 Italijanske narod, nc pesmi; 16.00 Program ob štirih; 17.3o W.s. Maugham: »Naslikana tančica*; 18.15 Uspehi Gilberta Be. cauda; 20.30 Glasbeni kaleidoskop’ 21.45 Koncert. ///. program 17.00 Simfonični koncert; 18.00 Upodabljajoča umetnost; 18.30 Na programu Schubert; 19.15 Ital. periodični tisk; 20.00 Vsakovečernl koncert; 21.30 Arthur Miller; »II crogtuolo*. Slovenija 5.00 Dobro Jutro; 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 8.55 Pisani tvet pravljic in zgodb; 9.25 Zabavni kaleidoskop; 10.15 Od tod In ondod; 11.00 Odlomki Iz oper; 11,15 Človek ln zdravje; 11.25 Od pastorale do tokate; 11.45 Zabavni or. kester Scholz; 12.05 Zadovoljni Kranjci; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije; 13.15 Obvestita tn zabavna glasba; 13.30 S slavnimi sopranistkami; 14.05 Radijska šola; 14.35 Melodije na tekočem traku; 15.20 Iz del L.M. Škerjanca; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Mali klub ljubiteljev popevk; 18.00 Aktualnosti doma tn v svetu; 18 10 V.otlnist Nathan Milsteln; 18.45 Ljudski parlament; 19.00 Obvestila; 19.05 A. Dvorak: Serenada, op. 44: 20 00 Naš variete; 21 00 Suttermelster: Seraftna, ope. ra v 1 dejanju; 21.50 Medigra po tipkah; 22.15 Po svetu Jazza; 22 45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Petindvajset plesnih minut; 22.30 Lualdi: Godalni kvartet v E-duru. Ital. televiiija 8.30, 14.U0, 15.10 Sola; 17.30 Pro gram za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18 40 Bellsario Randone: »Salon O-scarja Wilda»; 20.20 Spori; 20 30 Dnevnik; 21.05 Politična tribuna; 22.05 »Bonsoir Catherine*. DRUGI KANAL 21.10 Trideset 'et filma; 22.40 Medigra In dnevnik. Jug. televizija RTV ZAGREB 17.30 Otroci po. Jo; 19.00 TV fihn »Jim iz džungle*; RTV LJUBLJANA 18.00 Zajčki v tovarni Igrač; 18.10 Risani film; 18.20 Pomladna Jedila — kuharski nasveti; 18.40 Samoobramba — kra. tek film; 19.05 Iz dela naših Inštitutov: Skrivnost epruvet; 19.30 TV obzornik; RTV BEOGRAD 20.00 TV dnevnik; 20.20 Propagandna oddaja; 20.30 Dirka — zabavno-u-gankarska oddaja; 21.30 Loto; RTV ZAGREB 21.40 Portreti ln srečanja; JRT 22.10 TV dnevnik. Gorlško-benešbl dnevnik HVALE VREDNA POBUDA ANAS \a cesti skozi Dol urejujejo ovinke Dvignili bodo zunanji rob ceste, da bi omogočili varnejšo vožnjo Na državni cesti, ki pelje skozi Dol ,je cela vrsta ovinkov, ki so tako speljani, da morajo vozniki zelo paziti, da jih ne vrže s ceste, posebno še, kadar vozijo nekoliko hitreje. In ker danes kroži po naših cestah vedno večje število avtomobilov, ki v razmeroma kratkem času dosežejo brzi-no 10O km na uro, postajajo ti o-vinki rava pnesreča za promet. Zaradi tega je državna ustano-nova za ceste ANAS sklenila popraviti vsaj najbolj nevarne. Začela je s popravilom ovinka pri Devetakih, kjer se odcepi pokrajinska cesta v Doberdob. Ta je med vsemi najbolj nevaren, ker njegova cestna gladina visi navzven namesto navznoter. Voznik, ki se pelje proti Trstu, mora precej zmanjšati brzino, da ga ne »anese s ceste. Neko videmsko podjetje, ki je specializirano za asfaltiranje cest, je včeraj pripe-ljalo v Dol stroj za pripravo asfaltne mase in pa finišer, s katerim je položilo na zunanjo stran debelo plast asfalta Ko bo delo zaključeno, bo ovinek na zunanji strani za kakšnih 30 centimetrov višji. Najprej so položili debelejši material, ki ga bodo v zaključni fazi prekrili s tanko oblogo iz drobnega materiala. Nimamo podatkov, če namerava ANAS postaviti na tem ovinku tudi prometna znamenja. Vsekakor bi bila potrebna, in sicer pred uamlm ovinkom, še prav posebej pa na ovinku. Za voznike, ki prihajajo iz Trsta, bi morali postaviti znamenje, ki prepoveduje obračanje v Doberdob. To pa iz enostavnega razloga, ker je o-vinek zaprt in preprečuje raz-gled razvalina hiše, ki je prav na ovinku. Podobna prepoved velja tudi za vozila, ki so pred mostom čez Verso namenjena na levo stran. Asfaltirali bodo tudi kakšnih 50 metrov pokrajinske ceste v smeri proti Doberdobu, da odpravijo stopničko, ki bo nastala v cestni gladini, obenem pa bodo na takšen način preprečili, da bi vozila nanašala pesek na državno cesto, ki lahko povzroči v prometu hude posledice. Popravili bodo še dva ovinka v smeri proti Palkiščam, ki sta prav tako slabo speljana in za sedanjo prometno hitrico neprimerna. Na kraju samem pa smo izve- ...............................IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIIIHI CORSO. 17.00: «V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj* (Sabato sera domenica mattina), R. Roberts in H. Baker. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.15: »Ponarejeni potni list* (Passaporto falso) — E. Constantine in B. Laage. Itali-jansko-francoski čmobeli film VITTORIA. 17.15: «Sin današnje- ga časa* (Un figlio d’oggi), E. Girolami in V. Fabrizi. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Napad petega bataljona*, M. Joung in A. Ga-vrico. Jugoslovanski črnobeli film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. deli še eno zanimivo vest. V le-tošnjem letu so na programu samo poprej omenjena dela, ni pa izključeno, da v prihodnjem letu bodo prevlekli z asfaltno pre- progo vso državno cesto od Sti-vana do Gorice. To delo bi bilo nadvse nujno, ker je državna cesta štev. 56 vse prej kot ravna in vozilo na njej precej odskakuje. Ker je zelo prometna, bi bil skrajni čas, da tudi to cesto, kot je bilo to doslej storjeno z glavno goriško vpadnico Gradiška - Gorica, prekrijejo z gladko as- Nov urnik javnih lokalov Zveza trgovcev sporoča, da je pričel veljati naslednji urnik javnih lokalov, ka bo v veljavi do 31. oktobra letos. V mestu Gorica in v ostalih občinah v pokrajini se bodo vsi javni lokali brez izjeme odpirali ob 6. uri. Zapiranje lokalov: Restavracije, gostilne, kavarne, bari in točilnice nealkoholnih pijač v mestu Gorici ter občinah Gradež in Tržič se zapirajo ob 1 uri ponoči, po vaseh goriške občine in v ostalih občinah pa ob 24. uri. Gostilne s kuhinjo se povsod zapirajo ob 24. uri; osmice ob 21. uri. Krožki (ENAL, CRAL, ACLI itd.) v mestu Gorica in občinah Gradež ter Tržič ob 1 uri ponoči, v vaseh goriške občine ter v ostalih občinah v pokrajini pa ob 24. uri. POVEČALE SO SE SKRBI GORIŠKIH ČEBELARJEV Pomnožitev čebeljega rodu zavrla letošnja dolga zima Strokovnjaki priporočajo združitev dveh šibkih panjev - Ob cvetenju akacije je najboljša paša Pred časom so se v Gorici sestali čebelarji, ki so pregledali razvoj te dejavnosti ter izvolili svoje predstavništvo, v katerega sta vključena dva Slovenca iz Brd in s Krasa. Predvsem so ugotovili, da se zaradi izredno dolge zime čebele letos niso razvile, S tem bo povzročena izdatna škoda, Nesreča za čebelarje je bila tudi v tem, da je sadno drevje skoraj istočasno in naglo odcvetelo in je bilo za čebele malo paše. Vprašali smo Avgusta Stekarja iz Steverjana, ki je zastopnik slo- faltno oblogo. ................... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Izdalo ga je nalivno pero Ki je molelo iz žepa suKnjiča Kradel je tudi v zavodu, kjer je bil štiri leta gojenec Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj razprava proti 21-letnemu Giorgiu di Bassu iz Gorice, Ul. Trieste 13, ki je prišel razmeroma hitro na zatožno klop, saj ni minilo niti šest tednov, odkar so ga aretirali. Dne 3. aprila letos je namreč 35-letni Nereo Visintin iz Gorice, Ul. Tominz 16, prijavil na kvesturi, da mu je nekdo vlomil v avto Fiat 1100, ki ga je imel ponoči zaklenjenega na dvorišču, ter da je odnesel iz njega dežni plašč, dežnik, listnico, bencinske bone, nalivno pero Parker itd. v skupni vrednosti okrog 15.000 lir. Policija je takoj začela iskati neznanega vlomilca in imela tokrat še precej sreče. Zvečer o-krog 23.30 so namreč opazili v baru Tarantino v Ul. Morelli nekega mladeniča, ki je skupaj z drugimi igral na karte, iz suknji-čevega žepa pa mu je molelo prav tako nalivno pero, kakršno je bilo ukradeno Visintinu. Pova- ( šli in ga vrnili zakonitim lastni- bili so mladeniča s seboj na kvesturo, ugotovili da je Giorgio di Basso in kmalu izsilili iz njega priznanje, da je bil on tisti, ki je ukradel blago iz avta. Na njegovem domu so pri preiskavi našli še druge ukradene stvari. Povedal je, da je vlomil v avto ponoči okrog dveh ter da je bil brez pomočnika. Bencinske bone je prodal prodajalcu bencina pri črpalki v Ul. Randaccio. Na dan so prišle tudi druge tatvine, med katerimi tatvina v občinski sirotišnici Lenassi v Gorici, kjer je bil di Basso štiri leta gojenec in je zato poznal ambient in navade ter tudi vedel, kam spravljajo ključ, da je lahko ponoči nemoteno prišel v poslopje in odnesel več kosov obleke, od katerih jih je nekaj zastavil v zastavljavnici v Trstu pod drugim imenom. Ukradeno blago so povečini na- ■iiiiiliiiiniiuiuiiiiiiiimiiiiiilimiitiiMimiimiiiiiiiiiiimimiifiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiliiimiiiimmiiiimiiim kom. Eri včerajšnji razpravi di Basso ni bil prisoten, vendar ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo za vse tatvine skupaj na 10 mesecev zapora, na plačilo globe v znesku 60.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Vse pa pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obtoženca je uradno branil odv. Pascoli. Drž. tož. dr. Delfino, preds. sodišča dr. Cenisi, zap. Ge-novese. venskih čebelarjev v pokrajinskem odboru, naj nam pove, kakšna bo po njegovi sodbi letošnja letina. Odgovoril nam je, da je čebel letos približno polovico manj kot bi jih moralo biti. Panji so samo do polovice zasedeni s čebeljim zarodom, zaradi tega strokovnjaki predlagajo čebelarjem, da združijo po dva in dva panja, vendar pa morajo uničiti eno matico, ker vsakdo ve, da za dve matici v enem panju ni prostora. Letošnji pridelek meda ne bo kdo ve kolikšen. Najprej je bilo malo časa na razpolago za pašo, ko je cvelo sadno drevje. V kratkem bo vzcvetela še akacija. V dobi njenega cvetja zberejo čebele največ medu. Ker pa so čebelje družine tako šibke, bodo prinesle v panje bolj malo surovinskih snovi. Akacija bo pričela cveteti proti koncu prihodnjega tedna. Največ je raste bo Brdih, kjer lahko rečemo, da je akacija skoraj edino drevo. Zaradi tega se je zelo razvilo čebelarstvo ravno v Steverja. nu. Računajo, da se z njim ukvar- Rešeni Rupnik se je vrnil domov V GORIŠKEM KROŽKU ZA SVOBODO KULTURE «Salvatore Giuliano» v Rosijevem filmu TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,2 stopinje ob 18. uri, najnižjo 8,6 stopinje ob 4.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 86 odst., dežja je padlo 11 mm. Koliko zanimanja tn diskusije je povzročilo predavanje, ki ga je imel v ponedeljek zvečer v goričkem krožku nCircolo per la !i-bertd delta cultura* v Ul. Dante A. Cantelli o zadnjem Rosijevem filmu sSalvatore Giulianos, po tem .ahko sodimo, kako film, predvsem pa film italijanske «nouvelle vag ue» doživlja tudi pri nas resničen uspeh. Predavatelj Cantelli je zvrstil Francesca Rosija v to poslednjo generacijo italijanskih režiserjev, ki hočejo stopiti korak naprej od neorealističnega filma in z njihovimi stvaritvami na platnu vzbuditi med gledavci interes do družbe, v kateri živijo in se gibljejo! Četudi sta bila prva dva Rosijeva poskusa »La sfidati in «1 magliarin še kompromis med komercialnimi in umetniškimi načeli, ki naj vodijo režiserja pri njegovem ustvarjanju, vendar je Rosi že z izbiro tem pokazal, kam vodi njegova pot. Pri njegovem zadnjem filmu je to storil še bolj dosledno! Odločil se je za pekoče vprašanje, ki iz italijanskega javnega življenja še ni bito odstranjeno. Na osnovi sodnih zapiskov in novinarskega materiala je u-stvaril eSalvatora Giuliana* delo, ki je ne samo obtožb a mafije kot take, marveč tudi obtožba vseh tistih političnih grupacij, pa celo mož postave, ki so iz svojih lastnih interesov mafijo hranili, u-stvarjali na Siciliji njej naklonjeno ozračje in tako preprečevati njeno dokončno uničenje. Salva-tore Giuliano je bil samo orodje v rokah sOnorate Societa» in kot takega je Rosi tudi predstavil i-talijanski in svetovni filmski publiki. tega vprašanja, ali ilustracija dogodkov Prav okoli je film samo na Siciliji od prvih dni povojnega časa, ko je sicilijansko separatistično gibanje, ki je želelo združitev z Ameriko izkoristilo Giuliana za uresničitev svojih namenov pa do dneva, ko so njegove puške streljale na prvomajske proslavljence (in to prav gotovo ne po zamisli Giuliana), ali pa umetniško delo, ki gledalcu zastavlja vprašanja, na katera mora tudi sam odgovoriti, se je vr. tela celotna diskusija v goriškem krožku za svobodo kulture. Di-skutanti so bili mnenja, da je prav zato, ker Rosi ni sledil kronološkemu redu dogodkov in se poslužil dokaj nenavadne montaže ter prekrasne slike, ustvaril filmsko delo, ki ima ne samo veliko vrednost kot obtožba napram italijanski družbi, ki še vedno ni storila vsega, da bi bili vsi člani resnično enakopravni, marveč tudi kot umetniško filmsko delo, ki se je z novimi tehničnimi prijemi in brez pravih ipralcev (filmska igralca sta samo sodnik in Pisciota) stavilo v vrsto najboljših italijanskih filmskih del bilo tudi predlagano za in Cannes. Včeraj so prepeljali s policijskim avtomobilom iz splošne bolnišnice ponesrečenega jugoslovan skega električarja Felkerja Rupnika. Na bloku pri Rdeči hiši je ponesrečenca že čakal avtomobil jugoslovanskega Rdečega križa. E-lektričar je v ponedeljek padel v naraslo Sočo in so ga rešili gori-ški gasivci. Zopet sneg na Matajurju Neurje in nalivi, ki so v ponedeljek zajeli vso Benečijo, so imeli za posledico, da se je v vsej deželi temperatura precej znižala zaradi vdora hladnega zraka s 6evera. Tako so v torek zjutraj domačini opazili, da je svež sneg pobelil pobočja Matajurja do višine 1000 metrov, čeprav smo že sredi maja. Tudi v Čedadu samem je toplomer padel na 4 stopinje nad ničlo, čeprav se je še pred nekaj dnevi približeval kvoti 30. Obvestilo izletnikom iz Steverjana Prosvetno društvo »Briški grič* iz Steverjana sporoča vsem tistim, ki se bodo udeležilj avtobusnega izleta v Ljubljano dne 20. maja, da bo odhod iz Steverjana od Dvora ob 5. urj zjutraj. Avtobus bo vozil nato skozi Grojno in preko bloka pri Rdeči hiši. Prihod Ljubljano Je predviden ob 9. urt. Vsi udeleženci naj ne pozabijo vzeti $ seboj svoje osebne izkaznice. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK ja kakšnih 5 čebelarjev, ki polagajo z okoli 70 panji. S škatlo se je ranil Včeraj ob 10. urj je iskal zdravniško pomoč v civilni bolnišnici v Goricj 68-letni Gordano Tomaža iz Gorice, Verdijev korzo št. 90. Zdravniki so mu ugotovili rano na čelu, ki si jo je prizadejal z neko škatlo pri padcu. ZAKLJUČEK TENIŠKEGA TURNIRJA V RIMU Laver dvakrat ZmčlgOVlt Avstralcem največ lovorik RIM, 15. — Z dvojnim uspehom, v igri posameznikov in moških parov, avstralskega predstavnika Roda Laverja se je danes zaključilo 19. mednarodno teniško prvenstvo Italije. Sploh so zastopniki dežele kengurujev odnesli najboljše lovorike ne samo po zaslugi Laverja in Emersona, tem- več tud) para Turner-Stoli, ki je zmagal v skupini mešanih dvojic. Samo v ženskem doublu se Avstralci niso mogli uvrstiti v finale, ki se je zaključil z zmago Brazilke Buenove In Američanke Har-dove. Ti brez dvoma najmočnejši igralki sta v zaključni tekmi odpravil; italijansko dvojico Pericoli -Lazzarino. Najbolj privlačna točka današnjega zaključnega dne prvenstva je bila igra med Laverjem in njegovim rojakom Emersonom. Borba je bila vseskozi ostra in napeta ter je potekala izmenjaje ob premoč; enega ali drugega. Končno se je Laverju posrečilo spraviti svojega nevarnega rojaka na kolena in si zagotoviti zmago. Isti igralec je bil slkupno s Fraserjem zmagovit tudi v doublu, kjer je imel pred seboj par rojakov. Avstralski mešani par Turner-Stoll, ki je sicer znan po zmagi na wim-bledonslkem turnirju, je imel v h* nalu lahko delo, kar je popolnoma razvidno iz razlike v setih. Izidi današnjih štirih finalnih srečanj so sledeči: MOŠKI Laver - Emerson 6:2, 1:6, 3:6, 6:3, 6:1 MEŠANE DVOJICE Turner - Stoli (Avstralija) — Schacht - Davidson (Avstralija) 6:4, 6:1 MOŠKE DVOJICE Laver-Fraser (Avstralija) — Flechter - Newcombe (Avstralija) 11:9, 6:2, 6:4 ŽENSKE DVOJICE Bueno (Brazilija)-Hard (ZDA — Pericoli - Lazzarino 6:4. (Italija) 6:4, BOKS BATON ROUGE, 15. — Poslanski zbornici Lousiane so danes predložili zakonski načrt, k} predvideva prepoved organizacije profesionalnih boksarskih nastopov v mejah države. Njihov najboljši zastopn pj je novinarjem izjavil, da 0 kazali proti Italiji lepo “ vito igro. ^ ZA DAVISOV POKAI* Sovjetski teniški igralci v Firenzah zjutraj * i ne za Davisov pokal Pf \ \if Sovjetsko ekipe sestavljaj tan Sergej Andrejev L« Tomaž Lejus (20 let), s' * Ij čev (21 let), Mihael M«. |||) let) in Rudolf Sivokhin'- pff Ekipa je takoj odpotovala ze, kjer bo 17. t. m. zr.e“ ie k •„ nega reda tekem. Srečam' začelo v petek in se ho v nedeljo. . ... t«1. Po prihodu v prestoli*1 ne so sovjetski igravci A igrišče, kjer so imeli DILETANTSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Mi Svetoivančani praktik * U k" že zmagovalci turnimi Na dnu ostra borba za obstanek Jum Samo še dva dni borb na igriščih diletantskega n°® *' prvenstva in nato konec trpljenja tako za moštva na vrhi ^ dnu lestvice. Svetoivančani, ki so letos prijetno presenetili * „(1 nimi nastopj doma kot na tujih tleh, Imajo danes predno* točk do najnevarnejših tekmecev Sangiorgine. Zadostna prednost, ki jim skoraj stoodstotno zagotavlja končno zmago. Skoraj ni mogoče misliti, da bi znala Sangiorgina v zadnjih dneh prvenstva pa čeprav ho prišlo do obračuna s sedanjimi leaderji, popolnoma spremeniti položaj v svojo korist. Se •miiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiifiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET Madžarska 2 Juventus 0 TURIN, 15. — Po lepi in tudi zanimivi ter večkrat razburljivi tekmi Je madžarska nogometna reprezentanca premagala nocoj v okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo moštvo Juventu-sa. Madžari so zmagali z 2:0, potem ko so prvi polčas končali v vodstvu z 1:0. Prvi gol je v 15’ prvega dela igre dosegel Albert, ki je z močnim strelom presenetil turinskega vratarja Anzollna. Drugi dosežek je padel v 6’ drugega polčasa po zaslugi Solymosija. Juventus si poraza ni zaslužil, ker je bil skoraj ves čas enakovreden madžarskim reprezentantom. Domač} napadavcl so celo večkrat zmedli obrambo gostov, ki se mora samo prisebnosti in sposobnosti Grosicsa zahvaliti, če je ostala njihova mreža nedotaknjena. Madžar} so se izkazali s hitro igro, toda v napadu so prevečkrat zaradi številnih neučinkovitih podajanj brez streljanja na gol razočarali. V MILANU IN V VICENZI Dva nastopa češkoslovaške nogometne reprezentance Fiorentina 0 Vasas 0 FIRENZE, 15. — Današnja tekma za Mitropa Cup med Fiorenti-no in gostujočim madžarskim mo. štvom Vasas se je končala kljub terenski premoči domačinov neodločeno 0:0. Kotov je bilo 9:6 za Fiorentino. * * * GELEEN, 15. — V pripravljalni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Bolgarija premagala danes holandsko enajstorico »Fortuna 54» 3:1 (3:0). Gole so dosegli Golev, Ilev in Jaclmof za goste in Wilkes za domačine. PRAGA, 15. — Nogometna reprezentanca Češkoslovaške, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v skupini Vina del Mar skupno z Brazilijo, Mehiko in Španijo, bo odigrala jutri v soboto dve trening tekmi z Interjem v Milanu in Lanerossijem v Vicenzi. Cehi so odpotovali iz Prage z 18 igravci in sicer: Vratarja: Vilem Schroiff (Slo- van Bratislava) in Pavel Kouba (Dukla Praha). Beki: Jan Lala (Dinamo Praha), Jan Popluhar (Slovan Bratislava), Ladislav Novak (Dukla Praha) in Jiri Tichi (Ruda Hvezda Bratisla- Krilci: Svatopluk PluSkal (ku- kla Praha), Josef Masopust (Dukla Praha), Titus Bubernik (Ruda hvezda Bratislava) in Vladimir Kos (CKD Praga). Napadalcci: Josef Stibranyi (Spartak Trnava), Adolf Scherer (Ruda Hvezda Bratislava), Josef Kadraba (Kladno), Pavel Molnar (Slovan Bratislava), Josef Jelinek (Dukla Praha), Vaclav Masek (Spartak Praha Sokolovo), Tomas Pospichal (Banik Ostrava) in Josef Adamec (Dukla Praha). V ARGENTINI Za zmago v Ciin 70 milijonov nagrade BUENOS AIRES, 15. — Argentinska nogometna zveza je obljubila igravcem državne reprezentance 10 milijonov pesosov nagra de (približno 70.000.000 lir). Pogoj: zmaga na svetovnem prvenstvu v Čilu. TENIS V PARIZU Bora Jovanovič nosilec sedme skupine posebno ne, ker Sangi®*j[2j j jasno kaže znake uJriJ^djJ^ dlje kot do ne« , se je miljskem mogli J,; izida. Sicer je bil --- ^ n prisiljen prepustiti točko, mu in nenavadnemu ■*“'ij ’ i tudi San nojer, gostje od Sv. Ivana 50,jvx5 'drugem polčasu pokazan..., v _:_ un: i-»1o . PARIZ, 15. — Danes so določili nosilce skupin mednarodnega teniškega prvenstva Pariza, ki se bo začelo 21. t. m. Med nosilci skupin je tudi Jugoslovan Bora Jovanovič. V moški konkurenci bodo nosilci skupin sledeči: 1. Rod Laver (Avstralija), 2. Roy Emerson »Avstralija), 3. Manuel Santana (Sp.), 4. Nicola Pietran-geli (It.), 5. Neale Fraser (Avstralija), 6. Whitney Reed (ZDA), 7. Bora Jovanovič (Jug.), 8. Juan Manuel Couder (Sp.), 9. Jan-Erik Lundquist (Sv.), 10. Ramanathan Krishnan (Indija), 11. Pierre Dar-mon (Fr.), 12. Mile Sangster (VB), 13. Ingo Buding (Nem.), 14. Billy Knight (VB), 15. Wilhelm Bun-ger (Nem.), 16. Gordon Forbes (J. Afr.). ŽENSKE: 1. Ann Haydon (VB), 2. Margaret Šmit (Avstralija), 3. Christine Truman (VB), 4. Suzie Kormoczy (Madž.), 5. Sandra Priče (J. Afr.), 6. Renee Schuurman (J. Afr.). 7. Edda Buding (Nem.), 8. Jan Lehane (Avstralija), 9. E-lizabeth Starke (VB), 10. Deirdre Catt (VB), 11. Justina Bricka (ZDA), 12. Maria - Teresa Reidl (It.), 13. Lesley Turner (Avstralija), 14. Lea Pericoli (It.), 15. Pilar Barril (Sp.), 16. Silvana Lazzarino (It.). NOGOMET BEOGRAD, 15. — Selektorji jugoslovanske nogometne reprezentance so za jutrišnjo trening-tek-mo z reprezentanco Vzhodne Nemčije določili naslednje moštvo: So-škič, Durkovič, Jusufi, Radakovič, Markovič, Popovič, Ankovič, Se-kularac, Jerkovič, Galič in Mujič. Med igro bo Matuš zamenjal Ra-dakoviča, Skoblar Mujiča in verjetno Kovačevič Sekularca. Jugoslovansko nogometno moštvo je za staring - partnerja neposredno pred odhodom v Čile izbralo vzhodnonemško reprezentanco, ki po slogu igra podobno kot sovjetska reprezentanca in moštvo Milana, ki po temperamentu odgovarja enajstorici Urugvaja. V Milanu bo jugoslovanska reiprezen-| tanca igrala 19. t. m. nje in so bili celo ze^° -i,iže°8’lf —-, ki pa ne bi bila ,zaS* rf j Ponziana je prejšnjo C)V> f ibila v srečanju s Ct?" »M gubila v srečanju s ure ^111 redno priložnost, da s? s® »»"J* bliža Šangiorgini in Jj°j. 1$ dveh kolih tudi izPodr‘?j rj gega mesta. Toda * - .ml ne so se morali zadov« neodločenim izidom. Na dnu pa prevladuj*^ / isu unu pa Qrii- . J stoj. Med temi je tudi/ bertas, ki je v nedelj® uj %„ Abl ( »j. S: kili J: "sk 'Jej \| ■H Hal i- iR Oj 1 k ko Castionese na njenem . "-jjo' neodločen rezultat, s ka*a evirj nekoliko oddaljila z „ n,aJ m r.i šega dela lestvice. Med' ^ je Libertas izboljšala G ga je Ronchl poslabša1, žu je enajsterica iz j in je tako samo za toc*° JW ----samo —, šem kot tržaški tekme*' rezultat ie v 28. kolu /f nimivega in borbenega. P , n Idosegei Pieris, ki je tri*' m l sei mrežo Romane. TU„,nili, i> i,, I) iji v) 5 $ ki pa mu zelo verjetni^if, bosta pripomogli iz IZID! . *Turriaco-S. Giovanm ♦Cremcaffč-Ponziana ♦Castionese-Libertas ♦Cervignano-Panzano ♦Gradese-Ronchi *Gonars-Aquila *Muggesana-Sangiorgin ♦Pieris-Romana LESTVICA S. Giovanni 28 18 10 Saneioreina 28 19 5 Ponziana 28 17 7 Cremcaffč 28 11 13 Pieris 28 9 11 Romana 28 9 11 Turriaco 28 9 10 Muggesana 28 8 11 Aqui!eia 28 8 11 Gradese 28 8 11 Cervignano 28 8 9 Ronchi 28 5 H Libertas 28 4 12 Castionese 28 5 9 Gonars 28 3 H Panzano 28 4 6 PRIHODNJE TEKME Sangiorgina-San _Gi°>v_af , ziana - Turriaco, Grade'i (!, j gesana, Cervignano - G"., . ‘ chi . Aqui!eia, Crem*’8‘;.1is' _______ t : i____x__ Onm** Panzano stionese. Libertas, B0*111 IVO ANDRIČ wwwwvws% Travniška kronika GS. KONZULSKI ČASI Fopevanje Je naprej naštevalo: »Sancta Mater Domini...» »Sancta dei genitrix ...» Da, človek ve, koliko je prepadov ln vseh vrst nasprotij med ljudmi, toda šele ko odide v svet in jih občuti na lastni koži, sprevidi, kako so resnično velika, težka in nepremagljiva. Kakšne molitve bi morale biti, da bi vsa nasprotja zajezile in zravnale? Malodušnost Ji je odgovarjala, da takih molitev sploh ni. Toda sedaj se ji je preplašena in slabotna misel ustavila. Tiho je šepetala in vpletala svoj neslišni glas v enolično mrmranje fratrov, ki se je povračalo kot val in ponavljalo : »Ora pro nobisl* Ko so bile večernice končane, je žena skrušeno prejela bla-goslov iz roke istega fra Iva. Pred cerkvijo Je mimo svojega spremstva našla še des Fos-sčsa z nekim človekom. Jezdil je čez Dolac in ko Je zvedel, da je gospa Daville v cerkvi, jo je sklenil počakati in pospremiti v Travnik, žena se Je zveselila znane postave vedrega mladeniča in rodne govorice. Po široki in suhi poti sta se vračala v mesto. Sonce je zašlo, toda silna rumena zarja je od strani pljuskala na ves kraj. Ilovnata pot je bila rdeča in topla; po grmovju Je mlado listje in rožno popje bleščalo na črnem lubju, kakor da je iz same svetlobe. „ , Ob njej je stopal mladenič, zardel od ježe, ln živahno govoril. Za njima so odmevali koraki slug in topot des Fossč- sovih konj, ki so ju vodili na povodcu. Po ušesih so ji še vedno zvenele litanije. Pot se je povesil. Zagledala sta travniške strehe in nad njimi tanke modrikaste dime, med njimi pa stvarno življenje s svojimi potrebami in nalogami, daleč od vseh premišljevanj, dvomov in molitev. Nekako ob istem času je des Fossčs govoril s Cologno. Pod večer, okrog osme ure, je «mladi konzul* s kavazom in slugo, ki je nosil svetilko, odšel k zdravniku. Hiša je stala ob strani na strmi rebri. Vseokoli je čmrlela trda noč in ležala vlažna megla, odmevalo je šumenje vode z izvira šumeča, šum Je bil pritajen, spremenjen od noči in okrepljen s tihoto. Pot Je bila mokra, dričasta in se je pod medlo, migotajočo lučjo turške svetilke zdela nova, neznana kakor hostni laz, po katerem prvič gredo ljudje. Prav tako nepričakovan in skrivnosten se je zdel vhod. Prag in kljuka na vratih sta bila osvetljena, vse drugo pa v mraku, ničemur nisi mogel videti oblike in obsega ne uganiti pravega namena. Vrata so trdo in zamolklo odjeknila pod tolkačem. Des Fossčs je občutil udarec kot nekaj grobega in neprimernega, skoraj boleče. Prehuda prizadevnost kavaza se mu je zdela prav posebno odurna in neprijetna. «Kdo trka?* Glas je odjeknil z višine, prej podoben odmevu kavazo-vega trkanja kot vprašanju. »Mladi konzul. Odpri!* je zavpil Alija s tistim nevšečnim in prehudo ostrim tonom, s katerim se mlajši vedno pogovarjajo v navzočnosti starejšega. Moški glasovi in šum oddaljene vode so bili podobni slučajnemu in nenadnemu klicanju v gozdu, brez znanega vzroka in vidnih posledic. Naposled je zarožljala veriga, zaškrtal ključ in zaropotal zapah. Vrata so se počasi odprla, na pragu je pa stal človek z lučjo, bled, dremoten in ogrnjen v pastirski kožuh. Dve neenaki luči sta osvetlili strmo dvorišče in nizka, mračna okna v pritličju. Obe svetilki sta tekmovali, katera bo močneje posvetila mlademu konzulu pod noge. Zmeden od tega poplesovanja glasov in odsevov, se je des Fossčs nenadoma znašel pred široko odprtimi vrati velike pritlične sobe, polne dima in ostrega tobakovega vonja v zatohlem zraku. Sredi sobe j* ob velikem svečniku stal visoki, sključeni Cologna. Našemljen je bil v številne, pomešane kose turških in zapadnjaških oblek; na glavi mu je čepela črna čepica, izpod nje pa so štrleli dolgi, redki kosmiči sivih las. Starec se Je globoko klanjal, našteval zvonke pozdrave ln poklone v tistem svojem jeziku, ki je lahko bil pokvarjena Italijanščina ali pa priučena francoščina. Des Fossčsu se je vse to zdelo površno in revno, puhle fraze brez prisrčnosti in pravega spoštovanja, celo brez stvarne navzočnosti moža, ki Jih je čvekal. Nenadoma se mu je vse, kar Je našel v tem zakajenem nizkem prostoru — zatohlost in neurejenost sobe, postava in govor stanovalca — zgostilo v eno samo besedo, pa tako hitro, živo in jasno, da bi jo bil skoraj povedal na gl?.s: starost! Klavrna, škrbasta, pozabljiva ln težka samska starost, ki vse spreminja, razkraja in greni: misli, razglede, gibe, zvoke; celo luč in vonj. Stari zdravnik je des Fossčsu ceremoniozno ponudil, naj sede, sam pa Je stal, češ da tako zahteva staro in dobro sa-lemsko pravilo: Post prandium sta!* »Mladi konzul* je sedel na trdem stolu brez naslona, toda z zavestjo telesne in duhovne premoči. Njegovo poslanstvo se mu je zazdelo lahko in preprosto, skoraj prijetno. Začel je govoriti s slepim zaupanjem, s kakršnim mladi ljudje tako pogosto razpletajo pomenek s starci, ki se jim zdijo nesodobni in preživeti, pa pozabljajo, da duhovno počasnost in telesno oslabelost mnogokrat spremljajo velike skušnje in pridobljena spretnost v človeških poslih. Povedal je Davillovo naročilo za von Mittererja in se potrudil, da bi se zdelo res tako, kot je bilo — dobromisleča sugestija za splošni blagor, ne pa znamenje slabosti ali strahu. Končal je in bil sam sebe vesel. Cologna je že pri zadnjih besedah hitel uverjati des Fos-sčsa, kako je počaščen z izvolitvijo za sla in da bo vse kar najbolj natančno sporočil, kako popolnoma razume namene in nazore gospoda Davilla in soglaša z njim in kako je prav on, Cologna, po svojem poreklu, poklicu in prepričanju najprimernejši za posredovalca. Očitno je bil sedaj Cologna na vrsti, da je bil 2® s seboj. Des Fossčs ga je poslušal, kakor posluša človek in raztreseno ogledoval njegov somerni dolgi obra* . nimi okroglimi očmi. bledimi ustnicami ln piškavih* Starost! si je mislil. Ni najhuje to, da je treba trpeti »Vi ti, ampak to, da se človek stara; kajti staranje Je \\t“j brez zdravila in upanja: je trajajoča smrt. Vendar.' ni mislil o staranju kot o splošni usodi, tudi svoj1* kot o zdravnikovi osebni nadlogi. Cologna je pa govoril: _ „,| ff! »Meni ni treba veliko razkladati; razumem P1 da konzula kakor vsakega prosvetljenega človeka’ t ga usoda pahne v te kraje. Za takega človeka Je Turčiji hoja po noževi ostrini in praženje na Jaz to vem — mi se na tej ostrini rodimo, na njej * . umiramo; v tem ognju rastemo in zgorevamo.* -JpJ Med svojimi mislimi o starosti in staranju Je Fossčs pazljivo prisluškovati in goltati zdravnikov®^, ♦Nihče ne ve, kaj pomeni, če se rodiš na robu tov, poznaš in razumeš oba, ne moreš pa ničesar s. tfn bi se spoznala in zbližala med seboj; nihče ne ve, kaJ se v ljubiti in sovražiti enega in drugega, omahovati »n 6it! !> navati vse življenje, imeti dve domovini, pa nobene. ^ sod doma in ostati večno tujec. Skratka: živeti k*1 J biti hkrati žrtev in mučitelj.* njti T Des Fossčs je zavzeto poslušal. Sedaj ni bilo tfetjljjff puhlih besed in poklonov; kakor bi govoril nekdo ^eijKš se je vmešal v pogovor. Pred njim je stal človek P^9i, IM Po obedu stoj! oči in z razprostrtimi dolgimi in suhimi rokami K e2 ( živi razpet med dva nasprotna si svetova. j M Kakor se dostikrat zgodi mladim ljudem, se j*®* des Fossčsu, da ta pogovor ni samo slučajen, tem' in posebni zvezi z njegovimi lastnimi mislimi in * ga pripravlja. Za take pogovore v Travniku ni bilo ložnosti. To ga je prijetno razburjalo in v tem , Je začel spraševati, pristavljati opombe in pripo' svojih vtisih, M Si UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 98-808 letna 1800 Ur, polletna 3500 Mr, celoletna 6400 Mr — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-378 t tsn lir. — Vn